LASILO OBČINE DOMŽALE ember 2005-letnik XLIV, št. 15 Staro leto živi od spominov. Novo leto od pričakovan). Vsem občanom in občankam čestitamo ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI, želimo priletne BOŽIČNE PRAZNIKE in privoščimo, da bo NOVO LETO radodarno z zdravjem, srečo, veseljem in poslovnimi uspehi. Županja Cveta Zalokar Oražem Občinski svet Občine Domžale Občinska uprava Občine Domžale Uredništvo Slamnika skrbi. da vsak občan svoj Slamnik dobi. Slamnik tudi \ letu 2006 vse poišče, najmanj enkrat na mesec vas obišče. V njem tako kot doslej, veliko prispevkov bo tudi naprej. Ker pa to je v letu 2005 zadnji naš obisk, upamo, da se vam ni dvignil pritisk. Radi bi vam zaželeli, da bi se v letu 2006 dobro imeli. Naj srečo, zdravje in veliko prijetnih dni vsak od vas v letu 2006 dobi. Naj v vašem domu toplina žari. vseh 365 dni To vam od srca celo uredništvo želi in zraven dopisniki Slamnika vsi Pa še, da ne bi pozabili, tudi v januarju 2006 se bomo dobili, če prispevki vaši vsi, v uredništvo do 16. januarja 2006 bodo prišli. Navdušeni nad novo knjižnico Seja Predsedstva Skupnosti občin Slovenije v Domžalah Konec novembra se je v prostorih Knjižnice Domžale sestalo na 22. seji Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije, ki združuje lokalne skupnosti. Tokratna seja je bila namenjena predvsem vprašanjem s področja urejanja prostora in graditve objektov, člani razširjenega predsedstva so se lotili obravnave predloga Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ob koncu pa so s pristojnimi strokovnjaki prisluhnili tudi predstavitvi projekta Strokovne prakse v upravi ter se pogovarjali o delu komisij. Vodstvo Zveze prijateljev mladine Slovenije pa jih je ob koncu seznanilo z vsebino in oblikami dela ter organizacije ter jih povabilo k večjemu sodelovanju z zvezo prijateljev mladine v posameznih sredinah. Pred začetkom seje sta županja Občine Domžale Cveta Zalokar Oražem, ki je podpredsednica Skupnosti občin Slovenije, ter Marjan Gujtman, direktor Knjiž- nice Domžale, zbranim članom predsedstva pokazala novo knjižnico in predstavila pot, po kateri je Občina Domžale dobila tako imenitno knjižnico. Prisotni so bili nad novo knjižnico navdušeni. Vsi so obema čestitali za novo pridobitev; hkrati pa so si vsi, ki še nimajo tako sodobnih knjižnic, zaželeli, da bi v prihodnjih letih našli dovolj volje in sredstev, da hi imeli tudi njihovi bralci in bralke tako ugodne pogoje. V. Vojska Sprejem za najboljše Ponosni smo na vaše uspehe Ob začetku sprejema, ki ga je v odsotnosti županje Cvete Zalokar Oražem za najboljše mlade gasilce in plesalke ter njihove mentorje pripravil Toni Dragar, podžupan, smo se najprej vprašali, kaj imajo skupnega gasilci in plesalke ter hitro ugotovili, da so vsi najboljši, uspešni, mladi in lepi. Tako je bil led prebit in povabljeni mladi, njihovi mentorji ter vodstva klubov oz. društev so najprej prisluhnili pozdravnemu nagovoru podžupana Tonija Dragarja, ki je poudaril, da smo na njihove izjemne uspehe vsi ponosni, da jim zanje čestitamo, predvsem pa smo jim hvaležni, ker z uspešnimi nastopi promo-virajo svoje klube, društva, pa tudi Občino Domžale. Zahvalil seje njihovim mentorjem, vodstvom klubov, ki jim zagotavljajo primerne pogoje, staršem, predvsem pa tekmovalcem, ki se na tekmovanja dobro pripravljajo, na njih pa srčno borijo za najboljša mesta. Tokratni sprejem je bil najprej namenjen ekipi Mladi gasilec iz Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto (Anja Cevka, Nina Moneta in Primož Zabret), katerih mentorja sta Rok in Klemen Zabret ter so na državnem prvenstvu med 25 ekipami postali državni prvaki. Opisali so državno prvenstvo, kjer so sodelovali tudi v delavnicah ter bili prijetno presenečeni nad naslovom državnih prvakov ter prisrčnim sprejemom ob vrnitvi domov. Pionirska ekipa PGD Ihan (Andraž Dragar, Sara Starin, Špela Peterka in Katka Ma-rinšek), katere mentor je Nace Hribar, sprejema pa se je udeležil tudi predsednik PGD Ihan, Ferdinand Starin, je bila med 25 ekipami druga na državnem kviz tekmovanju mladih gasilcev in je le točko in pol zaostala za prvim mestom. Da to praktično ne pomeni nič, zapišimo, da so /brali več kot 500 točk, povedali pa so, daje bilo v Turnišču pri- jetno, opisali pa tudi svojo pot do državnega prvenstva, kamor so se uvrstili po vrsti kvalifikacijskih tekmovanj. Prisrčno so se zahvalili tudi GZD, ki jim je omogočila, da so na tekmovanje prišli že dan prej. Nekaj smole je letos imela v kvizu ekipa mladih gasilcev PGD Domžale-mesto (Anja Zajec, Anja Cevka, Neža I Irihernik). Posebnih čestitk so bili na sprejemu deležni tudi Florjan Zabret, v GZD vodi Komisijo za mladino, ki je bil v akciji Nedeljskega Dnevnika proglašen za najpopularnejšega gasilca v Sloveniji; Florjan Cveto Rihtar, tudi PGD Domžale-mesto, ki je v isti akciji zasedel med slovenskimi gasilskimi veterani drugo mesto, in je pripovedoval o številnih nepozabnih spominih, vezanih na razglasitev najpopularnejših gasilcev-veteranov. PGD Domžale-mesto je v kategoriji najpopularnejših gasilskih društev v Sloveniji osvojilo peto mesto. Maja Sonc, Plesni klub Miki, je na nedavnem svetovnem prvenstvu mladih plesalcev med 58 tekmovalkami zasedla prvo mesto in tako kot prva slovcnskii plesalka postala svetovna prvakinja. Le malce manjši uspeh so dosegle članice male zasedbe, Maja SONC, Manca ČUČEK, Ana ČERMVEC, Katja ŠKO-FIC, Špela KARLOVŠLK, ki so po lanskoletni osvojitvi naslova svetovnih prvakinj letos med 40 skupinami osvojile drugo mesto, še posebej pa sla Manca in Ana osvojili v parih četrto mesto. Njihovih uspešnih nastopov, ki jih je bilo v letošnjem letu zelo veliko, sta se posebej razveselila trenerja Romana in Blaž. Vsem uspešnim mladim plesalkam iz Plesnega kluba Miki in mladim ter starejšim gasilcem iskrene čestitke za uspehe v letu 2005. V. Vojska Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena v skladu z Odlokom o priznanjih občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 23/95) objavlja RAZPIS Za posredovanje predlogov za podelitev priznanj Občine Domžale v letu 2006 Na podlagi citiranega odloka v občini Domžale razpisujemo naslednja priznanja: PLAKETE OBČINE DOMŽALE Plaketa Občine Domžale se podeli posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim, pobratenim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom i/, tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu ter političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov. Plakete Občine Domžale so: zlata, srebrna in bronasta. NAGRADE OBČINE DOMŽALE Nagrada Občine Domžale se podeli zaslužnim osebam, organizacijam, podjetjem, skupnostim in društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Domžale, življenja v njej, njeni podobi in ugledu v domovini in v svetu. Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkasneje do vključno 31. januarja 2006 na naslov: OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE Ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE Ustrezne obrazce lahko dobite na spletnem naslovu www.domzale.si ali v Tajništvu občinskega sveta, soba št. 35, I. nadstr., katerih uporaba pa ni obvezna. Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke: • točen naslov predlagatelja; • ime, priimek, rojstni podatki, naslov predlaganega kandidata oz. naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagate za priznanje; • vrsto priznanja; • podrobnejšo obrazložitev predloga. Predlogov, ki bodo prispeli po roku, se pri pripravi predloga za podelitev ne bo upoštevalo. PREDSEDNICA ODBORA Mag. Jožefa POLANC O.U. Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domža-lec, ki je izhajal v letih 1925 (5 Številk), 1929 (2 številki), 1934(1 Številka), 1935 (1 Številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno Številko 355. Odgovorna urednica VliRA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMERNIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANEZ STD3RIČ, BOGDAN OSOI.IN. DARJA ANDRIUKA, JURE FLERIN, MLTKA ZUPANHK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: [RENA MARK'' UredništvoglasilaSI,AMNIKjenaLjubljanskicesti61 vDomžalah.UredniStvoi;RNA/AHJl:K, tel.:722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: info@kd-domzale.si IIRADNL URE; od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. (i lasilo izhaja vnakladi 12000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakonao 1)1) V (Ur. list RS, Stcv. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava 1)1 )V po stopnji 8.5%. Priprava Za tisk: IR image d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik. Tisk: Sel d.d„ Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje. stran 3 KDOR SE HITRO ZNAJDE, GA SREČA NAJDE Nasvidenje leto 2005-dober dan 2006! Na zadnji novinarski konferenci v letu 20(15 je županja Cveta Zalokar Oražem skupaj z podžupanoma Tonijem Dragarjem in Vinkom Jiihar-tom predstavila najpomembnejše dogodke iz leta 2005, ob tem pa je beseda, zlasti pa novinarska vprašanja že posegala po novostih v letu 2006. Odločila sem sc, da res na kratko, v besedi in sliki predstavim najpomembnejše dogodke v letu 2005, enako pa čisto na kratko opozorim na leto 2006. Leto 2005 je bilo leto jubilejev. Fotografija je z najodmevnejše prireditve ob 80-letnici razglasitve trga Domžale - razstave, ki jo je v organizaciji Muzejskega društva Domžale ter Kulturnoga doma Franca Bernlka Domžale pripravil dr. Miroslav Stlplovšek, častni občan Občine Domžale. Ob tej priložnosti je bila Izdana tudi posebna brošura. Nadaljevala se je tudi plinifikacija, ki prinaša na tisoče hišnih priključkov, včasih pa tudi negodovanja občanov zaradi razkopanlh cest. Verjemite, da v letu 2006 ne bo dosti drugače, bo pa Iz leta v leto boljše. Največ Jeze Je povzročilo odprtje Cestninske postaje Krtina. Njeno prisotnost čutimo vsak dan bolj In le upamo lahko, da bodo posledice njenega odprtja - beri: prometne zagate In kolone, ki nastajajo zaradi Izogibanja plačila cestnine v letu 2006 manjše. Leta 2005 nikakor ne bomo kmalu pozabili. Za to smo poskrbeli sami z NOVO KNJIŽNICO DOMŽALE. Leto 2005 najbrž še dolgo ne bodo pozabili v Nogometnem klubu Domžale ki Je letos prvič uspešno igral v Pokalu UEFA. vodi pa tudi v osrednji državni nogometni ligi. Gasilska zveza Domžale Je praznovala 50 uspešnih let. PGD Domžale-mesto 125 let. PGD Dob 115 let. uspešni so bili mladi gasilci v okviru DMG In na kvizu, gasilci so bili na olimpiadi, imamo najpopularnejše gasilce In društva.... Čestitamo! w , Gasi O Let o c Tudi nova gasilska avtolestev, ki seže do vrha najvišje stolpnice v našem mestu in Je bila prvič preizkušena v uspešni zaščitno reševalni vaji Domžale 2005. ostaja prijeten spomin na leto 2005. TVD Partizan Domžale, nadaljevalec Sokolskega društva Domžale, je praznoval 100-letnico. Med številnimi slovesnostmi omenimo razvitje novega prapora ter izid kronike avtorjev Matjaža Brojana in Janeza Bizjaka. Domžalska stoletna sled. Ob več kot 80 prireditvah, namenjenih 80-letnici razglasitve trga Domžale. Je bila med najbolj obiskanimi svečana parada z zaključkom v Športnem parku Domžale. Leto 2006 bo zanesljivo v znamenju odprtja Osnovne šole DragomelJ. ki v teh dneh dobiva končno podobo, dobili bodo dva nova vrtca, obeta se nova poslovna cona, Češmi nov park bo morda že odprl vrata, volitve bodo.....Do tedaj pa vsem srečno! O.U. Od skrbi za zemljo do prometnih povezav, boljše infrastrukture do muzeja in pokritega bazena Kakšne razvojne perspektive Občine Domžale si želimo Če so udeleženci prve javne delavnice za oblikovanje razvojnih perspektiv, ki bodo temelj pripravi Razvojnega programa in Strategije prostorskega razvoja, sprva malce nezaupljivo prisluhnili voditelju, je nelagodje kar kmalu minilo. Priložnosti, pričakovanja, upanje, zaupanje, popraviti ali odpraviti, spremeniti, so bile ključne besede, ki so v sredo, 30. novembra 2005, v hali Komunalnega centra Domžale dobile svoj odmev v obliki vrste predlogov, pobud, pa tudi opozoril v zvezi z razvojem občine Domžale v naslednjem obdobju. Udeleženci so s svojim aktivnim sodelovanjem pritrdili uvodnim besedam podžupana Občine Domžale, Ioiiija Dragarja, ki jim je predstavil dosedanje delo na tem področju, potem pa v razpravi sami ugotovili, da prav nobena stvar ni nemogoča; da se da vse narediti, spremeniti, pogovoriti, da nikomur ni vseeno, kakšna bo naša občina jutri; da imamo veliko sestavnih delov, ki jih je treba povezati; da je treba o potrebnih spremembah razmišljati, pri tem pa moramo sodelovati vsi, ki si te spremembe želimo. Prav vsi sodelujoči so bili pravi, so pravi čas in na pravem mestu s prispevki pomagali oblikovati jutrišnji dan oz. vsaj vzpodbudili vse pristojne, da o njihovih predlogih razmišljajo. In katere so bile najpomembnejše teme, o katerih se je razpravljalo, pogovarjalo, izmenjevalo izkušnje, se ne strinjalo: Posegi v prostor na podeželju in infrastruktura (ceste, ostala komunalna oprema na vasi - izven mesta. Posledično ovirano delovanje in razvoj kmetij. Sodelovanje s sosednjimi občinami na področju prometnih povezav. Rekreacijska os Kamniška Bistrica - gradnja rekreacijskega centra; pomen Šumbcrka in Krumperka. Promet po Črnem grabnu namesto _po AC in posledično skozi občino Šentjakob. Nerazumna gradnja bivalnih naselij - problem Stoba. Problem prometne povezave do Ihana, kjer ob zastojih ni obvoza, predvideti je potrebno lokalno obvoznico in pešpot iz Preloga. Raba alternativnih virov energije (biomasa). Ureditev avtobusne postaje v Domžalah (medkrajevni avtobus mora priti v mesto). Urediti lastninske odnose cestnih površin (odmeriti in odkupiti). Kanalizacijo urediti tudi v majhnih naseljih. Promet v Domžalah - priključek Studa, povezava Mengeš - Dcpala vas - Studa. Posledično razbremenitev Volčjega Potoka. Skriti kmetijski potenciali v občini Domžale. Izgradnja objekta za mlade (zabaviščni center). Posebej so bile na pobudo sodelujočih v posameznih skupinah obravnavane naslednje teme: Kmetiie v urbanem naselju -Ali ie sužiljc mogoče'.' Zagotovitev novih lokacij (na lastnikovi zemlji) za preselitev kmetij, omogočiti širitev kmetij; na lokacijah, namenjenih kmetijstvu, maksimalno omejiti gradnjo novih stanovanjskih naselij: kmetijam, ki se jim omogoči preselitev, zagotoviti oprostitve plačila komunalnih prispevkov (za hleve in ostale kmetijske objekte) Ureditev problema pasjih spreha-ialcev Sprejeti odlok zagotoviti spošto- vanje predpisov o vodenju psov. postaviti opozorilne table, spoštovati lastnino ter zagotoviti kontrolo izvajanja ukrepov. Širši prostor za druženje mladih, društev, organizacij V Domžalah obstala veliko društev m veliko organizacij, ki združujejo mlade (npr. taborniki, planinci, študentski klub, MKC...), nimajo pa skupnega prostora, kjer bi se lahko vsak posamezno ali skupaj predstavljali, družili. Poleg lega je večina mladine v Domžalah pasivna, čeprav se nekateri zelo trudimo, da bi mlade zbudili in jih pripravili do aktivne participacije. Ob tem v Domžalah ni prostora (razen hale KC, ki je prevelika), kjer bi lahko imeli koncerte, kulturne dogodke, kjer bi se mladi lahko predstavljali, družili... Ugotovljeno je bilo, da glede na število mladih rabimo skupen prostor za dogajanja in skupne dogodke; hočemo spremeniti Domžale, da ne bodo več spalno nascl|c' Izgradnja pokritega bazena v Dom-žaloh Ugotovljeno je bilo, da je predlog absolutno upravičen zaradi velike- ga števila potencialnih interesentov, šol, vrtcev, podjetij, društev, ki tovrstne storitve sedaj koristijo v drugih občinah (Kranj, Ljubljana). V novem pokritem bazenu bi lahko izvajali naslednje programe: rekreacijo za otroke, starejše, mladino, redno vadbo športnih društev, vodno aerobiko, tečaje plavanja in potapljanja, vodne igre, telesno vzgojo, izbirne predmeti, tekmovanja... Ustanovitev lokalnega muzeja, domžalska ustvarjalnost. I Istanovitev muzeja kol strokovne institucije, ki bo povezala vse sedanje in bodoče zbirke na lokaciji nekdanje tovarne Universale zagotavlja inovativni koncept, združitev zdaj razpršenega delovanja, ureditev zbirk. Delovni naslov Muzej Barv. Hkrati je potrebno zagotoviti izdajanje domžalskega zbornika in i/delati celostni seznam lokalne kulturne dediščine in zagotoviti njeno predstavitev. Ureditev avtobusne postaje v Dom- iaiah Za primerno avtobusno postajo v mestu Domžale je potrebno takoj zagotoviti lokacijo; premestiti ob- jekte s hitro hrano na primerne lokacije, ne pa pod stanovanjske bloke Raba alternativnih virov energije Umestiti projekte za rabo biomase v razvojno strategijo občine; maksimalno uvajati transport tople vode. skupna kurišča; kjer je možno menjati kurilne energente; ne podpisovati koncesijskih pogodb, kjer ni možnih alternativnih rešitev v prihodnjih letih. Promet v Domžalah: priključek Štu-da Nujno je potrebno doseči soglasje s krajani in se izogibati posegom na kmetijska zemljišča. Posegi v prostor in infrastruktura na podeželju Strategija Občine Domžale mora nujno vsebovati strategijo razvoja kmetijstva kot pomembnega dejavnika pri razvoju in oblikovanju celostnega prostora: sprejem prostorskih planov za individualno gradnjo mora biti doseženo s soglasjem lastnikov zemljišč; nezazidano stavbno zemljišče v kmetijski rabi naj bo oproščeno plačila nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča; načrtovanju infrastrukture zag viti poti za kmetijsko mehanizaci pri načrtovanju industrijskih con zabaviščnih parkov zagotoviti dosten odmik od naselij; spoštov trajnostni razvoj podeželja in p prečiti vpliv kapitala in dobičkon nih interesov; varovati vodovarstv na in kraška območja ter zgra manjše čistilne naprave na rural območjih; obvezno zagotoviti vs zdravo pitno vodo; zaradi omeji gospodarske rabe kmetijskih ze IjiŠč na vodovarstvenih območji zagotoviti rento. V razpravi so bili podani še nekateri predlogi, med njimi tudi, da je potrebno zagotoviti odprto računalniško igro na spletni strani, kjer bi občani in občanke predstavi j svoje ideje. Delavnica je uspela, vrsta predlogov in pobud ter predlaganih rešitev pa se je pridružila gradivu z opravljenih delavnic, ki bo po p učitvi zanesljivo našlo svoje me v razvojnem in prostorskem pro mu Občine Domžale. Odgovorna urednica DOKLER BO SREČA ŠLA S TEBOJ, BOS IMEL PRIJATELJEV ROJ OBČINA DOMŽALE Urad Županje, Ljubljanska c. 69, 1230 Domžale MESTNA OBČINA LJUBLJANA Županja Danica Simčič Zadeva: Protestno pismo v zvezi s predvidenim načinom oblikovanja dvojnih cen v vrtcih MO Ljubljana Spoštovani, po informacijah, ki jih lahko zasledimo v dnevnem časopisju, smo ugotovili, da je Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) na seji MS že sprejela sklep o povečanju cen programov v vrtcih (v nadaljevanju: sklep), pri čemer je potrdila dvojne cene, in sicer cene, ki so podlaga za plačilo staršev iz Mestne občine Ljubljana in cene, ki so podlaga za plačilo staršev iz drugih občin. Znano nam je tudi, da je pristojno ministrstvo ugotovilo in z mnenjem tudi seznanilo MO Ljubljana, da Zakon o vrtcih ne mogoča oblikovanja dvojnih cen programa za enak program v vrtcu, pač pa govori o ceni programa, ki je podlaga tako za obračun občini kot obračun staršem in to ne glede na to, iz katere občine prihajajo v vrtec vključeni otroci. Prav tako opozarjamo, da Zakon o vrtcih v 28. a členu določa, da občina, ustanoviteljica vrtca, krije vse stroške, ki niso vključeni v ceno programa, nikjer pa ne navaja, da naj bi to pokrivala občina, ki je po zakonu zavezanka za plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, to je občina glede na stalno bivališče staršev. Iz zgoraj navedenih razlogov in še vedno nejasnega namena MOL, ali bo sporni sklep objavila v uradnem glasilu ali ne, izražamo globoko nestrinjanje z nameravanim protizakonitim ravnanjem. Obenem izražamo tudi začudenje zaradi enostranskega in nepremišljenega dejanja, saj nas o tem ni predhodno nihče obvestil, prav tako pa se vodilnim politikom v MO Ljubljana tudi ni zdelo smiselno, da bi o problematiki npr. spregovorili na skupnem sestanku. Postavljeni smo pred arogantno dejstvo izvršenih dejanj. Ker naj bi sklep po objavi stopil v veljavo s 1. januarjem 2006. izražamo tudi ogorčenje, da zaradi pomanjkanja informacij, kaj bo dejansko storila MOL, torej, ali bo objavila sklep ali ne, ostajamo v negotovosti glede nadaljnjih ukrepov tudi občine, iz katerih so otroci vključeni v ljubljanske vrtce, kot tudi - in to še posebej - starši teh otrok, vključenih v vrtce MOL, saj nam zaradi časovne stiske ne bo mogoče sprejeti ustreznih pravilnikov ali ukrepov (če so ti sploh zakonito mogoči), s katerimi bi lahko pomagali staršem, ki so pri tej situaciji najmanj krivi, bodo pa nosili konkretne posledice. Prav tako izražamo začudenje nad pisanjem in argumentacijo MOL v medijih, da so dvojne cene posledica dejstva, da sosednje občine ne vlagajo sredstev v nove kapacitete vrtcev in na ta način skušajo prihraniti pri stroških za predšolsko vzgojo. Poudariti namreč moramo, da imamo tudi v naši občini, po zadnjih podatkih (podatki se mesečno spreminjajo) 68 otrok (6,5 % vseh otrok v naših vrtcih) iz drugih občin, kot npr. Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin, Kamnik, tudi Ljubljana, Komenda, Dol pri Ljubljani idr. Število otrok iz drugih občin sicer ni primerljivo v absolutnih številkah z MOL, vendar je potrebno ugotoviti, da naši vrtci v primeru, kadar imajo prosta mesta, sprejmejo otroke tudi iz drugih občin, kar posledično po naši sodbi prispeva k racionalizaciji poslovanja vrtca (stroškovna cena polnega oddelka vrtca na otroka je nižja kot v primeru, če oddelek ni poln), prav tako pa še nikoli nismo razmišljali o dvojnih cenah in delitvi otrok, čeprav tudi mi sami za te vrtce zagotavljamo npr. sredstva za igrala, investicijsko vzdrževanje, izgradnjo otroških igrišč in izobraževanje zaposlenih. Zaskrbljeni smo nad posledicami razmišljanja in ravnanji MOL. saj takšna politika ne bo privedla do razumnih rezultatov. Bomo starše na silo prisilili, da imajo lahko otroke le v občini stalnega bivališča, ne pa morda tam. kjer jim je morda najbolj priročno? Bomo v Sloveniji uzakonjali dvojne cene za »naše« in »druge«- in to ne le v vrtcih, pač pa se tovrstna logika lahko prenaša tudi na člane knjižnic, obiskovalce kulturnih in športnih prireditev, članstvo v društvih, obiske bazenov? Menimo, daje bila MOL (vsaj v preteklosti je bilo tako) celo zelo zainteresirana za vključevanje otrok iz drugih občin v ljubljanske vrtce, pa tega zdaj niti ne želi priznati, saj je na ta način ohranjala obstoječa delovna mesta (vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic) in se izognila zapiranju vrtcev vsaj v tistih (obrobnih) vrtcih, ki za občane mestne občine niso bili zanimivi. Prav tako so zavajajoče izjave v dnevnem časopisju, da sosednje občine ne vlagamg sredstev v investicije na predšolskem področju. Zato vam pojasnjujemo, da v Občini Domžale trenutno gradimo dva nova vrtca s skupno kapaciteto 6 novih oddelkov (možen vpis 134 otrok) v skupni vrednosti okoli 300 milijonov, v zadnjih letih pa smo zgradili nov vrtec v Radomljah ter povečali vrtec na Količevem, podobno pa velja za nam sosednje občine kot npr. Trzin, Lukovica in Mengeš, kjer so prav tako v zadnjih letih zgradili nove vrtce. Morda se vam bo vaša nepremišljena poteza v prihodnosti še maščevala, saj boste imeli v MO Ljubljana kmalu dovolj prostora in prazne vrtce. Ker ugotavljamo veliko pravno neznanje pri sprejemanju tovrstnih ukrepov, dovolite, da vam v nadaljevanju podrobneje predstavim zakonsko podlago za oblikovanje cen. 28. člen Zakona o vrtcih določa, da se iz proračuna lokalne skupnosti za razliko med CENO PROGRAMA in plačilom staršev zagotavljajo določena sredstva. Takšna sredstva zagotavljajo lokalne skupnosti-občine, mestne občine, v katerih imajo otrokovi starši stalno prebivališče oz. začasno bivališče, če je vsaj eden od staršev zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: občina zavezanka). Torej ima občina zakonsko podlago le za zagotavljanje razlike med ceno programa in plačilom staršev (torej glede na različne razrede", v katere so uvrščeni). 28.a člen Zakona o vrtcih določa, da sredstva za pokrivanje stroškov iz naslova dejavnosti in nalog, potrebnih za izvajanje programa za predšolske otroke, ki niso všteti v ceno programa, vrtcu zagotavlja lokalna skupnost ustanoviteljica (v nadaljevanju: občina ustanoviteljica), kar je v primerih vrtcev v Ljubljani MOL, vrtcev v Domžalah Občina Domžale ... Za te stroške v zakonu ni predvideno, da bi jih pokrivale občine glede na stalno bivališče staršev, kar želi posredno uveljaviti na silo z dvojnimi cenami MOL. 30. člen istega zakona določa, da je osnovna za plačilo staršev cena programa, v katerega je otrok vključen. Cene programov pa v skladu z 31. členom zakona na predlog vrtca določi ustanovitelj oz. koncedent. Vse navedeno pomeni, da govorimo o eni ceni programa, kije podlaga za plačilo staršev kot tudi podlaga za plačilo občine zavezanke. Vse, kar ni vključeno v ceno programa, pa je breme ustanovitelja oz. občine ustanoviteljice. Zaključne ugotovitve Iz navedenega izhajajo naslednje ugotovitve: - sprejeti, a še ne objavljeni sklep novih cen v vrtcih MOL je NEZAKONIT; -Mestna občina Ljubljana zaradi neznane namere, ali bo objavila nezakoniti sklep ali ne, povzroča NEGOTOVOST tako pri SOSEDNJIH OBČINAH KOT STARŠIH iz teh občin; -zaradi negotovosti sosednjih občin le-te NE MOREJO USTREZNO UKREPATI in se pravočasno pripraviti na to, kako pomagati staršem v nastali situaciji; -postavlja se vprašanje načina OPERATIVNE IZVEDBE takšnega sklepa ne le za sosednje občine, pač pa po našem mnenju tudi za ljubljanske vrtce; -NEDOPUSTNO JE, DA BREME, ki hi ga po zakonu morala nositi občina ustanoviteljica, MOL SKUŠA PRENESTI NA STARŠE IZ SOSEDNJIH OBČIN; -ZAVAJAJOČE IN NERESNIČNE SO IZJAVE v dnevnem časopisju, da sosednje občine ne VLAGAMO V INVESTICIJE v vrtcih; - upravičeno se sprašujemo, KAM BO PRIPEI JA.IO POPOLNO ZAPIRANJE POSAMEZNIH OBČIN V LASTNE MEJE (PLOTOVE), še posebej na področju javnih storitev, saj gre za »dvorezen meč«. V primeru prostih kapacitet namreč otroci iz drugih občin s polnitvijo oddelkov znižujejo stroške poslovanja na otroka in ohranjajo obstoječa delovna mesta. Zaradi vsega navedenega pričakujemo, da boste v MOL in njenem mestnem svetu še enkrat, premislili in svojo odločitev spremenili. Prav tako pričakujem, da boste tako sosednje občine kot tudi starše korektno in pravočasno obvestili o vaših nadaljnjih postopkih. Lep pozdrav, Županja, Cveta ZALOKAR ORAŽEM j iL\*JjMi Poslovni sistem Helios Po treh letih v Colorju zopet dobiček Na novinarski konferenci v Colorju v Medvodah so povedali, da se letošnje poslovno leto zaključuje uspešno. Color je od sredine leta 2004, takrat ga je kupil naš največji domači proizvajalec premazov, ki je trenutno med 50. največjimi na svetu, domžalski Helios, član njegove skupine. Poslovne uspehe so dosegli s prilagoditvijo organiziranosti družbe na segmentih razvoja, trženja in proizvodnih aktivnosti, pa tudi s pospešenim razvojem. V skupini so oblikovali razvojne ekipe, v katerih se bo koncentriral bazični in aplikativni razvoj, kar bo po njihovem mnenju pomembna konkurenčna prednost. Prav tako so pozornost namenjali prilagoditvi izdelkov prihajajoči novi oko- Ijevarstveni zakonodaji v skladu z evropskimi direktivami. Pri proizvodnji so delno izvršili prenose skupin izdelkov iz Ileliosa v Color in obratno, v trženju so aktivnosti potekale na pripravi politike blagovnih znamk, definiranju ciljnih tržišč, ključnih kupcev, distribucije in cenovne politike. Pomembne premike in sinergijske učinke so beležili na področju nabave osnovnih surovin, kar je v letošnjem letu bilo stroškovno zelo pomembno. Na področju investicij so začeli izvedbo in izdelavo zazidalnega načrta za lokacijo Preska, kamor bodo preselili proizvodnje praškastih premazov iz Medvod, hkrati pa začeli / aktivnostmi za sanacijo sedanjih skladišč ter modernizacijo obrata mešalnice premazov. Vse to bodo glavne investicije v letu 2006. stran Še nekaj številk: prodali so več kot 32.000 ton izdelkov - 16 odstotkov več kot leto prej; vrednost prodaje je ocenjena na 54 milijonov evTOV, kar je 19 odstotkov več kot leta 2004. Produktivnost se je zvišala za 12 odstotkov. Donos na kapital bo znašal okoli 7,4 odstotka; imajo 343 zaposlenih. Glavni cilj Colorja v letu 2006 je ustvariti prihodke od prodaje v velikosti 62 milijonov ev-rov, kar pomeni zvišanje za 15 odstotkov in doseči čisti dobiček več kot 1,6 milijona evrov. Na novinarski konferencije sodeloval tudi Uroš Slavinec, predsednik uprave Poslovnega sistema Helios, ki je tudi kot predsednik Nadzornega sveta v Colorju, pohvalil poslovne rezultate, ob tem pa povedal, da je bil sam ob prevzemanju Colorja hkrati optimističen in zaskrbljen zaradi ugotovite, da je v Colorju marsikaj za postoriti, kar so kasneje tudi ugotavljali. Verjeli so v moč in sposobnost manegmenta skupine Helios, da oceno obrne, nenazadnje je bilo že veliko pozitivnih izkušenj iz dosedanjih prevzemov. Čeprav je bilo leto zelo težko tudi zaradi stalnega povečevanja cen surovin, so zadovoljni z rezultati in tudi v prihodnje pričakujejo ambiciozno rast in razvoj tako Colorja kot celotnega poslovnega sistema Helios. Nenazadnje dolgoročno uspešno poslovanje celotnega sistema temelji tudi na prvih ocenah letošnjega poslovanja sistema Helios, ko so vsi kazalci nad pričakovanji. Odgovorna urednica VELE - v investicije so vložili 1,2 milijarde tolarjev 48 novih prodaj alnih enot na 10.000 m2 površin > m tuj ?WWtI— rtW • Družba VELE iz Domžal, članica skupine TUŠ, je v letošnjem poslovnem letu uresničila večino zastavljenih ciljev. Postavila je štiri verige specializiranih prodajaln: TEMPERA (papirnice), LEPOTA IN ZDRAVJE (drogerije), MOJ DOM (prodajalne s hišnim dekorjem) ter STILUS (prodajalne z oblačili in dodatki). Njihovih 31 novih prodajaln so razpršili po celotni Sloveniji. Načrtovano število novih prodajaln so presegli za 9 enot, v vse skupaj pa vložili 1,2 milijarde tolarjev. Vodstvo VELE ocenjuje, da je za družbo uspešno leto, ki je bilo začeto s pripravo strategij, prodajnih konceptov, razvojem celostne po- Odgovor ministra za šolstvo in šport INa 12. seji Državnega zbora je poslanka Cveta Zalokar Oražem ministru za šolstvo in šport, dr. Milanu Zveru, postavila vprašanji: Kako bo ukrepalo ministrstvo v zvezi s problemom določitve cen v vrtcih na območju MOL in kako bo preprečilo, da MOL ne bo uveljavila nezakonitega povečanja dvojnih cen vrtcev ter kaj konkretno bo ministrstvo storilo, če bo MOL objavila nezakoniti sklep in ga uveljavila ter bo s I. januarjem 2006 stopil v veljavo. Odgovor ministra: Uvodoma je treba najprej poudariti, da se cene v vrtcih določajo v skladu z Zakonom o vrtcih in s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo. SLI. 2006 se v pravilniku izreče prehodni režim, v katerem so občine postopno prehajale na nov metodološki izračun cene, tako da se v preteklih letih le-te za starše niso smele povišati letno za več kot 10%. Po izteku prehodnega obdobja naj bi se v vseh vrtcih uveljavile cene, izračunane po metodologiji, ker omejitve povišanja cen predpis več ne določa. S tem bi bil dosežen osnovni namen metodologije, in sicer, da bi postale cene v slovenskih vrtcih med seboj bolj primerljive, ker bi vse temeljile na enotnih elementih izračuna posameznih vrst stroškov (stroški del, stroški materiala in storitev, stroški živil za otroke), s tem pa bi postala med seboj, bolj kot do sedaj, primerljiva tudi plačila staršev. Prav tako je treba poudariti, da tako Pravilnik o metodologiji kot tudi Pravilnik o plačilih staršev za programe vrtcev (ta pravilnik daje možnost občini, da staršem, ki živijo na njenem območju, plačila za vrtec dodatno zniža) vsebujeta rešitve, za katere so se zavzemale občine same, saj gre za pristojnost, ki predstavlja njihovo izvirno nalogo (skrb za predšolsko vzgojo), kot tudi pristojnost vodenja lastne socialne politike v posamezni lokalni skupnosti. Za sprejemanje predpisov, ki urejajo izvirne pristojnosti občin, pa Zakon o lokalni samoupravi ministrstvo na posameznem področju obvezuje, da vsak tak predpis pred sprejemom uskladi z reprezentativnimi združenji lokalnih skupnosti. Na ministrstvu ugotavljamo, da nas šele v zadnjem času posamezne občine seznanjajo s konkretnimi izračuni cen po predvidenem izteku prehodnega režima omejitve povišanja cen za vrtec, ki kažejo v nekaterih primerih ha občutne podražitve. Zato smo se odločili, da bo potrebno prehodni režim določitve cen vrtcev, kot osnovo za plačilo staršev, ohdržati v veljavi tudi še v prihodnjih dveh letih. Predlog je bil že posredovan obema reprezentativnima združenjema občin in Skupnosti vrtcev Slovenije, prihodnji teden pa ga bo obravnaval tudi Svet /a oblikovanje politik na področju dejavnosti predšolske vzgoje v lokalnih skupnosti, ki deluje pri ministrstvu in katerega naloga je oblikovanje stališč ministru do posameznih vprašanj s področja predšolske vzgoje z vidika pristojnosti lokalnih skupnosti. Dopolnitev pravilnika bo pripravljena še pred iztekom sedaj veljavnega prehodnega režima, tako da bo sprememba pravilnika vplivala tudi na morebitni že omenjeni sporni sklep MOL o cenah v vrtcih, na katerega opozarja gospa poslanka Cveta Zalokar Oražem. Sklep MOL in tudi vseh drugih občin, ki bi se odločile /a podobne rešitve, bo tako postal brezpredmeten in ga bo treba uskladiti /. novo določbo pravilnika. Ministrstvo bo občine na morebitne sprejete nezakonite sklepe opozarjalo v skladu z določbami zakona, ki določa nadzorstvo državnih organov nad delom organov lokalnih skupnosti ter jim predlagalo ustrezne rešitve (Zakon o lokalni samoupravi - član 88a. oz. ukrepalo na podlagi citirane določbe: sprožitev sodnega spora zoper nezakonit sklep pred Ustavnim sodiščem). O.U. dobe ter imeni vseh štirih blagovnih znamk. Posebej so bile predstavljene tudi prodajalne v domžalski VELE, novinarjem pa je bilo povedano, da se je po odprtju omenjenih specializiranih prodajaln število kupcev bistveno povečalo. VELE se danes ponaša z drugo največjo verigo drogerij LEPOTA IN ZDRAVJE v državi (27 enot), ki jo je s sodobnim prodajnim konceptom in usmerjenostjo k zdravemu, naravnemu in okolju prijaznemu tudi uspešno nadgradila. Papirnice TEMPERA bodo do konca leta 2005 imele 14 prodajnih enot, kar je enkrat več od planiranega. Samopostrežne papirnice ponujajo širok izbor izdelkov za pisanje, arhiviranje, učenje ali tudi igranje in komuniciranje ter dodatne storitve fotokopiranja, vezanja in pošiljanja faksov. Trgovine s hišnim dekorjem MO.I DOM so premišljeno zastavljene trgovine, ki s svojo ponudbo in postavitvijo blaga nudi nasvete in ideje za ureditev ali posodobitev doma s sloganom: drobne, a učinkovite ideje za vaš dom. STILUS je s širitvijo svoje prodajne mreže, v okviru katere nudi tudi storitve popravil, preurejanja in čiščenja oblačil, začel zadnji in šteje dve enoti ter zaposluje 15 svetovalcev. Skupaj je v vseh omenjenih štirih programih zaposleno več kot 200 prodajalcev in svetovalcev. Skupaj je VELE letos v razvoj štirih verig specializiranih prodajaln vložila že 1,2 milijarde tolarjev, pri čemer je osnovni vir za investicije odprodaja nepotrebnega premoženja, iz katerega so letos iztržili že 1,4 miljarde tolarjev, z. aktivnostmi do konca leta, o katerih bomo poročali v eni od prihodnjih številk, pa načrtujejo še 1,6 milijarde tolarjev. In kaj pravi Andrej Andoljšek, predsednik Uprave družbe Vele d.d.: »V družbi VELE z. veseljem ugotavljamo, da nam je uspel ambiciozen načrt lansiranja vseh štirih strateških programov, hkrati pa še celo bolj intenzivna širitev od načrtovane. Zdaj nas čaka druga faza bogatitve programov, zagotavljanja aktivnih in cenovno ustreznih ponudb blaga za kupce in učinkovit splet pripadajočih storitev, ki bodo prinesli tudi finančno dobre rezultate.« Na novoletni novinarski konferenci smo novinarji spraševali tudi o načrtovani gradnji PLANETA TUŠ. Dobili smo odgovor, da se s pridobivanjem ustreznih projektov nadaljuje in da ne pričakujejo ovir pri začetku gradbenih del v letu 2006. 