Volilni okrožji v FJK razburjata Furlane Spletni portal za tržaška društva Tudi v Gorici »dvojezični« avtobusi
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 163 (21.400) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 16. JULIJA 2015
tudi na družbenih omrežjih
primorskiD S
orimarski sna rt 3
primorskijport
postani naš sledilec
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
771124 666007
507 16
Obliž na
okuženo rano
Marko Marinčič
Ko pišemo te vrstice, še ni znano, kakšen bo epilog grške tragedije. Vse daje misliti, da bo Alek-sis Cipras nazadnje dobil zakrpano večino v parlamentu za ponižujoč program pomoči, ki mu ga je vsilila Evropa, vendar le z odločilnimi glasovi opozicije. Za to pa plačuje težko politično ceno: izgubil je podporo večine v vodstvu Siri-ze, dela poslancev, nekaj ministrov, predvsem pa mnogih volivcev. Včeraj so si po Atenah sledile demonstracije, ki so se zvečer, sočasno z razpravo v parlamentu, sprevrgle v brutalne spopade s policijo.
Paradoks je, da utegne vse to biti zaman. Ni vse namreč odvisno od grških odločitev. Evropska komisija si je včeraj belila glavo, kako pred ponedeljkom zagotoviti Grčiji nujnih 7 milijard premostitvene pomoči, saj so Velika Britanija in nekatere druge članice EU, ki niso v območju evra, odklonile sodelovanje. Mnogi evropski voditelji kar tekmujejo, kdo bo najmanj solidaren. Bolje rečeno, tekmujejo za drugo mesto, saj si je prvo že zagotovil nemški finančni minister Schäuble, ki je še včeraj predlagal, naj grška vlada izplača pokojnine in javne plače z izdajo zadolžnic. Z drugimi besedami: Grexit.
Najhujši udarec pa prihaja od Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je evropske partnerje ponovno opozoril, da je grški dolg nevzdržen. Brez »znatnega odpisa dolga«, trdi IMF, tudi tretji program pomoči ne bo zalegel, njegovi recesivni ukrepi pa bodo grški dolg povečali do 200 odstotkov BDP. Denarna pomoč bo le obliž na rano, ki jo je globoko načela infekcija.
grčija - Parlament sinoči v napetem vzdušju sprejemal varčevalni program
Protesti in spopadi pred parlamentom
ATENE - Medtem ko je grški parlament sinoči razpravljal o strogih ukrepih, ki so pogoj za začetek pogajanj o tretjem paketu pomoči Grčiji, so v Atenah potekali ostri protesti in spopadi s policijo. Do razkola je pred glasovanjem prišlo v vladajoči stranki Siriza, kjer se je več kot polovica članov glavnega odbora opredelila proti težkim žrtvam, ki jih terja tretji program pomoči. Večina poslancev 149 poslancev stranke naj bi sicer pri glasovanju sledila liniji predsednika vlade Aleksisa Ciprasa, ki računa tudi na podporo opozicijskih strank s 106 poslanci. Pod vprašajem je politična prihodnost vlade. Cipras je na sestanku s poslanci Siri-ze pred plenarno sejo parlamenta dejal, da bo, če ne bodo podprli reform, težko ostal predsednik vlade. Pozval jih je k enotnosti in poudaril nujnost sprejetja reform, da ne bi prišlo še do hujše humanitarne krize.
Na 2. strani
ENTAIHITO EYAAAAHTHPIOITO lYNTAfM A
trst - Podpisali dogovor o preureditvi območja openskega strelišča
Zasuk v neskončni zgodbi
Vse soudeležene institucije in organizacije soglasno sprejele odločitev, da se spomeniško območje in strelišče ločita
TRST - Na tržaški prefekturi so včeraj podpisali težko pričakovani dogovor o openskem strelišču, ki ga dober del podpisnikov označuje kot zgodovinskega. Na srečanju, ki ga je vodila prefektinja Francesca Adelaide Garufi, so dokument o preureditvi območja openskega strelišča, o kateri je govor že desetletja, podpisali predstavniki vseh soudeleženih institucij in organizacij. Soglasno so sprejeli eno od dveh alternativnih možnosti za preureditev območja, na katerem bo zid v prihodnje ločeval strelišče od spomenika žrtvam drugega tržaškega procesa.
Trst kot New York ... ali konj v hlevu?
Na 5. strani
Na Opčinah starosta tržaških marketov
Na 5. strani
Bernard Nežmah v TKS o Pavletu Merkuju
Na 9. strani
V Novi Gorici dobrodelna jota
Na 12. strani
gorica - Dokapitalizacija in nižja najemnina
Občina pripravila ukrepe za rešitev družbe SDAG
volčji grad - V soboto 2. kulinArtfest
Beri modro, jej zeleno
V Tržaškem knjižnem središču predstavili letošnji festival kulinarične literature, ki ga prireja ZTT
TRST - Pod geslom »Beri modro, jej zeleno« so v soboto vabljeni na Volčji Grad vsi, ki imajo radi dobre knjige in še boljšo hrano. V vasici nedaleč od Komna bo namreč potekal drugi kulinArtfest - mednarodni sejem kuharskih knjig in publikacij s kulinarično vsebino, ki ga Založništvo tržaškega tiska prireja v sodelovanju s krajevnim društvom Debela griža in Kosovelovo knjižnico Sežana. Na sporedu bodo predstavitve knjig, srečanja z avtorji, delavnice. Vsebine festivala so včeraj predstavili v Tržaškem knjižnem središču.
Na 8. strani
2
Četrtek, 16. julija 2015
ITALIJA, SVET
grčija - Poziv poslancem, v Sirizi večina glavnega odbora proti ukrepom
Cipras: Brez reform humanitarna kriza
ATENE - Medtem ko je grški parlament sinoči razpravljal o strogih ukrepih, ki so pogoj za začetek pogajanj o tretjem paketu pomoči Grčiji, so pred poslopjem parlamenta v Atenah potekali ostri protesti proti novemu zategovanju pasu, del javnega sektorja pa je včeraj stavkal. Protesti so se sinoči sprevrgli v spopade s policijo, ko je nekaj stotin pripadnikov black blocka s petardami in molotovkami napadlo policijo. Do razkola je pred glasovanjem prišlo v vladajoči stranki Siriza, kjer se je večina članov vodstva opredelila proti težkim žrtvam, ki jih terja tretji program pomoči.
Sprejetje predlaganih reform, med drugim davčne in pokojninske, je pogoj za začetek pogajanj o triletnem programu pomoči Grčiji, ki naj bi bil težak od 82 do 86 milijard evrov. Vladajoča Siriza ima 149 od skupno 300 poslancev v grškem parlamentu, večina pa naj bi pri glasovanju sledila liniji predsednika vlade Aleksisa Ci-prasa. Reforme poleg tega podpirajo v proevropsko usmerjenih opozicijskih strankah, ki imajo 106 poslancev. Glasovanje je predvideno okoli polnoči po lokalnem času, za sprejetje reform pa mora glasovati 151 poslancev.
A več kot polovica članov glavnega odbora Sirize je medtem podpisala izjavo, da zavračajo dogovor o pogajanjih v zameno za stroge reforme; izjavo je podpisalo tudi nekaj več kot deset poslancev Si-rize. Predsednica parlamenta Zoe Kon-stantopulu je ob začetku seje parlamentarne komisije poslance pozvala, naj zavrnejo predloge vlade Aleksisa Ciprasa, saj Grčija po njenem mnenju ne bi smela pristati na izsiljevanje Nemčije in Bruslja pri sprejemanju zakonodaje. Zaradi strogih varčevalnih ukrepov je danes odstopila namestnica finančnega ministra Nadja Vala-vani, ki je v pismu Ciprasu zapisala, da ne more podpreti tako strogih pogojev.
Zaradi razkola v stranki je pod vprašajem politična prihodnost vlade. Cipras je po poročanju grških medijev na sestanku s poslanci Sirize pred plenarno sejo parlamenta včeraj dejal, da bo, če ne bodo podprli reform, težko ostal predsednik vlade.
Pozval jih je k enotnosti in poudaril nujnost sprejetja reform, da ne bi prišlo še do hujše humanitarne krize.
Na trgu Sintagma pred parlamentom se je na protestu proti reformam sinoči zbralo okrog 12.500 ljudi. Manjši del pro-testnikov je proti policiji metal zažigalne bombe, policija se je odzvala s solzivcem. Pred tem je del javnega sektorja danes začel 24-urno stavko, nekateri uradniki lokalnih oblasti in farmacevti pa so napovedali obsežnejšo stavko.
V podporo grškemu narodu je včeraj pred poslopjem nemškega veleposlani-
štva v Ljubljani, tako kot drugod po Evropi, protestiralo več deset ljudi, ki so izrazili jasen "ne" varčevanju, kapitulaciji in tretjemu memorandumu ter "da" demokraciji in ljudski moči. Protestniki so poudarjali, da EU ni več unija suverenih držav, ampak je postala kolonialni protektorat oli-garhov.
Grške banke so zaprte že več kot teden dni, po napovedih finančnega ministra pa bodo zaprte vsaj še danes. Grčija do 20. julija nujno potrebuje sedem milijard evrov, do sredine avgusta pa še dodatnih pet milijard evrov.
Zgovoren izraz grškega finančnega ministra Evklida Cakalotosa pred sinočnjo razpravo v parlamentu
ansa
bruselj - Evropska komisija skuša zagotoviti 7 milijard premostitvene pomoči
IMF: Grški dolg je nevzdržen
Evropske partnerje opozarjajo, da tretji program pomoči ne bo ničesar rešil, če ne pride do znatnega prestrukturiranja dolga
BRUSELJ - Evropska komisija predlaga sedem milijard evrov kratkoročne, premostitvene pomoči za Grčijo v prihodnjih treh mesecih iz evropskega proračuna, mehanizma za finančno stabilnost EFSM, je včeraj v Bruslju sporočil podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro. Članice brez evra pa z rešitvijo niso zadovoljne. »To ni lahka rešitev, zavedamo se pomislekov nečlanic območja evra, vendar se je po temeljiti preučitvi vseh poti ta možnost izkazala za najboljšo,« je poudaril Dombrovskis. »Trenutno ni boljših in lažjih rešitev. To je problem,« je dodal.
Med drugimi možnostmi se omenjajo: dvostranska posojila, zvišanje praga za zakladne menice, ki jih lahko od grške vlade kupijo grške banke, naložbe nacionalnih centralnih bank v območju evra v grške dolžniške vrednostne papirje in dobiček od grških obveznic v lasti Evropske centralne banke (ECB). Nemčija pa naj bi predlagala tudi, naj Grčija z izdajo zadolžnic poravna domače obveznosti, na primer javne plače in pokojnine. Izdaja zadolžnic bi sicer pomenila velik korak h grexitu.
Denar iz proračuna EU je torej po navedbah Dom-brovskisa najboljša možnost. Ta denar bo po komisarjevih besedah poplačan iz evropskega reševalnega mehanizma ESM, takoj ko bo dosežen dogovor o tem pro-
gramu. Odločitev morajo sprejeti vse članice unije. Velika Britanija, Češka in nekatere druge članice so že izrazile nasprotovanje.
Grčija potrebuje do 20. julija sedem milijard evrov, do sredine avgusta pa še pet milijard. Njene finančne potrebe v prihodnjih treh letih pa so bile konec minulega tedna ocenjene na 82 do 86 milijard evrov. V ponedeljek zapade v plačilo 4,2 milijarde evrov obveznosti Grčije do Evropske centralne banke (ECB), poleg tega mora vrniti še 1,6 milijarde evrov zaostalega plačila Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF).
Poplačilo zaostalega dolga IMF je tudi pogoj, da se mednarodni sklad vključi v tretji program pomoči Grčiji, v sklopu katerega naj bi prispeval okoli 16 milijard evrov. Sodelovanje IMF v programu je bilo eno dveh vprašanj, ki sta ostali odprti do konca pogajanj v noči z nedelje na ponedeljek. Grški premier Aleksis Cipras mu je nasprotoval, a Nemčija je vztrajala in dosegla vključenost IMF.
Poleg tega je IMF včeraj evropske partnerje znova spomnil na pereč problem nevzdržnosti grškega dolga. Poslabšal je svoje napovedi glede dolga in znova pozval k znatnemu prestrukturiranju grškega dolga. Evr-ske države so namreč Grčiji ponudile le dogovor iz novembra 2012: da so v primeru uresničitve reformnih za-
vez pripravljene preučiti možnosti za prestrukturiranje dolga, na primer podaljšanje moratorija na odplačilo glavnice in roka zapadlosti posojil. Zavrnile pa so možnost nominalnega odpisa dolga.
Evropska komisija je sicer včeraj objavila tudi načrt, kako Grčiji pomagati čim učinkoviteje črpati 35 milijard evrov sredstev EU, ki so zanjo na voljo v evropskem proračunu do leta 2020. To ni svež denar, temveč gre za privilegirano in prednostno obravnavo Grčije pri črpanju evropskih sredstev, je pojasnila evropska ko-misarka za regionalno politiko Corina Cretu. Predlog vključuje hitrejšo sprostitev zadnjih petih odstotkov sredstev za Grčijo iz prejšnjega proračunskega okvira za obdobje 2007-2013, pri čemer državi ne bo treba sofinancirati projektov, kot je sicer običaj.
To v praksi pomeni takojšnje povečanje likvidnosti za okoli pol milijarde evrov in dve milijardi evrov prihrankov v grškem proračunu, so izračunali v komisiji. »Grčija je do zdaj prejela že več mednarodne finančne pomoči, kot je je v okviru Marshallovega načrta po koncu druge svetovne vojne prejela celotna Evropa,« pa je ob tem izpostavil predsednik Evropske komisije JeanClaude Juncker. Vprašanje pa je, koliko od tega denarja je šlo Grkom in koliko za kritje kreditov bank Nemčije, Francije in drugih evropskih držav.
makedonija - S posredovanjem EU premostili politični spor
Našli izhod iz krize
Januarja bodo oblikovali skupno prehodno vlado, aprila 2016 pa bodo predčasne volitve
SKOPJE - Makedonija je našla izhod iz hude politične krize, v kateri je že več kot leto dni. Vlada in opozicija sta se ob posredovanju evropskega komisarja za sosedsko politiko Johannesa Hahna včeraj v Skopju dogovorili, da bodo v državi 24. aprila prihodnje leto potekale predčasne volitve, ki jih bo pripravila prehodna vlada. V skladu z dogovorom naj bi prehodno vlado oblikovali najkasneje do 15. januarja prihodnje leto, sta sporočila premier Nikola Gruevski in vodja opozicije Zoran Zaev.
Makedonski politični vrh se je ob posredovanju komisarja Hahna že 2. junija dogovoril, da bodo predčasne volitve potekale aprila prihodnje leto. Novi dogovor pa predvideva še, da se bo opozicija v začetku septembra vrnila v parlament, do konca oktobra naj bi opozicija vstopila v vlado, Gruevski pa bo konec leta odstopil in odprl pot za tehnično prehodno vlado, ki bo državo vodila do predčasnih volitev.
»Politična kriza v Makedoniji je rešena, evropska perspektiva Makedonije ostaja odprta, gospodarstvo bo raslo naprej, to pa pomeni nova delovna mesta in investicije,« je dejal Gruevski. Zaev je izrazil zadovoljstvo nad doseženim dogovorom.
Kot je pojasnil, bo predsednik prehodne vlade prihajal iz vrst vladajoče VRMO-DPMNE, opozicijska SDSM pa bo prispevala pet ministrov.
Hahn je dogovor označil za skupen uspeh in poudaril, da bo lahko Makedonija nadaljevala približevanje evroatlant-skim povezavam, o vsebini dogovora pa ni govoril. »To je odličen dan za vašo državo. Na široko bo odprl vrata evroatlantski perspektivi,« je poudaril.
Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je v nagovoru narodu izrazil upanje, da se bo politično ozračje v državi sedaj čim prej vrnilo v normalo in Makedonijo vnovič polno usmerilo v zavezanost evropskim integracijam. Izpostavil je, da Makedonijo na tem področju čakajo izzivi, ki zahtevajo enotnost, obojestransko zaupanje in sodelovanje. Ivanov je tudi izrazil hvaležnost predstavnikom Evropske komisije in parlamenta ter veleposlanikoma EU in ZDA za njihova prizadevanja in za dejstvo, da ima Makedonija prijatelje, ki jim je mar za njeno prihodnost. Evropski svet pa je pozval, naj prepozna konstruktiven pristop makedonskih političnih voditeljev in hitro odloči o odprtju pristopnih pogajanj z EU, kar je pomemben predpogoj za nadalje-
vanje makedonskih evropskih integracij in demokratizacije.
Makedonija je v politični krizi od parlamentarnih volitev aprila lani. Opozicijska SDSM je po parlamentarnih volitvah vladajoči VMRO-DPMNE očitala volilne poneverbe in od takrat dalje bojkotira delo parlamenta. Ob začetku leta pa se je kriza še poglobila zaradi prisluškovalne afere. Opozicija je obtožila Gruevskega, da je vlada prisluškovala telefonskim pogovorom 20.000 ljudi, med drugim politikom in novinarjem. Prav tako so mu očitali korupcijo in prekrivanje umora. Vlada je nato obtožila Zaeva, da je vohunil in poskušal de-stabilizirati državo. Makedonski politični veljaki so se tudi dogovorili, da bo do 15. septembra izvoljen posebni tožilec, ki bo vodil preiskavo prisluškovalne afere.
Evropski poslanec in poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo Ivo Vajgl, ki je sodeloval na pogajanjih v Skopju, je poudaril, da je sporazum ključnega pomena za evropsko perspektivo Makedonije, saj si lahko država na ta način obeta, da bo po skoraj desetletju čakanja pred vrati EU dobila priporočilo Evropske komisije in Evropskega parlamenta za začetek pogajanj o vstopu v unijo. (STA)
srbija - Martin Schulz v Beogradu
Odprtje pogajanj z EU morda že do konca leta
BEOGRAD - Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je včeraj v Beogradu izjavil, da bi lahko EU do konca leta odprla prva pogajalska poglavja za članstvo s Srbijo. Srbski premier Aleksandar Vučic pa je izrazil prepričanje, da bi se to, ob napredku v pogovorih s Kosovom, lahko zgodilo že v oktobru. Predsednik Evropskega parlamenta je ob tem poudaril, da je odpiranje poglavij odvisno od več stvari, ne samo od dogovora med Beogradom in Prištino, je pa to zagotovo pomemben element. Srbijo je sicer Schulz v nagovoru pred poslanci v Beogradu označil za ključno državo v regiji in poudaril, da njene pripravljenosti na kompromis v Bruslju niso spregledali. Sešel se je tudi s srbskim predsednikom Tomislavom Nikolicem.
Na skupni novinarski konferenci z Vučicem je pohvalil njegova politična prizadevanja v regiji v odnosih s Hrvaško in v Albanijo ter njegov doprinos k dialogu s Kosovom. Za pogumno potezo je Schulz označil tudi sobotno Vu-čicevo udeležbo na spominski slovesnosti za srebreniške žrtve v Potočarih.
Martin Schulz
ansa
Pri tem je obsodil napad nanj in spomnil na premierjevo obljubo, da bo kljub temu nadaljeval politiko sprave.
Predsednik Evropskega parlamenta je spregovoril tudi o problematiki migracij in dejal, da Srbijo dnevno prečka po tisoč migrantov in beguncev. To presega zmožnosti Srbije za sprejem, je ocenil. Izpostavil je še, da ponovno dvigovanje zidov v Evropi ni rešitev in da Evropski parlament ne podpira odločitve Budimpešte, ki postavlja ograjo na meji s Srbijo.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 16. julija 2015
3
volilni zakon - Nesoglasja glede dveh okrožij v FJK
Volilni okrožji razburjata Furlane
Različna stališča tudi v DS - Jutri soočenje vodstva s parlamentarci
VIDEM - Vprašanje razmejitve dveh volilnih okrožij za volitve v poslansko zbornico po določilih novega volilnega zakona v FJK še vedno razdvaja mnenja. Kot smo poročali, bo po zakonu državno ozemlje razdeljeno na 100 okrožij, ki naj bi povprečno zajemala približno 600 tisoč prebivalcev z možnostjo 20-odstotnega odstopanja. Posebna strokovna komisija je za FJK predlagala dve okrožji: eno bi zajelo v celoti goriško in tržaško pokrajino ter 44 občin vzhodnega pasu videmske, od Kanalske doline do Ogleja, v njem pa naj bi bilo zaobjetih vseh 32 občin, kjer smo Slovenci zgodovinsko prisotni in ki so omenjene v zaščitnem zakon 38/2001; v drugem okrožju bi bil večji del videmske in celotna por-denonska pokrajina.
