TRST, četrtek 27. novembra 1958 Leto XIV. . Št. 282 (4127) PRIMORSKI DNEYNIK Cena 30 lir Tel.s Trst 94-638. 93-808, 37*338 • Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini ®*DN!stvo: UL- MONTECCH1 št. C, II. nad. — TELEFON »-«01 IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA «. 2« — NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečnolOO Ur, letno 1000 lir - ^Usov"33" ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390. četrtletno l93 dU> j- PoStm tekočl^ ^»čurK ^Mioznisrrn • viviuvn. u*‘ta »j, i 1.111 w *■**. * v*. v« vrv* o, t*/ an.uu it i vrv* Itfi v* v/ Iti. * vi. v • -vou vunu r « v tvuii L* *u wuif 11VUV1J jn« um, (iivovviiu wu Uiti »svuvijonn. ivtuv iuv, ----------------- Crt/% n/\ 1Q V7K Za vsak mm viSine v Širini enega stolpca: trgovski 80, tinančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928, tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani «00-70/3-379 Včerajšnja uspela stavka sili Fanfanija da takoj ugodi zahtevam državnih nameščencev v Ze za prihodnji četrtek se napoveduje splošna stavka vseh državnih nameščencev brez razlike - Neprepričljiva obrazložitev ministra za zdravstvo glede cene seruma proti otroški paralizi -j, (Od našega dopisnika) , 26..— Današnja stavka železničarjev in poštar-‘id i!n !>0Polnoma uspela. Skoraj povsod je stavkalo j(, .»v odst. uslužbencev m lt v nekaterih pokrajinah D!1 odstotek manjši od 80 odst. Prav tako je bila a stavka pomoršča- • Iž Neaplja in Genove v* drugod poročajo, da “ solidarnosti stavkali jjT Pristaniški delavci ter '/i»wTilne ladje niso mogle *i. Med njimi je tudi |ca.nia», ki bi morala od- ff1: Med njimi je tudi (k: .‘a», ki bi morala od-b,- 12 Neaplja v Palermo, :>W Je namenjenih 120 pot-1 ri °d 240, ki so se vkrcali 4Verni Ameriki. Njena po-!)v a’ ki šteje 500 pomoršča-1,,’ Je nocoj nekaj pred 20. j. tedaj, ko bi morala liju. adpluti, sklenila, da se ,S1 Pridruži. Jriitvo CGIL je izrazilo Vsem stavkujočim ter ijj ar’l°, da je nujen nadalj-5 tfa2voi borbe ter je zara-sklicalo za jutri ple-•1 * sestanek koordinacijske-u, “bora državnih nameščen-■, 1 “a bi določil datum sploš-j,. ‘aVke vseh javnih name-> av; Vse kaže, da bo do soMošne stavke prišlo že j ji četrtek. ^ Jiaištvo federacije CGIL i. ?teEorijo PTT pa poudarili?? bodo poštarji ponovili jljjJ v najkrajšem času v d 1 Radostnega jamstva, da tljk bolj odločni in hujši ij1’ be ne bo dala vlada •, J zadostnega jamstva, da (Jlhstala na zahteve glede ^V1Ce glede preureditve >n družinskih doklad, ka-ikn ! Slede periodičnih po-in pokojnin. Tajništvo .^‘demokratskega sindikata i^.Pa je poslalo Fanfaniju •, !avko, v kateri se poudar-'j,8 je prav vlada povzro-^jStavko, ki je bila neizogib-;.er da mora Fanfani zara-, eSa takoj povabiti na se-sindikaliste in posku-I}.rešitvijo mezdnega spo-k*1 povzroča državi tako k Posledice. Tudi tajništvo ‘it .ganske CISL s svo-zani poudarja, da je trd-1 “ločeno uresničiti zakoni-»u^bteve delavcev, ki jih 'L ,‘avlja. železničarska sinil,'8 CGIL ter CISL poudar-lljd^Peh današnje stavke in Piim uPanie' da vlada ne |i) ‘“a železničarjev, da stav-1 'ij, ?vijo. Sindikalni vodi-|\ j s°cialistični poslanec San-t T. Prav tako izjavil, da bo f'Mil?tkem prišlo do široke 'iiH-.^lne akcije vseh javnih č , Scencev, če se položaj ne . 'stveno spremenil. ‘irt,Una se, aa znaša škoda ‘današnje s.avke okrog ;]#gJbilijardo lir za državno k^ ’n°. Težko pa je oceniti ’• o ’ ki so jo utrpele številčni!* zaradi ustavljenega sta na železnicah in po- Uij. 8 čimer je bil delno pa-n P° vseJ državi gospo-?1i J, Prt>met. Vsekakor Fan-,..e. bo mogel še nadalje j, ;i rešitve spora z jav-lijfj Pameščenci vse do ja-ii),Ja Prihodnjega leta kot je •' naaval- Splošna stavka, ki P°veduje za prihodnji 1», J Sa bo vsekakor prisili )>:a bo moral pohiteti, ker Vi d° takrat pridružili po-rsv? železničarjem vsi ‘i j. Uradi, vse šole itd. Ijsi*0 .napovedana stavka u-Jamči vladi uspeh da-\ / stavke. Ni torej dvo-? j,^a se bo zgodilo tisto, kar \ Zgodilo doslej pod no-K 0 «centra», kar pač )tf8?re biti dober znak za 4vj niJev tako imenovani jV^Mer«. Ce se bo pa ,Mi gibanje nadaljevalo d božičnimi prazniki, i( Vsekakor za Fanfanija e več nobenega opravičili r prebivalstvo ne bo 200 milijard lir, ki so potrebne za nadaljevanje finansiranja petletnega načrta za ceste«. Pred volitvami je vlada obljubljala, da bo že v oktobru ukinila sueški dodatek ceni bencina, saj je bila v poslanski zbornici v tem smislu celo izglasovana posebna resolucija. Toda ko so volitve minile, je najprej vlada zahtevala vseh 14 lir dodatne cene ter šele pod pritiskom pristala na znižanje za 7 lir. Današnja Pretijeva izjava pomeni torej nadaljnje popuščanje. O danes sprejetem predlogu v komisiji bo poslanska zbornica razpravljala prihodnjo sredo ko se bodo morda ponovno pojavili demokristjan-ski «prosti strelci«, ker bo glasovanje tajno. Senat pa bo razpravljal jutri o liberalizaciji tržišč in težko je reči, da bo vladni predlog z lahkoto Drodrl. Na današnji seji poslanske zbornice je minister za zdravstvo Monaldi precej neprepričljivo dokazoval, da s cenami seruma proti poliomieli-tisu ni bilo nobenih špekulacij. Izjavil je, da je tvrdka, s katero je ministrstvo sklenilo prvo pogodbo za dobavo cepiva domače proizvodnje, računala 575 lir za vsako dozo, tako kot ameriške tvrdke. Toda 22. septembra t. 1. se je cena za potrošnike znižala z oblastvenim dovoljenjem od 1500 lir na 1200 lir. Pozneje pa je’ ministrstvo, ko je imelo v rokah poročila o gibanju cene, zahtevalo nadaljnje znižanje na 850 lir. Izrazil je nadalje dvom, da bi e cepljenje lahko vršilo hitreje tudi v primeru, če bi bi-io na razpolago več cepiva. Poslanci so nato izglasovali resolucijo, s katero se vlada obvezuje, da bo izvršila množično cepljenje do konca pomladi prihodnjega leta. Senatorji so razpravljali danes o zakonskem načrtu glede obveznega odkupa konoplje za kampanjo 1957-1958. Vlada bi morala prispevati 350 milijonov lir. Uradno stališče je obrazložil kmetijski minister Ferrari Agradi. Senat je nato zakon odobril. Danes se je začelo zasedanje CK PSDI Saragat je govoril med drugim o socialistični stranki Francije in o možnosti umika sovjetskih čet iz Berlina, ki bi bil po njegovem mnenju sprejemljiv le ob istočasnem umiku iz vse Vzhodne Nemčije po prejšnjem sporazumu. Ko je govoril o notranji politiki je rekel, da vladi grozijo z ene strani reakcionarne desničarske sile, z druge strani »levičarski totalitarci«, s tretje pa demokristjanski »svobodni strelci«. Zahteval je znižanje cen mesa, sladkorja in cementa. Nadalje je pohvalil Paccia-r-drija In njegovo manjšino v PRI. Glede sooialistov pa je dejail, da morajo prekiniti s komunisti na vseh frontah: sindikalni, upravni in zadruž- ni S st mzumett, da tako trma-:V‘‘sče vlade opravičujejo |,|ltači 0 Potrebah državnega s'‘tšn ker ne ?re za n'" J neopravičljive zahte-V „, avnih nameščencev, ki tplVM80 Postavili nenadoma, X t, Se zanje že dolgo bo-n jotam torej ne bo mo-1 'lačic ■’evat> s politiko noja A0va‘.‘ glavo v pesek ter se li%ili da proračuni posa- t. ministrstev še niso r i*,°retJno s temi težavami ■ k , a vlada težave še nada-eho bencina. Na današ-| ,jk B Sastanku finančne komi-)i ttori zbornice je Pre. 1 m?8 .korak nazaj od svo-j?reišnjega stališča. Izja-^‘iav,’; da predlaga ukinitev *s0 ie za nadaljnjih 7 lir, rvišv ostale od »sueškega« i ril;?' tol cena- Frey je izjavil, da se name-‘ bi '? zr«Ua za 20 lir, tako i rava njegova stranka zavze-‘SlUj °Pet veljala stara nor- r.iati za vlado «narodne enot-^ p“~- posti«. Pripomnil je, da hoče njegovo gibanje biti v novi skupščini »umerjena tehtnica« in da ne želi, da bi izginile sile levega centra (SFIO in MRP). ■ ' ' Politični opazovalci se spra- Aa k najnovejšega Pretije-if s« °mPromisnega predloga >it! Poudarja hudo proti-1oži? a.ie6ovo dosedanjo ob. ? be- .'1° zahteve, da mora Jvc‘n veljati «sueška» ceri ULn^n* niinister je nam-i Cottp/noljeval svoj predlog it1)* denarja za uresni-iw' t) *ctnega načrta za ce-F * , es pa se je izgovar- tiSčnPan:>em’ da bo konec ^ŠVč ga 'eta z normalnim enjern država nabrala šujejo, ali mi to samo volilna taktika, da ne bi prestrašili socialistov in MRp in da bi si zagotovili večino v skupščini. r • Do sedaj so se številni kandidati umaknili, čeprav so dobili več kakor 5 odstotkov gla. sov. V naslednjih dneh jim bodo sledili še drugi, kakor bodo pač potekala posvetovanja in pogajanja. V nedeljo se bodo volitve ponovile v 426 okrožjih, kjer verjetno ne bo več kakor treh ali štirih kandidatov namesto dosedanjih sedmih ali osmih. Opolnoči danes se je število kandidatov v pariškem okrožju znižalo od 450 na 173. Med glavnimi, ki so se umaknili, so bivši predsednik skupščine Le Troquer, Divši predsednik vlade Bour ges-Maunoury, Teitgen, Dala-dier in fašist Poujade.. Socialisti, ki jih v nekaterih okrožjih podpirajo pristaši Soustella, so odklonili medsebojne sporazume s komunisti. Vendar pa bodo komunisti verjetno podprli socialističnega kandidata povsod tam, kjer sami ne bi mogli prodreti in kjer bi bila nevarnost, da zmaga desničarski kandidat. Prav tako ne bodo komunisti bojkotirali izvolitve Molleta, ki ni bil izvoljen v nedeljo. Zdi se, da se je izboljšal položaj tudi za voditelja demokratične levice Mitteranda, ki bo obdržal svojo kandidaturo. Resno opozorilo je spet izrekel Mendes France, ki objavlja članek v jutrišnji .številki lista «Express». Mendes France riše temno sliko položaja v Franciji in kaže zaskrbljenost za bližnjo prihodnost v državi. Posebno obžaluje poraz levega centra in zrušitev ravnotežja sil, zaradi česar je desnica gospodar po- ložaja, ter se sprašuje, ali ne gre Francija diktaturi nasproti. Švicarska izjava o skupnem tržišču BERN, 26 — Švicarski departma za gospodarstvo je objavil izjavo, v kateri pravi, da je Švica kljub prekinitvi pogajanj o področju svobodne izmenjave še dalje naklonjena iskanju oblike združitve med Šestim: ,1'žavam, evopske gospodarske skupnosti in ostalimi 11 državami OEEC. V tej sph/šni in nedisikriminacijski oblik, vidi švicarska vlada najboljše sredstvo za vedno večji razvoj gospodarskega sodelovanja v Evropi. Zatem pravi izjava, da v pomanjkanju področja svobodne izmenjave obstaja nevarnost ddsikriminaoij, ko bodo 1. januarja začele veljati določbe o povečanju kontingentov do 20 odstotkov in zmanjšanje vseh carinskih pristojbin za 10 odstotkov, ne da bi se te določbe razš'rile na ostale države OEEC. Izjava dodaja da Švica misli prispevati k .ešit-vi in zato ne misli izkoristiti 1. decembra letos določbe, ki ji donušča možnost umakniti se iz evropske plačilne zveze. Toda če se ne bi našla zadovoljiva rešitev, bo Švica v potrebnem trenutku svobodno nadaljevala svojo akcijo. položaj v Berlinu nudil možnost za nove razgovore s Sovjetsko zvezo za morebitno sklenitev mirovne pogodbe, je Dulles odgovoril, da po njegovem mnenju sedanje ravnanje SZ lahko težko kaže, da je sedaj ugoden trenutek za taka pogajanja. Dulles je pripomnil, da bodo ZDA v tej zadevi v veliki meri sledile Zahodni Nemčiji, ki je glavna prizadeta država, ki ima svojo vlado, ki je v tesnih odnosih z ZDA in v katero imajo ZDA največje zaupanje. Dulles je tudi izjavil, da se ne more izreči z gotovostjo o morebitnih nesoglasjih v Bonnu glede politike do Vzhodne Nemčije. Dodal je, (ia se je zahodnonemška vlada že nekajkrat pogajala z vzhodnonemškimi predstavniki predvsem o trgovinskih zadevah. Kar se tiče Poljske, je Dulles izjavil, da se opaža korak nazaj v Varšavi, kar se tiče potsdamskih sporazumov. Dulles je dodal, da je Poljska «morda ugotovila, da bi' bile njene zahteve po meji na Odri in Nisi kompromitirane, če bi se razveljavili potsdamski sporazumi«. V zvezi z ženevsko konferenco je Dulles izjavil, da, če ne bo mogoč noben sporazum s SZ o prekinitvi jedrskih poizkusov, ki bo njegovem mnenju lahko bil zelo zanimiv program ki bi v glavnem odgovarjal nasvetom senatorja Goreja. Kakor je znane, je senator Gore predlagal enostranski sklep ZDA, naj prekinejo za tri leta svoje jedrske poizkuse. Dulles je dodal, da ne more trditi, da ženevski razgovori ne bodo u-.-peli, in da bi bilo prezgodaj priti do zaključka, da obstaja sedaj prekinitev jedrskih poizkusov »de faeto«. Trdil je tudi, da je v sedanjih pogojih mogoče, da je SZ napravila še druge poizkuse razen tistih, ki so jih ugotovili 3. novembra. Na tiskovni konferenci je Dulles govori' tudi o italijanski zunanji politiki. Izjavil je, da nima nobenega dokaza, da bi se izvajala politika, ki bi pripeljala Italijo k opustitvi obveznosti v atlantskem zavezništvu. Na vprašanje, naj bi komentiral vesti, češ da se predsednik vlade Fanfani u-smerja k politiki nevtralistič-ne tendence, ki naj bi vsebovala tesnejše odnose z arabskimi državami in zrahljanje odnosov z NATO, le Dulles odgovoril, da nima absolutno nobenega dokaza, da bi se izvajala taka politična akcija. Pripomnil je: ((Pravzaprav me. nim, da je Italija ena najmočnejših, najaktivnejših in najveijavnejših članic NATO in o tem sem dobil potrditev tudi pri svojih nedavnih razgovorili v Rimu s predsednikom vlade Fanfanijem.« Zatem je Dulles izjavil, da ne verjame da italijanska politika o tesnejših odnosih z arabskimi uržavami ne bi bila v skladu s politiko atlantskega zavezništva Pripomnil je, da imajo tudi ZDA odnose s temi državami ne da bi to pomenilo opustitev obveznosti z NATO: «Mi z naklonjenostjo gledamo na arabsko politiko Italije, ki ni nujno, da bi pomenila težnjo opustitve odnosov z NATO.« Markos še živi ? ATENE, 26. — Atenski listi so dobili preglas s podpisom »Komunisti iz Makedonije«. V proglasu se izreka nezadovolj- stvo s politiko bivšega tajni ka Rp Groij« Zahariadesa in prav tako s politiko novega vodstva, ki mu načeluje Gro-zos. Anonimni podpisniki pisma se hkrati zavzemajo za bivšega poveljnika partizanskih enot v Grčijii Vafijadisa Markosa. Sedanje voditelje komunistične partije Grčije obtožujejo, da nadaljujejo avanturistično politiko Zahariadi-sa, ki ga celo prekašajo. Niso pa sposobni, da bi določili pravilno linijo gibanja v Grčiji. V proglasu je dalje rečeno, da sedanje vodstvo »divje preganja poštene partizanske kadre«. Podpisniki pravi' jo, da je bil Marko* preganjan zaradi tega, ker je na VII. plenumu partije januarja 1957 ponovno ugotovil, da v partiji vladajo dogmatizem sektaštvo, politično varanje in nepravilnost politike, ki jo vodi klika Pacalidisa, Kolija-nisa, Grozosa, Rusosa in Dimitrija. Namesto da posluša glas partijskih množic, katerih tolmač je Vafijadis Markos, je klika napovedala vojno Mar-kosu in s tem tudi osnovnim partijskim množicam. Markosa obtožujejo »revizionizma« v partiji. To je delal tudi Zaha-riades proti vsakemu poštenemu borcu, ki je imel pogum upreti se njegovemu avanturizmu. Tedaj je bilo v modi, da so ljudi obtoževali »oportunizma«, sedaj pa jih obtožujejo zaradi »revizionizma«. De Ganile popustil Adenauerju glede področja proste izmenjave Francija ne bo zahtevala posebnega režima - Posebna komisija bo šest mesecev iskala dokončno rešitev, medtem pa bo veljala začasna reši-Glede Berlina se potrjuje zahodno stališče tev BAD KREUZNACH, 26. — Kakor napovedano, je general De Gaulle prišel danes v Bad Kreuznach, kjer se je sestal s kanclerjem Adenauerjem. Z njim so prišli še zunanji minister De Murville, finančni minister Pinay, glavni tajnik v zunanjem ministrstvu Joxe, generalov svetovalec za gospodarske zadeve Goetz, svetovalec za diplomatske zadeve Jean-Marc Boegner in polkovnik Bonneval. De Gaullovo letalo je prispelo na letališče Landstuhl, kjer so generala sprejeli Adenauer, podkancler Erhardt, finančni minister Etzel in zunanji minister von Brentano. Od tu so vsi odpotovali s posebnim vlakom v Bad Kreuiz-nach. Adenauer in De Gaulle sta začela razgovore že v vlaku in jih nadaljevala, ko je vlak prispel v Bad Kreuznach. Uradno poročilo o razgovorih pravi v zvezi z Berlinom: »Oba predsednika vlad sta potrdila važnost, ki jo dajeta temu vprašanju, t. j. ohranitvi berlinskega statuta, kakor ga določajo veljavni mednarodni dogovori, in kakor ga jamčijo vlade Francije, ZDA in Združenega kraljestva, katerim so se pridružile vlade drugih držav članic NATO.« Kar se tiče skupnega tržišča, pravi izjava: »Predsednika vlad sta ponovno poudarila voljo, da se, sporazumno z vladami Belgije, Italije, Luksemburga in Nizozemske nadaljuje sodelovanje na gospodarskem in političnem področju. To sodelovanje ni v nobenem nasprotju s sodelovanjem teh držav in drugih evropskih držav v okviru OEEC; to sodelovanje je potrebno ohraniti in razviti.« Poročilo pravi zatem, da sta oba predsednika vlad govorila o ukrepih, ki naj bi jih odredili 1. januarja 1959, ko stopi v veljavo skupno tržišče. »Ti ukrepi bodo podvrženi proučitvi drugin članov evropske gospodarske skupno, sti. Poleg tega jim bodo predloženi skupni predlogi za proučitev večstranskega združenja med evropsko gospodarsko skupnostjo in drugimi člani OEEC.« Takoj po razgovorih je De Gaulle odpotoval s posebnim vlakom na letališče, od koder je zvečer odpotoval z letalom v Pariz. Na tiskovni konferenci, na kateri so prebrali uradno poročilo, je zunanji minister von Brentano izjavil, da pomenijo razgovori nov važen korak na poti sodelovanja obeh drži.v. Dodal je, da so med razgovori pripravili glede skupnega tržišča skupne ideje, ki jih bodo predložili ministrskemu svetu skupnega tržišča. Zatem je von Brentano izjavil, da so glede Berlina do sedaj znani samo sovjetski nameni. toda niso znani ukrepi, ki jih Sovjeti mislijo odred-ti. Dodal je, da je zahodnonemška vlada v .esnem stiku s Francijo in z drugimi zavezniki NATO. Francoski zunanji minister De Murville je izjavil, da je glede današnjih razgovorov «najvažnejši duh, v katerem so ti potekali, in ki je r.astal iz potrebe po razumevanju in sodelovanju med obema državama«. Na razgovorih je bilo sklenjeno, da bodo poverili evropski komisiji, ki jo vodi Hallstein, poizvedovalno poslanstvo, ki naj bi trajalo pet ali šest mesecev. Njegova naloga bi bila pripraviti dokončno rešitev, ki bi bila sprejemljiva za šest držav in ki bi jih zatem predložili ostalim članicam OEEC in članicam GATT. Ministrskemu svetu gospodarske skupnosti bodo 3 decembra v Bruslju predlagali naslednje: Francija ne bo zahtevala posebnega režima in se bo prilagodila sklepom skupnosti. Sest ministrov bo moralo pripraviti začasno rešitev, ki naj s prvim januarjem odpravi diskriminacija med skupnim tržiščem in •-stalimi državami, na drugi strani pa naj postavi temelje za končno ureditev odnosov med «šestimi« in ostalimi državami. Začasna rešitev naj bi bile: desetodstotno znižanje carinskih pristojbin naj bi se razširilo na vse države GATT; vsem državam, ki so pripravljene uvesti recipročne ukrepe, naj se predlaga povečanje uvoznih kontingetov za proizvode, o katerih bi se dvostransko sporazumeli. Medtem pa bi poizvedovalna komisija pripravila dokončen sporazum. Na splošno naj bi proučili ameriški predlog na sestanku GATT v Ženevi, da se v 18 mesecih uvede 20-odstotno znižanje carinskih tarif med državami članicami GATT. 811111II lllll III llfiaitlllll liti IIIMflliaOllllltMlIlllllltMIIIIIIIMIIIliailtllf lllltll UH IfltllllllllllflllflfN Mac Millanovo pismo Hruščevu v zvezi s položajem v Berlinu Razgovori Gromika z GrotewohIom v vzhodnem Berlinu Adenauer pojde v Berlin 5. decembra BERLIN, 26. — Vzhodno- nemški radio je sporočil, da je bil sovjetski zunanji minister Gromi-ko v zadnjih dneh v vzhodnem Berlinu, kjer se je razgovarjal s predsednikom vzhodnonemške vlade Grote-wohlom o statutu Berlina. Razgovorov so se udeležili tudi tajnik vzhodnonemške e-notne socialistične stranke Ul-bricht, sovjetski poslanik v vzhodnem Berlinu Pervubin in vzhodnonemški zunanji minister Lothar Bolz. Predstavnik sovjetskega poslaništva v Berlinu je izjavil, da Gromiko ni sedaj v vzhodnem Berlinu, uradna agencija ADN pa je pozneje sporočila, da so omenjeni razgovori bili »v preteklih dneh«. Medtem javljajo, da bo za-hodnonemški kancler obiskal zahodni Berlin 5. decembra. Danes zjutraj so se v zahodnem Berlinu sestali ameriški, angleški in francoski vojaški poveljnik. Ameriški predstavnik je izjavil, da gre za običajen mesečni sestanek. Pozneje so sporočili, da so vsekakor govorili o Berlinu, . V angleški spodnji zbornici je britanski državni minister za zunanje zadeve Ormsoy -Gore sporočil, da je britanska vlada poslala Sovjetski zvezi neposredno sporočilo v zvezi z Berlinom. «Poslano je bilo sporočilo sovjetski vladi, ki ne more imeti nobenega dvoma o našem stališču«, je izjavil minister, pri tem je dodal, da angleška vlada ni še dobila od sovjetske vlade nobenega sporočilo glede Berlina in da do sedaj ni bilo opaziti, da bi sovjetske oblasti skušale ovirati promet med zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo. Pozneje so uradno potrdili, da je Mac Millan poslal Hruščevu osebno pismo, v katerem ponavlja zahodno stališče glede Berlina in opozarja Ilru-ščeva, da Velika Britanija nima namena umakniti se iz imiMliliiMiiliiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiliiHiiiiiiniiilliiiitHiimiiiiiiiimiMimiiiiiiiimiimiitniiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiitiiiiiiimiiitmtiitiHHiiii K. Popovič o odnosih med FLRJ in SZ Dolg razgovor Mojtsova * Hruščcvom (Od našega dopisnika) BEOu-KAD, 26. — Tanjug javlja iz Moskve da je jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Lazar Mojsov danes obiskal predsednika ministrskega sveta Sovjetske zveze Nikito Hruščeva. Iz kratke formulacije, da sta se Hruščev in Mojsov razgovarjala, diplomatski krogi v Beogradu sklepajo, da sta se razgovarjala dalj časa in da je bil glavni predmet razgovorov goflja vzhodnoevropskih držav proti Jugoslaviji. Državn: tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič je danes v odgovoru na vprašanje ljudskih poslancev, ki so se zanimali za poslanske odnose med Jugoslavijo in SZ in drugimi vzhodnoevropskimi državami, izjavil v zvezni skupščini, da se je redna trgovinska izmenjava z nekaterimi vzhodnoevropskimi državami letos razvijala z večjimi težavami kot v preteklem letu. Vlada SZ je namreč odlašala sestanek mešane komisije, ki jo predvideva trgovinski sporazum. Prav tako so nastale težave pri sklepanju pogodb za izvoz nekaterih artiklov, posebno poljedelskih, in v zvezi z dostavo ponudbe za nekatere važne uvozne predmete (pšenice in premoga za koksiranje). Medtem ko je bilo vprašanje dobave pšenice rešeno pa vprašanje dobave 200.000 ton premoga za koksiranje še ni rešeno. Prav tako ni prišlo do sestanka mešane jugoslovansko-češko. slovaške komisije, ki bi morala rešiti vprašanja, ki so o-virala trgovinsko izmenjavo, medtem ko z ostalimi državami ni bilo resnih težav. Glede na tako stanje se predvideva, da bo izmenjava z vzhodnoevropskimi državami letos za 15 do 2o odstotkov nižja od izmenjave, ki je bila predvidena z blagovnimi listarhi. »Poudarjanje načela »medsebojne koristi«, je poudaril Koca Popovič, kot se to v nekate. rih državah tolmači, kot kaže, ne bo olajšalo pogajanj.