0. u. OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 8 Domžale 01/721-40-06 srečna ruwo-teto 20061 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 Pogovor s Tonijem Dragarjem, predsednikom Odbora za pripravo prireditev ob 80-letnici razglasitev trga Domžale 80 prireditev ob 80-letnici Jubilejno leto 2005, v katerem smo praznovali vrsto jubilejev, med njimi posebej pomembno 80-letnico razglasitve trga Domžale, seje že skoraj izteklo. Skupaj z njim pa se izteka tudi delo Odbora za pripravo prireditev ob 80-lctnici razglasitve trga Domžale, ki ga je vodil podžupan Toni Dragar. Zaključek dela odbora je priložnost za oceno dela, pa tudi nekatere poglede na vse, kar se je dogajalo v letu 2005, zato sem predsedniku odbora postavila nekaj vprašanj. Program prireditev ob 80-letnici razglasitve trga Domžale je združil vrsto kulturnih, športnih in drugih institucij. Kako lahko oceniš sodelovanje? Odlično. Ob začetku dela omenjenega odbora smo sprejeli Program prireditev, kije sicer vseboval blizu 60 prireditev v jubilejnem letu, ki se jim je kasneje pridružila še vrsta prireditev, tako da lahko rečem, daje bilo skupaj zanesljivo več kot 80 prireditev, s katerimi smo obeležili 80-letnico razglasitve trga Domžale. Prireditve je organiziralo več kot 50 različnih društev in drugih organizatorjev. Če vemo, da je odpadla le ena, potem menim, da druge ocene kot odlično za sodelovanje vseh ni mogoče dati. Leto 2005 ni bilo namenjeno le praznovanju 80 ki ni cc razglasitve trga Domžale? Res je. Ob začetku dela odbora smo se dogovorili, da v njegovem okviru praznujemo tudi 100-letnico TVD Partizana Domžale, 50-letnico Gasilske zveze Domžale, 125-letnico PGD Domžale-mesto, 110-letnico PGD Dob, z malo zamika tudi 100-letnico Knjižnice Domžale, kasneje pa so se nam s svojimi jubileji pridružili tudi drugi. Tako je 45-letnico praznoval Moški pevski zbor Janez Cerar, Društva upokojencev Domžale; Planinsko društvo Domžale je s planinskim pohodom obeležilo 25-letnico Domžalske poti spominov, Nogometni klub Ihan je obeležil svojo 75-letnico, Balinarski športni klub Budničar 30-letnico, pa najbrž bi se našla še kakšna obletnica. Omenim pa naj seveda tudi slovesno odprtje nove Knjižnice Domžale ter aktivnosti, povezane s predajo gasilske avtolestve v uporabo Centru požarne varnosti na Količevem. Z nakupom lestve, ki smo jo pr- vič predstavili na veliki zaščitno-reševalni vaji Domžale 2005, na kateri je svoja strokovna znanja v praksi preverjalo blizu 200 sodelujočih, smo uresničili dolgoletno željo nas vseh, da zagotovimo primerno opremljenost, koje v različnih nevarnostih treba reševati ljudi in premoženje iz višjih nadstropij stanovanjsko-poslovnih in industrijskih objektov. Najbrž je od 80 prireditev kakšna pomembnejša? Vsaka prireditev je odmevala po svoje - nekatere zaradi števila sodelujočih, druge zaradi števila gledalcev ipd, zanesljivo pa je najbolj odmevala Razstava ob 80-letnici razglasitve Domžal za trg v aprilu, katere nosilca sta bila Muzejsko društvo Domžale ter Kulturni dom Franca Bernika Domžale, predvsem pa dr. Miroslav Stiplovšek, častni občan Občine Domžale, ki je ob tej priložnosti pripravil tudi knjižico o tem zgodovinskem dogodku. Prav razstava je zelo odmeyala - tako v občini kot izven, dobila vrsto strokovnih pohval, predvsem pa je pohvalen obisk, saj jo je ob številnih občanih in občankah obiskalo tudi veliko učencev naših osnovnih šol ter dijakov srednje šole. Z obiskom razstave, ki si jo je sedaj moč ogledati v novi Knjižnici Domžale, je večina Domžalčanov prvič dobila podrobnejši vpogled v to obdobje zgodovinepbčine Domžale. Si s številom obiskovalcev prireditev zadovoljen? Bolj s številom in sodelovanjem sodelujočih, čeprav tudi obisk ni bil slab, zlasti nekatere prireditve so bile odlično obiskane. Vsi občani in občanke, pa tudi drugi zainteresirani, so imeli v jubilejnem letu 2005 številne priložnosti za seznanitev z zgodovino občine ter delom društev in organizacij, ki so sodelovali v prireditvah. Veliko je bilo narejenega na področju informiranja, tako pri izdaji 10.000 zloženk kot s stalnim obveščanjem preko Slamnika, Radia Hit in drugih medijev, poslanih je bilo na tisoče vabil... Skupna ocena obiska prireditev je zanesljivo pozitivna. Koliko pa so številne priložnosti izkoristili posamezniki, lahko oceni vsak zase. Sam menim, da premalo in da bi si nekatere prireditve zaslužile več obiskovalcev. Kako ocenjuješ delo odbora? Zelo dobro. Vse, kar smo se dogovorili, je bilo opravljeno. Vsak od članov in članic odbora je svoje konkretne zadolžitve opravil stoodstotno. Nikoli ni bilo skrbi, da kaj ne bo narejeno. Zelo dobro je bilo delo odbora ter vseh sodelujočih društev in organizacij ocenjeno tudi na zadnjem sestanku v Menačn'kovi domačiji (Hvala gospe Olgi Pavlinovi za gostoljubje), morda pa smo malo pogrešali večjo zavzetost Turističnega društva Domžale in morda še koga, kar pa na kvaliteto ni vplivalo. Delo odbora je končano, je pred tabo že vodenje katerega drugega podobnega odbora? Tako je, delo Organizacijskega odbora za pripravo prireditev ob 80-letnici razglasitve trga Domžale je končano, zato iskrena zahvala vsem, ki so kakorkoli prispevali, da jubilejno leto 2005 še vedno odmeva med nami. Hvala članom odbora, ki so se vsak na svojem področju maksimalno potrudili, hvala organizatorjem prireditev, hvala številnim obiskovalcem ter vsem drugim, ki so kakorkoli prispevali, daje bilo delo uspešno opravljeno. V teh dneh pa je za mano že prva seja Organizacijskega odbora za prireditve ob 20-letnici smrti prof. Matije Tomca. V odboru sodeluje vrsta ljudi, s katerimi že imam pozitivne izkušnje. Prepričan sem, da bodo slovesnosti, s katerimi se bomo spomnili prof. Tomca, privabile številne obiskovalce, ki jih že sedaj vabim, da se nam v spominjanju velikega glasbenika in župnika pridružijo, tudi na osrednji proslavi, ki jo bomo združili s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika - 8. februarja, ter se v hali Komunalnega centra Domžale z raznovrstnim programom, ki bo povezan izključno z delom prof. Matija Tomca, spomnili velikega glasbenika in skladatelja. Hvala. Pogovarjala se je Vera Vojska Srečno 2006! V okviru novoletnih sprejemov sta lupanja Cveta Zalokar Oražem ter podžupan Toni Dragar sprejela tudi predsedstvo Gasilske zveze Domžale, ki sta ga vodila predsednik Marjan Slatnar ter poveljnik Janez Brecelj-nik, srebrno olimpijsko ekipo PGD Dob, pa tudi najgasilca Florjana Za-breta, drugega v glasovanju Nedeljskega za gasilcu-veterana Florjana Cveta Rihtarja. Sprejema pa se je udelei.il tudi poveljnik Štaba civilne zaščite Franc Aniin ter načelnik Oddelka za premoženjske zadeve, Peter Gubane. V sproščenem pogovoru je bilo poudarjeno dobro sodelovanje v letu 201/5 ter izražena želja po še uspešnejšem v letu 2006. Plinifikacija Občine Domžale Spoštovane občanke in občani občine Domžale! Tretja faza plinifikacije občine Domžale, in sicer na območjih krajevnih skupnosti Dob, Homec-No-žice in Vir je bolj ali manj uspešno zaključena. Zgradili smo 74 km plinovodnega omrežja ter izvedli preko 1250 novih priključkov, kar pomeni preko 95 % priklop vseh možnih objektov na območjih plinifikacije. Obseg naših izvajanj je med občani sicer povzročil nekoliko slabe volje, ki pa smo jo skupaj s predstavniki krajevnih skupnosti uspešno odpravili. V letu 2006 nas čaka sklepno dejanje, in sicer plinifikacija na območjih naselij: Nožice, Radomlje, Želodnik, I ludo. Rova, Depala vas, Turnše, Če-šenik in Krtina. Plinifikacija naj bi bila zaključena do konca leta 2006. V letošnjem letu smo prvič Za svoje potencialne odjemalce pripravili Naj po novem vse se odvija tako, da kar največ poti vštric nam bo šlo, da si z nikomer ne bomo navzkriž, da vsak dan posebej nam ho toplo. Nekaj nadlog naj sicer še bo - nič zato - v glavnem pa v letu, ki ho prišlo, vse naj nam gre kot po maslu gladko. Srečno naj bo! poseben akcijski paket, ki naj bi zamenjavo ogrevalne tehnike opazno olajšal. Akcija je bila namenjena vsem tistim, ki so že priključeni na plinovodno omrežje, in vsem tistim, ki so se priključili v letošnjem letu. Vse bodoče uporabnike obveščamo, da bomo z akcijo nadaljevali tudi v naslednjem letu, s pričetkom v zgodnjih spomladanskih dneh leta 2006. Vsem občankam in občanom se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in razumevanje, v prihajajočem letu pa obilo zdravja in osebnega zadovoljstva! Petrol plin s sodelavci! December je čas veselja in radosti priprav na novo leto in obračuna s starim Na Podjetniškem centru Domžale smo v letošnjem letu imeli preko 300 obiskovalcev, v našem »najmočnejšem« programu vavčerskega svetovanja je sodelovalo 105 podjetij in 91 brezposelnih oseb, ki so skupaj koristili za preko 22 mio SIT svetovalnih storitev, pripravili smo osem delavnic, namenjenih različnim ciljnim skupinam, kar 76 novih samozaposlitev smo beležili, preko 600 podjetij v naši bazi prejema tedensko bilten Moj spletni priročnik in upamo, da smo tako vsaj delno pripomogli k razvoju podjetništva v naši občini. V januarju in februarju načrtujemo dve aktualni delavnici na temo delovno pravne zakonodaje in na temo vedno aktualne davčne zakonodaje in verjamemo, da bo tudi tokrat odziv podjetnikov velik. Delavnice bodo za vse podjetnike brezplačne! Ob tej priliki bi se želeli zahvaliti vsem, ki delovanje Podjetniškega centra Domžale omogočajo. Veliko posluha za podjetništvo in podjetnike je v vsem tem času, odkar delujemo, izkazala Občina Domžale in županja ga. Cveta Zalokar Oražem, še posebej se zahvaljujemo tudi podžupanu g. Vinku Juhartu, za vso operativno pomoč pri projektu. Neprecenljiva je tudi pomoč Območne obrtne zbornice Domžale, ki omogoča delovanje centra v njenih prostorih in z vso potrebno opremo pomaga tudi pri skupnem izvajanju nekaterih projektov. Upamo, da bomo uspešno sodelovali tudi v prihodnje, predvsem v skupno podporo in pomoč vsem malim podjetjem in vsem tistim, ki se bodo podjetništva v naslednjih letih šele lotili. Naj zaključim z lepimi željami: v novem letu želimo vsem podjetnikom veliko poslovnih uspehov in čim bolj prijazno podjetniško okolje. Vsem občanom pa poleg zdravja in sreče želimo, da bi se jim v naslednjem letu izpolnile vsaj nekatere skrite želje! Podjetniški center Domžale Nataša Pustotnlk Hura, drsališče v Domžalah Občina Domžale se je letos prvič odločila, da zimske mesece popestri z odprtjem drsališča v Športnem parku Domžale - na delu večnamenske ploščadi. Obratovalne stroške, vodo in elektriko bo pokrivala Občina Domžale. Drsališče v velikosti 20 X 15 metrov, z ogrado in potrebnimi garderobami ter manjšo gostinsko ponudbo jo odprto vsak dan od II. do 21. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od K), do 22. ure. Drsališče bo dvakrat tedensko po dve uri za drsalce in drsalke i/, občine Domžale brezplačno, in sicer: ob sobotah od 10. do 12. ure ter ob sredah od 18 do 20. ure. Cene: dve uri drsanja za otroke do 10 let je 300 sit, za ostale 500 sit, izposoja drsalk pa 300 sit. Farsa in kaos Ob sprejemanju referendumskih območij za nove občine V Državnem zboru smo na zadnjem letošnjem zasedanju sprejemali pomembno odločitev v zvezi z oblikovanjem novih občin - določitvijo območij, kjer naj bi se razpisali referendumi za ustanovitev novih občin. V Slovenji imamo v tem trenutku 193 občin, med njimi je več kot polovica takšnih, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev. Večina tako majhnih občin je bila ustanovljena leta 1994 in 1998, medtem ko je bila leta 2002 ustanovljena le ena občina, ki pa je izpolnjevala takratne zakonske pogoje (Šmartno pri Litiji). V poslanski skupini LDS smo ponovno poudarili, da se je ključno dejanje v zvezi z novimi občinami zgodilo že v mesecu juliju, ko je vladajoča koalicija sprejela Spremembe zakona o lokalni samoupravi in pogoj za ustanovitev novih občin zmanjšala na 2000 prebivalcev, pri čemer je bilo takrat poudarjeno in je tako zapisano tudi v 13.a členu zakona, da naj bi bilo to le IZJEMOMA, zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov. In nenavadno: v kar 17 od 18-ih predlogov za ustanovitev nove občine je število prebivalcev manjše kot 5000 (izjema je le predlog za ustanovitev občine Ankaran) in so torej IZJEME. Vendar niti Vlada, niti matični odbor, niti ĐZ v Odloku niso navedli, zaradi katerih IZJEMNIH razlogov se daje soglasje za referendume v teh 17-ih občinah. V LDS smo že ob sprejemanju spremembe zakona takšni rešitvi nasprotovali in opozarjali, da bodo izjeme postale pravilo. Jn to se je potrdilo. Zato ocenjujemo, da je to slaba, škodljiva in ne razvojno naravnana odločitev, saj omogoča nadaljevanje slabe prakse v naši državi - neprestano drobljenje občin (v prihodnjih leHih bo ustanovljenih lahko še več sto novih občin, kar je očiten cilj zlasti Nove Slovenije in SLS) in nestabilnost pri delu obstoječih občin, saj je omogočena tudi nadaljnja delitev brez časovnih omejitev. Poleg tega tudi ocenjujemo, da občine z manj kot 5000 prebivalci večinoma zaradi kadrovskih in organizacijskih razlogov niso opravilno sposobne izvajati vseh predpisanih pristojnosti, kar ugotavljajo tudi neodvisni tuji opazovalci, če že argumentom domačih strokovnjakov ne želimo prisluhniti. Seveda se vsi zavedamo, da je vzrok za nastajanje novih občin predvsem finančni (neprimerni, zastareli Zakon o financiranju občin), saj majhne odcepljene občine dobijo bistveno več državnega denarja kot bi ga dobile kot del večjih občin, seveda pa je za vse občine na voljo le ena vreča denarja. Ukrep je tudi neracionalen, samo za delovanje novih občinskih uprav in njihove stroške bo potrošeno preko ene milijarde sredstev. Ob polnih ustih zmanjšanja birokracije in javnih stroškov, bo tako »dobilo zaposlitev« preko sto novih občinskih uradnikov. Namesto investicij in razvojnih projektov torej novi uradniki in papirni stroški. Zato je to rešitev, ki samo krepi in še povečuje centralizacijo (več občin pomeni njihov manjši vpliv, še večjo možnost centralizma in politiko »deli in vladaj«). Več občin, večja je centralizacije, večji je vpliv države na lokalno raven. Na vse to so nas v analizi lokalne samouprave opozarjali tudi predstavniki fivropske skupnosti, ki nam odsvetujejo ustanavljanje vedno novih, praviloma zelo majhnih občin in ob tem opozarjajo, citiram: »Posledica tega je, da večje občine stagnira jo v svojem razvoju v primerjavi z drugimi majhnimi občinami, k imajo velike koristi od številnih državnih podpor« V LDS prav tako ugotavljamo, da ne smemo povzročati novih konfliktov ter razpisovati referendumov tam, kjer soglasja že danes ni - kot npr. v občini Koper v primeru ustanovitve nove občine Ankaran ter zlasti v občinah Ormož in Zagorje. V prvem primeru bodo uspešno občino razbili na tri nepomembne nove, v drugem pa bo nastal sredi obstoječe občine popolnoma geografsko neprimeren tujek v obliki nove občine Izlake. Toda v DZ ni prevladal razum, prav tako razlogi za ustanavljanje teh občin niso želje prebivalcev, pač pa so to izrazito politikanstske zahteve, ki služijo interesom prihajajočih lokalnih volitev in načrtom lokalnih veljakov Med več kot 12 -urno razpravo je nastalo v DZ pravo kaotično stanje, saj se pri glasovanju poslanci koalicije niso držali dogovora, pač pa glasovali popolnoma nepredvidljivo - tako so enkrat predlog za novo občino Šentjernej podprli, drugič pa zavrnili. Prav tako so glasovali za nove občine, ki niso izpolnjevale zakonskih pogojev. Takrat je ponovno nastopil predsednik Cukjati in z nenavadno poslovniško telovadbo, mimo dogovorov in dosedanje prakse, skušal reševati zadrego. Ker je vse skupaj postajalo farsa, poslanci so sprejemali sklepe, ki so bili v nasprotju z že sprejetimi, glasovali sem ter tja zdaj o sklepih, zdaj o odloku, smo se poslanci in poslanke LDS in SD odločili, da pri dokončnem odločanju ne bomo sodelovali, zato smo napovedali obstrukcijo in zapustili zasedanje. Tako zdaj v celoti vladajoča koalicija nosi odgovornost za še eno neracionalno in slabo rešitev, s katero bodo krizo pri delu in organizaciji lokalne samouprave še poglobili. Cveta Zalokar- Oražem KJER JE SREČA, JE TUDI NESREČA stran 6 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLO Vt W Jt. Vesele vse decembrske praznike, čestitke ob dnevu samostojnosti ter veliko sreče, zdravja in uspehov v novem letu 2006 vam želi Občinski odbor LDS Domžale Lista obrtnikov - podjetnikov želi svojim stanovskim kolegicam in kolegom ter občanom in občankam občine Domžale vesel božič ter zdravo, mirno in uspešno leto 2006. SDS Slovenska demokratska stranka Domžale vsem bralkam in bralcem glasila Slamnik želi prijetno praznovanje božiča in 26. decembra-dneva samostojnosti, v letu 2006 pa veliko zdravja, osebne sreče in zadovoljstva. Demokratična stranka upokojencev Slovenije želi oh koncu leta vsem članom, somišljenikom ter občanom in občankam občine Domžale prijetno praznovanje ter veliko zdravja, sreče in uspehov v novem letu Občinski odbor DeSVS Domžale strankamladihslovenije Skgm Jm "" ^ Veliko smeha, zdravja, M M ^^^^ veselja, sporta, kulture, j m m ^^fc ljubezni, sreče, uspehov m M in zadovoljstva v letu 2006. W W W. S m SI SI ^am v imenu Stranke mladih Slovenije želijo: Matjaž Pečovnik, podžupan Občine Domžale, Robert Rutar, občinski svetnik SMS, in Darko Krajne, predsednik SMS. SLS. Vsem občankam in občanom želimo blagoslovljen božič ter srečno in uspešno novo leto 2006, v katerem se tudi pri SLS nadejamo novih uspehov! Iskreno vam čestitamo tudi ob dnevu samostojnosti! Občinski odbor SLS Domžale SOCIALNI Strpno, zdravo in milosti poino 20061 Vam želi občinska organizacija Socialnih Demokratov Domžale. iSl Si /VOVO StOVrtJtfCt Spoštovane bralke, cenjeni bralci Slamnika! Želimo vam blagoslovljene božične praznike, sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva polno leto 21106. Iskreno vam čestitamo ob dnevu samostojnosti! Občinski odbor N.Si Domžale vsem občankam in občanom voščimo vesel božič ter čestitamo ob dnevu samostojnosti. V letu 2006 pa vam želimo predvsem veliko zdravja in lepih trenutkov. LDS proti ukinitvi protikorupcijske komisije Podprimo pobudo za razpis referenduma Članice in člani LDS smo prepričani, da je pobuda za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o ukinitvi protikorupcijske komisije, ki jo je vložila Stranka mladih Slovenije, legitimna in utemeljena. Za nadaljnje delo Komisije za preprečevanje korupcije obstajajo tehtni strokovni in moralni razlogi, zato v LDS takšno referendumsko pobudo podpiramo in hkrati pozivamo državljanke in državljane, da s svojimi podpisi omogočijo izvedbo referenduma in s tem preprečijo neargumentiran poskus njene ukinitve. Vladajoče koalicija je s tem, ko je brez zadržkov podprla predlog Slovenske nacionalne stranke za ukinitev te neodvisne, nestrankarske in strokovne komisije, pokazala, dajo je skrb za preprečevanje in pregon pojavov korupcije in klientelizma minila takoj, ko je prišla na oblast. Da bi prikrila to dejstvo, je obenem podprla ustanovitev politične, parlamentarne komisije z drugačnimi pristojnostmi in po svoji meri, ki v nobenem primeru ne more biti in ne bo niti strokovna niti neodvisna. LDS l IBERAl.NA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Šele zdaj postaja jasno, da je vladajoči koaliciji prenapeto prikazovanje Slovenije kot skorumpira-ne države ustrezalo le v opoziciji, zdaj pa ji je, nasprotno, obstoj neodvisnega nadzornega organa, namenjenega predvsem preventivnemu delu na področju boja proti korupciji in klientelizmu, očitno zelo v napoto. Tudi mnoga strokovna priporočila uglednih mednarodnih organizacij potrjujejo, da bi ukinitev te komisije privedla do občutnega poslabšanja podobe Slovenije v mednarodni skupnosti. V LDS bomo pozorno spremljali dogajanja v zvezi z omenjeno referendumsko pobudo in skušali tudi po svojih močeh prispevati k opozarjanju na pojave korupcije v Sloveniji. Z arogantnim ukinjanjem takšnih in podobnih organov v režiji vladajoče koalicije se bo namreč nadzor nad njo moral preseliti v medije in civilno družbo, saj je malo verjetno, da bi kar politika sama uspešno in nepristransko izvajala tovrstno kontrolo. LDS vabi vse državljanke in državljane, da pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o ukinitvi protikorupcijskee komisije, ki jo je v Državni zbor RS vložila SMS - Stranka mladih Slovenije, podprejo ter do vključno 7. januarja 2006 s svojim podpisom na ustreznem obrazcu, ki ga dobijo na upravni enoti, omogočijo izvedbo referenduma in s tem preprečijo neargumentiran poskus ukinitve protikorupcijske komisije. LDS Domžale Poziva k množičnemu zbiranju podpisov podpore "proti ukinitvi komisije za preprečevanje korupcije itrankamladihslovenije S/VS www.sfns.si Stranka mladih Slovenije (SMS) je doslej zbrala že več kot 10.000 podpisov za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma proti ukinitvi Komisije za preprečevanje korupcije. Glede na kratek čas smo z odzivom zadovoljni, državljane pa pozivamo, da se čimprej odpravijo na Upravne enote, ker je realni rok za podpisovanje zelo kratek. Na voljo je namreč le še nekaj delovnih dni, ko ima uradne ure večina upravnih enot, rok za zbiranje pa se izteče 07. januarja 2006. Državljani morate podpise oddati na Upravni enoti in se identificirati z osebnim dokumentom, poleg tega pa morate obrazce s podpisi poslati na naš naslov Stranka mladih Slovenije oziroma jih oddati pri naših predstavnikih, ki bodo v prihodnjih dneh prisotni pred Upravno enoto Domžale. In zakaj smo v Stranki mladih Slovenije proti ukinitvi komisije za preprečevanje korupcije? 1. Ker se s preprečevanjem korupcije ne smejo ukvarjati politiki. 2. Ker poslanci in sodniki ne morejo nadzirati sami sebe. 3. Ker mora nekdo glasno opozarjati tudi na korupcijo politikov. 4. Ker je treba korupcijo dosledno preprečevati v vseh vejah in na vseh nivojih oblasti. 5. Ker so za preprečevanje korupcije potrebna strokovna znanja in ne politična opredeljenost. 6. Ker je korupcijo ceneje preprečiti kot preganjati. 7. Ker zgolj kaznovanje ne bo odpravilo korupcije. 8. Ker država potrebuje organ, ki krepi etičnost ravnanja njenih funkcionarjev. 9. Ker takšna komisija preprečuje razmetavanje javnega denarja. 10. Ker obstoj takšnega organa zahtevajo mednarodne konvencije. V SMS smo veseli vsake podpore, še posebej pa smo veseli množičnega zavedanja Slovencev, da je bolje kot zdraviti skorumpirano državo, preprečevati nastanek korupcije. Ni še prepozno! SMS Domžale Politika je kurba Le kdo še ni slišal za omenjeno frazo? Pa smo se kdaj vprašali, kaj sploh pomeni? Politika poleg urejanja javnih zadev predvsem pomeni sklepanje kompromisov, ki v praksi pogosto pomenijo odločitve, ki nam osebno niso prav posebej pri srcu, vendar jih ocenjujemo kot nujno potrebe za uveljevljanje lastnega interesa enkrat v prihodnosti. Vse navedeno pa seveda močno variira glede na »etični kodeks« vsakega posameznika, če v današnjem političnem svetu o tem lahko sploh še resneje razpravljamo. Morda lahko današnjo politično modifikacijo še najbolj ustrezno primerjamo s šahom - strateško igro, kjer je treba predvideti kar nekaj po-, tez vnaprej. Glede na močan kapitalski interes posameznih lobijev pa omenjeno ravnanje ni posebej težko za nekoga, ki je močno vpet v delovanje obstoječih političnih struktur. V sodobnem svetu »večje ribe zrejo manjše«, zato zadostuje izpeljava enostavnega verjetnostnega računa, kjer večjih nepredvidljivosti pač ne more biti. Kdor ima denar, ima prednost in potemtakem tudi večjo od-ločevalsko moč. Poltični interesi so skoraj izključno podrejeni moči kapitala, le redko interesom ljudi. To povzroča, da se vsebinske razprave umikajo z dnevnega reda političnih strank, čedalje več pa je razprav na temo samopromocije in kako pridobiti denar. Da ne bo pomote, ne za ljudi, pač pa za izpeljavo raznih volilnih kampanj, kjer se politiki trudimo prepričati, zakaj smo prav mi odgovor na tegobe sivega vsakdana in zato vredni vašega zaupanja. Kot da bi vsakič znova pozabili, da volilna udeležba vztrajno pada, večina političnih strank pa se tako bolj ali manj bori za glasove lastnih nezadovoljnih članov in simpatizerjev. Da, tako brezizhodno je. Milijoni, ki so namenjeni volilnim kampanjam in v praksi pomenijo zgolj en plakat z nasmejanim obrazom več od nasprotnika, so ena od najbolj neracionalnih potrošenj, kar si jih je mogoče zamisliti. Še več, pripravljen sem celo trditi, da bi v primeru, če bi se vse stranke uspele medsebojno dogovoriti, da na naslednjih volitvah ne bodo zapravljale de- narja za lastno promocijo, bi bili rezultati praktično identični, saj gre večinoma za »prepričevanje prepričanih.« Tako pogosto isti ljudje, ki vlagajo denar v kampanje, obvladujejo tudi medijski prostor, kar jim omogoča sedenje na več stolih hkrati, zato je zmeda popolna. Preprosteje povedano, denar kupi mene in tebe, medtem ko se midva kot politična nasprotnika na videz prepirava, zabavava vsega hudega navajene ljudi, tretji pa se smeje, ker »kasira« od obeh. Vmes se učiva javnega nastopanja in nevsiljivega nagovarjanja množic, saj nočeva izzve-neti kot reklame za TV Shop. Sva častitljivega videza in nasploh zelo spoštljiva, saj sva svojo energijo usmerjala predvsem na najin javni nastop in skupno željo, da sva všečna. Najine razlike so zanemarljive. Zmaga ali poraz na volitvah pa bo bolj kot od sposobnosti enega, odvisen od (ne)sposobnosti tistega, ki je bil zadnji na oblasti, oziroma od kolektivnega spomina množic. Je sploh možno uiti iz začaranega kroga? Dejstvo je, da politika zanima čedalje manjše število ljudi, ki morda intuitivno vedo, da so bistvene stvari že vnaprej dogovorjene in da njihova podpora ne igra nobene vidnejše vloge. Večina politikov se pretvarja, da temu ni tako in izraža zaskrbljenost »nad pomanjkanjem nedržavotvorne zavesti« volilvcev. Tako mladina odgovore na bistvena življenjska vprašanja še vedno raje išče v raznih opojnih substancah, ker pravilno razume, da je raznim vzgojnim instancam za njihove usode praviloma vseeno, svoj revolt pa izraža vsaj z neodhodom na volitve. Nekje vmes pa je vselej prisotna preprosta želja: »Povejte nam tako kot je in imeli vas bomo radi.« Z drugimi besedami, tudi prihodnost bo manj črna, če si bomo kolektivno priznali, da zadeve niso rožnate. Žiga Čamernik, predsednik 00 SO Domžale SDS Domžale se pripravlja na lokalne volitve 2006 Člani vodstva Slovenske demokratske stranke v Domžalah (SDS Domžale) se v nekaj zadnjih mesecih, poleg ostalih tekočih zadev, posvečajo tudi lokalnim volitvam v letu 2006. Zaključen je kandidacijski rok za sestavo liste za člane občinskega sveta ter kandidatov za župana, posebna pozornost pa se bo posvetila tudi volitvam v svete krajevnih skupnosti. SDS Pripravlja se poseben program po posameznih segmentih, ki so v pristojnosti odločanja občinskega sveta ter župana. Ta program bo temeljil na programu stranke, vanj pa bodo vnesene vse tiste lokalne značilnosti, ki bodo prinesle napredek in razvoj naši občini ter posameznim krajem in zaselkom v njej. Zavedamo se, da bo potrebno korenito spremeniti tudi način delitve proračunske pogače posameznim porabnikom, saj bo potrebno bolj upoštevati menja krajanov in društev. Dosedanja občinska oblast na čelu z županjo ni bila preveč uspešna v tem in prepričano smo, da bomo mi tO zmogli bolje in uspešneje. Poleg programa, ki bo naravnan izredno razvojno ter v skladu z dejanskimi potrebami na terenu, pa je v pripravi tudi posebni del, kjer bodo opredeljene medsebojne obveznosti med županom in vladajočo koalicijo po lokalnih volitvah 2006. Ne dvomimo namreč (in to nam kažejo tudi javnomnenjske raziskave), da bo nova vladajoča koalicija sestavljena iz današnje opozicije in ker ne dvomimo niti v to, da bo na volitvah za župana zmagal kandidat iz naših vrst, bo predhodno in pravočasno potrebno zagotoviti ustrezna razmerja župan - občinski svet - občinska uprava. Pomoč pri pripravah na lokalne volitve nam nudi tudi vodstvo stranke na državni ravni, v tem obdobju predvsem z organizacijo in izvedbo najrazličnejših delavnic in seminarjev, kasneje pa tudi z bolj konkretnimi šolanji za kandidate itd. V SDS Domžale lokalne volitve jemljemo izredno resno ter odgovorno, saj se zavedamo naših potencialov ter nujnost upoštevanja želja občanov naše občine po spremembah. Zato pričakujemo, da bo, tako kol je bilo tO na zadnjih državnozborskih volitvah, SDS tudi zmagovalka lokalnih volitev v letu 2006 ter da bo izvoljen listi skupni kandidat za župana, ki ga bomo v izvolitev predlagali skupaj z ustreznimi koalicijskimi partnericami. Janez Stlbrič, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale stran KAMOR SE SREČA OBRNE. VSE ZAPREKE PRESKOČI Komentar Predlagane reforme z vidika vplivov na lokalno samoupravo Vlada RS je 3. novembra sprejela Okvir gospodarskih in socialnih reform /.a povečanje blaginje v Sloveniji, ki ga je 200 članski Odbor /.a reforme pod vodstvom Jožeta P. Damjana, pripravljal približno dva meseca (je to res čas, v katerem se lahko pripravi in tudi analizira tako pomembne novitete) in naj bi bil temelj za najbolj korenite spremembe v poosamo-svojitvenem obdobju naše države. Vlada se je s predlogom mladih neoliberarnih ekonomistov v celoti strinjala in ga podprla, o njem pa zdaj teče široka in polemična razprava. Prav je, da si predlog reform, temelj je 67 ukrepov, podrobneje pogledamo tudi z vidika mogočih posledic in vpliva na lokalno samoupravo ter regionalno politiko. Ugotavljam, da so reformatorji dokaj podrobno in natančno pripravili spremembe na področju gospodarstva in povečanja njegove konkurenčnosti (zlasti davčnega sistema), delno socialni politiki in raziskovanju, so pa izrazito »skromni« na ostalih področij življenja (npr. t.i. družbenih dejavnosti in javnih storitev) ter obsežnega segmenta lokalne samouprave in regionalne politike. Najbrž v tako kratkem času res niso uspeli celovito in temeljito proučevati vseh področij, a glede na to, za kako obsežne ukrepe in dolgoročne učinke gre, je to ena izmed velikih pomanjkljivosti predlagane reforme. Ob tem so SLS: Potrebno je predvideti in predstaviti učinke reform na kmetijstvo Delovna skupina Slovenske ljudske stranke za področje kmetijstva je po analizi Predloga ekonomskih in socialnih reform za povečanje gospodarske rasti in konkurenčnosti ocenila, da je potrebno v vseh razvojnih prioritetah in predlogih ukrepov, predvsem pa pri predlogih ukrepov za reformo davčnega sistema, upoštevati tudi področje kmetijstva ter predvideti posledice na tem področju. Učinke na kmetijstvo je potrebno predvideli in jih tudi predstaviti. Reforma neposredno ne obravnava področja kmetijstva in razvoja podeželja. V veliki meri to področje resda ureja skupna evropska kmetijska politika, vendar v SI .S opozarjamo, da ukrepi davčne politike niso ukrepi skupne evropske kmetijske politike, hkrati pa davčna politika močno vpliva na vsa področja družbenega življenja, tudi na kmetijstvo. Slovanska Ijud.k« »franka Kmetijstvo je specifična panoga. Spremembe davčne politike (Zakon o dohodnini, Zakon o davku na dodano vrednotit, Zakon o davku od dohodka pravnih oseb) bodo imele neposredni vpliv na kmetijstvo in slovenskega kmeta. Kmetijstvo je specifična panoga, ravno tako. kot so kmetje specifični sloj prebivalstva. Do sedaj predstavljene analize socialnih učinkov reforme na slovensko prebivalstvo in predstavljene analize učinkov na gospiKlarstvo ne upoštevajo tega specifičnega položaja in zato za položaj kmeta in kmetijstva niso merodajni. Opredeliti je potrebno davčno osnovo v kmetijstvu, Predlog reform govori samo o davčni stopnji, vemo pa, daje davčna obveznost močno odvisna tudi od davčne osnove, kar je še posebej pomembno pri kmetijski dejavnosti. Predlog reform v ničemer rte govori o tem, kaj naj se všteva v davčno osnovo iz naslova kmetijske dejavnosti. Enotna stopnja DDV zmanjšuje konkurenčnost slovenskega kmetijstva. Prinaša dodatno zmanjševanje konkurenčnosti slovenskega kmetijstva zaradi nižjih obdavčitev v sosednjih državah: Avstrija 10%, Madžarska 12%, Italija 4% in 10%. Povečal se bo pritisk na zniževanje cen preko Irgovinc na živilsko predelovalno industrijo in primarno kmetijski) proizvodnjo. Neposredno in posredno bo prišlo do negativnega vpliva na turi/cm. še dodatno se bo razširila siva ekonomija (vino, turizem na kmetijah ...). Jakob Rado Smolnikar, predsednik 00 SLS Domžale številni kritiki opozorili, da reforma ne prinaša niti izračunov niti analiz posledic ukrepov za posamezna področja, lokalna samouprava pa je v celoti zanemarjena. Podroben pregled namreč pokaže, da lokalna samouprava in regionalna politika za reformiste nista posebno pomemben del družbenega dogajanja, saj je le obrobno omenjenih nekaj dilem. V uvodu pomanjkljivost priznavajo, češ, da podobno ni obdelanih še cela vrsta področij (okolje, kultura, kmetijstvo), ter da so dobili zgolj nalogo priprave ukrepov za hitrejšo gospodarsko rast in večje zaposlovanje, medtem ko je regionalna politika zanje nebistvena, kar se mi zdi popolnoma neutemeljeno, saj ima ta na gospodarsko rast in zaposlovanje velik vpliv ter je njeno neupoštevanje milo rečeno popolna zmota. Če se znatna sredstva iz različnih skladov, kijih in naj bi jih prejemali, ne bodo uporabljala za prave programe, bo to imelo velikanski vpliv na obe področji. Ali pa bo zamujena priložnost, ki sojo nekatere druge evropske države ob vstopu v BU tako dobro izkoristile - npr. Irska in Portugalska. Kljub takšnemu pisanju pa reformisti z nekaterimi ukrepi vendarle posegajo na področje regionalne politike, saj predlagajo koncentracijo sredstev in ustanov vodenja in upravljanja, ki naj bo »čim bliže vrhu političnega odločanja v državi«. To kaže na nevarnost centraliziranega odločanja in upravljanja strukturnih skladov tako rekoč v pisarni predsednika vlade, na osnovi političnih in ne strokovnih kriterijev. Regionalne razvojne agencije in dogovarjanje naj bi izgubili pomen, saj bodo prevladala drugačna merila - nagrajene bodo poslušne in »naše« regije. Pri tem so zanimive tudi informacije o zahtevah, ki jih je postavljal g. Damjan za vstop v Vlado, saj naj bi si želel v svojem uradu tudi upravljanje in vodenje strukturne politike. V dokumentu tudi piše, da naj bi se sredstva v celoti vodila na skupni proračunski postavki pri Organu upravljanja - torej reformisti menijo, da trenutno takšnega organa še ni, pač pa bo nastal v Damjanovem Uradu. V tem smislu se postavljajo pod vprašanje tudi pristojnosti in pooblastila ministra dr. Žagarja. Za regionalne razvojne agencije reformatorji načrtujejo zgolj funkcijo »promotorjev« projektov, nikakor pa naj ne bi bili »nosilci«. Takšne rešitve niso v skladu s Zakonom o skladnem regionalnem razvoju, odvzemajo možnost pomembnejše vloge regionalnim in lokalnim strukturam ter sodelovanju in dogovarjanju številnih partnerjev na ravni regije. Vse pomembnejše odločitve se tako lahko prenašajo na nivo države, čim bliže »vrhovnemu štabu«, ki bo tovrstno pomoč tudi politično uravnaval in jo uporabljal v politične namene. Njihova rešitev je centralno - plansko upravljanje, načrtovanje in neposredni vpliv politike. Lokalna samouprava, torej dejavnost občin, se zelo neposredno dotika slehernega državljana in državljanke (komunalne storitve, predšolska in osnovnošolska vzgoja, izgradnja lokalne infrastrukture, rekreacija, kultura, skrb za starostnike, osnovno zdravstvo), zato ni vseeno, kako se financira njihovo delovanje in kakšen bo vpliv reform. O tem v dokumenlu ni prav veliko, z. analizo določenih predlogov pa je mogoče predvideti nekatere posledice. Dohodnina, kot največji delež in vir sredstev za financiranje lokalnih skupnosti, omogoča finančno samostojnost in samozadostnost le 22 od 193 občin, zato bo potrebno v prihodnosti najti bolj primerne davčne vire za financiranje občin. Tega se zavedajo tudi reformisti. A pri tem se njihovi predlogi tudi zaključijo, čeprav bi pričakovali, da bi povedali, kateri davki bi to lahko bili, še zlasti, ker bo uveljavitev enotne davčne stopnje na 20 % pomenila izpad sredstev iz naslova osebne dohodnine. To bo imelo najbolj vidne posledice pri občinah, saj bo to pomenilo med 13 - 20 milijard tolarjev manj sredstev. Ob tem je nenavadno, da pa Vlada istočasno dopušča ustanavljanje 16 novih občin, za katere bo potrebnih okoli 1,3 milijarde novih sredstev. V reformi ni predvidenih virov za sofinanciranje regij. Očitno je, da se te neprijetne zadeve sploh ne želijo lotiti in jo prepuščajo kasnejšim fazam, prav tako pa je jasno, da se pri tem izračuni ne izidejo. Reformisti načrtujejo v ukrepu demo- Prijetne božične praznike in veliko su ■-če, zdravja in prijetnih dni v letu 201)6. Cvata Zalokar Oražem, poslanka LDS v Državnom zboru Republike Slovenije nopolizacije trga nepremičnin uvedbo davka na neizkoriščena zazidljiva zemljišča, kjer kažejo nepoznavanje področja, saj zakon to že omogoča in ga številne občine že izvajamo. Analizirali pa niso niti posledic spremenjenega enotnega davka na dodano vrednost (DDV) na področju občinskih pristojnosti, saj bo to pomenilo podražitev komunalnih storitev, cene stanovanj, cene vrtcev in prehrane v šolah, domovih upokojencev, povečane stroške za nakup knjig v splošnih knjižnicah in šolah, cene storitev, obdavčenih po nižji stopnji, povečanje materialnih stroškov osnovnega zdravstva ipd. Nasploh so omenjena področja slabo obdelana, jasno je le, da naj bi se globalno spodbujalo pri-valiziranjc tako v šolstvu, zdravstvu in sociali, o posledicah za občine pa se ne ve. Opozarjam tudi na ukrep na področju sociale za vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe. Ta bo povečal možnost dolgotrajne oskrbe na domu in zmanjšal pritisk na institucije, bo pa težko izvedljiv zaradi strokovnih omejitev ter velike zaposlenosti, saj otroci ne morejo ostati doma in skrbeti za bolne ali umirajoče starše. Ob tem pa se bo povečala finančna obremenitev občin, saj stroške oskrbe na domu nosimo občine, stroške domske oskrbe pa oskrbovanec in sorodniki ter država. Občinam bo tudi odvzeta možnost sodelovanja pri dodeljevanju določenih socialnih pravic, odvzeta bo možnost, da samostojno določimo nekatere socialne pravice in olajšave za svoje občane, subvencioniranje vrtcev, olajšave za pomoč na domu, občinske štipendije, subvencioniranje dijaških in študentskih prevozov), v kolikor jih bomo samoiniciativno uveljavljali, bodo pomenile za prejemnike boniteto. Področje gospodarskih javnih služb, kjer sta sicer napovedani liberalizacija in privatizacija, je nedorečeno, saj so obdelana le področja elektrogospodarstva, telekomunikacij in prometa, o gospodarskih službah v občini (oskrba z vodo, kanalščina, odpadki, čiščenje odplak...) pa nič. Prav je, da ob razpravi o predlogu reform celovito analiziramo vse posledice. Če so bili pri tem površni in nedorečeni reformisti, naj se ne čudijo, če se analize reform lotevajo drugi, ki jih bodo posledice doletele. Pri tem ne gre za politizacijo, kot jo radi očitajo g. Damjan in ostali, pač pa za resno in poglobljeno skrb vseh. ki ne razmišljajo zgolj z vidika lastnega položaja in izgubljenih priložnosti srednje generacije ekonomistov, kot smo lahko prebrali v eni zadnjih številk Sobotne priloge, pač pa načina in smeri razvoja naše družbe. Cveta Zalokar- Oražem poslanka LDS v Državnem zboru Republike Slovenije Sprejet je proračun republike Slovenije za leto 2006 in 2007 Na seji Državnega zbora smo nedavno sprejeli proračuna za leti 2006 in 2007. Proračuna sta bila pripravljena na podlagi ocen makroekonomskega razvoja v naslednjih dveh letih, ki temelji na 4 % realni gospodarski rasti in upošteva v razmerjih z Evropsko unijo obseg financiranja, ki je utemeljen v veljavnih dokumentih. Skupni prihodki proračuna za leto 2006 so načrtovani v višini 1.756,4 milijarde SIT in skupni odhodki v višini 1.857,9 milijard SIT ter proračunski primanjkljaj v višini 101,4 milijarde SIT. Tako je v proračunu 2006 predvidena glede na leto 2005 nominalna rast skupnih prihodkov za 4,9 %. V letu 2006 je višja poraba od poprečne rasti (glede na leto 2005) načrtovana na naslednjih področjih: znanost in tehnološki razvoj (povečanje za cca. 10 milijard SIT ali za 21,5 %), notranje zadeve in varnost (povečanje za 17,5 milijard SIT ali za 21,1%, kar je v celoti namenjeno financiranju vzpostavitve južne meje), kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (povečanje za 12,6 milijard SIT ali za 15,7 %), zdravstveno varstvo (povečanje za 6,3 milijard Prva seja Sveta Nove Slovenije-krščanske ljudske stranke Zamenjava dr. Andreja Bajuka in mag. Janeza Drobnica v vladi bi bila veliko presenečenje V sredo, 7. decembra 2005, je potekala prva seja novoizvoljenega Sveta Nove Slovenije, ki mu predseduje poslanec Jožef Horvat. Na dnevnem redu je bilo več točk. Svet je obravnaval predlog resolucije o meji med RS in Ril in ustanavljanje pokrajin. Ostale točke dnevnega reda: konstituiranje, volitve namestnika predsednika Sveta stranke, sprejem poslovnika, imenovanje sekretarja Sveta ter sprejetje pravilnika o izvolitvi podpredsednika stranke za Slovence po svetu, bo Svet obravnaval na naslednji seji. Med sejo Sveta sta predsednik NSi dr. Andrej Bajuk in predsednik Sveta NSi Jožef Horvat v izjavah za javnost tudi komentirala aktualna dogajanja v stranki in koaliciji. V NSi bi bili "zelo presenečeni", če bi premier Janez Janša v okviru reorganizacije vlade zamenjal finančnega ministra in ministra za delo. družino in socialne zadeve, ki prihajata iz vrst NSi, je med ustanovno sejo sveta stranke na novinarsko vprašanje odgovoril predsednik NSi Andrej Bajuk. Dr. Bajuk sicer ne ve, na kakšni podlagi se ugiba o zamenjavi njega in laneza Drobnica. Po njegovem mnenju je ključnega pomena, da se delo ministrstva za finance sodi na podlagi doseženih rezultatov. Podatki jasno kažejo, da se je zadolžitev Slovenije glede na delež v bruto domačem proizvodu znižala, primanjkljaj je manjši, kot je bil načrtovan ob koncu leta 2003, medtem ko je izvajanje proračune "v redu". Člani sveta so razpravljali še o predlogu SLS za sprejem resolucije o meji s Hrvaško, glede katere je Bajuk dejal, da v NSi podpirajo temeljno ustavno listino in vsa načela, ki iz nje izhajajo. Ob tem je spomnil, da je stranka podprla tudi brionsko deklaracijo o izogibanju incidentov, za katero meni, da je korak v pravo smer. N.SI Delo poslanca Tomaža ŠTEBETA v prvem letu po volitvah v Slovenski parlament Nadaljevanje iz oktobrske številke. Pred poletjem sem s skupino računalnikarjev pripravil predloge amandmajev za direktivo Eli o patentiranju računalniško izvedenih inovacij in sodeloval s tistimi, ki so se zavzemali za popravke predloga komisije. Z dopolnitvami sicer zelo dobrodošlega enotnega evropskega predpisa (zakona) o nedopustnosti patentiranja programske opreme, tudi če je del tehnične inovacije, smo želeli, da bi bila direktiva jasna in nedvoumna in da ne bi. po ovinkih, s pravniško zapletenostjo, dopuščala patentiranja programske opreme, ki jo sicer ščiti zakon o avtorskih pravicah. V uradnih združenjih (tudi v GZS), na Uradu za intelektualno lastnino in med velikimi podjetji in multinacionalka-mi (tudi v Sloveniji) ni bilo podpore za jasno in nedvoumno direktivo. V Evropi in Sloveniji seje organizirala široka pobuda (www.swpat.ffii.org, www.koda.si). Na koncu smo lobirali pri evro poslancih. Se posebej je problematiko razumela dr. Romana Jordan Cizelj. Na koncu so EU poslanci direktivo zavrnili, kar je bilo presenečenje tudi za nas, ki smo pričakovali njeno amandmirano potrditev. Zgodilo seje najslabše, da Evropa še vedno nima enotnega predpisa o ne patentiranju programske opreme. Od aprila pa sem pravzaprav kar vključen v uvajanje avtomatskega ccslninjenja v-prostem prometnem toku. Zavzemam se za sistem, ki s pomočjo satelitskih signalov in V letu 2006 vam telim vse dobro in veliko zdravja ter veselih trenutkov. Voščim vam blagoslovljen božič ter želim, da prijetno prazujete 26.12. - dan samostojnosti in se ob prihodu novega leta pove-selite v družbi tistih, kijih imate najraje. mag. Tomaž Štebe, poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije vgrajenega zemljevida določa gibanje vozil, prevoženo razdaljo ter s tem cestninjenje oz. zaračunavanje uporabe cest. pa tudi vplivov na okolje, omogoča pa celo vrsto drugih (ne)prometnih storitev. Z velikimi težavami in ovirami zaradi močne zakoreninjenosti sedanjega povsem neprimernega ročnega in neustreznega sistema ABC, ki ne omogočata prosto vožnjo brez ustavljanja, brez upočasnjevanja ter drugih nevšečnosti in nepotrebnih stroškov (posebne steze, kabine, rampe, nalaganje kredita, plačevanje vnaprej namesto za nazaj, cela vrsta po nepotrebnem za- poslenih). Na temo cestninjenja v Republiki Sloveniji sem kot predavatelj oz. nosilec teme sodeloval na posvetu z naslovom Trajnostna prometna politika v Sloveniji, katerega organizator je bilo društvo CIPRA Slovenija (Društvo za varstvo Alp). Kot je znano. Slovenija sprejema novo prometno politiko. Neusklajenost razvijanja podsistemov celotnega prometnega sistema je pripeljala do velikih razlik med njimi. Nadaljevanje v naslednji številki. mag. Tomaž Štebe. poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije Želim vam blagoslovljene božične praznike, sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva polno leto 2006 Iskreno vam čestitam ob dnevu samostojnosti! mag. Franc Capuder, poslanec N.SI v Državnem zboru Republike Slovenije Vsem bralkam in bralcem Slamnika voščim blagoslovljen božič in prijetno praznovanje dneva samostojnosti, v novem letu 2006 pa predvsem veliko zdravja, osebnega zadovoljstva ter sreče Robert Hrovat. poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije SIT ali za 32,8 %), obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih (povečanje za 8,2 milijard SIT ali 8,6 %). lokalna samouprava (povečanje za 1,1 milijard SIT ali za 18,9 %), pridobivanje in distribucija energetskih surovin (povečanje za 0,8 milijard SIT ali za 10,3 %), varovanje okolja in naravne dediščine (povečanje za 1,8 milijard SIT ali za 6,9 %), izobraževanje (povečanje za cca. 20 milijard SIT ali za 6,3 %). železniški promet in infrastruktura v okviru področja promet, prometna infrastruktura in komunikacije (povečanje za 4.7 milijard SIT ali za 15,3 %). Pri pripravi proračuna za leto 2007 se je vlada soočila z več težavami, ker ni sprejeta Finančna perspektiva EU 2007-2013 in zato ni mogoče zanesljivo načrtovati proračunskih virov iz evropskih skladov. Iz teh razlogov je potrebno sprejeti spremembe proračuna za leto 2007. ki se bodo nanašale tako na prihodke kot odhodke. Spremembe državne porabe v letu 2007 pa bodo potrebne tudi zaradi ukrepov predlaganih gospodarskih reform. Načrtovanje proračuna za 2007 je kljub temu dobrodošla usmeritev vsem proračunskim uporabnikom v uravnavanju proračunskih programov in podprogramov. Prihodki za leto 2007 so načrtovani v višini 1.861,1 milijard SIT in odhodki v višini 1.954,2 milijard SIT, proračunski primanjkljaj je načrtovan v višini 93. 