Proti taki delitvi so takoj vzrojili v furlanskih političnih krogih, polemiko pa je dodatno podžgalo poročanje furlanskega dnevnika Messaggero veneto. Po eni strani protestirajo zaradi delitve vi-demske pokrajine, po drugi očitajo zlasti Trstu, da si hoče ustvariti privilegirane pogoje za izvolitev parlamentarcev. Posredno letijo očitki tudi na slovensko manjšino in na normo volilnega zakona, da je treba pri oblikovanju okrožij »olajšati« izvolitev njenega predstavnika.
Marsikatera od teh kritik ne zdrži presoje določil volilnega zakona. Dežela FJK je s svojimi 1.200.000 prebivalci lahko razdeljena le na dve okrožji. Ker goriška in tržaška pokrajina štejeta skupaj okrog 370.000 prebivalcev, ni druge poti, kot da se oblikuje okrožje, ki naj zajame še del videmske (potrebna je tudi ozemeljska kontinuiteta okrožij, zato morebitna povezava Trst-Gorica-Pordenon ne pride v poštev). Vrh vsega je po zdajšnjem predlogu videmsko-por-denonsko okrožje s 730.000 prebivalci večje in bodo v njem izvolili več poslancev (najbrž 7 ali celo 8), kot pa v vzhodnem, kjer bo za 488.000 prebivalcev na voljo kvečjemu 5 mandatov. Če bodo kje privilegirani pogoji za izvolitev, bo to prav v zahodnem okrožju, kjer bo izvoljenih več in ne obratno.
Policisti našli predmete pogrešanega voznika tovornjaka s cisterno
LJUBLJANA - Policija še vedno išče voznika tovornjaka s cisterno, ki je bil vpleten v tragično prometno nesrečo na primorski avtocesti, v kateri so življenje izgubili štirje romunski državljani. Petdesetletni Stanko Brajer iz Trebelnega je od včeraj tudi uradno pogrešan. Včeraj so našli sledi in predmete, ki kažejo, da je odšel v smeri Laz oziroma Rakeka. Na Policijski upravi Ljubljana so pojasnili, da je Brajerja iskalo nekaj čez 100 oseb, tudi jamarji, prostovoljni gasilci in enota z reševalnimi psi. S pomočjo slednjih so našli sledi oziroma predmete, ki kažejo smer, v katero naj bi pogrešani šel, zato so v akcijo vključili tudi policijski helikopter, ki je preletel območje Laz in Rakeka, a iskanje ni obrodilo sadov. Pogrešani Bra-jer je visok okoli 180 centimetrov, bolj okroglega obraza, nosi očala in ima krajše temnejše lase, so sporočili policisti. Po zadnjih informacijah je bil oblečen v sivo majico in svetlo modre hlače, obute je imel natikače. Nazadnje so ga opazili na kraju prometne nesreče na avtocesti pri Lomu, nato pa je odšel neznano kam.
Kakorkoli že, je v zvezi z volilnim zakonom te dni precej hude krvi tudi v sami Demokratski stranki. Njen furlanski del napada zlasti tržaškega senatorja Francesca Russa, ki mu poleg odgovornosti za okrožji pripisujejo tudi vključitev možnosti ustanovitve metropolitan-ske občine v ustavni zakon o spremembi deželnega statuta FJK. Ta možnost bi prišla v poštev za Trst, v Furlaniji pa je ne morejo prebaviti.
V razpravi se pojavljajo tudi drugačna stališča. Furlanski deželni svetnik DS Vincenzo Martines je v tisku predlagal razdelitev dežele na enomandatna okrožja po vzorcu Doline Aoste in Tridentin-ske -Južne Tirolske. Takih okrožij bi najbrž bilo 12 ali 13, odvisno od števila mandatov, ki bodo dodeljeni FJK, zagotavljala bi boljše pogoje za predstavništvo manjšin in posameznih deželnih območij.
»Ta predlog je zakasnel, saj posega v vsebino že odobrenega volilnega zakona, medtem ko gre zdaj le še za določitev okrožij« je včeraj komentirala poslanka Tamara Blažina, ki tudi ugotavlja, da bi v primeru enomandatnih okrožij bila slovenska manjšina razkropljena med več okrožij, morda celo štiri ali pet. »Za
Nemce na Južnem Tirolskem je drugače, saj so oni večina na večjem delu naselitvenega ozemlja«.
Za potrditev zdajšnjega predloga o okrožjih se je s pismom Renziju in ministrici Boschijevi oglasil tudi pordenonski poslanec DS iz Pordenona Lodovico So-nego, ki je prepričan, da je ta rešitev najboljša, saj med drugim zagotavlja pravičnejšo zastopanost pordenonske pokrajine, ki bi v primeru združitve s celotno videmsko zaradi nesorazmerja v številu prebivalcev tvegala, da ne bi izvolila svojih predstavnikov v parlament.
O vsem tem naj bi se v Demokratski stranki soočali jutri na sestanku njenih v FJK izvoljenih parlamentarcev z deželno tajnico Grimovo in menda z deželnimi svetniki in drugimi predstavniki vodstva. Skušali bodo uskladiti različne poglede in stališča. Pri tem se omenja pobuda vodje poslanske skupine DS Ettoreja Rosata, da bi nekoliko spremenili meje dveh okrožij in vzhodnemu dodali še del obmorskega pasu videmske pokrajine. To je ena od možnosti, nam je povedala Tamara Blažina, ki pa poudarja, da je treba vsekakor obdržati skupaj v istem okrožju vseh 32 občin, kjer živijo Slovenci.
beograd - Reprezentančni sedež
Odprli Hišo FJK
Na voljo podjetnikom in ustanovam, ki imajo stike v Srbiji
TRST - Dežela Furlanija Julijska krajina je odprla v Beogradu nov institucionalni urad, Hišo FJK, ki bo služila v reprezentančne namene in podjetnikom iz naše dežele, ki imajo gospodarske dejavnosti in interese v Srbiji ter tistim ustanovam, ki sodelujejo z beograjsko vlado.
Uradu, ki ima sedež v poslopju beograjske Trgovinske zbornice, je brezplačno nudila prostore srbska vlada. Odprtje Hiše FJK dokazuje, da so odnosi med Furlanijo Julijsko krajino in Srbijo utečeni in dobri. Lani se je predsednica Debora Serracchiani mudila na uradnem obisku v tej balkanski državi. V minulih dneh je Farnesina izdala dovoljenje za podaljšanje dogovora o sodelovanju med Furla-nijo Julijsko krajino in balkansko državo, ki je pred nedavnim zapadel. V tem okviru se je včeraj odvijal v srbski prestolnici posvet z naslovom »Srbija in Italija: nova strategija sodelovanja v programskem obdobju 2014-2020,« ki ga je organizirala Dežela FJK, Area Science Park (Ts), srbsko ministrstvo za šolstvo in drugi. (mch)
Deset let Skupnega doma FJK v Bruslju
BRUSELJ - Ob prisotnosti institucionalnih predstavnikov Dežele Furlanije Julijske krajine, Dežele Koroške (Avstrija) in Istrske županije (Hrvaška) so v torek v prostorih zastopništva oz. Skupnega doma Dežele FJK v Bruslju proslavili desetletnico te ustanove, kjer imajo svoje pisarne tako FJK kot Koroška in Istrska žu-panija v potrditev tesnih vezi med temi tremi realnostmi, ki predstavljajo jedro nastajajoče evroregije. Slovesnosti so se udeležili predsednik deželnega sveta FJK Franco Iacop, koroški deželni glavar Peter Kaiser in predsednik Istrske županije Valter Flego, ki so ob prisotnosti številnih evropskih parlamentarcev ter državnih in deželnih predstavnikov poudarili pomen in značilnosti tega sodelovanja, pa tudi, kako je bila pred desetimi leti daljnovidna poteza takratnega deželnega predsednika Riccarda Illyja, da se v Bruslju odpre urad FJK, ki je eden prvih zgledov sinergije in integracije med sosednjimi regijami, ki pripadajo različnim državam. To da bi dokazali, da obstaja volja po delitvi skupne evropske usode v vsakdanji praksi delitve prostorov, načrtov in priložnosti. Želja po odprtju urada in oblikovanju evroregije pa sta obe izhajali iz percepcije, da je treba želje Bruslja približati tistemu, kar evropski narodi dojemajo v svojem življenjskem vsakdanu, se pravi omejenemu prostoru, po katerem pa naj ne teče preveč starih meja, je bilo rečeno na slovesnosti.
Delegacija SKGZ z ravnateljem goriškega Kulturnega doma
gorica - Kulturni dom predstavil aktualne težave delegaciji SKGZ
Potreben je vzdrževalni poseg, pri javnih ustanovah pa ni odziva
GORICA - Predsednik goriškega Kulturnega doma Igor Komel se je v prejšnjih dneh srečal s predstavniki vodstva SKGZ, z deželnim predsednikom Rudijem Pavšičem, pokrajinskim predsednikom Davidom Peterinom in odgovorno za fi-nančno-administrativna vprašanja Dorico Kresevič. Med srečanjem jim je spregovoril o težavah, ki tarejo Kulturni dom. Komel je še zlasti zaskrbljen zaradi ponovne uvedbe poletne dopolnilne blagajne za zaposlene, hkrati opozarja, da zob časa načenja Kulturni dom. »Težave z bakreno streho, povsem izrabljeni sedeži v veliki dvorani, zastarela električna napeljava in svetila, pronicanje vode, ki že meji na prave poplave v telovadnici, zahtevajo resne odgovore in finančna kritja, ki jih ni od nikoder, saj zdajšnja tako deželna kot slovenska zakonodaja ne predvidevata podpore za vzdrževanje in obnovo kulturnih središč,« pojasnjuje Komel. Ravno SKGZ je že večkrat opozoril pristojne ustanove na težave, a doslej ni bilo kakšnega posebnega odziva, kot da problem ne obstaja.
Komel je glede iztekajoče se sezone povedal, da je bila uspešna kljub nemajhnim težavam, predvsem finančnega značaja, saj »so bila krčenja prispevkov drastična in neplodna«. Kljub temu je po Komelovem prepričanju Kulturni dom znal pokazati svojo širino in vlogo v okviru projekta ID-Coop (Bocen, Celovec, FJK), z odmevnim srečanjem z Monijem Ovadio ter z vključitvijo v soorganizaci-jo čedajskega Mittelfesta in njegovo promocijo v Sloveniji. »Komigo in Komigo baby sta letos zabeležila rekorden obisk, ki je presegel pričakovanja. Priča smo ponovnemu obujanju glasbenega festivala Across the border, posebno pozornost namenjamo tudi spomenikom na Goriškem - Fran Erjavec, Primož Trubar s sovo-denjsko občinsko upravo... « še našteva Igor Komel. Sogovorniki so se strinjali, da je spričo dosežkov še toliko bolj nerazumljiva neodzivnost krajevnih in deželnih institucionalnih sredin, ki bi morale v večji meri stati ob strani tako uspešni ustanovi, kakršna je Kulturni dom.
kronika - Včeraj
V Strunjanu umrl plavalec iz Sežane
STRUNJAN - Reševalci iz vode so včeraj dopoldne v Stru-njanu iz morja potegnili plavalca, ki ni kazal znakov življenja. Kljub oživljanju, ki so ga izvedli reševalci nujne medicinske pomoči, je moški umrl, piše na strani uprave za zaščito in reševanje. Na koprski policijski upravi so potrdili, da je šlo za Sežančana, rojenega leta 1968, ki naj bi bil šibkega zdravja. Smrt bi utegnila biti posledica nenadne slabosti.
divača - Tradicionalni dogodek in druženje krajanov
Šesta žetev sivke
Sivko so v trikotniku na vhodu v vas posadili gojenci divaškega oddelka socialno varstvenega zavoda
BREŽEC PRI DIVAČI - Na Brež-cu pri Divači, kjer na desetih hišnih številkah prebiva 26 prebivalcev in spadajo v občino Divača, so domačini ob pomoči Krajevne skupnosti in občine Divača predvčerajšnjim opravili že šesto žetev sivke.
Sivko so namreč pred sedmimi leti v trikotniku na vhodu v vas, nasproti avtobusne postaje, posadili gojenci di-vaškega oddelka socialno varstvenega zavoda. Sama žetev ni pomembna iz gospodarskega razloga, ampak pomeni tradicionalni dogodek pravo druženje vaščanov in njihovih prijateljev.
Po pozdravnem govoru predsednice vasi Tanje Gec in županje divaške občine Alenke Štrucl Dovgan so vsi skupaj pričeli z žetvijo. Pridružil se jim je tudi predsednik divaške KS Benjamin Škrlj. V veselem vzdušju ob zvokih harmonik Andreja in Slavka Viteza ter Borisa Perhavca iz Brežca s posebnim instrumentom »wrna« so hitro poželi grmičke sivke, nato pa so domačini poskrbeli za pogostitev z do-
Udeleženci žetve na malo več kot simbolični parceli
mačimi dobrotami. Vsak udeleženec pa je za spomin prejel vrečko s sivko tako v imenu vaške skupnosti kot tudi Društva kmetic sežanske regije, ki ga vodi predsednica Milena Štolfa. Prav
ona je kar na sami prireditvi poprijela za staro »singerco« in zašila vrečke, s sivko pa so jo napolnile kar obiskovalke prireditve.
Olga Knez
4	Četrtek, 16. julija 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
prefektura - Vse soudeležene institucije in organizacije podpisale dogovor
Openskemu spomeniku bodo vrnili dostojanstvo
Neskončne zgodbe se včasih tudi ... končajo. Vsaj tako kaže. Na tržaški pre-fekturi so včeraj dopoldne podpisali težko pričakovani dogovor o openskem strelišču, ki ga sami podpisniki označujejo kot zgodovinskega. Na srečanju, ki ga je vodila prefektinja Francesca Adelaide Ga-rufi, so dokument o preureditvi območja openskega strelišča, o kateri je govor že mnogo let, podpisali predstavniki Občine Trst, videmskega 12. oddelka za vojaško infrastrukturo, Agencije za upravljanje državnega premoženja, Državnega pravobranilstva, Strelske zveze Italije, Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI-ANPI), Openske srenje in Odbora za ločeno upravljanje jusarske imovine.
Prefektinja je uvodoma opisala trnjevo pot postopka za preureditev openskega strelišča. Decembra lani je priredila omizje na to temo, sodelujoče institucije in organizacije pa so vzele v pretres dve možni obliki preureditve območja, na katerem sobiva »nemogoča dvojica«: strelsko društvo in spomenik žrtvam drugega tržaškega procesa, ki so tam padle pod streli predstavnikov italijanskih oblasti. Po daljši razpravi so udeleženci izbrali drugo možnost, ki predvideva popolno ločitev obeh območij. Na strelišču se bo dejavnost strelskega društva nadaljevala, vmes bodo zgradili zid, območje spominskega parka pa bistveno večje (nekaj več kot 14 metrov za 40) v primerjavi s prvotnim načrtom. Ta del po v prihodnje vselej dostopen, ne glede na dejavnosti na strelišču. Prva možnost je bila v skladu s tiskovnim sporočilom pre-fekture in občine nekoliko bolj zapletena, predvidevala je postavitev dveh zidov.
Podpisniki so izrazili zadovoljstvo in upanje, da bo postopek čim hitrejši. Naslednji korak predstavlja birokratski postopek za prenos lastništva z vojaške na civilno upravo državnega premoženja, na koncu pa bo lastnik »spomeniške parcele« Občina Trst, ki bo medtem uvedla postopek za oblikovanje izvršnega načrta, je razložil občinski odbornik za javna dela
Šolarji pri spomeniku na strelišču, kjer so padli Viktor Bobek, Simon Kos, Ivan Ivančič, Pino Tomažič in Ivan Vadnal
arhiv
Prefektinja Francesca Adelaide Garufi
Andrea Dapretto. Sredstva je občina predvidela že v bilanci za leto 2014.
Župan Roberto Cosolini se je zahvalil prefektinji za odločilno posredovanje, pa tudi obrambni ministrici Roberti Pinotti, ki je spremljala zadevo. »Postopek je trajal 30 let, na koncu pa bomo s soglasno podporo le uresničili načrt, s katerim bomo vrnili dostojanstvo spomeniku, ki je sestavni del zgodovine našega mesta,« je izjavil župan. Dejal je, da se je pred časom obvezal in tudi na komemo-raciji na Opčinah napovedal rešitev problema. Kdaj se bo birokratski postopek
Tržaški župan
Roberto
Cosolini
zaključil, še ni mogoče napovedati.
Zadovoljna je tudi pokrajinska predsednica VZPI-ANPI Stanka Hrova-tin: »Danes se nam je zdelo, da smo zagledali konec neskončne zgodbe. Temu kraju bodo vrnili spomeniško dostojanstvo, kar je najbolj pomembno.« Pristavila je, da je za partizansko združenje to šele konec prve faze, saj je končni cilj združenja odselitev strelskega društva in ureditev parka miru. »Na prefekturi sem povedala, da v Ardeatinskih jamah ne bi moglo delovati strelsko društvo. Toda to nima veze s to prvo fazo. Danes se vese-
Pokrajinska
predsednica
VZPI-ANPI
Stanka
Hrovatin
limo in mislim, da se je v Trstu res spremenilo ozračje ter da so insititucije končno opravile svojo dolžnost,« je še komentirala.
Predsednik openske srenje Drago Vremec je zelo previden, ker je v preteklosti že doživel marsikatero razočaranje: »Leta 2005 smo z županom Dipiazzo podpisali dogovor, v skladu s katerim naj bi nam v 6 mesecih izročili ključe strelišča ...« Na prefekturi je vsekakor tudi po njegovem mnenju prišlo do pozitivnega premika, »čeprav moramo prehoditi še veliko poti«. (af)
novost - Predstavili nov spletni portal
Vse, kar ste želeli vedeti o društvih
Na strani join.trieste.it, ki sta jo uredila Občina Trst in družba Trieste Citta digitale, bodo društva oglaševala svoje dejavnosti
Na spletnem portalu bodo društva postala del enotne platforme
Na strani join.trieste.it bodo po novem zbrani osrednji dogodki tržaških društev. Občina Trst je v sodelovanju z družbo za spletno promocijo javne uprave Trieste Citta digitale vzpostavila sistem, ki omogoča dostop do informacij, ki lahko koristijo tako občanom in občankam kot tudi društvom. Razlog za takšno odločitev je strateška nujnost, da se poenoti ponudba lokalnih združenj.
Na včerajšnji predstavitvi, ki so se je udeležili župan Roberto Cosolini, podžu-panja Fabiana Martini in občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari, so spletni portal odprli simbolično, saj je vanj treba vnesti še nove podatke in jih v prihodnje dopolnjevati in nadgrajevati. Podžupanja Mar-tinijeva je dejala, da se je na spletni portal prijavilo že skoraj 80 lokalnih društev, med katerimi so tudi Pihalni orkester Ricmanje, združenji Senza Confini - Brez meja in Salaam otroci Oljke, Gruppo 85 - Skupina 85 ... Po njeni oceni bodo društva s spletnim
portalom postala del enotne platforme, na kateri bo mogoče soočati in izmenjavati ideje ter projekte. Za občane pa ta pridobitev pomeni lažji dostop do informacij o društvenem delovanju, saj bodo na enem mestu našli tudi koledar dogodkov. »S porta-lom bomo stremeli k temu, da nihče ne bi spregledal dogodka, ki posameznika zanima,« je obljubil župan Cosolini.