« Koča Popovič je nadalje obvestil poslance da so se te dni pričela v Beogradu pogajanja za določitev blagovnih list za Bolgarijo, Češkoslovaško in Madžarsko. Pogajanja z Vzhodno Nemčijo se bodo pričela 3. decembra. Datumi začetka pogajanj z ostalimi vzhodnoevropskimi državami pa še niso določeni. V zvezi z obsodbo jugoslovanskih mornarjev in ravnanjem kitajskih oblasti je Kb-ča Popovič izjavil, da so bili vsi napori jugoslovanskega veleposlaništva v Pekingu za organizirano obrambo in zaščito mornarjev v Pekingu brezuspešni, in da sta bila jugoslovanska mornarja obsojena na tajnem procesu. Sele po obsodbi je bilo zastopniku veleposlaništva dovoljeno, obiskati mornarja, toda ni mu bilo dovoljeno da se z njima razgovarja o samem primeru. 20. novembra je jugoslovansko veleposlaništvo ponovno vložilo protest pri kitajskem zunanjem ministrstvu in zahtevalo, da se omogoči razgovor z mornarjema. Kitajsko ministrstvo je to zahtevo odbilo. »Jugoslovanska vlada se bo še nadalje,« je izjavil Koča Popovič, «z vsemi možnimi sredstvi zavzemala za rešitev svojih državljanov.« Koča Popovič je nadalje ob. vestil skupščino da ima Ju- goslavija diplomatske odnose z vsemi neodvisnimi arabskimi državami razen s Saudsko Arabijo. Ti odnosi, ki so prijateljski, so vzdržali preizkušnjo, ko je bila ogrožena neodvisnost arabskih držav ko se je Jugoslavija dosledno zuvzemala za obrambo neud visnosti arabskih narodov in za ohranitev miru. Ta dejstva in posebno podobnost pogledov na mnoga zunanjepolitična vprašanja predstavljajo trdno osnovo medsebojnih odnosov. Koča Popovič je ugotovil, d; ima Jugoslavija trgovinske m plačilne sporazume z večino a. rabskih držav, toda za razvoj trgovinske izmenjave z mnogimi državami bodo potrebni nekateri napori, ker je »znano, da jo nekatere druge države z neekonomskimi cenami in drugimi ukrepi skušajo od tod iztisniti«. Zvezna skupščina je po dvodnevni razpravi sprejela danes družbeni načrt za 1959. leto in novi zakon o invalidskem zavarovanju, s katerim se povprečna invalidnina povečuje za 15 odstotkov, oziroma globalno računano za dve milijardi letno. Zakon posveča posebno pozornost povsod, kjer je to v interesu zavarovanih, novemu usposabljanju invalidov, da bi se ponovno vključili v delo. Zakon zagotavlja vsem zavarovancem pravico do invalidnine v primeru zmanjšanja ali izgube delovne sposobnosti zaradi bo. lezni, nesreče pri delu, profesionalne bolezni, poškodb izven rednega dela in v nekaterih primerih tudi samo kot začasno invalidnino zaradi zaščite zdravstva in delovne sposobnosti zavarovancev. B. B. Berlina in tudi ne diplomatsko priznati vzhodnonemško vlado. Vsebino pisma so sporočili tudi De Gaullu in Ei-senhowerju. Opazovalci tolmačijo današnje izjave ministra v smislu, da je London posvaril moskovsko vlado in jo opozoril na posledice, ki bi nastale z morebitnimi spremembami v Berlinu. Ni znano, da bi podobne korake do sedaj storili tudi ameriška in francoska vlada. Glede načrta Rapackega je Ormsby - Gore izjavil, da ta načrt ni bil še uradno sporočen angleški vladi in da so za sedaj potrebna o tem posvetovanja med zavezniškimi državami. Pripomnil je, da »zasluži nova sprememba načrta skrbno proučitev«. o vodilni vlogi ZKJ BEOGRAD, 26. — V daljšem članku pod naslovom »Dve pojmovanji o vodiini vlogi partije« organ Zveze komunistov Jugoslavije »Komunista ugotavlja, da »kritiki« Jugoslavije, ki so obremenjeni z birokratsko-dogmaticnim pojmovanjem in prakso, ne morejo in nočejo doumeti sprememb, ki so se odigra’e v zvezi z vodilno vlogo Zveze komunistov Jugoslavije. »Na vodilno vlogo partije se mora gledati zgodovinsko v njenem razvoju, a ne metafizično,« ugotavlja »Komunist«. ((Komunist« ugotavlja, da Lenin ni nikdar imel namena pisati recepte za vse države, za vse pogoje in za vse čase, da je izvojeval svoje poglede o vodilni vlogi partije v izredno težkih pogojih Sovjetske zveze v dobi revolucije in meščanske vojne in da je kljub temu vedno poudarjal, da partija ne sme upravljati z zapovedovanjem in diktiranjem. Ko je Lenin obravnaval nauk o vodilni vlogi partije v sistemu diktature proletariata, je ved.io poudar. jal potrebo njene trdne povezanosti z množicami, njene vzgojne vloge in potrebo političnega upravljanja za razliko od pravno birokratične-ga upravljanja To, kar je bilo za časa Lenina in prva leta po njegovi smrti, zgodovinsko nujno za uresničenje vodilne vloge partije, je Stalin pozneje dogmatiziral. Stalin je Leninov nauk popačil, vnesel v njega birokratična pojmovanja in to popačeno gledanje proglasil za zakon, ki naj velja za vse čase in vse pogoje. S tem je Leninovemu nauku o vodilni vlogi partije vzel njegovo dialektično gibčnost in socialistično demokratično širino. Ta pojmovanja so usmerila partijo h krepitvi bi-rokratičnih tendenc, dvignila njen aparat nad partijo. Partija je izgubila značaj vodilne politične sile ir prevzela vlogo upravno-birokratičnega aparata. Teh načel in prakse se drže tudi danes v mnogih državah »socialističnega tabora«. Tu so tudi vzroki krize partije na Madžarskem in težave, ki jih je imela partija na Poljskem. »Za birokrata, ugotavlja »Komunist«, voditi, pomeni upravljati, to je zapovedovati. Zveza komunistov Jugoslavije ie bila vedno proti zapovedovanju, proti prisvajanju monopolističnih pravic; ona svoje kadre usmerja, tla uresničujejo vodilno vlogo partije z aktivno politično borbo mišljenja. Zveza komunistov meni, da bi bil na današnji stopnji razvoja škodljiv vsak partijsko-državni parale-ližem, po katerem se najprej vse rešuje v organih partije, zatem pa se ti sklepi še formalno sprejmejo v državnih aparatih, državno-upravnih organih in družbenih organizacijah. To kar je bilo nekoč neizogibno, je danes škodljivo. PRIMORSKI DNEVNIK \tmm vtrncmt htejrtJ* temperatura 14,5, noiJndSJa 5,4, srečni tiMc 1012,6, veter vzhodnik 22 km na uro, morje skoraj mimo, umeeratura morja 14,6 stopinje. Tržaški dnevnik 27. novem!« 1958 Danes, ČETRTEK, 27. novembra Valerijah, Vija Sonce vzide ob 7.19 In 16.25. Dolžina dneva 9.06. bu™ vzide ob 17.34 in zatone ob l oo. Jutri, PETEK, 2». novembra Jakob, Radivoj Odpotoval jt samo en vlak, ki so ga vozili vojaki Popolnoma uspela stavka železničarjev in poštarjev Stavke se je udeležilo 95 odstotkov uslužbencev • Mrtvilo na postajah m poštah - Zaradi stavke pomorščakov niso odplule tri ladje Včerajšnja splošna stavka elezničarjev in poštnih uslužbencev je lepo uspela. Železničarji in poštarji so s to krepko akcijo dokazali svojo zavednost in borbenost ter odločno voljo, da dosežejo ures ničitev svojih zahtev. Življenje na obeh železniških postajah v Trstu ter na drugih postajah na našem področju je včeraj od polnoči do pol noči popolnoma zamrlo. Sindikalne organizacije poročajo, da se je stavke udeležilo 95 odstotkov železničarjev in u-službencev železniške uprave; približen odstotek pa beleži tudi stavka poštnih uslužbencev. Včeraj dopoldne je bilo zborovanje železničarjev, ki so po poročilu svojih sindikalnih predstavnikov in izčrpni diskusiji odobrili dve resoluciji, v katerih protestirajo proti prepovedi uporabe sedeža do-polavora in poudarjajo svoje znar.e zahteve, za katere so stavkali. Poleg tega zahtevajo, naj železniška uprava spoštuje določila ustave ter sindikalne in osebne svoboščine. Pri tem poudarjajo, da se bodo še naprej vztrajno in strnjeno borili, dokler vlada ne bo upoštevala njihovih upravičenih zahtev. Izvršni odbor sindikata železničarjev pa je včeraj izdal poročilo, v katerem izraža polno priznanje stavkajočim železničarjem za lep uspeh stavke in jih vabi. naj bodo pripravljeni na nadaljevanje in poostritev borbe, če bo to potrebno. S tržaške glavne postaje je včeraj ob 8.3C odpeljal edini vlak proti Ventimiglii. Ta vlak io vodili pripadniki vojske. Z - lakom, ki je imel dva vozova, pa so se odpeljali štirje jotniki. Kakor je bilo napo-•edano, je železniška direkei-a poskrbela za prevoz potnikov z avtobusi zasebnih pod- Ernest Žerjal t < ■ ■ Ne po škedenjskih ulicah ne :a točilno mizo v njegovi pri-jubljeni gostilni »Pri belem tonjičku« ne bomo več videli Ernesta Žerjala. Kruta bolezen ga je spravila v prerani grob. Ze precej časa ni bilo c, mesta po Skednju, kjer je jil znan kot vesel možak, dovzeten za vsak dovtip. Daleč od doma se je zdravil v upa-lju, da se bo lahko vrnil med ivoje zopet čil in poln močf. ■ oda usoda mu ni bila mila. Je letos poleti je sedel na /ročem avgustovem soncu ired svojo gostilno. Toda bil e ves drug in nihče ne bi v ijem spoznal tistega veselega Jrnesta. Morda je tedaj že zutil bližajoči se konec. Ernest Žerjal se je takoj po končani prvi svetovni vojni z vso vnemo mladega fanta u-dejstvoval na športnem in kulturnem področju. Bil je e-den izmed ustanoviteljev in nato tudi predsednik »Dramatičnega krožka« v Skeplnju. To svoje mesto je obdržal vse dokler niso fašisti zasedli dvorano na Martinovo 1922. leta, s čimer so tudi onemogočili vsakršno delo krožka. Sodeloval je pri pevskem zboru »Veselila« in je ustanovil tudi športni klub »Concordia«, katerega predsednik je bil do razpusta. Bila so leta (1923— 1927), ko je bilo toliko ljubiteljev nogometa, da si je Skedenj lahko privoščil kar dve nogometni enajstorici, ki sta uspešno nastopali na prvenstvu Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji. Njegova vnema ga je primorala, da je prijel včasih tudi za pero ter je dopisoval v športno rubriko »Edinosti*. Žerjal je bil tudi zaveden Slovenec in prav zaradi tega ga je moralo industrijsko podjetje po nalogu višjih pa čeprav je bilo zadovoljno z njegovim delom, odsloviti. Tedaj se je Žerjal oprijel gostilne, katero je vodil, dokler ga ni bolezen prisilila, da je puriil mesto za točilno mizo svoji ženi, sinu in hčerki. Tudi po osvoboditvi ni hotel Žerjal zaostati. Sodeloval je povsod tako pri političnih kakor tudi pri športnih in kulturnih organizacijah. Ernest Žerjal leži sedaj negiben in nem sredi užaloščenih sorodnikov, znancev in prijateljev ter vaščanov, s katerimi je delil lepe in tudi grde dneve življenja in danes popoldne ga bodo prenesli na domače pokopališče. kjer ga bodo položili lo večnemu počitku. Užaloščeni vdovi, sinu, hčerki in vsem sorodnikom izreka »Primorski dnevnik« katerega zvest čitatelj je bil pokojnik, najgloblje sožalje. jetij in vojaškimi tovorniki. Avtobusi so vozili iz Ulice Fla-vio Gioia, od koder je prvi avtobus odpeljal proti Benetkam ob 5.40. Računajo, da je s temi zasilnimi prevoznimi sredstvi potovalo nekaj nad 500 potnikov, večinoma delavcev in uradnikov, ki se morajo peljati z vlakom v službo. Kdor jo mislil včeraj na potovanje z vlakom, se je rajši peljal z avtobusi, ali pa je odložil potovanje. Sindikalne organizacije so namreč že pred stavko opozorile občinstvo, da bodo železniški prehodi brez čuvajev, zaradi tega se je vsak bal peljati se z vlakom. Poleg tega pa ni mogel nihče vedeti, kje ga bo zajela stavka. Sinoči ob polnoči se je stavka končala; nato pa so vlaki spet začeli voziti redno po določenem voznem redu. Tudi na poštni direkciji je bilo včeraj pravo mrtvilo zaradi stavke poštnih uslužbencev. Omeniti je treba, da so na tržaški glavni pošti brzojavke sprejemali in raznašali pripadniki policije. Iz nabiralnikov ni pobiral nihče poštnih pošiljk in ni bilo videti nobenega pismonoše. Poštni uslužbenci so stavkali od včeraj ob šestih do danes ob šestih. Tako pri železniških postajah kot pri pošti je bila med stavko ojačena policijska služba. Stavkovno gibanje italijanskih pomorščakov je že predvčerajšnjim zvečer zajelo tudi tržaško pristanišče. Tako ni' zaradi stavke pomorščakov odplula v torek ob 18. ladja »Chioggia«, včeraj ni odplula, kakor bi morala ob 12., ladja »Barletta«; ladja »Navalgiulia-no» pa je predsinočnjim v znak solidarnosti odplula s tremi urami zamude. Do sedaj se še ne ve, kdaj bosta ladji »Chioggia« in «Barletta» tanko odpluli iz pristanišča. Sindikalni predstavniki pomorščakov protestirajo, ker jim ne dovolijo vstopa v pristanišče, čeprav imajo za to predpisano dovoljenje. O V torele 2. decembra bo 0|b 19.30 na sindikalnem sedežu v Uhci Po nd a res zborovanje uslužbencev trgovske stroke. Razpravljali bodo o svojfih težavah in ureditvi delovnih odnosov z novo delovno pogodbo. »»------- Nabrežinski župan pri prof. Gregorettiju Na razgovoru, ki se ga je udeležil tudi podžupan, so razpravljali o raznih perečih problemih Včeraj ob 10. uri dopoldne sta obiskala predsednika pokrajine prof. Gregorettija nabrežinski župan tov. Dušan Furlan ter podžupan in odbornik za javna dela Albin Skrk. Pokrajina je namreč ob. vestila devinsko-nabrežinsko občino, da je prenesla nanjo upravljanje nekaterih cest, in sicer; ceste Vižovlje- -Mavhi-nje; ceste, ki se odcepi od državne ceste v Sesljan in pelje k morju; ceste, ki pelje od državne ceste v Devin, ter odcepka, ki pelje k devinski postaji. Te ceste je doslej u-pravljala pokrajina toda po zakonu spadajo pod občine. Zupan in podžupan sta tudi intervenirala, da bi odprli v Nabrežini, SOsljanu ali Devinu ".pediatrični ambulatorij ter posvetovalnico za matere in otroke. Končno sta omenila, da bi bilo dobro popraviti cesto, ki gre iz Nabrežine v Sesljan, tako da bi se predvsem odpravili nekateri ovin- ki in da bi se cesta tudi razširila. , ,, Po sestanku s pokrajinskim predsednikom so se tudi dalj časa razgovarjali s pokrajinskim odbornikom Corberijem, k čemur se bomo še povrnili. «»-------- O Juitri ob 18. uri bo na sindikalnem sedežu v Ulici Pon-dares sestanek pleskarjev in dekoraterjev, ki bodo s sindikalnimi predstavniki razpravljali o vprašanjih te stroke. S sinočnje seja miljskega občinskega sveta Za enotno akcijo Trsta in Milj v obrambo industrijskih obratov IRI Občinski svet pooblastil župana, da stopi v stik s tržaškim županom in pokrajinskim predsednikom ■ Vprašanje rešilne postaje v Miljah Sinoči je bila na županstvu v Miljah, prva seja občimslkega sveta v rednem jesenskem zasedanju. Po čitanju zadnjega zapisnika so svetovalci postavili županu več vprašanj, s katerimi so zahtevali pojasnila o raznih občinskih problemih. Tako je bilo govora predvsem o postavitvi javnih telefonov, razširitvi telefonskega omrežja, o visokih stroških, ki odvrnejo marsikakšnega interesenta' od namena, da bi si napeljal telefon domov itd. Zupan je v tej zvezi odgovoril, da je imel že več razgovorov s predstavniki Telve in da je baje namen te ustanove, da bi v Miljah ustanovili novo telefonsko centralo, ki bi bila oddvojena od tržaške, kar pomeni, da bi bil vsak pogovor s Trstom smatrati kot medkrajevni. Svetovalci so ta načrt soglasno obsodili, medtem ko je župan zagotovil, da bo o tem vprašanju govoril z ravnateljem Telve. Neki svetovalec je vprašal, kakšen je položaj rešilne postaje RK v Miljah. Ker so ob-lasti; odtegnile prispevek za vzdrževanje rešilne postaje, je ravnateljstvo RK sklenilo postajo zapreti. Občina je takoj iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiniiiinnmuniHinnniiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii Hvale vredna pobuda upravnih organov Dnevni podatki o gibanju cen sadja in zelenjave na debelo Komisija za cene proučuje zahtevo trgov« cev na debelo, da se zviša cena mleka Vrsta blaga pomaranče prve vrste ■. ; pomaranče druge vrste . limone .......................... mandarini prve vrste . mandarini druge vrste . kostanj , . . ,, kaki ........................... jabolka prve vrste . . jabolka druge vrste . . hrušlke prve vrste . . . hrušike druge vrste . . . zelje.......................s , ohrovt .......................... cvetača z listi •, . cvetača brez listov , ; . cikorija........................ čebula .......................... Koromač.......................... razna solata ..... krompir.......................... paradižnik radič........................... Špinača ....... Odgovorni upravna organi so pričeli objavljati dnevne podatke o gibanju cen za sadje in zelenjavo v občinski tržnici na debelo. Gre za hvalevredno pobudo, saj se na ta način lahko gospodinje na svoje oči prepričajo, kakšne so razlike med celnaimi na debelo in na drobno. Vendar pa je treba pripomniti, da se navedeni podatki nanašajo na prodajo blaga skupno s taro in torej plačajo trgovci na drobno ne samo pomaranče, jabolka itd. temveč tudi les. Tara pa dosega po zatrdilih trgovcev na drobno v mnogih primerih dokaj velik odstotek in tako na primer prodajajo na debelo solato neočiščeno in se je še drži zemlja, kar vse nujno vpliva na ceno. Zato trgovci na drobno predlagajo, da bi objavili odgovorni organa dnevne podatke o gibanju cen, ki bi se nanašali na «netto blago« in ki bi nedvomno nudili tudi potrošnikom bolj jasno sliko o gibanju cen na drobno. Iz uradnih krogov smo v zvezi z gibanjem cen prejeli potrdilo, da komisija za cene v resnici proučuje predlog trgovcev na debelo, da bi zvišali ceno mleka od 72 na 80 lir pri litru in od 80 na 85 lir za steklenico pasteriziranega mleka. Iz neuradnih krogov pa podčrtujejo, da so te zahteve neupravičene, ker naj bi imeli grosisti, ki monopolno obvladajo tržišče, že sedaj pjreviso-ke dobičke, po teh piodatleih naj bi v njih rokah ostalo 28 lir pri litru, kar je na vsak način vasoka številka in jo je težko opravičiti. V tej zvezi je značilna izjava bivšega odbornika Oumbata. ko je 1956. iiiiaiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiHiiiiii ■milina m iiiiiiiiiitiiiiMiMiiiiti iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiininai Skupščina pekovskih delavcev Cene na trgu na debele s sadjem in zelenjavo (Vse blago prodano skupaj s taro) količ. najnriž. najvif. povpreč. cena pena cena 21 . 196 . 23 10 13 3i . 168 324 103 95 3 50 19 73 17 63 47 210 37 14 35 100 50 90 150 80 25 20 60 15 »0 30. 25 10 35 56 30 28 15 65 26 70 140 70 140 70 100 180 120 140 45 100 50 130 60 30 45 60 75 50 35 45 200 46 HO 350 120 120 60 90 160 100 70 40 70 30 90 40 25 20 40 60 45 35 35 8C 31 90 160 80 Včeraj opoldne je bila skup-1 pravljenost', da se spor reši ščina pekovskih delavcev, ki | s pogajanji. Zdaj je odvisno j so razpravljali o razvoju spora zaradi prekinitve pogajanj za novo delovno pogodbo in odklonilnega stališča delodajalcev glede zahtev te stroke. Danes bi morala biti stavka pekovskih delavcev po vsej Italiji, toda sindikalne organi-zaoije »o sklenile odložiti stavko v pričakovanju izida razgovorov na ministrstvu za delo, S tem so sindikati in prizadeti delavci ponovno dokazali svojo dobro voljo in pri- vse le od delodajalcev. Ce ne bodo pokazali nekoliko razumevanja, bodo pekovski delavci po vsej Italiji uporabili oster način borbe v zaščito svojih pravic. Na včerajšnji skupščini so pekovski delavci odobrili poročilo svojih sindikalnih predstavnikov, pristali na odložitev stavke in ponovno opozorili delodajalce, naj spremenijo svoje stališče. leta občinski svet razpravljal o podobnem povišanju cene mleka, da na primier računajo za prevoz od centra za pasterizacijo do prodajalca v Tr-stu 7 lir, medtem ko v vseh drugih mesitiih Italije računajo 3 lire in največ 3.50 Ere. Zahteve sindikata bolniških uslužbencev Tajništvo sindikata uslužbencev kirajevnih ustanov in bolnišnic je včeraj poslalo predsedniku tržaških bolnišnic pismo, v katerem ga opozarja na vsedržavno stavko te stroke, kii bo v soboto ter 1. in 3. decembra. Zaradi tega vabi u-pravo bolnišnic, naj spremeni svoje dosedanje stališče glede zahtevanih izboljšav in izplačila trinajste plače, da ne bi tudi uslužbenci tržaških bolnišnic bili prisiljeni stavkati. Kakor je znano, bodo namreč oproščeni stavke uslužbenci bolnišnic v tistih krajih, kijer je bilo urejeno vprašanje izplačila trinajste plače. «»------ Generalni konzul FLRJ na obisku pri oblasteh videmske pokrajine Generalni konzul FLRJ v Trstu dr. Ziga Vodušek je včeraj opravil več vljudnostnih obiskov v Vidmu, kjer je obiskal predstavnike najvišjih oblasti videmske pokrajine. Ob 10.30 je jugoslovanskega generalnega konzula sprejel prefekt videmske pokrajine dr. Francesco Vecchi, nato pa je dr. Vodušek obiskal še kve-storja Mattea Renata Amendo-leo, predsednika pokrajinske uprave odv. Agostina Candoli-nija, videmskega župana Gia-coma Centazza ter predsednika trgovinske zbornice grofa Giancarla di Maniago. 