1 milijarde SIJ ali za 8 % nižje kot v letu 2006. Na podlagi objektivno predstavljene strukture državne porabe v letu 2006 lahko sklenemo, da vsekakor odraža razvojne prioritete, do katerih se je opredelila vlada v novi Strategiji razvoja Slovenije. Opozicija je s svojimi amandmaji želela povečevati določena področja oz. namene porabe, česar pa ni bilo mogoče podpreti, saj skupnega obsega državne porabe ni mogoče več povečevati, če želimo spoštovati doseganje maastrichtskih kriterijev in prevzeti v načrtovanem roku 1.1. 2007 skupno valuto evro. Predlogi opozicije, da bi zmanjšali porabo pri Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za notranje zadeve pa so resnično neodgovorni, saj mora vendarle tudi opoziciji biti jasno, da mora Slovenija kot članica NATO in EU izpolnjevati svoje obveznosti na teh področjih. Med ostalimi obravnavanimi akti smo poslanci sprejeli tudi spremembe Zakona o dohodnini, ki med drugim uvaja nekatere bistvene pri oprostitvi plačila dohodnine, in sicer za fizične osebe, ki nudijo nego ali pomoč invalidom, dodatek za veliko družino, denarne nagrade športnikom za osvojene medalje tudi na mednarodnih prvenstvih, veteranski dodatek po zakonu o vojnih invalidih, dohodkov, doseženih s prodajo odpadnega papirja, ki ga v okviru zbiralne akcije, ki jo organizira šola, zberejo učenci ali dijaki, zamudne obresti, če so izplačane na podlagi sodne odločbe. Normirani odhodki za kmetijsko in dopolnilno dejavnost in za izdelke domače in umetne obrti iz 25% povečujejo na kar 70%, kar bo kmetom in izdelovalcem domače in umetne obrti prineslo veliko olajšavo pri poslovanju. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije KJER SE DELA VSE NEDELJE, TAM SE SREČA MIMO PELJE stran 8 Dr. Brejc tudi v Bruslju redno bere Slamnik Dr. Brejc na srečanju z novim predsednikom SME Union, dr. Christophom Leitlom Izpostavil vprašanje plačilne nediscipline Dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED) se je na povabilo novega predsednika SME Union in nekdanjega predsednika Evropskega združenja gospodarskih zbornic (EUROC-HAMBRES). dr. Christopha Leitla, v prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju udeležil delovnega kosila na temo "Avstrijsko predsedstvo in njegov pomen za mala in srednja podjetja". Kosilo je soorganizirala skupina SME Circle, ki se zavzema za interese malih in srednjih podjetij, kot član skupine pa pri njenem delu redno sodeluje tudi dr. Brejc. Predsednik SME Union dr. Leitl je prisotnim članom skupine SME Circle uvodoma predstavil izhodišča razprav na področju malega in srednjega podjetništva, za katera se bo Avstrija, kot predsedujoča EU v prvi polovici leta 2006, še posebej zavzela. Dr. Brejc je v okviru srečanja posebej izpostavil vprašanje plačilne nediscipline in izrazil pričakovanje, da bo avstrijsko predsedstvo reševanju tega vprašanja namenilo ustrezno pozornost. Predvsem za male in srednje podjetnike je plačilna nedisciplina zelo pereč problem, tako v Sloveniji, pa tudi v drugih evropskih državah, zaradi česar se zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva. K reševanju tega problema bo pripomoglo tudi poročilo o predlogu Uredbe o evropskem plačilnem nalogu, ki gaje kot poročevalec odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) pripravil dr. Brejc. Evropska komisija je namreč naredila raziskavo, ki je pokazala, da zaradi neplačevanja ali prepoznega plačevanja propadajo predvsem mala in srednja podjetja, kar ovira konkurenčnost evropskih gospo- darstev. Zato je pripravila predlog Uredbe, s katero naj bi prišlo do izboljšav na področju plačilne discipline. Kot je v svojem poročilu izpostavil dr. Brejc, je potrebno podpreti tiste predloge Komisije, ki bodo omogočili, da bi do poplačila nespornih terjatev prišlo najkasneje v treh mesecih od vložitve zahteve za plačilni nalog. Zavzel se je tudi za večjo učinkovitost postopka za plačilo nespornih terjatev. Več informacij o delu dr. Brejca v Evropskem parlamentu lahko najdete na spletni strani vvvvvv.miha-hrejc.si. Vljudno vabljeni k ogledu! Katarina Cullbeng Vsem občankam in občanom Občine Domžale želiva prijetno praznovanje 26. decembra, dneva samostojnosti, vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2006. Poslanca SDS v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Clzelj In dr. Mihael Brejc dr. KHttNA jOISAlt CHILJ Posionko»bropsta Parlamentu POIU.SU PIU8IU: l|«kl|«ns(j , košate brke, oblečem dedkov plašč, si na glavo nataknem kučmo, pa brž med moje prijateljčke s koškom daril. Kako bi opisali te decembrske like? Včasih je bil dedek Mraz najbolj poznan in seje med decembrskimi možmi tudi edini javno pojavljal. Zadnje čase smo iz Amerike uvozili tudi Božička, ki seje dobro prijel in ta bradati mož z rdečo kapuco mi pomaga osrečevati otroke. Ne smemo pozabiti tudi na dobrotnika, ki ima najdaljši staž na tem področju. To je Sv. Miklavž, ki ga pozna sleherni med nami. Vesel sem, daje spet prišel čas, koje tudi on dobil zeleno luč, da se lahko v javnosti pojavlja s svojim spremstvom in osreču- je otroke. Zato je po mojem za otroke prav poseben dan in velik dogodek, ko se s svojim spremstvom pojavi v našem mestu pred blagovnico Vele. Kateri nastopi so vam ostali najbolj v spominu ? Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Poglejte, v teh 40-ih letih sem doživel toliko prijetnih uric v tem kostumu, da se kar ne morem opredeliti za nastop, ki mi je najbolj pri srcu. Vsekakor so mi najbolj v spominu otročič-ki v vrtcih, kjer jih vzgojiteljice lepo pripravijo za Dedkov ali Božičkov prihod. Težko je opisati z besedami tiste iskrice v očeh otrok, ko strmijo v tebe, se ti popolnoma predajo in preklopijo sedanjost v pravljični svet. V tistem trenutku se tudi v meni prižge iskrica upanja, da sem jim pričaral tisto, kar so na tihem z mojim prihodom tudi pričakovali. Osrečeval nisem samo najmlajših. Vsa ta leta sem redno obiskoval tudi domove za ostarele. Največkrat sem obiskal dom za ostarele v Mengšu. Ko se danes spominjam na tiste trenutke, prebite z nemočnimi starostniki v domu, mi je vse bolj jasno, zakaj so me tako radostno sprejeli in me poslušali ter skupaj z mano celo zapeli. Namreč danes se že tudi sam bliskovito približujem tisti jeseni življenja in mi včasih že tudi gre malo na otročje. Prav to se mi zdi, je tista energija, ki nas je združevala in smo se lepo imeli. Rad bi poudaril tudi moja srečanja z otroki osnovne šole s prilagojenim programom na Homcu in kasneje v Domžalah. Moj prvi nastop v tej šoli na Homcu meje tako skrbel, da nisem vedel, kdo je h komu prišel na obisk. Toda ledje bil kmalu prebit in ravno prejšnjo soboto sem bil z njimi že pet-indvajsetič. Takratni učenci te posebne šole so danes že v zrelih letih in »združujejo delo« v INCE v Mengšu. Stanujejo pa v »Naši hiši« v Grobljah, ki je bila zgrajena prav za njih. Drugi so v domači oskrbi. Pohvaliti moram organizacijo »SOŽITJE«, ki skrbi za njihovo varno počutje. Če sem omenil, da sem imel tremo pri prvem obisku, pa moram reči, da smo v tem času, ko se srečujemo ob Novem letu, postali že pravi prijatelji. Judi poleti me vabijo na svoj tradicionalni piknik in me kličejo Janez ter mi razlagajo na dolgo in široko, kako se imajo in katera je v koga zaljubljena in podobno. Vse te informacije pa ob novem letu kot dedek Mraz s pridom uporabim in na sceni je novo presenečenje, od kod dedku Mrazu te informacije. Ali imate kot dedek Mraz kdaj tudi rosne oči ? Res je, tudi takšni občutki so prisotni. Spominjam se obiska otrok v Pediatrični bolnišnici v Ljubljani. S tedanjo miss Slovenije, Rebeko Dremclj, sva obiskala to kliniko. Kot Božiček sem jim skušal pričarati vsaj iskrico upanja in popestriti prednovoletni čas. Trudila sva se, da bi bila močna, a kljub temu so mi polzele solze po licih, ko sem jim voščil: »Srečno!« in s cmokom v ustih, »zdravo novo leto«. Občudoval pa sem Rebeko, koliko energije in vsestranskih sposobnosti je združenih v njej. S pesmijo in bodrenjem jim je pričarala pravo božično vzdušje, toda tudi njene oči so bile vse prej kot suhe. Enako želim tudi vam in da bi še dolgo razveseljevali naše otroke ! Kristina Brodnik ku na tem mestu dajem priznanje, sploh pa odgovorni urednici ge. Veri Vojska. Glede dnevnih slovenskih medijev se je v eni zadnjih Sobotnih prilog Dela tudi zunanji minister dr. Dimitrij Rupel pritoževal, da ga oz. njegovo delovanje bolj objavlja, recimo, Frankfurter All-gemeine, kakor na primer Delo. O dr. Rodetu pa sem v nemškem Die VVelt prebral več, kakor pri nas. Niti eno niti drugo ni niti spodbudno in še manj pohvalno. Naj v tej zvezi ne prezremo, da ima papež Benedikt XVI. zaradi drugačnosti zgodovinskih okoliščin boljše možnosti konkretno za odpiranje rimsko-dialoških vrat, kot jih je imel njegov predhodnik Janez Pavel II. In tako v Rimu kot v Moskvi narašča upanje, da bo mogoče najti pot do večje krščanske edinosti, vse bolj jasno pa je tudi, da ta pot vodi skozi Berlin in po pisanju nemškega Die VVelt tudi prek odličnosti Slovenca dr. Franca Rodeta. Spoštovani in dragi prejemnik najvišjega francoskega odlikovanja, prisrčne čestitke za visoko priznanje, za katerega želim in pričakujem vsaj kolikor (oliko strinjanje z napisanim. Naj Vas pri vsem Vašem delovanju vedno spremlja Bog. Ivan Kepic O praznikih Vsi praznujemo, vsi se veselimo praznikov od adventa do svetih treh kraljev. Pa o njih navadno malo vemo. Odnos do praznikov pa je v resnici pomemben, saj kaže na našo povezavo s samim seboj, s soljudmi in družbo nasploh. Zdi se, ko dan pride vsako leto bolj zgodaj ta praznični december. Že res, da koledar ne kaže, da število dni v mesecu ostaja enako, a kakor hitro se popoldnevi začno krajšati, nas v velikih trgovskih centrih že pozdravljajo božična drevesa, s pisanimi trakovi oza-ljšano zelenje in svetleče utripajoče zvezde. V tem mesecu nas razveseli zima, prihajajo vznemirljive božično novoletne počitnice, to je tudi čas, ko se odločamo, na katerih smučiščih, kopališčih, penzionih se bomo pustili razvajati med zimskim oddihom. Prijetno doživljanje prazničnega decembra vam vsem bralcem Slamnika želi srečno 2006. Jože Novak, upokojenec In dopisnik že 36 let stran 1"1 DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA Miklavž s spremstvom Več kot 2500 obiskovalcev Miklavžev večer Tudi letos sta Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan in Župnijska Karitas Domžale ob pomoči Občine Domžale 5. decembra 2005 v Mali komunalnega centra Domžale pripravila MIKLAVŽEV VEČER. Več kot 2500 otrok, staršev, babic in dedkov je naprej prisluhnilo prijetni in poučni igrici, nato pa je ob velikem navdušenju prišel Miklavž s številnim spremstvom, kjer so bili posebne pozornosti deležni parkeljni. Otroci so z žarečimi očkami opazovali sprevod ter z velikim pričakovanjem stopali do Miklavža, kije vsem predšolskim otrokom namenil darilo, ostalim vzpodbudne besede ter obljubo, da drugo leto spet pride - če bodo le otroci pridni, o čemer nihče ne dvomi. Vera Vojska, loto Viljem Majhenlč Rotary club Domžale in Miklavž med rejniškimi družinami V soboto, 3.12.2005 nas jc v Kulturnem domu Lukovica obiskal Miklavž. Otroci, pa tudi odrasli smo bili očarani nad njegovim bogatim spremstvom angelov, parkljev in njihovo praznično predstavo, s katero nas je popeljal v praznični december. Že sedmo leto zapored so mu /aris lepa in bogata darila pomagali pripraviti v Rotarv clubu Domžale. Razdelil jih jc kar 156. V imenu vseh otrok, rejniških družin in Centra za socialno delo Domžale se iskreno zahvaljujemo vsem v Rotarv clubu Domžale, ki so poleg materialne podpore podelili z nami tudi svoj čas in se v velikem številu udeležili prireditve s svojimi otroci in vnuki. Prisrčna hvala! Marta Tomec Svetega Miklavža smo pričakali tudi v Zejah Člani Športno rekreativnega društva Konfin - Sv. Trojica smo leto 2005 tradicionalno zaključili s prihodom sv. Miklavža in obdarovanjem naših najmlajših. Društvo je že 14. leto zapored pripravlja otrokom zanimivo prireditev »Miklavžev večer« v Domu krajanov v Zejah: Prireditev, ki Odlomek Iz igrice Mojca Pokrajculja" je namenjena otrokom in njihovim staršem, smo izvedli v ponedeljek, 5. decembra v popoldanskih urah. V programu je nastopila mladinska dramska skupina SRD Konfin Sv. Trojica s predstavo za otroke »Mojca Pokrajculja«. Igrica, ki so jo odigrali mlajši igralci mladinske dramske skupine, je bila zelo prisrčna in zanimiva za ljudi vseh starosti. Mojca najde cekinček ter zanj kupi »pisker-ček«, ki ga uporabi za hišico. Zunaj je mraz in vse gozdne živali prosijo Mojco za prenočišče. Mojca jih sprejme s pogojem, da znajo kaj delati. Lisica zvitatica poliže ves med, potem pride do prepira in ... Na koncu se »piskerček« razleti. Vsi ostanejo brez strehe nad glavo. Po odigrani igrici smo vsi nestrpno pričakovali prihod svetega Miklavža s spremstvom. Spremljala sta ga dva parkeljna in dva angelčka. Otroci, ki so komaj čakali, da jih obišče sveti Miklavž, so se stiskali k svojim staršem, saj so se bali hudobnih parkeljnov. Kljub temu so se opogumili in prišli do svetega Miklavža, ko jih je poklical in obdaril z lepimi darili. Obdarjenih je bilo 50 otrok iz naselij Laze, Rača, Račni vrh, Sp. Brezovica, Zg. Brezovica, Žeje, Sv. Trojica ter še nekaj od članov društva. Marija Ravnikar Miklavž s spremstvom v Brezi Miklavž tudi letos ni pozabil vseh, ki obiskujejo Trgovski center Breza. Skupaj s spremstvom je razveselil številne obiskovalce, srečanja z njim pa so se posebej veselili najmlajši, ki jih je obdaril z bomboni. Za prijetno božično presenečenje je poskrbel Janez Jarc - Žan, ki je pred trgovino SPAR postavil domače jaslice iz žgane gline. Ne pozabite, da bo v Trgovskem centru Breza prijetno tudi v letu 2006, v katerem vam želijo vse dobro. Miklavževanje na Rovah Tudi letošnje leto je sveti Miklavž s svojim spremstvom obiskal in obdaril rovske otroke. V spremstvu angelov, parkeljnov in sv. Petra je na Rova prišel v nedeljo, 4. decembra 2005. Kot tudi prejšnja leta je na ploščadi gostilne Pire otrokom prikazal zelo zanimivo in poučno igrico o pridnih in nagajivih otrocih, o delanju domačih nalog in predvsem o uboganju staršev. Otroci so z veseljem spremljali nastop angelov, nekoliko pa so bili zadržani in prestrašeni ob nastopu parkeljnov. Sveti Miklavž je z lepimi darili obdaril vse otroke do sedmega leta starosti, in sicer 30 deklic in 31 dečkov. Prireditev so si z zanimanjem ogledali otroci s starši in ostali krajani. Prireditev in darila je pripravil ter financiral Svet Krajevne skupnosti Rova. Tadej Šinkovec VISTRA TRGOVINA '(<>.ti>/ fni'Nt'n .iu>čtw rwiw /<'/<> 200(i! • OGREVALNA TEHNIKA • PLINSKE INSTALACIJE • VODOVODNI MATERIAL • VELIKA IZBIRA KERAMIKE Groblje 3a • Rodica • 1230 Domžale TEL./FAX: 01/72116 55 • TEL.: 01/724 43 43 FAX: 01/724 43 44 * E-MAIL: VISTRA02@SIOL.NET Commerce opio Timo Ih pomiad LNOOLJE stavil* UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 0 080 22 36 www.hfKommerce.si Za prijeten začetek prazničnih dni Razstava jaslic v Grobljah »Danes imenujemo jaslice občasno plastično upodobitev prizora Kristusovega rojstva v panoramsko oblikovani pokrajini s premakljivimi figurami, ki jih postavljamo po svoji zamisli in po svojem umetniškem čutu,« je zapisal v knjigi Praznično leto Slovencev njen avtor Niko Kuret. Če upoštevamo njegovo ugotovitev, potem lahko zapišemo, da smo že konec novembra oz. v začetku decembra v Kulturnem domu Groblje videli kar 73 upodobitev Kristusovega rojstva, ki so jih na ogled več tisoč obiskovalcem postavili Kulturno društvo Groblje, Župnija Jarše in Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije. Jaslice, postavljene iz različnih materialov, največ iz lesa (43). stekla (2), keramike (6), občudovali smo elektrovarjene iz jekla, pa jaslic iz bakrene pločevine, naslikane kot umetniška slika, izvezene na prtič-ku. kot čipko ali klekljane, pa tudi iz kamna, pa najbrž bi se naše) še kateri od nenavadnih materialov. Posebne pozornosti so bile namenjene jaslicam rezbarja Marjana Vodnika iz Domžal, ki jih je naredil iz enega kosa orehove korenine ter v njenem okviru izklesal kar 118 figur. Med številnimi razstavljavci iz vse Slovenije je bilo precej domačih: Karel Cerar iz Zgornjih Jarš, Sre- Ku|turno druitvo Groblje se skupaj z ostalimi soorga čo Smole z Rodice, .... . . . „. ., . Fanči Smole z Ro- nizatorjl razstave iskreno zahvaljuje za pomoč Občini dice, Rozi in Milan Domžale In Radiu HIT. Kosec iz Mengša, Franc Avbelj iz Lukovice je jaslice predstavil na pečnici; Marina Lenček iz Domžal iz lecta oz. testa; Janez Jarc s Pre-voj in Tone Bernot iz Preserij; občudovali pa smo lahko tudi jaslice Župnije Jarše. Ob slovesnem odprtju razstave je govoril pater dr. Leopold Grčar, velik poznavalec jaslic, razstavo je slovesno odprl in blagoslovil škof msgr. Jožef Kvas, v kulturnem programu, ki ga je povezovala Barbara Košenina, pa so nastopili harfistka Erika Gričar ter Otroški pevski zbor Župnije Jarše. Čeprav je bila razstava jaslic, ki je bila letos namenjena spominu letos umrlima rezbarjema Janezu Vovku in Janez Debeljaku, ob njej pa so izdali tudi spominski žig, kuverto in razglednico, na ogled že v novembru in začetku decembra. Bila je lepa in dobro izkoriščena priložnost, da z ogledom razstave vstopimo v praznični čas. Obiskovalci so bili nad razstavo presenečeni, zelo zadovoljni, obenem pa se včasih kar niso mogli načuditi, od kod ustvarjalcem ideje za tako različne materiale, iz katerih so izdelali ter še izdelujejo jaslice. Kulturnemu društvu Groblje ter ostalim organizatorjem pa iskrene čestitke za resnično lepo izvedeno razstavo. V. Vojska Lepši prazniki s plamenom Luči miru iz Betlehema -v Sloveniji že 15 let! Luč miru iz Betlehema (LMB) je tradicionalna decembrska akcija, ki v sebi nosi sporočilo miru in medsebojne povezanosti. Letos plamen Luči miru iz Betlehema prihaja med nas že petnajsto leto zapored. Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) vsako leto s pomočjo Zveze tabornikov Slovenije (ZTS), Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS) in Slovenske zamejske skavtske organizacije (SZSO) prinese plamen iz Betlehema v slovenske domove. Predstavniki vseh sodelujočih organizaciji so 10. decembra na Dunaju prejeli plamen, in sicer na ekumenskem bogoslužju, na katerem so bili zbrani skavti iz vse Evrope. Od tam so ga ponesli v svoje domovine, kjer so prav tako pripravili slovesne sprejeme. V Ljubljani je bil sprejem v petek, 16. decembra. Od tam smo plamen miru in upanja ponesli tudi v občino Domžale Geslo letošnje akcije je Mladost in Ti, saj akcija letos praznuje 15 let .odkar je plamen Luči miru iz Bel-tehema zagorel v Sloveniji. Mla-dost je tisti čas, ko odkrivamo svoj smisel in poslanstvo v življenju. Bistvo naše mladosti je v tem, da prepoznamo sočloveka in najdemo v njem ne samo prijatelja, ampak tudi Njega. To je tisti Ti, ki nas nagovori, ki nas spremlja naprej v življenju in nas ohranja mlade v srcu, našem sprejemanju sveta in naših dejanjih Organizatorji želimo, da bi na božični večer Luč miru iz Betlehema gorela v čim več družinah in jim prinašala mir. Želimo, da bi bilo čim več ljudi seznanjenih z njenim sporočilom in poslanstvom. Akcija LMB je dobrodelnega značaja. Vsako leto izberemo nevlad- no organizacijo oziroma skupnost ljudi, ki je pomoči potrebna, in ji z denarjem od prodaje svečk tudi pomagamo. Na božični večer 2004 je plamen, sodeč po številu prižganih sveč, gorel v okoli 150.000 slovenskih domovih. Ideji akcije so se pridružili predsednik države, Janez Drnovšek, državnozborski poslanci ter ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. Odprava je ponesla plamen tudi na Triglav. Zbranih je bilo 555.000 SIT prostovoljnih prispevkov, ki smo jih podarili zavodu Zarja. Letos zbiramo sredstva za skupnost CENACOLO z Vrha pri Škocjanu pri Novem mestu. V njej živi 20 fantov iz 7 držav, ki so rekli drogi NE in se odločili, da bodo zaživeli lepše, boljše, prijaznejše in kvalitetnejše življenje, življenje brez drog. Skupaj delajo, molijo in se trudijo bolje živeti. Hrano si pridelajo sami, sicer pa so odvisni od darov dobrih ljudi in božje previdnosti. Nikoli nič ne prosijo, so pa zelo hvaležni za vsakršno pomoč, ki jo dobijo. Življenjska preizkušnja, ki sojo prestali, jih je utrdila. Pot, h kateri stremijo, je zajeta tudi v letošnjem geslu LMB. Bogato popotnico plamenu Luči miru iz Betlehema je s svojimi besedami dodal slovenski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran: »Ta milost iz Betlehema prihaja zate in zame Koliko je ljudi okrog nas, ki čakajo, da bodo letos prejeli luč Morda je za koga zadnja možnost, da jo prejme, za tebe in mene pa morda zadnja priložnost, dajo podariva.« Lepo praznovanje božične skrivnosti in topline v izobilju tudi v prihajajočem letu! Skavtlnje In skavti Dobrodelni koncert na v OS Preserje pri Radomljah Poletimo z rdečim balonom Govoriti prav, pomeni prebiti oklep svojega srca in ga odpreti za druge; drugemu dovoliti dostop do svojega srca, da se lahko razvije medsebojni odnos in nastane zaupanje. (Anselm Griin) Naš balon je poletel v četrtek, 10. novembra 2005 in vsem, ki ste poleteli z njim, HVALA. Dobrodelni koncert smo pripravili na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah, v večnamenskem prostoru, zbrana sredstva pa namenili našemu učencu, sošolcu in prijatelju, ki ga je življenje oropalo za največje bogastvo - zdravje. Pomagali bomo pri nakupu dvigala, ki mu bo olajšalo težave, s katerimi se spopada. Na tem mestu bi se najprej zahvalila Rotary clubu Domžale, ki je prijazno priskočil na pomoč in preko katerega se nakazujejo vsa denarna sredstva. Tudi sami so prispevali 100.000,00 sit. Ko smo se na začetku šolskega leta začeli pogovarjati o koncertu, smo se odločili, da za nastopajoče poprosimo kar tiste, ki so kakorkoli povezani z našo šolo. Tako se je med njimi znašlo kar nekaj bivših učencev, staršev in sodelavcev. Prav vsi so se prijazno odzvali našemu vabilu in tako je naš večnamenski prostor v četrtek zvečer dobesedno pokal po šivih. Učitelji zbor je žal moral stati na balkonu in od tam opazovati dogajanje. Neskončno lep je bil občutek, koliko dobrih ljudi je prišlo in poleg vstopnine 1.000,00 sit darovalo še pros- SREČA JE OPOTECA tovoljne prispevke. Mislim, da smo bili na koncu zadovoljni vsi. Program je bil res pester, za vsako dušo nekaj. Radi bi se zahvalili vsem nastopajočim, ki jih bom kar naštela: - g. Toniju Dragarju, domžalskemu podžupanu, za vzpodbudne besede in Občini Domžale za denarna sredstva; - Janezu Podlesku, violinistu slovenskih filhar-monikov (bil je naš učenec); - citrarki Tanji Zaje Zupan (vedno se prijazno odzove povabilu, za CD, ki jih je podarila in jih bomo radi poslušali v teh predprazničnih dneh); - Klapi Mali grad (dalmatinski melos v jesenskih barvah); - narodnozabavnemu ansamblu Trio zvončki (za malo starejše poslušalce); - ansamblu Sun Bite (za mlade rokerje); - FKK Mavrica Radomlje (za barve jeseni); - našim harmonikarjem (nastopili so Janja Hribar, Bernarda Zalaznik, Rok Zupančič, Matija Gr-čar, Uroš Hribar, Matic Hribar, Jure Zaje in Mateja Štele), ki so poskrbeli za poskočno vzdušje - Jakobu Novaku za njegov glasbeni prispevek - učencem 3.a z razredničarko za vse njihove lepe misli; - ansamblu Kontrabant za njihov sprehod med cigansko, panonsko in mediteransko godbo, klasiki), latino glasbo in etno rockom, za njihove CD, ki smo jih po njihovem glasbenem prispevku prodali do zadnjega. Zahvaljujemo se Radiu HIT za oglaševanje prireditve, Osminki d.o.o., ki je natisnila vabila, časopisoma Slamnik in Regional ter reviji Novice, ki so naša vabila objavili brezplačno. Vsa pohvala gre tudi našima dvema voditeljema, Martini in Domnu, ki sta suvereno povezovala celoten program in ga. ravnateljici Ani Nuši Kern za sklepne misli. Preživeli smo lep jesenski večer, poln topline, lepih besed in dobre glasbe. Naj ostane toplina in dobro vedno v naših srcih, kajti samo dobro se plača z dobrim. Za konec še podatek o zbranih sredstvih. Zbrali smo 1.006.72-0,00 sit. Sponzorji prireditve so bili Radio HIT, Osminka d.o.o. in vsi nastopajoči. Hvala še enkrat vsem. Učenci In učitelji Osnovne šole Preserje pri Radomljah stran 12 Novoletna novinarska konferenca Novinarji so tudi na zadnji novinarski konferenci v letu 2005 postavili veliko vprašanj. Vodstvo občine se je novinarjem zahvalilo za sodelovanje v letu 2005. Rojska c. 18d 1230 Domžale Tel.:01/724 36 48 Fax:01/729 24 23 eroVsn/ sport Servis in prodaja smuči, koles, rezervnih delov, rolerjev, rolk ii ostale športne opreme Novembrske aktivnosti v društvu Svetovni dan sladkorne bolezni 14. november Ob svetovnem dnevu sladkorne, bolezni smo se na ponedeljek, 14. novembra 2005 podali na pohod na Dobeno. Kljub meglenemu, neprijaznemu jutru se nas je na parkirišču pred gradom Jable ob 10. uri zbralo 55 pohodnikov. Presenečeni smo ugotovili, da se toliko članov našega društva doslej še ni udeležilo nobenega pohoda. Vse udeležence je prijazno pozdravil predsednik našega društva Franc Hrovat, nato pa besedo predal vodji pohoda, Maksu Grošlju. Taje najprej razložil pomen svetovnega dneva sladkorne bolezni in naš prispevek k temu. Sledil je ogled gradu Jable. Sprejel nas je gospod Novak in nas popeljal v kletne prostore gradu. Začetki gradu segajo v 13. stoletje. Končno podobo s štirimi trakti je grad dobil leta 1850. Lastniki gradu so se pogosto menjali. Zadnja je bila baronica Lichtenberg, ki je umrla leta 1943 in je pokopana v Komendi. Ker ni imela naslednika, je grad podedoval nemški oficir, od njega je 1945 grad odkupila država. Nato je začel propadati. Obnova gradu seje pričela 1997 in zaključila 1999. Arhitektura v gradu je romanska, gotska, baročna. Ker stoji grad na živi skali, obnova statike ni bila potrebna. Sedaj je grad namenjen kot izobraževalni center Ministrstva za kmetijstvo. Tako nam je grad na kratko predstavil gospod Novak. Ogledali smo si lahko le še notranje dvorišče. V prvo nadstropje, kjer je poročna dvorana z znamenitimi Jelovškovimi freskami pa žal nismo mogli, ker so prostore pripravljali za popoldansko sejo Ministrstva za kmetijstvo. Potem smo se tričetrt ure vzpenjali do Dobena po razmočeni, blatni, z listjem posuti gozdni poti. V vasi Dobeno smo se ustavili na čaju, malico smo vzeli iz nahrbtnika. Lastnik gostišča z družino ter naš harmonikar Janez Juhant so nas razveselili z živahno muziko za ples in uho. Razgreti smo se v še vedno meglenem popoldnevu počasi spuščali v dolino, do gradu Jable, kjer so nas čakali naši jekleni konjički. Pohod smo zaključili v Mengšu s toplo enolončnico. Ker je bil naš predsednik prehlajen in brez glasu, je namesto njega dosedanje in bodoče delo društva predstavil Maks Grošelj. Nanizal je probleme in težave ter vse povabil k zavzetemu pridobivanju novih članov društva. Anica Kvas je na željo vseh povedala o svoji poti do insulinske črpalke in vse kar mora uporabnik vedeti ob tem. Riko Prešern je pohvalil delo društva in uspešno sodelovanje z drugimi dru- štvi Gorenjske (Tržič, Kranj, Škofja Loka). Anica Cotman Anžič pa je ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki je tokrat poudarjal skrb za noge s sloganom: Postavite noge na prvo mesto-izognite se amputacijam, vsem položila na srce skrb za noge, pravilno obutev, nogavice ter poudarila pomen vsakodnevne redne hoje za noge in ožilje. Kot sestra, ki sem Likovni natečaj »Plakat miru« Lions klub Domžale za mir v svetu Lions Klub Domžale je 24. novembra v prostorih nove domžalske knjižnice pripravil eno izmed svojih številnih vsakoletnih prireditev in pri tem sledil že ustaljeni akciji mednarodne kakor tudi slovenske zveze lions klubov, kamor sodi tradicionalni likovni natečaj »Plakat miru«. Mladi pod okriljem Monizma tako vsako leto znova razmišljajo o miru ter ga skozi svoje likovne kreacije predstavijo javnosti. Letošnji delovni naslov prireditve Plakat miru je tako potekal pod naslovom »Mir brez meja«. Domžalski lionsi so ob strokovni pomoči članice, akademske slikarke Vere Terstenjak Jovičič, uspeli zainteresirati za sodelovanje več kot dvajset otrok v starosti med enajstim in trinajstim letom. V uvodu prireditve so povedali, da Klub levov, Lions Klub, ni samo prestiž gledanja s srcem dlje od svoje sence, temveč je tudi zaveza načelom, ki so jih sprejeli za svoje, predvsem zavzemanje za javno, kulturno, socialno in moralno blaginjo. Zato je povsem jasno, daje skrb za mir njihova velika zaveza, skrb in misel. Mir pa je bil tudi velika varovanka misli mnogih domžalskih otrok, ki so v zadnjih dneh in mesecih pod mojstrskim čopičem slikarke Vere Terstenjak razmišljali, risali, barvali, pisali in se predajali ideji tako zahtevne kategorije, kot je mir ter ustvarili dogodek, ki so ga poimenovali Razstava plakatov o miru. Mladi likovniki so svoja dela opremili tudi s svojimi mislimi o miru ter tako ustvarili oplemeniteno likovno delo, za katero je vsak izmed sodelujočih iz rok predsednika Lions Kluba Domžale, Andreja Počivav-ška, prejel diplomo. Plakati pa so bili tudi naprodaj, izkupiček od prodaje pa namenjen v sklad za humanitarne dejavnosti. Poleg drugih Lions klub stalno skrbi za OS Roje, v letošnjem letu pa so podelili še celoletno štipendijo odličnjaku osnovne šole, ki mu domače gmotne razmere otežujejo šolanje. Razstava likovnih del pa je v pravo kulturno kompozicijo večera izzvenela ob branju literarnega besedila na temo miru izpod peresa Iris Opara in s koncertom Godalnega ansambla Glasbene šole Domžale, pod vodstvom Gabrijele Neculcea. Večernega kulturnega dogodka se je poleg članov Lions Kluba Domžale udeležila večina mladih umetnikov, njihovih staršev ter drugih obiskovalcev, med gosti pa je bila tudi Terry Milk, predsednica SILE. Lionizem v Sloveniji letos slavi že svojo 15. obletnico. Prvi slovenski lions klub, Lions klub Ljubljana, je začel delovati 18. maja 1990, Lions Klub Domžale pa znotraj Zveze lions klubov deluje že devet let. Slovenski klubi pripadajo »Mednarodnemu združenju lions klubov«, za katere se največkrat uporablja krajša oblika »Lions Clubs International«. Organizacija je bila ustanovljena leta 1917 v Chicagu in je edina humanitarna organizacija, podpisnica ustanovne listine Organizacije združenih narodov, najbolj razširjene človekoljubne organizacije na svetu, ki je prisotna v 193 državah sveta. Danes je v Sloveniji 45 lions klubov, ob pomoči LEO klubov, podmladkov starih levov, pa se število članov bliža številu 1500. Renata Plcelj K 0 W 4 "A I dolga leta izvajala pedikuro, sem jim dala nekaj praktičnih napotkov za nego in oskrbo stopal. Navodila so dobili tudi v pisni obliki kot zgibanke, knjižice, vzorce krem za noge. Vsem, ki se trudimo za raznoliko kakor tudi strokovno podprto delo v društvu, se je v imenu prisotnih zahvalil Janez Hafner. Predavanje: 0STE0P0R0ZA Svojim članom smo 19. novembra pripravili predavanje o tej bolezni, obenem pa izvedli še hitri test za izključevanje bolezni. Osteoporoza je postala s staranjem prebivalstva ena najbolj pogostih bolezni. Prizadene oba spola, ženske zbolijo pogosteje. Imenujemo jo tudi bolezen krhkih kosti. Na bolezen nas nič ne opozarja. Oste-oporozo se da zdraviti, ne pa pozdraviti. Najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek so: zgodnja menopavza (izguba menstruacije pred 40. letom starosti), nizka telesna teža (pod 60kg), prekomerno uživanje alkohola in kave, hrana, ki ji primanjkuje kalcija, pomanjkanje gibanja, nezadostno sončenje, sorodniki z osteoporozo, druge bolezni. Dejavniki, na katere ne moremo vplivati, pa so: ženski spol, dednost, bela rasa, drobna telesna zgradba, zapoznela puberteta, nekatere bolezni žlez z notranjim izločanjem, tudi sladkorna bolezen, bolezni prebavil. Hormon insulin je med drugim potreben za pravilno presnovo [)-vitamina v telesu, vpliva tudi na vsrkavanje kalcija v ledvicah. Lahko bi trdili, da je osteoporoza nov kronični zaplet sladkorne bolezni. Da se z nami nekaj dogaja, napovedujejo najpogosteje zlomi zapestja, vretenc (kihanje), v pozni starosti, po 70. letu starosti, so najpogostejši zlomi kolka. Zato je zgodnje odkrivanje pogoj za pravočasno zdravljenje. Merjenje kostne gostote je prese-jalna preiskava. Ultrazvočna merite se opravlja na petnici. S testom izključimo bolezen, ne moremo je pa potrditi. Zato seje sestra z vsakim bolnikom posebej pogovorila o dejavnikih KAJ PRIPRAVLJAMO V DRUŠTVU ZA DECEMBER 2005 IN JANUAR 2006? V decembru bomo poleg voščil in dobrih želja za leto 2005 obiskali še sladkorne bolnike v obeh domovih počitka: Mengeš in Domžale. V januarju pa Vas že vabimo na pohod v smeri: Lukovica-Gradišče jezero, ki bo predvidoma 28. januarja 2006. tveganja, boleznih in jim potem ustrezno svetovala. Lahko sta imela dva testiranca enak izvid, eden je bil zdrav, drugemu pa je svetovala nadaljnje preiskave pri endokrinologu oz. rentgensko slikanje hrbtenice in kolkov. Za preprečevanje te bolezni zdravniki in sestre, ki delajo v društvih bolnikov z osteoporozo, priporočajo: uživati zadosti mleka in mlečnih izdelkov, biti izpostavljen soncu vsaj pol ure dnevno (obraz, roke do komolcev), meso zamenjati z ribami, opustiti škodljive razvade, se čimveč in redno gibati na svežem zraku ter telovaditi; pozimi, ko ni sonca, uživati D-vitamin v obliki kapljic. Zaradi bolezni dr. Duše Zore Hlade je dvojno vlogo: predavatelja in izvajalca testa imela sestra Angelca Zver za kar seji vsi člani društva še prisrčno zahvaljujemo. Za konec še stavek, ki sem ga o tej bolezni zasledila v eni izmed starejših izvodov revije Sladkorna bolezen: »Odkrijte osteoporozo pravočasno in jo ustavite, preden ona ustavi vas!