Delovanje skupne platforme je predstavila Tiziana Oselladore iz družbe Trieste Citta Digitale, ki je razložila, da ima spletni portal zaenkrat izrazito kulturni značaj, vendar pa to še ne pomeni, da v skupno platformo niso vabljena društva, ki se ukvarjajo denimo s športom, varstvom okolja ali z nudenjem pomoči živalim. Tisti, ki bi radi postali del enotne platforme, dobijo na portalu tudi e-vpisnico. Novi člani bodo nato prejeli vse potrebne informacije za čimboljše oglaševanje društvene dejavnosti. Vpisovanje je še vedno mogoče na spletni strani www.join.trieste.it. (sč)
občina trst - Popis
Ni bilo navala
slovenskih
popisovalcev
V Italiji so popis prebivalstva doslej izvajali vsakih deset let, od prihodnjega leta pa bo ta dejavnost v bistvu potekala vseskozi. V tržaški občini bodo denimo vsako leto popisali petino občinskega območja, tako da bodo v petih letih zbrali podatke za vso občino. Popis na državni ravni usklajuje zavod za statistiko Istat, ki pa občinam doslej še ni poslal natančnejših navodil. Na tržaškem občinskem uradu za statistiko na primer še ne vedo, koliko popisovalcev in koordinatorjev bodo sploh potrebovali, 1. januarja 2016 pa želijo biti pripravljeni na začetek popisa: zato je občina objavila razpis za sestavo lestvice popisovalcev za obdobje 2015-2019, rok za prijavo je zapadel 4. julija. Razpis pa je bil predmet razprave v občinskem svetu in včeraj še v občinski komisiji za transpa-rentnost, in sicer zaradi slovenščine.
Občinski svetnik Claudio Giacomelli (mešana skupina) je v občinskem svetu pred časom vprašal odbornike, čemu dodeljuje razpis, na podlagi katerega bodo sestavili lestvico popisovalcev, precejšnje število točk kandidatom z znanjem slovenskega jezika. Vprašanje je v komisiji za transparentnost včeraj ponovno postavil njen predsednik Everest Bertoli (Forza Ita-lia/Naprej Italija). Uvodoma je razložil, da je prav, da se spoštuje zakon št. 38/2001 za zaščito Slovencev, o tem ni dvoma, čudno pa se mu zdi, da pristojni občinski urad za razliko od popisa iz leta 2011 ni predvidel dveh ločenih kanalov: enega za dvojezične popisovalce, drugega pa za enojezične oz. italijansko govoreče kandidate. »Tako ste favorizirali dvojezične kandidate in lahko bi se zgodilo, da bi za popisovalce izbrali samo njih, saj bi zbrali največ točk,« je pojasnil Bertoli. Medtem ko je Roberto Decarli (občanska lista za Cosolinija) menil, da je razprava v komisiji brezpredmetna in da predstavlja le potrato javnega denarja, se je Paolo Rovis strinjal z Bertolijem. Podžupanja Fabiana Martini je poudarila, da so razpis pripravili uradi, pri čemer ni bilo nobene politične odločitve, odgovorna za urad za statistiko Milvia Chersi pa je dejala, da so Ber-tolijeve skrbi neutemeljene: »Prejeli smo 114 prijav, med temi je malo slovensko govorečih kandidatov: predstavljajo približno 10 odstotkov. Vsekakor bomo verjetno potrebovali precej več popisovalcev, čeprav še ne vemo koliko.« Razpis so pripravili na podlagi izkušenj iz prejšnjih let in v skladu z zaščitnim zakonom, kakor veleva tudi Istat. Znanje slovenščine (razpis upošteva diplome na šolah s slovenskim učnim jezikom) pa seveda ni edini pogoj za dodeljevanje točk: tu je univerzitetni študij, najbolj pomembne pa so pretekle izkušnje na področju popisovanja. Dvojezični popisovalci bodo občanom pomagali izpolniti slovenske vprašalnike (v upanju, da bodo slovenski prevodi boljši od tistih iz leta 2011), pripadnikom drugih narodnosti pa bodo na voljo kulturni posredniki.
Cesare Cetin (Trst zdaj) je opozoril, da razpisi redno dodeljujejo dodatne točke kandidatom, ki poznajo več jezikov. »Ko bi razpis namesto znanja slovenščine omenjal znanje angleščine, danes ne bi razpravljali o tem,« je pristavil Stefano Pa-tuanelli (Gibanje 5 zvezd). Bertoli se z njima ni strinjal, a je njuni stališči vzel na znanje, Franco Bandelli (Drugi Trst) pa je z običajnim barvitim tonom dejal, da bi ga »v letu 2015 bolj skrbelo, ko bi razpis predvideval pripadnost Islamski državi, ne pa znanje slovenščine«. Bandelli in Patuanelli menita, da so tovrstni popisi nekoristni, s čimer pa se podžupanja Martinijeva ne strinja, saj gre za pomembno sredstvo za poznavanje ozemlja in prebivalstva, kar omogoča upraviteljem, da natančneje načrtujejo svojo politiko. (af)
/
TRST
Nedelja, 12. julija 2015
5
il fatto quotidiano - Zanimiva debata v muzeju Sartorio
Trst kot New York,
avantura, konj
• ••
Redka mesta na svetu imajo močno, jasno definirano identiteto in so istočasno odprta in radodarna: eno izmed teh je nedvomno New York. A tudi Trst. Kajti Trst ni samo skupek kvadratnih kilometrov, temveč točka na zemljevidu sveta. Je mesto, ki ga imaš v sebi, še preden ga prvič obiščeš. Trst je lepa avantura, je kot konj sredi »rodea«, ki se upira vsem, ki bi mu radi nataknili uzde.
Starosta italijanskih novinarjev in nekdanji senator Furio Colombo je očitno zaljubljen v Trst. To je prišlo jasno do izraza med torkovo debato, ki jo je v parku muzeja Sartorio priredil dnevnik II Fatto Quoti-diano. Dolg pogovor, ki ga je vodila novinarka Silvia Truzzi, je ponudil nekaj zanimivih iztočnic. Tako je na primer pisatelj Mauro Co-vacich, Tržačan, ki živi v Rimu, dejal, da mu je sicer všeč primerjava Trst-konj, a da ima občutek, da je ta že dolgo zaprt v hlevu. Trst je čudovito mesto, ki pa ni sposobno kvalitetnega skoka: njegova slavna preteklost ga pri tem prej zavira kot spodbuja. »Tu smo 80 let kuhali sovraštvo med Italijani in Slovenci, v zadnjih dvajsetih letih pa smo ga spremenili v sožitje, zato mislim, da bi imel Trst veliko povedati ...ampak ne Dunaju ali Ljubljani, kot menijo naši upravitelji, temveč Jeruzalemu, Belfastu, Johannesburgu in drugim mestom, ki so šla skozi podobne izkušnje. Ponavljamo si, kako smo pridni, naše besede pa ne gredo preko mej našega mesta.«
Nemški pisatelj Viet Heinichen se je po trinajstih selitvah odločil za Trst, ker ima rad obmejna mesta, v katerih lahko, če želiš, vsak dan izbiraš: med (mentalnimi) zidovi in mostovi, v kulinariki pa med morjem in kopnim, med recepti različnih narodnosti ...
Marco Ponti, profesor na milanski politehniki, je mesto pozval, naj ne pričakuje, da bo staro pristanišče prineslo nove zaposlitve, saj je konkurenca med pristanišči zelo ostra. Za odpravo slabih železniških povezav pa svetoval izboljšanje obstoječih prog, saj bi bila hitra železnica nesmiselna: naložba bi se splačala le, če bi po njej dnevno vozilo 330 vlakov ...
In kaj na to meni župan Roberto Co-solini? Seveda se ne strinja s prispodobo »konja v hlevu«. Prepričan je, da je njegova uprava dala ekonomski zagon mestu, ki ima sedaj možnost, da ponovno postane prestolnica Evrope v malem, ki ga obdaja. Kdaj in kako ni specificiral. (pd)
Z leve Covacich, Colombo, Truzzi, Heinichen, Cosolini, Ponti
Travaglio: Brez Grčije bi bili zadnji
Novinar Marco Travaglio je bri-ljanten govornik z neverjetnim zgodovinskim spominom. Odgovorni urednik dnevnika Il Fatto Quotidiano je v torek, v devetdesetminutnem monologu, ki mu je dal naslov Okno na svinjak, z njemu značilno natančnostjo in ironijo analiziral »krizo Grčije, ki je v resnici kriza Evrope« in istočasno dodobra »opral« vse italijanske politike ... in tudi marsikaterega stanovskega kolego.
Travaglio je izhajal iz ugotovitve, da varčevanje (t.i. austerity) samo na sebi ni »nevrednota« (zagovarjal ga je tudi Ber-linguer), problematično pa postane, ko skušajo pod to krinko zasužnjiti samostojno državo. Moti ga, da pol evropske javnosti vidi v Angeli Merkel podlo žensko: nemško predsednico so volivci povsem upravičeno trikrat izvolili, saj odlično zagovarja interese Nemčije. Ali si je ne bi izposodili tudi Italijani, je hudomušno vprašal Travaglio in spomnil, da ni od leta 1994noben italijanski premier zmagal na volitvah dvakrat zapored ...
Nihče ne ve, kaj bi se zgodilo, če bi Grčija zapustila območje evra, niti Travaglio, ki pa se zaveda, da bi ta scenarij okrepil populiste in nasprotnike evra ... »ti pa niso tako zabiti in neškodljivi kot Salvini, saj gre za neonaci-
stične skrajneže«. Grčija v evru in EU vsekakor nedvomno »koristi« Italiji, saj bi po njenem odhodu ravno mi pristali na repu lestvice ...
V nadaljevanju se je Travaglio, ki je uvodoma vprašal številne prisotne v parku muzeja Sartorio, naj mu sugerira-jo teme, ki naj jih obdela v monologu, zagovarjal potrebo po zakonu, ki prepoveduje mučenje »kot je bilo tisto v kasarni Bolzaneto«. Kritičen je bil do predsednika Napolitana, ki je preprečil Italijanom, da bi na volitvah izbrali svojo vlado, še bolj pa do Renzija, »ki je bil doslej izvoljen le za župana Firenc: kateri volivec mu lahko očita, da ne spoštuje volilnih obljub? Kdo je sploh kdaj slišal za njegov volilni program?« (pd)
kavarna s. marco - Danes predstavitev
Giacomo Scotti o jugoslovanski vojni
TERRÉ BÏ tSUERRE E VIAGQI Dl PACE
Lui'1 i -I-M1M i-Hl '.J.'-* HIvï
fotodamj@n
Novinar in pisatelj Giacomo Scotti je v času krvave jugoslovanske vojne med letoma 1991 in 1995 vsaj dvakrat mesečno potoval iz Italije na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino, pozneje tudi v Srbijo in Kosovo. Sodeloval je v humanitarnih akcijah, obenem pa poročal za razne časopise. V svoj dnevnik je zapisal zgodbe, s katerimi je mogoče sestaviti vojni mozaik. V njem nastopajo li-derji Slobodan Miloševic, Franjo Tudman in Alija Izetbegovic, srbski četniki in potomci hrvaških ustašev ter drugi, ki so bili soudeleženi v veliki balkanski moriji.
Knjigo Terre di guerre e viaggi di pace (zal. Odradek 2015) bodo predstavili danes ob 18. uri v kavarni San Marco, z avtorjem se bosta pogovarjala Aurelio Juri in Marino Vocci.
Poklon alžirskemu pisatelju Khaledu Fouadu Allamu
V	Državni knjižnici na Trgu Papa Giovanni XXIII. št. 6 bodo drevi ob 18. uri počastili spomin na pred nedavno preminulega sociologa in pisatelja Khaleda Fouada Al-lama. V sklopu razstave Paolo Caccia Dominioni. Umetnik na vojni fronti bo prof. Piergiorgio Gabassi predstavil Fouad Allamovo vez z umetnostjo. V nadaljevanju se bodo preminulega pisatelja in komentatorja aktualnih političnih dogodkov na bližnjem vzhodu spomnili tudi z video projekcijo.
Plavalka Monica Priore o sladkorni bolezni
V	Trstu se bo danes in jutri mudila plavalka Monica Priore, ki se že od svojega petega leta bojuje s sladkorno boleznijo tipa 1. V okviru kampanje Volando sulle onde del-la vita plavalka že dlje časa ozavešča širšo javnost o pomenu športa v boju s sladkorno boleznijo. Plavalka bo danes ob 10. uri plavala v morju med miramarskim križiščem in Jadralnim klubom Barcola Grignano. Tu bo ob 12. uri predstavila podrobnosti svoje kampanje. Med 17. in 19. uro bo potekalo javno srečanje s plavalko v poročni dvorani Mestne hiše. Jutri med 9. in 13.30 pa bo gostja predavala v avditoriju muzeja Revoltella, kjer bodo govorili tudi predstavniki lokalnih oblasti in združenj sladkornih bolnikov.
Zenova vest »po domače«
V	parku muzeja Sartorio bodo nocoj ob 21. uri in v ponedeljek, 20. julija, uprizorili igro La coscienza di Zeno spiegata alpopolo. Igra, ki jo bodo popestrili tudi z glasbo, je koprodukcija Gledališča Miela in Rossetija, pri njenem nastanku pa sta sodelovala tudi La Corte Ospitale in Svevov mestni muzej. Zasedba Pupkin Kabaretta bo skupaj z glasbeniki občinstvo popeljala v svet, ki je razpet med mitom in resnico. Za ogled predstave bo treba odšteti pet evrov.
Srečanje o gensko spremenjenih organizmih
V	knjižnici Q. Gambini v Ul. delle Lodole 7/a bo danes med 17. in 19. uro na programu delavnica Geni na mizi. Srečanje je uokvirjeno v cikel poletnih pobud rEstate con noi. Beseda bo tekla o gensko spremenjenih organizmih, srečanje pa je namenjeno otrokom od 8. leta starosti dalje in vsem odraslim.
Asfaltiranje Ul. Trento
Občina Trst obvešča, da bo v okviru preureditve Ul. Trento in Trga Panfili v ponedeljek začeli asfaltirati Ul. Trento na odseku med ulicama Machiavelli in Val-dirivo. Dela bodo trajala največ deset dni, za dva dni pa bodo za promet zaprli ulice Trento, Tor-rebianca in Machiavelli.
Dela v Ul. Commerciale
Podjetje AcegasApsAmga obvešča, da bo do jutri zaradi nujnih del na električnem omrežju v Ul. Commerciale na višini hišne številke 112 na 30-metrskem odseku promet potekal izmenično enosmerno. Od 9. do 18. ure bodo promet urejali delavci, od 18. do 9. ure pa semafor.
Okence v Ulici Mazzini
Občina Trst obvešča, da bo okence Home Care Premium v Ul. Mazzini 25 (2. nadstropje, soba št. 213) od danes do sobote zaprto.
trgovinski sektor - Družina Bosco odpira prodajalno na Opčinah
Starosta tržaških marketov
Od danes na Trgu San Tommaso namesto Delavskih zadrug - Fabio Bosco o dolgi zgodovini družinskega podjetja
Delavske zadruge COOP so bile v Trstu prava institucija, Tržačani so jih pogosto istovetili s pojmom supermarketa. Še starejše od njih pa so prodajalne družine Bosco, prvo je odprl gospod Antonio Bosco že davnega leta 1880. Trgovec je v Trst prišel iz Dolenjana pri reki Nadiži. Antonia je nasledil sin Dante, sledil je drugi Antonio, zdaj upravljata podjetje brata Fa-bio in Giorgio, v skladu s tradicijo pa je med predstavniki nove generacije še en Antonio. Družina Bosco ima danes sedem supermarketov in trgovino z orodjem ter opremo za dom. Zaposlenih je skupno čez sto, del teh še vedno dela v sklopu solidarnostne pogodbe, saj je tudi to podjetje pred dvema letoma zašlo v krizo.
Družina Bosco bo danes odprla novo trgovino na Trgu San Tommaso na Op-činah, kjer bodo ostali v službi nekdanji uslužbenci tamkajšnjega marketa COOP (teh je enajst). Market si je na dražbi sprva
Fabio Bosco v »muzeju« fotodamj@n
zagotovila veriga Despar, naposled pa ga je od nje odkupil Bosco. »Tako smo uresničili dolgoletno željo, da bi odprli prodajalno na Opčinah, čeprav žal zaradi propada Delavskih zadrug,« je v svoji pisarni pri Sv. Jakobu povedal Fabio Bosco, ki je že pri sedmih letih pomagal staršem v trgovini na Goldonijevem trgu. »Dobro
poznam in ljubim Kras, rad imam podeželje. Stanujem namreč v Saležu, 22 let sem živel na Opčinah, pet let pa v Repnu,« pravi Fabio Bosco. Njegov brat Giorgio je navdušen nad kraškimi vini in drugimi pridelki, on izbira proizvode, tudi iz Slovenije. Fabio Bosco ve, da je na Opčinah prva institucija »Gigi« (zadružna prodajalna), katerega zelo spoštuje.
»S to potezo smo pripomogli k ohranitvi delovnih mest, pohvaliti pa moram zlasti komisarja Maurizia Consolija, ki je mojstrsko izvedel celotno reševanje. Trgovin COOP ni razprodal, ceno je še zvišal in tako je pomagal zadrugam in Trstu,« meni Bosco. Openska prodajalna bo odprta dobrih 12 ur dnevno, od 8. ure do 20.30, »saj se več domačinov pozno vrača iz službe iz Trsta«. Potrdili so vse zaposlene, »zdijo se mi navdušeni«.
Dolga zgodovina podjetja je opisana na hodniku ob lastnikovi pisarni: na
steni so okviri s starimi dokumenti, ki jih Bosco imenuje »naš muzej«. Tam so ustanovni dokumenti iz 19. stoletja, trijezične avstro-ogrske položnice, spomin na razdejanje trgovine med protiitalijanskimi protesti med prvo svetovno vojno. Pa še cenik živil iz leta 1937 in zanimivo pismo, ki ga je Antonio Bosco prejel septembra 1944: poslali so ga partizani, podpisnik je Bojan. Partizani so v pismu že napovedovali zmago in od trgovca zahtevali »posojilo za osvoboditev« v višini 150.000 lir (s triodstotnimi obrestmi). Ko ne bi plačal, bi ga imeli za sovražnika ljudstva, piše v pismu. Težava je bila v tem, da bi bil moral trgovec sam poiskati kontakt z Osvobodilno fronto in sredi nemške okupacije izročiti partizanom denar v gotovini. Na vprašanje, ali je oče plačal, je Fa-bio Bosco odgovoril, da ne, »saj je Furlan«. Češ: tako ali tako bi tvegal življenje, denar pa je denar ... (af)

«tfmiMnnwi uucddflhiio
un«SiB
i-2
v largo San Tommaso 2-3
(hluSe Cooperative Operaie)
KAVA ILLY
2 pločevinki po 250 gr.
i CORNETTI
i ALGIDA
: paket 12 kosouSDOgr
SIR MONTASIO
P O P. MORO" ? H
i PIVO so j UNION PILS
60 dni, na kg
steklenica 0 661
SVELTO PIATTI
paket 3*1 liter
OD16. DO 29. JULIJA 2015
PONUDBIVEUAIO V TRGOVINI NA OPČINAH
SLIKE Pfl OIIYODOY 3D 5 1MB DLHL
MESNICA - SADJE IN ZELENJAVA - DELIKATESA .. IN RAZNOVRSTNI LOKALNI PROIZVODI
PARKIRIŠČE - SPREJEM KUPONOV "OUONI PASTO" - DOSTAVA NA DOM
OD PONEDELJKA DO SOBOTE 0.00-20.30 NEDELJA 8.30-13.30:16.30-20.30
/
TRST
Četrtek, 16. julija 2015
7
miljski hribi
Prva evropska
prekomejna
kanalizacija
V začetku julija so predstavniki koprske občine in projektantskega podjetja Isan 12 seznanili krajane »senčne strani« Miljskih hribov, da je po četrt stoletja prizadevanj dozorela zamisel, da bi ne črpali fekalnih voda čez hrib v Koper. Domenili so se z miljsko občino, da bi okoli tri kilometre cevi za 120 hiš navezali na že obstoječe onkraj meje. S to zamislijo bodo kandidirali za pridobitev sredstev za čezmejne projekte evropske skupnosti. Če jim uspe, bo omrežje zgrajeno do leta 2020 in bo pilotna izvedba v okviru Evropske unije.