29. nov. in 1. dec. zaprti uradi gen. konzulata FLRJ Uradi Generalnega konzulata FLRJ v Trstu ne bodo odprti dne 29. novembra in 1. decembra t. 1. ob državnem prazniku republike FLRJ, do-čim bodo 28. t. m. le izdajali vizume strankam, ki so te predhodno zaprosile, s«----- Upokojenec se je onesvestil Verjetno zaradi nenadne slabosti je 82-letni upokojenec Giovamni Saiher iz Ul. Montec-chi včeraj zgodaj popoldne med sprehodom iznenada padel in obležal na tleh, dokler niso prišli ponj bolničarji Rdečega križa, ki so ga odpeljali v bolnišnico. Mož, kateremu so ugotovili rano na glavi, ne govori. Osebje RK je izjavilo, da se je nesreča pripetila na Garibaldijevem trgu. Upokojenca so zdravniki sprejeli na II. kirurškem oddelku, kjer so mnenja, da bo okreval, razen seveda če ne nastopijo komplikacije, v 8 ali 10 dneh. *r----------------- Padec ženske S prognozo okrevanja v 20 ali 60 dneh so proti večeru pridržali na II. kirurškem oddelku 73 let staro Roso De-manzano por. Valneta. ki je intervenirala, je dejal župan, im končno je RK predlagal, da bi rešilna postaja ostala odprta v dnevnih urah, vendar pod pogojem, da bi, občina dala 300 tisoč lir letnega prispevka. Zupan je nato dejal, da bo občina dala zahtevani prispevek, vendar je treba zagotoviti tudi nočno službo v rešilni postaji. in sicer zato, ker je v občini nekaj industrijsikih o-bratov, ki delajo tudi ponoči, da ne govorimo o drugih potrebah občanov. Sledilo je daljše poročilo župana o delovanju občinske u-prave, vendar bomo o njem spregovorili v eni izmed prihodnjih številk našega dnevnika. Omenimo naj le, da je v razpravi, ki je sledila poročilu, bilo načeto vprašanje ladjedelnice Sv. Roka. Občinski svet je pooblastil župana, da čimiprej skliče načelnike političnih skupin v občinskem svetu, ki naj se dokovorijo o stališču do vprašanja omenjene ladjedelnice, potem pa naj župan stopi v stik s tržaškim županom in pokrajinskim predsednikom, da bi sprožili enotno akcijo v korist industrijskih obratov IRI. ki so bilii izločeni iz znanega proračuna ministrstva za državne udeležbe. «»----------- Žrtvi vespistov Dijak Giancarlo Longoni iz Ul. Geppa je hotel včeraj nekaj minut pred 13. uro prečka: ti Ul. Torrebianca, a komaj je napravil nekaj korakov, se je vanj zaletel z vespo Giorgio Grison iz Ul. Parini, ki je bil namenjen proti Carduccijevi ulici. Longoni je padel in ker se je odrgnil po rokah, je odšel v bolnišnico, katero je kmalu zatem zapustil in odšel domov. Dovolj mu je bila namreč prva zdravniška pomoč. Podobna nezgoda se je pripetila tudi 16-letni Lauri Or-sini iz Ul. della Galleria, katero je ob vhodu v predor Sandrinelli podrl na tla ves-pist. Fant je ustavil in dekle spremil do postaje za prvo pomoč. Ko so dekle z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, se je oddaljil in tako nihče ne pozna njegovega priimka. ■tiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiililliiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiaiilliiii imela precejšnjo podplutbo na desni strani čela in tudi na desni stegnenici. Zenska, ki se je pripeljala v bolnišnico z rešilnim avtom, je izjavila, da je padla na stopnišču hiše v Ul. Gam-bini 12, kjer tudi stanuje. Nesreča težaka Pri razkladanju železnih drogov z motorne jadrnice, ki je bila. zasidrana ob novem pomolu žaveljskega industrijskega pristanišča, se je 51-letni Franc Colja iz Ul. Sette-fontane ranil v glavo, zaradi česar je moral nemudoma v bolnišnico. Ponesrečenega težaka so pridržali s prognozo okrevanja v tednu dni na o~ pazovalnem oddelku. Čila j te in Sirite PRIMORSKI DNEVNIK Iz sodnih dvoran Tudi včeraj so zasliševali upnike inženirja Blessija Proces so odložili na jutri Tudi včeraj se je nadaljeval proces proti inž. Antonu Bles-siju, ki pa zaradi bolezni ne more osebno slediti razpletom in zapletom v zvezi z razpravo o vzrokih stečaja njegove ladjedelnice. Sicer je sedaj pozornost osredotočena na govore tožilca, odvetnikov zasebne stranke in zagovornika, do česar bo verjetne prišlo v prvi polovici decembra. Za se-daj so še vedno na sporedu priče, in sicer predstavniki podjetij ali zasebniki , katerim je inž. Blessi ostal dolžan večje ali manjše zneske. Obtoženec je moral imeti precej opravka tudi z odvetniki, saj je ostal dolžan odv. Giacomu Sacerdotiju nekaj desettisočakov manj kot milijon, odv. Ugu Voliiju pa celo poldrugi milijon lir za profesionalne usluge. Odv. Fulvio Amodeo pa je potrdil dolg 1.340.000 lir, ki ga je imel in ga še ima inž. Blessi do podjetja Cadorini, in sicer za posojilo. Podjetju Bruna Chittija pa je ostal industrijec dolžan, kot je potrdil pred sodniki odv. Pangrazi, 4,600.000 lir, in sicer za gradbena dela v ladjedelnici. Med drugimi je sodišče zaslišalo tudi predstavnika INAIL Bruna Borgiolija, ki je izjavil, da je bil Blessi dolžan zavodu, ki ga on predstavlja približno 2,800.000 lir. Toda obtoženi in njegov zavod sta se sporazumela za brisanje dolga proti plačilu 2.100.000 lir. Ker so bili drugi upniki odsotni, so sodniki sklenili, da jih ne bodo več zaslišali. Po pričevanju prof. Enrica Ta-gliaferra v zvezi z zdravljenjem Blessijevega uradnika iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 26. novembra 1958 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 13 oseb, poroke P* ni bilo nobene. UMRLI SO: 53-letna Aliče Cal-llgaris por. Bressani, 35-letna Ma-rineHa Lena por. Lenardon, 76-letna Frida Schvvarz por. Brun-nei, 82-letni Giuseppe Dodich, 57-letna Zelmira Saiz por. Giordano, 58-ietni Aleksander Bembič, 36-letna Bruna Merzek, 60-letni Angelo Cumari, 70-!etna Glusepplna Komar vid Savi, 54-letni Italo Ritossa, 76jetna Amonija Jenko poi. Jenko, 83-letna Teresa Ge-rumet vd. Maicovicti, 83-letn1 Vito D’Aiuto, «»--------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussi Ul. Cavana 11; Al Gale-no, Ul's. Cilino 36 (Sv. Ivan); AJla Minerva Trg Sv. Frančiška 1; Ravasinl, Trg Liberta 6; dr. Vdani, Barkovlje; Nicoll, Skedenj. Svaglja so sodniki odložili raz. pravo na petek. Preds. Corsi, tož. Maltese, zapisn. Rachelli. Cresscvich obsojen na 3 leta zapora Porotniki so včeraj med pro. cesom za zaprtimi vrati spremenili Giuseppu Cressevichu iz Ul. Ponchielli, ki je bil obtožen poskusa vojaškega vohunstva obtožbo v podkupovanje državljana po tujcu in ga obsodili na 3 leta ječe na 40.000 lir globe ter na petletno prepoved izvrševanja javnih služb. Preds. Rossi, tož. Visalli, zapisn. Magliacca, obramba odv. Jacuzzi. Valute Mt.ai 1* Kun zlati funt 5.FOO.— 6.150.— Marengo 4.500.'— 4 650,— Dolar . , . 623.— 627.— Frank franc. 133 — 136,— Frank Jvicar. Sterilna 144,— 146.— 1.725,— 1.750.— Dinar 72.— 75.— SUlna 23.60 24 — Zlato .... 706.— 709,— Zah. n. marka 147.75 149,— Jakovi in pkispbvkiJ Namesto cvetja na grob Ernestu Žerjalu darujejo: Vida In Marčela 2.000, družina Lipovec 2.000, Slava Sancin 1.000 lir za DijaSko Matico Vse, ki Jih srbijo pete, najprisrčneje vabimo, da se udeleže miklavževa-nja s plesom in darili, ki bo v soboto 6 decembra zvečer na stadionu »Prvi maja. c H A D I O ČETRTEK, 27, novembra 1»! RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-cbveano, drobiž od vsepovsod tn... Predavanje: »Cuda iz gospodarstva narave*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Ciganski orkester Veres Lajaš; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna glasba; 18 00 Z začarane police: Ivanka Cegnar: »Na poti k oceuu; 18.10 Beethoven: Simfonija št. 5 v c-molu, op. 67; 18.45 Orkestra Ray Martin in Norrie Faramor; 19.00 Sola in vzgoja: dr. Josip Tavčar: «Kako pritegnemo mladino k dobremu branju*; 19.20 Ptstra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Skladbe Georgea Gershvvlna; 21.00 »Potovanje na mesec«, radijska zgi-dba, ki Jo Je napisal Charles CMion, prevedel pa Mirko Javornik; četrta slika; nato Ritmične popevke; 22.00 Iz sodobne književnosti; «Dve novi pesniški I abirtci: Vidmar in Vodeb*; 22.15 Koncert tenorista Janeza Lipuščka, pri klavirju Danilo »vara — Na sporedu so samospevi Gerbi-ča, Kreka in Lajovica; 22.30 Šostakovič: Kvintet za klavir in godalni kvartet, op, 57; 23.00 Terry Gibbs In njegov orkester; 23.30 Folnočna glasba. RADIO TRST 11.30 Simfonična glasba; 12.10 Tretja stran; 17.30 Beethoven: Sonata št. 31 za klavir; 17.50 Orkester Cergoli; 19.00 Manlio Ce-ccvtni: »Farina fina«, slušna igra; 21.00 Gustave Charpentier: «Lui-sa«. II. PROGRAM 9.30 Popevke iz Piedigrotte 1958; 13.00 Filmska glasba; 16.00 Tretja stran; 17.00 Koncert operne glasbe; 19.00 Ljudska univerza; 21.00 Levi: «Zločin in krivda«, slušna igra RADIO KOPER Poročila v siov.: 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v italijanščini: 12.30, 17.15, 19.15. 22.30. 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; V.Ij Glasba za dobro jutro; 8.00- 11.00 Prenos RL; 11.30 Opere šp.mskih skladateljev; 12.00 Glas ba po željah; 13.40 Kmetijska univerza; 13.50 Na kitari igra Marinko Jankovič, 14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci; »Govori preds. OLO Nova Goiica ing K. Budihna«; 14.40 Zabavali vas bodo Lola Novakovič, Ivo Robič. Vali Hohnjec, Marijana Deržaj in vokalni ansambel Sergeja Rajnisa; 15.20 Slovenske narodne izvajajo razni solisti in ansambli; 15.40 - 16.50 Prenos RL; 17.30 Odlomki iz oper; 19.00 Zabavne melodije; 19.30-22.15 Prenos RL, SLOVENIJA 327,1 m, ž«2,l m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00. 10.00, 13,00, 15,00. 17.00, 19,30, 22 00 22.55. 8.05 Jutranji spored solistične g.isbe; 8.40 Potopisi m spomini — Rodoljub Colakovlč: Delegati so prišli; 9.00 Iz opernega sveta; 10.10 V narodnem tonu; 10.31 Godala in harmonika v ritmu; 10.45 Poje Natalino Otto; 11.00 W. A. Mozart: Divertimento; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Zabavna rineta; 12.15 Kmečka univerza; 12.25 Dvospevi iz italijanskih oper; 13.30 B. Smetana: Dve simfonični pesnitvi iz cikla «Moja domovina«; 13.55 Skladbe Emila Adamiča poje Mariborski komorni zbor; 14.15 Turistična oddaja; 14-0 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Na platnu smo viueli; 16.00 30 minut zabavnih melodij; 16.30 Naši kolektivi čestitajo za Dan republike; 17.10 Ati‘onin Dvorak. Karneval, uver-tuia; Aleksander Porfirjevič Bo-rooin: Simfonija št. 1 v Es-duru; 18.00 Četrtkova reportaža; 18.15 Za ljubitelje popevk; 18.45 Radijska univerza; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.50 I. G. Kovačič: Jama; 21.25 J. S. Bach: Prav temperirani klavir; 22.15 Ih) svetu jazza; 23.10 Nočni koncert TELEVIZIJA 14.00-15.10 Šolski tečaj; 17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila: 18.45 stari in novi šport; 19.00 Pouk angleščine; 19.30 Znanost in fantazija; 20.00 Oddaja za kmetovalce; 20.30 Poročila; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ?; 22.00 Perry Como Shovv; 22.40 Oddaja o lovu In ribolovu; 23.10 Poročila. ( OtEPALlSČA ) VERDI Jutri ob 20.30 »Gora Iv-nor«. Abonma C za parter in lože in A za galerije. TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri deško gledališče: «11 Corrierino«. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. V soboto ob 21. uri: Carlo Lodovici: »Ljudje pri oknu«. Igra gledališka skupina Ba-seggio. Cene 1.000 lir, 600 in 300 lir SNG v TRSTU V nedeljo 30. novembra ob 15.30 v prosvetni dvorani »A. Sirk« v KRIŽU GIGI komedija v dveh dejanjih Po noveli franc, pisateljice COLETTE, dramatizirala ANITA LOOS OTVORITEV SEZONE 1958 -59 V TRSTU V torek 2. decembra 1958 ob 20.30 v Avditoriju v Trstu p r e m i e r.a ZLOČIN IN KAZEN (Prosta interpretacija v treh delih po romanu F. M. Dostojevskega) Napisal DINO DARDI Režiser JOŽE BABIC Scenograf SVETA JOVANOVIČ Asist režije ADRIJAN RUSTJA Scenska glasba PAVLE MERKU’ dr Prevedel ANDREJ BUDAL Osebe: Rodijon Roma- novič Raskolnikov, dijak - Miha Baloh; Porfirij Petrovič, preiskovalni sodnik - Rado Nakrst; Semjon Zaharovič Mar-meladov, državni uradnik - Jožko Lukeš; Ra-zumihin, dijak - Julij Guštin; Arkadij Ivanovič Svidrigajlov, posestnik - Stane Starešinič; Sonja, hči Marmeladova - pocestnica - Mira Sar-dočeva; Dunja, sestra Raskolnikova - Bogdana Bratuževa; Pulherija, mati Raskolnikova - Leli Nakrstova; Nastasja, dekla - Zlata Rodoškova; Katerina Ivanovna. druga žena Marmeladova -Štefka Drolčeva; Polječ-ka in Lidočka, otroka Katerine I.vanovne - ***; Krčmar - Modest Sancin; Natakar - Silvij Kobal; Gost - Stane Raztresen; Pijanec - Josip Fišer; Kočijaž - Danilo Turk; Zdravnik - Justo Košuta; Poulična pevka z otrokoma - Nada Gabri-jelčičeva; Stražnik - Anton Požar; Čuden človek - Edvard Martinuzzi. Dogaja se v Petrogradu v letu 1865. PONOVITEV V SREDO 3. DEC. 1958 OB 20.30 V AVDITORIJU V TRSTU Veljajo gledališki kuponi I Prodaja vstopnic od sobote dalje v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstav v Ul. Roma 15-11. Za Miklavža darujte koristne stvari. Velika izbira obutve čevt{ev> Drevored XX. septembra 18 Je izvrten vir za najlepše darove. ČEVLJE, COPATE, »PEDULE«, SMUČARSKI ČEVLJI. V trgovini čevljev »Viale* se kupuje bolje kot drugod. Za gospe in gospode blago in konfekcija dežni plašči površniki, bunde velika izbira po ugodnih cenah TRST Corso Italia 25 GORICA Corso Verdi 39 VIDEM, Ul. Savorgnana ( K I NO Eiceisior. 16.00. *po?^J2'lljuer- jaz», Danny Kaye, Cura gens. Fenice. 15.30. »Barbar in ^] . John Wayne, And« ^ Jaffe. Ljubezenska ^^ na prvim ameriškim konzu c|n£. Japonskem m lepo gejs°- mascope. 1(h, Nazionaie. 16.00: «^^300 lir. Ferraniacolor-totalscope. ^ Arcobaleno. 15.30: «St Anfhony bresti*, Sophia Lo1^5 ’ Miaiolet-Perkins. Vistavision. nim prepovedano. , pjic- Superctnema. 16.00: »Sinov gis Khana«, cinemascope, nicolor. „ „ .cobrinl11' Filodrammatico. 16,60. A. lepe noge«, M Van ^ Cifariello. . n< Grattacielo, 15.30:«Vete y3{0 brati«, Dirk Bogarde, Cristallo. 16.00: »Neki n^feWa-R. Bnazzi, J Fontaine, scope, technicolor. lnCS, Capitol. 16.00: «Clr^7neria*o-D. Kaye, P. An-geli, cw«n pe, technicolor V. Astra Roiano. 16.30. au Moriconi. cinemascope. ^j. Alabama. 16.00: «Za^inSnasco-šega«, S. Mac Lalne, cina pe, technicolor, Aldebaran. 16.00' clnem»- rolla«, Elvis Presiy, scope. moril«1'*' Ariston. 16.00: Ramdolph Scott. Cinem** technicolor. 10 «g 22.00- Aurora. 15.30, 17.30, 19'4gal)in.. «Komisar MalKro"' i>mci», Gl' Garibaldi. 16.00: “Br|-asseur. , no Cervi, Pierre Brasst ^ Ideale. 16.00: ((Eskadrilja te«. Tab Hunter. y«r- Impero. 16.30: «Fraulehi». rer, D. VVinter nadaljuj«5*' 21.00: «Odnehaš aliie n» Italia. 15.30: «Mozje tisto«, L. Colpeyn, J- Ricco», B. Moderno. 16.00: »Bratje ^ Conte, D. Foster C: g liior>, S. Marco. 16.00: »Veliki ™ cinemascope, 'Nadaljuj«5 21.00 »Odnehaš ali ‘ Savona 16.00: «4 nemirn Trev0r, Ci», B. Cravvford, u. technicolor. ^ pot«. ' Viale. 16.00; «Roparska ^nfjar Raymond, J. Cooper. 2LOO:' »Odnehaš aU nada0!ja V Vittorio Veneto. 16-0U- picJi Ribica policaj«, Tina Riva, Ugo Tognazzl. DuB« Be‘vedere 15.30: «Za A, zenska noč«, M. To« žari. nadaliu^i» 21.00: »Odnehaš ah " j ogeo!>’ Ttt c,no. « <=" “ '' m2K2? -nSSS55 pokol«, W. Bissell. Mi ^.0^15.30: »Moži« Jenkovi«, S. Mangano, r. dariz. ,, nadaljuj,,,' 21.00: «Odnehaš ah smrt1*' Odeon. 16.00: »Najemo i0r. John Ireland. Tečaja., T«° Radio. 16.00: »Strah vesv Cooper. KINO V MAJA" Europa: «Slim .FHSSSU ,tch' Volta: «Princesa Moanv r.icolor. f MALI OOL ------------------—T t«vet MOTOGUZZII Ekonomi«" vedj* Ji avtomobili. Obrab J*” r,tr; s predelanimi motorji- ^rto, «. Isgo! Karburatorjt M g.( lavnica zat popravila. motod^sel Cremascon. SeV"° , c*#* KUPIM Regen-tov prevw ppnu®; jevega «Hlapca JerneJa»v tprr be pošljite na urednjš^ pomorskega dnevnika« tecohi 6-II NAPRODAJ je prodaj?1"^j N*-slaščičarna po ugodni j#. s.ov: F. Filzi 8, telefon V TRSTU v veletrgovini Ul. Carducci 41, tržnici, so na vseb v?e, bund« (vetrni jn šgjŽS dežna plaiči za moške pdeia lilače Iz žameta ter «pje, v obleke in posamezni 'ob5,oje po najnižjib v Tist« ^ cenah. Nadalje pj.oM j* jo smo ravnokar prej«1*“ oo gomery plaščev i? gufk* pr, v prodaji za v,ak. f0O d.«** ipl reklamni ceni, t. J- tGe|etrI0 pc Torej pomnite, ». bu""«-« »Felice. v Trstu dob«« °0 ^ 2 900 lir. S 'trn priznamo poseben P°l SOZ AL J E ive- Neodvisna socialist c gib /a v Trstu izraza sv bJ.ldgi boko sožalje družini izgubi Erneft Žerjala- SOŽALJE gkei. Prosvetno društvo tj ^rU' nju izreka hudo Pn ja]je žini svojo iskreno izgubi Ernesta žerj Za vedno nas je . staf našg draga mama mama Savi roj. KOMA« iosipina a vj. — Pogreb pokojnice *Vv£ 27 t. m. ob 15. u.j‘ice na k nice glavne bolmsn tinarsko pokopališče.^ Žalujoče fmA SAVI. ZAJC m l* Trst 27.11.1958 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš drag1 soprog, oče in brat ERNEST ŽERJAL Pogreb pokojnika bo danes 27. t. m. ob 16. uri its biSe v Skednju na domače pokopališče. Žalujoča soproga, otroci* brat in sestre Trst, 27. novembra 1958. ^MORSKI dnevnik — 3 — 27. novembra 1958 Pozablj ena obletnica ■■«■■■ - <-y. "* K.. piiipft J " : zelo važen dat # 118 Podno osvobodilne . b zgodovine slovenskega »V,;1- 'abo. 'a‘karstva, ki je šel v po- 11»". ie 26- tl o ° lz®'a Prva števil- tate ®a dnevnika«, j ihj*®a naslednik .ie naš 'is °rS^i dnevnik«. Poudar-i H ki*6*0 vazen datum ker d »Partizanski dnevnik« j,1 dnevnik v slovenskem |l ”°dilnem gibanju, ker jj. *t>rsl zelo važno vlogo !)M *P°dt>ujan}u borcev in ^ !tva k nadaljevanju bor-. * ker ni bilo dneva, ra-®veh izjem med nemško Da I ..fl,eivo, da bi ne izšbl : 5 »'» da ffbja k pozaDo, opišem o tem nekaj naj* ,. dan in sploh prv’ časi tega dnevnika ne v Pozabo, sem se odločil, '•ti* jših podatkov Nem- iva, ki ie sredi no- | j so bili v glavnem biv-I ls- ‘ š‘flba Prešernove j.^0 je pred 15 leti I kL0fen? jv. ra zajela vse področje k)nč <“erkna in Idrije, se je jš^~a z umikom nemških L ^a cerkljanskem osvobo- I ttce0' ozem*ju s0 ostale edi-j ,j 21. divizije, imenovane II p avske», in sicer brigadi frffifedoika in F. Prešerna. a bila ustanovljen* jjj? teatkim in v njenem ' [‘.dlanT j?**de. Tako so bili v pro-^sandnem odseku šef Fran-jjJ^h-Miile, namestnik Ed* Kokolj-Martin, admini-°r jj .^a propagandni odsek je D lzdajal svojo revijo «Tri-t,v“ti dnevi«, katere ured-je bil Martin. Vendar to i® dovolj. Nastala je po-inT* P° dnevniku, po takem. ^J,Vn,iJiu, ki bi skalno obve- i i . edinice in prebivalstvo ;*t u v°inih operacij na C™ za vev niških frontah, . r tudi o vseh akcijah J?a®h enot. Misel o dnev-^ j® aicer dozorela ie ^“ nemško ofenzivb in iz- . . .. > .. . -i.. , .j j..,. lu izšle posebne izdaje na osmih in več straneh. (Navadna izdaja je imela le dve strani). Take posebne izdaje so bile za obletnico Cankarjeve smrti, za Stalinov rojstni dan, novoletna številka in pozneje še druge. Di.e 14. decembra smo se preselili v Planino. Tu smo dobili še novega člane in sicer Jaro-ša, ki pa ni ostal dolgo, in ga je zamenjal Dušan Fortič. Okrog 15. februarja je ves propagandni odsek prešel v sklop štaba iX. ko-rusa Vendar je propagandni odsek še prej izdal posebno številko «Triglavških odmevov« z jubilejno izdajo Prešernove »Zdravljice« z ilustracijami Doreta Klemenčiča-Maja. V marcu 1944 se je tehnika Partizanskega dnevnika ločila od uredništva. Uredništvo je ostalo pri štabu korpusa, tehnika pa je odšla najprej v Labnje, in okrog 15. marca 5^ k Jernačetu, malemu kmetu v grabnu pod Labnjami. Število članov tehnike se je zelo povečalo. Imeli smo svojega šefa, ki je bil Drago in je skrbel za kolportažo, jaz sem zbiral radijske vesti, Dušan Fortič je bil tipkar in redaktor, To,.e Mlakar je bu ilustrator, tehnika za ciklostil (zdaj smo imeli pravega na valje in smo z njim lahko napravili do 700 izvodov) sta bila Semolič in Bago, nato še kurir Dušan in kuhar. V u-edništvu so ostali Mire, Martin in drugi, ki so tvorili uredniški odbor, praktično pa so imeli le malo opravka z urejevanjem in izdajanjem cine\ nika. Tako je šlo življenje dalje do prvega junija, ko je Partizanski dnevnik prešel v roke Pokrajinskega odbora in postal glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko. JOŽE S. rmm — Ben, Mihec, kej rečeš ses vsemi temi ščope-rami? — Kej čem reč. De je-majo prou: draginja je zmiri veča, soudi velajo zmiri mejn jen če governo neče neč zastopet ne vstane druga ku ščopero. Kej češ, tistem, ke jemajo puhno — — Mihec, ahtej, kaku govoriš. — je zastojn kej pravet. Jen taku jem je treba dopovedat zgrda. — Jen znaš kaku bo naprej? Ce bo governo kej dau, bo s to škužo preči na-redu veče taše, jen zastran tega se bo spet vse podražlo, jen plače bojo spet preveč majhne, jen pole bo zastran tega spet ščopero, jen pole... jen taku naprej do konca sveta. Amen. — Sej, sej. Jest be reku, de be mogli pr governi začet kaj šparat jen ne špen-davat dnar za neč. Se spouneš ke se je anbot an minister od financ ušteu za ne znam kolko mel tonou, ke ni . znou nanka kolko ledi ke plačava. Takrat so pisali de so pr governi tudi take službe ke aden ne pride nikoli zraven ku samo po plačo. Jen kolko je takeh, ke magari pride zraven, ma ne dela neč ku pije samo kafe jen pohaja. Sej ne rečem, de nimajo vsi pravico za živet, ma nej jem stri jo vsaj kej naredet. Ce ni druzga nej jeh pošlejo če u Poležine delat dige, ke je vsako leto povodenj al pej nej gre jo obdelavat zemlo, ke je je tudi u Italiji še dosti zapeščene. Bo vsaj kej zraslo jen bo vsaj lahko kram-pir al pej moka za polento bol poceni. Ma ne rounat ledi za neč. — Orka maštela, Jakec, ma govoriš ku an velek. Jest se čuden, de te niso nardili še za ministra al vsaj za žepana — Mihec moj, sm preveč pošten jen bom o- stou zmiri tle pr temi zguni. Jest rečem, de če be governo špendavau dnar samo za tu kar je potreba jen kar je nueno be jemu gvišno zadosti dnarja za pošteno plačat tudi železničarje, ke ti res delajo. Tu nej mislejo, ne pej na kašne mišile, ke so samo za škodo. Nej mislejo kaku be nardili, de ne be a na šempjasta baba pr filmi samo zatu ke jen ta lepo — — Jakec, ma tudi ti postajaš nekam uornar. — zaslužla ku neč stu al dvejstu me-Ijonou, ke jeh an drugi ne zasluže nanka če dela stu let. Tu nej mislejo, ne pej kaku be štrafali ane boge ledi, ke so vse riščirali za se touč proti fašistom jen nacistom. — Tam u Firenci jem delajo prfina proces tistem Ke so se toukli u beneški četi, jen obanem se hvalejo kaku de so vsi proti fašistam. Tiste pej, ke so se toukli proti nacistam pej ješčejo, kaku be jeh štrafali glih za tu. Vidi ke če be bli denmo reč — zmagali fašisti, be bli te ledi tudi zaprli. Jen zdej so pej zaprti zatu ke so zmagali antifašisti, Ma kam smo pršli. Jest prou ne zastopam. — E, marsikej je še narobe. Ma če druzga ne moremo naredet za te boge ledi, dejmo jem vsaj pomagat s kašno podporo. Tudi Primorski nabira za nje h sonde za jeh brant jen jest be reku, de be žiher tudi midva kej pomagala. — Ma se zastope de bomo, orkotron. Sej so trpeli jen še trpijo glih za nas. — Taku se govori. KO JE OTROK SE MAJHEN, JE LAZE KOT POZNEJE Ločimo varčnost od skoposti Moj otrok je najlepši naj- ku smo na pr. dali kos peci- bolj priden in najboljši. — Ta ko meni vsaka mati o svojent otroku in odpustimo ji to, saj je to ie nekak pnrodni zaton, da iz ljubezni do svojega otroka spregleda marsikatero njegovo napako. Teda mami-' fiega, in tb raztolmačili svOje- ............................ .................................................................................................................................................. ....»■..ii..»i.i.......iiiIii„i„„„i„„„i,„„uIIIii,.iI.iii,IIIIiII,IiIIIIiIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|III,iiiiii ^ator Karel Kuralt-Drago khrir Justin Močnik-Du- K :i bil, tudi nekaj a z številk j** ali tri), a z ofenzivo [JJ®®vnik prenehal izhajati. !k~a ga j« bilo obnoviti. In , Jj? je dne 26. novembra' k. izšla v Jesenici pri ij^krn, kjer je bil takrat » divizije, prva številka (Rižanskega dnevnika«, kot t, ' a propagandnega odse-Triglavske divizije. | številka je izšlla na jRstilu, jpj je bij lasi pro-šfldnega odseka Gradniko-“tigade, v okoli 70 izvoli'V isti tehniki m isti na-je izšlo še nekaj šte-ali 5). Dva dm po-•tlit* ie ie divizije pre-|„ v Zakriž. Ker se je kma-C Potem tudi Gradnikova bil« da preselila drugam, je V *®e')a dnevnik razmnože-na kožo ali šapirograf. jju,hj®m se je dosegla ista k a<*a- Pri četrti številki se ^ ‘‘'hpagandni odsek pomno-b .ia enega člana, Jofeta, ^ Podpisanega. Imel sem ijj ‘smo delo. Moral sem b«8® in še pozno v noč b*l ,satt radijske vesti, si za-«1 vse novice, vojaške Etične, ter nato iz teh ®Ati članke. Te je potem l|| stipkal ali r.u matrico Uogna navaden list papirja, ij, **terega jo podložil mo-Wafti,'nast papir. In to smo tsvj^iili. Poleg radijskih di 0C je dnevnik poročal tu-•«vwaltcjjah naših edinic. Na k* e smo potem dali ovit-naslovi in te je kurir \ a odnesel na relejno sta-35. Borci in prebival-8 veseljem sprejeli in novi dnevnik. Po-S)„i3*Vanje Po njem je bilo tl . )* S »KAJ TAKEGA SI NE MORE PRIVOŠČITI GROFICA VALMAURA« Kako je Roža od N govorila z živalmi in jim ukazovala . v • Petelin Stefan, mačka Lojda in grlica Izrid so razumeli vsak njen ukaz Boža od Nance je živela v avtfcji borni koči V Bove-di>, tik pod našim vinogradom. Ze v sfojih mladih le-tih je ostala sirota, brez nikogar na svetu, prepuščena santa sebi. Skoraj Vsi so se čijdilj, da si Roža ni našla moža. Saj je imela svojo hišico in precej zemlje dkoll nje GoVbrilo se je, da hodi za njo Tonček, in da hi se znalo iz tega nekaj izcimiti; a Roža je ostala še naprej samka, kljub temu, da ni bila za staro šaro. Ni sicer bila lepotica, a če bi rekli, da je grda, bi ji s tem delali krivico. Roža od Nance je bila oblečena zelo skromno, a nikdar ni hodila po cesti raztrgana. Tudi v tistih časih, ko je bilo v modi kratko krilo, je Roža hodila po barkovljanskih klancih v svojem izredno dolgem krilu in z njim pometala ceste in stopnice. Oblečena v dolg, temem jopič, ki je bil zafet z najmanj tridesetimi svetlimi gumbi- in v dolgem krilu je Roža hodila dnevno v tržaško mesto, kamor je nosila naprodaj svoje cvetlice. Ampak ne mislite, da jih je bilo za en jer-bas. Ne, ne! Vse je našlo prostora v navadni glavni ruti. Izkupiček ni bil namenjen samo fižolu in olju, ki sra bila glavna Rozina hrana. ampak tudi koruzi in -ječmenu, kajti Roža je imela doma veliko družino kokoši, s katerimi je občevala, kakor občujemo mi ljudje med seboj. Ko sem ji nekoč omenil, .da se mi zdi čudno, kako more človek govoriti z živalmi, mi je odgovorila ta- ...... III. I.»... 1.1............ MII......... ........K. M... 1.1111....... I. II.1.11.........II...................... Fižolčki 46 Spisal in narisal Milko 'Bambič , ~ večie. Na šapirograf io mogoče napraviti več 'svodov, in to je bilo Iskali smo ciklostil ■h i'310. V, hčno, okrog 10. decem- *tlo ^ ga dobili. Bil je to tl, breprost ciklostil: ška- i( tej okvir, na katerem i, .‘‘a razpeta svilena mre- k° sm® pr'lepili ma- pod mrežo cl*dk* *a (menda t/ stekla), Va*lar domače Izdelave, v gumijasto zračnico a' traven seveda še ma-*h tiskarsko črnilo. J« ^eP*e- Število t>- t '*(), . se je povečalo na 100, % »0 do 180. Več matrice , zdriale. Vendar so kma- Wc v mornariški '»/'Rednik francoske latlij-Nu ružbe Printemp* je za-5:kWna en' ’zme^ svojih tovornih ladij žensko t, 4*®. 2en.ske od kapitana S,iat*hjega mornarja baje opravljajo delo. Pred-družbe je dejal; »Prav sPosobne kot motiki, *) a Prednost pa je, da ni-bagnjene k puetdlov- t>fh “■ "h d« sf ne prepirajo S 01 dedci, V kratkem 4^aniziral -žensko ladijo’ proge«. «Oh. kakšen palček si!» je strmela Minka. «Saj ni-eem palček, le fižolček sem. Imenujem se pa F.r žulč*ki» In (1,-kHea je Fižulčkn lepo obvezala, pa še berjtHeo mu je naredila In oblekico- Fižulček se ;je je neznansko razveselil. Kar pozabil jc na bolečine in ponosno odštorkljal, da se pokaže Fržolčku. Ta je Šele strmel, ta! «Še moni oblekico!« je cepetal. aSe meni!« 4 PO SPORAŽUMll o RIBOLOVU: »Sestric«, nemudoma ji treta tapttftiti področje Bstdvelt ko, kakor more govoriti samo filozof. Tako tali j* rekla Roža: »Vato se zdi vse to čudno, a poskusite tudi vi in dognali boste, da človek balje izhaja z živalmi kakor z Utadmi. Pes, ki vas je ugriznil, nj vaš sovražnik, ampak je storil le svojo dolžnost, ker ste stopili na rosest njegovega gospodarja brez njegovega dovoljenje. Ko vae bo spoznal im ugotovil, da nimate slabih namenov, se vaim bo pribld-žal in mahal z repom, kar pomeni, da je postal vaš prijatelj. Samo poglejte moje kokoši, kako me ubogajo, kadar jim nekaj ukažem. Stefanu manjka samo beseda, moja Lejda je in spi z menoj, Izrid pa je tako inteligentna, da vam ne morem povedati. Samo poskusite položiti roko name in videli boste, kako se bodo vsi trije zakadili v vas«. Raje sem Roži verjel, kakor da bi se moral braniti pred praskanjem Lojde in ostrim Stefanovim kljunom, kljub temu da nisem bil globoko prepričan o takih izrednih zmožnostih omenjenih treh Rožinih družinskih članov. A n: preteklo dolgo, ko sem se mogel prepričati, da govori Roža resnico. Nad Rožinim premoženjem je stal naš vihograd. Skoži vse leto so se pasle na ftjem Rozine kokoši in temu. nisem nikdar ugovarjal, ker sem se dobro zavedal, da mi kokoši gnojijo zemljo in da mi jo očistijo vsega mrčesa, ki dela nepopisno škodo sadnemu drevju, ki ga je bilo na spodnjem delu več kot trt. Prišla pa je jesen, ko grozdja dozoreva. Sel *em v vinograd in na svoje veliko začudenje sem videl r.a njem kakih petdeset kokoši, od katerih je bilo naj-mataj dvajset zaposlenih z zobarijerfl grčzdja. Ko bi jih prepodil, bi bilo Roži težko dokazati, kakšno škodo mi delajo. Hotel sem, da to Sama vidi in da ukrene potrebno. Zato sem napravil Širok ovinek ln prišel naravnost pred njeno hišo. Poklical sem jo iz hiše in ji rekel: »Poglej Roža, kakšno Škodo mi delajo tvoje kokoši! Ce bo šlo v tej sapi do trgatve, bodo tvoje kokoši spale večkrat pijane pod fi-gjVim drevesom, jaz pa se bom moral zadovoljiti z vedo.« Roža se je ozrla na naš vinograd in od tistega hipe se je začel teater. »fltefan, Stefan! Kje sl po-rodnež? Kako dopustiš, da delajo tvoja dekleta tako škodo? Hitro zleti tj« gor in spodi jih dol. Potem_ bo pa fbport.« Pa ne mislite, da je Roža kričala ali ie celo d~la nad Stefanom. Bila je mnenja, da e lepo besedo več opravi kakor z grdo. Vi bi morali videti v tistem hipu Stefana. Roža je komaj končala avoje povelje, ko je Stefan že preskočil dva nižja zida in bil v vinogradu. Razprostrl je svoje široke peruti in popolnoma nagnjen na levo strcn se je zakadil v tistih pet petelinov, ki so se pasli š Ko- košmi vred na našem. Ni minilo pol minute in vseh petdeset kokoši, s petimi petelini vred, je bilo že pred kokošnjakom, kjer jih je čakala Roža za raport. Meni se je zdelo, da vidim stotnije vojakov, ki čakajo generala, da jih pregleda. Vsaka skupina približno desetih kokoši je stala s svojim petelinom pred Rožo in čakala na pridigo Ta pa se nd še začela, ker mi je hotela prej Roža pojasniti ustroj njene velike družine. Tako je govorila Roža: «Vi poznate Avstrijo. Sestavijo jo več pokrajin, od katerih ima vsaka svojega cesarskega namestnika, vrhovni glavar pa je cesar Franc Jožef. Tako ima tudi moja velika koikošja družina svojega glavarja v Stefanu. Njegovi namestniki so Peter, Poldo, Janez, Tone in Martin. Peter, kakor vidite, je bel, ker je to livorneška pasma, Poldo je Staj ere, janez Se je zvalil iz jajca naše domače kokoši in je s:cer malo droben, a lep po svojem perju. Tudi Tone in Martin sta lepa, a se ne moreta primerjati s Stefanom, ki tehta dobrin pet kilogramov. Vsak od teh petelinov ima svojo ožjo družino desetih kokoš, in jih Je Steian tako ustrojil, da se med seboj nikdar ne prepirajo. V Stefanovi državi mora Vladati mir in meosebojna ljubezen. Sedaj pa boste slišali prid.go«. Ourmiila se je Roza proti kokošim in začel se je raport. »Stefan, kaj te nu sram, da m/l jo v zadnjem času tako pogostoma kuhaš? Zakaj ne paziš na svoja dekleta, kil delajo po tujem vinogradu škodo, da moram jaz za vas odgovarjati? Kaj misliš, da Je praV, čč hodite Zobat na tuje? Kdo bo plačal škodo, če pride do tožbe? Jaz se bom nekoč nave,ičala m vas vse zaprla. Sedaj pa izbirajte med svobodo :m zaporom. Ti Stefan postavi se na zid in pazi, da ne bi prišlo Petru ali P.ldetiU na misel, da h, peljal svoja dekleta na tuje. Razkropite se vsi, ti Stefan pa pojdi na svoje mesto.« In zgodilo se je, da so se kokoši razkropile, Stefan pa je odšei na svoje mesto. Od tistega dneva se nisem več pritoževal, kajti kokoši so ostajale vedno n« svojem. S t«n pa se niso končali dokazi, da ž.vali Rožo popolnoma razumejo in tudi ubogajo. Bilo je teden pozneje, ko sem bil zopet pred kokošnjakom, kjer sva z Rožo kramljala o odnosih živali do ljudi. Tedaj se je nekaj zgodilo, kar se da težko opisati. Prizor, ki sem mu bil priča, bi zaslužil kinematografsko inemanje, kajti težko je človeku dopovedati, da vse ustreza goli resnici. Roža je namreč poklicala Lojdo in ji tako govorila: »Lojda! Ali te ni sram? 2e je odbil« deseta ura, a ti mi n,si danes še dala poljuba. Sram t« bodi, Lojda!« Vi bi morali v tistem hipu videti Log do, kako si je s svojimi dolgimi ktemplji pomagala po Rožlnem hrbtu, da je prišla na njeno ramo. Objela je svorjo gospodinjo in jo začela lizati po desnem in levem licu, dolgo, dolgo, dokler Ji ni Roža rekla, da je zadosti. »Sedaj pa vam bom pokazala cirkus«, je rek1« Roža in poklicala Izrid, ki je čepela na okajenem dimniku. Grilca se je takoj ozrla proti Roži, a ostala je na s!’'S' «151!) Hočete veliko prihraniti ? Za negovanje vaše lepote in za vse, kar potrebujete, da se ohranite lepe in mladostne, to je razna kozmetična sredstva za ne. go kože in higieno, kreme najboljših znamk, barvila za lase, zobne paste, toaletno milo, šminko za ustnice, razne parfume itd. dobite po najnižjih ce. nah za široko potrošnjo pri firmi Cosulich & Dinelli TRST, UL. CARDUCCI št 24 (vhod na koncu pasaže) Erizerke in brivci, vsa potrebna kozmetična sred-■tva najboljših znamk in Po konkurenčnih cenah dobite prav tam OGLEJTE SI NASE IZLOŽBE V PASA2I! (v bližini TRGA GOLDONI) aK^sscšisiisisiiasiisiiiifioDsiiaitsa« Goriško-beneški dnevnik Poročilo odw. Culola o rimskih razgovorih Danes dveurna stavka v goriški livarni SAFOG Stavko je proglasila Delavska zbornica z zahtevo, oaj vladne in krajevne oblasti še pred pogajanji izdelajo načrt za popolno zaposlitev vseh delavcev Na željo svetovalca Battella je predsednik pokrajinske u-prave odvetnik Culot na sinočnji seji občinskega sveta poročal o razgovorih z Lami-jem Starnutijem, katerih se ;e udeležil skupno z županom dr. Bernardisom in Bigotom od trgovinske zbornice. Odv. Culot je podal poročilo v odsotnosti župana, ki se je zadržal že v Rimu, Po izjavah odv. Culota je minister Star-nuti prepričan, da je podjetje SAFOG v takih pogojih, ki todo zagotovili dosedanje število delovnih mest. Podjetje je treba okrepiti, da bo vzdržalo konkurenco podobnih podjetij ir. da se bodo njegovi izdelki mogli prodajati na tržišču. IRI bi morala izdelati konkretne tehnične predloge, ki bi SAFOG omogočili popolno zaposlitev sedanjega števila zaposlenih delavce'. Ker se predvideva, ds se bo župan danes vrnil, je podžupan dr. Potcrzio sprejel predlog občinskega sveta, naj bo prihodnja seja v petek. Medtem je Zveia kovinarjev FIOM proglasila dvenrno stavko ca danes od 9.30 do 11.30 z zahtevo, da še pred pričetkom pogajanj z ministrstvom za državne udeležbe, ki bodo predvidoma prihodnji teden, vlada in krajevne oblasti predložijo organski načrt za modernizacijo podjetja ali pa da se preusmeri proizvodnja podjetja tako, da se v bližnji bodočnosti zajamči zaposlitev vseh dosedanjih delavcev in uradnikov. Zaradi pomanjkanja takega načrta je namreč izid pogajanj z ministrom za državne udeležbe zelo negotov, Ob 10. uri pa bo na Trgu Cesare Battisti sindikalno zborovanje. V kratkem zasedanje pokrajinskega sveta Na torkovi seji pokrajinskega odbora so med drugim razpravljali o dnevnem redu prihodnjega zasedanja pokrajinskega sveta, na raterem bodo morali svetovalci razpravljati o treh zelo važnih zadevah, kii bodo brez dvoma povzročile dolgo vrsto sej. Ta vprašanja so; razprava o obračunu 1957, o proračunu 1959 in nove lestvice pokrajinskih uslužbencev. Brezplačno bodo dodelili zadrugi za zidavo stanovanj za slepce zemljišče za gradnjo nekaj stanovanj v Ul. Brass. Odbor bo predlagal pokrajinskemu svetu odobritev za stroške, ki bodo nastali v zvezi s tiskanjem bogate revije o furlanski deželi, ki jo bo pričela izdajati v ' ;atkem videmska pokrajinska uprava, ki je povabila k sodelovanju HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIItlilllllllrtlllllllllMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllHIIIIlUnillllllllllllllll Izpred sodišča Pogojno obsojen za po vzrojite v smrtne nesreče Nesreča se je pripetila 31. decembra 1956 v Tržiču Dne 31. decembra 1956 ob 14.45 je 51-letni šofer Giovan-ni Bartoli iz Trsta, Ul. Pratel-lo 8, šofiral kot običajno redni avtobus na progi Trst-Ce-dad. Ob zgoraj omenjeni uri j« bil avtobus že v Tržiču in je vozil po Ulici Valentinis. Kar naenkrat je Bartoli zagledal 30 metrov pred seboj kamion mestnega podjetja za čistočo, ki je bil zavil na isto cesto iz neke stranske ulice. Bartoli je zavrl a stvar mu ni uspela, ker je bil cestni tlak moker zaradi dežja, ki je takrat padal. Tako se je z av-tobusom zaletel v zadnjo stran kamiona, na katerem so bili nekateri delavci. Medtem ko tudi goriško pokrajino. En milijon lir bodo podelili kot letni prispevek zavodu za borbo proti tuberkulozi. Na koncu je odbornik dr. Chientaroli poročal o imovini bivše tržaške pokrajine, ki je v okolici Tržiča in ki jo bodo na podlagi obstoječih zakonov v kratkem uradno predali go riški pokrajinski upravi. Velik napredek v vinogradništvu V Treh Benečijah pridelamo še enkrat več vina kot leta 1939 Glavno zaslugo za tak napredek ima mehanizacija Naše vinogradnike bo prav gotovo zanimalo, da imamo v vsej državi okoli 9 milijard trt, kd predstavljajo skupno z ostalim bogastvom, ki ga ima vinogradništvo v državi, vrednost okoii 7 milijard lir. Vinogradništvo se Je od leta 1936 - 1939 pa dc leta 1953 -1956 v nekaterih vinorodnih krajih v državi izredno povečalo, tako da se je pridelek tudi podvojil. Zanimive so na primer številke, ki se nanašajo na Puglie in na Sicilijo. V leh krajih se je pridelek vi- ttllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIII Ulil lllllll IIIIIIIIIIIII IIIMIIIIIIIIItllliaiMlllllllllllllltlllllllltlllllliaiMIIIIII Seja občinskega sveta v Gorici Nadaljevanje razprave o pravilniku proste cone Odv. Devetag je zahteval, naj občina prevzame upravo proste cone ■ Bratuš za nadzorstvo nad izdelki podjetij proste cone so bili ljudje v avtobusu nepoškodovani, so morali trije ■delavci kamiona v bolnišnico, kjer je eden izmed njih, 43-letni Carlo Russi iz Ronk, po nekaj dneh umrl. Včeraj je bil na goriškem sodišču proces proti Bartoliju in sodniki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili na 6 mesecev zapora in na plačilo 10.000 lir kazni in sodnih stroškov, pogojno in brez vpisa v kazenski list. Poleg tega bo moral Bartoli plačati vdovi in hčerki Russa dva milijona in pol, enemu izmed ranjencev, Crasnichu, pa druga dva milijona in pol lir. Bartoli je že vložil priziv.' Po končanem govoru odvetnika Culota na sinočnji seji občinskega sveta j izidu rimskih razgovorov (poročilo o tem berite v drugem članku) je Attems nadaljeval razpravo o pravilniku o prosti coni. Kot predstavnik interesov a-grarcev in tovarnarjev je zahteval, naj se v pravilnik vnese določba, da bi osebe, ki pri nas vlagajo svoje kapitale, i-mele možnost priziva če ugotovijo, da se pravilnik ne izvaja in če so tudi kakšne druge nepravilnost Prav tako bi morala trajati veljavnost pravilnika toliko časa kolikor časa bo veljal zakon o prosti coni. Za njim je spregovoril odv. Devetag, ki je rekei, da se je vedno zavzemal za to, da bi prosto cono upravljala občina, ker je vlada dala prosto cono goriški občini, ki je s tem postala njen lastnik in pooblaščenec, da zanjo skrbi. Zaradi kritik, ki so bile včeraj na račun trgovinske - bomice, je potrebno, da za prosto cono skrbi občina. Po njegovem mnenju, naj občinski svet izdela pravilnik in pooblasti trgovinsko zbornico, da ga izvaja. Ce bi si bili o tem vsi edini, bi vlada morala dati prav nam. Zanikal je pravico sovodenjske občine do kakltšne koli koristi od proste cene, ker je bila ta ustanovljena samo za goriško občino, in zahteval, da se vključijo v prosto cono tudi vasi na desni strani Soče. V odbor trgovinske zbornice pa naj se vključijo vsi predstavniki sifidikal- nih organizacij, ne pa samo predstavniki ene sindikalne organizacije, kot do sedaj. Trgovinska zbornica naj vsako leto poda pbračun o delovanju proste cone. Za njim je spregovoril tudi svetovalec Bratuš, ftii j* rekel, da niso ravnali pravilno, ko so zavrnili prošnjo tovarne Stock, da bb odprla pri aas, svoj obrat, kar nam bi prav gotovo pri-nčslo koristi. Zahteval je naj se imenuje komisija ki bo pregledovala izdelke podjetij proste cone, ker so marsikdaj slabe kakovosti. Obenem pa naj se po toliko letih popravi krivica, ki je bila storjena Sovodnjam, in naj se jim priznavajo vse pravice, ki izhajajo iz zakona o prosti coni. Nesreča dveh žagarjev Včeraj okrog 14. ure sta 20-letini Odorico Costante iz Zagraja in 21-letni Bruno Tam-pus z goriškega Grada 13, žagala iz električno cirkularko drva na dvorišču begunskega naselja na Svetogorski cesti 99, ko je eirkiUlarka počila in tanila prvega na s-edincu leve roke, drugega pa na kazalcu in sredincu leve roke. Obvezali so ju v bolnišnici Brigata Pavia. O Včeraj zjutraj okrog devete ure je 21-letna Jolanda Leban iz Ulice Petrarca 3 nerodno padla v stanovanju in si povzročila lažjo rano na desnem očesu. Obvezali so jo v bolnišnici pri Rdeči hiši. I IIIIIMII1MIIIIIIIIIHIII ............................................................. Skrbi avtomobilistov in motociklistov proste cone Zaradi velikih količin bencinskih nakazil je v zadnjem času njihova cena zelo padla Zakaj ai trgovinska zbornica dala dvojni obrok bencinskih nakazil poleti Podaljšati veljavnost nakazil čez Novo leto Kot v novembru bodo na I vitve proste cone. Nekatera i čunajo bencinske oone po 70 sedežu avtomobilskega kluba tudi v decembru razdeljevali avtomobilistom dvojno mero bencinskih nakazil (bonov), kar pomeni, da bodo imeli lastniki avtomobilov in motociklov na podiročju prost« cone v Gorici toliko nakazil, da jih marsikdo zara-di mrtve sezone, ko se prevozno sredstvo manj rabi, ne bo mogel niti porabiti. Trgovinska zbornica je poleg tega že pred časom obvestila vse lastnike bencinskih črpalk, da bodo bencinski boni nepreklicno izgubili veljavo s koncem tega leta in da jih morajo do tistega časa spraviti v promet, to se pravi, da morajo z njimi nakupiti bencin, ali pa jih po Novem letu ne bodo mogli več uporabiti. Avtomobilisti m motocikli, ■ti se sedaj upravičeno pritožujejo zaradi takega ravnanja, češ da bi morala trgovinska zbornica dati dvojni obrok bencinskih nakazil poleti, ko se zaradi počitnic, izletov, kopanja in večje uporabe vozil porabi tudi več bencina. Poleg tega ni prav, da je trgovinska zbornica letos odredila, da bencinska nakazila izgubijo veljavo prav ob koncu leta, ko marsikdo ne ve, kam z nakazili. Prejšnja leta »o bila na primer nakazila veljavna ie januarja in to kljub dej-atvu, da jih je bilo ob koncu leta veliko manj kot letos, ker »o dajali dvojne obroke poleti. Ob tej priliki moramo spregovoriti še nekaj besed o tako imenovanem tečaju bencinskih nakazil. Prav gotovo ne bomo izdali nobene tajnosti, če povemo, da številni gori-Žk/i lastniki prodajajo bencin-ska nakazila lastnikom bencinskih črpalk. Tovrstna trgovina obstaja od same ustano- prodajaijo bencinske bone, ker I lir, kajti bencin proste cone iih imajo preveč, drugi jiih prodajajo na koncu leta, ker morda