« IZVRŠNI ODBOR DRUŠTVA DIABETIKOV DOMŽALE ŽELI VSEM ČLANOM ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 2006. Za Društvo diabetikov Domžale Anica Cotman Anžič, tajnica Blagoslovljen božič in srečno novo leto. stran 13 Zoisova nagrada za izum in tehnološke dosežke Čestitamo Janezu Jančarju Med letošnjimi nagrajenci so tudi docent dr. Aleš Podgornik, docent dr. Aleš Stran-car, dr. Miloš Barut in Jane/. Jančar, ki so Zoisovo priznanje, najvišje slovensko priznanje za znanstvene dosežke, prejeli za izum in tehnološke dosežke na področju monolitnih kromatografskih nosilcev. Med prejemniki priznanja, ki so zaposleni v podjetju BIA Separations d.o.o., je tudi Dom-žalčan Janez Jančar, letnik 1967, ing. kemijske tehnologije, prvi dobitnik brez doktorskega naslova. V Domžalah živi od sedmega leta, sedaj pa z ženo in hčerko Ajdo stanujejo na Savski cesti. Kemija je njegova ljubezen že od zgodnje mladosti, koje rad mešal razne kemikalije in sc ukvarjal s pirotehničnimi sredstvi. Nekaj časa je bil zaposlen na Kemijskem institutu v Ljubijani, s sedanjo zaposlitvijo v majhnem, a zelo uspešnem podjetju, pa si je pravzaprav uresničil delovni in življenjski cilj. Glede na vedno nove izzive in probleme je pred Janezom Jančarjem in njegovimi kolegi še veliko problemov, zato bomo o njihovem uspešnem delu zanesljivo še slišali. V Domžalah je prijetno, pravi, tudi okolica, kamor z družino pogosto odidejo na kakšen sprehod, še posebej sta jim všeč Arboreluin Volčji Potok in Kamniška Bistrica, nekaj časa pa ostane tudi za smučanje. Sicer pa so njegova ljubezen hribi in zanje porabi skoraj ves prosti čas. Med drugim je turistično obiskal tudi Himalajo. Zapišimo še to, da nas je na uspešnega domžalskega znanstvenika opozoril Borut Peršolja, predsednik Planinskega društva Domžale, njegov nekdanji sosed. V obrazložitvi ob podelitvi Zoisovega priznanja lahko preberemo, da se zaposleni v podjetju BIA Separations d.o.o. Ljubljana že deset let ukvarjajo z razvojem monolitnih kromatografskih nosilcev. Njihovo razvojno delo seje nadaljevalo s proizvodnjo različnih izvirnih izdelkov, ki omogočajo izolacijo kompleks- KDOR JE SREČEN, NAJ SI NE ŽELI, DA BO ŠE SREČNEJŠI Prešernova nagrada za diplomsko delo nih bioloških makromolekul do visoke stopnje čistosti z različnimi interakcijskimi mehanizmi, kot so ionsko izmenjevalne interakcije, hidrofobne interakcije, interakcije na osnovi obrnjene faze in afinitetne interakcije. Sodelovanje podjetja BIA Separations d.o.o. s podjetjem Boering Ingelheim Austria je nedavno privedlo do razvoja metode za proces čiščenja plazmidne DNA, namenjene za gensko terapijo, kar je prva uporaba monolitne tehnologije v industriji v svetovnem merilu. S področja monolitnih kromatografskih nosilcev je podjetje BIA Separations d.o.o. pridobilo tri slovenske in pet mednarodnih patentov, od tega tri v ZDA, en evropski patent ter en patent v Ruski federaciji, postopek pa poteka še za štiri patentne aplikacije. Nova tehnologija monolitnih kromatografskih nosilcev je izredno inovativno delo, ki vključuje zelo zahtevno raziskovalno in razvojno delo ter odlično znanje z različnih področij. Strokovna javnost je mnenja, da opisana tehnologija sodi med najpomembnejše slovenske tehnološke dosežke v zadnjem času. Ker ta tehnologija pomeni novost tako z znanstvenega kot poslovnega vidika, predstavlja dejavnost podjetja BIA Separations d.o.o. promocijo za slovensko znanost in inovativnost. Ob tako strokovni obrazložitvi si človek težko predstavlja, za kaj pravzaprav gre. Moj sogovornik pravi, da gre za „inteligentne" filtre, ki ločujejo velike biomulekule, predvsem pa so se s pomočjo omenjenih filtrov postopki čiščenja bistveno skrajšali. Doslej so namreč analize trajale tudi do 20 minut, sedaj pa za to potrebujejo le minuto. S skrajšanjem postopkov pa se bistveno zmanjšajo tudi možnosti, da se učinkovine poškodujejo. Iskrene čestitke vsem v podjetju BIA Separations d.o.o., posebej pa Janezu Jančarju, ki mu tudi v prihodnje želimo veliko uspehov. Saša Grilc, profesorica razrednega pouka Na vzorcu 2.467 učencev od 4. do 9. razreda osemletne oz. devetletne osnovne šole smo ugotavljali povezanost med učnim uspehom in športnimi interesnimi dejavnostmi, piše v diplomskem delu mlade Saše Grilc, doma iz Nožic. Za delo, v katerem je raziskovala, katere interesne dejavnosti se obiskujejo po spolu, ali se zaradi slabih ocen opuščajo in katere, ter skušala ugotoviti povezave med uspehom in obiskovanjem dejavnosti ter posledicah opuščanja dejavnosti kot kazni za slabe ocene, je prejela Prešernovo nagrado Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani ter ga uspešno predstavila na 18. strokovnem posvetu športnih pedagogov Slovenije v Rogaški Slatini. Dekle, ki točno ve, kaj hoče od življenja, pravi, da sama v otroštvu in mladosti ni bila prava športnica. S sestro, dvojčico Urško, profesorico defektologije, sta sicer nekaj časa trenirali borilne veščine, celo osvojili vsaka po štiri medalje. Saša je že tedaj s trenerjem ugotavljala, da se je velikokrat zgodilo, da so starši otrokom - uspešnim športnikom, z motorično dovol, potem vse ostalo. Mnogi otroci, sicer potencialno odlični športniki, so tako upoštevali želje (prepovedi) staršev ter opuščali velikokrat edino veselje, ki bi jim morda v prihodnosti prineslo velike športne uspehe. Ko se je odločala za vsebino diplomskega dela, se je spomnila tudi tovrstnih problemov in ker na tem področju prave literature pravzaprav ni, je imela veliko dela. Kako pravzaprav dobiš skoraj 2500 odgovorov na ankete? »Pokličeš ravnatelje v več kot 30 ljubljanskih in drugih osnovnih šolah in jih prosiš za sodelovanje. Seveda morajo biti dosegljivi na tvoj klic. Zaradi zakonodaje o varovanju osebnih podatkov imaš veliko težav. Nekateri ne želijo sodelovati, zopet drugi želijo nekaj v zameno, tretji pri- volijo v sodelovanje, a se potem sploh ne javijo. Zatem greš osebno na šolo do ravnatelja oz. do športnih pedagogov in se dogovoriš za urnike anketiranja. Na nekaterih šolah se tako ponovno oglasiš enkrat, na drugih do štirikrat. Potem pa anketiraš od januarja do marca otroke med devetim oz. desetim in štirinajstim letom, šifriraš spremenljivke, podatke vnašaš v računalnik in jih z mentorico računalniško obdeluješ. V vseh tabelah, ki jih dobiš, urediš spremenljivke, prenašaš številke, da jih lažje bereš in ugotavljaš, za kaj gre. In ker je vzorec zaradi velikega števila anketiranih primerljiv s populacijo, si vesel, da rezultati odražajo dejansko stanje. Ob samem raziskovanju se tudi veliko novega naučiš in uživaš ob zavedanju, da se tvoje znanje širi, da rasteš. Hkrati pa si vesel, da nekdo ugotovi in potrdi, da je tvoja naloga aktualna, predvsem pa uporabna v vsakdanjem življenju,« pravi Saša, ki je na osnovi tako opravljenih anket ugotovila: Teoretična izhodišča raziskave in njeni rezultati potrjujejo pomen gibanja kot enega izmed načinov za doseganje visokih učnih rezultatov. Športna aktivnost vpliva na nekatere notranje dejavnike učne uspešnosti, šport kot zunanji dejavnik pri posamezniku oblikuje osebnostne lastnosti, ki so odločilne za visok učni uspeh. Pri športu, ki ga imajo radi, se otroci sprostijo telesno in duševno. To pa vpliva na zbranost in učinkovitejše delo v šoli. Redne ure športne vzgoje v osnovni šoli niso dovolj, potrebna je vsakodnevna športna aktivnost, ki jo ob šoli organizirajo tudi športna društva in prispevajo k obogatitvi ponudbe za otroke. K pozitivnemu razvoju otrokove sposobnosti navsezadnje pripomorejo tudi starši s svojim odnosom do športa, s športnim življenjem predstavijo otrokom šport kot vrednoto in kot prvi in najpomembnejši vzorniki vplivajo na otrokovo vrednotenje športa, ki bi moral kot vrednota zasedati pomembnejše mesto kot šole in učenje. Žal se nekateri starši tega ne zavedajo, saj otrokom odrekajo udeležbo pri športnih aktivnostih, dokler ne izboljšajo šolskih ocen. Pri tem pozabljajo, da šport celostno vpliva na človekov razvoj, tudi na razvoj in delovanje kognitivnih procesov. Kajti procesi motoričnega in šolskega učenja so si podobni. Zato bi moral vsak dan obstajati večji motivacijski pritisk okolice (staršev, šole, družbe, države) na otroka in obiskovanje športnih interesnih dejavnosti nikakor ne bi smela biti ena od prepovedanih stvari zaradi izboljšanja ocen. Potrebno bi bilo razmišljati v drugo smer, in sicer na navajanje otrok na organizacijo učenja, prostega časa... O vsem tem razmišlja tudi Saša Grilc, ki kot pripravnica - 2. strokovna delavka poučuje na Osnovni šoli Prestranek in pravi, da je delo v razredu »fino«, da ob njem poklicno in osebnostno pridobiva, saj ji otroci dajejo nekaj novega, dobrega, kar jo notranje bogati in razveseljuje. Rada je v razredu, a to ni njen življenjski cilj. »Če se bodo odprla druga vrata, bom zanesljivo vstopila skoznje in poiskala novo priložnost zase.« pravi Saša in razmišlja o raziskovalnem pedagoškem delu, o izpopolnjevanju na tem področju ter morda še o »diplomskem« delu, ki ji bo prineslo zadovoljstvo in morda še kakšno nagrado. Srečno, draga Saša, in naj ti življenje prinese veliko priložnosti. O tem, da . jih boš znala izkoristiti, ne dvomim. Vera Vojska Ko priznanje pride v prave roke... »Kako preprosta m skromna stvar je sreča; vse, kar je potrčimo, tla hi jo začutili, tukaj m zdaj, je preprosto, skromno srce.« Nikos Kazantzakis, grški pisatelj Dandanašnji življenje dobesedno beži mimo nas. Peklenski tempo našega vsakdana sili ljudi v nekakšno duševno plitkost in povr-šinskost, celo v površnost. Velikokrat pa tudi v brezbrižnost. Zato seje še kako vredno, vsaj tu pa tam, ozreti okoli sebe in pogledali, kaj je ta ali oni ustvaril. Mu stisniti roko in čestitati. Za več kol dobro opravljeno delo. Bilo je užitek gledali prizadevne Slanice in člane furistično-rekre-ativnega društva Turnše-Češenik, kako so z neizmerno vnemo in vztrajnostjo »skup spravili« vse potrebno, daje prireditev, poimenovana »Podoknica Nedeljskega Turnše 2005« tako lepo uspela. Še danes se spomnim: sedeli smo. tako, pod večer, v kuhinji pri prijaznem gostitelju Janku Jeraju, kije bil tudi predsednik organizacijskega odbora omenjene prireditve, in mo-ževali o lem, kako prireditev izpeljali. Naš »društveni posebnež« Maks Jeran je prišel na drzno zamisel, da hi postavili dvorec ali vsaj grad, saj se z njim ponašata tako Turnše kot Češenik (no, besedo »ponašata« je razumeti bolj tako, z rezervo, glede na stanje obeh objektov). Pa smo poklicali mojstra Mira Panika, pozni uri navkljub. In je mojster tudi takoj prišel. Beseda je dala besedo, skica našega gradu je bila kar naenkrat na papirju. Poslovili smo se. Že naslednji dan našemu čudenju in presenečenju ni bilo ne konca ne kraja. Mojsler Miro je začel kar sam postavljali ogrodje našega gradu in na dvorišču pri Peruškovih je stala mogočna lesena konstrukcija. Skica prejšnjega večera je dobila svojo monumentalno uresničitev. In prav v teh dneh je mojster Miro IVnišck dobil za svoje delo zasluženo, čeprav popolnoma nepričakovano priznanje. Gospodarsko interesno združenje izvajalcev suhe gradnje, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, je Miru Perušku podelilo priznanje »Mojstrski izdelek 2005«. To laskavo priznanje je Miro Perušek dobil prav za načrt in izvedbo našega gradu. Zato mu, ponosni in veseli, iskreno in od srca čestitamo. Vsi, ki smo skupaj z njim uresničili svoje drzne sanje. Bravo, mojster Miro. R. K. »Okrogli konfinci« Zakaj takšen naslov? Zato, ker je bilo v letu 2005 veliko okroglih obletnic članov in članic društva ŠRI) Koniin - Sv. Trojica. V celem letu se jih je zvrstilo kar devet, pel moških in štiri ženske. In kdo so to bili'.' Najbolje, da jih kar naštejem; Lojze Gradišek - 70 let, Ludvik Mavsar - 70 let, Ivan Ložar - 80 let, Marija Mavsar - 60 let, Janez Zore - 40 let, Rajko Kreft - 40 let. Marija Koderman - 40 let, Marija Koderman st. 80 let in Slavka Puslolnik - 80 let. Ker je to za naše društvo res nekaj izjemnega, posebnega, smo se odločili, da napišemo članek tudi o tem. Vemo, da je vsak dan nekaj posebnega, vsak dan nam je podarjen, zato ga izkoristimo. Naj bo bogat, poln lepih trenutkov, naj bo tak, da bomo nanj lahko ponosni. Človek je družabno bitje, zato rabi prijatelje, sosede, znance,... Bodimo prijatelji in se potrudimo, da zavestno vzpostavimo pozitiven odnos do sebe in sočloveka. Takšne prilike, kol je praznovanje rojstnega dne, pa so trenutki, kjer to lahko tudi pokažemo, da nekomu povemo, da ga imamo radi, da nam veliko pomeni, da smo mu hvaležni, ... Ma enem izmed praznovanj: Lojze G„ Marta M., Ludvh M. ki hran L, Jani Z. Rajko K, Marija H Stavka P. ki Marija K. st Tako smo ob tej priložnosti praznovanj okroglih obletnic nekaterim celo postavili mlaje in poskrbeli za prijetno praznovanje. Pravijo, da leta niso važna vendar bi se jim ob tej priložnosti vseeno zahvalili za preteklo delo in jim zaželeli še na mnoga leta. Marija Ravnikar Novoletne želje Zdaj zdaj bo nastopilo leto 2006. In verjetno ima ob tem vsakdo tudi določene želje. Tokrat smo mimoidoče povprašali po njihovih. Saša: »Moja največja želja je, da bi uspešno zaključila obveznosti na liikiillc-ti. To je edina stvar, ki bi jo prav posebej izpostavila, seveda pa si tako kot vsi drugi tudi sama želim zAavja in sreče nasploh Menim pa tudi, da če ima človek preveč pričakovanj ali pa so ta prevelika, večja je verjetnost da bo razočaran...« Maja, Maja, Irena: »Naša največja želja je dobro zaključiti letnik. Polem pa CVETLIČARNA Vijotica Stanka PRAŠNIKAR delovni ča»: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure Ul. avgusta 29a, 1233 Dob, tel. 721 43 33, GSM: 040 209 067 Saša Maja. Maja, Irena so tu še bolj osebne stvari kot je ljubezen, no pa seveda si glede na to, da smo še mladi, želimo še veliko družabnih in veselih trenutkov. Aja. pa veliko lepega vremena oz. veliko sončka!« Tjaša: »Kaj bi si želela v letu 2006. Veliko denarja (smeh!).« Toni: »Kratko in jedrnato: miru in veselja. No. pa tudi malo denarja; ravno toliko, da bi zadostovalo za normalno življenje.« Alenka Zumbar Tjaša Toni SLAIVINIK * d©c^nwb(n' 2005 NAJSREČNEJŠE LJUDI POŠTENJE RODI Vesele božične praznike in srečno novo leto! Veliko prijetnih praznikov, sreče, zdravja, ljubezni in skupne skrbi za vse naše otroke v letu 2006 Zveza prijateljev mladine Domžale Vsem bralcem in bralkam Slamnika, še posebej pa našim članicam in članom voščimo prijetne praznike ter srečno, uspešno in zadovoljno novo leto. Turistično društvo Radomlje Vsem svojim članom ter članicam ter občanom in občankam občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin prijetne praznike ter vse dobro v letu 2006. Društvo izgnancev Domžale Čebelarsko društvo Domžale želi vsem vesel božič in veliko sreče in zdravja v letu 2006. In ne pozabite, zdravje bo boljše, če boste jedli naš med. Prijetne božične praznike, veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v letu 2006 ter veselih srečanj z našimi članicami in člani, tudi ob obnovljenem vodnjaku Turistično društvo Ihan Prijetne vse praznike v letu 2006, v katerem vam želimo tudi veliko sreče, zdravja in zadovoljstva, morda pa tudi košček naše borbenosti Društvo borilnih veščin Domžale -Mladi boksar Dob Verjemite, da bo leto 2006, v katerem vam želimo veliko prijetnih kulturnih dogodkov na Studencu, lepše, če nas boste velikokrat obiskali. Želimo tudi vesel božič in srečno ter zdravo 2006. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan Bodite tudi v letu 2006, kjer naj vas spremljajo sreča, zdravje in uspeh z nami in našimi zmagami. Nogometni klub Domžale Vesele božične praznike ter veliko zdravja, sreče in prijetnih trenutkov, morda tudi s pesmijo našega zbora Ženski pevski zbor Stane Habe Društva upokojencev Domžale Svet Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir želi v letu 2006 vsem krajankam in krajanom, kakor tudi poslovnim sodelavcem, obilo osebne sreče, zdravja, zadovoljstva in poslovnih uspehov. Veliko sonca, veselja in kar največ /Ti "uresničenih ciljev! Sodelavke in sodelavci Centra za mlade Center požarne varnosti Domžale želi v letu 2006 veliko prijetnih praznikov ter srečnih in varnih dni. Lovska družina Domžale želi prijeten božič ter srečno, zdravo in zadovoljno leto 20Ć6. Vsem bralkam in vsem poslušalcem, vsem bralcem in vsem poslušalkam: naj rojstvo Božjega deteta v vas predrami notranji mir, rojstvo Novega 2006 pa obdari z zdravjem in dobro voljo. Ostanimo dobri. Radio Ognjište Društvo upokojencev Domžale Vsem članom in članicam ter občanom in občankam želimo prijetne praznične dni, veliko sreče, veselja in zdravja v letu 2006. Vabimo vas, da se nam pridružite in polepšate jesen življenja. Prostovoljno gasilsko društvo Ihan Želimo vam prijetne božične praznike ter sreče, zdravja in prijetnih dni v letu 2006 ter se zahvaljuje za vso pomoč v letu 2005. Krajevne skupnosti mesta Domžale želijo krajanom in vsem poslovnim sodelavcem vesele božične in novoletne praznike. V letu 2006 pa obilico zdravja, sreče, razumevanja v družinah in delovnih sredinah. Predsednica Sveta KS Slavko Šlander Domžale: Jožefa POLANC Predsednik Sveta KS Simona Jenka: Peter PAVLI Predsednik Sveta KS Vencelj Perko: janež ULČAR ■J .\mm- . _ 0 M . s . stran 14 Center za socialno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2006 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v družinah in delovnih sredinah. Namesto novoletnih voščilnic smo denar namenili Društvu rejnic in rejnikov Domžale Sreča je v drobnih rečeh, majhnih dogodkih in veselih ljudeh. Prijetne božične praznike in najlepše želje za leto 2006. Comett zavod za pomoč in nego na domu Svet krajevne skupnosti Toma Brejca Vir želi v letu 2006 vsem krajankam in krajanom, kakor tudi poslovnim sodelavcem, obilo sreče, zdravja, zadovoljstva in poslovnih uspehov. VOŠČILO Želimo, da v teh prazničnih dneh na vsakem obrazu zažarel bi vesel nasmeh. Naj prijazni decembrski možje razveselijo še tako revno srce, ter da bi vsi ljudje sveta živeli brez gorja. In da zdravja ter srečnih trenutkov nešteto vsem ljudem prineslo bi novo leto. »Sovice« -Vrtec Urša Marta, Sonja Vzgoja otrok je ena najtežjih, a tudi najlepših stvari na svetu! Naj vam in nam uspeva v letu 2006 želi ravnateljica Marija Jerina Vsem svojim članom ter občanom in občankam občin Domžale in Lukovica želimo vesel božič, srečno, uspešno ter zdravo novo leto 2006, hkrati se zahvaljujemo za pomoč in podporo. Športno društvo Zlato polje stran 15 NARAVI NASPROTI - SREČA NA POTI Vsem, ki naju imajo radi, posebej pa mami Tilki, babi Geli ter dediju Lojzetu veliko zdravja in prijetnih trenutkov z nama Dadi in Ali Bodite tudi v letu 2006, kjer naj vas spremljajo sreča, zdravje in uspeh z nami in našimi zmagami. Nogometni klub Domžale Kotalkarsko drsalni klub Domžale Športnikom želimo zmage, občanom Domžal pa sreče in zdravja v letu 2006 Voščilo za 40. rojstni dan Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. Zato draga mami Mateja: Ne želim, da se ti izpolnijo vse želje, sanje in upi, ker potem ne boš več želela, sanjala in upala. Želim, da se ti izpolni toliko želja, sanj in upov, da boš srečna. Kajti življenje je kakor knjiga; včasih njene strani so žalostne in sive, a včasih mavrične, igrive. Naj tvoja knjiga same lepe strani obrača, ti vso dobroto poplača. Naj na teh straneh so zdravje, ljubezen in sreča, naj nobena stran ne bo boleča. Mami vse najboljše iz srca, naj tvoja knjiga samo lepe strani ima! Vsem občanom pa srečno in uspešno novo leto 2006! Pika Polona Oko naj se očesu nasmeji, roka toplo seže naj v pozdrav, beseda naj besedo obogati, ljubezni, sreče, zdravja zaželi. Vesele božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno v novem letu 2006, Vam želi Svet Krajevne skupnosti Rova Vsem občanom in ljubiteljem kulture voščimo vesel božič in srečno novo leto 2006. Zveza kulturnih društev občine Domžale Naj vam pesem Janke Jerman polepša vse dni leta 2006! V vrtinec časa smo ljudje ujeti, v njem plavamo od rojstva vse do kraja. Za nami vedno neka sled ostaja, prevečkrat nas omamljajo obeti. Različna luč na naša pota sveti. Ko mislimo, da smo že sredi raja, vse težje naše bivanje postaja, težko pretrde je orehe streti. Vsak dan zato poskusimo živeti, za soncem se ozirati začnimo, ne skušajmo se v lastni svet zapreti, ljubimo se, prijateljstvo gojimo. Harmonično začnimo v zboru peti, za mir na svetu vse moči napnimo. Univerza za tretje življenjsko obdobje, Društvo Lipa Območno združenje Rdečega križa Domžale vošči vsem občanom in občankam, še posebej krvodajalcem in krvodajalkam, prijetne praznike, veliko sreče, zdravja ter zadovoljstva v letu 2006 ter se vsem zahvaljuje za opravljanje plemenitega poslanstva in pomoč. Blagoslovljen božič in zdravo ter mirno v novem letu 2006 vam želimo Krajevna skupnost Jarše-Rodice ter Krajevni odbor ZZB NOV, Krajevna organizacija Rdečega križa, Prostovoljno gasilsko društvo, Župnija Jarše, Karitas, Kulturno društvo in Turistično društvo. Vsem gasilkam in gasilcem, prijateljem gasilstva in krajanom se zahvaljujemo za pomoč in uspešno skupno delo. V času božičnih praznikov vam želimo, da bi podoživljali družinsko srečo, v novem letu pa, da bi se vam uresničile vse vaše želje. PGD Žeje -Svete Trojica Novo leto je čas, ko se ozremo nazaj in takrat morda zagledamo prav tisto, kar si že dolgo želimo. Včasih srečamo prav tistega, ki ga že dolgo nismo videli. Zgodi se ko imamo čas, da se ustavimo, se razgledamo naokoli in si postavimo prava vprašanja. Želimo vam, da bi v prihajajočih prazničnih dneh našli mir in čas za ljudi ter dogodke, ki jih imate radi. Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale Drevo, mogočno, da ga ne objame* z rokami, vzJdije iz drobnega semena. Zgradba. višja od devetih nadstropij, zraste iz prgišča zemlje. Potovanje. dolgo tisoč milj, se začne z enim samim korakom. TA0 64 lovcin 1.1 u dobijo i nI.* in moislioviiu' Vasem Živi Vesel božič ter veliko zdravja, sreče ter sodelovanja v letu 2006 vam želi Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Vesel božič ter veliko zdravja, sreče ter sodelovanja v letu 2006 vam želi Atletski klub Domžale Vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno 2006 Društvo vojnih invalidov Domžale Novo leto Leto se izteklo je, zopet novo piše se. Kaj pa nam prineslo bo, to pa ve le malokdo. Težko vsak ga pričakuje, ko načrte nove kuje. A nihče naprej ne ve, ali res izpolni se. Jaz pa si želim le to, da na svetu mir naj bo In ljudje trpeči, naj živijo v sreči. Marija Jene Hvala in srečno 2005 MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE (MDI) je letos praznovalo 30 letnico svojega delovanja. Združuje invalide iz občin Domžale, Luko vica, Moravče, Mengeš in Trzin. Društvo potrebuje za svoje delovanje denarna sredstva. Poleg namenskih sredstev, ki jih dodeli Zveza delovnih invalidov Slovenije, so največji prihodek društva sredstva, ki jih namenijo občine, podjetja in posamezniki. Donatorska sredstva za koledar društva so velik prispevek za uspešno delovanje. Prav za vse te prispevke bi se radi zahvalili vsem, ki ste prisluhnili naši prošnji in prispevali sredstva, ki bodo namenjena reševanju problemov težkih invalidov in socialno šibkih invalidov. Vsem LEPA HVALA! Vsi člani MDI Domžale vam voščimo vesel december, lepe praznike in rahločutno srce tudi v naslednjem letu! Medobčinsko društvo invalidov Domžale Naj vam leto 2006 prinese veliko zdravja, sreče in veselja, prijetne praznike ter čim več srečanj z nami Društvo izgnancev Domžale Vsem članom in članicam ter občanom in občankam z območja Upravne enote Domžale želimo v letu 2006 veliko zdravja, osebne sreče, prijetnih praznikov in uspešnega sodelovanja ter vas vabimo, da se nam tudi v letu 2006 pridružite. Območno združenje ZZB NOV Domžale IP SREČA JE EDINO, KAR SE PODVOJI, ČE JO DELIMO stran 16 Otroci v Nepalu žrtve političnih spopadov V domžalski Galeriji je v začetku meseca decembra v organizaciji Centra za mlade in v sodelovanju z Amnesrv International Slovenije potekala zanimiva enotedenska akcija za naslovom Nepal - dajte otrokom upanje, ki je vključevala razstavo risbic mladih ustvarjalcev ustvarjalnih delavnic Centra za mlade iz Domžal in fotografij nepalskih otrok avtorjev, ki so obiskali to daljno deželo v Himalaji ter vrsto zanimivih predavanj. Na ta način naj bi širši javnosti predstavili zapleten in težak položaj v tej državi, še posebej pa opozorili na izjemno težko situacijo, v kateri so postali žrtve dogajanj tudi otroci. Kaj se torej dogaja v Nepalu in kakšen je bil širši kontekst akcije. Nepal je v zadnjem desetletju prizorišče srditih in surovih spopadov med varnostnimi silami in maoističnimi komunističnimi uporniki. Doslej je bilo v spopadih ubitih že preko 12.000 ljudi, informacije o tem pa sem in tja pridejo tudi do naših medijev. Tako kot v večini tovrstnih spopadov so največje žrtve med civilnim prebivalstvom, ki je ujeto med vojskujoče strani, delno se s spopadi srečujejo tudi popotniki in alpinisti, vendar zgolj obrobno, saj morajo v primeru, da naletijo na upornike, le-tem plačati »davek«, ki pa niti ni ne vem kako visok. Seveda pa spopadi močno škodujejo turizmu in pohodni-štvu, dejavnostim, ki so v zadnjih letih prinesle pomemben napredek državi in pomenijo enega glavnih virov preživetja, /ato so Nepal mnoge države uvrstile na se/nam nevarnih okolij, za katere se obisk odsvetuje in zanj tudi zavarovalnice ne želijo sprejeti rizika. Vse to pa škoduje zlasti nepalskemu že tako skromnemu gospodarstvu in številnim revnim prebivalcem, ki so prav v tujih obiskovalcih našli vir za svoje preživetje (npr. trgovci, gostinci, nosači, lastniki planinskih zavetišč, vodniki..). Takšne razmere, ki jim ni videti konca, imajo lahko neslutene posledice na prihodnost in razvoj te himalajske države. Toda najbolj tragično je, da so v tem tragičnem dogajanju največje žrtve spopadov otroci. Po podatkih nepalske skupine za zaščito otrok naj bi od leta 1996 bilo ubitih že najmanj 400 otrok, a število je najbrž bistveno višje. Otroke ubijajo v načrtnih napadih ali pa so žrtve nediskri-minatornih spopadov. Otroke nezakonito zapirajo, mučijo, posiljujejo, ugrabljajo in vključujejo v vojaške enote (za ščit). Več kot 2000 otrok je izgubilo starše, več kot 4000 jih je izgnanih s svojih domov. Otroci so brez pravice do šolanja, živijo v skrajni revščini in brez dostopa do osnovnih storitev (zdravstvo, pitna voda, higienska sredstva ). Z otroki se trguje in se jih izkorišča za delovno silo. Oblikovala se je celo posebna kasta otrok z imenom Dalit, »nedotakljivi«, ki trpijo najhujše diskriminacijske posledice. Spopadi so se prenesli tudi na šole, saj prav te obe sprti strani uporabljata za vojaške namene. Številne šole so uničene, veliko je pomanjkanje učiteljev (poklic je zelo nevaren), maoistične sile pa tudi preprečujejo pouk, grozijo učiteljem, ki so tako kot učenci v nenehnem strahu. Oporniki so doslej ugrabili na desettiso-če otrok in njihovih učiteljev z namenom politične in ideološke prevzgoje. Spopad se je torej prelevil v boj za duše v najbolj občutljivi lazi šolanja. Zato je Amnesty International že večkrat pozval Maoiste in Komunistično partijo Nepala, da zagotovijo spoštovanje otrokovih pravic in poskrbijo, da bi imel vojaški spopad čim manj posledic za otroke. Ustavijo naj ugrabitve otrok zaradi »političnega« prevzgajanja, ustavijo rekruta-cijo otrok za vojaške namene in izpustijo vse otroke, ki so vključeni v maoistične namene. Cveta Zalokar- Oražem Nepal - dajte otrokom upanje Center za mlade Domžale se je na pobudo Amnesty International pridružil vse-evropski akciji, s katero je želel opozoriti na življenjske razmere otrok v Nepalu. Civilni prebivalci te gorske države so ujeti med dvema vojskujočima stranema in živijo v izjemno težkih razmerah ter hudem nasilju. Nasilje je poseglo na vsa področja nepalske družbe, a najbolj prizadeti so prav otroci. Nepalske skupine za zaščito otrokovih pravic menijo, da je v spopadih od leta 1996, ko so maoisti začeli svojo »ljudsko vojno« pa do danes, umrlo najmanj 400 otrok. Otroke ubijajo v načrtnih napadih. Nezakonito jih zapirajo, mučijo, posiljujejo, ugrabljajo in vključujejo v vojaške enote. Preko 2000 otrok je izgubilo enega izmed staršev in preko 4000 otrok se je moralo odseliti iz svojih domov na območjih, kjer divjajo spopadi. Že tako omejen dostop do izobraževanja se je še poslabšal, zato mnogim otrokom ni zagotovljena pravica do izobraževanja. Mladi iz ustvarjalnih delavnic so pod mentorstvom Mateje Absec preko likovnih del izrazili občutke in podporo otrokom in mladim, ki živijo v deželi pod Himalajo. 20. novembra, prav na dan otrokovih pravic, so njihova dela razstavili na svetovni razstavi v Katmanduju, glavnem mestu Nepala. To je za mlade ustvarjalce posebna čast, saj so bila na natečaju izbrana prav vsa dela. Slike so na ogled postavili tudi v Galeri- ji Domžale, razstavi pa dali naslov Nepal - dajte otrokom upanje. Razstavo je 5. decembra odprl častni konzul Kraljevine Nepal, mag. Aswin Kumar Shresta. Kot goste so k sodelovanju povabili tudi staroste slovenskega alpinizma, ki že več kot tri desetletja spremljajo razmere v Nepalu. Ta, nam drugačni svet, so ujeli skozi fotografski objektiv. Fotografije, ki so živa slika nepalskih otrok, so razstavili Tone Škarja, Bojan Pollak, Stane Klemene in dr. Damijan Meško. Z velikim veseljem seje njihovemu povabilu odzvala tudi županja Cveta Zalokar Oražem, ki je prav tako prispevala svoje fotografije, ki jih je posnela med trekingom pod Anapurnami. S fotografijami sta sodelovala tudi Milan in Lili Jazbec. Vsak dan so vzporedno potekali večeri video in dia projekcije, ki so jih izvajali omenjeni alpinisti. Predstavljena so bila potovanja v nam čisto drugačne svetove: Nepal, Argentino, Mongolijo in Sibirijo. Večeri so bili bogati, lepo obiskani, udeleženci pa navdušeni. Za zaključek so mladi iz centra organizirali bolšjak, izkupiček pa namenili sirotišnici v Nepalu. Akcija je bila med obiskovalci razstave in spremljajočih predavanj zelo lepo sprejeta, z željo, da bi se še kdaj ponovila. Mojca Grilj Foto: Mirni Pollak Razstavo je odprl častni konzul Kraljevine Nepal mag. A3hwln Kumar Shresta. •Kaj boš počel, ko prideš ven od tu«? Letošnji nagrajenec za najboljši slovenski tlim »Odgorbadogroba«, Jan Cvitkovtč. Utrinki iz Festivala slovenskega filma v Portorožu Za nami je še en festival slovenskega filma, ki očitno tudi uradno postaja festival drugorazredne kategorije. Pa sploh ne zaradi kvalitete samih filmov. Le ti so v zadnjih letih le nekoliko dvignili svoj nivo. V mislih imam predvsem organizacijo: od zamujanja predstav, zamika slike, floskulističnih nagovorov gledalcev, neangažiranost avtorjev po samih projekcijah, kar samo kaže na že rahlo tradicionalno odvečen odnos do javnega nastopa, predvsem pa organizacija tiskovnih konferenc, ki so bile že strukturirane tako, da niso povedale nič novega, oziroma zanimivega (predvsem »Ljubljana je ljubljena,« Matjaža Klopčiča, kjer so po novinarski projekciji konferenco ekspresno zaključili). Sprehodimo se po filmih, ki so bili prikazani v tekmovalnem programu. O glavnem nagrajencu »Odgro-badogroba« sem pisal že v minuli številki Slamnika, zato tokrat ne bom zgubljal odvečnih besed. Festival je odprl igrano-dokumen-tarni film Saše Podgorška »Kaj boš počel, ko prideš ven od tu?« v sodelovanju z Iztokom Kovačem, plesalcem in koreografom. Gre za neke vrste plesno predstavo, ki pa se dogaja na razmeroma neobičajnem mestu - trboveljskem rudniku, ki je v zadnjih vzdihljajih. »Človeške ribice« v obliki plesalcev nikoli ne vidijo svetlobe dneva, jamsko življenje pa je edino, ki ga poznajo. Film spominja na Matrico brez specialnih efektov, kjer je prav tako človeški razum v funkciji njegove telesnosti in duševnosti. Človek je, izven umetniške igre, skladen sam s seboj šele v izrednih razmerah, kar življenje v jami prav gotovo je, tudi če se sam tega ne zaveda. Njegova povezanost z rudimentarnim okoljem, ki je na nek način tudi bolj »naravno« od današnjega življenja v mestih, v njem, kljub očitni stiski, prebuja tiste skrite potenciale, ki jih zaradi pomanjkanja časa v vsakdanjem življenju praktično vedno tudi prezremo. To pa se lahko zgodi celo, če gledamo omenjeni film, saj seje izkazal kot (pre)zahtevno čtivo za gledalca, ki ne razume umetnosti izraznega plesa. Drugi tekmovalni dan se je v Sloveniji premierno prikazal »Ugla-ševanje,« film Igorja Šterka, ki je presežek prejšnjih dveh (Ekspres, ekspres in Ljubljana) predvsem zaradi odlične igralske zasedbe (Peter Musevski, Nataša Burger) in režije ter precej dodelanem scenariju, nekoliko pa vtis pokvari le (ne)logič-no odprt konec. Gre za zgodbo o »neuglašenem« zakonskem paru: v usodo vdanem možu (Musevski) in histerizirani ženi (Burger) z dvema najstniškima hčerama, ki jima nadaljevanje življenja nikakor ne »steče.« Zaradi domala nevzdržne domače situacije sta tudi ljubezen prisiljena iskati drugje, pa čeprav le mrvice. Denimo, ob njegovem spogledovanju z nekdanjo sošolko (Pol- ona Juh) ali njenem flirtu s sodelavcem. Kakorkoli že, Sterk postaja znan po tem, da zgodbe ne razgrajuje in ne tematizira, ampak prikaže samo drobce dogajanja med ljudmi, ki se lahko razvijejo v nekaj, kar ima lahko »resne posledice,« vendar največkrat do tega niti ne pripelje. V tem oziru ni prav nič transcedenten, pač pa zelo realističen in vsakdanji, domala banalen. Spominja na otroka, ki je prezgodaj prenehal sanjati in taki so tudi njegovi filmi: golo življenje kot tako. Boj za vsakdanje trenutke sreče, katerih pa se že tako sramujemo, da smo jih prenehali deliti z drugimi. Morda pa je, tudi v lastnih očeh, samo naša fantazija postala bolj izmaličena in perverzna ter na ta način nevredna, da bi jo še s kom delili. Kot ujetniki lastnega umskega bordela tavamo eden poleg drugega, ne da bi se prav dobro zavedali, da so naše sanje pravzaprav iz iste, človeške snovi. Pri tem pa je moč uzreti, kako »visoko moralo« imamo, ko presodimo, da določene naše misli »niso za v javnost.« Najverjetneje je tak zaključek več kot ustrezen, saj nikoli ni priporočjivo odkrivati tistih delov sebe, za katere smo prepričani, da jih drugi ne poznajo. Pa ne, da bi bil Musevski gej, ali kaj podobnega. Gre zgolj za načine, »kako kaj mislimo«, tudi če ne (morda pa zlasti zato) ukrepamo. Zgodba se konča na začetku. Eden od vrhuncev festivala naj bi bil željno pričakovani film »Ljub- ljana je ljubljena«, mojstra sedme umetnosti, Matjaža Klopčiča, kakor ga v predfilmu poimenuje starosta slovenske filmografije, Polde Bibič, ki je nastopil že v njegovem, najboljšem slovenskem filmu vseh časov, »Cvetje v jeseni«, o čemer bi se sicer dalo razpravljati. Omenjena Ljubljana je najdražji slovenski filmski projekt vseh časov, saj seje proračun približal 300 milijonom sit. »Kljub temu pa je to še vedno dosti premalo za tako ambiciozen projekt,« kakor je to komentiral nek drug slovenski režiser. Ne smemo pozabiti, daje bila ambicija ogromna, domala neuresničljiva. Sam avtorje na edino vprašanje na novinarski konferenci, ki sem ga zastavil sam, do katere mere je zadovoljen z realizacijo svoje vizije, zajedljivo odgovoril: »Z 80%, če pa vas kaj moti, prosim povejte.« Seveda sem modro molčal. »Ljubljana je ljubljena« je v veliki meri avtobiografski film, ki pa mu ne uspe prenesti svojega osnovnega občutja na gledalca. Gre sicer za neke impresionistične drobce, ki naj bi skupaj tvorili celoto, vendar v tem primeru je argument ravno obraten: Klopčič vidi umetnost kot disperzivnost, ne-celovitost. Njegova »verjetnost vizije« je zavesten epski odnos, ki pomeni apriorno distanco do lastnega dela, oziroma do nezmožnosti doživljanja lastne biti. Kot da bi sama zgodba potekala v konstantni avto-refleksiji, na podlagi cesarje avtor zgolj razmišljujoč, nikakor pa ne delujoč, saj je emocija predaleč stran. Pri tem nas avtor pušča neizbežno same, da se prebijamo čez njegov zahteven material. Tudi manipulacije ne izkorišča v svoj prid, saj je njegovo telo vseskozi izven filma, navkljub dejstvu, da je zgodba biografska, kar pomeni, da ostaja na svojem »visokem odnosu« do filmske umetnosti. Vse v vsem, razlogov za nedorečen odziv s strani publike je ogromno: visok proračun in radodarnost filmskega sklada, bolezen avtorja, zaradi katere je osnovne režijske naloge prepuščal drugim ter ekipa, ki bi lahko snemala že »Bitko na Neretvi« (in nekateri med njimi so najbrž tudi jo). Najbolj pa nam je lahko žal »kastriranih igralcev«, ki so druga- če lahko čisto solidni. Prepad med generacijama je bil tokrat resnično preglobok. Pozitivno presenečenje letošnjega fsf-ja je bil nedvomno dokumentarec Saše Podgorška, »Razdražene države Amerike«, skozi katerega je ovekovečil zadnjo ameriško turnejo slovenske glasbene skupine Laibach. Gre za nadgradnjo filmov svetovno znanega ameriškega režiserja Michaela Moorea (Bowling for Columbine, Fahrenheit 9/11), ki le razgali situacijo v ZDA, medtem ko Podgoršek ponudi že rešitev, ki je skrita nekje v sporočilnosti glasbe Laibach. Reakcija Američanov (vsaj tistih, ki so se udeležili koncertov) sodi v učbenik pametnega razmišljanja, saj nam razkrije paleto možnosti, ki so nam na razpolago kot gledalcu/poslušalcu. Zanimivost je tudi ta, da v vsem dokumentarcu (ki traja nekoliko več kot uro), ni nobenih izjav skupine (razen molitve ideologa skupine, Petra Mlakarja), kar mu daje še dodaten čar, saj gre za identifikacijo skozi Drugega, ki šele daje legitimiteta in tudi pristnost prvemu. Nekateri poznavalci glasbe Laibachov morda lahko prenagljeno film na hitro odpravijo, »češ, da gre za glasbo, ki jo že dodobra poznajo«, vendar pravi »haklc« je nekje popolnoma drugje. Namreč, da se nekaj novega lahko naučimo skozi reakcijo nekoga, ki je v tem svetu akter številka ena. Kdo ve, morda pa je tudi glasba v sami biti namenjena v prvi vrsti njim. Gre za funkcionalno nezmožnost postavljanja definicije v več ozirih. Za konec omenimo še najbolj prijetno presenečenje letošnjega festivala, »Voda v očeh«, mladega Jožeta Baše, študenta fizike. Dečko je bil med vsemi drugimi (neprijetnimi opravili tudi glavni igralec, režiser, scenarist in montažer. Ne glede na to, da je njegov izdelek pomankljiv v več ozirih, premore zadosti iskrenosti, daje bil izglasovan za najboljši film občinstva in nagrado za posebne dosežke s strani komisije. Jože, svaka čast! Za drugo leto pa lahko samo upamo, da bo na festivalu tudi kakšen film Društva Milf. Tudi s pomočjo občine. Žiga Čamernik INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01 / 72-38-015 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Sarmica je smiselno nadaljevanje zgodbe, ki ste si jo lahko ogledali v uspešnici Juhica, prvi uprizoritvi gledališča Mojteater. Aleksandrova mlada zenička seje vrnila s poročnega potovanja po Španiji, kamor je odšla sama... In vzrokov za prvi in pravi zakonski prepir je bilo mnogo. Vesna se je odselila k svoji mami, Aleksandru pa priskoči na pomoč, kot vedno, njegova bivša žena Kristina. In, popolnoma nepričakovano, sosed Anton JerŠin - Pištol'ca, veliko prezgodaj upokojeni miličnik, pardon ... detektiv. Predstava, ki zagotavlja huronski smeh gledalcev: zaradi dinamičnih dialogov, nepričakovanih zapletov in komičnih situacij - kot življenje samo, če ga le znamo pogledati s pravega zornega kota. Organizacija: Moj Teater. nT* sobota, 31. december ob 10.00 - za IZVEN Lutkovno gledališče TRI Nataša Herlec: MAČEK EGON lutkovna predstava Maček Egon ima zelo grdo lastnost. Ničesar noče deliti, zato ostane brez prijateljev. Iz osamljenosti ga reši Božiček, ki mu pokloni zelo nenavadno darilo. Ob njem Egon spozna svojo zmoto ter vse svoje napake popravi z eno samo velikodušno gesto. Tako zelo lepo je imeti prijatelje, še posebej v prednovoletnem času! Predstava traja 30 minut inje primerna za otroke od 2. leta dalje. Komedija Ti nori tenorji nas na lahkoten in zabaven način popelje skozi zakulisja opernega gledališča, realne in namišljene svetove velikih in manj velikih pevskih zvezd, njihovih direktorjev, občudovalcev, nasprotnikov ... Pred nami se odvije en dan razburljivih dogodkov in nepredvidljivih naključij, povezanih z večernim nastopom svetovno znanega tenorista Tita Merellija, sicer odvisnika od alkohola in žensk, ki ga spremlja njegova muhasta in bolestno ljubosumna žena. Ker mu ta tik pred nastopom dokončno zagrozi, da ga bo zapustila, veliki zvezdnik pijan in zadrogiran s pomirjevali obleži na postelji. Direktor Clevelandske opere, ki mu gresta po glavi le slava in denar, spretno reši situacijo in na oder pošlje svojega pomočnika, skritega pevskega talenta, za katerega naj sploh nihče ne bi opazil, da je zamenjal pravega zvezdniškega tenorista.Tako se tudi zgodi, toda po koncu predstave imamo kar na enkrat dva Merellija, pravega in prevaranta. sreda, 4. januar 20.00 - abonma ORANŽNI in IZVEN četrtek, 5. januar 20.00 - abonma RUMENI in IZVEN petek, 6. januar 20.00 - abonma RDEČI in IZVEN sobota, 7. januar 20.00 - abonma ZELENI in IZVEN Ken Ludvvig: TI NORI TENORJI Drama SNG Maribor komedija režija: Jaša Jamnik, igrajo: Kristijan Ostanek, Dunja Zupanec, Nenad Tokalie, Vlado Novak, Alenka Cilenšck, Ivica Knez, Mojca Simonič, Sonja Blaž sobota, 14. januar ob 10.00 - za IZVEN Lutkovno gledališče Maribor Slovenska ljudska: PAVLI HA lutkovna predstava 'avliha je nenavaden ljudski junak, ki svet razume drugače kot običajni ljudje. Zato se tudi njegove snubitve sosedovega dekleta ne iztečejo tako, kot pričakuje njegova mama. Solistično avtorsko predstavo Pavliha, burko z ročnimi lutkami, s katero sta igralka Karla Godič in tehnik Mirko Černic obeležila 30 let dela v Lutkovnem gledališču Maribor, je režiral znani češki režiser Karel Polak. Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. četrtek, 26. januar ob 19.00 - VSTOP PROST ARVEN ŠAKTI KRALJ SZOMI odprtje fotografske razstave Q_ GD Galerija / Arven Šakti Kralj Szomi je bila rojena leta 1974 v Kranju. Kot otrok je živela v Angliji, kjer je leta 1996 diplomirala na Goldsmith's College, Universitv Of London, smer »Fine art Studio praetice and Contemporarv Critical Theorv«. Leta 2000 seje preselila v Slovenijo, kjer je dve leti kasneje vpisala magistrski študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, smer video in fotografija. Živi in dela v Domžalah. Razstava bo odprta do petka, 10. februarja 2006. sobota, 28. januar ob 10.00 - za IZVEN Mini teater Po bratih Grimm: ŽABJI KRALJ lutkovna predstava Zgodba o princesi, ki ji v kalni mlaki izgubljeno zlato žogico vrne žabec, v zameno pa želi princesino ljubezen, temelji na vedno aktualni temi sklepanja kompromisov. Sporočilo pravljice, namenjeno malim princeskam, kaže na možnost gledanja dogodkov z različnih zornih kotov, saj lahko včasih tudi v stvareh, ki se nam sprva zdijo grde, s potrpežljivostjo odkrijemo lepoto. Predstava traja 45 minut inje primerna za otroke od 3. leta dalje. O O 0^ INFORMACIJE: brošura: Urekulture internet: www.kd-domzale.si e-mail: info@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 .ulturni dom Franca Bernika Domžale Vstopnice so v p (v upravi, Ljubi i (blagajna, glavni vnoci i i.judijh in Konipasovih poslovalnicah p' dan od io:00 do 12:00. ob sredah med 15:00 in 17:00 >omžalr, vhod 1 dvorišfa) ter uro in pol pred predstavo SREČEN IN ZADOVOLJEN JE TISTI, KI VE, ČESAR NE POTREBUJE stran 18 Osem uspešnih desetletij akademskega slikarja Maria Petriča Poklic in slikanje me osrečujeta Pred kratkim je v Galeriji Domžale najnovejša platna razstavljal akademski slikar Mario Petrić, ki zase pravi, da je Domžalčan. Nikoli pa ne bo pozabil Siska, ki za vedno ostaja njegov rojstni kraj, kjer je vedno dobrodošel. To so njemu in ženi Štefki, akademski kiparki, še posebej pokazali prijatelji in nekdanji učenci ob razstavi v Sisku v letu 2000. Ker o razstavi, namenjeni njegovi 80-letnici, pišemo posebej, sem v pogovoru z njim skušala izvedeti kar največ o njegovem življenju, ob tem pa seveda brez tesne povezanosti z likovno umetnostjo ni šlo. V prijetnem kramljanju je spomine pomagala obujati žena Štefka, pravi zeliščni čaj ter jabolčni zavitek, predvsem pa je najin pogovor spremljala nevidna vez ljubezni in prijateljstva obeh umetnikov. Pravite, da ste Domžalčan? Tako je, ljudje postanejo prebivalci krajev, kjer živijo. V Domžalah živim že od leta 1948. Rojen sem sicer 24. julija 1925 v Sisku. Oče je imel velik frizerski salon, ob tem pa je bil lovec, navdušen nad lovom in naravo. Že zelo zgodaj meje jemal s seboj, mi svetoval; hodi počasi, opazuj in uživaj. Rad sem hodil ob Kolpi, kjer so se dogajale dobre in slabe stvari, od tu moja ljubezen do narave in navdušenje do lova, kasneje tudi ribolova. Rad imam svoj rojstni kraj in kar malce žal mi je, ker kljub najboljši volji še vedno nisem uresničil želje, da bi s prijatelji šli ob Kolpi do Starega grada, do izliva Kolpe v Savo in obujali spomine. Nekoč pride čas tudi za to. Lahko se pohvalite s specialko pri profesorju Gabrijelu Stupici? Oče je sicer malce računal, da bom po njem prevzel imeniten frizerski salon, pa je prišlo drugače. Po srednji šoli sem odšel v Ljubljano, na Akademijo za likovno umetnost, in tega prihoda se rad spominjam. Vsi so bili prijazni z mano, to je bil čas, ko sem spoznal bodočo ženo Štefko Košir, prišel v Domžale ter v letu 1951 končal akademijo, specialko za slikarstvo pa v letu 1953 pri profesorju Gabrijelu Stupica. Nato seje bilo treba odločiti: ali na prijazno povabilo oditi poučevat v Sisak, kjer je delovno mesto čakalo tudi ženo Štefko, ali ostati v novi domovini. Odločila sva se za Sisak, kjer sva poučevala likovni pouk, a se kmalu vrnila v Domžale, kjer sem 25 let poučeval na Osnovni šoli Mengeš, žena Štefka pa na tedanji srednji šoli Tehnikum. Pravzaprav med uspešnim pedagoškim delom niste veliko slikali? To je res, ves sem se posvetil pedagoškemu delu in skušal dati otrokom največ. Kljub temu sem slikal, tudi razstavljal (30 samostojnih in več kot 50 skupinskih razstav), vendar manj, saj se zaradi pedagoških obveznosti ni bilo mogoče udeleževati različnih extemperov in drugih oblik srečevanja slikarjev. Slikarstvu pa sem se spet v celoti posvetil ob odhodu v pokoj. V svojem ateljeju slikam vsak dan, saj je slikar kot pianist, ki mora redno vaditi, če ne prsti niso več tako spretni. Čeprav marsikdo misli, da je najpomembnejša pri slikanju roka, se moti. Ustvarjalno delo je v glavi, duhovna energija v tebi te vodi, roka je le zunanji izraz vsega tega. V ateljeju ob klasični glasbi razmišljam, čeprav sem sam, ko slikam, nisem sam ter rad priznam, da se najlepše in najboljše počutim prav v ateljeju. Posebej, koje moj »akumulator« napolnjen, ko ideje kar vrejo in se pretakajo na sliko. Uživam, ko slikam. Koje slika končana, je užitka konec. A le za kratko, do začetka novega dela. Moje slikanje je kot sreča: kratka in lepa. - Z ženo Štefko imata najbrž veliko prijateljev? Veliko, tudi Domžalčanov. Naša hiša je bila vedno odprta za vse, ki so prihajali k nama. Sama sva povsod in vselej bila dobrodošla, vedno skupaj, tako so naju vajeni najini prijatelji. Te imava po celem svetu in ni dneva, da ne bi kdo poklical, včasih tudi le zato, kot pravi naša znanka iz Ho-landije: »Da slišim tvoj glas«. Lepo je imeti zveste prijatelje. Tudi razstavljala sta skupaj? Večkrat, saj ne dopolnjujeva drug drugega le v življenju, temveč tudi v umetniškem ustvarjanju. Eden brez drugega bi težko. Skupaj sva bila že kot študenta, rada imava sina, snaho, najina dva vnuka, skupne pogovore, spomine, ki jih rada obujava. Nikoli nama ni dolgčas. Veliko slikate, ostaja še kaj časa? Rad imam naravo, to mi je ostalo od otroštva, včasih sem rad lovil, ampak ne čisto zares. Rad lovim ribe, za kar sem navdušil tudi sina, rad go- barim, ampak ne zaradi gob, temveč zaradi sprehodov, (»Ampak njegova gobova juha je pa najboljša,« ne pozabi povedati gospa Štefka), stika z naravo, od katere dobivam moč za vsakdanje življenje. Obiskujeva razstave, prijatelje, lepo nama je, ko skupaj opazujeva, kaj sva in še ustvarjava ter se pri tem vedno rada spomniva na besede, ki naju vodijo skozi življenje: svojega dela se moraš veseliti in ga spoštovati, ker ga potem spoštujejo tudi drugi. Moraš pa biti skromen, ne smeš od sebe zahtevati preveč. Še veliko takih dobrih rekov in vtisov bi lahko napisala, saj jih oba Petričeva kar stresata iz rokava. Srečna sta, ker sta skupaj in želita si, da bi jima tudi novo leto naklonilo zdravja, vsem miru pa bistro glavo in pogoje, da bi še ustvarjala. Naj se vama izpolnijo vse vajine želje, spoštovana Mario in Štefka, preživita prijetno leto, v decembru, ko praznuje okrogli življenjski jubilej gospa Štefka, pa na svidenje. Vera Vojska Likovna razstava v Domžalah Nevenka Semeja v Galeriji Beseda Likovna razstava v Galeriji Domžale Mario Petrić: razstava ob 80-letnici V mesecu novembru 2005 je v Galeriji Domžale razstavljal svoja slikarska platna akademski slikar Mario Petrič, ki živi in ustvarja v Domžalah. Gledalcem je predstavil opus najnovejših podob, v katerih izpostavlja odnos do narave in življenja. S to razstavo pa je želel zaznamovati tudi svojo osemdesetletnico. Akademski slikar ustvarja slikarska dela, pri katerih je pomembna predvsem likovna izpoved. Sam pravi, da ni pomembno samo, kaj slike pomenijo in prikazujejo, temveč je pomembna tudi izpoved. Slika po svoji vesti, slika tisto, kar čuti in slika zato, da se izpove. Izraža se s krajino ter z njo povezanimi spomini in doživetji, kot je rojstni kraj. morda bivanje na morju, ob Kolpi in podobno, saj nam o tem govori že izbrani kolorit v pretežno modri barvi, kot odsev elementa vode. Najnovejšim stvaritvam pa je začel dodajati tudi rjavo barvo, ki je po njegovih besedah dodana zaradi onesnaženega okolja. A krajine ne podaja realistično, temveč v abstraktni likovni govorici izpoveduje svoje čutenje in videnje sveta. O osrednjem težišču najnovejših Petričevih del pa je dr. Damir Globočnik zapisal: »Zdi se, da je umetnik prestopil meje konkretnega krajinskega izhodišča, težišče njegovega slikarskega zanimanja se je premaknilo v drugi sklop: narava ni samo krajinsko ali vsako konkretno okolje, v katerem seje zadrževal slikar, temveč je postala predvsem njegova in nasploh človeška narava, življenje pa se je iz fizičnega, zemeljskega bivanja začelo prelivati v duhovni obstoj. Zato so se delčki krajinskega am-bienta spremenili v sestavne dele kozmičnega prostora, nekoč na krajino vezane likovne elemente pa so nadomestile asociativne simbolne oblike. Med njimi izstopajo krilati figuralni liki, križi, krog, sidro, niz linij in barvnih polj, ki je povezan v nezaključen niz, ceste, ki se prepletajo in vijugajo. V prividnih krilatih figurah, ki se pomikajo po neskončnem, s simbolno in poduhovljeno modro barvo prežetem prostoru bi lahko videli likovne prispodobe za človeško usodo in usojenost.« Abstraktnim krajinskim motivom v slikarstvu Maria Petriča zagotovo sledi nadaljevanje ne glede na visoko starost avtorja. Njegova dela izražajo veliko spoštovanje do narave, ki kljub idealom visokega modernizma še zmeraj ostaja eden temeljnih navdihov v umetnosti, še posebej v smislu novodobnih filozofskih in estetskih prepričanj. Petričeva najnovejša dela so simbolične podobe življenja in hkrati lirično odkritje avtorjevega intimnega duševnega sveta. Katarina Rus V zadnjem mesecu letošnjega leta je v Galeriji in knjigarni Beseda v Domžalah postavljena na ogled likovna razstava ljubiteljske slikarke Nevenke Semeje, ki spada med tiste zavzete likovnice, ki se samorast-niško izobražujejo in ustvarjajo iz ljubiteljskih pobud v domžalskem Likovnem društvu Petra lobode, pod vodstvom akademskega slikarja Danijela L. Fuggerja. V kulturnem programu odprtja razstave, ki je potekala 7. decembra, je nastopil Godalni kvartet Fia.sco. Nevenka Semeja, ki prihaja iz Doba pri Domžalah, je tokrat pripravila že tretjo samostojno razstavo v domačem kraju. Slikarkin motivni svet razstavljenih upodobitev je raznovrsten. Večinoma v akvarelu in olju naslikana krajina, tihožitja in portreti so klasični motivni program, s katerim izraža svoje pojmovanje okolja, v katerem živi in ustvarja. Aktivno delovanje v likovnem društvu, extemporih, različnih likovnih srečanjih in tečajih kaže na njeno zanimanje za realistično upodabljanje stvarnega sveta, ki ga dopolnjuje tudi fantazijski svet. Ta se kaže predvsem v dekorativni igri različnih vzorcev, ki jih oblikuje v ljubka tihožitja v nežnih pastelnih barvah. Pri upodabljanju krajinskih motivov umetnica ohranja stvarno obliko predmetnega sveta in zato so nekatere njene slike tudi krajevno prepoznavne. Izrezi ob vodi, drevesa in cvetlice se ne kažejo le kot ljubezen do narave, pač pa tudi kot občutljivost za slikovita razpoloženja, h katerim pripomore tudi akvarelna tehnika. Preizkuša se tudi v olju, ki je sicer zahtevnejša tehnika, vendar idealna za realistično podajanje sveta, ko upodablja prizore iz domačega kraja, kompozicijsko in barvno študira tihožitja in se igra s hitrimi potezami portretov. Iz razstavljenih del umetnice Nevenke Semeje lahko razberemo, da jo k ustvarjanju vodi nekakšna notranja izpovedna nuja, predvsem pa slika sebi v zadovoljstvo. V skrbni obdelavi vzorcev in podrobnosti v dekorativnih podobah, ki nudijo tudi široko paleto barvnih razpoloženj, se kaže osebna nota, predvsem v poudarjanju izraznosti slike. Četudi Nevenka Semeja slika ljubiteljsko, slika prepoznavno in jo lahko brezpogojno uvrstimo v krog kvalitetnih ljubiteljskih slikark. Katarina Rus Kulturno društvo »Moj teater« vsem, ki so še vedno z njimi. In z njihovimi sanjami Sarmica - za vse, ki se želijo dobro zabavati Konec novembra 2005 je bil Kulturni dom Franca Bernika Domžale prizorišče predpremiere, premiere in prve redne predstave komedije Milana Grgiča: Sarmica, ki jo je prevedel, poskrbel za scenografijo, kostumografijo in režijo Roman Končar. S Čarli-jem Novakom sta napisala prijetno glasbo, Roman Končar pa je odigral glavno vlogo Aleksandra (Saša), medtem ko je njegovo bivšo ženo zaigrala Maja Končar, pri zabavi občinstva pa jima je izdatno pomagal še Konrad Pižorn Kondi v vlogi Antona Jeršina, imenovanega tudi Pištolca. Sarmica je smiselno nadaljevanje Juhice, prve uspešnice gledališča Moj teater, v katerem smo spoznali Aleksandra (Saša), njegovo mlado ženičko Vesno ter bivšo ženo Kristino. Ob začetku predstave nas poučijo, da se zakonska zveza Aleksandra krha. Mlada ženička je odšla k mami, kjer je največkrat ni, saj je pri prijateljici Bibi, kjer je nikoli ni, torej je nekje drugje - največkrat v diskaču. Še vedno ljubeči mož ne priznava, da gaje ženica zapustila. Upanje, da se vrne, mu dajejo star šlafrok in slape, ki jih je pustila v liisi. V najtežjih trenutkih, s katerimi se začne predstava, mu stoji ob strani nekdanja žena Kristina, ki mu skuša z. inhalacijo pomagati pri odpravi prehlada, ki ga je staknil ob vohunjenju za mlado ženičko. Pri tem opravilu mu je pripravljen pomagati sosed Anton Jcršin, imenovan tudi Pištolca, upokojeni detektiv s staro šolo in kopico izvirnih idej pa tudi izkušenj iz lastnega ravnanja z nezvesto ženo. Znebil se je je namreč s pripovedovanjem zapisov o njenih korakih, no, malce tudi s tepežem. Nesrečnemu možičku ponudi svojo pomoč. Ta se sprva detektivskih storitev brani, nato pa pristane nanje ter se po precej neuspešnem detekti-vovem posredovanju v drugem dejanju tudi sam prelevi v pravcatega James Bonda in skupaj z upokoje- nim detektivom, oba preoblečena v mladi dami, vohunita v diskaču. Zal dogodkov v diskaču ne vidimo, si pa po dinamičnem pripovedovanju obeh »mladih dam« lahko ljubeči objem in ples Aleksandra z vojakom ter nato pretep Vesninega poljubovalca in prevaranega moža čisto lahko predstavljamo. Toliko smeha, kot sta ga skoraj čisto do konca predstave povzročali »mladi dami«, navdušeni gledalci in gledalke premierne uprizoritve Sarmice že dolgo nismo bili deležni. Konec bi bil lahko začetek nove komedije: Aleksander in nekdanja žena Kri-stinca, ki na vsakem koraku pomaga nesrečnemu bivšemu, hkrati pa zna biti prav »strupena«, plešeta kot mlada zaljubljenca, strašni detektiv bo pobelil kuhinjo, zadovoljni gledalci pa so več kot 10-krat z glasnim aplavzom povabili izvajalce na oder. Sarmica je zabavna komedija, v kateri se izkažejo vsi trije igralci, ki s prepričljivo igro pripravijo prijeten kulturni večer, poln dinamičnih dialogov, dovtipov, namigovanj, v slogu; če je to mamin recept, bom pa gvišno umrl; vrste smešnih prizorov in domislic, ob katerih se gledalec zabava. Včasih pa tovrstna zabava v njem pusti tudi drobec žalostne resnice, ki pa jo ob naslednji množici salv smeha oh uspešnem preoblačenju, spremembam govorice, pozabiš in se smeješ od srca, pa tudi od spoznanja, da Sarmica ni le jed, ki ti tekne, čeprav tega nočeš priznati, ker jo je pač skuhala tašča, kije ne maraš, temveč je predstava, ki bo zanesljivo postala uspešnica in bo nasmejala še veliko zabavnih trenutkov željnih gledalcev in gledalk. Posebej tudi zato, ker konec predstave ne pomeni konca Sarmice, temveč začetek sproščenih pogovorov o teni, kaj, kdaj in kako je kdo kaj rekel in v čem smo mu podobni. Mojemu teatru in vseh trem igralcem iskrene čestitke! Vera Vojska Cesta talcev 4 1230 Domžale tel.: 01/724 12 04 www. knjiznica-domzale.si Koledar prireditev v knjižnici Domžale - januar 2006 5. januar, ob 18. uri VERODOSTOJNOST SVETEGA PISMA, predavatelj; mag. Benjamin lllastan, organizira: Društvo Vesela novica 10. januar, ob 18. uri PAKISTAN - potopisno predavanje, predavatelj: Matjaž Jeran 11. januar, ob 18. uri ALI OBSTAJA ABSOLUTNA RESNICA, predavatelj: mag. Benjamin lllastan, organizira: Društvo Vesela novica 1.3. januar, ob 18. uri VEČER NOVOGRŠKE KNJIŽEVNOSTI s Klariso Jovanović (pesnico, pisateljico, prevajalko in pevko) ter igralko in prevajalko Sonjo Polanc 17. januar, ob 18. uri NOVA ODKRITJA V STIČNI IN UMETNOST CISTERt I.IANOV V 12. STOLETJU, predavateljica: Mija Oter Gorenčič, organizira: Društvo Lipa stran 19 V VEČINI PRIMERO SREČA NI DAR, AMPAK POSOJILO V Knjižnici Domžale Literarni večer za izbor najboljše kratke zgodbe Literarni večer, ki je potekal v Knjižnici Domžale S. decembra 2005, je bil posvečen izboru najboljše kratke /.godbe, ki so prispele na javni natečaj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Domžale. Za javni razpis so se odločili, ker je kratka zgodba v zadnjem času postala vse bolj priljubljena literarna zvrst tudi pri nas, s katero se ukvarja čedalje več literarnih navdušencev. Skoraj vsakdo je v življenju že kaj napisal, pa morda ni vedel, ali je dobro ali ne, ali je njegovo delo vredno prebrati, dati na svetlo in v recenzijo. Za to je potrebno tudi precej poguma, vsaj med še ne uveljavljenimi pisci. Ce je bil namen javnega razpisa popularizirati kratko zgodbo in prebuditi pisce, jim je to sodeč po prispelih delih tudi uspelo. Tisti, ki niso mogli sodelovati na tem razpisu, pa bodo imeli dovolj časa za priprave za javni razpis prihodnje leto. Ker JSKD Ol Domžale na javnem razpisu ni postavil drugih omejitev za sodelovanje razen tega, da so pisci sami avtorji prispelih del, da niso daljša od ene strani in pol in da bivajo na območju Upravne enote Domžale, so na javni razpis prispela dela avtorjev različnih starosti in pisateljskih izkušenj. Strokovna komisija, ki sta jo sestavljala Marjan Gujtman in Dragica Brcskvar, je prispela dela obravnavala enakovredno ter naredila prvi izbor najboljših šestih za javno branje na literarnem večeru. Recitatorji: Boštjan Peršin in Jana Kosirnik iz Društva umetnih kulturnikov KA.ITIMAR ter Janez Hafner so prebrali izbrane odlomke iz izbranih kratkih zgodb: Vrnitev, Odhod, Zapisi otroške duše. Hrepenenje, Utrinki življenja, Križma- Prve tri nagrajenke: Janka Jerman, Silva Mizerlt. Mira Smrkolj nova bližnJca, Dan neke medicinske sestre. , Strokovna komisija je po svojih kriterijih izbrala dve zgodbi, eno pa je izbralo poslušalstvo na literarnem večeru z glasovnicami. Skupni rezultat je dal naslednje ocene: najboljša kratka zgodba je Odhod Janke Jerman, druga je Vrnitev Silve Mi-zerit in tretja Utrinki življenja Mire Smrkolj. Nadalje so se v uvrstile: Izpoved medicinske sestre, Križma-nova bližnica in Hrepenenje. Dragica Breskvar, strokovna sve- tovalka centralne službe JSKD in urednica revije Mentor, je odločitev strokovne žirije obrazložila in v pogovoru z vsakim literarnim ustvarjalcem posebej tudi predlagala izboljšave in ocenila možnosti za razvoj pisca. V imenu JSKD Ol Domžale je Pavel Pevec podelil najboljšim priznanja in knjižne nagrade ter napovedal javni razpis tudi za prihodnje leto. Kristina Brodnik Najboljša kratka zgodba Odhod Večerih se je. Skozi oknice se je prikradel zadnji sončni žarek in se spustil na utrujene Simonove veke. Občutek je bil nenavaden. Ni se mogel odločiti, ali je vesel ali žalosten. Preplavil ga je strah, Ni točno vedel zakaj. Vse v njem je drgetalo. Pred njim se je v daljavo vila blatna pot. Začelo se mu je muditi. Cim prej je hotel priti na varno. Ni točno vedel, kje je lo, a zavedal se je. da nekje spredaj. Bilje popolnoma brez moči, a vseeno stekel. Kar vleklo gaje naprej. Dosegel je gozd. ki seje nenadoma pojavil pred njim in se sesedel pod starim hrastom. Njegove veje so se sklonile in ga zavarovale. Strah je minil. A ne za dolgo. Vrnil se je podvojen. Preplavila ga je vročina. Vedno težje je dihal. Veje so se ovijale okoli njega in ga stiskale. Dušile so ga. »To ni pravo zavetje.« je zamrmral. »Naprej moram!« Zakrilil je z rokami. Veje so se razmaknile Drevesa so izginila. Taval je po neskončni puščavi. Povsod sam pesek in žareče sonce. Pa žeja! Neukrotljiva žeja. Ničesar drugega ni več čutil. Pil bi. Veliko in hitro. Nič drugega mu ni bilo mar. » Vode. vode.« je jecljal. V daljavi je zagledal črno piko. Počasi se je večala. Prepoznal je kamelo. Na njej je sedelo čudno bitje. Sklonilo seje k njemu in raslo, raslo. Odskočil je. saj se mu je zdelo, da ga bo neznanec zvlekel k sebi. Bitje pa seje prijazno nasmehni/o in mu ponudilo ogromno čutaro. Silovito jo je pograbil in naredil velik požirek. Zapeklo ga je. kot hi popil živi ogenj. Obliznil je ožgane ustnice in se skušal odmakniti. Ni šlo Bilje se je ponovno sklonilo proti njemu. Z dolgimi, starikavimi rokami ga je dvignilo v naročje in ga zazibalo. Sprostil se je. Bolečina je popustila. Strah se je popolnoma razblinil. Ni mogel razumeti, zakaj se je še malo prej tako bal. Tako prijetno se je počutil Spel je bil otrok in mama ga je nežno nosila v naroči u Pela mu je pesem, ki jo je najraje poslušal. Zaslišal je milo melodijo. Zvoki so valovili okrog njegovih ušes. Preplavila ga je sreča. Tekal je ob bistrem potoku. Povsod se je prelivala voda. Stopil je vanjo. Valovi so ga oblivali z vseh strani in ga prijetno hladili. A ne dolgo. Postajali so vedno bolj mrzli. Rahlo ga je zazeblo in rad bi stopil iz vode Toda noge ga niso več ubogale Prepustil seje valovom. Zibali so ga sem ter tja. Ni več občutil mraza. Le mir. Nikamor več ni hotel ili. Vse je postajalo popolno. Dosegel je mir, ki si gaje vedno tako želel. Popoln mir! Nasmehnil se je. Na pokrajino se je spustila noč. V vaškem zvoniku je otožno zapel zvon. Janka Jerman Nove knjige Tatjane Kokalj Na knjižnem sejmu v Ljubljani, ki je na začetku decembra zaprl svoja vrata, smo zasledili kar lepo število novih naslovov avtorice iz Doba, Tatjane Kokalj. Pri založbi < .1 lica sta izšli knjigi, slikanica O VETRU, KI BI RAD PEL in zbirka didaktičnih nalog V SOLI JE LEPO; KER IGRAMO SE LAHKO. Prva ima prav gotovo kvaliteto dobre slikanice, ker z besedo in sliko nagovarja najmlajše bralce, je tematsko prilagojena dojemanju in razumevanju majhnih otrok in odpira teme, 0 katerih se želijo otroci pogovarjati s starši. Prav tovrstne slikanice pomagajo otrokom iskati besede za občutja osamljenosti, strahu, drugačnosti. Samo otroci, ki jim starši berejo in se kasneje ob knjigah tudi pogovarjajo, si lahko bogatijo besedni zaklad, imajo bogato in široko domišljijo in razumejo vzroke in posledice sveta in življenja, saj jim knjiga odkriva svet s toplino, bogastvom in prijaznostjo. Avtorica je izjemno občutljiva za stiske, globoka občutja in srečna razpoloženja najmlajših in to je znova dokazala s svojo pravljico o vetrn, ki problem izpelje na svoj, povsem nepredvidljiv srečen konec. Otrokom namenja spoznanje, da bogastvo nosimo v sebi in ko ga odkrijemo, ga lahko podarjamo naprej. Nežen, tenkočuten in izbran jezik nadgrajujejo bogate ilustracije slikarke Mojce Sekulič Po, ki s svojim izrazom burijo domišljijo in bogatijo notranje svetove otroške duše. Didaktična knjiga pa poleg nalog za zgodnje učenje materinščine prinaša tudi celo zbirko zabavnih igric, ki bodo otrokom popestrile zimske dni. Založba Novi Matajur iz Čedada je izdala slikanico PRIGODE Z REPKOM, za katere dr. Simona Kranjc v spremni besedi pravi, »avtorici je v obliki klasičnih otroških besedil s personificiranimi živalskimi junaki, prijaznimi in igrivimi, ki so blizu otrokovemu svetu, uspelo ustvarili prisrčna kratka besedila, po katerih bodo otroci in njihovi starši prav gotovo radi segali.« Pravljice je ilustrirala Ana Zavadlav. Založba Genija ponuja slikanico STRAHOVI NA OBEŠALNIKU, za katero Aksinja Kermauncr, profesorica, pisateljica in tiflope-dagoginja pravi, da so te zgodbe »svojevrstna kritika sodobne sto-rilnostne družbe, ob katerih bi se lahko pošteno zamislil prenckateri starš Knjiga je odlično branje za mlajše bralce, ki se bodo zlahka poistovetili z Matejem,« kajti veliko otrok je danes v podobnem položaju kot junak zgodbic, osamljenih, a polnih domišljije, ki jih nosi na svojih krilih. KAMEN V ŽEPU pa je mladinska kriminalka in v spremni besedi lane Kolarič beremo: »Verjamem, da se vam bo, dragi mladi bralci, knjiga v hipu priljubila. Je prav takšna, kakršno ima rad današnji šolar: napeta kol 111.uda, da je ne moreš odložiti pred koncem, obenem pa vedra in zabavna.« In dodaja: »Tatjana Kokalj, pedagoginja po poklicu in duši, si ne zatiska oči pred resnostjo problemov, da je svel, ki smo ga zgradili za otroke, vse prej kot pravljična dežela, da obstaja nasilje in tudi tli 1,11 sko gnezdo žal največkrat ni sladkobna idila, temveč skupek zelo napornih, pogosto celo bolečih medsebojnih odnosov. Toda svoj občuteni pogled na svet in svojo jasno kritiko krivic zna vplesti v knjigo brez dolgoveznega moraliziranja, skoraj nekako med vrsticami, posredno - in morda ravno zato nezgrešljivo doseže cilj.« Avtorici želimo šc veliko ustvarjalnega navdiha, vam dragi bralci pa mnogo zabave ob branju. Žiga 6. medobmočno likovno srečanje Brdo 2005 Slikarki Ida Rebula in Irena Stepic Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Kranj in Koordinacija za gorenjsko sta v Domu krajanov na Primskovcm pripravila razstavo 6. medobmočnega likovnega srečanja Brdo 2005, ki je potekalo v septembru in na katerem so bile zastopane Območne izpostave: Domžale, Jesenice, Kamnik, Tržič in Kranj. Na njem so sodelovali: Mira Res-nik, Robert Uranič in Drago Bizjak iz Kamnika, Irena Stepic in Ida Rebula iz Domžal, Veno Dolenc in Janez Kočevar iz Tržiča, Ivan Žibert in Janez Mohorič Jesenic in Slavica Štirn, Alojz Štirn in Branko Školic iz Kranja. Razstavo, ki je potekala 1. decembra 2005. je odprl akademski slikar in samostojni strokovni svetovalec za likovno dejavnost JSKD Ol Kranj, Zmago Puhar, ki je razstavljena dela tudi na kratko raz- ložil in opisal njihov nastanek. Posebej je izpostavil in pohvalil dela Ide Rebule, članice društva Petra Lobode iz Domžal, ki se je letos že tretjič predstavila na srečanju. Reprodukcija njene razstavljene slike z labodi je krasila tudi naslovnico vabila na 6. medobmočno likovno srečanje. Povabljeni udeleženci letošnje kolonije so začutili navdih urejenega okolja, subtilna razpoloženja v zavarovanem območju naravnega rezervata pa so prispevala k večji intimnosti in tekmovalnosti pri nastajanju likovnih del. To kreativno udejstvovanje umetniškega izraza pomeni prenašanje misli iz občutljivega, krhkega okolja. Poleg klasičnega tradicionalnega slikarskega pristopa so videli tudi poskuse eksperimentiranja s slikarskimi materiali kolažnega pristopa in reševanja prostorske zasnove naslikanega ter vtis trdi-menzionalnosti na dvodimenzionalni ploskvi. Skupaj z udeleženci smo dobili vpogled v specifike pejsaža, poskuse, možnosti in prizadevanja dojemanja prepoznavne vedute, krajine z arhitekturo. Slikarska dela na razstavi na Primskovcm so ustvarjalni odsev dogajanja posameznih slikarjev na letošnji slikarski koloniji, ki je bila v zadnjih letošnjih toplih sončnih dneh v naravi plodna in uspešna. Kristina Brodnik Udeleženki srečanja Ida Rebula in Irena Stepic na razstavi z vodjo 01 JSKD Domžale Govorica preprostih stvari Sveti trije kralji - iskalci boga Sveti trije kralji ali trije »modri« z Vzhodu M nepogrešljiv lik pri jaslicah. Vanje jih postavimo na njihov praznik (6. januarju), ki se imenuje tudi Gospodovo razglašenje ali Epifanija. O teh skrivnostnih možeh poroča samo evangelist Matej v 2. pogl evangelija: pravi jim »modri«, dobesedno »magi« Zgodovinsko gledano so bili magi astrologi s perzijskega dvora. Pridejo h kralju Herodu, ker iščejo »novorojenega judovskega kralja«, čigar zvezdo so videli in ji sledili. Herod od pismoukov izve. da prerokbe govorijo o Betlehemu kot rojstnem mestu Mesija Modri odpotujejo tja, najdejo sveto družino in se poklonijo Jezusu. Odpro svoje zaklade in mu podarijo zlato, kadilo in miro. Angel jih v snu opozori, naj se ne vračajo k Herodu, ker ta streže Jezusu po življenju, zato se po drugi poti vrnejo v svojo domovino Sveto pismo ne pove, koliko modrih je bilo, a na podlagi treh darov se je uveljavila misel o treh kraljih. Zgodnji cerkveni pisatelji so razlagali globlji pomen teh darov: zlato je veljalo Jezusu kot kralju, kadilo kot Bogu (Božjemu Sinu), miru, dišeča grenka smola, ki jo rabijo za balzamiranje, pa je napovedovala njegovo trpljenje in smrt. Sv. Avguštin pravi, da so bili modri prvi pogani, ki se jim je Bog razodel, betlehemski pastirji pa prvi Judje. Ko so začeli na modre nanašati starozavezne prerokbe, se je pojavila misel, da so bili ti možje kralji. Prerok halja pravi »Narodi bodo prišli k tvoji luči, kralji k siju tvoje zarje« (Iz 60,3). V psalmu pa beremo: »Kralji iz Taršiša in z otokov naj izročajo darove... Vsi kralji naj se mu klanjajo, vsi narodi naj mu služijo« (Ps 72.10-11). Nekako od 11. stoletja dalje jih začno upodabljati s kronami na glavi Imena Gašper (Caspar), Melhior in Boltežar (Balthasar) so znana šele iz 9. stoletja. Njihov izvor ni pojasnjen. V srednjem veku so v njih prepoznavali predstavnike treh življenjskih obdobij in jih ustrezno slikali: enega kot mladeniča, drugega kot odraslega moža, tretjega kot starčka. Slikarji so jih takole razvrstili: najstarejši Gašper kleči pred Detetom in mu podaja zlato, za njim klečita črni Boltežar in najmlajši Melhior. Kasneje so veljali za predstavnike treh tedaj znanih celin: Azije, Evrope in Afrike. Zato se Boltežar pojavlja kot črnec, zlasti v poznem srednjeveškem in baročnem slikarstvu. Potem ko so v 4. stoletju praznik Jezusovega rojstva prestavili s 6. januarja na 25. december, sta se na Vzhodu in Zahodu oblikovali dve različni izročili. Odslej so samo na Zahodu 6. januarja praznovali obisk modrih in ta praznik je dobil ime Gospodovo razglašenje ali Bogojavljenje (Epifanija), na Vzhodu pa so ta dan praznovali Jezusov krst. Legenda pravi, da je sv. Helena, mati cesarja Konstantina, v 4. stoletju prenesla njihove relikvije v Carigrad. V 6. stoletju so prišle v Milano. Ko je v 12. stoletju cesar Barbarossa zavzel Milano, jih je kolnski nadškof in cesarjev tajnik dal prenesti v Koln Tam so jih shranili v posebno dragoceno pozlačeno skrinjo, ki jo hranijo v cerkvi. Svete in kralje imamo lahki/ za zavetnike vseh romarjev m iskalcev resnice in Boga Njihova zgodba pove. da se Bog razodene tistim, ki ga iščejo z iskrenim srcem. Bogdan Dolenc Domžalski rogisti v letu 2005 Novi rogovi za še pestrejše igranje Leto 2005 bo Domžalskim ro-gistom, ki jih vodi predsednik Gregor Otmar Rettinger. njihov umetniški vodja pa je Ivan Ko/.a-rič, ostalo v najlepšem spominu. Pa ne samo zaradi številnih nastopov, temveč predvsem zaradi novih rogov, ki omogočajo večji glasbeni razpon. Doslej so namreč Domžalski rogisti, za katerimi je že 14 let uspešnega igranja, v katerih so našteli kar 552 nastopov, v domovini in tujini, igrali na lovske rogove v B izvedbi, že dalj časa pa so si želeli, da bi nabavili rogove v ES izvedbi. Ob finančni pomoči Občine Domžale, AS ALU, Grasta Domžale, Farm Ihan ter drugih manjših sponzorjev in lastnimi sredstvi so v letošnjem letu končno prišli do sedmih novih rogov, ki omogočajo večji glasbeni razpon in s tem bolj prepoznavne melodije. Z novimi instrumenti vadijo že od oktobra in pričakujejo, da se bodo z njimi prvič predstavili v letu 2006. V Domžalskih rogistih igrajo: Gregor Otmar Rettinger. Ivan Kozarič, Uroš Oražem. Jernej Hribar. Bojan Jerman, Irena Keš Gombač in Anže Korošec. Med številnimi nastopi v letu 2005 se najraje spominjajo sodelovanja na prvem slovenskem mednarodnem tekmovanju rogistov v Vojniku, kjer so med 62 skupinami osvojili deveto mesto ter s tem pridobili deseti zlati rog. S tem so potrdili dosedanje uspešno igranje, ki ga bodo nadaljevali tudi v letu 2006. Vsem bralcem in bralkam Slamnika želijo Domžalski rogisti v letu 2006 veliko uspeha, še posebej veliko poslovnih uspehov pa telijo Občini Domžale, AS ALU Domžale. G rastu Domžale ter Farmi Ihan ter vsem ostalim, ki so jim kakorkoli pomagali ter se jim zahvaljujejo za pomoč. SLAMNIK - d*ctmb*r 2005 RESNIČNA SREČA JE SKROMNOST stran 20 Olga Pavlin, oskrbnica Menačn 'kove domačije Zelo sem vesela, ker hiša živi Lani konec novembra je svoja vrata obiskovalcem in obiskovalkam odprla Menačn'kova domačija v Domžalah, na Cankarjevi 9. Občina Domžale, ki je financirala njen nakup in obnovo, jo je v oskrbovanje izročila Društvu narodnih noš Domžale, zato smo njegovo predsednico Olgo Pavlin, oskrbnico domačije, zaprosili, da nam ob malce več kot prvem rojstnem dnevu te »muzejske« hiše pove nekaj več o njej. Če je bila Menačn'kova domačija ob odprtju 29. septembra 2004 še povsem prazna, se spominja ga. Olga Pavlin, saj so bili vsi predmeti popisali ter deponirani, da bi jih obnovili, je hiša v letu 2005 resnično zaživela. »Ko smo jo delno uredili, smo v njej spomladi, pred letošnjo veliko nočjo, pripravili prve delavnice o izdelavi butaric, že ob njenem odprtju pa so si številni obiskovalci lahko ogledali prvo razstavo. Na njej smo prikazali domačijo pred obnovo in potek obnove, tej razstava pa je v decembru sledila razstava domačega umetnika Jožeta Toniga, ki je razstavljal akvarele starih Domžal, zlasti Stoba. Lahko povem, da je bila to ena od najbolj odmevnih enajstih razstav, kolikor jih je bilo doslej v Menačn'kovi domačiji, obiskovalci pa so bili navdušeni tudi nad razstavo glinenih figur Dinke Korbar, križev iz lecta in testa Marine Lenček, pravzaprav je vsaka razstava po svoje privabila veliko obiskovalcev.« Kako ocenjujete obisk Me-načn'kove domačije? Zelo dobro. Iz knjige vtisov ter dnevnika o poteku dejavnosti in obisku domačije je razvidno, da je doslej hišo obiskalo že več kot 5000 obiskovalcev, naših občanov in občank, pa tudi veliko od drugod. Vsaka razstava pripelje v našo domačijo nove obiskovalce, ki nato postanejo naši stalni gostje. Med njimi je veliko strokovnjakov s posameznih področij, za katere lahko rečem, da imajo o razstavah in Menačn'kovi domačiji veliko pohval, ki so zapisane tudi v knjigi vtisov. Zadovoljna sem tudi z obiskom različnih delavnic, veseli me, da nas pridno obiskujejo otroci iz vrtcev in osnovnih šol, ki so pogosto tudi udeleženci različnih delavnic. Imate kakšne probleme s pridobivanjem izvajalcev za delavnice? Sploh ne, prav vsi se radi odzovejo na naša povabila, veliko pa je tudi takih, ki sami pridejo do nas in ponudijo svoje znanje. Teh smo še posebej veseli. Prav vsem, ki nam pomagajo, tudi dekletom in fantom iz našega društva, se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem. Kaj pa razstave? Kot sem že povedala, so vse razstave zelo dobro obiskane, programski svet oblikuje predlog le-teh, vsako odprtje pa je kulturni dogodek zase, ki ga navadno obišče več kot 100 ljubiteljev naše domačije. Pohvaliti moram tudi medije, ki nas redno obiskujejo in obveščajo ljudi o našem delu. Hvala vsem, tudi Slamniku. Lahko poveva že kaj o letu 2006? Lahko, saj bomo v prvih dneh januarja 2006 skupaj z Muzejskim društvom Domžale odprli razstavo o delu in življenju Jožeta Karlovška, nato pričakujemo razstavo otrok iz vrtca in še kaj. Podobno kot v letu 2005 ali še več. V tem času je bila izdana tudi zloženka? Gospa Iva Šubelj Kramar je pripravila zanimiv tekst o Ahčinovi Hiši, kjer seje po domači pri hiši reklo pr Menačn'k kot tipični stavbni dediščini, ki smo jo ohranili v Domžalah. V zloženki je predstavila arhitekturo ter razporeditev prostorov v hiši, posebej pa opozorila na »hišo« s krušno pečjo, ob kateri se najraje zadržujejo naši obiskovalci. Ti ob svojih obiskih radi s seboj vzamejo zloženko. Morda kaj za konec. Domžale tudi z Menačn'kovo domačijo dobivajo delček svoje duše, zato si želim, da bi nas v letu 2006 obiskalo še več Domžalčanov in Dom-žalčank, pa tudi drugih, da bi začutili toplino nekdanjega doma ter jo prenesli v svoje domove, ter se hkrati z mano veselili, da HIŠA ŽIVI. Vsem želim prijetne praznike ter srečno, zdravo in pestro leto 2006. Verjemite, da bo lepše, če se boste vsaj enkrat v novem letu ustavili v prostorih Menačn'kove domačije. Dobrodošli! Hvala in tudi vam srečno 2006! Vera VOJSKA Delavnice v Menačn'kovi domačiji Društvo narodnih noš Domžale je dobilo v oskrbo staro, prenovljeno domačijo, kjer se vedno nekaj dogaja. Ker bi našim mladim radi pokazali, kako so živeli v času, ko nas še niso zasužnjili televizorji, računalniki in interneti, smo ob Razstava Marine Lenček Ko zmoreš čutiti LJUBEZEN V Menačn'kovi domačiji v Domžalah razstavlja Marina Lenček svoje umetnine pod naslovom »SEM LJUBEZEN«. Oblikovalka unikatnih izdelkov iz lecta in kvašenega testa tokrat predstavlja svoje križe, ob njih pa svoja razmišljanja, kot je tole: Kot je kvas kruhu njegova živost, daje DUŠA nam življenje. Ta nas nevede žene naprej in se ji lahko le prepustimo. Številnim obiskovalcem slovesnega odprta že 11. razstave v prostorih domačije je o avtorici govoril Zoran Mihajlovič, učitelj Duhovne univerze, ki je med drugim dejal, da se v njeni razstavi križev testo in spretna roka zlijeta v navdihujoče oblikovan simbol v novi, drugačni izpovedni moči. Razstavo pa je avtorica obogatila še s kratkimi reki. v katere je vtkala svoja duhovna prepoznanja, ki besedno podpirajo in dodatno bogatijo simbolne podobe w T te unikatne in zanimive ter osebno izpovedne razstave. Dr. Boris Kuhar pa je mojstrsko oblikovanje Marine Lenček v lectu in umetnine iz kvašenega testa ter podu-hovljene misli, kijih snovno snuje v svojih testenih umetninah predstavil kot bogato ljudsko izročilo. Razstavo si lahko ogledate do 8. januarja 2006. V. Vojska sredah sklenili v obliki delavnic pokazati izdelavo predmetov, ki se še uporabljajo ali pa služijo za okras naših domov. Tako smo 9. novembra prikazali izdelavo predmetov iz ličkanja in šivanje predpražnikov. Večerje bil dobro obiskan, tudi nekaj mladih je pokazalo precej zanimanja. 23. novembra smo udeležencem naše delavnice pokazali, kako se delajo adventni venčki. Skupaj z nami so jih delali tudi učenci Osnovne šole Venclja Perka. S pomočjo gospe Košakove so naredili lične venčke in jih veselo odnesli domov. V začetku decembra smo v goste povabili gospo Rezko Mali iz Go-diča, da nam je povedala in pokazala, kako planšarice na Veliki planini porabijo skuto. Iz nje naredijo »trni-če«, ki jih potem zaljubljeni fantje podarijo svojim dekletom V načrtu imamo še prikaz pletenja košar in košev, kar gre izvrstno od rok gospodu Janezu Rokavcu s Krajnega Brda. V prednovoletnem času se bomo preizkusili tudi v izdelavi novoletnih okraskov. Upamo na udeležbo tistih, ki jih to zanima. Povabili smo tudi osnovne šole. Žal je bilo bolj malo odziva. Škoda. Prijetno pa smo bili presenečeni, daje bilo še največ zanimanja na večer, ko smo pletli kite ter šivali slamnika. Spomladi bomo z delavnicami nadaljevali, saj imamo v našem ljudskem izročilu še veliko lepih stvari, za katere je škoda, da bi šle v pozabo. Milka Breznik Naj ne mine dan brez knjige Če pogledamo na koledar, vidimo, da se bliža čas obdarovanj, zato vam tokrat ponujam nekaj zanimivih in dragocenih knjig za najmlajše. Založba Didakta je izdala slikanico SNEŽENI MEDO IN PRESENEČENJE. Slikanica govori o medvedku, ki v zasneženi pokrajini išče najbolj bleščeče stvari, da z njimi okrasi svoj brlog. To je že druga knjiga iz zbirke velikih slikanic Sneženi medo, ki navdušuje najmanjše s pravljico in predvsem s slikami medvedka, ki so mehki tudi na otip. ŽIVALSKI GLASOVI je kartonka, namenjena predšolskim otrokom, ki jih hkrati uči in zabava. S kazalcem, ki ga otrok zavrti, izbere žival in ob tem pove, kako se oglaša. S knjigo se bodo malčki igrali in zabavali. Če imate doma malo starejšega otroka pa ga bo gotovo zanimala knjiga ASTRONOMIJA. Knjiga na jasen in razumljiv način in z mnogimi slikami in fotografijami govori o dejstvih iz vesolja. Otroka bodo pritegnili osupljivi podatki o velikem poku, črni luknji, superno-vi, asteroidih in še čem. Če se vaš otrok zanima za znanstvene poskuse, je knjiga 150 ZNANSTVENIH POSKUSOV nalašč zanj, saj v delu najde celo zbirko modelov in poskusov ža osnovnošolce. S pomočjo knjige bodo otroci osvojili mnoga naravoslovna znanja, saj so navodila jasna, slike izjemne in naravoslovje lahko postane zabava. Za najstnike bo zanimiva tudi knjiga BOB DYLAN, ki govori o ro-kovski legendi, ki ima po 45 letih okoli sebe še vedno neskončno mnogo privržencev. To je knjiga za vdane ljubitelje dobre glasbe. V delu boste prebrali mnoge podrobnosti iz življenja pevca, a ne tistih, ki bi zanimale rumeni tisk. Gre za odkritost, a hkrati tudi za-strtost tistega, kar bi bilo preveč osebno. In če še nimate otroka, a ga pričakujete, vas bo gotovo navdušila knjiga NOSEČNOST OD TEDNA DO TEDNA avtorja Stanka Puše-njaka, ki je eden vodilnih strokovnjakov za perinatalno medicino pri nas in ilustratorke Ane Razpotnik Donati. Avtorje spremljal na stotine nosečnosti in pomagal mnogim dojenčkom, zato dobro pozna mame, dojenčke in očete. Priročnik ponuja od tedna do tedna zdravstveno plat nosečnosti, odgovarja na vsakdanja vprašanja in poudari tudi pomen očetov. Tako boste za vsak teden izvedeli, kaj doživlja mati, kako se razvija otrok in kaj naj naredi očka. Izjemno priporočam. Založba Franc-Franc je te dni izdala slikanico Ferija Lainščka in ilu- Likovna razstava v Galeriji Beseda Slikarka Breda Podbevšek V mesecu novembru je domžalska Galerija Beseda pripravila razstavo ljubiteljske slikarke Brede Podbevšek iz Domžal, ki se tematsko posveča predvsem slikanju cvetja in dreves. Že prvi pogled na avtoričino slikanje rastlin svojevrstno govori o spoštovanju življenja in o spoštovanju življenju majhnih podrobnosti, ki so nezavedno del našega vsakdanjika. Razstavljena slikarska platna Brede Podbevšek pričajo o tem, da avtorica ljubi naravo. Njeno ukvarjanje z živobarvnimi cvetličnimi tihožitji razkriva veselo in dinamično naravo. Hkrati s svojimi cvetličnimi aranžmaji posega v prastaro tematiko tihožitij, ki so mnogokrat izbrana zaradi svojega simboličnega pomena. Morda bi lahko razstavljeni likovni opus Brede Podbevšek navezali na tradicionalno motiviko moralističnega opozarjanja na minljivost vsega »zemeljskega« oziroma na minljivost življenja. Vendarle njeni cvetlični šopki so veliko več kot realistične podobe, saj se s svojo poenostavljeno in delno abstraktno tehniko slikanja poglablja v sanjski svet, ki je precej daleč od morebitnega moraliziranja njenih podob. So le posebno doživljanje narave ali prikaz slikarkine intimnosti in topline, ki vselej izžareva. Ne smemo pa pozabiti omeniti, da so cvetlična tihožitja po svoji barvitosti primeren motiv za oblikovanje estetske urejenosti. Avtorica spretno uporabi pestrost barvne palete, včasih se barve prelivajo in včasih si kontrastno nasprotujejo. Tudi tehnično se poslužuje po učinku bolj intenzivnejših likovnih učinkov, zanimivo preoblikovanje naravne oblike dreves pa priča o zanimanju za modernizirano izražanje. Katarina Rus Računovodski cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale 'l> r-Oi tv, < > Vft i\* riftersno «oi/o Vcit> 20061 01/721 3018 stratorja Igorja Ribiča LUČKA, za katero pisatelj pravi, da gaje zgodba dolgo spremljala, se ponudila kot lutkovna in radijska predstava, tokrat pa jo beremo kot slikanico. Nežno, doživeto, prijazno in toplo besedilo. Mohorjeva družba Celje ponuja najmlajšim bralcem majhno knjižico OD PUSTA DO MAJNICE, ki z besedilom Zmage Kumer in ilustracijo Maje Šubic govori o ljudskih šegah. Besedila so opremljena z notnimi zapisi pesmi, ki so jih peli ob različnih praznovanjih. Založba Reba je izdala dve knjigi, slikanico MARUŠKA in pesmarico DAJ, SRČEK NAZAJ. Obe sta nastali izpod peresa Mateje Reba in ilustratorke Marjance Prelog. Maruška govori o majhni miški, ki doživlja svet, kot ga doživljajo naši majhni otroci, ki so nagajivi, veseli, plašni, jezni, zabavni in zasanjani. Knjigi dajejo neizbrisen čar izjemne ilustracije, ki so barvite, ljubke, dodelane in nežne, in se jih mali bralci ne bodo naveličali, četudi jih bodo gledali ure za ure. Pesmarica otrokom ponuja, pesmice, ki so jih peli že njihovi starši in jih pojejo še danes naši otroci. (Src za bogato zbirko pesmi od ljudskih do pesmi Janeza Bitenca, Voglar-jeve, Jenka in drugih skladateljev. V knjigi najdemo notne zapise in besedila najbolj znanih pesmi kot so Jaz pa sem se nekaj zmislil, Gor čez Izaro, Dedek Mraz, Cvilimo-Žek, Snežinka, Žabja svadba itd. Pesmi so razvrščene po abecedi. Knjiga je prijazno darilo in nepogrešljiva na otroških zabavah. Mladinska knjiga je izdala dve knjigi za otroke. 