Za porabnike to ne bo nič dražje kot za ostale v koprski občini, tudi priključitev ne, ki znaša 1500 evrov. Krajani so poudarili, da so med mestnima aglomeracijama Trsta in Kopra in še nimajo dostopa do med-mrežja. Predlagali so, da bi se izvedlo poseg v prostor, še posebej cestišče, sočasno s polaganjem optičnega kabla, kar bi pocenilo obe naložbi. Ker se bodo dela izvajala skoraj eno leto, bi bilo smiselno popraviti navezavo na slemensko cesto pri Korošcih, je bilo še slišati na posvetu.
Franc Malečkar
Včeraj danes *
Danes, ČETRTEK, 16. julija 2015
MARIJA
Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.20 - Luna vzide ob 6.02 in zatone ob 20.47.
Jutri, PETEK, 17. julija 2015
ALEŠ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,6 stopinje C, zračni tlak 1014,2 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 11 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,5 stopinje C.
M Izleti
Čestitke
OMPZ F. BARAGA vabi, da se pridružite ob zaključku oratorija na Konto-velu, romarskemu izletu na Sv. Višar-je in Belopeška jezera v soboto, 18. julija. Avtobus bo odpeljal z Opčin ob 6.30, Trga Oberdan ob 6.50, Proseka ob 7.10, Sv. Križa ob 7.15, Nabrežine ob 7.20, Sesljana ob 7.25. Vpis in info na tel. 347-9322123.
KMEČKA ZVEZA prireja, v sodelovanju z ZKB, tradicionalni enodnevni članski izlet na 14. kmečki praznik »Srečanje slovenskih kmetov petih dežel«, ki bo v soboto, 25. julija, v Železni Kaplji na Avstrijskem Koroškem. Program izleta in odhod avtobusa bo ja-vljen naknadno. Vpis v uradih KZ do četrtka, 23. julija, v Trstu (tel. 040362941, kzacts@tin.it), v Gorici (tel. 0481-82570, kzgorica@tiscali.it), v Čedadu (tel. 0432-703119, kz.ce-dad@libero.it).
DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH sporoča članom, da je iz organizacijskih razlogov društveni izlet za člane v Pulo in Brione prenesen na nedeljo, 13. septembra. Zainteresirani naj potrdijo prisotnost.
Dobrodošla mala ASTRID! Z mamico Valentino in očetom Andrejem se veselimo vsi pri KD Slovan s Padrič.
LUKA, oprosti za zamudo, saj ni tako hudo! Naj ti 18. rojstni dan podari neizmerno lepih dni! Naj se ti uresničijo vse želje, naj te vedno spremlja veselje! Tvoji najdražji.
Na tržaškem konservatoriju je z uspehom končal didaktični bienij za harmoniko GORAN RUZZIER. Iz srca mu čestitajo vsi domači.
H Šolske vesti
AD FORMANDUM - Gostinska šola sporoča, da bodo spričevala za 2. razred (slov. sekcija) na razpolago od petka, 17. julija, ob 10.00. Lahko jih dvignejo starši ali njihovi namestniki ter polnoletni dijaki. Pojasnila v tajništvu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta v soboto, 18. in 25. julija, v petek, 14. avgusta, ter vse sobote v mesecu avgustu. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE šole »Marij Kogoj« sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za š.l. 2015/16 do 24. julija, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Info na tel. 040-418605. JASLI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040573141, urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za dijake nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@di-jaski.it, www.dijaski.it. DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 22. avgusta ob sobotah zaprta. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi ob sobotah zaprti do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16.
RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program: utrjevanje učne snovi in kvalitetna priprava na novo šolsko leto ter popoldanska sprostitev z igrami in delavnicami. Info in vpisi v Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it.
HB Osmice
BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci št. 14. Tel. 040-229199.
ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605.
LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305.
OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št.: 040-299806.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni.
SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040-208987.
V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293.
H Mali oglasi
UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri učenju matematike, fizike in elektronike. Tel. št.: 393-5030720.
GOSPA SREDNJIH LET z referencami in izkušnjami išče delo kot negovalka ali spremljevalka starejših in invalidnih ljudi. Tel.: 0039 342-7438392.
PRODAM čoln (4 mt.) tullio abbate open s prikolico in pripomočki po ugodni ceni. Tel. št.: 334-3362994.
PRODAM jadrnico comet, plave barve in v dobrem stanju. Tel. 340-3987010.
PRODAM rabljene učbenike za višje srednje šole v Trstu in Gorici. Tel. 040-208002.
PRODAM velik zamrzovalnik (600 litrov) znamke tecnodom za 800,00 evrov. Tel. na št. 349-2655372.
[I] Lekarne
Do nedelje, 19. julija 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Ospedale 9 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Nabrežje Venezia 3 - 040 274998, Op-čine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 9, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje - Nabrežje Venezia 3, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Capo di Piazza Mons. Santin 2 - 040 365840.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
m* Kino
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
ARISTON - 21.15 »Timbuktu«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.00 »I ponti di Sarajevo«; 20.00 »Parigi a tutti i co-sti«; 21.30 »Violette«;
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 21.00 »Turner«; 16.30, 18.45, 21.00 »'71«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Giovani si diventa«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 19.00 »Ruth & Alex«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.00, 18.30, 21.00 »Ant-Man«; 17.30, 20.00 »Ant-Man 3D«; 15.50 »Jurski svet 3D«; 15.30, 17.50, 20.10 »Ted 2«; 16.30, 18.20, 20.50 »Terminator Genisys«; 18.15, 19.00, 20.30, 21.15 »Vroči Mike XXL«; 16.20 »Vrvež v moji glavi«.
LJUDSKI VRT - 21.15 - »Selma - La strada per la liberta«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.00, 22.20 »Babadook«; 17.50, 21.50 »Ted 2«; Dvorana 2: 16.15, 19.50 »Jurassic World«; 16.15, 18.10, 20.00, 21.45 »The Reach - Caccia all'uomo«; Dvorana 3: 16.15, 18.20, 20.20, 21.40 »Terminator Genisys«; Dvorana 4: 16.15, 17.50, 19.50, 22.00 »Spy«.
THE SPACE CINEMA - 17.00 »Il nemi-co invisibile«; 16.35, 19.10, 21.45 »Terminator Genisys«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »The Reach - Caccia all'uomo«; 16.30, 19.00, 21.30 »Ted 2«; 16.30, 19.05, 21.40 »Jurassic World«; 19.05, 21.20 »Predestination«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Babadook«; 16.40, 19.15, 21.50 »Spy«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.00, 22.20 »Terminator Genisys«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.00 »The Reach - Caccia all'uomo«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »Spy«; Dvorana 4: 17.30 »Jurassic World«; 20.00, 22.10 »Ted 2«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Tutto puo cambiare«.
23 Obvestila
1. SREČANJE NARODNIH NOŠ NA PROSEKU - Zbirališče na »placu« v parkirišču v soboto, 18. julija, ob 17.30. Začetek povorke ob 18.00 iz parkirišča v proseško cerkev, kjer bo župnik blagoslovil noše. Nadaljuje se do šagre, kjer bo prigrizek za noše in ples s Kraškimi muzikanti. S seboj prinesite veselje in zabavo!
AŠZ JADRAN sklicuje v ponedeljek, 20. julija, redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opči-nah ob 20.30.
TABORNIKI RMV sporočajo vsem članom, ki se bodo udeležili dvotedenskega taborjenja v Dolnjem kotu pri Žužemberku, da je zbirališče za odhod v ponedeljek, 20. julija, v Sežani na avtobusni postaji ob 7.30. Dan obiskov za starše bo v nedeljo, 26. julija, od 10. do 17. ure. Ura prihoda v ponedeljek, 3. avgusta, bo naknadno javljena.
ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yc-cupa.org.
ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata za srednješolce tečaj na jadralnih deskah od 20. do 24. julija, od 13. do 18. ure. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.0018.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org.
FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 25. julija, ansambel SOUVENIR; v nedeljo, 26. julija, ansambel L & F BAND; v soboto, 1. avgusta, ansambel SOUVENIR; v nedeljo, 2. avgusta, ansambel L & F BAND.
POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel namenjeni otrokom do 12 let, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče ob 20.30 na kolesarski stezi nad Borštom (cesta za na Jezero, pri železniškem prehodu).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.0016.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od 10. do 14. avgusta.
ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure.
NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 040-2171044, 3332939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela).
SKUPAJ Z'GUD'MO (ZAIGRAJMO): godbeniški kamp, namenjen otrokom/mladim od 8 let dalje, bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala). Info na tel. 334-9310000 (Luciano Gergolet) in orkestri/godbe iz Na-
brežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč.
ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure.
PLESNE DELAVNICE za mlade, v organizaciji ZSKD, bodo od 7. do 9. septembra v Prosvetnem domu na Op-činah. Prijave in info na tel. št. 040635626 ali info@zskd.eu.
0 Prireditve
»MI SI RAZUMIM... Mednarodni kulturni festival otrok« v organizaciji glasbene šole iz Prage Hudebni Akademie: nastopili bodo zbori Ana-krousis iz Gropade, Neokortex iz Gabrji, Igo Gruden iz Nabrežine, Veseljaki iz Doberdoba, OZ glasbene šole iz Prage Hudebni Akademie, plesna šola iz Tržiča in Ronk, solisti iz Italije, Češke, Bolgarije, Moldavije in Konga. Predstavili se bodo z opernimi odlomki in s poznanimi motivi iz svetovne glasbene zakladnice, celoten program bo vodil japonski dirigent Chuhei Iwasaki. Koncerti s pričetkom ob 21.15: danes, 16. julija, v kongresni dvorani v Gradežu; v petek, 17. julija, na Trgu Excelsior v Ronkah.
POLETJE POD KOSTANJEM: SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, prireja od 21. ure dalje: 17. julija glasbena mo-nokomedija »Od tišine do glasbe« igra Jure Ivanušič; 24. julija koncert Les Babettes.
SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren vabi v društveni bar n' G'rici v Boljun-cu na ogled fotografske razstave Sonje Gregori o Nepalu.
FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta.
Prispevki
V spomin na Vlasto Bak Grgič daruje družina Bak s Padrič 50,00 evrov za združeni MePZ Slovan Skala.
t
Zapustila nas je naša draga
Paola Caharija vd. Zeriali
Žalostno vest sporočajo
nečaki z družinami, svakinji ter ostalo sorodstvo
Zadnji pozdrav bo v ulici Costalunga v soboto, 18. julija, ob 9.40.
Pogreb z žaro bo v petek, 24. julija, ob 10.00 v cerkvi v Nabrežini, sledi pokop na domačem pokopališču.
Nabrežina, 16.7.2015
Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina
16.7.2008
16.7.2015
Vlasta
Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina...
Družina
8
Četrtek, 16. julija 2015
KULTURA
/
ztt - V soboto na Volčjem gradu 2. kulinArtfest
Vabljeni vsi, ki berejo modro in jejo zeleno
Beri modro, jej zeleno! Pod tem geslom so vsi, ki imajo radi dobre knjige in še boljšo hrano, pa tudi oni, ki imajo radi dobro hrano in še boljše knjige, v soboto vabljeni na Volčji Grad. V tej sugestivni vasici nedaleč od Komna bo namreč potekal drugi kulinArtfest - mednarodni sejem kuharskih knjig in publikacij s kulinarično vsebino, ki ga Založništvo tržaškega tiska prireja v sodelovanju z domačim društvom Debela griža in Kosovelovo knjižnico Sežana. Vsebine festivala, ki bo 18. julija napolnil Mržkovo domačijo sredi vasi, so včeraj predstavili v Tržaškem knjižnem središču. Kot je pojasnila koordinatorka projekta kulinArtfest Ivana Soban, bodo na sporedu srečanja z avtorji in založniki, predstavitve knjig, show cooking, delavnice ... poskrbljeno pa bo seveda tudi za domačo hrano in pijačo. ZTT bo ob tej priložnosti predstavilo svojo najnovejšo knjigo Kako so kuhali pri Kosovelovih - zbirko receptov, ki jih je Tončka Kosovel, sestra pesnika Srečka, ponujala na svojih kuharskih tečajih. Predsednik založbe Ace Mermolja je zato upravičeno zadovoljen, da tudi 2. kulinArtfest stavi na ovrednotenje domačih avtorjev in kakovost, predvsem pa na povezovanje celotne Primorske, ki predstavlja njen naravni prostor delovanja.
Bogat sobotni festivalski dan se bo začel ob 10. uri z odprtjem prodajno-raz-stavnega sejma, na katerem bo sodelovalo preko 35 založb. Dopoldne bo minilo v znamenju otroške delavnice zeliščnih bombonov, ki jo bo ob 10. uri vodila Eva Humar, prikaza ekološkega kuhanja z Emiljo Pavlič (avtorico knjige Mamica, nauči me kuhati), medtem ko bo Klemen Košir, avtor knjige Kruh moj vsakdanji, prikazal peko kruha. Ob 15.30 bo Suzana Kranjec predstavila svojo knjigo Življenje brez glu-tena, ob 16. uri bo stekla delavnica »divje hrane« z Dariom Cortesejem, istočasno bosta Martina Kafol (sicer idejni vodja kuli-nArtfesta in urednica pri založbi ZTT) ter Ljuba Južnič predstavili knjižni projekt Kako nas hranijo cvetice. Pol ure kasneje je predvidena predstavitev projekta Kuhinja v dvoje z avtorjema Anjo Maležič in Andrejem Valeno. Ob 17. uri bodo predstavili knjigo Kako so kuhali pri Kosovelovih, ki je izšla pri ZTT v sodelovanju s sežansko Kosovelovo knjižnico in založbo Buča, pol ure kasneje bo etnolog Janez Bogataj spregovoril o knjigi S Slovani za mizo. Pred uradnim zaključkom sejma, ki je predviden ob 21. uri, si bodo željni rekreacije lahko privoščili še sprehod po energijskih točkah v družbi dvojice Kafol-Južnič in njune Šole čarobnosti.
Popoln festivalski spored je na voljo na www.ztt-est.it in na Facebook strani tržaške založbe, prijave na delavnice in sprehod zbirajo po mailu (info@ztt-est.it) ter v soboto na sejemskem prizorišču, ko bo mogoče na Volčjem Gradu obiskati tudi kamnoseško delavnico Mateja Štolfe in slikarski atelje Maria Pallija.
Včerajšnje predstavitve so se udeležili tudi predstavniki partnerskih društev. Predsednik društva Debela griža Damjan
Pirc je poudaril, da radi podpirajo dobre ideje, kar kulinArtfest nedvomno je, zato so k sodelovanju povabili tudi sosednja društva (Brest, Kraški slavček, Planta, Pliska ...). Vsako društvo bo ponujalo svojo hrano, da
Z leve Damjan Pirc, Ivana Soban, Ace Mermolja in David Stepančič
fotodamj@n
se bodo obiskovalci festivala okrepčali in odžejali, podobno velja za Naš mali dobri svet - Pri Davidu in Martini, ki bo za to priložnosti ustekleničil tudi vaško specialite-to Čira čara ... (pd)
Jutri v Batujah pravi rokerski praznik
Obiskovalce Športnega parka Batuje čaka jutri pravo rock popotovanje z največjo domačo glasbeno skupino Šank Rock in švedskimi hard rokerji Bullet. Poleg njih pa bodo nastopili še Pero Lovšin, Madbringer, Pyroxene ter DJ Riki.
Po več kot uspešnem začetku turneje, ki so jo veličastno začeli z ljubljanskih Križankah, Šank Rock nadaljujejo svojo Zlatorogovo turnejo ponosa na največjih prizoriščih po Sloveniji. Nastop na batujskem odru, ki bo edini letos na goriško-obalnem področju, bo pospremljen z nepozabnimi vizualnimi efekti, saj premorejo eno največjih scenografij z velikim zaslonom in bučnim ozvočenjem. Njihovi nastopi so simfonija perfekcionizma, nepozabne pesmi kot so Laški pir, Pravljica o mavričnih ljudeh, Puščava sna, Metulj in drugi, pa pustijo vtis, da lahko dobra glasba traja večno.
Iz Skandinavije pa k nam prihajajo vzhajajoče zvezde starega hard rocka, Bullet. Skupina, ki je svojo pot začela na Švedskem leta 2001, je v vseh teh letih prečesala skoraj vse večje glasbene prireditve po Evropi. Ker je bil njihov vzpon tako zelo hiter, so nemudoma prišli pod okrilje največje svetovne metal založbe Nuclear Blast, kar jim je omogočilo, da so igrali kot predskupi-na njihovim največjim vzornikom AC/DC ter bili eni izmed vidnih izvajalcev na festivalih kot so Wacken in Rock Am Ring. V Batujah bodo predstavili zadnjo ploščo Storm of Blades.
Kot predskupine bodo letos nastopili Pyroxene in domačini Madbringer, ki so cover band slovenskih legend Pomaranča. Večni upornik Pero Lovšin pa se po treh letih ponovno vrača na Rock Batuje, za katerega sam pravi, da mu je eno najboljših koncertnih prizorišč v Sloveniji. Začetek prireditve seveda pripada legendi Rock Batuj DJ Riki-ju, ki bo vlekel rdečo nit skozi celoten večer.
Glede na lanske pozitivne odzive organizatorji tudi letos pričakujejo veliko udeležbo in številne goste iz Italije in Hrvaške. Vstopnice so v prodaji v sistemu Eventim po vsej Evropi. Na prizorišču je urejen tudi prostor za kampiranje.
rock glasba - V Padovi dva koncerta
80.000 »romarjev« za neutrudnega Vasca
Ceste v okolici Padove so bile v nedeljo in ponedeljek podobne romarskim potem. Trume ne samo mladih so se počasi približevale stadionu Euganeo, kjer jih je pričakoval Vasco Rossi s svojim turom Live Kom 015. Sicer zelo dobra organizacija ni mogla preprečiti zastojev, saj je na Padovo navalila več kot osemdeset tisoč-glava množica (toliko ljudi se je udeležilo dveh Vascovih koncertov). Nekateri so že dan pred koncertom postavili šotore pred vhodi, da bi si zagotovili najboljša mesta pred velikim črnim odrom.
Stroge kontrole - 76 oseb so prijavili zaradi posesti mamil - niso preprečile vrhunskega glasbenega dogodka, ki bo ostal zapisan v mestnih analih. Prvič v zgodovini je namreč katerikoli pevec dvakrat zapored napolnil stadion Euganeo, a gre le še za en rekord, ki si ga bo verjetno še dolgo lastil Vasco Rossi. Pri 63 letih je Vasco še vedno oziroma še bolj energičen kot pred nekaj leti. Na turneje se vsakič vneto pripravi, saj so ravno taki dogodki zanj bistvenega pomena. Večkrat je poudaril, da je zanj stik z oboževalci življenjsko potreben in ravno po zaslugi tega edinstvenega odnosa si je opomogel v obdobju, ko je bil na pragu depresije. A gre za obojestransko oporo, saj si marsikdo z Vascovimi koncerti napolni rezervoarje notranje energije, ki jo roker iz Zocce ob vsakem nastopanju radodarno deli več deset tisočim zvestim poslušalcem.
Udarna pesem vseh koncertov te turneje je tudi pesem, po kateri nosi naslov zadnji album. Sono innocente ma... je pravi adut, ki takoj opozori poslušalca, da gre za pravi rokovski večer, kjer bodo melodične pesmi emilijskega kantavtorja nekoliko bolj v ozadju. Prvih štirideset minut koncerta je bilo skoraj povsem rokovsko obarvanih in s posebnim poudarkom na zadnji plošči. Skupno je Vasco zapel devet novih pesmi, od tega kar sedem v prvem delu koncerta, a to sploh ne pomeni, da je uvodni del manj zanimiv, kar potrjuje visoko kakovost zadnjega albuma. Med raznimi novimi uspešnicami (Duro incontro, L'uomo piu semplice, Dannate nuvole, Guai, Il blues della chitarra sola, Rock star) je Vasco potegnil iz žepa nekatere stare adute, ki jih že dolgo ni prepeval v živo. De-viazioni, Credi davvero in La noia so pesmi, ki segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Takrat je Vasco zaslovel s svo-
jimi uspešnicami, ki so na edinstven način prikazovale življenjske težave in želje takratne mladine. Vendar besedila ostajajo še kako aktualna tudi trideset let kasneje.