odpotujejo, pa se vrnejo šele po novem letu, ko nakazila izgubijo veljavo; tretji pa jih prodajajo vsak mesec sproti in hodijo po bencin v Jugoslavijo, ali so vsaj hodili, ko ni bil na meji tako strog režim. S temi manipulacijami so prišli po nižji ceni do pogonskega goriva, kar po drugi strani prav tako dviga življenjsko raven in pospešuje razvoj motorizacije. V zadnjem času pa ,je nastala tudi na tržišču z bencinskimi nakazili prava Inflacija. Medtem ko so lastniki bencinskih črpalk še pred dvema, tremi meseci plačevali za bencinsko nakazilo od enega litra po 70 lir, aa je v zadnjem času zaradi dum-pinga ta cena občutno znižala na 50 pa tudi manj Mr, seveda, če jih lastniki črpalk sploh hočejo kupiti. Mogoče skuš« trgovinska zbornica z ustvaritvijo takega položaja doseči od lastnikov prevoznih sredstev, da se Jim bo splačalo kupiti bencin področju proste cone v Gorici kot pa prodajati nakazila in potem kupovati bencin v inozemstvu. Morda se bo tem dosegel začasen uspeh, pri tem pa se ne sme pozabljati, da se je po eni strani oškodovalo veliko število lastnikov prevoznih sredstev, po drugi strani pa so bili prizadeti tudi sami lastniki bencinskih črpalk (pri tem mislimo na trgovce, ki prodajajo bencin na drobno), saj so tli ljudje svoj čas vnaprej dajali upravičencem bencin in Jim zaračunali nakazila po 80 lir m več, sedaj pa, ko ljudje prinašajo .bencinska nakazila, jim zara- se prodaja po 55 lir. (Brez nakazil je bencin na črpalki do 12f> lir liter.) Bencinskih nakazil danes trgovci skoraj ne kupujejo več, ker nimajo prostora, da bi si nabavili toliko bencina. V Gorici ima samo Shell veliko skladišče bencina, ki ga obenem prodaja tudi na drobno. Lastnik Shell .vi je lahko nakupil velike količine bencina z boni, ki jih je nakupil od potrošnikov, ostali trgovci na drobno pa tega ne morejo napraviti, ker imajo majhne rezervoarje. Zaradi tega se pri njih špekulacija ni izplačala in nanjo tudi ne računajo. Ko izražamo nezadovoljstvo lastnikov prevoznih sredstev zaradi zakasnitve z izdajo dvojnih obrokov zahtevamo obenem, da se veljavnost bencinskih nakazil tudi letos podaljša vsaj za en mesec, da se avtomobilistom ne bo treba ukvarjati s skrbmi, kako bodo nakazila spremenili v denar, ali pa, kako si bodo doma ustvarili skladišče bencina, še preden nastopi novo leto. na več kot podvojil. V Puglii so imeli pred skoraj 20 leti 3,7 milijona hi vina, pred tremi leti pa že 8,9 milijona hi. Tudi na Siciliji se je pridelek povečal od 3,2 na 6,8. V Treh Benečijah, to se pravi na področju Furlanije, Poadižja in Julijske krajine smo pred 17 leti pridelali 2,6 milijona hi vina, pred tremi leti pa že 5,8 milijona hi, kar »omeni, da se je tudi pridelek pri nas povečal za 100 odstotkov. Glavna zašluga za tako velik napredek je predvsem velika mehanizacija, ki omogoča hitro osvajanje rovih obdelovalnih površin za vinsko trto, obenem pa tudi uspešno zatiranje raznih bolezni. Na žalost moramo na tem mestu pripomniti, da se vinogradništvo v Brdih ne razvija tako naglo in s tolikšnim uspehom kot v nižinah. Vzroke za to je treba iskati v pomanjkanju stimulansa, ker veliko briških vinogradnikov obdeluje zemljo naspol ali kot koloni in ker se v hribo ritem kraju ne more s tolikšnim pridom uporabljati mehanizacija. V Brdih, ki so naš reprezentativni vinograd n i.šk- kraj, se še vedno v pretežni meri opravljajo vsa dela v vinogradu * rokami, le redki se poslužujejo mehanizacije. # * * Na Andrejevem sejmu, ki se bo pričel v soboto, bosta razstavljala poleg številnih velikih posestev iz Krmina in Furlanije tudi dva slovenska vinogradnika, in sicer Buži-cel iz Krmina ter Andrej Fi-gel iz St. Mavra. Strop se je okrusil med šolskim poukom V Ulici Croce se je med poukom nenadoma od k rušil poldrugi meter stropa. Večji del je padel na šolsko klop, nekaj pa na učenko, ki so jo takoj odpeljali na Zeleni križ in ji obvezali rano na glavi. Omet, ki se je nenadoma odkrušil, ni povzročil samo velikega hrušča, ampak tudi upravičen preplah, kajti lahko bi se od-kruši-l še kak drug kos. Županstvo je čez nekaj časa poslalo delavce pregledat vse strope v poslopju. Ugotovili so, da tudi v neki učilnici slovenske gimnazije je omet na stropu komaj držal in so ga zato odstranili, da bi ne prišlo do novih nesreč. Vsekakor je poslopje precej staro in ga bo treba popraviti, kar je dolžnost občinske uprave. Kino v Gorici CORSO: »Drevo življenja«. M. Clift in E. Taylor, barvni film v cinemascopu. Pričetek predstav ob 15.30, 18.29 in 21.30 VERDI. 16.30: »G. Men petega oddelka«, Y Wexler in I Haze. VITTORIA. 17.00: »Moja žena... to je ženskah, G. Go-bel in Diana Dors, v cinemascopu. CENTRALE. 17.00: »Ubijajoči glas«, L. Tajoli in E. Cam-pagnoli, barvni film. MODERNO. 17.00: »Dva vesela prijatelja«. DE2URNa"*LEKARNA Danes posluje ves dan iti ponoči lekarna Urbani e Al banest, Korzo Italia 33, tel 2443. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 14,8 stopinje ob 13. uri, najniijo pa 4 stopinje ob 4. uri. KRITIKE IN POROČILA Gabrielle Colette: «Gigi» Tržaško gledališko občinstvo že nestrpno čaka, kdaj bo letošnji prvi nastop našega gledališča. Jesen je tu. Vino se je učistilo in po u-licah ie prenaša lahna bur-jica duh po pečenem kostanju. V takem ozračju se človek živeje spomni gledališča. Rad bi nekam ušel zunanjim tegobam, tistim, ki jih tudi prenaša nekakšna burja, in osebnim. Ljubiteljev gledališke umetnosti je dandanes pri nas in po svetu sicer malo, a ti, ki so še, čutijo kakor stari Grki nekakšno notranjo potrebo po gledališču. Ko ne bi bilo tako, bi morala že zdavnaj vsa gledališča za zmeraj spustiti zavese in pred nami bi bilo le še filmsko platno in televizijski aparat. Ne bom se motil, če mislim, da nam SNG za letošnjo prvo predstavo v Trstu pripravlja kakšno posebno presenečenje, ki ga bomo malce tudi zaslužili, ker že kar dolgo čakamo. Medtem je pa že bil a prva premiera, a tokrat «i zven* — Trsta. Za to so bili tehtni razlogi, ki jih je deloma razkrila režiserka Nada Ga-brijelčičeva v svojem prikazu pisateljice novele Gigi, po kateri je nastala dramatizacija. Vsebino igre, če je je sploh kaj za tistega, ki so mu nujni zunanji dogodki, je razložila v svojem članku že -ežiserka sama. K temu bi dodal le, da je delo kaj posrečeno izbrano iz obširnega Colettinega opusa,' delo, ki je tako značilno za to svojevrstno francosko pisateljico. Colette pa danes ni več samo francoska pisateljica, njeno ime je že med prvimi vrstami svetovnih pisateljev. Tako čudovito preprosto, a prepričevalno je znala prelitij v življenje tisto, čemur je Goethe rekel tdas ewig Weibliche» (kar je večno ženskega). Tudi v Gigi Colette ne rine v globoko filozofijo in ne išče izrednih značajev. Osebe le v toliko jasno začrta, kolikor ji je ootrebno, da izrazi skrivnostni odnos med srcem in me? >m. Kakor je, z gledalčeve strani vzeto, igra na prvi videz lahka, skoraj lahkotna bo moral natančnejši opazovalec priznati, da je zahtevala od režiserja in od igralcev skrajni napo n vseh u-metniških moči. C* pomislimo, da igra take vrste sploh nič ne bi povedat t, ko bi le malo zdrknila pod črto u-metn iške višine podajanja, potem moramo biti s sobotnim večerom v Gorici popolnoma zadovoljni. Igranje v dvoranici, ki je le tolikšna, kot bi moral biti oder revnejšega gledališča, nas pa že spominja na sha-kespearsko preprostost. Kar pravljično se nam zdi, da pred nami na takem odru niso igralci diletantske igralske skupine iz Bukove doline, pač pa v vseh odtenkih izbrušeni umetniki. Sele ko se zavemo, da vsa igra raste le iz notranje umetniške moči igralcev, potem pravljico doumemo. Spomnimo se najbolj značilnih vlog igralke SNG Nade Gabrijelčičem, pa bomo razumeli, da ima prav ona najbolj pripravno režisersko roko za postavitev na oder take igre, kot je Gigi Njena zasluga je, če je iz igre, ki je sicer doživela čast filmskega platna, a je za o-der tvegana, nastala res prava igra. Prvič smo v naslovni vlogi videli Bogdano Bratuže-vo. Njer.a igra je bila prepričeval na in doživeta. Tudi zelo zahteven prehod iz frk-Ije, ki ne zna niti spodobno stati in rabi vulgarne izraze, v doraščajočo ženo je bil zadovoljiv. Čeprav pisateljica od svojih junakov ne zahteva globokih duševnih preobrazb, je Bratuževa znala neprisiljeno preiti iz e-ne faze v drugo. Vendar pa moram reči, da je bila v prvi fazi boljša kot v drugi. Tu je popolnoma doživela ta značilni tip Colettinega do-rašča jočega dekleta, je pač v Gigi veliko Claudine, to je Colette same. Gotovo je igralka napela vse sile, saj je igrala prvič v zahtevnejši naslovni vlogi in pred domačim občinstvom, a s tem še dolgo ni rečeno, da ne bo kaj kmalu zrasla nad samo sebe iz Gigi. Ostale vloge so bile precej enakomerno zaposlene z tegnil bistvu, naj gre in zažge vsaj , _ _ tri četrtine Balzaca ju vse najboljše in mu Ivan Savli I mo: «Se na mnogo le HWiUHHiimnrtmm~TH..................-..........—....—»...■a»»tmm«mm»»»mii«i»iiiimimuu»»mmHmiiiiiiii»niiHmnninm«iMmtmim»Mi»ii»iniii«ii«iiiiimH|Wl1 majhno izjemo Vietorja. Vlogo že umirjene ženske z burno preteklostjo, ki se pa te svoje preteklosti ne kesa, še svojo vnukinjo zvito peha v ravno takšno življenje, igra Ema Starčeva. Tudi to je zelo značilna podoba iz Colettinih del in Starčeva jo je zelo prirodno podala. Bila pa bi za tak u-gasli ognjenik pariške lahko-živke iz zlatih dobrih časov lahko še nekoliko živahnejša. Iz samega davno minulega «blišča kurtizanes živi Gilbertina teta Alicia. Tega zlega duha dekletovega doma je podala Leli Nakrsto-va. Prepričevalno je igralka dopovedala, da si gospa Al-varez šteje v življenjski u-speh vsak prstan, ki ga ji je poklonil ta ali oni razsipnež. Prekanjenost ovenele boljše zvodnice, ki veje iz vloge, bi igralka brez škode lahko še bolj pouaarila. Gilbertino mater in njeno tiho tekmovalko je izdelala Z lata Rodoškova. Njena igra je vlogi primerno razgibana in moment, ko v Andree začutimo Gilbertino tekmico, dovolj obzirno nakazan. Pijani prizor bi bil ravno pravšen, če bi bii malce manj buren. Pariškega aristokrata iz konca stoletja je uspelo zadel Miha Baloh. Pisateljica ga je očrtala kot velikega otroka, kar silno radu dela iz moških, in prav tak je bil ves čas pred nami Baloh, zlasti ko na pr. užaljeno odide ali pa ko se poniglavo vrne k Gigi, kamor ga vleče srce. Za spoznanje pa je bila figura tu pa tam preveč karikirana. Silvij Kobal je ljubljenec občinstva, če le more svoji vlogi vdihniti humorja. In to pot ga je ;ako posrečeno, da se je slišalo iz občinstva: eKako škoda, da ima tako kratko vlogoh Za zaključek naj ponovim, da je igra Gigi v Gorici zaznamovala nov uspeh SNG. Sama po sebi res našemu človeku ne pove kaj prida, a po svoji strani je tudi za manj zahtevnega gledalca zanimiva. Ce pa bi se kdo u-spotikati ob njenem Janko Žezlina šestdesctletnik Janko Zezlina je 17. «• fl1. praznoval šestdesetletnico j ega rojstva. Rodil *«7« ^ reč 17. novembra 1895 je pem na Krasu, se izučil » obrti v Rocolu ter ' klican leta 1916 k ŠT, je je mu pešpolku. Leta 1919 (- zaposlil pri železnici. so ga preganjali m «• bra 1922 so ga v gMtiW je navia v Trstu pnsilih, “ spil nad pol litra ga olja. Nato je zbeza # goslavijo, kjer je dob na železniški postaji v # bu. Leta 1935 se je So. Kranj, kjer je postal c -tI,( kola in primorskega j()e. »Sloga« do začetka “rtt® edli tovne vojne. No so ^ Gorenjsko Nemci, so 0a ~ mesece zaprli v Begun) , ^ to pa poslali na Ko'°?KL„ti. loval je v Osvobodilni 1 ^ V začetku 1945 je mor f žati iz Koroške v Kranj, je živel v okolici v • ^ Maja 1945 je prišel «’ . bil zaposlen pri Tiskov 2„ radu in kasneje vodil ,e v Ul. Romagna 31. K«*™ Robil nekaj časa zaposlen ^ pru, potem pa se je * „ Kranj, kjer je se službi v tovarni elskras. ^ Tov. Zezlini, ki je zV fljC. tatelj našega lista vse ° j žellWbilf gove ustanovitve, . „ njegovem življenjskem ..uče- , , ■ -. tnu m I* . koprskega okraja Jutri svečana proslava državnega praznika FLRJ Številni delovni uspehi - Nova tržnica v Semedeli - Razne prometne nesreče Pred dnevi Je bil na sedežu akademsko - srednješolskega kluba Simon Gregorčič v Gorici sedmi občni društveni zbor, na katerem so pregledali opravljeno delo in določili smernice za prihodnost. Izvolili so nove člane odbora Tatjano Cuk, Slivo Dl Dio, Maksa Gergoleta, Aleša Grudna, Jožefa Vidmarja in Lavrenčiča Marjana, ki jih vidimo na sliki skupno z Zorkom Cotarjem v sredini, ki Je bil letos ponovno izvoljen za predsednika. V novembru mesecu so skoraj vse sindikalne organizacije koprskega okraja izvršile volitve v nove sindikalne odbore. Volitve so povezali tudi s proslavo 15. obletnice razglasitve republike. Poleg volL tev in proslave državnega praznika pa so bile volitve tudi odraz dela kolektivov. Avtoturistično podjetje Slavnik je obenem proslavilo tudi 10. obletnico obstoja. Osrednja proslava pa bo na navečer praznika v koprskem gledališču, kjer bo svečana akademija, na kateri bodo sodelovala razna politična in kulturna društva. Tudi otvoritev novega koprskega pristanišča lahko štejemo k tej proslavi, saj so z dograditvijo prvega dela pristanišča giaditelji poleg ostalih grauenj, ki so jih izvršili v letošnjem letu, podarili ljudstvu nov družbeni objekt, ki je tako v slovenskem kot jugoslovanskem merilu najlepše darilo slovenskih graditeljev; Spedicijsko podjetje Inter-evropa, ki opravlja širom po vsej Evropi transportno službo in v največji meri odvaža izkrcano blago iz pristanišč Slovenskega Primorja, je pred dnevi začelo s pripravljalnimi deli za gradnjo garaže za svojih preko 40 avtovlakov. Z začetkom gradnje so pričeli ob cesti, ki pelje v Koper pred bencinsko črpalko Istra Benza. Gradnja garaž je bila nujno potrebna, saj mora podjetje za nemoteno razkladanje ladij, ki bodo pristajale v novem pristanišču, svoj avto-park še povečati in imeti vozila stalno v pripravljenosti. V novembru mesecu ni bilo na' cestah koprskega okraja zabeleženih hujših prometnih nesreč. Skoraj vse nesreče pa so imele skoraj isti vzrok, to je nevestnost voznikov na cestah in neupoštevanje prometnih znakov. Tako je Tržačan Rossetto A-medeo zavozi: v zaoornico, ki je označevala zaporo ceste. Nesreča se je pripetila na odcepu glavne ceste pri Bertokih v smeri proti Ankaranu. Tam je namreč cesta zaprta zaradi popravila mostu, kar motorist Rossetto m upošteval in si tako po nepotrebnem prizadejal 30.000 dinarjev škode. Na cesti Podgorje-Ilirska Bistrica pa je voznik kamiona na zoženem delu ceste pozabil na previdnost pri srečavanju z drugimi vozili in je tako, da se izogne trčenju, zapeljal na nasip, ki je zaradi dežja bil razmočen ir. ni prenesel teže kamiona, kar je bilo vzrok, da se je prevrnil. Na isti cesti pa je zaradi nepravilne vožnje po desni strani motorist Gržetič zadel v pešca in ga tudi podrl. Hujših poškodb ni bilo, pa tudi vozilo je utrpelo samo 3000 din škode. Do hujše nesreče pa je skoraj prišlo zaradi neprevidne kolesarke na cesti pri Materiji. Ko je zavijala s kolesom, ni označevala smeri in avtomobilist je začel, da se ji izogne, zavirati, kar na spolzki cesti ni ravno priporočljivo. Zaradi tega se je zaletel v drevo ob cesti in u-trpel na vozilu 40.000 din škode. Tudi mopedist Trobec Milan ni vozil pravilno po desni strani ceste, kar se mu je hudo maščevalo. Na ovinku se je sicer s skrajno previdnostjo izognil direktnemu trčenju z motorjem, ki mu je vozil naproti toda kljub temu je zadel oziroma oplazil levo stran motorja, utrpel lažje telesne poškodbe in 35.000 dinar, jev škode na mopedu. Na dan pred praznikom republike bo odprta nova tržni' ca v novem naselju Semedeli pri Kopru. Tržnico so zgradili letos, sredstva pa je preskrbela občina. Nova tržnica je moderno urejena in bodo v njej špecerijska trgovina, mes, nica, bife, mlekarna ter prodajalni kruha in zelenjave. S tem bo tamkajšnjim prebivalcem prihranjena dolga pot do Kopra. - • A Pes podrl žensko Predvčerajšnjim se je 79 let stari Salvini Stranic por. SisMrl iz Ul. Pozzo di Crosada zaletel v noge precej velik pes. Zenska je izgubila ravnotežje in padla na tla, pri čemer al je verjetno zlomila stegnenico leve noge. Včeraj, ko ni mogla več prenašati bolečin, se je odpravila v bolnišnico, kjer je ostala na ortopedskem oddelku. Zdiavili se bo morala 20 ali 60 dni. Izpred kazenskega toditča Poldrago leto ki je obljubljal službe Obsojenec se je hvalil, da pozna vplivne osebe, na lDin' strstvu in pri Acegatu ter je tako izvabil od dveh mož oi Pred sodnike pa se ® . j» upal. Prišla pa sta ve- Brajkovič, ki sta Pot.r je ljavnost prijave. Brajk? [0, celo dodal, da je MariniJ“ ^ Splošno prevladuje mnenje, da zid birokracije težko prebiješ z lastnimi močmi. Najbolje je imeti prijatelja ali znanca, ki ima prijatelje ali znance na kakem ministrstvu. Saj je znano, da je v Italiji zelo razširjeno mnenje in včasih upravičeno, da brez poznanstva in brez »mazanja ko. les« kot pravijo po domače, nobeni prošnji ne ugodijo v kratkem času. Takšnega mnenja sta bila tudi težaka Giuseppe Ardessi iz Ul. Lorenzet-ti in Matej Brajkovič iz Ul. Ricci. Prvi je hotel čimprej doseči vojno pokojnino, drugi pa je hotel spraviti svojega sina Sergij« k Acegatu. Na njuno smolo pa sta našla moža, ki se je hvalil s poznanstvom tako na zakladnem ministrstvu oziroma točneje pri generalni upravi za vojne pokojnine kakor pri Acegatu. In moža sta mu slepo verjela ter mu izročila, kar si je želel. Ardessi mu je izročil 11.600 lir, od katerih je bilo deset tisočakov namenjenih za podkupovanje nekega visokega funkcionarja v Rimu, ostalo pa za razne stroške in tudi za telefonske razgovore z Rimom. Brajkovič pa je izročil 11.000 lir in seveda tudi tokrat je bil večji delež določen za »mazanje koles«. 1000 lir pa si je mož, ki je obljubil gotovo zaposlitev pri Acegatu, pridržal zase, in sicer za stroške in tudi za svoj vloženi trud. Toda ne Ardessi ne Brajko' vič nista dosegla, kar sta želela, in ker sta zavohala prevaro, sta junija 1955. leta moža prijavila policijskim organom. Ti so ga identificirali za 40-letnega Emilija Marinija iz Ul. Gallina in ga poklicali na zagovor. nim trn C predvaja danes 27. nov. a začetkom ob II. uri Metro barvni film: SAMI BOSTE SODILI KDO JE KRIV (Giudicherete voi stessi chi sono i colpevoli) Igrajo: ISA MIRANDA, CARLO NINCHI, SANDRO NINCHI, VITTORIO DE SICA, ETCHIKA CHOUREAU čil poleg že omenjenih t, sočakov še 6000 lif-tega pa ni videl nikoli. Tožilec je zahteval z* linija, ki je bil obtožen jp sanja s poznanstvom, 2 V 3 mesece zapora ter nis° lir globe. Sodniki Pa r teli biti tako ostri in oj8jše-Mariniju priznali nekaj ^. valnih okolnosti, s° 10 ifl sodili poldrugo leto «aP 35.000 lir globe. iiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii*1 iiiii*"1 iiH" Roža od Nance , str"' (Nadaljevanje s •>. tli) jem mesiiu. Ko s£nl,e[,n0 pomnil, da Izirid n‘ ^ vedPe poslušna, ker sedi še ^ na svojem mestu m leli bliže, mi je Rožu po- li11' jasnila, da izhaja to ^ boaumnosti, ker je dal«, kako Lojd« j* svojo gospodinjo. Roz® ^0jč> povedala, da je tudi ^ ljubosumna In nič mJ i* bosumen ni Stefan, yJe larid v ljubosumno*1- u, prekaša. Prejšnjemu ^ se je sledilo milo vabilo. Jef je vleklo na dolgo. jK" se ni larid omehčal« je tele Roži na ramo- Te« > ^ začel curku«, ki 6a * nbedar pozabil- »Lojda, pridi k tpen' ^ Lojda je že stala P žo. »Izr.d postavi se }]r vo Lojde«, in Izrid tela na Lojdino 8^ '0i<^ daj *»»j P®| 1 * ' _ . 'i» r-v* mene«! Trikrat, 0 p» obkrožila Lojda, z I glavi, Rožino širok(! <“ nakar ji je Roža V£‘ jt je je teatra konec. P1 obrnila Roža k n,c"‘ e 11 rekla: «Kaj takega s re privoščiti niti tT hojo mau-ra, ker govori tejji> ljudmi, da mclčun . 2,vs kako ravna z živ®1 r'eb» * ' ima svoj razum in , t« precej potrpljenja, d zume. Ko pa )e d0* ne £ •i njen prijatelj, jp r nikdar več zapustu«. p»r človeka, tudi če ti tV . •bližnji, ki bi umri ^ jem grobu, kakor , žival. Zaradi tega Ir" č pf na borca sovražd3’ ^s0 bom raje občeval« * ki me bolje ljudje. Grofica Valn« f šteje svoj denar, . t tč če pa ne zamenja"1 no.« jugr T*. je b*. ? «ka Roža od iivela in govori1* „ H Wia, i* Pred tridesetimi leti Napad Lojzeta Breganta in njegov proces Prehod v ilegalnost - Preganjanje in smrt Draga Bajca ie približno pred tri-ni leti. fašistični režiim " načrtno zanrrševail genocid-l*™»i nad slovensko iin alpsko ‘narodno manjšino na "^morskem. S tem mislim gMbsežno politično, gospodo in kulturno organiza-Sj^ofcrog tržaške in go riške £*“*®sti», kajti komunistične Jseaaizaicije so bile uničene jLjjned prihodom fašizma na v™«, in so dejansko že ta-m Prešle v ilegalo, 1. 1922. KjPiraili so po tako imeno-«Gentišej evi šolski refor-V* zadnje razrede slo ven-šdl. Na jesen 1. 1927 so J~W®stiK vsa slovenske pro-društva. Bilo jiih je na J/]®11®. silno delavmdh po . «« slovenskih vaseh, trgih >®estih. Razpuščali so go-^“arske organizacije, zadru- 1928 januarja do junija ^ . ®ta dobili obe Zadružni ali*1 .fašističnega komisarja tj, vsiljene fašistične odbor-nT?- Kar ni bilo do takrat slovenskih časopisov, biti zatrti do konca ,^ad zbegano slovensko mla- ^iaii j, ®,-1e vrelo. En del, gospo-ši^ejši, ki mu je fa-iei i_ odvzel kruha, se je za- jk množično izseljevati po Ai**-*’ 'naiveč pa v Južno i jjjTuto. Drugi, odločnejši I pripravljen da ne j in v®*® fašizmu brez borbe j ]0 Prehajal v ilegalno de-j k Po tržaški okolici so že I i#i ^aa'stične potujčevalne 1 w,in vrtoi, na Pivki je že j dvema letoma počila pr-I Pojavljali so se ! V(min|tja_ letaki, napisi, zasta-I v ’ rdeče in slovenske tro-^inace. Vm8?!8*’ so omahovali. Niso n, kie iskati storilce: v (JPPščenih organizacijah: ke-j toj • Pri poedincih? Nare-I •alrt v? P° siar' preizkušeni I lin zatiralcev: po uniče-I n,.