1001 PRAVLJICA je delo Lile Prap in PRAVLJICE Hansa C. Andersena. Lila Prav je s svojo najnovejšo slikanico poskrbela, da se bralci zabavajo v pravljičnem labirintu. Otroci sami izbirajo pravljico, kar ponuja ob branju posebno prijetno in zabavno doživetje. Avtorica vabi najmlajše na bralno pustolovščino, kjer se lahko ure in ure zabavajo. Knjiga Pravljice pa prinaša 24 pravljic s katerimi založba nekako zaključuje vrsto praznovanj ob 200. letnici rojstva velikega pravljičarja. V knjigi so nadvse prikupne ilustracije Suzi Bricelj. Tatjana Kokalj « tu O«0*©, D« < m ar *<>inacn STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9. -12. ure stran 21 SREČA NIKOLI NI NATANKO TO, KAR SI PREDSTAVLJAMO m jf^ jnc"| I CaJT Er Ei IlSP '"'"«1S3} i 11,,., „,", "sfe S'% ii,,;;., . VlHMB W1% * * W Wm w gm * Najpopularnejši gasilec v Sloveniji Florjan Zabret O tem, da so gasilci in gasilke nadvse popularni v naših krajih ter občini kot celoti, nismo nikoli dvomili. Zelo prijetno pa so nas presenetili rezultati NEDELJSKEGA DNEVNIKA, kjer so številni bralci za najpopularnejšega gasilca v Sloveniji izbrali FLORJANA ZABRETA iz Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto; med najpriljiihljencjšimi gasilci -veterani v Sloveniji je drugo mesto zasedel FLORJAN CVETO RIH-TAR, PGD DOMŽALE - MESTO pa se je uvrstilo na odlično peto mesto. Tokrat na kratko predstavljamo Florjana Zabreta, mag. organizacijske znanosti in varnostnega inženirja, zaposlenega v Merkurju kot vodja službe za varnost in zdravo delo, z družino živi v Krtini, za katerega so zapisal, da je gasilec od glave do pete, hkrati pa tudi godbenik. Rojen Domžalčan seje z gasilstvom srečal že kot desetletni fantič ter prehodil pot od gasilca pionirja do operativca in častnika. Med drugim je opravljal funkcijo poveljnika in predsednika PGD Domžale - mesto, že vrsto let pa ga poznamo kot mentorja mladih gasilcev ter predsednika Komisije za mladino, ki pri Gasilski zvezi Domžale iz leta v leto dosega večje uspehe, svoje izkušnje iz dela z mladimi pa prenaša tudi na regijo in republiko. Bil je pobudnik organiziranosti mladih gasilcev na osnovnih šolah, iz katerih so se razvila Društva mladi gasilec, njegova prizadevanja, da mladi v različnih oblikah pridobivajo znanja, so rodila številna tekmovanju v gasilskih kvizih. Zelo dobro pa je poznan kot pobudnik tradicionalnega tabora mladih gasilcev Li-beliče, ki iz leta v leto v gasilske vrste privablja številne mlade gasilce' in gasilke. Tako kot v preteklih letih tudi letošnje odlične uvrstitve domžalskih in ihanskih mladih gasilcev na državnih tekmovanjih potrjujejo Zveza borcev Dob-Krtina v letu 2005 Ohranjati tradicijo in pomagati Krajevni odbor Zveze borcev Dob - Krtina je v letu 2005 nadaljeval s tradicionalnimi prireditvami, katerih namen je ohranjati tradicije in pridobitve narodno-osvobodilncga boja, ob tem pa je naša skrb namenjena tudi vzdrževanju spomenikov in obeležij NOB, posebno skrb pa namenjamo našim jubilantom, ki praznujejo okrogle življenjske obletnice, v okviru možnosti pa skušamo pomagati vsem, ki imajo večje težave. Letos smo se udeležili spominskih slovesnosti na Rudniku, v Dražgo-šah, na Oklem, v Radomljah, posebej množično pa tradicionalne prireditve ob 27. aprilu - dnevu upora v Žejah ter pohoda na Hrastovec ter tovariškega druženja pri Šuštarju na Spodnji Brezovici - v okviru praznika Krajevne skupnosti Dob. V maju smo skupaj s Krajevnim odborom Rdečega križa Dob obiskali Dolenjsko, sodelovali pa tudi na prireditvah ob 60. obletnici konca vojne in osvoboditve naše domovine izpod fašističnega jarma. Skozi vse leto skrbimo za spominska obeležja NOB in smo veseli pomoči osnovnih šol. S praporom ter vencem pa pospremimo na zadnjo pot tudi naše umrle člane. V letu 2005 smo obiskali naše jubilante, katerih večina je stara več kot 80 let, posebej pa se veselimo 100. rojstnega dneva, ki ga bo naš član Rihard Kuret iz Doba praznoval v letu 2006. Iz srca mu želimo, da bi jih dočakal. Obiskujemo tudi ostarele in težko bolne člane. Tako kot vsi državljani tudi naši člani z velikim zanimanjem .spremljamo naša vsakodnevna družbena dogajanja in spremembe, ki so za marsikoga zaskrbljujoče, saj nas vse skrbi, kaj nam bo še prinesel današnji nemirni čas. Podpiramo tudi mlade, ki se borijo za boljši vsakdan in jutri. Potrebna finančna sredstva zagotavljamo s članarino in sredstvi, ki nam jih zagotavljata krajevni skupnosti Dob in Krtina, katerima se za pomoč iskreno zahvaljujemo ter jima želimo veliko uspeha pri delu. Vsem članom Zveze borcev ter občanom in občankam želimo vesele ter zadovoljne prihajajoče praznike pa veliko sreče in zdravja v letu 2006. Marica Klemen - Območno združenje ZZB NOV Domžale vabi na Spominsko slovesnost ob obletnici tragedije borcev in aktivistov Kamniškega okrožja v letu 1945 v soboto, 7. januarja 2006, ob 10. uri pri obeležju na Rudniku pri Radomljah Vabljeni! uspešnost dela Florjana Zabreta in sodelavcev v komisiji. Njegova prizadevanja pa se kažejo tudi v vseh treh sinovih, ki sta jih z ženo Vilmo usmerila v gasilsko organizacijo, kjer že žanjejo uspehe kot mentorji ter uspešni tekmovalci. Florjan Zabret s svojim zgledom in predanim delom že vrsto let ob pomoči sodelavcev organizira usposabljanje mladih za bodoče uspešne gasilce. Pri svojem delu se zaveda, da mladi ob pridobivanju strokovnih in praktičnih znanj s tega področja potrebujejo tudi prijetne trenutke druženja, igre in veselja, predvsem pa prepričanosti, da s svojim delom že od mladih nog lahko pomagajo ljudem. Vse to privablja v gasilske vrste številne mlade, ki v gasilstvu najdejo način za preživljanje prostega časa. priložnosti za pridobitev novih znanj, pa tudi vrednot, kot so: pomoč, sodelovanje, tovarištvo. Florjan Zabret je mladim vzor predanega gasilca, ki z mladimi rad in pošteno dela; priljubljen pa je tudi med svojimi starejšimi kolegi, sodelavci in krajani, ki so mu tudi s tem, da so prispevali svoj glas k njegovi razglasitvi za NAJGASILCA povedali, da spoštujejo njegovo delo z mladimi in so ponosni na uspehe, ki jih dosegajo. Iskrene čestitke NAJC.AS1LCU Florjanu Zabretu tudi v imenu Uredništva. Vera Vojska Nova zabavno-glasbena oddaja „Prvi na vasi in Pika " Bolje prvi na vasi kot zadnji v mestu V zadnjem času je med Slovenci vse bolj prisotna misel, da je bolje biti prvi na vasi kot zadnji v mestu. Ta misel je vodila člane Max benda, da so s somišljeniki ustanovili klub PRVI NA VASI. Namen kluba je združiti ljudi, ki se radi veselijo ob slovenski glasbi, in tako krepiti slovensko zavest (in ne zavist!). Klub PRVI NA VASI je v sodelovanju s TV PIKO pripravil serijo novih zabavno-glasbenih oddaj z naslovom "PRVI NA VASI IN PIKA". Voditelj oddaj je Mitja Grmovšek, znani voditelj nekdaj zelo popularne oddaje "Iz domače skrinje" na TV3, za smeh pa skrbi najbolj znani Prlek Korenof Lujzek. V vsaki oddaji bodo nastopili številni glasbeni gostje s slovenske glasbene scene. Oddaja je snemana v prijetnem domačem okolju znanega domžalskega gostišča „Kovač", pred živo publiko. Vsako nedeljo ob 17. uri na TV PIKA se nam obeta urica dobre volje, zabave, glasbe in smeha. Vabimo vas, da se nam pridružite in ste PRVI NA VASI. Max Vabilo na snemanje oddaje PRVI NA VASI Max bend in klub Prvi na vasi pripravljata snemanje oddaj Prvi na vasi in vljudno vabljeni, da se nam pridružite v torek, 3. januarja 2006, ob 16.30. uri v Gostišču Kovač, Papirniška 1, Količevo in z nami preživite nekaj zabavnih uric oh dobri slovenski glasbi. VINSKA KLET RONDIC Kamniška 29a, Šmarca 29a, Kamnik RDEČA VINA BELA VINA - CABARNET SOUVIGNON - SOUVIGNON - MERLOT - BARBERA - BELI PINOT 10% NOVOLETNI POPUST Del čas: od 9h do 17h, sobota od 9h do 12h Voščimo vam vesele božične praznike ter srečno 2006! 24. november 2005: odkritje temeljnega kamna za začetek gradnje prizidka In rekonstrukcije Gasilskega doma Stob-Depala vas: Jože Brežnjak. Marjan Slatnar. Cveta Zalokar Oražem. Toni Dragar Prostovoljno gasilsko društvo Stob-Depala vas Temeljni kamen za prizidek h gasilskemu domu V četrtek, 24. novembra 2005 ob odkritju temeljnega kamna za dozidavo in rekonstrukcijo prizidka h Gasilskemu domu PGD Stob-Depala vas: Predsednik PGD Stob-Depala, Jože Brežnjak, je pozdravil zbrane gasilce, predstavnika občine Domžale, delegacijo Občinske gasilske zveze Domžale, predstavnike krajevnih skupnosti, častne člane društva in vse prisotne občanke in občane, ki so se v velikem številu udeležili slovesnosti, ter povedal, da se začenja prvi dan izgradnje prizidka k obstoječemu domu v Stobu, hkrati pa je to tudi prvi korak k praznovanju 100-letnice obstoja društva, ki je bilo ustanovljeno 20. maja 1906. Predsednik je poudaril, da društvo že 100 let z vso vestnostjo opravlja humanitarno dejavnost, kar dokazujejo arhivski zapisi. »Z vizijo gradnje dodatnega prizidka k domu smo se ukvarjali kar nekaj časa ter pridobili vso potrebno dokumentacijo. Osnovna zgradba doma je spomeniško zaščitena Jože Brežnjak, predsednik PGD Stob-Depala vas po odkritju temeljnega kamna in ne ustreza zahtevam hrambe. Z dograditvijo prizidka bomo pridobili prostor za namestitev orodnega vozila in ostale gasilske opreme. S tem bo sproščen osnovni, spomeniško zaščiten del doma. ki ga po predlogih več dejavnikov v občinskem merilu s skupnimi močmi želimo spremeniti v Gasilski muzej Občine Domžale,« je dejal predsednik PGD Stob-Depala vas. Županja Občine Domžale. Cveta Zalokar Oražem, je v svojem nagovoru pohvalila vse dejavnosti PGD Stob-Depala vas, posebno pa za prizadevnost za posodobitev doma. Strinjala se je, da se bo s prizidkom izpraznil stari del doma. kjer bo možnost ureditve gasilskega muzeja, za kar je pobudnica tudi Občina Domžale. V imenu delegacije Gasilske zveze Domžale, v sestavi: predsednik zveze Marjan Slatnar, poveljnik Janez Breceljnik, tajnik Stanko Grčar, je predsednik poudaril uspešno sodelovanje s PGD Stob-Depala vas na vseh področjih: pri intervencijah, izobraževanju in tekmovanjih. Izpostavil je dejstvo, da bo z zgraditvijo novega prizidka pridobljena možnost za uporabo starega dela doma za muzejske namene. Predsednik GZ Domžale je poudaril, da je bila že leta 2003 izražena potreba in nujnost za ureditev gasilskega muzeja v okviru Občine Domžale. S strani PGD Stob-Depala vas je bil predlog soglasno sprejet in ko bo novi prizidek dograjen, bo tudi možna uresničitev tega zahtevnega projekta. O pomenu začetka gradnje prizidka in rekonstrukcije Gasilskega doma PGD Stob-Depala vas so govorili še: poveljnik GZ Domžale, Janez Breceljnik. podžupan Toni Dragar in predsednik Krajevne skupnosti Venclja Perka. Janez Ulčar. Sledil je simbolični dvig slovenske zastave s temeljnega kamna, s čimer je bil prvi najslovesnejši korak pri začetku gradnje prizidka končan. Ker se bližamo koncu leta 2005 in prazničnim dnem. bi radi vsem občankam in občanom voščili lepe praznike in Srečno zdravo in uspešno novo leto 2006. Franc Miiller I Novoletni prihranki g do 500.000 SIT '/ *>m Jumlium, fniJornim /lai/zui/ein lei tiiiatmm mirinui r-e^/e hjtin* ftutjtUke /r) Mtim >" " leltil ŽIVIM, DA VOZIM MITSUBISHI MOTORS www.avtocenter-subelj.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 7215 666 NI NESREČE BREZ SREČE stran 22 Osnovna šola Roje Na plavalnih dnevih v Termah Snovik Kot vsako leto, je tudi letos OŠ Roje organizirala plavalne dneve v Termah Snovik za učence iz oddelkov vzgoje in izobraževanja ter razvojnega oddelka. Vsak četrtek (10., 17., 24. novembra in I., 8. decembra) smo se izpred šole odpeljali z avtobusom ob 8. uri, v šolo smo se vrnili ob 11.30. uri. V Termah Snovik so nas prijazno »sprejeli« z ogrevano garderobo, za kar se jim lepo zahvaljujemo, kajti naši učenci potrebujejo več časa, da se slečejo oz. oblečejo, kot njihovi vrstniki. Učenci so bili razdeljeni v tri skupine: plavalci (učili so se prsnega plavanja oz. plavali so v velikem bazenu pod vodstvom učitelja športne vzgoje), plavalci/neplavalci (nekateri učenci so se učili plavanja po Hallivvickovi metodi, nekateri so plavali s pripomočki v velikem bazenu), neplavalci (uživali so v majhnem bazenu z raznimi pripomočki: žogicami, kanglicami .... na toboganu ipd. ali pa so plavali v velikem bazenu v spremstvu odrasle osebe). Vsem skupinam je bil glavni cilj razvijati samostojnost (pri preoblačenju v kopalke, oblačenju obleke, sušenju las) in privajati se na vodo. Ob koncu vsakega plavalnega dneva smo se vsi vedno radi usedli v »jakuzzi«, kjer smo se ogreli v topli vodi. Plavalni dan smo zaključili v jedilnici, kjer so nas prijazne natakarice postregle z malico. Radi bi se zahvalili Obrtni zbornici Domžale in podjetju Smart Com d.o.o., ki sta nas finančno podprla, in tako omogočila našim učencem plavanje. Zahvalili bi se tudi vsem prostovoljcem iz Leo Cluba Domžale in ostalim prostovoljcem, ki so nas spremljali na plavanju. Vsem še enkrat hvala, kajti brez njih se plavanja ne bi mogli udeležiti v takšnem številu, kot smo se. Želimo si, da bomo lahko tudi prihodnje leto na podoben način razveseljevali naše učence oz. jim popestrili dneve. Urška Grilc EKO SOLA na Podružnični šoli Ihan Podružnična šola Ihan je v šolskem letu 2005/06 vstopila v Nacionalni projekt EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA in se tako pridružila matični šoli, OŠ Domžale, ki sodeluje v projektu že tretje leto. Poglavitni dolgoročni cilj je oza-veščanje že najmlajših otrok za skrb za ohranitev narave. Osrednja vsebina v letošnjem šolskem letu je odgovorno ravnanje z odpadki - navajanje na zmanjšano porabo ter recikliranje. Vse učilnice na šoli smo opremili s pobarvanimi škatlami (narisali smo drevesa), v katerih zbiramo nerabljen papir, ki ga je v šolah vedno veliko. Vsak teden člani EKO KROŽKA izpraznijo škatle v zabojnik za papir na najbližjem ekološkem otoku. Pričakujemo ekološki otok tudi pred šolo, ki nam bo olajšal sortiranje odpadkov - poleg papirja se bomo naučili ločeno odlagati tudi embalažo ter steklo. V šoli se pridno polni tudi zabojnik za izpraznjene kartuše in tonerje za i] I ......... recikliranje. V oktobru smo izvedli čistilno akcijo šolskega okoliša, ki jo bomo spomladi ponovili. Pri EKO KROŽKU se otroci učijo tudi skrbeti za živali, zato smo v šoli pripravili gojišči za paličnjake ter mongolske skakače. Igranje z njimi predstavlja otrokom veliko veselje, obenem pa se učijo tudi odgovornosti za ravnanje z živimi bitji ter posredno tudi z naravo. O pomenu EKO ŠOLE in delu EKO KROŽKA smo izdelali plakat, ki v EKO KOTIČKU poziva ostale učence, delavce šole in starše k povečanju okoljevarstvene ozaveščenosti. Zavedamo se, da se otroci največ naučijo iz zgleda odraslih, zato poskušamo vse učiteljice na POŠ Ihan dajati otrokom dober zgled. Pozvali smo tudi starše k odgovornemu ravnanju z odpadki doma in prejeli pozitivne odzive - starši tudi aktivno sodelujejo, predvsem pri zbiranju kartuš ter ostalih aktivnostih eko šole. Sodelovanje celotne lokalne skupnosti je ključno za dvig ekološke ozaveščenosti v našem kraju in veseli smo, da so naši najmlajši poglavitni motor v tem projektu. Koordinatorica ako iole POŠ Ihan: Katarina Vodoplvec OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 OKULISTIČNI PREGLED IN KOMPLETNA OSKRBA VIDA *e&ivur t/cu*ts fK4*»^f facržifi ivo Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. ure. Dan in noč smo preživeli v vrtcu V sredo dopoldne, v oktobru, smo šli takoj po zajtrku na Šumberk. Po Gozdni učni poti sta nas Zvončke in Lučke iz Vrtca Dominik Savio popeljala gozdarja Bogdan in Andrej. To dopoldne smo spoznali, kakšne zanimivosti skriva gozd čisto blizu našega vrtca, ki ga velikokrat obiščemo, a tokrat se nam je zdel še veliko bolj zanimiv kot običajno. Ponavadi gremo po trim stezi, tokrat pa nas je šla večina prvič po celotni učni poti. Srečali smo okamenelega palčka, videli palčkovo domovanje v drevesu, lisičje luknje, in to čisto ta prave, pa kraško luknjo in še veliko drugih zanimivih stvari smo videli in izvedeli. Hvala obema gozdarjema za prijetno in hkrati poučno dopoldne! Po počitku pa je najpogumnejše otroke, ki so se odločili z Uršo in obema Andrejama prenočiti v vrtcu, čakalo presenečenje. Z vlakom smo se odpeljali v Ljubljano; tam smo si ogledali železniško postajo, Zmajski most, tržnico, kjer je bila Ula zelo vesela, ko smo srečali njenega očka, peš smo šli na Ljubljanski grad. Ko smo se vračali proti železniški postaji, smo se ustavili pri šolskih sestrah, kjer sta doma naši sodelavki s. Ivanka in s. Terezija; z veseljem smo se okrepčali in nadaljevali pot do vlaka. V vrtec smo se vrnili, ko je bila že noč. Po napornem dnevu smo pove-čerjali. Ko smo se umili in oblekli v pižame, je sledil ples in modna revija v pižamah. Zelo smo se zabavali. Nato je pravljica otroke popeljala v spanec. Otroci so mirno prespali noč in priznam, da sem bila malce presenečena, saj si nihče zvečer ni zaželel iti spat domov. Večini od mojih Zvončkov je bila od natrpanega dne najbolj všeč vožnja z vlakom. * Andreja Marin Soklič Obisk v Mestnem muzeju V predprazničnem času smo se skupini polžkov in želvic iz vrtca Urša odpeljali na ogled Mestnega muzeja v Ljubljano. V muzeju so nas prijazno pričakali in sprejeli. Najprej smo iskali porednega parkeljna in potem v posebni delavnici pekli piškote iz slanega testa in oblikovali iz suhega sadja. Skupina, ki je med tem čakala, pa se je seznanila s samim muzejem, župansko sobo in v igralnici pobliže spoznala Prešernovega povodnega moža. Podrobno pa smo spoznali tudi značilnosti mesta in sami iz kartona ustvarjali mestne hiše. Vse štiri ure, ki smo jih preživeli na obisku, so bile dobro načrtovane in zanimive ter primerne za predšolsko stopnjo. Na otroke so vsa doživetja naredila velik vtis in še ves teden so govorili o tem. Na knjižni polici pa so našli knjigo o povodnem možu in domišljija je bila spet na površju. Torej, obisk v Mestnem muzeju nam je nudil veliko podoživlja-nja in verjetno se bomo še kdaj odpravili tja Na obisku so bili otroci vzgojiteljice Jelke Otrin in Urše Vovk. Jelka Otrln Učenci OS Rodica z mentorico Emo Cerar UNESCO šole so proslavile 60 let UNESCA Slovenske UNESCO ASPnet šole so na svojem tradicionalnem srečanju ob Dnevu človekovih pravic proslavile 60-letnico mednarodne Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo - UNESCO. Osrednja slovesnost je bila 9. decembra 2005 v ljubljanskem Koloseju. Slavnostno prireditev je organizirala OŠ Jožeta Moškriča iz Ljubljane. Pričela se je s slovensko himno in UNESCO himno, ki jo je zaigrala glasbena skupina Anavrin. Na prireditvi so imeli uvodne nagovore ga. Danica Simšič, županja mesta Ljubljana, ga. Zofija Klemen Krek, direktorica Urada za UNESCO, ga. dr. Justina Erčulj, stalna sodelavka UNESCO šol in ga. Alenka Aškerc Mikeln, nacionalna koordinatorka UNESCO ASPnet Slovenije. Slavnostni govornik je bil g. dr. Rajko Šugman, avtor knjige Mura, igrajmo se in drugih del o tradicionalnih slovenskih igrah in igrah sodobnega športa. 25 slovenskih UNESCO šol je predstavljalo stare otroške igre v svojem narečju, predstavniki ostalih 55 UNESCO šol pa so bili med poslušalci. Med nastopajočimi sta bili tudi dve osnovni šoli iz naše občine. Učenci OŠ Preserje pri Radomljah so predstavili staro otroško igro V šternco glejte, učenci OŠ Rodica pa pastirsko igro Koza klanf. V našem narečnem govoru jo je opisala Manca Ravnikar iz 9. razreda OŠ Rodica. In kakšen vtis smo dobili na prireditvi? Stare otroške igre so si v vseh slovenskih pokrajinah podobne, narečja so različna in raznolika, vsi pa si želimo isto: »Da za srečo, ljubezen in mir nikdar ne bo ovir,« kakor pravi UNESCO himna. V.V.Merčun TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 fiVBELJ izdelava pohištva po meri Stegne l, 1251 Moravče tel.: 7231 476, gsm: 041 641 446 Sejmarjenje in prireditve ob dnevu samostojnosti Decembra je na podružnični osnovni šoli v Dragomlju pestro in veselo. Že v novembru smo začeli z izdelovanjem različnih izdelkov, čestitk, obeskov, okraskov. Ste že uganili? Pripravljali smo se na že tradicionalno decembrsko sejmarjenje. Prikupni otroški izdelki so lahko prisrčno darilo v teh prazničnih dneh. Starši so se tega zavedali in so v naše veselje vse pridno pokupili. Po opravljenih sejemskih nakupih smo se vsi zbrali v naši večnamenski učilnici, ki smo jo tokrat spremenili v majčkeno dvorano. Zazvenela je slovenska himna: Žive naj vsi narodi..., ki je naznanila začetek prireditve v počastitev bližnje, petnajste obletnice dneva samostojnosti in enotnosti. Naj zaključimo z mislimi s prireditve: Kdor zida zares in z resnico, kdor zida z ljubeznijo in za ljubezen ta ne zida zase, ta zida za vse in zida za prihodnost. Take zidave vam želimo v praznični dneh in v letu, ki prihaja. Učenci In učiteljice Iz Dragomlja Vrtec Mlinček Ura pravljic v pravljični sobi Glede na to, da imamo v Domžalah eno izmed najlepših in največjih knjižnic v Sloveniji in ker vsi naši otroci niso sodelovali na odprtju novih prostorov, smo se odločili, da jo še enkrat obiščemo. Zelo smo bili veseli nadvse prijaznega sprejema s strani zaposlenih knjižničark. Seveda je bil otrokom najbolj všeč otroški oddelek, ki vedoželjnim malčkom ponuja zares ogromno možnosti za seznanitev s knjigo. V pravljični sobi smo vsi skupaj prisluhnili pravljici o miški ter si ogledali še mnogo drugih knjig in slikanic. Polni prijetnih občutkov smo se vrnili v vrtec Mlinček, kjer tudi nikoli ne zmanjka zanimivih pravljic in lepih knjig. Vilma Hrovat, Vrtec Domžale, enota Mlinček 9)md 6ozič in mino novo leto 2006! stran 23 PRAVA SREČA SE LE ENKRAT PONUJA TVD Partizan od 1961 do 1990 V letih 1980 in 1981 je bilo zabeleženo zelo intenzivno sodelovanje s telovadnim društvom Partizan Jesenice, h kateremu so se člani našega društva odpravili leta 1980. V naslednjem letu, 31. maja 1981, so se člani TVD Partizan Jesenice in TVD Partizan Domžale ponovno zbrali na tovariškem srečanju in sicer v sklopu prireditev v počastitev praznika Občine Domžale. Tekmovanja in srečanje so potekali na športnem igrišču ob Osnovni šoli Slandrove brigade v Domžalah. Da je bil TVD Partizan v tistem obdobju res vsestransko aktiven, je razbrati tudi iz poročila za obdobje 1982 in 1983, tedanjega predsednika društva Braneta Streklja, ki pravi: »Izvršni odbor TVD Partizan Domžale seje vsestransko zavzemal, da bi realiziral vse naloge, prejete na občnem zboru. V svoji mandatni dobi je imel dobre uspehe, imel je redne sestanke, na katerih so bile obravnavane tekoče zadeve okoli organizacije redne vadbe in rekreacije. V pomladanskem delu leta 1982 je bila organizirana redna vadba, pohod po gozdnih poteh proti Judežu, pohod ob žici okupirane Ljubljane, za zaključek šolskega leta 1981/1982 pa pohod s piknikom na Dobeno pri Mengšu. V jesenskem delu je bila spet organizirana vadba, sloje za šolsko leto 1982 19X3, in sicer z istim urnikom, kot je veljal v preteklem letu. V društvu PARTIZAN je bilo v letu 1982 - 1983 včlanjenih veliko rekreativcev, vse od najmlajših do najstarejših. Posebno je razveseljivo veliko zanimanje za rekreacijsko vadbo med našimi najmlajšimi ude- leženci-cicibani, kjer se vsako leto k vadbi prijavi do 80 predšolskih otrok, kijih vodijo štiri vaditeljice. Pri organiziranju športne rekreacije nam mora biti tudi v prihodnje temeljno delovanje naloga, da vključimo v svoje vrste predvsem tiste športnike, ki nimajo več namena podrejati se težkim treningom vrhunskih športnih rezultatov. Športno rekreacijo moramo približati predvsem tistim kategorijam prebivalstva, ki so odmaknjene od telesne kulture, kot so mnogi delavci v proizvodnji, žene, gospodinje, starejši občani in predvsem najmlajši olroci. Z raznimi tekmovanji med najmlajšimi udeleženci v društvu moramo še povečati zanimanje v članstvu. Poleg vsega naštetega so se člani društva ob sklepu sezone v juniju 1983 udeležili pohoda po poteh Miklavž-Oklo. Izobraževanje strokovnih kadrov je potekalo v Mozirju, aprila 1983.« V letu 1984 je vodenje izvršnega odbora TVD Partizan Domžale ponovno prevzel Ivan Šraj, ki je v svojem poročilu za sezono 1984/85 zapisal: »Izvršni odbor seje v tem mandatu sestal petkrat. Obravnavali smo tekoče probleme glede redne vadbe, pogovarjali smo se o organizaciji javnih prireditev in nastopov, o izobraževanju kadrov, o organizaciji rekreativne vadbe v Osnovni šoli Venelja Perka, organizaciji vadbe odbojke za moške, karate sekcijo pa smo vključili v svoj program dela. Vadbeno sezono 1983/84 smo zaključili 16. junija 1984. Za sklep sezone vadbe v zaprtih prostorih smo organizirali športno rekreativni piknik v naravi pod Dobenom. Na tej Občinska proslava na Oklem 1980 prireditvi smo organizirali športna tekmovanja za vse starostne skupine: skok v višino, skok v daljino z mesta, tek na 100 m ter igre z žogo (odbojko, med dvema ognjema in nogomet). Zaključne prireditve se je udeležilo približno 60 članov društva. Na pobudo občanov KS Venelja Perka smo 24. aprila 1984 pričeli z redno rekreativno vadbo za občane omenjene krajevne skupnosti. Rekreacija je bila organizirana enkrat tedensko, ob torkih od 19. do 20.30 ure. Udeležba na rekreaciji je bila vse do zaključka vadbene sezone v zaprtih prostorih zelo velika: prihajalo je od 30 do 40 članov. Poleg redne rekreativne vadbe za vse starostne skupine smo imeli enkrat tedensko organizirano vadbo odbojke v Osnovni šoli Slandrove brigade; za ženske v tej šoli, ob sredah pa za moške v Osnovni šoli Olge Avbelj. V odbojkarsko TR1M ligo Domžale Kamnik smo prijavili tri ekipe, dve ženski in eno moško. Vse tri ekipe so to ligo uspešno zaključile. V počastitev praznika dneva žena, smo 4. marca 1985 v telovadnici Osnovne šole Slandrove brigade pripravili javni nastop. Nastopili so najmlajši cicibani, pionirke, pionirji, mladinci, članice in sekcija karateja. Nastop so številni gledalci z zanimanjem spremljali, predvsem pa mamice nastopajočih.« Na občnem zboru društva je bil 1986 za predsednika izvoljen Stane Omahna. Njegovo delo je prineslo nekaj novosti, povečalo se je število športnih panog, s katerimi se je društvo dotlej ukvarjalo. Seveda pa tudi v tem obdobju ni šlo vse gladko. Zapletalo se je predvsem pri uporabi prostorov, tako klubskih kot garderob, še posebej pa pri uporabi vadbenih prostorov. Problemi so bili predvsem z uporabo dvorane Hale komunalnega centra, ki so se stopnjevali do te meje, da je bil na telesnokulturno skupnost Domžale 22. novembra 1986 naslovljen tale protest: »Čeprav imajo člani društva TVD Partizan načelno zagotovljeno vadbo v Hali KC se je večkrat v lanski in letošnji sezoni zgodilo, daje prišlo do sprememb dodelitve dvorane posameznim uporabnikom. Na naš predlog o pogodbenem razmerju s točno določenimi fiksiranimi roki smo dobili odklonilno stališče. Takšnega ravnanja ne moremo ne razumeti ne sprejeti. Če TVD Partizan Domžale pravočasno in na pravi način poda svoje potrebe po dvora- Tokrat nagrajuje Študentska založba LITERA iz Maribora Nagradna križanka Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli: 1. brezplačen vikend najem vozila HONDA C1VIC TOMISLAV ROSTAN, Študljanska 93, Domžale 2. plastična ročka 41 olja ČASTROL TXT ZLATA ANŽIN, Selo pri Ihanu 39, Ihan 3. plastična ročka 41 olja CASTROL GRX 3 MAKS MIHELČIČ, Ljubljanska 3, Domžale 4. preventivni pregled vozila z meritvami lil TKA I LIS, Homec IV/5, Homec Čestitamo in vas vabimo, da rešite tudi današnjo križanko Študentske založbe LITERA iz Maribora, ki bo izžrebancem podarila sedem knjig. Pravilne rešitve pričakujemo do 10. januarja 2006 na naslov Kulturni doni Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju tudi v letu 2006. Uredništvo Za lepše in prijetnejše praznike Nagrade Frizerskega salona Barbara Dob (tel. 041 865 697 oz. 7210 170). ki vam je v prejšnji številki ponudil novo storitev, geliranje nohtov, prejmejo: - geliranje nohtov: Katarina Žučko, Goričica pri Ihanu K), Ihan - žensko fen frizuro: Olga Novak, Špruhe 6, Trzin - moško striženje: Matevž Lipovšek, Študljanska 11, Domžale Čestitamo! Frizerski salon Barbara v Dobu pa želi vsem prijetne praznike in srečno novo leto. Ne pozabite, z nami ste lepši! Nastop v Hali komunalnega centra 1987 ni, potem naj to velja tudi za vse ostale kandidate pri uporabi dvorane. Moramo povedati, da takšno ravnanje povzroča hudo ogorčenje med našimi člani. Nekateri so zaradi tega izgubili voljo in ne hodijo več k odbojki.« Povrnimo se k vadbi, ki je uspešno potekala. TVD Partizan Domžale je bil v letu 1986 pobudnik izvedbe tekmovanja v odbojki - medobčinske lige Domžale-Kamnik, ki je potekala na Osnovni šoli Slandrove brigade v Domžalah. Nastopalo pa je 10 ženskih in 8 moških ekip, med njimi tudi ekipa TVD Partizan Domžale. Stalnica naših nastopov je bila tudi prireditev s prikazom dejavnosti društva, z udeležbo vadbenih skupin od cicibanov do abrahamov. Prireditev je potekala 27. marca 1987 v Hali KC z namenom, da bi bila predstavljena večjemu krogu ljudi in da bi bila bolj v središču zanimanja, kot je bila dotlej. Udeležili so se je tudi predstavniki telesne kulture, politike in gospodarstva. Najzanimivejše so bile predvsem predstavitve vadbenih skupin vseh kategorij ter mimohod članov TVD Partizan Domžale. V ponudbi vadbe smo se v društvu ozirali tudi drugam. Posebej zanimiva, po svoje pa tudi atraktivna, pa je bila odločitev, da se telovadno društvo loti tudi športnih disci- plin za močnejše športnike. Tako je bilo spomladi 1987 organizirano, s strani društva, občinsko prvenstvo v body-buildingu. Posebej sta bili ocenjevani dve disciplini, in sicer moč (vlečenje ročke-uteži od tal, dvigovanje uteži iz počepa, potisk na klopi »benč«) in telesna oblikovanost tekmovalcev. Na občnem zboru v aprilu 1988 je predsednik Stane Omahna ugotovil uspešnost vadbe v društvu. Cilji društva niso bili tekmovalni, člane je zanimala predvsem rekreacija, čeprav se je pri mladih čutila težnja po tekmovanju in prikazih njihovega znanja. Še posebej so pohvalili prikaz dela društva, ki je bil organiziran 11. aprila v Hali komunalnega centra v Domžalah. Matjaž Brojan PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Računovodske storitve za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. Zikova4 Kamnik tel: 01/83 14 515, GSM: 031 305 451 Ponudba meseca CITROEN C4 prihranek 550.000 + DARILO navigacija Garmin c330 v slovenščini NE ZAMUDITE DECEMBRSKE AKCIJE tudi za ostale modele Povprečna porab« goriva: 4,7-7,1 1/100 km, »misija CO,: 125-169 g/km Al(.,„ velja od 1.11, do 31 12.2005 oi do M zalog oz. do spremembe cen. CITROEN V MENGŠU! AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313 fax: (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net IZ ANTIČNEGA SVETA Ajshil SEDMERICA PROTI TEBAM "STUDENTSKAZALOZBA JU X X JZjjrvrv ŽLEZA V TREBUHU, KI IZLOČA PREBAVNE SOKOVE, INZULIN IN ti U KAG0N, TREBUŠNA SLINAVKA JUGOZAHODNI DEL NASE DRŽAVE LJUBEZEN. VEDENJE IN ŽIVLJENJE V CELOTI Ajshil. SEDMERICA PROTI TEBAM Ajshil (okrog 525-456 pred našim štetjem), najstarejši iz trojice velikih grških tragikov, je v štirih desetletjih svoje pesniške dejavnosti odločilno vplival na razvoj tragedije, te najžlahtnejše in enkratne veje grške literature. Večji del Ajshilovega dramskega opusa je izgubljen. Od približno 90 gledaliških del, kolikor jih je po antičnih virih napisal, nam je v celoti ohranjenih le sedem tragedij. Okrog leta 467 je nastala tragedija z naslovom Sedmerica proti Tebam, katere glavni . dramski konflikt temelji na vojni problematiki. Ozadje in motivika tragedije sta povzeta iz mita o tebanski kraljevi hiši, iz venca krvavih zgodb o dinastiji Labdakidov. V njej se prepletata dva motiva: na eni strani pravični motiv obrambe in rešitve domovine, na drugi strani medsebojno uničenje potomcev istega rodu. sinov iste matere, iste Ojdipove kraljeve krvi. Prevladujoči je seveda prvi motiv: obramba svobode pred suženjskim jarmom, ki grozi domovini. Tragedijo je mojstrsko poslovenil pisatelj Alojz Rebula, izčrpno spremno besedo pa je napisal akademik, prof. dr. Kajetan Gantar. Cena: 3.000,00 SIT RUSKA BIAT L0NKA ZAJCEVA STARO IME ZA TAJSKO ZIMSKA PADAVINA, IVJE RUMEN KASTA BULICA V KOŽI ENAKI ČRKI GRŠKA ČRKA PTICA SEVERNIH MORIJ, NJ0RKA TANTAL RAVNO-TEŽJE, RAVNOVESJE DOM0 T0ŽJE KATARINA VENTURINI DAVID NIVEN ŠVEDSKA SMUČARKA PAERS0N OTROŠKA ZABAVA ITALIJANSKI NAPTNI KONCERN UREJENOST JEZIKOVNA SKUPINA SUDANSKIH ČRNCEV DRAGO CENA FRANCOSKA PREPROGA MINERAL K0SIT-R0VEGA OKSIDA, KOSIT-R0VEC TH0MAS GRANDI NEKDANJI AVSTRIJ. ALPSKI SMUČAR (HANS) PEVSKI ZBOR VRHUNSKI ŠPORTNIK ATLANTIK DESNI PRITOK M0ZELEV NEMČIJI SAMO TUŠ JAPONSKA ISKALKA ŠKOLJČNIH BISEROV RIBA HRUSTANČNICA Z ZELO SPL0ŠČENIM TELESOM IN VELIKIMI PRSNIMI PLAVUTMI SLAB ZDRAVNIK MAZAČ MOŠKI, KI MASIRA AVSTRIJ. ZOOLOG (HANS) ZEMELJSKI TEČAJ ARIEL ŠAR0N GROBO ORIENTALSKO DOMAČE SUKNO VERZ 12 ŠTIRIH ST0PIC MORSKA RIBA ENOTA ZA MOČ TISOČ VAT0V PREDPLAČILO PLANINA V VZHODNI SRBIJI, NAD Al I K SINCEM PODATKI. DEJSTVA ŽELEZ NIŠKA PROGA NAJVEČJ ITALIJANSKI PESNIK MOČEN DEŽ, PLOHA DESNI PRI TOK PADA NEMŠKI FILOZOF (GE0RG) NUJNA IZBIRA MED DVE MA MOŽNO STMA ORGANSKO VEČANJE Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax.: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-mail: info@zalozba-litera.org NAŠ PROTE ITANTSKl PISATELJ (SEMI TUAN) EDMUND ST0IBER TITANOV MINERAL SRI Dl«( M0LDA-V1JE V ROMUNIJI AMERIŠKA B0KSARKA (LAILA) 0LIVER Ml AI-AP HR/i<. r Z ZELO HRAPAVO SKORJO PRIVR ŽENKA ETATIZMA PRVOTNA GRŠKA ČU0, MUZA ZNAČAJ PETJA SLIKARKA ŠUŠTAR PRIREDITE V PO MATURI 23. ČRKA HIRPIJSKr AHrunr FINSKI IRANSKO VOZNIK ! MESTO FORMULE J 0> REKI RA1KK0NEN NAMAKI DR/AVU NA SZ SEVERNI AMERIKE VRSTA POLI SAHARIDA TIN A TURNER ŠPORTNI DVOBOJ SVETLA ZVEZDA V ORLU POMOČ: ANAR-iransko mesto ob reki Namaki, BALANSA-ravnotežje, ravnovesje, PADAR-slab zdravnik, mazač, PEKTIN-vrsta polisaharida, RTANJ-planina v vzhodni Srbiji, nad Aleksincem, TARO-desni pritok Pada, TETRAMETER-verz iz itirih ttopic SREČA ČLOVEKA LE SREČA, UJETI SE PA NE DA stran 24 f pisma V bralcev Kot je ze zapisal sovaščan gospod Horvat, nam je plinifikacija zapustila obupna ceste. To je le en od pogledov, res pa je. da so nekatere med tem že vsaj malo popravili. J.fl. Proračun Bližajoča se zima prinese dvoje: rebalans občinskega proračuna in prvi sneg, ki za nekaj časa prikrije vse odvržene odpadke v naravi. In kakšna je povezava med proračunom in odpadki? V postavki varstva okolja je letno namenjenih 1 milijon tolarjev za sanacijo okoljskih bremen. Glede na zaskrbljujoče stanje onesnaženosti z odpadki, odplakami, ki se iztekajo v vode in podtalnico, smradom in dimnimi plini iz proizvodnih obratov ter individualnih kurišč, je to zelo malo. Največje ekološko breme pa so kilometri azbestnih vodovodnih cevi, po katerih teče voda, ki jo vsak dan pijemo. Podatki v rebalansu proračuna pa izkazujejo, da je od tega v tekočem letu porabljenih komaj kakšna petina za sanacijo namenjenih sredstev. Zastavlja se vprašanje, zakaj se vsa sredstva koristno ne porabijo vsaj za odpravljanje čmih odlagališč odpadkov ali za nadzorovano odvajanje odpadnih voda s parkirnih površin, ki niso primerno površinsko obdelane in zavarovane pred onesnaženjem podtalnice ali za sanacijo vodovodnega omrežja. V občini imamo komunalne nadzornike in javno komunalno podjetje, ki je usposobljeno izvajati naloge sanacije okoljskih bremen, poleg tega pa občinske odloke, ki dajejo vso pravno podlago za ukrepanje proti onesnaževalcem. Nimamo pa ljudi, ki bi bili pripravljeni stvari postaviti na pravo mesto. Za DVO Domžale-Kamnik Jože Nemec Domžalski urbanizem in drugi problemi V zadnji številki Slamnika smo si lahko prebrali dva prispevka na temo domžalskega urbanizma, ki sta verjetno slučajno sovpadla - eden z vprašanji, drug z odgovori. Z odprtim pismom gospoda arhitekta Miha Volgemuta se v vsem strinjam in se mu, če smem, v temi pridružujem. Pismo je napisano artikulirano, razumljivo in odpira prava vprašanja, na nekatera pa dobi odgovore kar v isti številki časopisa. Če se prav spomnim, je bilo v preteklosti s študenti arhitekture že opravljeno neko delo na temo ureditve Domžal, o čemer se sedaj ne porabi niti ena beseda. To pomeni, da smo si v Domžalah v bližnji preteklosti že zastavljali vprašanja o podobi našega mesti pa najverjetneje čas ni bil primeren, ker premiki v tej smeri niso bili na vidiku. To seje zgodilo sedaj, ko hoče srce mesta zasesti TUŠ in ga oblikovati predvsem v tovarno za praznjenje denarnic. Gospod Gerbec nam je v svojem prispevku ponudil očitno že dogovorjene rešitve v zvezi s TUŠ centrom, pa tudi natančen spisek problemov, ki jih bo potrebno še rešiti. TUŠ center se nam bo očitno zgodil, ostalo pa nekoč v prihodnosti. Vsi vemo. da je promet v Domžalah slabo urejen - a se popravlja - parkirišča so na najboljših lokacijah mesta. Vemo tudi, da je SPB arhitekturno - urbanistična katastrofa najvišjega ranga in najmilejša pravična kazen za urbanista in arhitekta bi bila, da poskusita ročno, z macolo in špico odstraniti storjeno škodo. V mestu imamo tudi kinodvorano, v kateri nonstop vrtijo črne filme in izgredi v vrstah za vstopnice so vsakdanji pojav. Tuševa rešitev s kinodvoranami je torej več kot dobro premišljena in rentabilna. Res nujno je kegljišče, kjer se nam bo na način zdravo - s koristnim, po mili volji kegljalo. Politične procesije naj bi dobile mesto v na novo prekriti ploščadi, edini javni prostor, kjer si bomo ogledali dosežke Maš NAPREDEK Kršen duš zdaj pa imamo TUŠ. Kaj NAPREDEK je počel, da ga vrag bo vzel. Nekdaj dobra trgovina je postala razvalina. Ker je naokrog slovela, dosti kupcev je imela. Zdaj napredkovo blago je povsod raztreseno. Malo tukaj, malo tam. da Domialčane je sram. Ko smo v NAPREDKU kupovali, vsak oddelek smo poznali. Zdaj pa iščemo stvari, ko da z lune bi prišli. TUŠ arhitekture pa je naša Galerija, saj mesto ne premore prostora, kjer bi si meščani izmenjali mnenja o tej ali oni temi. Pardon, razen enega - kjer so vsi enotni, v isti stranki in v enakem položaju, pa še tam naj bi po stari slovenski navadi