V drugem delu koncerta so sledile uspešnice Stupendo, C'e chi dice no, Rewind, Vivere, Gli angeli, Sally, Siamo solo noi, Canzone, Vita spericolata in seveda zaključna Albachiara. A vmes velja poudariti še eno nepričakovano izbiro, pesem Sballi ravvicinati del terzo tipo, kjer je ob glasbeni spremljavi za dodaten čar poskrbela odlična igra luči.
Vasco želi ob sebi vedno imeti kakovostno zasedbo in tudi tokrat spremljevalna skupina ni razočarala. Ob zgodovinskih sodelavcih - Claudio Golinelli (bas), Alberto Rocchetti (klaviature), Andrea Innesto (saksofon), Frank Nemola (trobenta) in Clara Moroni (vokal) - so si dali duška še Stef Burns in Vince Pastano (oba kitara) in nova okrepitev Will Hunt (tolkala), katerega je zelo toplo sprejel zlasti ženski del občinstva.
S ponedeljkovim koncertom se je tudi zaključila Vascova poletna turneja po stadionih. Vasco se je v ponedeljek poslovil skoraj s solzami v očeh, a prepričan, da gre le za začasno ločitev, saj se številka ena italijanske rokerske scene ne namerava umakniti. Letos je znova dokazal, da čas upokojitve vsaj zanj še ni dozorel. Svojim poslušalcem želi, kot je dokazal z zadnjim albumom, še veliko dati tudi z glasbenega vidika. (I.F.)
ljubljana festival - Gostovanje slovitega ruskega Mariinskega gledališča
Tradicionalni Romeo in Julija
Se lahko velika mladostna ljubezen konča srečno? Na odru ne. Še posebej v baletni predstavi. Tako so pred več kot tri četrt stoletja prepričali skladatelja Sergeja Pro-kofjeva, ki je za Romea in Julijo želel srečen konec. V kontradikciji z istoimensko dramo Williama Shakespeara, na katero se sklicuje. Tudi nastanek tega baleta, ki sodi med najbolj znane v svetovnem merilu, je bil vse prej kot enostaven. Projekt, pri katerem so s skladateljem sodelovali še ko-reograf Leonid Lavrovski, umetniški vodja leningrajskega Državnega akademskega gledališča Opera in balet Sergej Radlov, ki je bil tudi naročnik baleta, in pa gledališki kritik Adrian Petrovski (našteti so tudi avtorji libreta), je po predelavah in glasbenih dodatkih končno zaživel na odru leningrajskega gledališča Kirov (sedanji Mari-inski) leta 1940. Šest let kasneje so ga uprizorili tudi v moskovskem Bolšoj teatru. In balet je takrat postal paradni konj sovjetskega plesnega repertoarja. Kot je danes ruskega. S tem znamenitim delom Sergeja Prokofjeva je balet in orkester Mariinske-ga gledališča iz Sankt Peterburga obogatil program 63. Ljubljana Festivala.
Organizatorji velikega slovenskega poletnega festivala so baletno predstavo,
ki je bila v Cankarjevem domu na sporedu dvakrat (v ponedeljek in torek), so gostovanje enega izmed najbolj znanih in najboljših plesnih ansamblov, zapisanih tradicionalnemu baletu, uvrstili med letošnje izstopajoče dogodke. Povsem upravičeno. In izvajalci, tako plesalci kot glasbeniki, so dokazali, da je pridobljeni sloves utemeljen.
In vendar se baletu Romeo in Julija na glasbo Prokofjeva z izvirno koreografijo Leonida Lavrovskega pozna letnica nastanka. Številne koreografije na isto glasbo so dokazale, da je lahko plesna govorica bolj agilna in bolj v skladu z današnjim življenjskim tempom. Leonid Lavrovski je koreografijo zasnoval zelo obsežno, s številnimi detajli, kar mu je omogočilo, da je v balet vključil več plesnih stilov in pridal tudi malo ruske ljudskosti. Pripovedno se zgodba pred gledalcem razvija z nizanjem prizorov izmenično za in pred glavnim za-storom, kar seveda upočasnjuje dogajanje. Predvsem pa, tudi glede na dolžino (predstava traja tri ure in 30 minut z dvema odmoroma), postane nekoliko enolična.
Koreograf je skrbno zarisal vse like in jim odmeril prostor. Tako je npr. ve-ronski trg dogajalno precej živahen, tudi ko
Ruska baletna predstava Romeo in Julija je zelo kakovostna, ni pa v skladu z današnjimi življenjskim tempom
baranovsky
ne nastopajo glavni liki. Veliko pozornost je med drugim namenil sabljaškim srečanjem med pripadniki rivalskih družin, Ca-pulet in Monteg. Poseben register je namenjen zaljubljenemu paru, ki je v zasedbi Viktorija Tereškina - Julija in Vladimir Škljarov - Romeo izvrstno izvedel svojo nalogo. Plesala sta mladostno zagnano in razigrano obenem. Njuni soplesalci, med katerimi gre omeniti vsaj Davida Zalejeva (Mercutio) in Dmitrija Pikačova (Tybalt),
so prav tako odlično tolmačili svoje vloge.
Ljubezenska zgodba med mladima veronskima zaročencema, ujetima v krvavo obračunavanje med njunima družinama, je splošno znana. Vsekakor je detajlna plesna pripoved Lavrovskega tako jasna, da je tudi tistim redkim, ki ne poznajo Shakespearove drame, povsem razumljiva. Baletna pripoved, izvedena na glasbo v živo, pa daje zgodbi poetičnost, ki jo vrhunsko izvajanje še podkrepi. (bip)
/
KULTURA
Četrtek, 16. julija 2015
9
tržaško knjižno središče - Pogovori z Merkujem
»Živeča enciklopedija in jezikoslovni detektiv«
Odlično obiskano srečanje z novinarjem Bernardom Nežmahom
S knjigo Pogovori z Merkujem (Mladika), ki je poklon slovenskemu jezikoslovcu, etimologu, skladatelju in muzi-kologu Pavlu Merkuju, se je začel cikel knjižnih predstavitev v novem Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan. V sredo se je v slovensko knjigarno zateklo zares veliko prijateljev slovenske besede in pokojnega Pavleta Merkuja, ki bi 12. julija praznoval 88. rojstni dan. Marij Maver iz založbe Mladika je pred številnim občinstvom predstavil zadnjo knjigo sociologa in političnega komentatorja Bernarda Nežmaha, ki je v svojem sočnem izkustvenem slogu osvetlil življenje in delo tržaškega akademika. Avtor knjige Pogovori z Merkujem ga je označil za živečo enciklopedijo in jezikoslovnega detektiva oz. lovca na besede, ki je iz besed znal razbrati, katere živali so nekoč živele po slovenskih krajih, katera drevesa so kljubovala stoletnim vetrovom, s katerimi poklici so se ukvarjali naši predniki, kdaj so si stari Slovenci omislili priimke, katere svetnike so častili ...
Pogovor z Bernardom Nežmahom je Maver začel z vprašanjem, kako je sploh prišlo do srečanja z Merkujem. Avtor knjige je povedal, da je na Merkuja naletel med iskanjem pravega imena za svojega sina. »Če nisi vedel, kaj pomeni kakšno ime, si pač segel po Merkujevih knjigah«, je dejal gost, ki se je po prvem srečanju z Merkujem odločil, da bo ta fascinanten lik prihodnjim slovenistom ponudil kot
Nežmah (desno) in Maver med tržaško predstavitvijo
fotodamj@n
zgled, ki mu je vredno slediti. V publikaciji, ki je sicer nastala po Merkujevi smrti, Nežmah objavlja tri intervjuje, ki so bili objavljeni v slovenskem tedniku Mladina med letoma 1999 in 2014. V njej so zbrani pogovori o izvorih osebnih in krajevnih imen ter priimkov, bogati pa jih tudi lingvistično-antropološka reportaža o deželi najbolj zahodnega Slovenca (Reziji in Terski dolini). Na predstavitvi je Nežmah tudi poudaril, da je bil Merku mojster kramljanja, človek, ki je znal prisluhniti ljudem. »Z empatijo je iz človeka izvlekel zanimive življenjske zgodbe,«
je ocenil Nežmah, ki je zelo počaščen, da ga je prav ta človek spremljal pri raziskovanju najbolj zahodnega Slovenca. Kot je razložil, so se mu z Merkujem odpirali svetovi, ki so bili sicer zaprti.
Pogovori z Merkujem so zares zanimivo branje. Po eni strani zato, ker je avtor knjige na »zgolj« devetdesetih straneh znal strniti Merkujevo radoživost, strast do objekta opazovanja, osredotočenost na sočloveka in njegovo okolje, pod drugi pa zato, ker je s knjigo iztrgal pozabi časopisne intervjuje, ki so bili narejeni v različnih obdobjih. (sč)
fotografija - Ljubljanski grad
Podvodni svet
Pogled skozi oči fotografov revije National Geographic Slovenija
Leta 1927 je revija National Geographic objavila prvo podvodno barvno fotografijo na svetu in vse od takrat je prav National Geographic tisti, ki na tem področju postavlja standarde za najboljše podvodne posnetke. Tudi zato so se letos domači organizatorji odločili, da se javnosti prikažejo dela tistih avtorjev, ki so na straneh revije National Geographic Slovenija objavljali svoje podvodne fotografije. V Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu je pod skupnim naslovom Podvodni svet na ogled izbor približno dvajsetih fotografij, katerih avtorji so Borut Furlan, Matej Vra-nič, Andrej Voje in Arne Hodalič.
Borut Furlan na področju podvodne fotografije zagotovo sodi v sam svetovni vrh, saj je dobitnik številnih mednarodnih nagrad in priznanj. Med njimi tudi nagrade za najboljšo naravoslovno reportažo vseh lokalnih izdaj (40!) revije National Geographic leta 2014. Matej Vranič je paradni fotograf slovenske izdaje National Geographi-
ca v t. i. wildlife ali naravoslovni fotografiji. Doslej je v tej reviji objavil sedem zgodb, za številne je prejel t. i. priznanje »Best Edit«, ki ga podeljujejo v uredništvu lokalnih izdaj National Geo-graphica v Washingtonu. Andrej Voje je izkušen podvodni fotograf s številnimi razstavami in objavami, za njim je veliko potopov in objav v številnih tiskanih in elektronskih medijih. Arne Hodalič je svojo tudi širši javnosti znano ljubezen do reportaž prenesel tudi v podvodno fotografijo in pod gladino ga zanimajo najrazličnejše zgodbe. Podvodno reportažo iz reke Ljubljanice so mu kot prvemu slovenskemu fotografu objavili tudi v izvirni izdaji revije National Geographic. Hodalič, ki je tudi urednik fotografije pri reviji National Geographic Slovenija je skupaj z Gregom Inkretom, oblikovalcem pri tej reviji, tudi kustos razstave Podvodni svet, ki je odprta vse dni v tednu, med 9. in 21. uro, vse do 20. septembra.
RoŠa
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
godalni festival kras - V Devinu in tržaškem muzeju Schmidl
Marljivi in nadarjeni
Timbuktu
Francija, Mavretanija 2014
Režija: Abderrahmane Sissako
Igrajo: Ibrahim Ahmed, Abel Jafri, Toulou Kikki,
Layla Walet Mohamed
Ocena: ★★★★★
Mogoče najlepša scena filma je postavljena nekam sredi zgodbe, ko skupina mladih Afričanov igra nogomet. Športni dvoboj poteka brez žoge, saj dži-had prepoveduje tudi žoge ...
Abderrahmane Sissako je eden najpomembnejših predstavnikov afriškega filma. Njegova rojstna zemlja mu je v neskončni navdih, tako zaradi edinstvenih pokrajin kot zaradi nadvse zanimivih zgodb. S filmom Timbuktu, s katerim se je afriški avtor prvič potegoval za zlato palmo v Cannesu, je omogočil občinstvu, da se prepusti izjemnemu potovanju v afriško državo Mali, točneje v naselje blizu Timbuktuja, ki ga označuje slepi verski muslimanski fundamentalizem.
Na gričevnatem peščenem pobočju, ki se dviga nedaleč od mesta, živi pod velikim šotorom mlada družina. Kidane, Satima in njuna hčerka Toya so si uredili dom dovolj daleč od oblasti, da se jim ni treba sekirati zaradi strogih pravila džihada. Nekega dne pa ena od njihovih krav pobegne in uniči mreže bližnjemu ribiču. On žival zato takoj zakolje. Kidane pa se ne da in zahteva odškodnino. Njuno srečanje bo naposled imelo dramatičen konec. Sissako si v resnici izposodi dogodek, da pobliže predstavi Zahodu vsakdan popolnoma pozabljenega dela sveta, kjer ljudi še vedno kaznujejo s kamenjanjem in jim vsiljujejo verski fanatizem. Prepovedim ves čas sledijo nove prepovedi, tako, da ostane prebivalcem v resnici bolj malo dovoljenega. Ne smejo namreč poslušati glasbe, ne smejo se smejati in včasih je celo lažje znoreti kot slediti tako absurdnim pravilom.
Ljudem za njihove prekrške sodijo na improviziranih sodiščih, ki razsojajo mimo vseh norm mednarodnega prava in ljudem izrekajo tudi barbarske kazni.
Film je v Trstu danes na ogled v kinodvorani Ariston. (iga)
Mojstrski tečaj Stefana Milenkovi-ca, ki je potekal v okviru godalnega festivala Kras, je bil prava zakladnica nasvetov, ki jih je srbski virtuoz razdajal s strokovno natančnostjo, obenem pa s humorjem, ki ga premorejo le umetniki, ki so razumeli, da je njihov poklic resna, vendar ne smrtno resna zadeva. Devet učencev se je udeležilo individualnih lekcij, veliko več pa predavanj, ki so nam kljub hudi vročini podarila svežino umetnikovih pogledov na violinsko igro, pa tudi na življenje. Med drugim smo zvedeli, da mojster premaguje tremo tudi tako, da se ukvarja s padalstvom, kjer je, kot je zelo barvito opisal, doživel pravi smrtni strah, za fizično in psihično ravnovesje pa se ukvarja z jogo.
Pred zaključnim nastopom učencev je violinist opozoril občinstvo, da gre za work in progress, delo, ki so ga v treh dneh lahko samo nastavili, učenci pa ga bodo dopolnili z nadaljnjim študijem. Nivo je nihal od marljivih do izredno nadarjenih študentov, kot je osemletna Ali-da Shahrazad Igbaria, učenka Jagode Kjuder na Glasbeni matici, ki je kot absolutna zmagovalka na vsedržavnem tekmovanju TEMSIG nastopila tudi zvečer v gledališkem muzeju Schmidl. Začel je Matteo Lo Bracco, ki je v Acco-layevem koncertu pokazal še nekaj težav, nadaljevala je Izidora Krenn, ki je v Haendlovi Sonati v G-Duru pokazala lep zvok, Jena Kološa Kušej pa je v Danclo-vih Variacijah uspešno premagala vse prijeme. Alida Igbaria, ki se je očitno tudi Milenkovicu posebno prikupila, je z užitkom podala melodični Elgarjev Salut d'amour, nato pa živahno Srebotnja-kovo priredbo ljudske Marko skače.
Odlično je igrala Sara Schisa, dvanajstletna učenka prof. Seška na Glasbeni matici, ki je že osvojila vrsto pomemb-
Alida Shahrazad Igbaria
fotodamj@n
nih tekmovanj in se povzpela na nivo, ki ji je omogočil suvereno izvedbo zahtevne Corellijeve Follie v Leonardovi priredbi. Emanuela Colagrossi je s toplim zvokom in okusnim fraziranjem podala zapeljivo Romanzo andaluso Pabla De Sarasateja, Magdalena Radovanovic pa je prepričljivo odigrala zahtevni 1.stavek Koncerta št. 2 Henryka Wieniawskega. Tudi Eva Prešeren je dobro naštudirala 2. in 3. stavek Koncerta št. 2 Sergeja Pro-kofjeva, vse violiniste pa je zanesljivo in muzikalno spremljala Reana De Luca. Le zadnji je imel privilegij, da ga je spremljal oče Hilarij Lavrenčič, odlični kore-petitor in zborovodja: sedemnajstletni Aleš, ki je študiral na SCGV Emil Komel s prof. Jurijem Križničem, obiskuje zdaj konservatorij, kjer študira z moldavsko violinistko Diano Mustea. Njegova iz-
vedba Ravelove Tzigane je bila na zelo visoki ravni, tehnični spretnosti je nadarjeni violinist že dodal potrebni temperament in muzikalnost.
Ravnatelj GM Bogdan Kralj in Jagoda Kjuder, pobudnica in duša festivala, sta se toplo zahvalila izrednemu mojstru za vse, kar je podaril učencem, z veliko toplino pa je odgovoril tudi Mi-lenkovic, ki je kljub napornemu delu prišel tudi zvečer v muzej Schmidl, da bi prisluhnil zmagovalcem vsedržavnega natečaja TEMSIG. Tu je ponovno nastopila Alida Igbaria, ki je dodala še eno skladbo, Poljski kapris Grazyne Bace-wicz, sledili sta dvojčici Ana in Kaja Se-šek, ki pod mentorstvom svojega očeta Armina študirata na ljubljanskem kon-servatoriju. Ana je dovršeno odigrala Mozartovo Sonato v e-molu KV 304 in Regerjev Preludij v d-molu op.117 št. 6, Kaja pa je najprej očarala občinstvo z melodijami Johna Williamsa iz filma Schindler's List, nato pa zadrhtela ob bogatem čustvenem naboju Niguna Erne-sta Blocha.
Rok Zaletel Černoš, šestnajstletni učenec Vasilija Meljnikova, je izbral vir-tuozen program, v katerem je razkril svoj nadpovprečni talent in tehnične spretnosti: tako Koncertno polonezo št. 1 v D-Duru op. 4 kot Scherzo Tarantelle op. 16 Henryka Wieniawskega je mladi violinist odigral z velikim poustvarjalnim žarom, ki ga je ohranil tudi v dveh Paganinije-vih Capriccih, št. 20 v D-Duru in št. 24 v a-molu. Navdušeni aplavzi in vzkliki so nagradili mlade talente in praznično sklenili res bogat in ploden dan, nekateri pa bodo spet nastopili na zaključnem koncertu tečajnikov, ki bo v Jadranskem zavodu združenega sveta v petek jutri ob 20.30.
Katja Kralj
1 0 Četrtek, 16. julija 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Na ponedeljkovi seji svetniške komisije predstavili seznam ukrepov
SDAG bodo dokapitalizirali s poldrugim milijonom evrov
Člani goriške svetniške komisije za proračun in delniške družbe so v ponedeljek preučili seznam ukrepov, s katerimi namerava občinska uprava »rešiti« družbo SDAG, ki tvega stečaj. Med predlogi, o katerih bo 20. julija glasoval občinski svet, so petletno podaljšanje koncesije družbi SDAG, znižanje najemnine, ki jo družba plačuje občini, ter do-kapitalizacija. Koncesijo bodo podaljšali do leta 2022, najemnino bodo znižali za celih 350.000 evrov (s 400.000 na 50.000 evrov), do-kapitalizacija pa bo znašala 1.500.000 evrov.