°.rSani-zaeij so začeli «je-I j, P iz obtoka« (togliere dal- I stj-Cl.rc°iaz!0Tle’ to jo tli faši- I 21 strokovni izraz) najprej I '#28 ijridi. Dne 4. avgusta j v so poslali v konfinacijo I k«]0*01?16 P°nza 'n Lipari naj-Svi1 vidne odbornike tržaške ] J*ze mladinskih društev Rolk!18 Pahorja, dr. Jožeta De-j ®vo in (jr Sardoča. | anatem je bila na vrsti Gori-i j3 kjer so čutili živahen od- I, r in gibanje. 2e nekako na ,^pu 1. 1927 so bili zaprli L*“-na Vodopivca, jjvPnnističnega mladinca, I Sa'j mesecev kasneje skupi-I komunistov iz Gorice in I vni'h vasi. Kmalu za tčfif' . Prijeli v Baški grapi kmeč-j fanta z nahrbtnikom H^Pagandnega materiala, pri-^eriega iz Jugoslavije: Znanega m Sle- dni H so aretacije. Vohali so ot-žni-Go- cj tzacijo, tudi pri podružni-rržaške »Edinosti« v ~ Bregantova akcija l. 1928 •podtem je počilo v Gorici, j?rog polnoči od dne 21. na i^gusta 1928 je komuni-mladinec Lojze Bregant i» °dgore v Gorici ustrelil S zabodel policijskega ova-Kogeja na njegovem Juvanju v Gorici, ter na Si Ustre^ še goriškega tarčnega federala, ki mu je astregel pot. Toda na begu Bregant »podtaknil ob talo ki ga je neki železničar proti njemu, padel, pri j”1 Pa mu je eksplodirala vSrda, ki jo je nosil s seboj 1 Po listku iz zapora, in nih*111 drugo skupino aretira-" koi Kdo f^ga ucn; komunistov. 8j^° le bil storilec? Sam n-gant ali organizacija za Hj1”1! katera? Bregant sam s0 J^eč mogel govoriti. Zaprli U t]egove znance iz Podgo-re 'rorice, odkrili mladinsko v^Onistično celico in v njej I;?1** Gorice člane «Adrije», Doli“kega društva, ki ga je imela za »nacionali-*n®ga». v, retirancem niso mogli do-jj: *li udeležbe pri napadu, >j so bili takrat n. pr. dija-šča. 'fled njimi Dušan Hre-iJl' Milan Hreščak, učitelja t4r ko Krašna in Srečko Vil-*iti, mu je uspelo takrat zbe-(Aj\.na tridnevnem tečaju i|(j r>le» v Cvetrežu na Banj-planoti. Jelinčič, tajnik ifjJjje« in Zveze prosvetnih (>*>haV v ^or*ci Pa si ie na za pripravo tečaja So q*u hrbtenico na Višu in bo]^3 mogli le zastražiti v !dr» ’ci’ četudi so mu |>G(*vbiki predvidevali že vse s\we°no za prehod na drugi Vojj.' Tudi je sledilo iz izpo-toJ. Vsch obtožencev, kar je ija a®rjala tudi njih obram-je bil Bregant zane1 le j8* in nasilne narave, ki iti|j .rahoval celo tovariše ko-sl«dnSte’ Iz vsega je jasno s*t0B ’ da J* bil° deianie 5ob,? m izključno iz osebne ^®tui 6 Breganta samega, '•tčn 'r je med sodniki faši-®Ra Posebnega tribunala fi»r *adala »teza«, kot jo je i. koval politični položaj, t. '3j ®rjetno Mussolini sam, (lo«o)e procesu predsedoval iil5asni Cristini, državni to-^liat pa i® bil Dessy, prav >lej#0 kot poldrugo leto kas-j: ,v®rt procesu v Trstu pro-l« °azov.škim» junakom. Za-bili vsi aretiranci «ek-!° Ji n°» obsojeni, češ da * .-»or pripravili in sklenili ■ 'bunističn: celici skupaj lol0?kantom, ki da je bil tam !•; v ■ da dejanje izvrši, t. ^ uel>ci KPI, ki pa da je Vin ^'fpbske in v zvezi z (šovinistična orga-^liJ?4a jugoslovanskih naoio-^®V) v Jugoslaviji, kakor je pričal policijski komisar iz Goric*. Ta višek politične nesmiselnosti pa ni imel izvora morda v politični nevednosti nepoučenih, ali zlobnosti policije, ker ni imela najmanjše podlage v stvarnosti in v izpovedbah. Fašističnemu mak j avelizmu jo je narekovala takratna uradna politika proti stari Jugoslaviji, politika ki je razvidna že iz velilkih napisov nad poročili vseh takratnih fašističnih časopisov. »H Piccolo« iz Trsta je pod velikim naslovom «De-l‘iniquemti slavi affiliati all’or-juma« ponavljal točno to. kar je nekaj let neprestano nabijal pod ogromnimi naslovi Mussolinijev glasnik Virginio Gayda v uvodnikih v uradnem »Giornale dTtalia«. Saj so bili mnogi mnenja, da Mussolini pripravlja vojno proti stari Jugoslaviji, in se je bil približal temu mnenju celo sam dr. Josip Wiifan, ko se je bil ono leto vrnil z zasedanja kongresa evropskih narodnih manjšin v Ženevi. (Znano je, da je bilo kakega pol leta kasneje sklenjeno zavezništvo med staro Jugoslavijo in Francijo, kar je pač zelo tehtno vplivalo na na-dalnji zgodovinski razvoj, in pač tudi na Mussolinijeve zunanjepolitične odločitve). Poleg zunanjepolitičnih razlogov za to gonjo je imel Mussolini pač tudi notranjepolitične: da bi namreč svetu pokazal, da so novi slovenski in- hrvat-ski državljani zvesti in pokorni fašističnemu pritisku, in da je vse vretje v Julijski krajini le od zunaj, umetno, prineseno. «Ob(jekt:vno®t» fašističnega tribunala je vse te »povezave« z orjuno im Jugoslavijo opiral na okolnost. da je Bregant menda nameraval po iz-.vršitvi napada zbežati v Jugoslavijo. Tudi to so bile domneve; sicer pa kam naj bi bežal, ako ne preko najbližje meje. Saj so bežali tod mnogi socialisti, komunisti iz Milana, torej-naj bi bili tudi oni zato, in še z večjo utemeljenostjo «affiiiati all’or-juna«?! Obsodba je bila temu ustrezna: Lojze Hvalič, iz Podgore, na 16 let težkega zapora; Avguštin Longo, iz Kanala, na 30 let; Lojze Markič, iz Gorice, na 24 let: Zmago Kfašna na 5 let; Dore Ušaj 5 let; Dušan Hreščak zaradi mladoletnosti le-na 27 let; Mi--lan Hreščak pa na 2 leti in pol. Značilno pa je pri tem za &amo '-Bregantovo razpoloženje. da se je bil šele nedol->go prej -vrnil iz Tripolitančje, kjer bi bil moral v vrstah italijanske vojske pod poveljstvom takrat še generala Gra-zianija pobijati uporniške A-rabce Velike Seuusije. Komunistično usmerjeni mladinec je bil pač opazoval, kako odločno so znali Arabci braniti svoje narodne pravice do svobode: z orožjem, kar je mlademu zanesenjaku pač tako imponiralo, da je očitno hotel po njihovi poti, proti programom in strankarski disciplini. Seveda je bil proces šele dobrega pol leta po napadu, maja meseca 1929 (od 6. do 11.5). Sledil mu je takoj (17. 5.1929) proces proti drugima dvema skupinama goriških komunistov, ki jih je bil Kogej s svojimi ovadbami spravil v zapor. Zanje je sicer odpadla obtožba o sodelovanju pri napadu na Ko-geja, ker je bila že pri prvi skupini iz trte izvita. Medtem pa je zavladalo na Goriškem pravo policijsko obsedno stanje. Bil je položaj kot med nevihto. V Gorici sami, v razmeroma majhnem mestu, je bilo menda okroig 200 polioijskih agentov (javne varnosti — F.S' — pubbli-ca scurezza) v civilu in so vršili preiskave in aretacije ter zasliševanja vsepovsod, v mestu in vaseh, v zvezi z aretiranimi skupinami. Bilo je že proti je-seni. O-krog srede oktobra se je zaupno izvedelo, da policija išče tudi Draga Bajca, takrat sodelavca pri go riške m uredništvu tržaške «Edinosti». Pravzaprav je bil v Gorici šele od junija 1927, dasi je že davno prej sodeloval tudi pri drugih časopisih. Mehkega, sanjavega značaja, — pravd sin svoje Vipavske doline, — bil je prav iz Vipavskega trga. Vedno z odsotnim pogledom, kakor da ga prozaični vsakdunj, svet okrog njega n* zanima, in ga le pu sili komaj opaža. Pesnik po naravi, dasi ni imel časa. da bi se razvil. Treba bi bilo poiskati po raznih časopisih in časnikih one dobe predvsem njegove pesmice, a tudi druge spise. Od rokopisne ostaline ne vem, ako bi se moglo še kaj stakniti kje. Bilo je že mnogokrat govora med njegovimi znanci in sodelavci, da bi končno zbrali vso dosegljivo snov ter jo obdelali za izdajo oz. obdelavo.* Tudi san France Bevk se je bil ob priliki zato napol zavzel. On je bil pravzaprav prvi, ki je imel stike z njim, ko je še sodeloval pri Luke-žičevi Narodni tiskarni oz. v knjigarni v Gorici in pri pr vih početkih Goriške matice, ki je bila takrat še v lasti o-menjene tiskarne. Nekaj let prej, ko je Bajc še služil v italijanski vojski, je n.pr. poslal humorističen člančič o vojaškem življenju Bevku, takratnemu uredniku »Cuka na pal’ci» v Gorici. Člančič je bil sicer humorističen, toda po nekem izrednem odloku italijanskega vojaškega guvernerja za Julijsko krajino v Trstu iz prvih tednov vojaške zasedbe je bilo mogoče imeti vsako »besedo in gib kot de-janje proti vojaškim in političnim koristim okupacijskih oblasti«. In bilo je 0-gromno število primerov policijskega in skoro vedno tudi sodnega postopka proti Slovencem in Hrvatom, množičnih ali individualnih. Tudi potem, ko je bil po raznih in-tervencijan takratnih, prvih slovenskih parlamentarnih zastopnikov, ta izredni odlok razveljavljen, se je to še nadaljevalo, s pretvezo drugih paragrafov, kar drugod po Italiji n: bilo. Bajca so zato preganjali v vojaški službi in pred vojaškim sodiščem v Trstu obsodili na mesec dni zapora. Franceta Bevka, kot u-Tednika «Cuka», kjer je bil člančič objavljen, pa so obsodili na tri mesece zapora. Bevku to menda ni niti šlo preveč na živce, — medtem ko je »sedel« je napisal knjigo o «Bratu Frančišiku«, ki jo je izdala »Goriška matica« leta 1926. skupaj s koledarjem in drugimi knjigama »a leto 1927. ZORKO JELINČIČ fc- Perzijski šah Riza Pahlevi bo nekaj dni uradni gost predsednika GroncMJa, ▼ ponedeljek pa bo sprejet tudi pri papežu. Do kje gre lahko prevelika policijska vnema TLd. genovskega kvestorja Modiglianijev akt opolzek Interpolacija poslancev De Grade, Seronija in Lajola v parlamentu Kaj vse bi bilo treba €zapleniti> (Nadalj% jutri na 3. strani) iiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiniiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiHnnitiiiiuiiiiMiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiitiHtitiiiiiiiiiiititiimiiHiHHtH RIM, 26. — Poslanci De Grada, Serom in Laiolo so danes ▼ parlamentu naslovili na notranjega ministra interpelacijo, s katero vprašujejo, na podlagi katerega člena zakona je lahko kvestor v Genovi zaplenil list »Italia domani«, ker je objavil reprodukcijo slavnega Modiglianijevega akta CNučto coricato), ki j* sedaj razstavljen v Milanu. In-terpelanti menijo, da kvestor tegR gotovo m mogel storiti na podlagi čl. 528 k.z. (uredbe o tisku od 8.2. 1948, št. 47), ki se nanaša na objavljanje opolzkih slik. V primeru objavljenega akta pa gre za zelo znano umetnino, ki je bila že večkrat razstavljena in reproducirana v Italiji in v tujini in pri kateri so veristični elementi, ki bi mogli žaliti sramežljivost in moralo, tako preneseni in poduhovljeni, da je smešno vsako vzporejanje Modiglianijevega akta s kako •opolzko« reprodukcijo. Današnji »Avanti« pa objavlja reprodukcijo Modiglianijevega akta na prvi strani ter pod trikolonskim naslovom »Tambroni in sv. duh« piše; »In potem nam še recite, da vlada api in da njeni funkcionarji ne zaslužijo svoje plače. Vzemite, n. pr., ministra Tambronija. Res je, da se kljub njegovim »razglasom« mafija bolj kot kdaj koli oblastno obnaša in da je nesramnost zločincev prišla tako daleč, da manipulirajo z dinamitom kar pred karabinjerskimi vojašnicami. Toda če spijo v Palermu (kjer industrijski thcmpson izpodriva obrtniško puško) in če v Palmiju dremljejo, so v Rimu budni kot še nikoli. Po blesteči operaciji «Ru-gantino« nam budni Tambro-nijevi funkcionarji že nudijo operacijo Modigliani. Zaradi reprodukcije slavnega Modiglianijevega »Ležečega akta«, ki je razstavljen do danes (pišemo do danes, ker se nikoli ne ve, kaj se lahko dogodi jutri) na spominski razstavi v Milanu, so v Rimu zaplenili drugo številko nekega tednika zaradi »objave fotografij in risb, ki so opolzke in nasprotne morali«. iHimuiiiiHiiiiiiiiiitiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiin Dvoje nočnih aretacij v Milanu in Rimu Geometer Fena roli je sodeloval pri umoru žene pravi morilet pa je mladi Raul Ghiani iz Milana Preiskavo so vodili in izvedli obe aretaciji policijski in sodni funkcionarji iz Rima Ghianija so ponoči ujeli, ne da bi bil kdaj prej kaj zaslišan MILAN, 26. — Policija se bo gotovo spet pohvalila s sijajnim uspehom ko je ugotovila, kdo sta krivca umora Marie Martirano ter ju preteklo noč' tudi aretirala. V bistvu je dogodek malopo-memben, čeprav nočemo s tem reči, da je kak umor malo-pomembna stvar in da najdba krivcev ni dejanje, ki zasluži pohvalo. Toda prav v času, ko vso deželo pretresajo dogodki, od katerih "jč odvisno boljše ali slabše življenje milijonov državljanov, bodo v mnogih listih velikanski naslovi o aretacijah dveh oseb prevpili glas o stavkah, s katerimi hočejo delavci doseči skromno povišanje Preskromnih prejemkov. Dne 10. septembra so našli Mario Martirano, ženo geo. metra Giovannija Fenarolija, mrtvo v njenem stanovanju v Ul. Monaci. Kdo je bil morilec, tedaj ni bilo mogoče ugotoviti. Mož, če bi mogel biti kako osumljen, je imel jasen in zgovoren alibi; nahajal se je v Milanu. Seveda je bil tudi on večkrat zaslišan in nekoč je bil celo dlje časa pridržan na policiji. Toda izpustili so ga in neki višji funkcionar ga je celo vljudno naprosil, naj bo vedno na razpolago za pomoč policiji pri težki preiskavi. Vso preiskavo je vodila rimska policija in že takoj po zločinu so nekateri njeni funkcionarji hodili v Milan. Včeraj pa so prišli nenadoma v Milan dr. Guarino, šef rimskega letečega oddel- ka, dr. Scire in drugi policijski funkcionarji, razen teh pa še preiskovalni sodnik dr. Mo-digiiani ter dr. Felicetti. Danes po deseti uri pa je bilo uradno potrjeno, da je bil aretiran 28-letni Rau) Ghiani, ki je obtožen, da je materialni izvršilec umora Marie Martirano Fenaroli. Aretiral ga je dr. Guarino, ki je takoj nato obvestil milanskega kvestorja. Aretacija Raula Ghianija je bila pripravljena v vseh podrobnostih. Mladenič je stanoval pri starših skupaj s sestro in bratom, ki so si po letih zelo blizu. Delal je kot elektromehanik. in je zaradi svojega dela bil večkrat tudi dalj časa doma; tako je bil letos ves julij v Neaplju. Ulica Tarquinio Prisco_ kjer je stanoval, je mirna ulica v predelu Porta Genova in slučajno tudi blizu zaporov San Vitto-re, kjer se sedaj Ghiani nahaja Policijski agentje so hišo, kjer Ghiani stanuje, ter ves predel močno obkolili, vendar tako, da bi ostali kolikor mogoče neopazni. Odstranili so iz bližine tudi policijske avtomobile, da ne bi Ghiani kaj zasumil. Ko so agentje prišli v stanovanje, ga namreč ni bilo doma; z bratom sta šla na neki ples. Mati, 52-letna Clotilde Giuperi, je bila nekoliko presenečena, ko je ob 1.20 pozvonilo, toda mislila je, da sta sinova pozabila ključ. Toda presenečenje je bilo še večje, ko so vstopili policijski agentje in vprašali po sta- • iiiiiMiiiiiiiniMMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiim mm imunim m minutni imimiMMiinii 11 m iimiiiniiiii Japonski princ Akihito zaročen z «mlinarico» Lahko bi se poročila se prihodnje leto, toda - nimata stanovanja; palačo jima morajo namreč šele sezidati *) Domač! njegove rodbine so našli le »Pesem primorskih emigrantov«, Sveženj njegovih rokopisov in tudi nekaj slik, kolikor so jih rešili iz številnih policijskih preiskav, je na žalost strohnelo v dolgoletnih skrivališčih. TOKIO, 26. — Japonski cesarski 3vet je formalno odobril zaroko princa Akihita, japonskega prestolonaslednika, z Mičiko Soda, hčerko predsednika mlinske industrije »Nišin«, ki je najpomembnejša v deželi. Zaročenca imata oba 24 let. Cesar Hiro Hito je zaroko že prej odobril. Mičiko Soda bo prva japonska ženska, ki ni plemkinja, IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIHIIIIIIIIIIIUIIIII Med samci več samomorov LONDON, 26. — Dr. Gavin Thurston, izvedenec v sodni medicini, je napravil preiskavo o samomorih. Ugotovil je, da je v Angliji odstotek samomorilcev znatno večji med ne-porččenimi kot med poročenimi osebami. V Londonu napravi vsako leto samomor več moških kot žensk. V Angliji in Walesu je polovico manj samomorov kot na Danskem in petkrat več kot na Portugalskem. Po mnenju Thursto-na r*i nikake zveze med uboštvom in samomori, nasprotno se zdi, da je med hogati-mi celo več samomorov kot med ubogimi. pa se bo poročila s članom cesarske družine. Do nedavnega so mislili, da princ zaradi tradicij ne bo izbral za ženo deklice, ki ne bi bila plemkinja. Zdi se, da bo Akihitova odločitev med Japonci zelo u-godno sprejeta. Mlada sta se baje spoznala pri tenisu v nekem letovišču. Tisti, ki Mičiko Soda poznajo, jo opisujejo kot zelo simpatično dekle, ki je preteklo leto diplomirala na univerzi iz angleške literature. Letos je potovala po Evropi in Ameriki. Poroka bi bila lahko že prihodnje leto, toda palačo, v kateri bosta zakonca stanovala, morajo sele sezidati. PARIZ, 26. — Bolezen, k! si je prejšnje leto pridobila žalostno popularnost pod ime-ftom »azijska«, se je letos spet pojavila v Franciji. To je povedal v nekem poročilu prof. Dujarric s Pasteurjevega inštituta. Obenem je povedal, da ima inštitut cepivo, ki ga je pripravil prešnje leto. Toda cepivo bo prihranjeno za res nevarne primere in pa za 0-sebe, katerih dejavnost je bistvene večnosti za državne gospodarstvo, rejšem sinu. Mati si ni mogla misliti, kaj bi mogel imeti sin opraviti s policijo. Na splošno je bil Raul poznan tudi v okolici kot resen človek, za katerega ne bi nihče mislil kaj zlega. Policaji pa so imeli tudi pooblastilo preiskovalnega sodnika Modiglianija za preiskavo po stanovanju. Zanimalo jih je predvsem, kje ima sin obleke. Iskali pa so izrecno neko modro obleko. Raul pa ima tri modre obleke, od katerih sta dve skoraj novi, tretje pa že nekaj časa ni oblekel. Policija pa se je zapičila prav v eno od teh oblek in jo je odnesla, potem ko je še prej izdala potrdilo. Med preiskavo sta se brata vrnila. Ko je Raul Ghiani prišel do svoje hiše, je bil praktično že ujet. Nič hudega sluteč je odprl vrata in se napotil po stopnicah. Tedaj pa so se za njim takoj pojavile sence a-gentov. Raul se je vznemiril, vendar pa je še pokazal nekaj prisotnosti duha: hotel je ustvariti videz, da ni on, s tem da je skušal iti v neko drugo stanovanje. Toda stvar je bila za policijske lisjake prenaivna. Agentje so ga takoj zagrabili in mu nataknili lisice. Ghiani, ki je močan in visok 1,80 m, se je pustil mirno vkleniti, brez nobenega odpora. To je bilo okrog 2. ure in kmalu nato se je v sodni palači začelo zasliševanje. Mati, ki je ob aretaciji sina vsa obupana in je davi časnikarjem ves čas ponavljala: «Ni mogoče, ni mogoče,« ter hči sta zatrjevali, da ni nikakega družinskega poznanstva z geometrom Fenaroli-jem. Za gotovo pa je znano, da je zaradi dela hodil Raul v trgovino družine Insolia na Trgu Napoli, to je tiste družine, kateri je pripadala ženska, ki je bila prijateljica Fenarolija in ki je pred leti u-mrla; zapustila pa je zavarovalnino v korist Fenarolija. Mogoče je tukaj zveza za poznanstvo med Raulom in Fe-narolijem. Raul baje ni šel nikoli v Rim, pri vojakih pa je bil v Latini. Tako trdijo v družini Ghianija. Kot se je izvedelo, Raul Ghiani ni bil nikoli zaslišan, čeprav so funkcionarji letečega oddelka iz Rima dolgo časa vodili preiskavo tudi v Milanu. Delo preiskovalnih organov je očitno šlo preko možnih, verjetnih in pa gotovih poznanstev družine Fenaroli. Včeraj zvečer ob 23. uri so pripeljali v sodno palačo člane omenjene družine Insolia. Mogoče so funkcionarji prav na teh razgovorih prišli do končnega prepričanja o osebi morilca, o katerem se je moralo že tudi govoriti pri zaslišanjih Sacchija, ki je bil v ponedeljek aretiran. Sacchi je bil prijatelj Fenarolija in njegova žena je zelo vznemirjena. Trdi, da njej. ni prav nič znano, kaj sta imela Sacchi in Fenaroli med seboj in tudi o telefonskem razgovoru Fenarolija ne ve ničesar, ker je bila takrat v Rimu. Tu je miš. ljen telefonski razgovor, ki ga je imel Fenaroli vpričo Sacchija, ko je iz Milana klical ženo v Rimu. Gotovo je bil tudi ta telefonski razgovor e-na izmed Fenarolijevih spletk, da bi laže dokazal svoj alibi. Dr. Guarino je sprejel časnikarje v uradu svojega milan- skega kolega dr. Zamparelli-ja ter jim na kratko poročal o aretaciji. Seveda se je v odgovorih izogibal vsega, kar bi lahko škodilo preiskavi. Povedal je, da bo Ghiani prepeljan v Rim. Nato je v naglici zapustil kvesturo ter se odpeljal na letališče Malpensa, odkoder je ob 12,50 odpotoval v Rim. RIM, 26. — Kmalu po deseti uri je leteči oddelek rimske policije izdal poročilo za tisk, v katerem javlja, da je bil to noč okrog S. ure aretiran na svojem stanovanju v Ul. Monaci 21 Giovanni Fenaroli, obtožen, da je soudeležen pri umoru svoje žene. U-kaz za aretacijo je izdal dr. Modigliani, preiskovalni sodnik. Fenaroli je bil pravzaprav že nekaj časa pod tako strogim nadzorstvom policije, da se skoraj ne more reči, da je bil še prost. V zadnjih dneh je bil ponovno klican na policijo, kjer so ga dostikrat pustili dolgo časa čakati, ne da bi ga kaj vprašali, nakar so se mu oprostili zaradi pomanjkanja časa in ga prosili, da se spet vrne. V ponedeljek so ga zasliševali skoraj 14 ur. V vso zadevo se je zapletlo vprašanje okrog neke zavarovalnine. Fenaroli je namreč sklenil pogodbo za zavarovalnino v višini 200 milijonov za primer nesreče, v višini 150 milijonov pa je sklenil življenjsko zavarovanje zase m za ženo. Toda že dejstvo, da je navedel neke podatke, ki niso resnični,, zraven tega pa višina zavarovalnine ter nato umor zavarovane žene — vse to je bilo dovolj, da je dalo misliti tako zavarovalni družbi kot preiskovalnemu sodniku. In zdi se, da se je prav okrog te zavarovalnine vrtelo zasliševanje v ponedeljek, zlasti še, ko se je izkazalo da je družba dobila od Marie Martirano neko pismo, s katerim je ta nekaj popravljala besedilo pogodbe. Ugotovilo se je, da tega pisma ni pisala pokojnica, temveč Fenaroli sam, ki je podpis žene ponaredil. Ko je dr. Fuarino iz Milana sporočil o uspehu svoje misije, je rimski kvestor na ukaz preiskovalnega sodnika naročil načelnikom oddelka za preiskavo umorov dr. Marceri, naj aretira Fenarolija. Policija je prišla pred Fenarolijevo hi. šo, kolikor ni bila ta že tako in tako obkoljena, in iz nekega bližnjega bara je dr. Ma-cera telefopiral Fenaroliju da mora nujno z . njim govoriti. Fenaroli, ki je bil še v pižami, je sam prišel odpret, in tedaj je policija vstopila in ga aretirala. Obenem je izvršila preiskavo ter zaplenila nekaj dokumentov. Fenarolija so odpeljali uklenjenega