prizidali zidec ali dva in uredili arking na livadi. e pomnite, gospodje in gospe, da smo imeli v Domžalah OTOK - baje prvo krožišče v Jugoslaviji, s spomenikom, borcem, v sredini. Spomenik še vedno stoji, umaknjen pod platano, kljub svoji kvalitetni arhitekturni zasnovi in kipom, ki jih v MESTU zelo hitro preštejemo, saj so edini. Naše mesto je pusto in pločevinasto v več ozirih, njegove posebnosti niso kreirane kulturno ali s pridihom umetnosti in duhovne veličine, oz. z občutkom za človeško; kozmopolitstvo pustimo ob strani. Mogoče bi si zastavili tale vprašanja: Je naše mesto prijazno, lepo in prijetno za bivanje? Ali imamo Domžalčani dovolj vsebine v sebi, s katero se lahko vprašamo, kakšno mesto si želimo? Ali bomo zmožni še nadaljnjih dvajset ali trideset let, v srcu svojega - našega mesta, gledati in uporabljati še povečano in prizidano trgovino, kot daje trgovina popek sveta in bistvo življenja? Je mogoče TUŠ tisti, ki najbolje ve, kaj bi MI radi? V kateri smeri teče os mesta in katere dele osrednjega mestnega trga bo povezovala nova »peš avenija«? Prazni Univerzale in Majheničevo vilo? Se bomo radi sprehajali po novi promenadi, široki in ravni, ki naj bi se začela med sodnijo in ponikalnico denarja, zasajeni z redkimi nizkorastoči-mi drevesi, ki v poletni pripeki ne dajo nobene sence, pozimi pa so štible? Ali mogoče znamo opisati, kaj pomeni osrednji mestni trg? Če ne vemo, nam lahko prišepnejo Kamničani ali pa se spomnimo Avenije mladih v BTC. Bomo imeli na osrednjem mestnem trgu tudi osrednji spomenik? Bo to strumni konjenik ali pa bo jahal osla? S katero vsebino bomo preuredili SPB, ki ga preurejamo, odkar je zgrajen? Je že kdo slišal ali pa videl, da so kurnik preuredili v palačo? Kje v gnilem, propadajočem, spome-niškovarstvenozaščitenem Stobu, ste rekli, bo postaja mestnega prometa? Bomo kdaj povečali recimo zdravstveni dom in izboljšali zdravstveno oskrbo? Ali pa ob mnogih novih blokih dozidali še kakšen vrtec? Saj se spomnite - otroci so naše največje bogastvo - pardon - po novem kapital! Bomo kdaj na magistrali uredili zavijanje proti Kamniku? Bi mogoče ob Kamniški Bistrici uredili sprehajališče in ne bi vsako leto do golega obrili bregova? Mogoče bi pa zasadili stopetdeset dreves za Slomška, pa sto za Maistra, pa osemdeset za Bemika, petdeset pa za Habeta? Ne pozabimo še Ravnikarjevega Tončka! Vsa drevesa bi bila za nas, pa za naše otroke, prijatle, pa ptičke. Kdo bi se pa rad vsak dan sprehajal ob neprijetno dišeči papirniški kloaki? V Univerzalu bi lahko ustanovili center vseživljenjskega učenja - verjemite mi, prišel bi nam prav! Prepričan sem, da bi s tako dejavnostjo privabili ne samo Domžalčane, ampak tudi bližnje in daljne okolišane. Študij industrijskega oblikovanja poteka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter na Fakulteti za arhitekturo - oboje v Ljubljani, zato ta trenutek ni nikakršnih potreb po ustanavljanju še ene oblikovalske fakultete. Zares bistvena za neko širšo sredino sta znanje in kultura, ki v kombinaciji z urejeno mentalno infrastrukturo daljnosežno vplivata na njen kvaliteten razvoj in obstoj. Če se bomo znali sedaj pravilno odločiti (kot so se naši predhodniki uspeli), imamo vse možnosti uspevati še naprej. S spoštovanjem, doc. Jurij Smole. ak. kipar Hiša pod streho Vsak izmed nas si nekoč želi hišo, stanovanje, skratka nekaj, kar skozi življenje gradiš in ustvarjaš. Ves trud usmerjaš v nekaj, kar bo naposled podedovalo tvoje potomstvo, verjetno je tako tudi prav. Žalostno pa je, da nase začnemo misliti nazadnje, sebi ne privoščimo kančka notranjega veselja, gotovo imamo želje, ne velike, čisto majhne, a težko dosegljive. V življenju pa potrebujemo več, kot samo gnati se za zaslužkom v želji po materialnih sredstvih, včasih je potrebno narediti tudi kaj za svojo dušo, podariti komu širok nasmeh, toplo besedo, šalo, dotik, mogoče pa je že veliko, če gremo na sprehod, poslušamo glasbo po svojem okusu, slikamo, ustvarjamo, delamo volonterska dela...skratka, vzeti si moramo čas zase. Prihajajoči prazniki za mojo družino zagotovo niso bili obilni, skušamo pa si s podporo tistih, ki nas poznajo in tudi tistih, ki smo jih prosili za pomoč, pričarati si čarobne trenutke in srečni smo, ne samo zato, ker živimo tu v Domžalah ampak, ker živimo v mestu, kjer še vedno živijo ljudje z dušo. Hiša je pod streho, dolgovi so poplačani, hvala vam, srečni smo. Mojca Grojzdek V Ljubljani na sindikalnem shodu zavajali delavce, upokojence, študente in vse državljane Nedavno smo bili priča pompozno najavljenemu shodu, ki so ga pripravili nekateri sindikati v Ljubljani. Kljub velikim napovedim o 40.000 udeležencih se je tega shoda udeležilo samo okoli 15 tisoč ljudi, od tega veliko takšnih, ki so pač »morali biti« tam. Številni avtobusi, ki so vozili udeležence, so bili povsem prazni in lahko se samo vprašamo, kdo bo, tudi obsežno in drago medijsko kampanjo, vse to plačal - verjetno kar delavci sami (preko članarine sindikatom). Strinjam se in tudi podpiram mnenje, da so sindikalna gibanja nujna, saj so pomemben vmesni člen med delavci in delodajalci - seveda le, če opravljalo svojo vlogo. S tem shodom pa organizatorji niso ravno proslavili upravičenost sindikalnega gibanja pri nas, prej obratno. Izkazalo se je, da je bil shod izrazito »političen«, v ozadju »spodbujen« s strani nekaterih, ki so sedaj v opoziciji, prej pa so nam vladali 12 let (in še pred tem 50) in skorajda popolnoma uničili naš gospodarski sistem, zaradi česar je sedaj sprejem reform, proti katerim so nastopali udeleženci na shodu, nujno potreben za dvig gospodarstva ter s tem seveda reševanje težkega socialnega stanja (tudi tistih) delavcev, upokojencev in mladih, ki so na shodu protestirali. Ni daleč od resnice, da večina ljudi sploh ni vedela, zakaj so se »morali« udeležiti tega shoda, še posebej mnogi upokojenci ter študenti, ki so nasedli govoricam. Ko mi je moj znanec in prijatelj, ki je še študent, povedal, da se je udeležil tega shoda, mi je tudi priznal, da se gaje udeležil zato, ker je bilo rečeno, da bo tam »žur in fešta«. Koje ugotovil, za kaj se pravzaprav na shodu gre, je takoj odšel s prizorišča- in to nikakor ni bil osamljeni primer. Študentska organizacija je izigrala svoje člane in vse študente ter mlado generacijo, pri tem je še posebej izstopal njen predsednik, ki je nastopil z govorom, ki bi ga lahko primerjali s tistimi iz nekdanjih jugoslovanskih »mitingov resnice«. Ljudje pa so zmedeni, ker v nacionalnih medijih venomer poslušajo, gledajo in berejo praktično samo enostranske informacije o tem, kako da so reforme katastrofa za slovenski narod. Pri tem jim uspešno pomagajo nekateri novinarji z nestrokovnim, enostranskim in zavajajočim poročanjem o reformah. Ne potrudijo si pridobiti informacij pri uspešnih gospodarstvenikih. Uspešni in zelo uspešni slovenski menedžerji zagovarjajo in komentirajo gospodarske reforme takole: »V naši družbi predlog vladnih reform absolutno podpiramo, saj smo prepričani, da bodo prispevale k večji konkurenčnosti države in njenega gospodarstva. Zavedati se moramo, da podobno, kot velike gospodarske korporacije, med seboj tekmujejo tudi države. Z dvigom konkurenčnosti slovenskega gospodarstva se bo povečala tudi konkurenčnost Slovenije. Prav tako bomo z večjo konkurenčnostjo zagotovili boljšo socialno varnost.« Upokojenci so nasedli organizatorjem shoda, ki so jih nanj novačili zato, ker so jih potrebovali zaradi večjega števila sodelujočih, zato, ker so slovenskim upokojencem v decembru 2000 (v času vladavine LDS in (ZL)SD) dokazano s spremembo zakona ZPIZ odvzeli dve in pol pokojnini), ker so letos julija nasprotovali nameniti relativno višji delež bruto domačega proizvoda za pokojnine (konkretno g. Semolič), ker se borijo za prezgodnje upokojevanje, ker po tihem podpirajo črno ekonomijo (neplačevanje davkov). Sindikati so delavcem zamolčali, da osebni dohodki zaposlenih zaostajajo za rastjo produktivnosti (pri tem po zaslugi sindikatov zaposleni letno izgubijo 26 milijard tolarjev), da jih ne skrbi 100.000 nezaposlenih v Sloveniji, da za nezaposlene ne napravijo praktično nič, da niso nič ukrenili, ko seje kradla družbena (delavčeva) lastnina, da jim je le do lastnega dobrega kolača, da je sindikalnih funkcionarjev mnogo preveč za delo, ki ga opravljajo, da so izrazito politično pristranski, ker so našli zaveznike v njihovih političnih botrih in se sedaj skupno borijo proti napredku Slovenije (da bi sedanja opozicija zopet prišla na oblast), da se ne analizirajo države, ki jih sami dajejo za zgled (Finska, Danska), ker bi potem ugotovili, da njihovi razlogi za proteste niso pravi, ker bi morali iskati nove izgovore za proteste, če bi živeli v blaginji, sindikati ne bi bili več pomembni, ker bi bile v nevarnosti funkcionarjeve (pre)velike plače, ker bi potem delavci izvedeli pravo resnico. V Sloveniji se bomo morali odločiti, po kateri poti bomo nadaljevali. Protestirati proti reformam, ko se niti šc ne ve njihova vsebina, ko se niso soočila mnenja in argumenti, ko se niso še niti začeli pogovori na ekonomsko socialnem svetu, je, milo rečeno, izredno demagoško in zavajajoče dejanje. Še posebej, ker je bila tudi nekdanji vladajoči politični opciji ponujena roka in bi se upošteval vsak njihov predlog, podprt z izračunom, ki bi bil boljši od sedanjega predloga reform. Zanimivo je tudi to, da nobena politična stranka ne nasprotuje sprejetju reform, saj se zavedajo, da so prejšnji oblastniki res hudo osiromašili našo državo in državljane. Nekaj povsem drugega bi bilo, če bi se takšen shod pripravil po končanih pogovorih in po narejenih analizah, iz katerih bi se videlo, da reforme morebiti niso prave, a bi vlada kljub temu vztrajala na njih. Prepričan sem, da tista ulična pot, ki temelji na takšnih zavajanjih, demagogiji in lažeh, kot sojo prikazali sindikati in udeleženci shoda v Ljubljani, ni prava. Take poti poznamo iz Miloševicevih časov, rezultat pa je znan. Janez Stlnrtč Poslancu SDS v Državnem zboru RS Na začetku moram povedati, da sem bil s strani odgovorne urednice prijazno pozvan k skrajšanju svojega prispevka in ga zato objavljam v skrčeni obliki. Svoj »razmišljanja o nacionalni televiziji bom tako objavil v prihodnji številki Slamnika. Dejstva. Novi zakon o RTV Slovenija grobo posega v avtonomijo in uredniško svobodo javnega zavoda in politiki, ne glede na njeno barvo, omogoča obvladovanje še četrte veje oblasti (toliko o svobodni družbi). Po novem tako 16 članov programskega sveta RTV Slovenija (od 29-ih) potrdi (in imenuje) Državni zbor RS in na podlagi dosedanje prakse delovanja parlamentarne koalicije ter nove vlade, tu presenečenj ne pričakujem. Ključ kadrovanja je znan: si ali nisi z nami. Zato menim, da glavni razlog zakona ni izboljšanje stanja na RTV Slovenija, ampak njena okupacija s strani politike. Citiram del vašega odgovora: Sestava programskega sveta je predpogoj za ustvarjanje boljšega programa. Res? Kakšne pa so po Zakonu o RTV Slovenija pristojnosti programskega sveta? Poglejmo: na predlog generalne direktorice oziroma generalnega direktorja sprejema programske standarde in programske zasnove v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja področje medijev, ter mednarodnimi akti; na predlog generalnega direktorja sprejema programsko produkcijski načrt, ki je usklajen s finančnimi možnostmi RTV Slovenija; na predlog generalnega direktorja sprejema programske sheme; redno obravnava uresničevanje sprejete programske zasnove in produkcijskega načrta ter daje generalnemu direktorju navodila v zvezi z odpravljanjem pomanjkljivosti na teh področjih, itd.. Se pravi niti sledu o ustvarjanju programskih vsebin. Očitno gre pri vas za nepoznavanje delovanja televizijskega medija in neznanje, če pričakujete da bosta npr. predstavnika rimokatoliške ali pravoslavne cerkve (omenjam zato, ker je obe verski instituciji v programskem svetu že potrdil predsednik države) v programskem svetu izboljšala kvaliteto radijskega in televizijskega programa. Gospod poslanec, televizijski in radijski program ustvarjajo ljudje in ne programski svet, ki pa ima seveda moč vpliva na avtonomijo in uredniško svobodo javnega zavoda in njegovih zaposlenih. Precej pogumni ste tudi, ko na koncu vašega odgovarjanja spet pavšalno ugotavljate, da vaša stranka SDS nikoli ne poje besede. Sam bi se na vašem mestu ugriznil v jezik in počakal, da me misel mine, še preden jo objavim v javnem glasilu Občine Domžale. P.S. srečno in zdravo 2006, tudi vam g. poslanec Gorazd Križanlč Odmev na odmev: Gospod Žiga Camernik seje v prejšnji številki Slamnika odzval na moj prispevek oz. odmev na njegov prispevek, v katerem je »obračunaval« z direktorico \1k( Akumulator. Ker me je v njem obtožil škodljivega, nestrokovnega in ponavljajočega pisanja, ga vljudno naprošam, naj te trditve konkretizira oz. argumentira. Bralkam in bralcem Slamnika pa vseeno na kratko želim osvežiti spomin, za kaj je pravzaprav šlo. Že pred leti sem opozoril, da si je MKC Akumulator »prisvojila« samo ena (leva) politična opcija,- točneje Mladi Forum Združene liste. Mladeniči in mladenke te (leve) politične opcije so mi takrat ostro nasprotovali ter me tudi javno ožigosali, da sem proti mladim, kar pa nikakor ni bilo res. Še kako dobro se spominjam tedanjih polemik, ko sem (tudi javno) predvidel scenarij, ki se je sedaj res primeril ter opozarjal na neprimerno vsakoletno trošenje proračunskcjja denarja (vsako leto kar 14 MIO SIT), G, Žiga Camernik pa je v predzadnji številki Slamnika javno priznal (s lem, ko je politično obračunaval z. direktorico kot novi predsednik (ZL)SI) v Domžalah ter član Mladega Foruma, in sicer na tistem prostoru Slamnika, ki je namenjen pisanju o delovanju političnih strank), da so v Mladem Forumi »izgubili nadzor« nad delom direktorice MKC Akumulator, ki sojo sami nastavili. Ob tem sem ga tudi opozoril, da bi bilo primerneje, če bi takšno umazano perilo prali v lastni stranki oz. koaliciji in nejavno, preko Slamnika. Seveda pa imam o celotni zadevi kar precej informacij in podatkov, vendar se z njimi ne želim vpletati v njihov medsebojni boj. Seje pa ob tem ponovno izkazalo, kako prav sem imel že pred leti, pa čeprav sem bil takrat v svojem mnenju osamljen. Janez Stibrič Odprto pismo Spoštovani krajani in občani! Zdi se mi primerno, da Vas seznanim o predlaganem programu Občini Domžale in ostalim ustanovam. Da še Vi presodite o koristi predloga za občane in podate svoja mnenja in predloge, da se vključi v pravilnik in v proračun. Na Karitas Rdeči križ. Center za socialno delo se obračajo ljudje, ki so se znašli v najrazličnejših socialnih stiskah in življenjskih problemih; starejši ljudje, osebe, ki živijo same, družine z več otroki, rejniške družine. Ustanovam sem predlagala, da se jim v sklopu pomoči ponudi pomoč pri šivanju in popravil oblačil: menjava zadrg (bunde, hlače, jopice, krila, smučarski in delovni kombinezoni, torbe i/, tekstila), menjava podloge (moški in ženski plašči, suknjiči), krajšanje, dalj-šanje, krpanje delovnih oblek... S popravilom se videz, ne spremeni, podaljšamo pa uporabnost oblačil. Za nujne stvari, ki zanje ne prejmejo pomoči, so postavljeni pred to, da se morajo znajti sami. Dobro stran te pomoči vidim še z druge strani, prihranek, ker ni potrebno zavreči oblačil, saj so nova draga, hkrati pa ustvarjamo manj odpadkov. Z oblačili, ki končajo v zabojnikih in smeteh, pa se vztrajno večajo kupi na smetiščih. Drugi predlog pa se nanaša na šiviljski tečaj za članice Društva podeželskih žena in dekle, da se vključi med izobraževanje, ki je namenjeno kmetovalkam in se ga sofinancira. Ženske na kmetijah ob delu na kmetiji, nekatere so tudi zaposlene, delajo gospodinjska opravila. Kuha, skrb za oblačila (pranje, šivanje krpanje, nakup), skrbijo za otroke in stare starše. Življenje na kmetijah se spreminja (prodaja na kmetijaii, kmetije odprtih vrat), zato je pomembno za družinske člane, kako so oblečeni, ko imajo stike s strankami. Srečujejo se tudi 8 problemi financ, kar močno vpliva na to, da obleka pride zadnja na vrsto. Naslov dobite v uredništvu. J. K. Odgovorni urednici glasila Slamnik (Jlasilo me obišče vsak mesec kot dober, star prijatelj. Prinaša mi vesti od ljudi, ki jih poznam in dogodkov od tu in tam. Pohvalim vse sodelavce, ki se res trudijo za našo obveščenost. Pišem pa Vam zato, ker se v vsaki številki najbolj razveselim (kot sladkega posladka po kosilu) recenzij filrnov /.Kili ČAMliRNIKA. Zadnjo Kava in cigarete pa sem prebrala kar trikrat. Pri njegovem pisanju mi je všeč prav vse, vsak stavek se mi zdi smiseln, pušča bralcu, da se odloči po svoji presoji, je etičen - skratka, vsaka kritika se bere kot odličen esejček. Da ne pozabim, sploh ni nujno, da vidiš film, pa uživaš in se učiš pri branju. Srečno vsej posadki SLAMNIKA. Silva Kosec AV/r Perovo 23. Kamnik, telefon: 01/83° 50 40 Vsem našim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vse najlepše v prihajajočem letu! Sredstva, namenjena za novoletno obdarovanje smo nakazali OS Toma Brejca in WZ Tinkara Domžalski komorni zbor vabi na tradicionalni 19. m BOŽIČNI KONCERT zgosti: dr. Andrej Misson - orgle Tomaž Pldhutnik citre Tomaž Pirnat zborovodja Božič, 25. december 200") ob /6 ///|| župnijska cerkev Marije Vnebovzcte v Domžalah Vljudno vabljeni! stran 25 SREČA DELA PRIJATELJE OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja Ljubljanska 69, 1230 Domžale Občane občine Domžale in druge zainteresirane obveščamo, da bo 30-dnevna javna razgrnitev sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje D2I/1 Športni park - sever potekala do vključno 9. JANUARJA 2006, Dodatna javna obravnava bo v prostorih (»bčinc Domžale, sejna soba. Ljubljanska 69, I. nadstropje dne, 4. januarja 2006, ob 17. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. Vabljeni! Obisk z Danske Obiskala nas je Ann Michelle, ki sicer že tri leta živi v Sloveniji, drugače pa jc t. Danske. Z nami je bila dober teden in nam v tem tednu temeljito predstavila Dansko. Pogovor jc potekal v angleškem jeziku, naučila pa nas je tudi nekaj danskih besed in pesmic. Spoznali smo tudi nekaj iger, ki se jih igrajo otroci na Danskem. Spoznavali smo dansko kulturo, življenje, državne simbole, temperaturne razlike, živnlski in rastlinski svet. Primerjali smo Dansko s Slovenijo. Izvedeli smo, da imajo kraljico in ravno v tem tednu je rodila žena kraljičinega najstarejšega sina. Dobili so fantka, ki bo nekoč postal kralj. Veliko smo izvedeli 0 življenju kraljev in kruljic, si ogledali kraljevo vojsko in streljanje s topovi. Tudi sami smo si naredili krone in se za cn dan spremenili v kralje in kraljice. Za spoznavanje države smo uporabljali zemljevide, globus, fotografije, video posnetke... /, zanimanjem smo poslušali 0 II. C. Andersenu, prebirali smo njegove pravljice, ter primerjali ilustracije v danskih in slovenskih slikanicah! Izvedeli smo. da na Danskem Otroci ob rojstvu prejmejo zbirko vseh 1 50 Andcrscnovih pravljic. Seznanili smo se tudi z zanimivostmi Danske, kot so Tivoli park. I.egoland, Živalski vrt, kip Male morske deklice. Izvedeli smo. da ima Danska 400 otokov in najdaljši most. Za konec pa smo še skupaj /. Ann Michelle spekli čisto prave Danske piškote, nad katerimi so bili navdušeni tudi naši straši. Otroci z Monlko Iz Zasebnega vrtca Mali princ Iz Domžal Dekliški pevski zbor SIRENE vas vabi na Božični koncert v nedeljo, 26. 12. 2005.jbfJT9.00 v Marijini cerkvi na Homcu; v soboto, 7. 1.2006, oH}P).30 v frančiškanski cerkvi v Kamniku; v nedeljo, 8. 1. 2006^prilmaši ob 10.30 in s krajšim koncertom po maši v cerkvi Sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu; v soboto, 14. 1. 2006fob*f7-.00 v cerkvi sv. Ane v Batujah pri Ajdovščini. Jr Zborovodkinja: Petra Grkman Klaviature; Gregor Ftičar Bas kitara: Samo Kališnik Kitara: Matic Smolnikar Bobni: Domen Kern AVDICIJA za nove pevke Dekliški pevski zbor SIRENE Žene in mladenke, punce in dekleta, kolikor ste pač zagrete, če bi rade pele in pri tem se dobro imele, vabimo Vas, da nam pozvonite, kdo ve, mogoče v Sireno se prelevite! Za dodatne informacije pokličite 041/796-841 (Barbara). KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE Groblje 1. 1230 DOMŽALE VABILO Vabimo dekleta, od 14 - 23 let, ki bi rade prepevale v dekliškem pevskem zboru, da se nam pridružijo v torek. 10. januarja 2006, ob 20.00. uri, v pevski sobi Kulturnega društva v t,robijah! Prisrčen pevski pozdrav!!! Merilna kampanja trajnih meritev elektromagnetnih sevanj v Občini Domžale V okviru projekta Forum K M S v sodelovanju z zainteresiranimi slovenskimi občinami poteka posebna merilna kampanja, ki nudi občanom informacijo o trajni obremenjenosti okolja z elektromagnetnimi sevanji zaradi baznih postaj mobilne telefonije ter drugih visokofrekvenčnih virov elektromagnetnih sevanj (radijski in TV oddajniki...). V kampanjo seje vključila tudi Občina Domžale, merilna naprava pa je bila postavljena v stavbi Študentskega servisa na Kolodvorski 8 na klimatski napravi. Za čas trajanja poskusnih meritev so občani lahko dobili informacije o vprašanjih v zvezi z elektromagnetnimi sevanji v obliki publikacij, brošur ter drugega informativnega gradiva na informacijski točki Projekta Forum LMS na vhodu v občinsko stavbo, še vedno pa se gradivo lahko dobi na Oddelku za prostor in varstvo okolja. Več DIATI - predavanje o einsteinovi enačbi informacij o projektu ter o rezultatih meritev pa lahko dobite tudi na spletni strani http://www.fomm-ems.si. Avtomatski merilni sistem v rednih intervalih samodejno pošilja trenutno vrednost električnega polja (V/m) prek omrežja na strežnik. Posebna programska oprema omogoča prikaz. 24-urnega ter tedenskega poteka nivojev sevalnih obremenitev. Izmerjene vrednosti se sočasno primerjajo z zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi glede na uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju - ULRS 70/%. Merilna naprava je robustne konstrukcije in jo lahko postavimo skoraj povsod, saj se samodejno napaja s pomočjo sončne energije. Primerna je tako za meritve KMS v prostorih kot tudi na prostem. Omenjeni sistem omogoča dobro informiranje zainteresirane javnosti o trajni obremenjenosti naravnega in življenjskega okolja z elektromagnetnimi sevanji v njihovem okolju. Trajno zajemanje podatkov, njihov prikaz na spletu http://www. forum-ems.si ter strokovno tolmačenje rezultatov kažejo, da je omenjeno orodje primeren način prikaza obremenjenosti okolja z elektromagnetnimi sevanji, ki so za človeka nevidna. Tadeja Krlžnar Jamnlkar Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Domžale - DIATI jc ob koncu Svetovnega leta fizike, 14. decembra 2005 v Knjižnico Domžale, povabilo prof. dr. Janeza Strnada, da razsvetli ozadje znamenite Einsteinove enačbe in njegove prve korake v vesolje. Generalna skupščina Združenih narodov je razglasila leto 2005 za mednarodno leto fizike iz več razlogov, med njimi je najpomembnejši ta, da »je prepričana, da učenje fizike ljudem omogoči, da se dokopljejo do znanstvenega pogleda, ki je bistven za razvoj«, je povedal dr.Strnad. Leto 1905 je bilo za fizike »čudovito leto«, Einsten je objavil vrsto strokovnih člankov, ki so dodobra pretresla sodobno fiziko. Med drugim je pisal o: llevristič-nem gledišču, ki zadeva nastanek in spremembe svetlobe, za to delo je leta 1922 prejel Nobelovo nagrado, O novi določitvi velikosti molekul. To je bilo njegovo doktorsko delo O gibanju majhnih suspendiranih delcev v mirujočih tekočinah, ki ga zahteva molckulnrnn-kinctična teorija toplote O elektrodinamiki gibajočih se teles, ki je njegovo najpomembnejše delo ter Ali je vztrajnost telesa odvisna o energije, ki jo vsebuje, oziroma E=mc2 7 Einsten ni bil fizik, vendar je bil njegov prispevek k fiziki bistven. Fiziki imajo različne poglede na po- membnost Eisteinove relativnostne teorije. Nekateri njegov pomen zanemarjajo, drugi ga poveličujejo, vendar je resnica, kot ponavadi, verjetno nekje v sredini. Po besedah dr. Strnada je, »Einsten naredil za fiziko več kot kdorkoli drug. vendar je imel tudi srečo, da je to počel v času, ko se je to še dalo narediti inje morda samo pobral smetano, ki so jo pred njim delali že drugi, na primer Galileo«. Einsten pa je sam povedal o relativnostni teoriji takole: »Kar zadeva relativnostno teorijo, sploh ni vprašanja o revolucionarnem dejanju, ampak gre za naravni pojav na črti. ki jo lahko zasledujemo stoletja«. Potrebno je poudariti tudi. daje Einstein v zvezi s cepitvijo uranovega jedra v svojem pismu takratnemu predsedniku Rooseveltu 1.1930, omenil tudi možnost njegove uporabe v industriji orožja in čeprav so začeli to možnost raziskovati šele leta 1942, si je Einsten to jemal k srcu in vseskozi nasprotoval uporabi jedrskega orožja in zagovarjal nadzor nad njim. Dr. Janez Strnad je po koncu svojega predavanja odgovarjal tudi na vprašanja članov DIATI. ki zadevajo položaj sodobne fizike, ali je sodobna teorija pred eksperimenti ali obratno. Dr. Strnad je odgovoril, da se je fizika začela takrat, ko so začeli delati eksperimente in jih nato zapisovati z enačbami. Fizika ima zato dve nogi: eksperimentalno in teoretično. To kaže kako fizika deluje, enkrat gre z eno nogo naprej, drugič z drugo. Težava današnje fizike je v tem, da je treba za poskuse graditi vedno večje in dražje pospe-ševalnike. Kakšne merilnike bi šele potrebovali, če bi hoteli izvedeti kaj več o vesolju?! Iz tega razloga je danes teorija v fiziki za eno nogo naprej in ji ne moremo slediti z eksperimenti. Kristina Brodnik V KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko 01/5655 120 \Jfcscl boži* In srečno novo leto fOCt, ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v nesreči, ki nas prizadela. Še posebej hvala dobskim gasilcem ter Centra požarne varnosti Kol i če vo. V letu 2006 vam želimo veliko sreče, zdravja in prijetnih praznikov. Družina Peterka Iz Doba SREČA JE OKROGLA stran 26 Najuspešnejše leto doslej V ekipi svetovnih prvakinj tudi Suzana Mladenovič V okviru Atletskega kluba Domžale že vrsto let pod skrbnim vodstvom znanega strokovnjaka - trenerja Lojzeta Pungerčiča, tekmujejo številni gorski tekači, ki iz leta v leto dosegajo boljše uvrstitve na tekmovanjih doma in v tujini. Leto 2005 pa je bilo posebej uspešno za Suzano Mladenovič, dijakinjo Gimnazije Domžale, ki se je na izbirni tekmi za svetovno prvenstvo v gorskih tekih, 7. avgusta na Rogli, s tretjim mestom uvrstila v slovensko mladinsko reprezentanco v gorskem teku, v kateri sta ob njej tekli še Mateja Kosovelj ter Lucija Ki koč. Preberite, kaj je o tekmovanju na Novi Zelandiji, kamor sta iz AK Domžale potovala še Peter Kastelic in Bernard Jarc, povedala mlada tekačica. Je bila dolga vožnja do Nove Zelandije naporna? Zelo. Z Brnika smo odpotovali 19. septembra ob 18. uri, po treh presedanjih (Frankfurt, Singapur, Sydney) pa smo v Vvellington prispeli 21. septembra, par minut pred polnočjo. Kaj lahko poveš o mestu, kjer ste tekmovali? Samo mesto Vvellington, glavno mesto Nove Zelandije, je bogato z velikimi stolpnicami in ima zelo malo zelenja. Prebivalci so prijazni in vse vzamejo kot na »izi«. Nikoli se jim ne mudi. Najbolj me je presenetilo, ker že ob šesti uri zjutraj tečejo. Sicer pa je mesto zelo čisto in zdravo. Prosti čas po tekmi sem izkoristila za izlet. Ogledala sem si tjulne, ki so po-ležavali ob obali, dva metra dolge alge, ob cestah smo bili pozorni na majhne pingvine, kar malce težav pa je povzročala tudi vožnja po levi strani. Morda par besed o tekmovanju? Samo tekmovanje je bilo fantastično, saj je tekmovalce spremljalo več kot 2000 gledalcev, ki so navijali tako za domače kot za tuje tekače. Start smo imeli ob obali, po 200 metrih teka po ravnem terenu (cesta) pa je bil na vrsti strm klanec. Proga je bila razgibana, speljana po koreninah, stopnicah, cestah in trim stezi. Kaj pa rezultati? Dosegla sem peto mesto med tridesetimi najboljšimi mladimi tekačicami, ekipno pa smo z Matejo in Lucijo Krkoč zasedle prvo mesto. Zelo smo bile vesele prijetnega sprejema, objemov in poljubov naših navijačev ob vrnitvi na Brnik. Si z življenjem odlične tekačice in gimnazijke zadovoljna? Sem, ob tem pa se zavedam, da se v vsakdanjem življenju spopadamo z majhnimi in velikimi spodrsljaji, zato lahko uspeš z delom in voljo ter skupaj s trenerjem in prijatelji, ki ti stojijo ob strani in ti pomagajo. Morda še kaj? Rada bi se zahvalila donatorjem, ki so mi veliko pomagali, da sem se lahko udeležila svetovnega prvenstva. SKB banki, Patrik d.o.o., Pekarni Roglič, Vidali Dušan s.p.. Zidarstvo Peterlin š.p., Kamno-seštvo Mežnar, Obrtni zbornici Domžale, Občini Domžale, LB, Banki Domžale; Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, Slaščičarni Kalimero ter Matjažu Gregoriču, ki je posnel prihod s svetovnega prvenstva. Vsem bralcem in bralkam pa želim srečno in uspešno 2006. Hvala enako in naj bo prihodnje leto še uspešnejše! Bojana Smučarski klub Ihan Evropsko zmagoslavje Pa se je začelo zares! Čas veselja, namreč. Prvi in drugi vikend decembra so na Evropskem pokalu v biatlonu v Oberttiliachu v Avstriji ihanski biatlonci v konkurenci juniorjev dosegli zares odlične rezultate. Biti prvi v Evropi, to niso božično-novoletne želje, ampak dejstvo, ki izhaja iz Ihana!! Naša »evropska zvezda« je bil, kot že nekaj preteklih sezon, naš najboljši mladi slovenski biatlonec, Klemen BAUER, ki je kar dvakrat »zavzel knežji kamen«. Z dvojno zmago v disciplini šprint je dokazal svojo izjemno nadarjenost in pripravljenost, ki ga bo v letošnji zimski sezoni prav gotovo popeljala tudi na start najboljših biatloncev tega planeta. Seveda govorimo o članskem svetovnem pokalu, še prej pa upamo, da bo njegova nadvlada v juniorskih vrstah postala stalnica.Tudi ostali trije predstavniki kluba, Peter DOKL, ki je najboljšo uvrstitev dosegel z 10. mestom, Aleš GREGORIČ z 21. ter Anže GREGORIČ s 40., so pokazali dobro pripravljenost in s tem dali vedeti konkurenci, da smo »Slovenci na pohodu«. December je seveda v znamenju različnih tekmovanj v biatlonu in smučarskem teku, saj zima s svojim belim pregrinjalom ne skopari. Tako so tudi naši najmlajši tekmo- Sankukai karate klub Domžale Od starega leta smo se poslovili s pokalno tekmo Res je, za nami je zadnja pokalna tekma v tem letu. Kot običajno je potekala v nedeljo, 11.12.2005 v Domžalah, na OS Venclja Perka, v bližini naših klubskih prostorov. Zbrali smo se v lepem, sončnem vremenu že zjutraj ob 10. uri, se ogreli in pripravili za tekmo. Očitno je naporni božično-novoletni čas že začel jemati svoj davek, saj je bilo tokrat na tekmi manj tekmovalcev kot običajno. Nekaj več pozornosti smo tokrat na tekmi namenili sodnikom. Dejstvo je namreč, da se morajo tudi sodniki stalno izpopolnjevati in vaditi sojenje, da bi lahko potem na tekmi vse borbe potekale čim bolj nemoteno. Tako je bilo na tokratni trening-tekmi mogoče nekaj več prekinitev in posvetovanj sodnikov kot običajno, vse to z namenom narediti sojenje v prihodnje še bolj pošteno, korektno in kvalitetno. Vedno se najde kdo, ki s sojenjem ni zadovoljen. naš namen je število takšnih ljudi zmanjšati na minimum, saj je to potem tudi svojevrsten poklon tekmovalcem, ko vedo, da bo vse, kar se bo zgodilo na boriš-ču pošteno ovrednoteno. Glede tekme ostaja še prijetna dolžnost zapisati tiste najuspešnejše in čestitati tudi tistim, ki morda danes niso napisani, pa so se tekme udeležili in morda premagali katerega od svojih strahov. To je navsezadnje tudi smisel tega. Starejši dečki (absolutno); 1. mesto: Tilen Kotar (DOM) 3-4. mesto: GašperTumpej (DOM) Dekleta (do 58 kg abs.): 3-4. mesto: Sara Lorbek (DOM) 3-4. mesto: Saša Setnikar(DOM) Dekleta (nad 58 kg abs.): 3-4. mesto: Marija Pustovrh (DOM) Moški (nižja do 70 kg): 3-4. mesto: Jošt Hribernik (DOM) 3-4. mesto: Matej Urbanija(DOM) Moški (višja do 65 kg): I. mesto: Damjan Zore (RAD) 3-4. mesto: Luka Medvešek (DOM) Moški (višja do 70 kg): 3-4. mesto: Bine Pengal(DOM) Moški (višja nad 75 kg): 1. mesto: Boris Jerkič(DOM) 3-4. mesto: Boštjan Kralj(DOM) Radi bi vas opozorili še na ponoven VPIS v SANKUKAI KARATE, ki bo tako kot ob vsakem novem letu potekal od 17. januarja 2006 do 02. februarja 2006. Če premišljujete o kakšni rekreaciji za vas ali vaše otroke, ste vljudno vabljeni v naš klub, da si ogledate in poizkusile s treningom karateja. Vpis bo potekal na znanih lokacijah: DOMŽALE - stara OŠ Venclja Perka , Ljubljanska c. 58 ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19.00 ure, RODICA - OŠ Rodica Oddelek arše (stara šola) ob torkih in četrtkih od 18.30 do 19.30 ure, RADOMLJE - OŠ Preserje pri Radomljah ob torkih in četrtkih od 17.00 do 18.00 ure, in MENGEŠ - OŠ Mengeš ob torkih in četrtkih od 17.00 do 18.00 ure. Na koncu bi radi v imenu Sanku-kai karate kluba Domžale našim zvestim bralcem zaželeli srečne in vesele hoiično-novoletne praznike ter veliko uspehov in srečnih trenutkov v prihajajočem letu. B.P. valci vendarle dočakali svoje prve zimske nastope. Na Pokljuki smo namreč tekmovali tako mladi in stari, na prvem tekmovanju za Pokal R Slovenije v biatlonu dne 17.12.20-05, kjer smo Ihanci opravili z dvojno vlogo, in sicer kot tekmovalci ter kot organizatorji tekmovanja. O poteku oziroma dosežkih pa v naslednji številki, ja, res šele drugo leto, zato svetujemo, da še prej pritisnete svoj »sproži lec« in si kot tarčo izberite naš spletni naslov: www.tsklub-ihan.si, kjer si boste lahko pričarali naše uspehe, tudi z zadnjega tekmovanja v letošnjem letu, državnega prvenstva v biatlonu na Pokljuki, dne 30.12.2005. Že v začetku sezone se veselimo kar dveh zelo odmevnih prvih mest. In kaj nas čaka ob koncu sezone?! Upamo, da vse najboljše in najlepše!! Slednje v prihajajočem novem letu želimo tudi vsem našim tekmovalcem in njihovim družinam ter vsem ostalim, ki so jim blizu. Zelo uspešno leto je za nami, zato se ob koncu leta iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem našega kluba, še zlasti sponzorju, podjetju FARME IHAN d.d. z blagovno znamko »Anton - sveže svinjsko meso«, Občini Domžale, Črevarstvu Majer, Pekarni Rogljič, Mizarstvu Hribar, članom PGD Ihan ter seveda uredništvu Slamnika. HVALA !! SREČNO IN POLNO USPEHOV, ZDRAVJA TER VESELJA VAM V LETU 2006 ŽELIMO ČLANI SMUČARSKEGA KLUBA IHAN H Spremljajte nas tudi v letu 2006!! Matjaž PAVOVEC Gradbeno podjetje in kamnolom GRASTO d.o.o. Letališka cesta 33, Ljubljana rzi o /v c ili k^^^riV l^fc. ^^"^lk V^mJ I S^^bJ Vsem našim uporabnikom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. Težko atletski klub Domžale Imamo šest državnih pravakov Težko atletski klub Domžale tudi v letu 2005 nadaljuje s svojim delom, katerega večji del je namenjen organizaciji rednega treninga, vmes pa so seveda tudi tekmovanja. Tako so se člani TAK Domžale v mesecu oktobru udeležili 5. mednarodnega turnirja v dviganju uteži v kraju Sombor - SCG. Košarkarski klub Helios Domžale Boljši od Olimpije Košarkarski klub Helios Domžale nadaljuje z dobrimi in manj dobrimi igrami v Goodvear ligi. Od letošnjega leta se od vas poslavljajo z dvema fotografijama s tekme s KK Olimpijo. V prepolni dvorani hale Komunalnega centra Domžale so ob navdušenem navijanju Ravbarjev in včasih vseh ljubiteljev košarke zmagali ter si zaslužili ovacije. Tudi v letu 2006 naj bo veliko podobnih tekem. 0. u. Tekmovanja se je udeležilo sedem klubov iz naslednjih držav: Madžarske, Italije, Hrvaške, Slovenije in Srbije in Črne Gore. Za TAK Domžale so nastopali Blaž Kuhar, Štefan Dominko in Boštjan Peter-ca. Ekipa je osvojila četrto mesto. Konec oktobra je potekalo člansko državno prvenstvo v dviganju uteži. Tekmovanje je organiziral Celjski klub Body fit Celje. Zbralo se je 30 tekmovalcev, ki so se porazdelili v deset različnih kategorij. Tekmovalci TAK Domžale smo uspešno tekmovali, saj smo pobrali sedem odličij. Zasegli smo tri prva mesta, dve drugi in dva tretja mesta in s tem bili najuspešnejši klub prvenstva. Kategorija do 69kg: - 1. mesto Nejc Orešek - 2. mesto Rajko Bevk Kategorija do 77kg: - 3. mesto Blaž Kuhar - 4. mesto Simon Resnik Kategorija do 85kg - 3. mesto Tine Orešek Kategorija do 94kg - I. mesto Štefan Dominko Kategorija do 105kg - 2. mesto Boštjan Peterca Kategorija nad 105kg - 1. mesto Jože Pirriat Uspehi so se nadaljevali 4. decembra v prostorih TAK Domžale, kjer je potekalo mladinsko državno prvenstvo. Mladinci domačega kluba iz Domžal so zasedli tri prva mesta. Kategorija do 56 kg: - 1. mesto Matej Petek Kategorija do 69 kg: - 1. mesto Jernej Orešek Kategorija do 77 kg: - 1. mesto Simon Resnik Obenem vsem bralcem in bralkam Slamnika v imenu Težkoa-tletskega kluba Domžale želiva vesel božič in srečno, zdravo in uspešno lelo 2006. Boštjan Peterca, Blaž Kuhar stran 27 SREČEN JE, KDOR IMA PAMET DOMA Petkrat Pokal Slovenije Pirueti l /VWi>JSF;i ^ a^V 4 /"N* * Zadnje dejanje letošnjega skupnega dela tekmovanja za Pokal Slovenije 21)05 v umetnostnem kotalkanju je bilo v Renčah, kjer sta generalni sekretar Zveze kotalkarskih športov Slovenije, Anton Grilj, in vodja Strokovnega sveta za umetnostno kotalkanjc, Peter Brleč, podelila zmagovalcem, dnigo in tretje uvrščenim tekmovalcem zaslužene pokale. Kotalkarski klub Renče je vzorno pripravil prireditveni prostor in vso spremljajočo opremo. Ker se bližajo prazniki želimo vsem simpatizerjem Kotalkar-skega kluba Pirueta in ostalim vesele božične praznike ter uspešno novo leto 2006. Letos je bil Kotalkarski klub PIRUETA znova uspešen na Pokalu Slovenije in 3. decembra je v Renčah kar pet tekmovalk prejelo končni pokal. Lara DOLENC in Patricija ŠTIFTER sta prejeli pokala za doseženo prvo mesto, vsaka v svoji skupini. Meta KURENT si je prikotalkala drugo mesto, Špela MIKELN in Patricija ŽN1-DARŠIČ pa sta v svojih skupinah prejeli pokala za tretjo mesto. Z rezultati je bila izredno zadovoljna njihova trenerka Nina ORIL.I, ki upa, da se bodo uspešni rezultati nadaljevali tako v Sloveniji kot v tujini in bo prihodnje leto še več reprezentantov iz KK Piruete. Kotalkarji iz Piruete so dokazali, da v svoji regiji nimajo konkurence #! rili -i 9 I in se lahko enakovredno kosajo s Primorsko regijo. Sedaj se tekmovalci pripravljajo na novoletni nastop, ki bo konec meseca decembra. Ob tej priliki nestrpno pričakujejo prihod Božička in tudi kakšnih daril se ne bodo branili. Po novem letu pa zopet pridno k delu. Prepričani smo, da bo v pričakovanju še boljših rezultatov kar naenkrat pomlad in na sporedu bodo nova tekmovanja. Pirueta VJspešni nastopi plesnega para Spele in Mateja Kralja Bilten AK VELE Domžale za 2005 Zaokrožujemo najuspešnejšo atletsko sezono doslej! Izjava predsednika domžalskega atletskega kluba, Marjana Gorzc, da je bila letošnja sezona v 27 letih obstoja kluba najuspešnejša, ne pove veliko. Povejo pa veliko podatki, kot so: 58 medalj na posamičnih in ekipnih prvenstvih Slovenije, naslov svetovne prvakinje, uvrstitev na tri reprezentančne tekme, uvrstitev v nacionalno panožno ekipo, in predvsem načrti za 2006! V letu 2005 so se atleti in atletinje v boj za medaljo borili praktično v vseh disciplinah in v vseh kategorijah! Pionirke so bile najboljše v sprintu, pionirji v gorskem teku. mladinke na srednjih progah, mladinci na dolgih, članice v skokih in člani v dolgih - če pogledamo najvidnejše rezultate in uvrstitve najboljših atletov in atletinj AK VELE Domžale: Alja Sitar, Domen Zupan, Manca Velkavrh, Bernard •larc. Nastija Capuder in Peter Kaste-lic. Skupaj so na največjih tekmovanjih osvojili 58 medalj, med kalerimi je bilo 20 pionirskih, 18 mladinskih, 16 članskih ter 4 veteranske. Še posebej smo lahko zadovoljni z bero pionirskih, ki kaže na mlad klub in na talente, ki bodo klubu še dolgo prinašali uspehe tako doma kot v tujini. Za uspehi se kaže pridno in velikokrat dolgoletno delo atletov, ne gre pozabiti tudi na trenerje! Še posebej ne na Lojzeta Pungerčiča, ki je trener kar petih izmed šestih najatletov za leto 2005. Iz njegovih besed lahko razberemo pomen ljubezni do športa, vztrajnosti, želje po več tekačih s tekom v srcu, volje in energije, pa tudi športne sreče, ki pride še kako prav! Med državne prvake za leto 2005 so se zapisali: Lado 11ribar, Bernard .larc, Peter Kastelic, Špela Kržan, Suzana Mladenovič. Alja in Ajda Sitar, Manca Velkavrh ter Domen Zupan. Če se še malo poigramo s statistiko, vidimo, da je med člani več atletinj kot atletov, največ uspehov je doseženih v tekih na srednje in dolge proge, in sicer na stadionu. Je pa vedno prostor za vse, ki bi to statistiko radi spremenili, dosegli uspehe v metih, kjer se že gradi ekipa s trenerjem Danilom Emberšičem, z zadostno mero elana, ali v skokih, saj daljinašev, višinašev in troskokašev primanjkuje. Vabimo vas tudi zato, ker bomo v naslednji sezoni dobili težko pričakovano tartansko stezo, s katero bomo po pogojih treniranja bližje ostalim slovenskim klubom, steza bo olajšala izvajanje treningov in zagotovo pri rezultatih odvzela kakšno sekundo, stotinko... Že zdaj pa si rezervirajte čas za ogled dveh aprilskih tekmovanj: Šumberk ter otvoritvenega atletskega mitinga, ki ho tokrat v Domžalah - na tartanski ste/i. vabimo pa vas tudi na Olimpijski tek. Želimo si, da bi se ob koncu leta 2006 s še več člani in članicami veselili športnih in drugih uspehov ter bili tako zadovoljni, kot smo letos! Srečno! Bojana Letošnja državna prvaka v standardnih plesih in kombinaciji vseh desetih plesov, Špela in Matej Kralj, sta s polno paro hitela iz nastopa na nastop ter dosegala lepe rezultate. S svojim pristopom do športnega življenja in dela že nekaj let dokazujeta svojo zrelost. V obdobju, ko ni bilo novic, se je zvrstilo cel kup turnirjev doma in v tujini, ki jih bomo na kratko preleteli, vendar omenjamo le tiste, kjer je bila konkurenca močnejša. Že na začetku meseca novembra sta na tradicionalnem turnirju v Londonu med člani v kombinaciji desetih plesov zasedla drugo mesto, takoj za parom iz Rusije. Nadaljnja pot ju je vodila v Assen na Nizozemskem, kjer sta v standardnih plesih dosegla uvrstitev med 12 najboljših parov. Isto sta ponovila tudi na odprtem prvenstvu Dunaja, konec novembra. Pri latinsko ameriških plesih sta dosegla uvrstitev med prvih štiriindvajset. Na domačih tleh sta potrdila premoč v standardnih plesih z zmago in drugim mestom v Kranju v latinskih ritmih. Zaključek leta se je odvrtel na parketu Mariborske dvorane Tabor, na svetovnem prvenstvu za mladince. Matej in Špela sta v sobotnem delu nastopila v kategoriji starejših mladincev in ritmih ča-ča-čaja, rumbe, sambe, pasado-bla in jifea ter si s prikazanim zaslužila nastop v finalu, kjer sta zasedla šesto mesto. Na njuno željo se je finalni del pričel predčasno, saj sta hitela na nastop, ki je bil dogovorjen v Kamniku na Video mehu domače glasbe. V nedeljskem dvojnem programu standardnih plesov, kjer sta nastopila v svoji starostni skupini starejših mladincev in članski skupini, sta z izvedbo plesnega programa očarala vse ter prejela nagrado: uvrstitev na drugo mesto v svojem razredu in odlična uvrstitev med 24 najboljših članskega tekmovanja v standardnih plesih. Zaključek letošnje sezone se bo odvrtel v nedeljo v Kristalni dvorani Rogaške Slatine. Konec januarja 2006 pa že pričakujeta državno prvenstvo v standardnih plesih, za katero upamo, da si ga bo kot kraj prireditelja priborilo mesto Domžale. Špela in Matej: Zahvaljujeva se vsem najinim občudovalcem, znancem in prijateljem za vzpodbudne besede v preteklem letu. Vsem ljudem pa želiva en velik S R E Č N O in jim pošiljava poljub v letu 2006. Kar ateisti ATOMa dobivajo novoletna darila cel december »Osvojili smo skupni pokal za 2005!