Svetnikom so predstavili tudi industrijski načrt družbe, ki namerava obnoviti tovorno postajališče ter hladilnike in naprave za hlajenje in zmrzovanje. Za obnovo tovornega postajališča je na voljo devet milijonov evrov Osimskih sredstev, ki jih je treba porabiti do leta 2017. »V primeru, da bi družba SDAG šla v stečaj, bi bila ta sredstva izgubljena, tovorno postajališče pa bi izgubilo na vrednosti,« pravi načelnik Demokratske stranke in član komisije Giuseppe Cingolani. Za omenjen znesek ne bo potrebno bančno posojilo, kot je bilo sprva predvideno, saj bo deželna uprava FJK vnaprej zagotovila finančna sredstva. Naložba v obnovo hladilnikov je pomembna, saj so se prihodki družbe v tem sektorju v zadnjih letih zelo povišali: leta 2007 so znašali 50.000 evrov, lani pa 300.000 evrov. »Goriški občinski odbor se je glede podaljšanja koncesije premislil: 9. februarja, ko sem mu na to tempo postavil svetniško vprašanje, je Petta-rin dejal, da bodo leta 2017 objavili nov razpis, zdaj pa so sklenili, da koncesijo podaljšajo za pet let,« pravi Cingolani, po katerem so ostale točke industrijskega načrta družbe SDAG še obnova parkirišč, izboljšanje dostopa do tovornega postajališča in ureditev območja za tovore, ki zahtevajo posebne varnostne ukrepe. »Za razvoj postajališča je nujno potrebna tudi izgradnja čezmejne železniške povezave in uresničitev čezmejne intermodalne platforme, ki bi povezovala tovorno postajališče SDAG z logističnim polom v Vrtojbi. Ta projekt spada med drugim med načrte EZTS, zaenkrat pa zanj ni finančnih sredstev,« pravi Cingolani, po katerem je goriška občinska uprava pri sprejemanju teh odločitev preveč zamujala in s tem dopustila, da so se težave družbe SDAG še povečale. (av)
V konzorcij tudi SDAG
»Zdaj, ko je dežela FJK spremenila pravila igre, lahko res začnemo razmišljati o združitvi goriškega in tržiškega konzorcija.« Tako pravi goriški župan Etto-re Romoli, ki je zadovoljen z vsebino deželnega zakona št. 101, na podlagi katerega je mogoče v konzorcije vključevati tudi upravitelje logističnih storitev in infrastruktur, kot sta goriško tovorno postajališče in železniško vozlišče v Červi-njanu. »Danes torej imamo možnost, da ne spojimo preprosto dveh majhnih konzorcijev, ampak da v novo in večjo ustanovo vključimo tudi SDAG, podjetje, ki upravlja terminal v Červinjanu in - ko bo to mogoče - konzorcij Aussa Corno. »To bi bila vplivna ustanova, ki bi lahko načrtovala gospodarski in industrijski razvoj širšega območja. Tudi v tem vidiku želimo ponovno postaviti na noge družbo SDAG z vrsto ukrepov, ki jih bomo sprejeli na prihodnji seji občinskega sveta,« je dejal Romoli.
Vhod tovornega postajališča v Gorici
bumbaca
sporazum
Most med podjetji
•	v I	•
in šolami
Povečati želijo integracijo med šolskim svetom in podjetništvom, zagotoviti mladim znanje in kompetence, ki jim bodo v prihodnosti služile, ob tem pa povečati konkurenčnost proizvodnega sistema: to so cilji sporazuma, ki sta ga včeraj podpisala skupina mladih podjetnikov go-riško-tržaške zveze industrialcev Confindustria in deželni šolski urad Furlanije Julijske krajine.
»Sporazum izhaja iz spoznanja, da so podjetja pogosto preveč oddaljena od šol. Naša mladina ima namreč večkrat le teoretično znanje in premalo prakse, podjetniki pa morajo zaradi tega zaposlovati tujo delovno silo, čeprav je pri nas vse več brezposelnih. Zato smo se zavzeli za ta sporazum, preko katerega želimo šole in njihove učne načrte približati kulturi podjetništva,« je dejal predsednik mladih podjetnikov Carlo Ranallet-ta Felluga, ki je sporazum podpisal z direktorjem deželnega šolskega urada Pietrom Biasio-lom.
gorica-sovodnje - Na Rojah bodo v prihodnosti sobivale različne dejavnosti
Po letalcih še športniki
Po pridobitvi koncesije bodo letališče odprli za letališke dejavnosti, sledili bodo razpisi in dela - Petejan: »Načrt je realističen«
Čim bodo uradno dobili koncesijo, ki jo pričakujejo v prihodnjih mesecih, bodo letališče ponovno odprli za letalske dejavnosti, nato pa bodo postopno sledila ocenitev in objava razpisov za oddajo v najem hangarjev in drugih prostorov podjetjem in društvom, obnovitvena dela, odprtje letalskih šol, ureditev športnega poligona, izvajanje projektov za promocijo zdravega stila življenja in odprtje muzeja letalstva. Tako je povedal Ariano Medeot, predsednik konzorcija za upravljanje letališča Amedeo Duca DAo-sta, ki je skupaj z županom Ettorejem Romolijem, sovodenjskim podžupanom Erikom Petejanom, občinsko odbornico Arianno Bellan in predsednikom zavoda Isig Robertom Collinijem predstavil načrt, na podlagi katerega je v torek ustanova Enac imenovala konzorcij za upravitelja letališča na Rojah.
Pred dokončnim imenovanjem bo verjetno minilo še nekaj časa, na županstvu pa so včeraj predstavili vsebino projekta, s katerim želijo omogočiti gospodarski razvoj letališkega območja. »Projekt vsebuje tudi športni poligon in muzej, kar je še bolj pomembno pa je možnost gospodarskega razvoja z vselitvijo podjetij,« je povedal župan
Romoli, Medeot pa je razkril, da je s konzorcijem že stopilo v stik okrog 20 podjetnikov. Za obnovo vhoda in nekdanjega nadzornega stolpa, kjer naj bi odprli tudi okrepčevalnico, računajo na prispevek Trgovinske zbornice, v času pa naj bi začeli prejemati denar od najemnin in koncesij, iskali pa bodo tudi evropska sredstva. Društvom in podjetjem bodo objekte oddajali na podlagi razpisov, kar pa ne velja za podjetje Pipi-strel, ki mu je koncesijo že izdal zavod Enac. »Razvoj in nadzor nad letališčem sta tudi za našo občino zelo pomembna. Pridobitev koncesije ustanove Enac se lahko zdi samoumevna, v resnici pa je bila pot do tega rezultata zelo strma. Morda bi brez naše vztrajnosti ustanova za civilno letalstvo sploh ne sprejela novega pravilnika o upravljanju malih letališč,« je dejal Petejan, ki je tudi član upravnega sveta konzorcija. Ustanova Enac je načrtu konzorcija dodelila 60 točk od skupnih 100, najslabše pa je ocenila ekonomsko vzdržljivost projekta. »Pri ocenjevanju se je ustanova Enac držala parametrov, ki veljajo za velike družbe in letališča. Mi pa smo želeli predstaviti realističen plan in vanj vključiti samo tiste točke, za katere že imamo kritje,« je pojasnil Petejan.
gorica - Pokrajinsko prevozno podjetje APT in izvajanje zaščitnega zakona
Dvojezičnost tudi na avtobusih
Avtobus, ki povezuje Gorico s Števerjanom, je že opremljen z dvojezično svetlobno tablo, za ostale bodo poskrbeli v prihodnjih mesecih
Vodja pravno posvetovalne delavnice SKGZ Livio Semolič se je v prejšnjih dneh srečal s predsednikom pokrajinskega prevoznega podjetja APT Paolom Pol-lijem. »Preveriti sem želel, kdaj in kako bo podjetje zadostilo potrebam in zahtevam po izvajanju vidne dvojezičnosti. Izpostavil sem potrebo, da bi na svetlobnih tablah mestnih in medkrajevnih avtobusov imeli označena imena slovenskih občin in vasi v dvojezični obliki. Dvojezične napise naj bi namestili tudi na mestnih postajališčih, kjer so svetlobne table z imeni krajev,« pravi Livio Semolič.
»Prioriteta so imena krajev, ki jih določa odlok predsednika dežele o vidni dvo-jezičnosti iz leta 2002, v slovenščino pa bi bilo seveda možno prevesti tudi druga imena,« dodaja Semolič, ki je naletel na pozitiven odziv predsednika prevoznega podjetja APT. »Polli je sprejel ta poziv in predlog, hkrati pa se je opravičil, da jim do
danes iz tehničnih razlogov ni uspelo zadostiti zakonskim predpisom. Sicer so en avtobus na progi Gorica-Števerjan že pred najinim srečanjem opremili z dvojezičnimi napisi, za ostale pa računam, da se bo to zgodilo v prihodnjih mesecih,« pojasnjuje vodja pravno posvetovalne delavnice. Napisi, dodaja Semolič, ne bodo opremljeni s strešicami. »Polli pa mi je napovedal, da bodo v nekaterih primerih dodali tudi slovenska imena krajev, ki niso vključena v odlok predsednika dežele. V večini primerov bodo v slovenščino prevedli imena začetne oz. zaključne postaje, ne pa vmesnih postajališč, saj med enim in drugim mine premalo časa, da bi lahko prikazali dvojezični napis,« zaključuje Semolič. Polli je ne nazadnje opozoril, da so knjižice z voznim redom avtobusov že na razpolago tudi v slovenskem jeziku, v prihodnosti pa bodo v dvojezični obliki na voljo vse brošure in obvestila. (av)
Mali »dvojezični« avtobus podjetja APT, ki Gorico povezuje z Oslavjem in Števerjanom
jamlje - Nesreča
Motorist v bolnišnici
Tik pred državno mejo pri Komarjih se je včeraj zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta bili ranjeni dve osebi. Okrog 12. ure sta na cesti, ki pelje proti nekdanjemu mejnemu prehodu, trčila avtomobil tipa Volskwagen Golf in motor. Motorist, 60-letni Tržičan M.P., ki je vozil proti Sloveniji, je v še nepojasnjenih okoliščinah čelno trčil v avtomobil, v katerem je sedel 54-letni Tržičan E.C., ki je vozil v nasprotni smeri. Trk je bil neizogiben; moški, ki je upravljal motor, je zadel vetro-bransko steklo avtomobila, ki se je raztreščilo, in obležal. Z rešilnim vozilom so ga hudo ranjenega (a zavestnega) odpeljali v katinarsko bolnišnico pri Trstu, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Voznika Golfa, ki je bil lažje ranjen, pa so odpeljali v tržiško bolnišnico. Na prizorišče so prišli tudi prometni policisti, ki preučujejo okoliščine nesreče: možno je, da je do nesreče prišlo zaradi prehitevanja. (av)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 16. julija 2015
1 1
nova gorica - Največja peč
Podjetje Gostol-Gopan pometlo s konkurenco
Iz novogoriškega Gostol-Gopana so včeraj na Finsko poslali tovor izrednih dimenzij. Gre za največjo termooljno peč, ki so jo kdajkoli razvili, skonstruirali in proizvedli v tem podjetju. Finska pekarna Ullan Pakari bo v njej pekla tradicionalne finske ržene in ostale rženo-pšeni-čne proizvode.
Za posel se je Gostol-Gopan potegoval v močni konkurenci ostalih ponudnikov peči iz zahodne Evrope. »Od konkurence uspemo biti boljši na račun lastnega razvoja. Izdelek lahko razvijemo in proizvedemo na enem mestu, kupcu lahko ponudimo celovito rešitev za to, kar si želi: njegovo kapaciteto, želeno kakovost in vrsto izdelka,« je prednosti podjetja, ki so bile očitno ključne za kupčevo odločitev, pojasnil Vasja Mihelj, direktor prodaje in marketinga na Gostol-Gopanu.
Finski kupci so končno odločitev o naročilu peči novogoriškega podjetja spre-
jeli potem, ko so opremo preizkusili sami. V Novo Gorico so pripeljali svoje surovine, strokovno osebje in v Gostolovi referenčni pekarni več noči testirali ustreznost opreme in predvsem termooljno peč, na kateri bi se pekli njihovi tradicionalni pekovski proizvodi. Za slednje je značilno, da mesenje testa traja dlje kot običajno, daljša je tudi fermentacija oziroma vzhajanje testa, ki traja 12 ur. Rezultati so finsko pekarno, ki se ponaša s 100-letno tradicijo delovanja očitno prepričali, saj so se pri Gostol-Gopanu odločili za nakup opreme v skupni vrednosti 3,4 milijone evrov.
Glavne značilnosti termooljne peči, ki je včeraj krenila na pot proti Finski, so energijska varčnost in šestetažni koncept. Za peko je na voljo kar200 kvadratnih metrov površine. Da je doslej največja, ki je prišla iz Gostol-Gopanove proizvodnje, pričajo naslednji podatki: tehta 40 ton, dolga je 12 metrov, široka pa 4,5 metra. (km)
Največja peč, ki jo je kdajkoli proizvedel Gostol-Gopan
km
gorica - Festival Amidei
Za konec še nagrada
Ob 18.30 v mediateki javno srečanje z zmagovalci, v parku Sorrentinov film Youth
Po tednu dni v znamenju filmske kulture se danes zaključuje 34. festival za nagrado Sergio Amidei. Sinoči so priznanje za filmsko kulturo izročili italijanski filmski kritičarki Irene Bignardi, ki je pred tem sodelovala pri okrogli mizi o promociji sedme umetnosti v pokrajinski mediateki, današnji program pa se bo začel ob 10.30, ko bodo v dvorani 3 Kinemaxa predvajali film Alana Berli-nerja Wide Awake.
Opus ameriškega režiserja in pro-ducenta bo v ospredju tudi v zgodnjih popoldanskih urah, ko se bo ob 14.30 v dvorani 3 zavrtel njegov dokumentarec First Cousin Once Removed. Ob 16. uri bo v dvorani 2 še zadnjič na vrsti črna komedija, ko bodo predvajali celovečerec Parenti serpenti Maria Monicellija. Ob 16.30 bodo v dvorani 3 zavrteli film Mes-si - Storia di un campione letošnjega dobitnika nagrade Sergio Amidei za avtorski opus Alexa De la Iglesia.
Popoldanske dejavnosti se bodo zaključile ob 18.30 v mediateki Ugo Casi-raghi, ko bo na sporedu javno srečanje z zmagovalci letošnje nagrade za najboljši scenarij. Za prestižno priznanje se letos poteguje sedem evropskih celovečercev, ki so bili v kinodvoranah na ogled v sezoni 2014-2015, in sicer Short skin Duc-cia Chiarinija, La famiglia Belier režiserja
koncert - V soboto
bumbaca
Erica Lartigaua, N-capace (avtorica scenarija in režiserka je Eleonora Danco), Due giorni e una notte (scenarij in režijo sta podpisala Jean-Pierre in Luc Dar-denne), Anime nere režiserja Francesca Munzija in Pride v režiji Matthewa Warchusa. Žirijo sestavljajo Ettore Sco-la, Marco Risi, Francesco Bruni, Doria-na Leondeff, Massimo Gaudioso, Gio-vanna Ralli in Silvia D'Amico.
V večernih urah se bo dogajanje preselilo v park vile Coronini-Cronberg, ko bodo zmagovalcu ob 21.15 uradno izročili nagrado Sergio Amidei za najboljši scenarij. Zastor nad letošnjim festivalom bo padel takoj zatem, in sicer s predvajanjem celovečerca Youth - La giovi-nezza režiserja Paola Sorrentina, ki je leta 2014 prejel oskarja za najboljši tuji film s svojim La grande bellezza. (av)
Čedajski Mittelfest tudi goriški in slovenski
S svojevrstno glasbeno prireditvijo »Aghe Voda Uje« se bo v soboto ob 22. uri začela 24. izvedba čedajskega Mit-telfesta. Uvodni koncert bo po zamisli dirigenta Valterja Sivilottija posvečen spoštovanju različnosti v znamenju vodilne teme letošnjega festivala - vode, ki združuje vse narode od Furlanije Julijske krajine do Balkana in Albanije.
Na uvodni slovesnosti bo prisotnost slovenske kulturne stvarnosti - tako iz zamejstva kot iz matične domovine - izrazita. Med pobudniki osrednjega projekta je tudi goriški Kulturni dom, ki je povabil k sodelovanju z izvirnimi glasbenimi in pesniškimi deli tržaškega pesnika Miroslava Košuto (s poezijo Razgrnem zemljevid voda), slovenskega kantavtorja Vlada Kreslina (s pesmijo Re-
ka) in nadarjeno novogoriško pevko Tatjano Mihelj, ki se bo na odru čedajske-ga trga predstavila s Kreslinovo pesmijo, zapela pa bo tudi pesem »Samo plo-vi crnom vodom« hrvaškega kantavtor-ja Arsena Dediča.
Omenjenim ustvarjalcem se bodo pridružili priznani umetniki iz Italije (pevka Tosca, Paolo Maurensig, Edoar-do De Angelis, Gigi Maieron in Loris Vescovo), iz Bosne (pevca MayaSar, Damir Imamovič in Enisa Bukvič), iz Makedonije, (pevka Elena Hristova), iz Albanije (pevka Dorina Leka in pesnik Gjergj Leka). V Čedadu je v polnem teku predprodaja vstopnic. Zainteresirani se lahko obrnejo za informacije na telefonsko št. 0432-734316 ali naslov elektronske pošte info@mittelfest.org
gorica - Na tekmovanju Seghizzi
Parada vrhunskih zborov, Munihu posebno priznanje
Nastopajoči prihajajo iz cele Evrope in raznih azijskih držav
Z lanskega tekmovanja
Gorica bo kmalu ponovno postala za nekaj dni prestolnica zborovskega petja s 54. izvedbo Mednarodnega tekmovanja Seghizzi in 13. izvedbo cikla zborovskih koncertov Seghizzinregione. Tekmovanje ohranja široko mednarodno razsežnost in bo tudi letos prava paša za oči in ušesa, saj ostaja eno pomembnejših mednarodnih tekmovanj na tem področju in se lahko ponaša z nadpovprečno visokim številom udeležencev. V letošnjem izboru nastopajočih gre izpostaviti nekaj vrhunskih sestavov, na primer Torino vocal ensemble (eden najboljših italijanskih zborov, ki je sodeloval tudi pri glasbeni kulisi z oskarjem nagrajenega filma Neskončna lepota-La grande bellezza), vzhajajoči APZ Maribor, ki ga vodi skladateljica Tadeja Vulc, ženski zbor Ellerhein iz Estonije, ki je lani že prejel Grand Prix Seghizzi.
Presenečenja pa so kot vedno zelo verjetna, na primer s konkurenco azijskih zborov, ki veliko investirajo v take podvige: filharmonični zbor iz Pekinga na Kitajskem, univerzitetni zbor Yonsei iz Koreje, zbor San Benildo iz Filipinov, akademski zbor ITS iz Indonezije. Ne bo zmanjkalo baltskih in skandinavskih zborov, ki navadno povzročajo ostalim tekmovalcem kar precej preglavic: letos bomo poleg že omenjenega poslušali tudi ženski zbor Liepos iz Vilniusa in komorni zbor Sancta Sunniva iz Norveške. Srednjo Evropo pa bodo zastopali akademski zbor iz Varšave, zbor tehnične univerze iz Bratislave, ukrajinski zbor Khmelnytski, Chorus Matricanus iz Madžarske.
bumbaca
V priljubljeni (pogosto tudi zelo kakovostni) kategoriji za lahko, jazz, spiritual in gospel glasbo bosta med drugimi tekmovala eklektični
milanski zbor Clam chowder in San-
kofa gospel ensemble, ki prav tako prihaja iz Milana. Sklop italijanskih zborov na tekmovanju bosta dopolnila združena zbora Lorenzo Perosi in Seghizzi. Vzporedno s tekmovanjem bodo nekateri od omenjenih zborov nastopili s celovečernimi koncerti v raznih krajih naše dežele (od 18. do 27. julija). Tekmovanje pa se bo odvijalo od 24. do 26. julija v gledališču Verdi v Gorici.
Mednarodno žirijo sestavlja enajst članov: Tone Bianca Sparre Dahl (Norveška), Božidar Crnjanski (Srbija), Paul Steegmans (Belgija), Pietro Ferrario (Italija), Ingrid Korvits (Estonija), Sofia Soderberg Eberhardt (Švedska), Eugeniusz Kus (Poljska), Mauro Marchetti (Italija), Arwin Q. Tan (Republika Filipini), Angelo Maria Trovato (Italija) in Marko Mu-nih (Slovenija). Munihu bodo podelili 11. Mednarodno priznanje Seghizzi »Življenje za zborovodstvo«, zaradi umetniških in profesionalnih zaslug in v zahvalo za petdesetletno sodelovanje z goriškim tekmovanjem.