v u-rad dr. Macere, pozneje pa je bil prepeljan v zapore Regina Coeli. V zadnjem času Fenaroli ni mogel z nikomer gqvoriti. Nekateri časnikarji so se z njim dogovorili po telefonu za sestanke, ko pa so prišli v njegovo hišo, jih je že na vratih ustavil policaj, češ da s Fe-narolijem' ne sme nihče govoriti. Naknadno se je izvedelo še nekatere podrobnosti. Tako je knjigovodja Sacchi policiji priznal, da je milijon lir, ki so zabeležene v knjigi izdatkov Fenarolijevega podjetja, dal svojemu ravnatelju. In zdi se, da je ta izročil to vsoto kot predujem morilcu svoje žene. Dr. Scire je v 14 dneh svojega bivanja v Milanu zahajal v kroge, kamor je imel navado zahajati Ghiani. Pri tem je ugotovil, da Ghiani pravzaprav svojega poklica e-lektrotehnika nikoli ni izvrševal. Oče ni živel v družini, ker sta bila z ženo ločena. Nadalje je dr. Scire ugotovil, da je zadnje čase Ghiani. živel precej razsipno ter obiskoval razne nočne lokale ter sbirali-šča milanskih malopridnežev. Ugotoviti je treba še nekaj: kako je lahko napravil zločin v'Rimu, ko je bil redno na svojem delu v Milanu? Dne 10. septembra je zapustil delo ob 18.30 — kot je razvidno iz prezenčnega listka — naslednjega dne pa je bil spet v u-radu ob 11. uri; vendar pa je zabeleženo, da je bil v službi od 8,30, ker je najprej opravil obisk pri nekem klientu in je za to zamudil več kot uro. Teoretično mu je pre-ostajala možnost, da odpotuje z letališča Malpensa ob 19,35 z letalom, ki je prišlo iz Barcelone in je prispelo v Rim ob 21,05. Zadnji vlak iz Rima za Milan pa je odhajal ob 23,35. V tem času dveh ur in pol bi moral torej Ghiani izvršiti zločin. Izvedelo se je, da gornja teoretična možnost dejansko u. streza resnici. Niso pa še potrjene vesti, da je Sacchi med preiskavo povedal sledeče; na sam večer zločina je Fenaroli telefoniral ženi v Rim, da bo čez nekaj časa prišel k njej neki mladenič, ki ga on pošilja. Obenem je ženi povedal geslo s katerim bi se mladenič predstavil. Anna, Luigi in Gaetano Mar. tirano, sestra in brata umorjene Marie Martirano Fenaroli, so se prijavili kot civilna stranka. Umetnost Modiglianija opolz. ka? Nemoralen eden izmed najbolj čistih aktov modernega evropskega slikarstva? Tukaj se ali motimo (in zelo bi si želeli motiti se) ali pa je klečeplazen konformizem funkcionarjev prekosil erotofobijo najbolj srbečih gorečnežev Katoliške akcije. Ce so zaplenili fotografsko reprodukcijo, bodo morali tembolj zapleniti original, dokler se ne bo kak nov Rraghetto-ne spravil k delu, da odstrani s sten ali s podstavkov Botticellijevo «Pomlad», medičej-slco «Venero», Tizianovo in Giorgionovo «Floro», Giambo-lognovega «Neptuna» itd. itd. In na njegovo srečo, da se nahaja izven ozemlja republike — tudi stari Michelangelo bi lahko bi. zaplenjen zaradi mnogo bolj veristične nagote v sikstinski kapeli: v isti kapeli, kjer je sv. duh prišel nad Janeza XXHI.» «» ------ Izžrebani boni devetletnega posojila RIM, 26. — Izžrebane so bile številke devetletnih 5-od-stotnih zakladnih bonov, ki zapadejo I. januarja 1961. Izžrebane številke veljajo za podelitev nagrad v vseh 15 serijah. Nagrado 10 milijonov dobi bon št. 484275 Štiri nagrade po 5 milijonov dobe boni št. 13694, 1.305941, 1 378846 in 1.574845. Dvajset nagrad po 1 milijon pa prejmejo boni št. 273.020, 347.944, 374.616, 378.900 , 417.925, 426.555 , 570.631, 645.587, 658.225, 679.732, 749.034, 861.572, 982.505, 1.230.316, 1.302.439, 1.566.003, 1.881.550, 1.917.484, 1.922.102 in 1.991.224. Stroj, ki naredi 30 tisoč računov v sekundi LONDON, 26. — V državnem laboratoriju za fiziko v Teddingtonu (Middlesex) je začel delovati elektronski stroj; ki je zmožen opraviti 30.009 ae^evapj. ali pa 2.000 množenj v sekundi. Stroj lahko odšteva in deli z isto hitrostjo. Neki predstavnik laboratorija je dejal, da pripada ta stroj drugi generaciji elektronskih strojev. Stane pa malenikost — milijon šterlin-gov, ■ ««------ Alarm v Washingtonu toda ne zares WASHINGTON, 26. — Zaradi kratkega stika so začele včeraj v središču Washingto-na tuliti alarmne sirene. V nekaterih javnih poslopjih so takoj ukrenili vse potrebno, kot je določeno za letalski napad. Nekateri uradniki so pobegnili v zaklonišča, na cestah pa so se že pojavili člani civilne obrambe s čeladami in s traki na rokavih. Večina pa seveda le ni verjela, da gre res za sovražnikov napad na prestolnico. «#------- PRAGA, 26 — Praška policija je odkrila tajno kinodvorano, v kateri so vrteli ameriške filme, ki jdh je posojala ameriška ambasada. Organizator vse zadeve, neki Vladimir Minarik, je bil aretiran. List «Večemy Praha« poroča, da se je vsake predstave udeležilo kakih 50 oseb večinoma iz umetniških krogov. Hiiiiiiiimimimiii .......... Rosemarie Nitribitt umorjena po telefonu? Neki trgovec draguljev trdi, da je mogoče z neko hipnotično metodo v naprej uničiti vsako obrambno silo FRANKFURT, 26 — Zadeva s zagonetno smrtjo Rosemarie Nitribitt, ki so jo pred letom našli mrtvo, ne da bi policija mogla razvozlati zapleten primer, je spet stopila v ospredje. Policija se sedaj sprašuje, ali bi bilo res možno, da je bila deklica »umorjena po telefonu«. Neki trgovec draguljev nem-ško-brazilskega porekla, ki biva v Idarobersteinu v Pfalzu, je s svojim,- prijatelji govoril o možnosti umora z neko »hipnotično metodo«, pri kateri se lahko uporabi telefon. Trgovec, ki je večkrat prihajal v Frankfurt, je baje povedal, da ta sistem omogoča vnaprej uničiti vsako obrambo žrtve. Ugotovilo pa se je, da je bila Rosemarie Nitribitt nekaj ur pred umorom večkrat k.i-cana po telefonu, toda o.ebe, ki jo je klicala, ni bilo mogoče najti. Po teh telefonskih razgovorih je bila baje Rosemarie zmedena. Nemško-brazilijanski trgovec se je sedaj vrnil v Južno Ameriko. S.cer pa policija pravi, da ta pot ni edina, ki naj bi vodila k razjasnitvi zločina; policija jih ima še nič manj kot — 377. «»------- Oproščeni obtoženci zaradi nesreče v Ribolli VERONA, 26 — Proces proti nekaterim inženirjem, obtoženim krivde za nesrečo v rudniku v Ribolli, kjer je maja 1954 Izgubilo življenje 43 rudarjev, se je danes končal z oprostilno razsodbo, Danilu Dolciju so zvišali kazen Včeraj j* bil pred drugostopnim sodiščem V Palermu proces proti Danilu Dolciju in drugim, obtožencem. Medtem ko je sodišče nekaterim manjšim obtožencem •kazni zmanjšalo, pa je Danilu Dolciju im nekaterim drugim zaporne kazni zmaitmo zvišalo. Pesnik Dolci je bdi prvotno obsojen na mesec in 20 dni zapora. Sedaj 90 mu kazen zvišali kar na 8 mesecev zapora ter na mesec in 20 dni pridržanj a. Šostakovič napisal komično opero Slavni sovjetski sMar datelj Dimitrij Šostakovič je napisal kratko zabavno opero. V intervjuju, ki ga je oddajal sovjetski radio, pravi Šostakovič, da se je prvuč lotil tega področja glasbenega ustvarjanja. Gre za zgodbo neke družine, ki se preseli v novo stanovanje, pri čemer nastanejo nekateri smešni položaji. Lily Pons in Kostelanetz sta se ločila Po 22 letih poroke se je pevka Li'ly Pons ločila od moža, dirigenta Andreja Kostelantza. Ločila sta se v Mehiki že v ponedeljek, toda vest je prišla v svet z majhno zamudo. Za tisk je bilo pripravljeno posebno poročilo, v katerem je rečeno, da se ločita zaradi tega, ker jima poklicno delo onemogoča skupno življenje (in do te ugotovitve sta prišla po 22 letih!) In da bosta še naprej ostala najboljša prijatelja. Otrok nimata. Grace častna meščanka N. Yorka V prostore ameriškega «Lotus Oluba«, katerega člani- so med drugimi predsednik Eisemhotver ter bivša predsednika Truman in Hoover, ne smejo stopiti ženske. Toda izjemo so napravili za princeso Grace in njeno mater ob priložnosti, ko sta princ in princesa iz Monaca postala častna meščana New Yorka. Ceremonijo so opravili prav v prostorih «Lctus Clu-ba», kjer je bila potem še slavnostna pojedina. Najbolj vljudna Parižanka v 1.1958 Talentirana pisateljica, ki je napisala že več romanov, Sophie Stambat, je bila odlikovana kot »najbolj vljudna Parižanka 1958». Naslov je podelila, kot vsako leto, žirija «Reda francoske vljudnosti«; ta red je pod patronatom predsednika republike. Pisateljica je bila soglasno izbrana zaradi »svoje ljubeznivosti, plemenitosti in dejavnosti, s katero je hotela ustvariti stilke med mladimi Slikarji, igralci, pisatelji ter njihovimi učitelji«. Križ »Reda francoske vljudnosti« ji bo izročil senator Artdre Cornu. Uniforma Franca Jožefa na dražbi V kratkem bo na dražbi v Dorotheumu (kar je imenitnejše ime za dunajsko zastavljalnico) prodana maršalska uniforma bivšega cesarja Franca Jožefa. Izklicna cena bo skromnih 700 šilingov. Strokovnjak zastavljalnice se je moral prej prepričati, da je u-niforma res pripadala Francu Jožefu in ne kakemu drugemu maršalu. Eden izmed odločilnih dokazov je bil ta, da so bili hrastovi listi, uvezeni na ovratnik, obrnjeni navzdol, medtem ko so bili na uniformah vseh maršalov obrnjeni navzgor. Tako ne mo r V življenju si človek postavi določen cilj. ki ga pa žal le redkokdaj doseže v celoti. Skoraj vselej se mora zadovoljiti z delnim uspehom. To so dobro vedeli tudi tistt, ki so v zadnjem času prijeli v roke vajeti našega športu. Zato jo si zastavili razmeroma skroipne naloge, čeprav se te v razmerju z dosedanjim delovanjem zde 'dokaj širokopotezne. Ze večkrat smo povedali kakšno je bilo stanje norega športa šele pred dobrim mesecem. Društua so poue-čini životarila, delovala so le priložnostno. Igralci in atleti so sicer imeli voljo, niso pa imeli možnosti za delovanje. Tako je marsikdo s časom izgubil še voljo. V organizaciji je vladala prava anarhija. Včasih se je kar čez noč po večmesečnem premoru nakopičilo kup prireditev v enem samem dnevu in zgodilo se je celo, da so morali igralci čimprej opraviti eno srečanje, da so še istega dne nastopili na drugem v kraju, 50 km iz Trsta. Taka tekmovanja so bila tudi nesmiselna, nevzgojna. Posebno začetniki niso imeli od njih nobenih koristi, ker so običajno izpadali že po pruih borbah, od česar niso imeli nobenega zadoščenja, kvečjemu le razočaranje, ki jih je odvračalo od nadaljnjega prizadevanja za napredek. To je precej dobro pokazal tudi namiznoteniški turnir v okviru športnega dne, na katerem so sodelovali samo že znani igralci, medtem ko so bili odsotni vsi tisti začetniki, ki so se s tako pelikim navdušenjem prijavili za turnir za pokal aGraphis«. Vsa ta dejstva so bila no-vim športnim voditeljem znana in zato si niso za začetek postavljali pretežkih nalog. Hoteli so le napraviti red v športnih srečanjih in spraviti iz dremavice tržaške slovenske športnike. Prva tekmovanja, ki so jih organizirali so dosegla lepe uspehe, ki so jim nudili veliko zadoščenje. Na igriščih in tekmovalnih stezah se je zbralo mnogo več mladine, kot so sami pričakovali, presenetilo pa jih je tudi veliko število ljubiteljev športa, ki so spremljali tekmovanja in z navdušenjem pozdravili to zelo uspelo pobudo. Pripravljalni odbor se je tega radoval in že je mislil, da je častno rešil prvo nalogo. Ugotovil je veliko zanimanje za razne športne panoge in upal je la mu bz uspelo ohraniti to zanimanje do začetka nove sezone, ko bo čas ugodnejši za večja in plodnejša tekmovanja. Ravno v tem pa so se člani odbora prevarali. Niso namreč predvidevali elana mladine in so zaostali za velikim valom, gi so ga sami sprožili. Naša mladina se je rešila težke more, ki jo je tiščala v nedelavnosti in kot nezadržen val se je razlila po igriščih. Vodilni odbor, ki je še urejal rezultate zadnjega tekmovanja, se tako ni znašel. Osupnil je in istočasno je že skoraj izgubil vajeti iz rok. Postal je le še spremljevalec iniciative, ki jo je sam sprožil in prav močno bo moral poprijeti, če bo hotel nadoknaditi to, kar je v zadnjih dveh tednih zamudil. Naloga odbora je namreč postala težka šele sedaj, ko se postavlja vprašanje u-rejevanja in vodenja tega spontanega in vedno večjega vala. Pokazalo se je, da so bili začetni okvirni cilji preskromno zastavljeni in čeprav se moramo iz vsega sroa radovati oživitve na našem športnem področju, pa se nam po drugi strani postavljajo resni pomisleki, ali bomo kos temu prebujenju športnega duha naše mladine. Postavlja se vprašanje kje in kako vaditi mladino? Opazovali smo, kaj se dogaja na stadionu v zadnjem času. K telovadbi, posebno ob nedeljah, prihaja veliko število mladenk in mladincev, toda kaj jim lahko nudimo? Kako usmerjamo njihovo delovanje? Na prvo vprašanje moramo odgovoriti, da zelo malo, glede drugega pa moramo priznati, da so ti mladinci prepuščeni sami sebi. Oglejmo si samo primer: Na igrišče je prišlo nad 20 de- klet in okrog 15 jantov. Ker se prav sedaj pripravlja začetek nove giedališke sezone, je dvorana neuprabna, ker so v njej stoli. Športniki se za silo zatečejo na oder. Toda to nedeljo je bil tudi oder zaseden. Na srečo ni deževalo in tako so lahko šli vsi na prosto. Napeljali so mrežo in začeli igrati odbojko. Ker pa ni bilo prostora za vse so nekateri na lastno pobudo vadili skok v višino, drugi pa so brezdelno stali ob strani ali pa metali žogo v koše. Seveda pa jim ta način razvedrila ni mogel dati zadoščenja, ker so naprave za košarko v zelo slabem stanju in je že skrajni čas za vsaj najnujnejša popravila. Tako številen obisk in tak vrvež, je gotovo razveselil priložnostnega obiskovalca, toda kdor gleda na to kritično, je lahko takoj uvidel, da je tako stanje nezdravo, škodljivo in da ne sme trajati dalje. Kaj bi se na primer zgodilo, če bi onega dne deževalo? 40 mladincev bi prišlo na stadion in po polurnem čakanju bi se razšli. Polovica od njih bi se morda še vrnila, toda dobra polovica bi bila za dolgo izgubljena. Mnogo je še takih pomislekov. Poglejmo fante in dekleta, ki so vadili odbojko. Ali moremo trditi da so sploh vadili. Ne! Metali so žogo čez mrežo, če je sploh šla. Vsi imajo sicer veliko voljo, toda tehnično so komaj na začetni stopnji in povrhu jim je še nagajala burja. Ali moremo pričakovati, da bo v lakih pogojih njihovo veselje do odbojke trajalo dolgo, če ne bodo imeli možnosti za izboljšanje kvalitete? Prvo navdušenje ima sicer veliko začetno moč, a traja le malo. Podobno je avtomobilskemu akumulatorju, ki daje v začetku veliko energijo a se kmalu izprazni, če ni dinama, ki ga Sproti napolnjuje. Tudi v našem športu bi potrebovali tak dinamo, ki bi sproti spodbujal in vzdrževal prirojeno nagnjenost mladine do športa. Ta stroj, to sredstvo pa obstaja v izboljšanju kvalitete, ker le v kvaliteti bosta lahko našla igralec in igralka zadoščenje, ko bosta uvidela in dojela lepoto športa in se otresla kompleksa manjvrednosti, ki se poloti človeka, ko spozna, da nečesa ne zmore čeprav ve, da tega ni sam kriv. Istočasno je bila na stadionu še druga skupina deklet, ki so metale žogo skozi tiste nesrečne železne obroče nekdanjih košev. Le mladost teh deklet in njihova volja sta pomagali, da so se pri tem zabavale, ne smemo pa mislbi, da se bodo s tem zadovoljile tudi prihodnjič. Vse skupaj je izgledalo le kot velika in lepa zabava, primerna za kakšen skupinski .zlet, ki pa nima s pravim športom nič skupnega. Pri tem seveda ne moremo metati krivde na vaditelja. Kaj pa more ta, če nima ustreznih prostorov in naprav in če so tekmovalci razdeljeni v več skupin in raztreseni po vseh koncih stadiona! Niti igralcem pri odbojki ne utegne biti v koristno pomoč, saj bi se moral najprej pomuditi pri vsakem posamezniku za razlago osnov elementov igre. Glavni in največji hibi sta torej: prostor in vaditelji. Na stadionu je prostora sicer precej, ni pa vselej na ruzpolago. Na odprtem sta igrišči za odbojko in košarko, na katerih pa bi bila nuj na nekatera popravila. Najprej bi bilo treba popraviti tlak, da bi bile razen odbojke mogoče igrati tudi košarko. Popraviti bi bilo treba nosilca za koše, da bi ustrezala novemu pravilniku. Na vsak način pa bi ju bilo treba vsaj naravnati, ker taka kot sta napravljata kaj slab vtis na mimoidoče. Na nasprotnem koncu je prostor za skoke in tam bi bilo mogoče urediti tudi drugo igrišče za odbojko, ki bi prav dobro služilo posebno ob nedeljah. Vse to pa bi bilo še premalo. Stadion in naprave na njem bi bilo treba nekoliko rezbremeniti. To bi dosegli z ureditvijo igralnih prostorov v drugih mestnih predelih in v okoliških vaseh. Pripravna mesta za to že imamo v Barkovljah, na Proseku in v Bazovici, Igralci bi lahko kar doma trenirali in ne bilo bi jim treba hoditi na stadion. Tako bi imeli več časa za trening in tudi boljše rezultate bi dosegali. Toda taka rešitev bi zahtevala seveda tudi več izkušenih vaditeljev. Pri današnjem številu aktivnih mladincev bi potrebovali 5 ali 6 vaditeljev za smotrno vzgojo v raznih športnih panogah. En sam vaditelj nikakor ne more zadoščati, tudi če bi ves svoj prosti čas posvetil mladini. Zato je treba pritegniti v aktivnosti vse starejše športnike, ki imajo še kaj veselja do športa in dovolj tehničnega znanja in sposobnosti za vzgojo naraščaja. Seveda pa zahteva reševanje teh dveh perečih problemov tudi denarna sredstva, kar je spet nova in velika ovira. Toda če bomo pokazali, da res delujemo in da hočemo res doseči zastavljene si cilje, potem smo prepričani da nam tudi naša slovenska javnost ne bo odrekla svoje pomoči, ko bomo potrkali na vrata in vprašali zanjo. Hotel sem samo nakazati nekaj možnih rešitev, gotovo pa obstajajo še druge. Pripravljalni odbor naj jih vzame v pretres. Združi naj okrog sebe predstavnike vseh delujočih skupin in rešuje z njimi vprašanja, ki se sproti postavljajo kot najbolj aktualna. Ce bo vse te naloge, ali pa tudi le del njih,* zadovoljivo rešil,^ bo opravil veliko delo in mnogo pripomogel za koristno nadaljevanje t oko bujno oživelega športnega delovanja. P—zio TENIS SYDNEY, 26. — Avstralca Anderson in Fraser sta se u-vrstila v finale moških dvojic teniškega prvenstva Novega Južnega Walesa z zmago nad rojakoma Howejem in Can-dyjem s 6:1, 9:11, 8:6, 6:4. V polfinalu ženskih dvojic sta Južnoafričanki Schurrman in Reynold premagali Avstralki Reitano in Cogglan s 5:7, 6:2, 6:1. Prijateljska nočna tekma v Londonu ARSENAL - JUVEMTUS 3:1 (1:1) Edini gol za Juventus dosegel Charles v 5' prvega polčasa. 60.000 gledalcev LONDON. 26. — Pred 60.000 gledalci je Arsenal v nocojšnji nočni tekmi premagal enaj-storico Juventusa s 3:1 (1:1). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Arsenal: Kelsey; Wills, E- vans; Dovherty, Dodgin, Petts; Nutt, Barnwell, Henderson, Bloomfield, Haverty. Juventus: Vavassori; Cor- radi, Garzena: Emoli, Casta- no, Fuin; Stacchini. Boniper-ti, Charles, Nicole, Stivanello. Gole so dosegli v prvem polčasu v 5' Charles (J.), v 31’ Barnvvell: v drugem polčasu v 10’ Goulden, v 30’ Bloomfield. Vratar Kelsey, ki je popoldne branil vrata Walesa, je prišel na igrišče nekaj minut pred začetkom tekme. Začetek je pripadal Italijanom, ki so že v 5’ dosegli zasluženi go', ko je Charles z glavo usmeril Bonipertijev predložek v mrežo. Juventus je še naprej dominiral s hitro igro, toda Arsenal se je začel popravljati dokler ni prevzel pobude v svoje roke. Obramba gostov se je dobro upirala, toda v 31’ je moral Vavassori kloniti. Bloomfield je centriral proti Barntvellu, ki je izenačil. Arsenal je bil še naprej v ofenzivi. 7’ pred koncem polčasa je vstopil v igro Danny Clapton, ki ie popoldne igral V Birminghamu za reprezentanco Anglije. V 41’ je Kelsey ,,zaustavil protinapad Italijanov, v 43’ pa je Goulden zamenjal Henderso-na. ' V drugem polčasu, potem ko bi Vavassori kmalu povzročil avtogol po centru Clapto-na, je Arsenal v 10’ prešel v vodstvo. Bloomfield je zaposlil prostega Gouldena. ki je z lahkoto zatresel mrežo. Juventus je reagiral in Wills ie s same gol črte odbil žogo, potem ko je bil vratar brez moči. Strel je izvedel Nicole. Potem je spet prevzel pobudo Arsenal in Vavassori se je izkazal z lepimi intervencijami. Kljub temu pa so domači v 30’ povečali vodstvo z Bloomfieldom po akciji Clap-ton-Barnwell. Minuto prej je Nicole zapravil ugodno priložnost. Pred koncem tekme se je lahno poškodoval Charles. Pokal velesejemskih mest Zagreb - Budimpešta 4:2 ZAGREB, 26. — V prvem kolu nogometnega tekmovanja za pokal velesejemskih mest, je danes reprezentanca Zagre- ba premagala reprezentanco Budimpešte s 4:2 (2:2). Gole za Zagreb so dosegli Jerkovič 2, Lackovič 1 in Goervary (avtogol), za Budimpešto pa oba Szusza. Reprezentanca Zagreba, za katero so nastopili igralci Dinama, pojačeni z Lackovičem in Zupanom iz Lokomotive ter Medvedom iz «Zagreba», je bila v obeh polčasih znatno boljša in bi njena zmaga bila lahko še večja. V TRENING TEKMI Vojaška repr.