« Kljub temu, da velja, da je pomembno sodelovati in ne zmagati, sta zmaga in pokal zagotovo dve izmed najlepših daril, ki jih lahko dobi športnik ali športni klub. In zagotovo so bila darila v obliki skupne zmage treh pokalnih turnirjev veseli tudi člani Karate kluba ATOM Shotokan iz Domžal! Na tretjem turnirju Tromeja Kuzma so ATO-Movci sicer osvojili drugo mesto, predvsem zaradi neugodnega žreba, a je pozitivna razlika še s prejšnjih dveh turnirjev februarja v Rušah in septembra v Celju zadoščala za skupno zmago. Najlepše darilo so KK ATOM Shotokan Domžale prinesli: Žiga Pokovec, Grega Teršek, Črt Hrovatin, Eva Gruber, Tjaša Lupše llunzlovsky, Simon Planko, Nejc Blejc, Rok Kurent, Žiga Skok, Lorina Smolnikar, Rok Topolovec, Gašper Skok, Edin Behič, Timotej Kokalj, Tadej Trinko, Robi Lupše, Urša Svetek, Matic Golobic, Aleš Mandič, Tamara Kokalj. Miha Gavez in Jernej Homar. 150% Izkoristek nastopajočih Ko štirje tekmovalci na enem tekmovanju kar šestkrat stopijo na zmagovalne stopničke, jim moramo zagotovo čestitati! Še posebej, če vemo, da so nastopili na velikem mednarodnem karate turnirju Ljubljana open 2005, ki je bil 26.11.2005. Štirje ATOMovi mušketiriji so bili Matic Golobic, Nejc Blejc, Grega Teršek in Žiga Pokovec, za katere je prav mogoče, da so bili med 45-karateisti, ki so le tri dni prej opravljali jesenske karate izpite. Med člani ATOMa, KK VVankan in KK Soguna je po novem 45 karateistov, ki so pred kratkim zamenjali barve svojih pasov! Naj bo posebej za karatciste ATOMa leto 2006 v znamenju črne barve (pasov), vsem bralcem pa Atom leli srečno in zdravo 2006! Bojana David Nagode tretji na svetovnem prvenstvu V začetku decembra je na Madžarskem, v kraju Szeged, potekalo Svetovno prvenstvo v K ickboxingu združenja Waco. Od 100« tekmovalcev je slovensko reprezentanco zastopalo 33 reprezentantov. Iz Szegeda so odnesli 6 medalj, izmed teh je pripadala ena tudi reprezen-tantu v full contactu kickbotingu članu Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob. Davidove sanje pred SP so bile ena zmaga na SP. 10 let je delal za to, kar mu je sedaj tudi uspelo - 3. mesto na SP v full contactu, kar ni uspelo še nobenemu Slovencu v zgodovini slovenskega kickboxin-ga. V prvi borbi je premagal Sirca, v drugi Norvežana in v tretji izgubil proti ruskemu tekmovalcu, ki je na koncu postal svetovni prvak. 10. decembra je potekalo 9. Croa-tia odprto mednarodno prvenstvo v kickboxingu s kar 788 tekmovalci iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Poljske, Madžarske. Avstrije, Italije, Hrvaške, Romunije. Klub borilnih veščin Domžale-Mladi boksar Dob so zastopali trije tekmovalci: kadeti - 37 kg: Gašper Saksida 8. mesto, seniori - 74 kg: Miha Mi-halj - 5. mesto in Tjaša Žibert odlično 3. mesto seniorke - 65 kg. Iskrene čestitke! Planinsko društvo Domžale Plezalne novičke Letošnja tekmovalna sezona je pri kraju. Imamo tri državne prvake v športnem plezanju v kategoriji težavnost in balvani. V nedeljo, 11. 12. 2005 je v Tržiču potekala zadnja tekma za državno prvenstvo v težavnosti. Prva mesta še niso bila oddana in prav ta tekma je odločala o skupnem zmagovalcu. Vita Osolin (cicibani) si je kljub trdi tekmici priborila še eno zmago in s tem skupno prvo mesto. Tudi v kategoriji balvani v skupni razvrstitvi Vita ni ostala praznih rok. zasedla je odlično 3. mesto. Tim Gostinčar (mlajši dečki) pa je pobral kar dve najsvetlejši odlič-ji. Da je državni prvak v kategoriji balvani, je bilo znano že pred časom, za težavnost pa še ni bilo vse odločeno. S trenerjem Klemenom Vodlanom sta v zadnjem času vztrajno trenirala in uspeh je tu. Tim je s štirimi zmagami postal državni prvak tudi v težavnosti. Še eno odličje je romalo v domžalski ŠPO. Kaja Zupanek (mlajše deklice) je v skupni razvrstitvi v kategoriji balvani dosegla 3. mesto. V klubskem pokalu pa je ŠPO Domžale ob močni konkurenci gorenjskih klubov zasedel 5. mesto. Bravo mladina in trener, "ta stari" pa lepo na stenco in brusit mišice... Za nami je tudi prva tekma v lednem plezanju v sezoni 2005/06. No, ledu še ni prav veliko, tako da je bila tekma pravzaprav v "dry-toolingu" ali suhem cepinjenju. Glavni gonilni sili slovenskega pokala v lednem plezanju (SPLD), zakonca Pečjak, sta skupaj z AO Domžale speljala odlično tekmo in vesel dogodek. Tekme se je udeležilo 5 tekmovalk in 23 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Pri dekletih je zmagala Tina di Batista, na 2. mestu ji je tesno sledila Jasna Pečjak (AO Domžale), tretja pa je bila Nastja Davidova. Pri moških so si prva tri mesta razdelili Tržičani, vodilni v tej zvrsti plezanja v Sloveniji. Primož Hosl-nik, Aljaž Anderle in Klemen Premrl so se veselih kolajn. Omeniti je treba odlično K), mesto Uroša Pavlica (AO Domžale), ki je do sedaj cepine držal v rokah le trikrat, pa vseeno prehitel kar nekaj boljših tekmecev. Za konec letošnjega pisanja še kratek pregled plezalske bere in nekaj statistike. Ugotavljamo, da se splošno stanje in trend v slovenskem alpinizmu odraža tudi na odseku. Tako so kakovostnejši vzponi oz. vzponi težavnosti nad V. stopnjo redki, preplezane smeri so krajših dolžin in dokaj varne. Vendar se je skupno število vzponov v gorah oz. smeri daljših od lOOm v primerjavi z lansko sezono dvignilo za 30% (150). Razlog je v organizaciji plezalnih taborov in skupnih tur. Člani AOja smo skupaj opravili 655 vzponov, od tega v kopni skali 449 (71%), zimski vzponi 168 (26%) in smučarski spusti 19 (3%). Glede na območje opravljenih vzponov je bila večina v Kamniško-Savinjskih Alpah (40%), sledijo Julijske Alpe (21%), Paklenica (19%), Dolomiti (11%) in ostalo (9%). Največ vzponov je opravil Andrej Pečjak (75), nato Klemen Miklič in Janez Kosirnik (oba 45). med dekleti pa Jasna Pečjak (63), Valerija Jeseno-vec (43) in Mojca Janžekovič (32). Razmerje med številom moških in ženskih vzponov je 1:2 (31 % oz. 69%). Po kakovosti pa vsekakor izstopajo odlični vzponi neumornega Silva Kara v Patagoniji. VSem zvestim bralcem, hribo-lazcem, gorskim potepuhom in sploh vsem ljubiteljem nekoristnega sveta, želimo v novem letu veliko uživaških potepanj, varen korak in trdnih oprimkov. Srečno 2006. M Vita med treningom na umetni steni Rodica Koto Nejc Solje) Šilk<& Od našega zadnjega javljanja smo v našem društvu izpeljali kar nekaj aktivnosti. I deležili smo se tradicionalnega kolesarjenja po Krasu, ki je potekalo 15. oktobra. Bilo je prijetno druženje ob dobri hrani in pijači ter za ta čas prijetnem vremenu. Naslednji dan smo opravili pohod na Rašico iz smeri Šinkovega turna. Konec oktobra smo izpeljali pohod na Menino planino iz Tuhinjske doline. Vzpon je bil kar zahteven, vendar nas je na vrhu pričakalo lepo sončno vreme, ki je poplačalo vloženi trud. V soboto, 12. novembra, je potekal 19. tradicionalni Levstikov pohod od Litije do Čateža in smo se ga udeležili v kar lepem številu. Naslednjo soboto pa smo se odpravili na Senturško goro. Izdelavo novoletnih okra- skov za naše najmlajše člane smo organizirali v naših prostorih 26. novembra. Na naši internetni strani www.srk-domzale.com lahko najdete opisane zaključene dogodke, dokumentirane s fotografijami in aktualne dogodke, ki prihajajo, hkrati pa vas obveščamo, daje na portalu že objavljen okvirni plan dela društva za leto 2006. Pridobili smo kar nekaj novih članov, tako daje uradna številka že presegla število 60. Naš najstarejši član bo drugo leto praznoval 80-letnico, najmlajši pa je star dve leti. Prav tako že sodelujemo z nekaj sponzorji in dona-torji. Vabimo, da se nam pridružijo tudi ostali, ki bi radi pomagali pri aktivnostih društva. Ob tej priliki bi se radi zahvalili podjetju Portal d.o.o, (www.portal.si), ki nam je izdelalo logotip društva in internetno stran in vzorno skrbi za njeno ažurnost, hkrati pa bi izkoristili priliko in se zahvalili še vsem ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali. Vsem občanom in občankam pa bi radi zaželeli SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2006 ŠRK Domžale Ponovno imamo zmagovalko 26. novembra smo se kljub nemogočemu vremenu in neutrudnemu sneženju odločili sodelovati na mednarodnem karate turnirju »Ljubljana Open 2005« v Športni dvorani Krim. Upravičeno smo pričakovali dobre rezultate, s katerimi se lahko spet pohvalimo. Na turnirju so sodelovali štirje naši člani. Velja pohvaliti prav vse, še posebej Aleksandra Peterlina, ki je osvojil zasluženo 2. mesto v katah v skupini veteranov. Odlično pripravljen in prepričan v dobro uvrstitev je to dokazal sebi in tudi ostalim. Špela Grad je osvojila tretje mesto v skupini deklic. Patricija Peterlin je ubranila tretje mesto v svoji skupini. Primož Peterlin je imel tokrat malo manj sreče. Turnir je bil zanimiv predvsem zato, ker smo preverjali svoje znanje s tekmovalci iz cele Slovenije, Srbije in Črne Gore, Hrvaške, BIH, Avstrije, Romunije. Italije in kar je najbolj zanimivo, veliko je bilo tekmovalcev prav iz Irana. V naslednjem tednu smo začeli s pripravo naše članice Špele Grad, ki se je 3. decembra udeležila tekmovanja SKI turnirja za pokal »Tromejnik - Kuzma«. Čakala jo je naporna vožnja, domov pa se je vrnila z osvojenim prvim mestom in pokalom. Ponovno je dokazala svojo pripravljenost in znanje. Za zmago čestitke s strani kluba in članov. Enako čestitamo tudi članom za dosežena mesta na turnirju Ljubljana Open. Medtem sta dva člana našega kluba, Anže Trapečar in Nives Grad, uspešno položila izpit na 8. KYU. Iskrene čestitke tudi njima. Kljub skromnosti naših tekmovalcev naj jim ta članek dvigne samozavest in jim da vzpodbudo za nadaljnje vztrajanje pri treningih v našem klubu, tako do konca letošnjega leta kot tudi v prihajajočem letu 2006. W.K. ČESTITKA Karate klub VVankan Ihan želi obilo zdravja in športnih uspehov v prihajočem letu vsem svojim članicam in članom, enako tudi predsedniku kluba. ■ ■ ■ ■ r ■ ■ ■ ■ Na črnobelih poljih Prva članska liga zahod Četrto mesto solidno Kot je bilo omenjeno že v prejšnji številki Slamnika, je Vele Domžale na Bledu osvojil četrto mesto v prvi članski ligi zahod. Le malo je manjkalo do tretjega mesta. Tako rekoč nedosegljiva je bila Gorenjka Lesce, ki je prepričljivo osvojila prvo mesto. Med Velovci je najbolj izstopal MK .leran, ki je iz šestih partij zbral kar pet točk in pol. Zelo solidna sta bila povečini na prvih dveh deskah Bratko, ki je osvojil štiri točke iz sedmih partij, Šemrl pa štiri in pol točke iz devetih duelov. ludi veteran Karnar je bil trdno v sedlu, saj je iz osmih težavnih partij zbral pet točk in pol. To, da sta povsem upravičila nastopa najstnika Plaskan in Filip, ki sta iz štirih partij zbrala dve in pol točki, kaže še enkrat poudariti. Res je škoda, da se Luka Lenič spričo drugih obveznosti ne more aktivneje udeleževati ekipnih tekmovanj, sicer bi Vele meril tudi na prvo mesto in udeležbo v »super« državni ligi. Vrstni red: Gorenjka Lesce 38, Trebnje BMP 35, Novo mesto 32, Vele Domžale 31, AET Tolmin 29.5, Piran 24, Kočevje 22.5, Jesenice 21, Stari Mayr Kranj 19, I.ŠK upokojenci Komandanta d Staneta 18. Zadnji dve ekipi se bosta selili v drugo državno ligo. Državno prvenstvo srednješolcev V Novem mestu seje v soboto, 3. decembra, odvijalo 7. posamično srednješolsko državno prvenstvo za dijake in dijakinje za šolskoJeto 2005/06. Z 8 točkami je zmagal Žiga Volf, 1.1987 (Gimnazija Kočevje), drugi je bil Marko Srebrnič, 1.1987 (SŠER Ljubljana), tretji pa Samo Štajner, 1.1987 (Gimnazija Bežigrad). V letos rekordni konkurenci kar 64 dijakov (rojenih 1986 in mlajših) so bili med tekmovalci tudi 4 dijaki, člani ŠD Vele Domžale, in sicer so se uvrstili takole: najboljši je bil Lan Timotej Turek, I. 1990 (Gimnazija Jožeta Plečnika), 6 točk in 8. mesto, 13. je bil s 5,5, točkami Filip Matej, I. 1989 (Gimnazija Ledina) in i 5. Andraž Šmon, I. 1989 (Gimnazija Bežigrad), z enakim številom doseženih točk iz devetih partij. Bor Lucijan Turek, 1.1991 (Gimnazija Jožeta Plečnika) je pristal s 4,5 točkami na 32. mestu. Med 15 dekleti je z 8 točkami slavi-la Vesna Rožič, 1.1987 iz Gimnazije Ledina, druga je bila s pol točke manj Karmen Mar, 1.1987, z II. (iimanzije Maribor, tretja pa Jelena Topić, 1.1990, z Gimnazij Celje Center s 7 točkami. Lara Kozarski iz Radomelj, 1.1990 (Gimnazija Bežigrad) je bila s 4 točkami 9., Dom-žalčankaTanja Kovač 1.1990 (Gimnazija Bežigrad) pa s s 3 točkami 11. VM Miki vas znamo zabavati »Miki nastopamo«, smo letos skupaj z Romano Krajnčan in Marjanom Kunaverjem postavili interaktivno glasbeno plesno predstavo GREMO SKUPAJ. 17.11.2005 smo imeli v KD Franca Bernika v Domžalah premiero, s predstavo pa romamo in plešemo okrog še ves veseli december. Pogledat nas lahko pridete v Cankarjev dom ali pa nas povabite v svoj kraj in vas pridemo pogledat in vam kakšno zaplesat. V predstavi nastopajo mlade plesalke, ki so se letos posvetile nastopanju in sodelovanju v predstavi, naslednje leto pa bodo sodelovale tudi na plesnih tekmovanjih in drugih plesnih dogodkih: Silvia Abina, Julija Dolar, Urška Gjergek, Maša Grošelj, Tadeja Horvat, Neža Hrovat, Simona Kočar, Sabina Korošec, Katja Kotnik, Špela Krušič, Eva Letnar, Karin Lisjak, Kaja Ljubi, Petra Ravbar, Urška Ručman, Katja Skok, Robyn Strmšek, Daša Šareč, Katja Tekavc.Maša Velepec, Urška Vesel in Maruša Vran-dečič. Poleg ogleda predstave pa se lahko v mrzlih prazničnih dneh ogrejete tudi z ogledom plesnih točk, ki ji jih vsako sredo in soboto za vas zaplešejo plesalci Plesnega kluba Miki na tekmah Heliosa. Ker bomo na teh tekmah nastopali še vse leto, nam lahko sporočite tudi vaše posebne plesne želje, torej katere plesne točke bi si med odmori najraje ogledali. Na Zlatem plesu, s katerim smo začeli praznično plesno rajanje, so letos nastopili mladi perspektivni Mikijevi plesalci, ki so pokazali, da se v parih da plesati tudi na drugačen način, da se plesalko med plesom lahko dvigne in tudi malo bolj hitro zavrti. Ker smo vedno polni presenečenj in imamo na zalogi vedno nekaj novega in aktualnega, so za vse zbrane na plesu nastopili show dance pari Maja Maselj in Uroš Pavlin ter Manca Čuček in Ana Černivec, za konec pa še svetovna mladinska prvakinja solistka Maja Sonc. Zbrani gostje so si ob nastopu uspešnih mladih Mikije-vih plesalcev napasli oči in spočili noge in kar veselje jih je bilo gledati, ko so po nastopu tudi sami bolj veselo zavihteli svoj korak in se spustili v noro zabavo do jutra. Udeleženci Zlatega plesa kar niso hoteli zapustiti plesišča, mladi in malo mlajši so bili tako navdušeni nad prikazovanjem svojih plesnih veščin, da si je ansambel Express med v živo zaigrano glasbo komaj lahko privoščil kakšen odmor. Da bo druženje z nami še bolj zabavno in polno novih dogodivščin, se bomo Miki predajamo v prihajajočem letu spustili v nove plesne in malo manj plesne pustolovščine, s katerimi si bomo nabrali novih znanj, ki vam jih bomo v prihodnje predajali. Že v začetku januarja bomo na seminarju pedagogov in trenerjev osvajali osnove asertivnosti in team buil-dinga, nekateri med nami bomo v času šolskih počitnic odšli na plesno izobraževanje v London, spet drugi pa se bomo udeležili zimskih plesnih delavnic in seminarjev po Sloveniji. Miki predajamo vam želimo srečen Božič in lep predvsem pa s plesom okrašen prestop v novo leto! Lep plesni pozdravček. Romana Pahor Najboljša strelca v letu 2005: Zdenka Stotnik In Rajmond Debevc. Zvezda strelskega športa je iz Domžal Čestitke Zdenki Stolnik V prejšnji številki ste spoznali odlično strelko, evropsko prvakinjo v streljanju s samostrelom. Naslovu in drugim odličnim uvrstitvam v letu 2005 so se prav v teh dneh pridružila še številna priznanja, med drugim je bila Zdenka Stolnik razglašena za najboljšo strelko leta 2005, kot edina pa je prejela tudi zlato plaketo za vrhunske dosežke. Iskrene čestitke tudi v imenu Uredništva ter veliko točnih strelov tudi v letu 2006. Državna ženska liga Novogoričanke premočno prve, Ve-lovke v nižjo ligo V najmočnejši državni ligi je svojo igro vodila zasedba Nove Gorice, za katero so nastopile Elena Sedina, Ana Srebrnič in Jana Krivec. Resnično močna ekipa, če je letošnja državna prvakinja igrala šele na tretji deski. Triglav Krško kljub močni okrepitvi dveh tujk na prvih dveh deskah Anne Muz.ychuk in Svctlane Prudnikove ni mogel poseči v boj za prvo mesto. Velovke so osvojile zadnje, deseto mesto. Nekako niso mogle v korak z močnejšimi ekipami, saj nobena ni dosegla niti tretjine možnih točk. Res pa je, daje bila zasedba zelo močna. Še najbolj seje kalila Špela Orchck na drugi deski, ki je dosegla le dve in pol točki iz devetih partij, vendar je imela spričo težkih nasprotnic pozitivno rejlinško bilanco. Na prvi deski je igrala Petra Grošelj, na tretji pa mojstrica Pavla Košir. Nadvse zanimiva je bila zasedba Tolmina, za katero so nastopale sestre Mateja, Simona in Mojca Uršič. Vrstni red: Nova Gorica 23, Triglav Krško 19.5, Radenska Pomgrad Murska Sobota 18, LANcom Maribor 14.5, Metalka Trgovina Ljubljana 13, Tomo Zupan Kranj 12, dr. Milan Vidmar Ljubljana 11.5, Gorenjka Lesce 10, AET Tolmin 7, Vele Domžale 6.5. Domžalsko-kamnlška liga Zmagovalec Vele Tekmovanje v prvi ligi domžalsko-kamniške lige je bilo napeto vse do zadnjega. V zadnjem, devetem kolu, je Vele Domžale A zadržal prednost dveh točk, vendar le tako, daje s 4:0 premagal Bar Repek Trzin. Z enakim izidom so namreč slavili tudi drugouvrščeni Sahara dogsi v dvoboju z DU Kamnikom. Medtem ko so Sahara dogsi zmagali dokaj zanesljivo, pa so se bojeviti Trzinčani kot gostje Domžalčanom zelo upirali, tako da so si slednji zanesljivo zmago priborili tako rekoč v finišu dvoboja. Med posamezniki je Šemrl zbral štiri in pol točke iz šestih partij, Vav-petič pa štiri iz petih. Bogdan Osolin je iz šestih partij osvojil pet in pol točke. Brunšek pa iz petih partij štiri točke in pol. Za Saharo dogsc, kjer so povečini igrali člani Vele Domžale, je na prvi deski vlekel voz. Boštjan Jeran, ki je iz. devetih partij osvojil šest točk in pol. Zelo dobra sta bila tudi Košir na tretji deski, ki je iz sedmih partij osvojil šest točk, in Jcrina, ki je svoji ekipi iz osmih partij priboril kar sedem točk in pol. Janjič je na zahtevni drugi deski zbral štiri točke iz. sedmih partij, Zupane pa na peti deski dve točki in pol iz treh partij. Seveda ne velja pozabiti tudi na kapetana Mirka Čokana, ki je imel v rokah organizacijske niti ekipe. Vele Domžale Mladi so si mesto na tabeli popravili v zadnjem kolu, ko so s 3:1 premagali Komendo Gaber in bili na koncu peti. V ekipi velja omeniti Filipa, ki je na drugi deski zbral pet točk in pol. Lan Timotej Turek pa štiri, oba sta odigrala vseh devet partij. Štiri točke si je iz sedmih partij na prvi deski priboril Plaskan. Orehkova je dosegla polovični izkupiček iz petih partij. Vrstni red: Vele Domžale A 29.5, Sahara dogs 27.5, Črni vitezi I, Komenda Popotnik 23.5, Vele Domžale Mladi 17.5, DU Komenda 17, Komenda Gaber 13.5, Bar Repek Trzin 11.5. DU Kamnik 10, Loka pri Mengšu 6.5. V drugi domžalsko-kamniški ligi je Črni graben večino tekmovanja zanesljivo vodil, v finalu pa je za pol točk zaostal za Višnjo Goro - Stično. V zadnjem kolu je namreč Črni Graben izgubil s Komendo Bocosoftom z izidom 1.5 : 2.5. Izkušenega MK Janeza I Iribarja je premagal mladi Filip Kozarski. Višnja (iora - Stična pa je kar s 4:0 ugnala Barob Šmarco, kar ji je prineslo prvo mesto. Soliden je bil tudi Bor Dob A na četrtem mestu. V drugi ligi je sodelovalo 14 moštev Vrstni red: Višnja Gora - Stična 26.5, Črni Graben 26, Buscotradc 23.5, Bor Dob A 23, Črni vitezi 2 21, Komenda Boscosoll 19, Remi 17.5, Rustika masiva 16.5 itd. Šahovske vesti Velenje, Na novembrskem turnirju v pospešenem šahu so vrh krojili Dom-žalčani. Mojster Ivačič, sicer član Griž, je zmagal pred Vdovcem .1. Skokom, dobro pa seje držal tudi Velovcc Franc Zupane na osmem mestu. Sodelovalo je 18 šahistov, odigrali so sedem kol. Vrstni red: Ivačič 6, J.Skok, I luremovič 5, Dražnik, Penko, Rajko-vič 4.5, Golob, Zupane 4 itd. Trbovlje, Na novembrskem turnirju v pospešenem šahu je zmaga ostala kar doma, priboril pa si jo je MK Uroš Zalo-kar. Velovci J. Skok, Janjič in Bizjak so med 17 udeleženci zasedli drugo, osmo in deveto mesto. Vrstni red: Zalokar 6, J. Skok 5.5, Kotnik 5, Jazbec, Bajda, Penko, Vukeljič 4, Janjič, Bizjak 3.5 itd. Domžale, Velovega hitropotezne-ga turnirja za mesec november se je spričo močnega sneženja udeležilo le osem igralcev, vendar pa so odigrali dvokrožni turnir, to je štirinajst partij po Bergerjevem sistemu. Dobesedno bratsko sta si prvo mesto delila Boris in Jože Skok, tretji je bil Vavpetič. Vrstni red: B.Skok^ J.Skok 10.5, Vavpetič K), Rcbernik 8.5, Jeran 6.5, Rih-tar 5.5, Zupane 3.5. Veskovič I. Jože Skok Za šahovske sladokusce, december 2005 Lan in Filip premagala svetovno prvakinjo Ano Muzičuk! Vera Vojska V novembrski številki Slamnika smo lahko prebrali članek o simultan-ki Ani Muzičuk (Anna Muzychuk, ukrajinsko Anua MyanHyK), svetovne prvakinje med dekleti do 16 let, ki ga je v začetku novembra v Domžalah organizirala Šahovska sekcija Športnega društva Jus Security. Ženska velemojstrica (v članku je napačno navedeno FIDE mojstrica) je odigrala simultanko z »desetimi mladimi in sedmimi starejšimi šahisti« (!?). Zmaga nad mednarodno uveljavljeno šahistko seveda ni mačji kašelj, zato sem se v zadnji letošnji rubriki Za šahovske sladokusce odločil, da v Slamniku objavimo obe zrnati nad slovensko velemojstrico (Woman (irand Mastcr) in svetovno prvakinjo. Mimogrede, Slovenija ima še dve šahistki z velemojstrskim naslovom, in sicer sta to še Darja Kapš in Ana Srebrnič. Velika zmagovalca sta bila 16-letni Lan Timotej Turek, obetavni šahist ŠD Vele Domžale, in 14-lctni Radomljan Filip Kozarski, član ŠK Komenda. Posebno nad partijo Lana Timoteja Turka je bil silno navdušen njegov »šahovski profesor« Matjaž Mikac, mednarodni mojster, ki v Domžalah vodi srednjo šahovsko šolo (oba sta njegova odlična učenca!). Zato si jo bomo pozorno ogledali z njegovim komentarjem. Obema pa še iskrene šahovske čestitke za lepo »šahovsko trofejo«! W(.,M Ana Muzičuk - Lan Timotej Turek |C54| Lc4 e5 2.Sf3 Sc6 3.Lc4 Lc5 4.c3 Sf6 5.d3 d6 6.0-0 0-0 7.h3 h6 8.d4?! (bolje jc Sbd2) 8...Lb6 9.Tel Te8 10.dxc5 Sxe5 ll.Sxe5 Txe5 12.Sd2 Dc8 l3.Ld3 Sd77! |I3...LI'5 l4.Sc4 Sxe4 15.Le3 I.xe3 l6.Txe3 Te6TJ l4.Sf3 Te7 15.Le3 Sc5 16.Lxc5 Lxc5 l7.Sd4 a6 I8.DT3 d5? (bolje bi bilo Te5!) 19.Sb3 (malo nerazumljiv odmik skakača iz središča) 19...La7 [19...Ld6!?| 20.Tc2 dxe4 21.Txe4 Txc4 22.Lxc4l.e6! (žrtev kmeta za lažji oziroma hitrejši razvoj 23.Lxb7 Td8 24.Tcl? |24.Tdl | 24...Db5 25.Lc6 Dg5 26.ScI71 (zdaj ima črni prost vstop na drugo vrsto) 26...Td2 27. Sc2 De5 [27...Txb2| 28. La4? Ld5!-+ 29. Dg4 h5! 30. Dc8+ Kh7 31. Dxa67? De4! 0-1 WGM Ana Muzičuk - Filip Kozarski [A22] Simultanka Domžale, 09.11.2005 l.c4 e5 2.Sc3 ST6 3.g3 Lb4 4.Lg2 0-0 5.d3 Tc8 6.Ld2 d6 7.ST3 c6 8.0-0 Dc7 9.Tcl Lc6 10.a3 Lxc3 ll.Lxc3 Sbd7 I2.b4 e4 l3.Sd4 exd3 I4.exd3 Lg4 L5.Dd2 Lh5 l6.TTel Tad8 17.h3 Lg6 I8.f4 h6 I9.f5 Lh7 20.g4 Db8 21.SI3 d5 22.c5 Kh8 23.1)12 b6 24.cxb6 axb6 25.Lxf6 Sxf6 26.Txe8^ Txe8 27.Txe6 Sd7 28T6 Sxf6 29.g5 hxg5 30.Sxg5 Kg8 31 .d4 Lg6 32,'Tcl Da7 33.Tc3 Se4 34.Sxc4 Lxc4 35.Tg3 De7 36.Tg4 Lxg2 37.Kxg2 De2 38.Tg5 De4+ 39.Kh2 T6 40.Tg2 I)e6 41.1)14 Kh8 42.Dg3 Tc7 43.h4 Kh7 44.Dg6f Kh8 45.Dg3 Kh7 46.a4 De3 47.a5 hxa5 48.bxa5 I)xd4 49.a6 I)a7 50.h5 Dxa6 5l.h6 g5 52. Tf2 De6 53.D13 Kxh6 54.l)xT6t Dxf8 55.Txf6+ Kh5 56. Td6 Te5 57.Kg3 TT5 58. Td8 Kg6 59.Td6 + Kh5 60.Tc1X Tc5 61.1 (\(, g4 62.Td8 Tc3+ 63.KI2 Tf3+ 64.Kg2 Td3 65.Tg8 d4 66.KI2 TĐ+ 67.Kg2 d3 68.Tg7 Te3 69.Td7 Kg5 70.KI2 TT3+ 71 .Kg2 KT4 72.Te7 d2 73.Td7 Ke3 74.Tc-7+ Kd3 75.Td7+ Kc2 76.Tc7+ Tc3 0-1 Bogdan Osolin stran 29 SPOROČILA fjemetcr Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO - KAMNIŠKEGA območja SVETE NOČI Od 24.12 do 5.1 je obdobje svetih noči. Takrat i/, kozmosa pritekajo na Zemljo posebno močne energije. Te energije so povezane z dogodki, ki so se zgodili pred 2005 leti in Se danes vplivaj na vsa živa bilja na planetu Zemlja. Posebno močno delujejo te energije za semena, kijih bomo naslednje leto uporabljali za pridelavo naše čimbolj zdrave, z življenjsko energijo napolnjene hrane. Zato v tem času izpostavimo semena tem kozmičnim silam v njihovem naravnem okolju - zemlji. Semena damo v steklene ali keramične kozarce in jih za to obdobje zakopljcmo v zeljo. Semena kasneje vzamemo i/, zemlje in jih normalno uporabljamo. Taka semena imajo boljšo kaljivost, rastline iz teh semen so bolj odporne, boljša je njihova Opremljenost 2 življenjsko energijo in vitalnostjo. KJE SE LAHKO VČLANITE V DRUŠTVO A.IDA DOMŽALE: - Na sedežu društva Ajda Domžale, Podrcčje 10, tel.: 01 721 48 00 - Na predavanjih in občnem zboru v gasilskem domu v Domžalah KOLEDAR DRUŠTVENIH AKTIVNOSTI V: januarju in lebruarju 2006: - KDAJ: torek 10. 12.2006 - ob 18"" - KJE: v učilnici gasilskega doma. Savska ul. 2, Domžale, - KAJ: "redni letni občni zbor društva Ajda Domiale". - KDAJ: torek 14. 02. 2006 ob 18"" - KIL: v učilnici gasilskega doma. Savska ul. 2, Domžale, - KAJ: predavanje "Nadčutne zaznave". - KDO: vodi dr. Tištrovee KJE LAHKO DOBITE m***" PRIDELKE: -na Dcmetcr kmetijah: o Videmšek Cvetka, DOB 017212003 o Udovč-Gales Marija, KRAŠNJA 01 723 41 60 o Golob Iris in Tomaž. NEVLJE 041365 618 Ti nisi umrl. ti si samo daleč. Umrli so tisti, ki so pozabljeni. V SPOMIN Minilo je leto dni od našega slovesa dragi KLEMEN Živiš v naših srcih. Vsi Tvoji V slovo Gospodu Antonu Slaparju Spominov lepih na naš skupni čas ne bomo nikdar pozabili, jih za vedno v srcih naših ohranili. Res je, vedeli smo za vaš boj z boleznijo, ki vas je pestila zadnje čase, a vest o vaši mnogo prerani smrti nas je zelo prizadela, kajti znani ste bili po vašem borbenem duhu. Vedno ste se znali pogumno spoprijeti z vsakovrstnimi težavami ter odhajali kot zmagovalec. Do zadnjega trenutka smo si tiho želeli in upali, da bo tudi tokrat tako. ( eprav nam varnostnikom nadrejeni niste nikdar delali nikakršnih razlik med nami. Niti enkrat niste mimo nas peljali, ne da bi nam v pozdrav pomahali. Če je le dopuščal čas, pa tudi malo poklepetali, česar smo zares težko čakali, saj ste znali dobro poslušati, kar je danes že skoraj preživeta, le redkim dana vrlina. Besedici prosim in hvala vam nista bili nikdar neznanka. Prav zato ste verjetno uspeli za vsakogar najti kakšno primemo, lepo, vzpodbudno, prijazno, po potrebi tolažečo besedo. Človek res ni nikoli potreboval veliko, da vas je vzljubil. Zaradi vseh naštetih lastnosti, pa še mnogih drugih, smo vas tudi mi iskreno cenili in spoštovali ter skušali to tudi dokazati, ko ste še bili med nami. Čas nam, upam, bo zacelil bolečino, ki nas zdaj v prsih žge. Skušali jo bomo ohladiti z mislijo tU tO, da tam, kjer duša vaša zdaj prebiva, zagotovo je lepo. Sodelavci, varnostniki Hellosa OBVESTILO Lovska družina Domžale obvešča vse lastnike kmetijskih zemljišč, da škodo po divjadi v letu 2006 prijavijo na naslov: Lovska družina Domžale, Kolovec 3, 1235 Radomlje. Lovski zdravo! Zveza ekološki gibanj Slovenije (ZEG) je odprla brezplačno telefonsko številko -1L "ekološki telefon". Telefonska številka je 080 18 45. Brezplačni "ekološki telefon" je del Kvajanja projekta "Promocija in svetovanje glede dostopa do informacij javnega značaja". Nevladna okoljska organizacija /IXi vas vabi, da na omenjeno telefonsko številko sporočite okoljske probleme vašega kraja. Nudijo svetovanje, obisk in pomoč vsak delovnik med 9. in 15. uro. Sporočajte torej okoljske probleme na 080 18 45. Jesen se že v škrlatne barve je ovila, deževje in hlad je spet prinesla s sabo. Deževne kaplje pa je v solze spremenila, v grenke solze, kijih točimo za tabo, saj vse naše upe je v žalost pretočila, ker od nas odšel si. vendar ne v pozabo. ZAHVALA V dvainpetdesetem letu nas je mnogo prekmalu zapustil dragi mož, oče, sin, brat, stric in svak STz4NE 1VANC1C iz Domžal Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi dr. Burjevi za pomoč ob njegovi zadnji uri, kaplanu, pogrebni službi Vrbančič in kolektivu Mlinostroj. Vsi njegovi Danje prazen in otožen, ker te več med nami m Srce tvoje več ne bije. bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga. solza iz oči polzi. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustila naša draga mami, mama, tašča, sestra in teta ELA KOREZ iz Šentpavla pri Domžalah Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvala osebju Doma upokojencev Mengeš, gospodu kaplanu, pevcem in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njeni Mil' /C rivl/ftl/f IU! in* siečno* nova leta> 2006/ T" MESTNE LEKARNE Želimo Vam lepa decemberska praznovanja, v Novem letu 2006 pa obilo zdravja, zadovoljstva in sreče! LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72, Tel.: 01/724 42 80 lekarnadomzale<§mesfnetekarne si www.mestnelekame.si OTELO UJELLIIESS CEnTER Srečno 2006! DRUGAČNOST IN PRIJAZNOST NASE PONUDBE DOPOLNILNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA JE V: . pokritju stroškov samoplačniških receptov • plačilu razlike v ceni med originalnim in generičnim zdravilom Vsem sedanjim in bodočim zavarovancem želimo veliko osebne sreče in poslovnih uspehov v letu 2006. D/J ARILNI BO poljubna storitev ali vrednostni bon 01 /729-27-27 www.otelo.si «£» I ajkjl 4*1 m#'■■ Domžal« Masljeva 11. 1230 Domžale. Siri f1X Kamnik "V6^*"™?? . , Liiibliooskn c 21A (TPC Duplico) WWW.SimaX-SlO.COm tel OS 831 17 96, taks 01 031 17 6» AVTODELI IN AVTOMEHANIKA ZA VSE TIPE VOZIL NA ZALOGI GLUŠNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI Š> IZPUŠNI SISTEMI ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL UGODNE CENE PNEVMATIK IIHT'T.I SjCLUO. tel Adriatic Domžale Ljubljanska c. 90, : 01 724-04-11, 724-04-22 Adriatic zavarovalna družba d.d. MONTAŽA IN SERVIS Akumulatorji, olja, tiltri, zavore, deli podvozja, karoserijski deli, jermeni in veliko dodatne opreme IZPOSOJA IN PRODAJA fc Lestvena dvigala BČCKER - za krovska dela - za gradlraništvo za selitvi? pohištva Dvižne košare OMME dela na višini do 29 m MHM d.o.o., Domžale Tel.: 010212-112, GSM: 041/66«-529 www.mhm.si ROLTEK ROLETE - ROLO VRATA Smo uspešno podjetje za proizvodnjo vseh vrst rolet in rolo VRAT ter drugih senčil. Zaradi širitve podjetja v svoje delovno okolje vabimo nove sodelavce: 40 let AMD ZVEZDA AVTOŠOLA AMD ZVEZDA Kategorije: B, C, E, Ekfi Urnik tečajev CPP: - 9. in 30. januar 2006 s pričetkom ob 18. uri IZJEMNA PRILOŽNOST -NOVOLETNI PAKET "B" kat. le še do 10. januarja 2006! Želimo vam vesele praznike, v novem letu pa veliko sreče in varno vožnjo. AMD Zvezda, PE Domžale, Ljubljanska cesta 87 (na lokaciji Z§AM) Tel., fax: 01/721 31 80, GSM 041/518 726, e-pošta: amd.zvezda@siol.net, http://www.avtosola-amdzvezda.com Elektrikarja - monterja rolet in vrat na terenu m/ž - priklop in razne elektrovezave rolet in garažnih vrat - končana elektro šola - veselje do dela v uspešnem, mladem kolektivu in na terenu . 4«aasanaaanttBsaMBS Monter rolet in vrat na terenu m/ž - končana vsaj poklicna tehnična šola - ročna spretnost, veselje do dela v uspešnem mladem kolektivu - veselje do dela na terenu Sestavljalca rolet in vrat v proizvodnji m/ž - sestavljanje rolet in vrat v proizvodnji - končana poklicna tehnična šola - ročna spretnost, inovativnost in marljivost Informatika - programerja m/ž - poznavanje osnovne strojne in programske opreme - znanje MySQL, Html, VisualBasic in drugih sodobnih programskih jezikov - za učinkovito opravljanje dela je zaželeno znanje nemškega jezika - samostojnost in odgovornost Ponujamo dinamično in ustvarjalno delo v izredno motiviranem delovnem okolju ter stimulativno plačo. Če ste vestni, zagnani in imate željo po osvajanju novega znanja, vas vabimo, da čim prej pošljete prijave na razpis na naslov: Roltek d. o. o., Želodnik 19, 1233 Dob pri Domžalah. Za več informacij pokličite: 01/724-00-14. www.roltek.si Obrtniška 8, Domžal! PRODAJA: tel.: 0.1 7216 22 8ERVII tel.: 01 72 15 6G www.avtocenter-eubel|.i Močnejši bencinski in dizelski motorji. Trendovske zunanje linije. Živahna notranjost. Ogromno prostora. - PNEUMATIC CENTER Vaš partner s profilom 6>A Uemo 2006! VOKOHAMA (> DETISTJLOM* COOPER 0 TIRES | ENZO stran 31 Cl REJA PERUTNINE Saio Zatjec s.p. M.: 0*1/3*8 2?2 V • V • Jefo 2006! Oglasite se na Breznikovi cesti v Ihanu (kokošja farma) ali nas pokličite na tel.: 01 724 33 38, gsm.: 031 561 009 Območna obrtna zbornica Domžale vošči svojim članom ter vsem občankam in občanom vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno leto 2006. JP Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik d.o.o. Cenjenim uporabnikom, poslovnim partnerjem in vsem občanom želimo uspešno poslovno leto, izpolnitev osebnih želja in mnogo zadovoljstva. Kolektiv JP CČN Domžale-Kamnik ZA SREČO SE NI TABLET TOT© Viljem Majhenič 5 p Viljem Majhenič dMM Ljubljanska cesta 89 Si - 1230 Domžale tel./fax: 01 72 1 3 653 gsm: 041/ 673 870 ... vam želi vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto. AVTOSERVIS VODNIK Anže Vodnik s.p. ^n(r\\ ^r\(c\\ ~r\(o\ .AVTOMOBILSKA Z^V/AROVANJA * - \§y \^ GENERALI • SERVIS VOZIL • SERVIS KLIM • VLEKA VOZIL • PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED • PREMONTAŽA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK £ Vesel božič in srečno 2006! H KERSNIKOVA 12, DOMŽALE, Tel.: 01 721 03 61, GSM 041 633 075 POSREDOVANJE - ZASTOPANJE - TRGOVINA ANTON SKOK s.p. Fajfarjeva 2, 1230 Domžale Tel.: CD1 "721-03-96 Fax:01 721-5D-7B GSM: (D41 711-896 VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM Sj> , ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE jfc IN SREČNO NOVO LETO 2006! Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote hi ostale slaščice Za BOŽIČ IN NOVO LETO čestitamo vsem OBČANOM IN KUPCEM. Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure LEKARNA Ljubljanska 59,1230 Domžale tel.: 01/729-25-28 fax: 01/721-26-89 E-mail: lekarna.flerin@siol.net ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek: 8:00-19:00, sobota: 8:00-12:00 nedelja in prazniki: zaprto ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2006! ovo lero Metalka Trgovina d.d. Prodaini center Domžale L|ubl|anska 63 tel: 01 729 53 20 METALKA TRGOVINA Zasebna zobna ordinacija za odrasle IRIDENT d.o.o. na Viru pri Domžalah Šaranovičeva 25a, tel.: 01 721 66 35 V sodobno opremljeni zobni ordinaciji vam nudimo: • konservativno zdravljenje • fiksno protetiko • snemno protetiko • brezplačen pregled in posvet Delovni čas: ponedeljek od 15. -19. ure, sreda od 15. -19. ure, četrtek od 15. -19. ure glaševalska agencija Praznično mesto * Mesto tržnih komunikacij. I SLAMNIK - dectmbtr 2005 a Mercator • 0 o ■p * 0 O Dragi kupci! Polepšajte si praznične trenutke z nakupi v Mercatorjevih prodajalnah! . ^4 # Da bodo praznični trenutki šc bolj polni, pristni in prijetni, smo tudi v letošnjem letu za vas, zveste kupce, pripravili obširno akcijsko ponudbo novoletnih izdelkov! V akciji od 8.12. do 31.12.2005! Ne zamudite izjemne priložnosti za ugoden nakup! V predprazničnem in prazničnem času, ki prihaja, vam želimo izpolnitev vaših želja, s srečo napolnjeno naslednje leto ter veliko drobnih radosti. Želimo vam, da bi skozi vse leto z zadovoljstvom spremljali, kako se vaše želje uresničujejo in da bi resnično uživali v sreči, ki vam prihaja naproti kot snežinke, ki se z breztežno lahkoto spuščajo v naročje. Vabimo vas v Mercatorjev svet prazničnih popustov in na zabavne dogodke v Mercatorjeve centre. Na vseh prodajnih mestih Mercatorja pa vas bomo pričakali še z dodatnimi nakupnimi ugodnostmi, ki smo jih pripravili za vas! ^ Srečno 2006 Mercator, najboljši sosed! 9 © I i V prazničnem mesecu decembru vas vabimo v Mercatorjeve prodajalne na območju Domžal, ki bodo odprte po naslednjem obratovalnem času: • 0 Itipcrmarkct Domžale, 0 Cesta Talcev 4, 1230 Domžale nedelja 9.00 - 15.00 tU dne 24.12. (sob) 8.00 dne 25.12. (ned) dne 31.12. i v.uu ure Prisrčno vabljeni! .Samopostrežna prodajalna Domžale, Kolodvorska 3, 1230 Domžale; Mesnica Domžale, kolodvorska 3. Domžj od pOJ! do pet 7.00 - 19.00 ure sobota 7.00 - 13.00 uredne 24.12. (sob) 7.00 - 13. ure dne 25.12. (ned) uprto dne 26.12. (pon) 7.30 - 11.30 ure dne 31.12. (sob) 7.00 - 13.00 ure Samopostrežna prodajalna Vir, Saranovičeva 19, 1230 Domžale od pon do pet 7.00 - 19.00 ure sobota 7.00 - 15.00 ure nedelja zaprto dne 24.1. b) 7.00 - 13. ure © dne 25.12. (ned) zaprto dne 26.12. (pon) zaprto dne 31.12. (sob) 7.00 - 13.00 ure Oi o Samopostrežna prodajalna Ihan, Brczntkova cesta 61 /a, 1230 Domžal« od pon do pet 7.00 - 19.00 ure sobota 7.00 - 15.00 ure nedelja zaprto dne 24.12. (sob) 7.00 - 13. ure dne 25.12. (ned) zaprto dne 26.12. (pon) zaprto dne 31.12. (sob) 7.00 - 13.00 ure O 1#> i 0 O © ■