Šestnajsterico zborov bodo lahko poleg žirije poslušali tudi vsi zainteresirani ljubitelji zborovskega petja, saj je vstop prost in priložnost dragocena za idealno potovanje okrog sveta in za obogatitev znanja ter repertoarja. Tudi letos bodo razne nagrade podelili v spomin na Mirka Špacapana. (rop)
Policist si je sodil sam
V Gorici je včeraj boleče odjeknila vest, da je v 52. letu starosti umrl Massimo Costanzo, eden izmed policistov letečega oddelka goriške kvesture. Policist je v noči s torka na sredo naredil samomor, ustrelil se je s službeno pištolo. Sodil si je v Ulici Cotonificio v Pod-gori, navzoče so bile tudi druge osebe. Rešilna služba 118 je prejela klic na pomoč nekaj minut po polnoči, pridrvela je na prizorišče tragedije, za 52-letnega policista pa žal ni bilo več pomoči. »Pet let po tragični smrti Gianluce nas je zapustil še en kolega. Tudi on je storil samomor s službeno pištolo,« je v sporočilu za javnost zapisal pokrajinski tajnik policijskega sindikata SAP Angelo Obit, ki se tudi sprašuje, kako je mogoče, da je Costanzo med kolegi ostal tako »nerazumljen«. Na kvesturi naj bi sicer izključevali, da si je Costanzo vzel življenje zaradi službenih težav. Pokojnik zapušča starše, brata in 21-letno hčerko.
V Tržiču skupščine delavcev
Enotna sindikalna predstavništva Fim, Fiom, Uilm tržiške ladjedelnice Fincan-tieri so za danes sklicala serijo skupščin delavcev, na katerih bodo predstavila dogovor o dopolnilni blagajni po zakonski izjemi, ki so ga podpisali z deželo FJK. S tem so skušali rešiti problem plačila delavcev, ki v prvem tednu julija zaradi zaplembe ladjedelnice niso mogli na delovno mesto. Do dopolnilne blagajne pa ima pravico le 580 delavcev, ostali, ki še niso porabili lanskega dopusta, denarja ne bodo dobili. Mnogim to seveda ni pogodu, sindikalni predstavniki pa pojasnjujejo, da je bila alternativa znižanje mesečne plače za eno četrtino.
Zaposlitev v Sovodnjah
Občina Sovodnje je pripravila projekt družbeno koristnih del, v okviru katerega bo začasno zaposlila dve osebi, ki bosta pomagali osebju različnih občinskih uradov pri katalogizaciji, urejanju arhivov ipd. Projekt bo trajal 52 tednov, delovni čas bo 36 ur tedensko. Med pogoji so znanje slovenščine, vozniško dovoljenje, višješolska diploma in obvladovanje računalniškega paketa Office. Kandidature bodo od danes do 30. junija zbirali na uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri v Gorici.
Gradbišče na Travniku
Podjetje Cimenti, ki mu je goriška občina zaupala obnovo ceste na Travniku, bo z gradbenimi deli začela v ponedeljek, 20. julija, danes pa bodo že začeli pripravljati gradbišče in postavljati table. Prometne omejitve bodo stopile v veljavo v ponedeljek. Do 20. septembra bo gradbišče zasedalo odsek ceste med križiščem z Ulico Mameli in križiščem z ulicama Oberdan in Roma. Prvo križišče bo prevozno, drugo pa ne. Za promet bo torej zaprta cesta pred zavodom Inps in cerkvijo sv. Ignacija, Ulica Roma in odsek Ulice Oberdan med križiščem z ulicama Morelli in Roma pa bosta prevozna samo za stanovalce. Ulica Morelli bo do zaključka prve faze del dvosmerna, v Ulici Mameli pa bo veljala prepoved parkiranja
Alenka Puhar pod lipami
Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na novo Srečanje pod lipami, ki bo nocoj ob 20.30 na dvorišču KC Bratuž. Gostja večera bo Alenka Puhar, časnikarka, izobraženka, prevajalka, publicistka in urednica, komentatorka, aktivistka na področju človekovih pravic, ena izmed protagonistov slovenske demokratizacije in osamosvojitve. Večer bo vodil časnikar Ivo Jevnikar.
Film v Podturnu
Kulturno središče Incontro-Srečanje prireja niz filmskih projekcij v župnijski dvorani v Podturnu. Drevi ob 20.30 bo na ogled film »Fango e gloria«; vstop prost.
12
Četrtek, 16. julija 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Včeraj na Bevkovem trgu
Dobrodelna jota
Zbiranje sredstev za letovanje otrok nekoliko drugače
Tudi mimoidoči so se radi okrepčali z joto
»Odločili smo se, da tudi naša restavracija prispeva k zbiranju sredstev za otroke,« je včeraj povedal Tomaž Lisjak Škvarč iz restavracije Mark, v javnosti tudi znan kot zmagovalec televizijskega resničnostnega šova Gostilna išče šefa. Zato so včeraj pripravili sto obrokov jote in nanjo na Bevkovem trgu vabili mimoidoče, ki so v zameno za okusen obrok prispevali nekaj evrov. »Tudi naša restavracija bo prispevala nekaj denarja,« je obljubil Tomaž Lisjak Škvarč. Izkupiček bodo organizatorji izročili novogoriški Zvezi prijateljev mladine z namenom pomoči plačila letovanja otrok na morju.
km
Včerajšnja jota pa je bila namenjena tudi novogoriškim brezdomcem oziroma tistim, ki si vsakdanji topel obrok težko privoščijo. »V uri in pol smo doslej razdelili trideset obrokov. Največkrat smo joto, ki ni prevroča in ki se kljub vročini prav prileže, postregli mimoidočim. Do nas so doslej prišli samo trije brezdomci,« je povedal sogovornik. Sami pa so krožnik jote odnesli tudi moškemu, ki pred lekarno za drobiž igra na kitaro. Ljudje, ki so se ustavljali na improvizirani stojnici, so pobudo zelo pozitivno sprejeli. Kot pravi Tomaž Lisjak Škvarč, to ne bo njihova zadnja tovrstna akcija, če bo dovolj interesa, bodo naslednjič k sodelovanju povabili še koga. (km)
CI3 Lekarne
fí Razstave
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
~M Gledališče
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
obvešča, da je na Goriškem v teku predvpis abonmajev za sezono 201516, ki nudi do 31. julija popust. Predstave bodo tudi letos izmenično na odru Kulturnega doma in KC Lojze Bratuž in bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. V abonmajsko ponudbo je vključen tudi brezplačni avtobusni prevoz; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici od ponedeljka do petka 9.00-12.00 (ul. Brass 20, tel. 0481-33288, info@kulturni-dom.it).
uk Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 21.30 »Spy«. Dvorana 3: 20.00 - 22.00 »Anime ne-re«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.20 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »The Reach - Caccia all'uomo«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Spy«.
Dvorana 4: 17.30 »Jurassic World«; 20.00 - 22.10 »Ted 2« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 17.45 - 20.10 - 22.10 »Tutto puo cam-biare«.
MUZEJ AŠD SOVODNJE v Sovodnjah bo v poletnih mesecih odprt samo po dogovoru. Pokličite po tel. 3297411459 (Butkovič Ljubica) ali 3358419669 (Zdravko Kuštrin).
V	GORICI: v galeriji Fundacije Goriške Hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Car-ducci) je na ogled razstava z naslovom »Le Corbusier reloaded. Dise-gni, modelli, video«; do 19. julija 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-19.00. V nedeljo, 19. julija, bo ob 17. uri potekal brezplačen vodeni ogled razstave; vstop prost. Rezervacije skupinskih vodenih ogledov po tel. 0481-599266, od ponedeljka do četrtka 10.00-12.00.
V	GORICI: v Trgovskem domu na Korzu Verdi 52 bo do 19. julija na ogled razstave z naslovom »Archi-tettura Delle Stringhe - Arhitektura Trakov«. Razstavljajo študentje 5. letnika laboratorija integriranega načrtovanja fakultete iz arhitekture v Gorici.
V	ŠTEVERJANU: na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah št. 35 so na ogled razstava »Ara Pacis Valentina Omana in obrazi Prve Svetovne Vojne« ter fotografije iz arhiva kulturnega združenja Isonzo; do konca avgusta od ponedeljka do petka 9.00-12.30, 14.00-18.00, ob sobotah in nedeljah po domeni (tel. 0481-391228).
V	GORICI: v Pokrajinskih muzejih v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Giovanni Zangrando (1876-1941). Atelje in učenci«. Danes, 16. julija, ob 18. uri bo raziskovalec na tržaški univerzi in avtor monografije Daniele D'Anza vodil ogled razstave; do 20. septembra od srede do nedelje 10.00 - 17.00, ob četrtkih 10.00-17.00; informacije po tel. 0481-547541 ali musei@provincia.gorizia.it.
NA CERJU: v prostorih Pomnika bra-niteljem Slovenske zemlje je na ogled razstava skulptur Sergia Pacorija »Ko bridko jeklo postane umetnina«; do 31. oktobra, informacije po tel. 00386-53304670 ali www.miren-ko-stanjevica.si.
Čestitke
~M Koncerti
ALBERTU čestitajo Joško, Jan in David.
Športno združenje Dom (Gorica) in Kulturni dom v Gorici iskreno čestitata ALBERTU VONCINI ob zaključku magistrskega študija. Čestitkam se pridružujejo domovi belo-rdeči košarkarji ter številni goriški prijatelji.
H Šolske vesti
»SKUPAJ Z'GUD'MO« (ZAIGRAJMO):
poletni godbeniški kamp bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Namenjen je otrokom in mladim od 8. leta dalje. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta, značilnega za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala); informacije Luciano Gergolet (tel. 334-9310000) in orkestri/godbe iz Nabrežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za šolsko leto 2015-16 na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 13. ure; informacije po tel. 0481-531508, e-pošta: gori-ca@glasbenamatica.org. SLOVIK prireja v soboto, 12. septembra, v Tumovi dvorani KBcentra na Korzu Verdi 51 v Gorici celodnevno izobraževanje za prevajalce, tolmače in lektorje »Pretok 2015«, ki je namenjeno strokovnjakom za jezikovno kombinacijo Slo-Ita-Slo. Na programu ob 9. uri uvodni pozdravi; ob 9.15 predavanje predstavnika Slovenskega prevajalskega oddelka Evropske komisije »Prevajanje, večjezičnost in terminologija v EK«; ob 11. uri lektorica Irena Kristan Bradač »Slovenščina - najpogostejši dvomi, najlažje rešitve«; ob 13. uri odvetnik in sodni tolmač Luigi Varanelli »Javna uprava v Italiji in v Sloveniji - terminološke zagate«; ob 14.45 znanstvena direktorica Slovika Matejka Grgič »Top&flop prevodov Slo-Ita-Slo»; ob 16.30 svetovalka za ključne kadre Alenka Stanič »Kako načrtovati kariero v deficitarnih poklicih: nekaj iztočnic za prevajalce, tolmače in lektorje«. Število prostih vpisnih mest: 25, prijavnice na spletni strani www.slovik.org, informacije info@slovik.org. Izpolnjene prijavnice je treba poslati na naslov in-fo@slovik.org do 25. julija. PRIPRAVA NA ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA V DIJAŠKEM DOMU »School« kamp za učence osnovne in srednje šole od 24. avgusta do 11. septembra: ponavljanje učne snovi, utrjevanje znanja, poučne ekskurzije, jezikovne delavnice, individualne inštrukcije s poklicnimi vzgojitelji in učitelji. Možna dva urnika: do 13.00 ali do 15.30 s kosilom; cena zelo ugodna. Vpisovanje do 17. julija oziroma do zasedbe mest po tel. 0481-533495 od 8.30 do 15.30.
MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice, ki potekajo v Doberdob do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujajo veliko zabave ter kvaliteten in pester program: jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. Informacije: hisa-pravljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc). S LOVI K obvešča, da je nov multidisci-plinarni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 2015-2016 objavljen na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«.
www.primorski.eu]
SREDNJEEVROPSKA GLASBENA SREČANJA v organizaciji društva ICM - Incontri Culturali Mitteleuro-pei: danes, 16. julija, ob 17.30 v kmetiji Castelvecchio v Zagraju bo posvet o kulturi in ekonomiji; v petek, 17. julija, ob 20. uri bo v KC Lojze Bratuž v Gorici koncert violončeliste Ursule Erhard-Schwertmann in pianistke Edde Andree Graf; v soboto, 18. julija, ob 20. uri v KC Lojze Bratuž se bosta predstavila klarinetist Dušan Sod-ja in pianistka Tatjana Kaučič; vstop prost, več na www.icmgorizia.it.
S Izleti
POKRAJINA GORICA organizira v sodelovanju s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT in združenjem Pro Loco iz Foljana-Redipulje avtobusne izlete na temo zgodovine prve svetovne vojne: 16. in 23. julija, ob 21. uri večerni program »Luči in sence na Krasu prve svetovne vojne« (predavanje in špektakel); informacije po tel. 0481-91697,carso2014@provincia.gorizia.it; več na www.carso2014.it.
SPDG prireja v soboto, 18. julija, 5. kolesarski izlet MTB sezone 2015. Predstavitev izleta bo danes, 16. julija, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Cilj izleta je prelaz Sil-vella v Dolomitih, na meji med Venetom in Južno Tirolsko. Tura je zahtevna. Zbirališče na parkirišču goriškega sejmišča v soboto, 18. julija, ob 6. uri. Obvezna je Čelada; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). Zaželena je prijava udeležencev.
KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z Zadružno kraško banko tradicionalni enodnevni članski izlet na 14. Kmečki praznik - Srečanje slovenskih kmetov petih dežel, ki bo v soboto 25. julija v Železni Kaplji na Avstrijskem Koroškem. Cena izleta 25 evrov. Program izleta in odhod avtobusa bodo javili naknadno. Vpisovanje v uradih Kmečke zveze do četrtka, 23. julija, v Trstu: tel. 040-362941 / e.pošta: kzacts@tin.it, v Gorici: tel. 048182570 /e.pošta: kzgorica@tiscali.it in Čedadu: tel. 0432-703119 /e.pošta: kz.cedad@libero.it.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo dvodnevni avtobusni izlet 12. in 13. septembra za ogled Expo-ja v Milanu in mesta Bergamo; prostih je še nekaj mest, informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem piknika z izletom v Pesariis, da bo prvi avtobus odpeljal ob 7. uri v soboto, 1. avgusta, s trga Medaglie d'oro-z Goriščka, nato s postanki pri vagi pri pevmskem mostu, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Jamelj, Doberdoba in s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Organizatorji priporočajo točnost. Prostih je še nakaj mest, informacije po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.); na račun 20 evrov.
Ü] Obvestila
žni dolini na avtobusni postaji ob 7.15. Dan obiskov za starše bo v nedeljo, 26. julija, od 10. do 17. ure. Ura prihoda v ponedeljek, 3. avgusta, bo naknadno javljena.
0 Mali oglasi
PRODAJAM oziroma dajem v najem 50 kv m veliko in povsem opremljeno stanovanje v središču Gorice; tel. 0481-30835.
0 Prireditve
V GORICI: v Palace hotelu na Korzu Italia bo v petek, 17. julija, ob 20. uri posvet z naslovom »Zone franche urbane«. Sodelovali bodo evropska parlamentarka Isabella De Monte, deželni odbornik Francesco Peroni, predsednik trgovinske zbornice Gian-luca Madriz, podpredsednik Confin-dustria FJK Diego Bravar ter predstavniki demokratske stranke Antonella Grim, Marco Rossi in Bruno Crocetti. Povezovala bo senatorka Laura Fasiolo.
KC LOJZE BRATUŽ IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita na novo »Srečanje pod lipami« danes, 16. julija, ob 20.30 v zunanjih prostorih pri Kulturnem centru Lojze Bratuž. Gostja večera bo Alenka Puhar, časnikar-ka, izobraženka, prevajalka, publi-cistka in urednica, komentatorka, aktivistka na področju človekovih pravic, ena izmed protagonistov slovenske demokratizacije in osamosvojitve. Večer bo vodil časnikar Ivo Jevnikar.
KULTURNO SREDIŠČE INCONTRO-SREČANJE v župnijski dvorani v Podturnu v Gorici prireja niz filmskih projekcij na temo vojne za mir: 16. julija 20.30 »Fango e gloria«, Leonardo Tiberi.
»BLUE NOTE FESTIVAL - JAZZ ART BLUES« bo potekal v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici 17. in 18. julija. V petek, 17. julija, ob 20. uri glasba in besede Marca Anzovina in ob 21.30 jazz večer z Rachel Gould Quartet. V soboto, 18. julija, ob 20. uri potujoči festival poezije in glasbe »Acque di Acqua« in ob 21.30 rockblues nastop Layle Zoe; vstop prost. Ob slabem vremenu bo prireditev v Kulturnem domu v Gorici.
POLETNE PRIREDITVE V TRŽIČU: pod pokritim šotorom v Ul. S. Am-brogio bodo v petek, 17. julija, ob 18.30 brezplačni treningi borilnih veščin, ki jih ponuja Mma Friuli Fight team (ponovitve 24. in 31. julija ter 7. avgusta) in ob 20.45 koncert kitaristov Denisa Biasona in Paola Dal Sacca z naslovom »Flamenco Skatches«.
TOMBOLA V DOBERDOBU: društvo Dob prireja v soboto, 25. julija, po tekmi Merkeduči - Grediščani (ki se bo odigrala ob 21. uri) tombolo na nogometnem igrišču. Tombola znaša 1000 evrov, činkvin pa 500 evrov. Prodaja listkov tombole poteka v vseh vaških trgovinah in gostilnah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane in prijatelje v ponedeljek, 27. julija, ob 18. uri na predavanje zdravnice Irene Tavčar o srčnih boleznih, ki bo v Tu-movi dvorani v KB Centru, Korzo Verdi 51, v Gorici.
Pogrebi
AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor v torek, 21. julija 2015, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah v prvem sklicu ob 20.30 in v drugem ob 21. uri.
AŠZ MLADOST sklicuje redni občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 20. julija 2015, v dvorani ob nogometnem igrišču v Doberdobu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu.
TABORNIKI RMV sporočajo udeležencem dvotedenskega taborjenja v Dolnjem kotu pri Žužemberku, da je zbirališče za odhod, dne 20. julija, v Ro-
DANES V FARI: 10.30, Livia Tell por. Stradner (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.10) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Idolo Anto-niazzi iz bolnišnice v kapelo pokopališča ob 10.00 in na pokopališču; 10.50, Claudia Benussi por. Vidulich iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane ob 11.00 in na pokopališče.
DANES V ŠTARANCANU: 10.00, Silvano Visintin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V MEDEI: 11.00, Giorgio Go-deas (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 16. julija 2015
13
GLOSA
Izziv goriškega večera »Pod lipami«
JoZe Pirjevec_
»Dragi Jože, sinoči si bil na pranger-ju novogoriške desnice (njeni predstavniki so bili najbolj glasni in nekulturni. Desničarji so se odločili, da Ti bodo že od začetka nasprotovali in Te žalili. Publika ni bila voljna, da Te umerjeno posluša. Odločena je bila, da Te bo nenehno motila in zasmehovala. Dodati pa moram, da se je Suš-nik izkazal kot spreten in zvit provokator. Debata na sinočnjem nivoju ne bo reševala temeljnih problemov našega sožitja, pomirjenja in spravljanja...«
Tako je komentiral goriški prijatelj diskusijo, ki sem jo imel »Pod lipami« prejšnji četrtek v Domu Lojzeta Bratuža. Res sem se znašel v situaciji, ki je še nisem izkusil. Medtem ko je moj sogovornik žel apavz za aplavzom, je občinstvo moje besede spremljalo s sovražnimi komentarji in medklici, kar me sicer ni zmedlo, ker sem se v štiridesetih letih nastopanja nekaj naučil, ni mi pa bilo všeč. Pomislil sem na svetopisemskega Daniela v levji kletki. Toda, da ne bo pomote. Ker mi je všeč nabirati raznovrstne življenjske izkušnje, me je zadeva tudi zabavala kot izziv, s katerim se je koristno soočati. Tudi za to, da preverim pravilnost svojih tez.