-Pisa 2:0 PISA, 26. — Vojaška nogometna reprezentanca je v današnji trenig tekmi premagala Piso z 2:6 (1:0). Gola za reprezentanco sta dosegla v 33’ prvega polčasa Bean, v 28’ drugega polčasa pa De Roberti«. «Vojaki» so nastopili v naslednji postavi: Mattrel (Alfieri); Michelot-ti (Mistoni), Sarti; Carpane-si, Grevi, Zaglio (Castellazzi); De Robertis, Pestrin, Bean (Gentili), Goldoni (Zaglio), Bravi (Bean). Vojaška reprezentanca je — kot se je pričakovalo — še premalo vigrana. Njena igra se je razvijala bolj na osnovi improvizacij kot pa na osnovi preciznih izmenjav med vrstami. V drugem polčasu se je igra »vojakov«, katerim je Piša nudila močan odpor, izboljšala in njihov napad je konstantno zaposloval obrambo Pise. iiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiHiiimimiiiiniiiitiliitiiimiiiimiiiimMiHiniiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimtiinimiiniiiiiliiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Namiznoteniška sezona v polnem razmahu Jugoslovanski ping-pongaši so med najboljšimi na svetu v Jutri začetek velikega turnirja na Švedskem. Dvoboj Jugoslavija-Švedska in Švedska - Madžarska STOCKHOLM, 26. — V petek se bo v Stockholmu začelo mednarodno prvenstvo Skandinavije v namiznem tenisu. To bo že tretje veliko mednarodno tekmovanje v letošnji sezoni, ki se je začela s prvenstvom na Dunaju in nadel i-evaia s prvenstvom v Zagrebu, ki je prineslo izreden uspeh Jugoslovanom. Toda prvenstvo v Stockholmu obeta biti najpopolnejše. Na Dunaju namreč ni bilo Madžarov, v Zagrebu pa so manjkala Cehoslovaki. Švedi pričakujejo, da bodo pri njih nastopila eni in drugi in seveda tudi vsi ostali najboljši na svetu. Vendar pa obstaja nevarnost. da Madžari, ki bodo sicer prišli v švedsko prestolnico, kjer bodo pred Pomembno priznanje piranskemu telesnovzgojnemu društvu «Partizaa» iz Pirana najboljši v Sloveniji (Dopis iz Pirana) Stokrat je že v letošnjem letu bilo napisano ime Piran v domačih in inozemskih časopisih in še enkrat bo mesto Piran z velikimi črkami natisnjeno na športnih straneh. Vsako leto namreč tekmujejo društva TVD Partizan Slovenije za pokal dnevnika »Ljudska pravica«, ki ga vsako leto ob prazniku republike 29. novembra podeli žirija najboljšemu društvu oziroma društvu, ki 'je na področju te-lesnovzgojne dejavnosti v letu doseglo najboljši uspčh. V letošnjem letu je to društvo Partizan iz Pirana, Lovorikam, ki jih je društvo že prejelo v šestletnem obstoju, bodo letos vrli telovadci Pirana dodali še eno — lovoriko najboljšega. Dejali smo. da društvo obstaja šele šest let in ker je kljub kratkemu času doseglo že tako velik uspeh. bo marsikateremu vzbudilo misel: od kod vse to? Od ustanovitve društva v letu 1952 do danes je preteklo šest let napornega dela, saj so «partizanovci» Pirana pionirji telesnovzgojne dejavnosti v obmorskem predelu Slovenskega Primorja. Od kod takšen uspeh, bo postalo vsem jasno, če navedemo, da je včlanjenih v društvu 6,3 odst. vseh prebivalcev Pirana, ki redno telovadijo. Ce pa dodamo še podporne člane, ki jih društvo nima tako strogo registriranih kot telovadce, po- tem se bo ta odstotek še znatno dvignil. Društvo je kot pri včlanje-nju tudi pri samem delu ubralo pravilno pot. Redko katero društvo se namreč lahko pohvali, da se vadbenih ur udeležuje povprečno 80 odst. vseh članov čeprav ima samo sedem vaditeljev in odpade na enega vaditelja kar 44 članov. Kljub temu pa so v društvu našli način kako vadbe-nene ure narediti čimbolj pestre in s tem tudi odpraviti monotonost, ki je navadno vzrok, da mladina beži od osnovne smotrne telesne vzgoje. Društvo je priredilo ali pa se je udeležilo vseh tekmovanj, ki so za društva »Partizan« obvezna, v okviru mož. nosti pa se je udeležilo tudi ostalih prireditev, ki so jih prirejala razna društva in organizacije širom po domovini. V društvu so zastopane skoraj vse športne panoge: namizni tenis, plavanje, vaterpolo, streljanje, atletika, rokomet (ženska ekipa je član Slovenske lige), košarka, odbojka. Ce k tem dodamo še posebna tekmovanja v veslanju z ribiškimi čolni, kjer so tekmovali samo starejši člani-ribiči in predvsem orodno telovadbo. ki je — lahko rečemo — glavna tekmovalna panoga vsakega telesnovzgojne-ga društva, nam postane jasno, da je s tako pestrostjo vadbe in s številom člar.ov. ki so tekmovali, to društvo glavna gonilna sila telesnovzgojne in športne dejavnosti v Piranu in njeni najbližji oklici, saj je s svojimi propagandnimi nastopi v Portorožu, Ravnu, Padni itd. vzbudilo tamkajšne prebivalce, da so v okviru svojih možnosti začeli s smotrno vadbo. Motili pa bi se, če bi mislili, da je zasluga za uspeh samo v tem, da so prirejali in se udeleževali raznih tekmovanj, dosegali prva, druga mesta itd. Ne! Tudi gospodarsko je društvo zelo dobro gospodarilo in tudi za zanamce so veliko mislili. S svojim trudom in z razumevanjem oblastnih forumov so dosegli, da se bo končno v Piranu začel graditi prepotrebni športni stadion, za katerega so še v letošnjem letu zagotovljena potrebna finančna sredstva in kmalu bo začel buldožer s prvimi deii pri planiranju terena. Vedeti moramo namreč, da sedaj ni v Piranu niti ene-ga igrišča, kjer bi številne šole, društva in tudi otroci lahko nemoteno vadili Se veliko bi lahko napisali, vendar ne bi mogli navest: vseh, ki so za ta uspeh zaslužni in ne napisati vseh prireditev, ki so odločale o najboljšem. še manj pa bi lahko napisali o tem s kako skromnimi gmotnimi sredstvi ie društvo doseglo tako velik uspeh. Zato naj velja: le tako naprej Pirančani! S. BOŽIC prvenstvo odigrali mednarodni dvoboj Madžarska - Švedska, na prvenstvu ne bodo nastopili glede 'na znani sklep madžarskih športnih forumov, da člani madžarske športne zveze ne bodo nastopali na tist.h tekmovanjih, na katerih bodo sodelovali tudi madžarski emigranti. Skoraj gotovo pa je da bodo bosta v Stockholmu nastopila Kalman Sze-pesi, ki živi v Stockholmu in pa zmagovalka mednarodnega prvenstva Avstrije Simonova, ki živi na Nizozemskem. Dokončnega sklepa Madžari še niso sprejeli, vendar pa je naravno, da bi z njihovo odsotnostjo prvenstvo precej trpelo, saj sodijo Madžari med najboljše ping-pongaše na svetu, čeprav so v Zagrebu morali kloniti pred najboljšimi Jugoslovani. Jugoslovanski zastopniki so že v Stockholmu. Reprezentanco bodo sestavljali zmagovalec mednarodnega prvenstva v Zagrebu Vogrinc. Harangozo in Markovič II., ki bodo obenem nastopili za Jugoslavijo tudi v dvoboju Jugoslavija Švedska. Glede tega dvoboja Je Vogrinc dejal, da so Švedi zelo dobro pripravljeni, da pa upa v zmago Jugoslavije. Za mednarodno prvenstvo pa je dejal, da je vsekakor favorit št. 1 Madžar Berczik, v primeru njegove odsotnosti pa tudii Harangozo, ki je v odlični formi. Toda s tem nastop mednarodni program jugoslovanskih igralcev še daleč ni izčrpan. Po povratku iz Švedske bo od 12. do 14. dec. v Ljubljani- državno prvenstvo, za katero so že določeni nosilci skupin. V začetku 1959 bodo nastopili v Bukarešti, 27. marca do 5. aprila pa na svetovnem prvenstvu v Dortmundu. Se v istem mesecu bodo sodelovali na mednarodnem prvenstvo Anglije v Londonu in nato na mednarodnem prvenstvu Francije v Parizu. Posebna komisija namiznoteniške zveze Jugoslavije je po prvenstvu v Zagrebu sestavile naslednjo rang-listo jugoslovanskih igralcev: Moški: Vojislav Markovič 444,5 točke, Hrbud 354,5, Vogrinc 338,4, Harangozo 227, Vladimir Markovič 207, Uzo-rinac 178, Franjič 173, Osma-nagič 158, Tomažič 108, Pavasovič 97. Dolinar 96. Zenske: Terečik 81, Plut 74, Dinka N količ 73, Čovič 44. Mladinci: Kfešo Franjič 92, Jazvič 67, Teran 43 itd. NOGOMET Novinarji zahtevajo diskvalifikacijo Di Stefana MADRID, 26 — Zveza novinarjev Španije je zahtevala cd španske nogometne zveze, da doživljenjsko izključi dva najbolj znana španska nogometaša, — člana Real Madrida. Di Stefana in Gento. Ta zahteva je v zvezi z incidentom, ki je nastal po tek- Primorsko nogometno prvenstvo Nova Gorica izgubila prvo točko prvenstva Postojna najresnejši kandidat za drugo mesto mi v San Sebastiaau med Real Sociedad in Real Madridom med obema igralcema in nekim lokalnim novinarjem. Na vprašanja novinarja naj bi namreč Di Stefano odgovarjal žaljivo, neznani igralec, za katerega trdijo, da je bil Gento, pa naj bi vrgel v novinarja mokro brisačo. Pokal evropskih prvakov Dukla - VViener SK 1:0 l-riAGA, 26. — Witiier Spon Klub z Dunaja je v povratni tekmi za pokal evropskih prvakov izgubil proti praški Dukli z 1:0 (0:0), Ker pa je v prvi tekmi zmagal s 3:1, se je zaradi boljšega količnika v golih uvrstil v četrtfinale tega tekmovanja. iiiitiiiiiiitiittiiiiiMHmiiimiiiiiiiiiiitiiiiiHiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V tekmi za prvenstvo rezerv Udinese B-Triestina B 4:0 Slaba kolektivna igra Tržačanov z dobrimi potezami nekaterih posameznikov - Massei je igral oba polčasa sko-prtmorske Lge J* X.Ji :„i-krizi. Letos so se oprh k: 1 . no na domače igralce, . pa so začeli sistematično v bati mladino in pionirje, imajo trenutno res neusp vendar je vodstvo prepričaj da bodo že prihodnjo J prišli na zeleno vejo. Zanimiva je bila tudi tek v Ilirski Bistrici. Zbralo je rekordno število ^ r^-ili' ki so na vse nač.-ne svojo enajsterico. Za doma-redno požrtvovalne igre , činov se je prvi pole*® čal neodločeno 1:1- P°z.n.J tet-r je prišlo do izraza_ vecj nično znanje Koprčanov, me v Piranu, Tolmunu 1 ..a„ Žani so se končale s 1> ; kovanimi in _ prepričl)11'" zmagami domačinov. Lestvica: . _ ,q 1° 9 1 1 Slg 15 10 7 1 2 31. » i, 9 6 2 1 26J V predzadnjem kolu p r:morskega nogometnega prvenstva je prišlo do precejšnjega presenečenja. Postojni je namreč uspelo v Novi Gorici odvzeti dragoceno točko jesenskemu prvaku. Tekmovanje je tako dobilo novo privlačnost, saj bo znašala razlika med Novo Gorico in Postojno (v primeru, da Postojna dobi obe srečanji in Nova Gorica premaga Primorje) le tri točke. Tako razliko pa je možno spomladi nadoknaditi, saj igra Nova Gorica najtežja srečanja na tujih igriščih (s Postojno, Taborom, Sidrom in Koprom). Rezultati' predzadnjega kola so bili naslednji: Nova Gori-ca-Postojna 2:2, Sidro-Anhovo 2:0, Ilirska Bistrica-Koper 2:4, Tabor-Adria 3:0, Rudar-Primor-je 3:11 in Tolmio-Branik 3:0. Glavno srečanje tega 'kola, ki ga lahko imenujemo tudi primorski derby, je bilo pred 800 gledalci v Novi Gorici. Množica gledalcev se ni uštela, saj je bila tekma zelo razburljiva. Ze v 19. minuti je Nova Gorica dosegla gol, ki ga pa je sodnik razveljavil zaradi ofsida. V začetku drugega polčasa je Postojna dosegla vodilni gol. nato pa so prevzeli pobudo domačini, ki so najprej v 76. minuti izenačili, nekaj minut nato pa prešli v vodstvo. Čeprav je ____________________ manjkalo do konca tekme le | Branik - Sidro in Koper miiin. Naključje je k0'lo N. Gorica 10 9 11 Tabor Postojna Primorje Koper Sidro Tolmin Anhovo Rudar Branik Adria 14 10 5 2 3 27:19 * 10 51« Jf.-ft 10 9 4 2 3 21:10 9 3 4 2 24.18 ? 10 3 1 6 17-25 5 10 2 1 7 27.3 j 10 2 1 l rt-35 5 10 2 1 7 13-36 j lil. Bistrica 7 0 16 • ^ V zadnjem kolu srečali: Adria - Ilirska Bist f1; Postojna - Tabor, Pr,m°”dar, Nova Gorica, Anhovo - ^ še nekaj minut, Postojnčan niso vrgli puške v koruzo, marveč so se zagrizeno borili in končno dosegli izenačenje. Rezultat ustreza poteku igre in Postojna je povsem zasluženo odnesla točko s tujega igrišča. Po nepotrjenih vesteh se nameravajo Goričani pritožiti, češ da jim je sodnik razveljavil pravilno dosežen gol. Presenetljiva novica je prišla tudi' iz Idrije. Na domačem igrišču prejeti 11 golov, res ni šala! Rudarjeva vrata je sicer branil rezervni vratar, vendar to nikakor ne more v celoti opravičiti visokega poraza. Lanski član Ijubljan- VIDEM, 26. — V današnji tekmi B moštev Udinese in Triestine za prvenstvo rezerv, je Udinese B premagala Trie-stino B s 4:0 (2:0), Gole so dosegli: v prvem polčasu v 33’ Medeot, v 45’ Cavazzutti; v drugem polčasu v 16’ Birtig, v 23' Medeot. Udinese: Santi: Burnigh, Valletti; Benedetti, Cumin. Rodaro; Lirussi, Cavazzutti (Trevisan) Birtig. Medeot, Minto (Di Benedetti). Triestina: Drioli; Dudine, Simoni; Petagna (Modolo), Merkuza, Cazzaniga (Rocco); Puia, Rigonat, Comisso, Massei, Auber. Tržaško moštvo je kljub večjemu številu kandidatov za prvo moštvo igralo zmedeno. Posledica tega je bila sterilnost v napadu in krhkost v obrambi. Kljub temu pa je Triestina bila od časa do časa zelo nevarna, kar velja predvsem za prvi del igre ter za prvih 15’ in zadnjih 5’ drugega polčasa. Domači so prešli v vodstvo v 33’ po kazenskem strelu, ki ga je izvedel Minto Žoga se je odbila od droga in Medeot jo je poslal v mrežo. Drugi gol je dosegel Cavazzutti po že zapadlem času v 46’ s prizemnim kazenskim strelom z roba 'kazenskega prostora. V drugem polčasu so gostje močno pritiskali in zde’n se je. da bodo izenačili. V 3’ je Massei iz obrata silovito streljal tik nad prečko, minuto kasneje pa je Valletti razbil lepo kombinaciio Puia -Massei - Comisso. V 5’, 9’ in v 13’ so Tržačani izsilili tri kote, ki so ostali neizkoriščeni. V 16’ je Birtig dosegel tre*-ji gol, v 18’ je Auber zapra- vil lepo priložnost, v 23’ pa je Medeot bil drugič uspešen. V 31’ in v 37’ je Puia močno streljal v vrata, vendar je Santi obakrat posredoval. Pred koncem se je še enkrat izkazal Drioli z lepo intervencijo. Zadnjih 5’ je Triestina močno pritiskala, vendar zaman. Med domačini so se odlikovali Medeot. Cumin, Rodaro, Valletti in Benedetti, med gosti pa Drioli, Puia in delno Massei, Petagna in Cazzaniga. TRENING V UL. FLAVIA Triestina - SanfAnna Na igrišču v Ul. Flavia je imela Triestina svoj običajni trening. Trener Olivieri je podvrgel igralce intenzivnim telovadnim vajam, podajanju z žogo ter strelom v vrata. Trenirali so vsi titularci ra. zen Masseija, ki je igral z rezervami v Vidmu. Fizična kondicija vseh je zadovoljiva vključno s Santellijem, Tortu-lom. Rimbaldom in Del Ne-grom, ki so po tekmi z La-ziom še čutili posledice udarcev. Danes popoldne bo Triestina, vedno na igrišču v Ulici Flavia, odigrala trening tekmo na dvoje vrat proti enaj-storici SanfAnna, ki nastopa v prvenstvu Prve divizije. bodo prav v zadnjem najbolj zanimiva srečanje-: velja zlasti za tekmi v nj ščimi- in Postojni. ^ o. ——**------------ pi DISCIPLINSKI UKHE” Tulissi - opomin Priziv zaradi izkljuc"v* Bandinija . MILAN, 26. — Discip'z£S je komisija nogometne zV seda-na svojem današnjem „ol()gne nju zavrnila priziv Biarajca glede diskvalifikacije ,vezi Bodija do 19.12. t. 1. zaradi s prizivom Triestine je diskvalifikacije Bandi« J0(jjo-komisija odložila vsa jZvede čitev s pridržkom, da nadaljnje poizvedbe. a - V zvezi s tekmo Pes.e jjo-Catanzsro, 23. nov. 19a*>I fegj. misija odredila, da se t ca-strira z rezultatom 2:0 0ta-tanzaro, da se prepove ba igrišča Pescare do J Jnjir* ca 1959, da se diskva« za igralec Pescare M°n®,o(jstv0 dve nedelji, da mora v e kluba Pescare plačati ventualne stroške in ta*aVaro-skrbeti za primerno ,ofoi0 vanje na igrišču proti giedalcev. . Odlo- Med ostalimi svojimi jela čitvami je komisija krepe: naslednje disciplinske ^ jir Globe moštvom: 300-. lleSe, Reggiana, 200.000 lir jir 175.000 lir Palermo, 60-«^-Trapani, itd. »fpktiv' Izključitve: za dve c.yero; ni nedelji: Rampazzo x-ungai na), Frigo (Maršala). , ktivn<> (Livorno); za eno ei £a. nedeljo: Novi (Reg6ian ^’an8l' NOGOMET Anglija - Wales 2:2 BIRMINGHAM, 26. — Prijateljsko srečanje med Anglijo in Walesom, ki je bilo danes pred 40.000 gledalci v Villa Parku, se je končalo neodločeno 2:2 (1:1). VLADIMIR Pri pariških apaših Polagoma nama je za- 0 postajati v Parizu Lgčas in s Henrikom sva zaželela novih avantur. dolgo sva nameravala iskati lokal v katererem se shajali pravi apaši in tisti ki sva jih videla raznih podzemskih karejih na Montmartru ali bližini Saintmichelskega 'a. Vpraševala sva pri ancih, ki so že dobro po-ali Pariz, in končno sva zedela, da so v nekaterih kotnih ulicah v okolici rstilje nočni brlogi, ki se rbno skrivajo očem polje in v katere zahajajo mi sumljivi ljudje. Povedi so nama še, da je tre- 1 biti pri obisku takega kala sila previden, da se je treba v svoji vnanjosti po možnosti prilagoditi okolici in da ni slabo, če vzameš kako orožje s seboj. Odločila sva se in si v znak sporazuma krepko segla v roke. Vse potrebno sva si nakupila pri starinarju — predvsem seveda za vsakega po eno pisano, že precej obrabljeno ovrat-r.o ruto — neobhodni znak pravega m pristnega a-paša. Ko sva bila oblečena, sva se drug drugega skoraj ustrašila. Iz finega elegantnega Henrika je nastal v nekaj trenutkih pravi cestni razbojnik in jaz —■ jaz, tisti mladenič z žalostnimi očmi, sem se mahoma spremenil v resnič- nega »Jacka Razparača«. On je vtaknil browning v zep, jaz sem si stisnil nož za pas. Taka sva se napotila proti Bastilji. Po dolgem iskanju sva našla lokal in z utripajočim srcem sva odprla starinska in že na pol raz-pala vrata. Ko sva bila v temnem hodniku, sta nama bila na uho hrup in ropot, iznad katerih so se sem ter tja dvigali hreščeči zvoki poulične popevke. Previdno tipaje ob stenah sva se plazila do novih duri. Odprla sva jih in hrumenje sc je tedaj malone pode-setorilo. Prekoračila sva medlo razsvetljen prostor, cdpahnUa neka vrata in zdajci sva se znašla sredi najhušega krika in vrveža, skratka — prišla sva v pravi razbojniški brlog. Nihče se ni zmenil za naju, ko sva vstopila. Sedla sva k prazni mizici takoj poleg vhoda in skri-vaje svoje plašno razburjenje za samozvestnim na- stopom, sva si začela o-gledovati ljudi v krvavo razsvetljenem prostoru. Vsi so bili vsaj tako slabo oblečeni, kot sva bila midva. Toda že na prvi pogled bi jih bil lahko razdelili v dve ostro se razlikujoči skupini. Nasproti vhodu, na diugem koncu lokala, je sedala precejšnja družba Moški in ženske so vpili vse vprek. Nekaj ljudi je razbijalo na godala, podobna našim tamburicam, po katerih ne-en ikomemem ritmu je plesalo nekaj parov divje a-paške plese. Tam, kjer sva bdla midva, so sedeli posamezni gostje — vsi v pristnem a-paškem odelu. Posebno so ml ostali v spominu debe-luhar z dobrodušnim far-marskim obrazom, ki je ves zaripel silil izza tesne ovratne rute, ženska s finim aristokratskim profilom, strahotno našminkana in napudrana, v globoko izrezanem dekolteju in pa mladenič z nežnimi germanskimi lici, ki je bil na moč razbojniško napravljen in me je v tem živo spominjal Karl Maye-vih junakov z Divjega Za-pada. Vsi ti gestje so bili nekam pasivni in so se mi zdeli kakor napeto pričakujoči gledalci, sedeči v kakem zabavišču. Med plešočimi sva s Henrikom opazila prekrasne črnolasko, ki je skoraj gela razkazovala svoje prelestne oblike vijoča se v divjih, fantastičnih lokih pod strastnimi prsti mrko-gledega apaša. Vzpodbujala sva drug drugega, da jo naprosiva za prihodnji ples in da jo nato povabiva k sveji mizi. Na ta račun sva žs naročila rdečega bor-dojca in sva le še čakala primernega trenutka, da stopiva v dejanje. Prehitel naju je orjak z razmršenimi lasmi, ki je sedel na drugem koncu lokala. Pograbil je lepotico za roko ln jo skušal meni nič tebi nic odtrgati od njenega plesalca. Nastalo je kratko rvanje in prerekanje in nekaj težkih pesti se je dvignilo nad glavami. Pretresljiv krik še in ležak padec, nato je nastala v prostoru grobna tišina. Nekdo je prekinil to tišino s tiho pripombo. Kakor da ie bil to ukaz, katerega smo čakali, je vsepovsod završalo. Z vseh strani smo planili k mestu, kjer je nastal tisti nesrečni prepir Nekoga so pravkar odnesli skozi skrila vrata. Pred menoj je ležala gosta mlaka krvi. Kmalu smo plačali — najin račun je bil strahotno visok — m vsi smo se tiho razšli. V marsikatero avanturo sva se s Henrikom še podala, vendar k apašem naju ni mikalo več... Nekoč pa se je nama posrečila dobra kupčija, ki nama je napolnila žepe z lepimi stotaki. V svoji pre-šemostl sva se takrat spomnila strahotne vsote, ki sva jo plačala v apa- škem brlogu in to naju je izzvaio, da sva znova krenila tja, našemljena kakor prvič. Vse je bilo, kakor tedaj Videla sva prelepo črnolasko in njenega mrkoglede-ga plesalca. Tam zadaj je sedel orjak, ki je pobil tega na tla. Sicer res ,da ni bilo več debeluharja z dobrodušnim obrazom niti ne dame z aristokratskim profilom in ne nežnega plavolasca toda namesto teh sva videla po apaško oblečenega človeka, ki je bil na las podoben Špancu, katerega sva poznala iz Rotonde in ki naju je prav tako začudeno pogledal, ko sva vstopila, kakor sva pogledala midva njega. Nedaleč od tega je sedel mož v razbojniškem odelu, čigar ostri, gladko obriti obraz me je spomnil angleških oficirjev, ki sem jih videi v Londonu, in naokoli je bilo opaziti še mnogo prav zanimivih ljudi. I Takt so tolkli isti mu- zikantje in isti pari so plesali svoje apaške plese. Razposajenost se je bolj in bolj širila v ozračju in ko je prišla gotova ura, sta se začela hipoma trgati erjak in mrkogledi plesalec za črnolasko. Nastal je kreg in prepii — začudeno sva s Henrikom opazovala isti prizor, ki sva ga videla, ko sva bila prvič v tem brlogu — pesti so zamahnile po zraku, shšala sva obupen krik in težak padec... Ko smo se zgrnili okrog mesta, kjer se je odigrala drama, smo zagledali pred seboj gosto mlako krvi, ki je bila nerodno razlita po tleh... Komaj sva s Henrikom stopila na ulico, naju je posilil tak smeh, da sva se krohotala, dokler nisva zapravila vseh lepih denarcev, ki sva jih šš 'me la v žepu. Po pravih in pristnih apaših pa nisva vpiašala nikol’ več. (Iz leta 1927) talani (Simmenthal), rda), (Lucchese), Pin (Carb Bessi (Biellese). . • /V»’ Strogi opomin: Ferrmi ' rese), Magtinello (Are gca. Navadni opomin: ,’ pos gnellato (Padova), ntos), (Spni), Boniperti (B»* Emoli (Juventus), Con j ), ri), Gerbaudo (Ales® , Comaschi (Napoli). P'0 , ifc-dinese), Delfino (*^en(-fliegar' cini (Sampdoria), qin,men-(Venezia), Redegalh ,gtpo)> thal), Compagno (“* Tulissi (Triestina), »d' KOLESARSTVO—,—* Potrjeni ženski svetovni rekord' ^ PARIZ, 26. — UCIto P« naslednje svetovne zen j,;,U lesarske rekorde, ki .jj-itali' nedavno doseženi na stat' Šču Vigorelti (s tom brez motorjev). 10 km: u nsotf (V’ 14’44” - Millie Robinson B.) 25.9.58. (LukS ■> 14’27” — Etsy Jacobs 9.11.58. , 20 km: rV-5 29’27”8 — Robinson 25.9:58. . (LukS' 29’02"6 — Jacobs 9.11.58. 1 ura: Robin*0 km 39,71893 - R0° 25.9.58. „ 9.11-5«’ km 41,34727 - Jacobs MILAN. 26. 'J^I,ifol"s.4' bil program zimske g d1 skega p, venstva, ki no y sre-kališču Športne pal«ce do 3. dec. bodo M Med profesionalci pin«** spe«. Sacchi, Ghell . nast lo, Pesenti m Lombar« Gandi' pili v hitrostni vožnji. ni, Pizzali, MortUtoJ. B0,na Ogna. Bo-no, Ron 0moiu'T,1t riva, Benedetti pa ^ Posebno zanimtlv_.1 med P Lombardija in Bo^na fesionalci v omn.iumu.^ ov Izločilne vožnje J'l0va}0 za hitrostno in z‘>' p(,poId vožnjo bodo v torek P ale, za kvalifikacijo v P04 bo v sredo zvečer. BOKS OAKLAND, 26. " ^ tovni prvak srednle . -t pr (Bobo) Olson (ZDA) fr v'' magal s tehničnim ' (ZD rundi Paddyja Young« odgovorni “{^{(0 ptl STANISLAV R*“ »tT - Tiska Tiskarski *»v0°