Ko razpravljam z drugače mislečimi o upravičenosti in zgodovinski teži našega upora, sem a priori v nerodnem položaju, ker zgleda, da sem zagovornik komunističnega režima, kakor se je uveljavil pri nas po vojni, in masakra, do katerega je prišlo konec maja in junija 1945. To nisem. Čeprav Titove Jugoslavije ne demoniziram in sem ji pripravljen priznati marsikaj pozitivnega na domačem in mednarodnem polju, vem dobro, da je šlo za enopatijski režim, s katerim se nisem strinjal in se tudi danes ne. Kar zadeva povojne poboje, menda v Sloveniji ni pametnega človeka, ki bi jih zagovarjal. Umeščam pa jih v čas, v katerem so se zgodili, in razumem željo po
maščevanju in uničenju premaganih kola-boracionistov, ki bi v trenutku ogroženosti lahko postali nevarna peta kolona. Prepričan sem tudi, da bi bili ti ljudje kaznovani povsod , kjer je v Evropi zmagala re-zistenca. Vendar je groza masakra primerljiva s Katynskimi jamami in je spričevalo voditeljev, ki so ga ukazali. Kot sem že pred leti zapisal, so se naši komunisti s tem dejanjem sami vrgli v jamo.
To pa še ne pomeni, da bi odlil z umazano vodo tudi otroka. V upravičenost in dolžnost upora tujim okupatorjem, smrtnim sovražnikom našega naroda, trdno verjamem in ga smatram za najbolj svetlo poglavje slovenske tgodovine. Pri tem odločno odklanjam vsako kolaboraci-jo s fašisti in nacisti, tudi če jo naši desničarji skušajo prikazati kot samoobrambno dejanje pred partizansko krvoločnostjo. V partizanskem odporniškem gibanju je prišlo nedvomno do zločinskih prestopkov, ki pa ne morejo okrniti vrednot upora velikega dela našega naroda, odločenega, da se zoperstavi nasilju Mussolinijevih in Hitlerjevih hord. Tisti, ki so se v strahu pred brezbožnimi komunisti spečali z njimi, so zagrešili najhujšega od vseh zločinov, kakor pravi Dante ko govori o Judi Iškariotu, zločin izdaje.
Po mojem je sprava mogoča samo, če na levici priznamo medvojne in povojne napake in hudodelstva komunistov, in če se desničarji odpovejo vaškim stražam in domobranstvu, ki niso bile drugega kot pomožne paravojaške in policijske enote okupatorjev, odločenih, da izkoreninijo slovenski narod. Naj v potrdilo tej ugotovitvi navedem podatek, ki sem ga pred kratkim slišal na nemški televiziji. Po »končni rešitvi« židovskega vprašanja je Hitler nameraval pobiti vsaj 30 odstotkov vseh Slovanov. Ali je mogoče dvomiti, da bi Slovenci ne spadali zraven?
VREME OB KONCU TEDNA
Vroče bo in vse bolj soparno, v ponedeljek manjši oddih
Darko Bradassi_j^Jj^^^ f.v^ |
Pozitivni učinki hladne vremenske fronte, ki je prešla naše kraje preteklo sredo, so uspeli zdržati, sicer v dveh različnih delih, do včerajšnjega dne. Postopno se je sicer spet pojavila vročina, toda tista bolj »zdrava« in še sprejemljiva. Toplotni indeks je bil zaradi manjšega odstotka vlage in prevetritve občutno nižji kot v minulih dneh. V soboto in nedeljo so temperature znova nekoliko poskočile, nato pa je oslabljena hladna fronta, ki se je pomikala onstran alpskega grebena, v ponedeljek in torek poskrbela za nov manjši oddih. Včeraj pa se je toplotna obremenitev že nekoliko povečala.
Na vrsti je, kot ste verjetno slišali, ponovno subtropski anticiklon, ki bo s severnoafriškim zrakom zaobjel celotno Sredozemlje in se bo nato širil proti severovzhodu. V bistvu se bo ponavljala precej podobna slika kot pred dobrim tednom.
Če je še v preteklih dneh radiosonda iz Cam-poformida pri Vidmu na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila temperature okrog +15 stopinj Celzija, pričakujemo v prihodnjih dneh ob ad-vekciji subtropskega zraka na isti višini okrog +20 stopinj Celzija ali morda še kaj več. Za primerjavo lahko zapišemo, da je na tej višini radiosonda namerila najvišjo letošnjo vrednost 6. in 7. julija, ko se je ta zračni sloj segrel do +20,6 stopinje Celzija. Kot pa smo videli zadnjič, vročina ni odvisna le od temperature, ki jo namerijo termometri, pač pa tudi od ostalih faktorjev, v prvi vrsti od vlage, delno pa vplivata na naše počutje tudi preve-trenost ozračja in sončno žarčenje.
Ravno v tem se bo vremenska slika v prihodnjih dneh najbolj spreminjala. Ob prevladujočem in vztrajnem sončnem vremenu bo ob vzponu temperature postopno poskočila tudi stopnja relativne vlage. Pod zelo vročim višinskim zrakom - ničta izo-terma se bo pozvpela nad 4500 metrov - bo namreč ozračje zelo umirjeno in stanovitno. Zrak bo stagniral, omembe vrednih vetrov - razen dnevnih krajevnih - ne pričakujemo.
Poskočil bo zato toplotni indeks, ki bo mestoma lahko, kljub namerjenim temperaturam povečini do okrog 35 stopinj Celzija ali le malo več (ob morju bomo namerili kakšno stopinjo Celzija manj) dosegel 40 stopinj Celzija. Vročina bo torej čez dan nekoliko manjša ob morju, zvečer pa bo nekoliko prijetneje ob vznožju višjih predelov. Tudi ponoči bo vsekakor bolj vroče kot v preteklih dneh. Prezračevanje hišnih prostorov bo vsekakor priporočljivo v poznih večernih urah in zlasti zgodaj zjutraj, čez dan pa bo bolje zapreti in zatemniti okna.
Toplotna obremenitev bo največja do vključno nedelje, nato bo vremenska fronta, ki se bo pomikala onstran alpskega grebena, vsaj delno poskrbela za nov manjši oddih. V nedeljo zvečer in v noči na ponedeljek bo nekaj več spremenljivosti, možna bo kakšna krajevna ploha in nevihta. V ponedeljek in torek pričakujemo kakšno stopinjo Celzija manj - ne ravno veliko sicer - pač pa bo vremenska fronta nekoliko prevetrila ozračje in bo proti nam s šibko burjo pritekal bolj suh zrak. Toplotni indeks se bo prehodno zmanjšal.
Po zdajšnjih izgledih se bo nato v prihodnjem tednu vročina nadaljevala še nekaj dni, predvidoma do konca tedna, ko bi lahko prišlo do občut-nejše spremembe.
Na sliki: subtropski anticiklon se krepi
PISMA UREDNIŠTVU
Teran - Friderik Vodopivec
Ob prestavitvi v Zgoniku sem dobil knjigo, ki sem jo doma z zanimanjem odprl in začel brati. Dobra volja me je takoj minila, ko sem ugotovil, da mi je g. Friderik spremenil priimek. Postal sem Lupinec in mojega deda Janeza, ki je umrl leta 1942, je zamenjal z Duiliom, ki je s prijateljem Brunom Nattijem leta 1957 v Trstu ustanovil štirinajstdnevnik »Rinascita Agricola«, to je celih petnajst let po njegovi smrti!
Tudi na prvi strani je lastnoročni napis gospoda Friderika: Družini Lupinec izkrena (z črko z) hvala za sodelovanje. (Kakšno?)
Razen tega sem ugotovil, da največ gradiva je prepisanega, večkrat napačno, iz drugih knjig, ki sem jih že bral in jih imam doma. Na primer, ko piše o meni je napačno (ali nalašč?) prepisano iz knjige Vitovska, ki jo je napisal Stefano Cosma, saj on tam omenja svojega deda Duilia. Sem sedaj tudi jaz postal brat od Stefana Co-sma, morda bratranec?
Tudi o drugih vinogradnikih s tržaškega krasa, ki so omenjeni v tej knjigi, je slab prepis iz knjige Vitov-ska. Kar me moti v tej knjigi je tudi poimenovanje, skoraj bi rekel bolestno, vitovska grganja, za vinogradnike tržaškega Krasa, a samo v slovenskem tekstu, saj v Italijanščini postane samo vitovska.
Gospod Friderik ve, da imamo v naših krajih samo eno ime in to je Vi-tovska. Ve tudi, da se pri njih mora uporabljati na vseh listinah in etike-
tah izključno Vitovska Grganja, ker so to trto tako vpisali na uradni seznam in on je imel glavno besedo pri tej zadevi. Sedaj imamo v Bruslju dve imeni za isto vino. Ve tudi, da so vinogradniki na slovenski strani s tem imenom nezadovoljni, ker težje prodajajo, posebno v tujino. Ve tudi, da je to vneslo na tržišče zmedo, ker kupci ne vedo kaj je eno in kaj drugo, ali je to isto vino.
V knjigi so vinogradniki iz Pra-prota postali Šempolajci. Kante tudi iz San Pelagio. Mene pa je pustil brez vasi.
Na strani 88 je zemljevid območja pridelave terana, na naši strani so vsa imena samo v italijanščini. V Tržaški pokrajini se lahko prideluje teran v San giovanni (z malo začetnico), San Pelagio, Sgonico, Villa Opicina, Trebiciano, Padriciano, Ba-zovizza (s črko z ). Edine dve vasi, ki sta napisani tudi »dvojezično« sta Santa kroce in Kontovello ?! ... škoda da tam ni terana. Rad bi tudi spoznal vinogradnike terana iz Villa Opicina, Trebiciano, Padriciano e Bazovizza.
Vasi Repen, Col, Briščiki v Re-pentabrski občini ne obstajajo. Kot tudi ne obstajajo Zagradec, Repnič, Koludrovica, Salež, Samatorca in Brišče v Zgoniški občini. V Devinsko Nabrežinski občini ni Praprota, Trnovce, Prečnika, Mavhinj, Cerovelj, kjer se lahko proizvaja teran z zaščitenim poreklom.
Rad bi vedel mnenje gospe Jol-ke Milič, ko bo videla ta zemljevid s takimi napakami. Tudi navajanje terra rossa, kot nekaj pristnega kraške-
ga se mi zdi velika neumnost, kot da je ime Teran prišlo iz terra. Sam Mak-similjan Ripper (Nemec) je to teorijo zanikal, saj pravi, da je ime prišlo iz slovenske besede: to rano grozdje. Ko greš v vinograd avgusta meseca, vidiš prve pobarvane jagode prav teranove.
Na strani 78 je slika, poimenovana Kamnita zaščita pred požari (kraška gmajna), protezione antin-cendio in pietra (landa carsica). Ta slika je posneta na mojem hribu Škljunk in je delo ruskih ujetnikov, ki so pred 100 leti gradili strelske jarke za Avstro Ogrsko vojsko. Te jarke sem jaz očistil in porušene zidove popravil. V ozadju se vidi tudi plošča, ki sem jo postavil v spomin svojemu dedu (po moji mami), ki je padel kot avstrijski vojak na italijanski fronti v Trentu, kot tudi ruskim ujetnikom, ki so lačni te zidove gradili.
Na koncu knjige dobimo reklamo podjetja Vodopivec - Innovative Sollutions for Enology and Beverages Industry, celo pol strani. Zdi se mi neumestno, ker baje pisec knjige dela reklamo za svoje podjetje. Med predstavitvijo v Zgoniku je povedal, da sta projekt in knjiga stala 1 milijon in šestdeset tisoč Evrov, ki so prisli iz evropskih fondov (denar je tudi naš, saj plačujemo davke). Res ni malo, kaj pravite vinogradniki TERANA? Jaz sem se omejil na napake, kjer se piše o meni in tudi na nekaj drugih, ker so take, da jih ne moreš spregledati.
Upam da bo še kdo drug kaj komentiral o tej knjigi.
Lep pozdrav
Danilo Lupinc
Kje je pokopališče?
Pišem glede članka objavljenega 2. julija na 6. strani z naslovom »Vojaška pokopališča na tržaškem Krasu« Pričenja se: »Stota obletnica začetka prve svetovne vojne je bila povod za projekt LASa o vrednotenju krajevne dediščine na temo prva svetovna vojna.« V nadaljevanju so navedene vasi kjer so bila ta pokopališča. Med njimi tudi vas Bani. »46 na vojaškem pokopališču pri Banih.« Ker niti starejši v vasi ne pomnijo, da bi slišali za to pokopališče, spašujemo člankarja če nam bi pojasnil, kje je bilo?
Lep pozdrav
Pavel Vidau
Esatto -Tari
Spoštovano uredništvo,
se opravičujem, da se tako hitro oglašam še enkrat in še enkrat. Se mi pa zdi vredno zabeležiti. Naj mi bralci ne zamerijo, če se še enkrat oglasim v zvezi s TARI 2015.
Kot sem že pisal, sem obvestilo TARI prejel v slovenskem jeziku. Včeraj (14.07.2015) pa sem prejel isto obvestilo še v italijanskem jeziku.
Dvakrat stroški za papir in tiskanje, dvakrat poštni stroški ... je bilo treba?
Igor P. Merku
Rimska »hitrost«
Spoštovano uredništvo.
Posiljam v prilogi krajsi prispevek, povzet po Dolomitenu. Mislim,

da bo zanimalo nase bralce o rimski "hitrosti".
Konec oktobra bo minilo osem let kar so se prebivalci treh občin v pokrajini Belluno - Cortina/Anpezo, Fodom/Buchenstein, Souramont/Col-le S. Lucia- na referendumu odločili za priključitev deželi Tridentin-ska/Južna Tirolska, piše Dolomiten. Za ponovno združitev je glasovalo več kakor tri četrtine volivcev (78,8 odst.).
Vlada bi bila morala v roku 60 dni v parlamentu vložiti osnutek zakona, ki bi upošteval jasno izraženo voljo prebivalstva in s formalnega vidika uredil novo upravno porazdelitev.
Zal se to doslej še ni zgodilo in so se vse vlade dosledno izmikale po zakonu predvideni obveznosti. Zamudo je skušal popraviti predstavnik južnotirolske ljudske stranke Zeller, vendar tudi njegov zakonski predlog doslej ni bil upoštevan.
Omenjene tri občine so do leta 1923 upravno sodile v območje dežele Tirolske, zatem pa so jih pripojili novoustanovljeni pokrajini Belluno.
Tako piše Dolomiten z dne 4. in 5. julija na strani 28. Po osmih letih od referenduma
Vlado Klemše
1 4 Četrtek, 16. julija 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
kolesarstvo - »Hude« pirenejske etape Toura
Vse odločeno?
PAU - Vzpon na legendarni Tourmalet ni prekrižal načrtov vodilnemu Chrisu Froomu, ki je še povečal vodstvo nad Vincenzom Nibalijem. Sicilski »morski pes« je v zadnjih treh kilometrih izgubil skoraj še eno minuto. Od vodilnega Angleža zaostaja že 7:43. V 11. etapi dirke po Franciji je do zmage prikolesaril poljski kolesar Rafael Majka. Po 188 km od Paua do Cauteretsa je imel član ekipe Tinkoff-Sa-xo eno minuto prednosti pred drugim Ircem Danielom Martinom (Cannondale-Garmin). V skupnem vodstvu ostaja Britanec Christopher Froome iz Skyja. Druga pirenejska etapa je kolesarje popeljala skozi šest vzponov, med njimi tudi na prelaz Tourmalet z oznako ekstra kategorije. Še preden so se tekmovalci spopadli z vzponi, so z begom poizkusili štirje kolesarji, ki si večje prednosti niso prikolesa-rili. Na vmesnem sprintu se je skupina ubežnikov povečala, po 75 km pa se je na čelo dirke preselilo kar nekaj kolesarjev, ki se dobro znajdejo v gorah. Vsi niso zdržali, Martin pa se je v lov za vodilni podal tik pod vrhom prelaza Aspin. Sedem km pred vrhom Tourmaleta je napadel Majka, ki je do cilja vztrajal sam.
»Vedel sem, da je etapa zelo težka. Tourmalet ne more biti lahek. Rad imam vroče vreme. Ujel sem pravi beg. Zmago
PLANINSKI SVET
Izlet na Jalovec
Jalovec (2643 m) spada med najvišje vrhove Julijskih Alp. Zaradi njegovih edinstvenih oblik ga uvrščamo med najlepše vrhove slovenskih gora. Njegove skladne in jasne ter ostro odrezane ploskve mu dajejo podobo kristala. Lepota te skalnate gore, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam: Loški Koritnici, Tamarju in Zadnji Trenti, vsakogar očara. Tudi tržaškim planincem je Jalovec posebno drag, zato načrtuje Slovensko planinsko društvo Trst v letošnjem poletju, točneje v nedeljo, 2. in v ponedeljek, 3. avgusta, dvodnevno turo z vzponom na njegov vrh. Predviden je vzpon iz doline Trente. Ob načrtovanju ture se je društvo želelo spomniti dragega prijatelja, zvestega društvenega sodelavca in ljubitelja gora, nepozabnega Renata, ki je to goro še posebno ljubil in si je neskončno želel, da bi enkrat stopil na njen vrh, a mu žal to ni bilo usojeno. Tržaški planinci se bodo zbrali v nedeljo, ob 5.30 v Bazovici pri Kalu in se z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, peljali do izvira Soče, oziroma do parkirišča Flori, na začetek ture. Od tod je speljana gozdna pot, ki se v serpentinah strmo dviga do razpadle planine Trenta in naprej čez rušnata in gozdnata pobočja do Zavetišča pod Špičkom (2010m). To zavetišče, ki stoji ob robu srpastega me-lišča, predstavlja izhodišče za vzpon na vrh Jalovca. Ob sestopu bodo po-hodniki, utrujeni od osem urne hoje, prespali v Zavetišču pod Špici<om, naslednjega dne pa se bodo po isti poti vrnili v dolino. Tura je zelo zahtevna, primerna za izkušene in trenirane planince. Ker je koča majhna in razpolaga s skromnim številom prenočišč, je število udeležencev omejeno. Vpis do ponedeljka, 27. julija, oziroma do zapolnitve mest. Za vpis in informacije pokličite tel. št. 040413025 (Marinka).
posvečam svojim sotekmovalcem, predvsem Ivanu Bassa in Danieleju Bennatiju, ki je danes padel. In družini, ta mi daje veliko moč. Ni še konec Toura, nisem prišel zaradi boja za skupno zmago, sem sem prišel pomagat Albertu. Tour bo še dolg. Še vedno ni odločeno,«je po tretji etapni zmago na Touru povedal Majka. Edini Slovenec na 102. Touru Kristijan Koren (Can-nondale-Garmin) je skozi cilj prikolesaril na 143. mestu z zaostankom 32:34 minute, skupno je na 55. mestu (+52:38). Alberto Contador je bil včeraj 10. in na skupni lestvici znaša njegov zaostanek 4:04.
Col du Tourmalet je z 2115 m nadmorske višine najvišji cestni prelaz v francoskih Pirenejih. Nahaja se v departmaju Hautes-Pyrénées in povezuje vzhodno ležečo dolino Campan z dolino Baréges
ansa
nogomet - Trener FC Koper Rodolfo Vanoli
»Naša tekma leta«
»Hajduk je favorit, toda...«- »V 1. SNL ostaja favorit Maribor, tudi mi ciljamo visoko«
Italijanski trener slovenskega nogometnega prvoligaša FC Koper Rodolfo Vanoli (na fotografiji) se veseli zadnjih dveh mesecev sedenja na klopi kluba z Obale. Na koncu lanske sezone (maja) je osvojil državni pokal, s pomočjo katerega so se ru-meno-modri predsednika Anteja Gubera-ca uvrstili v evropsko ligo. Na začetku nove sezone so se »kanarčki« okitili še s su-perpokalno lovoriko (po izvajanju enajstmetrovk so premagali Maribor). Uspešno pa so prestali tudi prvi predkrog kvalifikacij evropske lige: na dveh srečanjih so bili boljši od islandskega Vikingurja (0:1, 2:2).
»Izpolnili smo vse začetne cilje. Predsednik Guberac je lahko zadovoljen. Zdaj pa nas čakajo drugi izzivi. V prvi vrsti splitski Hajduk, ki ima slavno zgodovino. Pred nekaj leti je v Spliti treniral tudi dekan italijanskih trenerjev Edy Reja. Hrvati so favoriti. Mi pa se jih ne bojimo. Skušali jih bomo presenetiti. Skušali bomo zmagati,« je napovedal trener Vanoli, ki je priznal, da na domači tekmi prvega kroga evropske lige, proti Vikingurju, niso blesteli. »Bili smo v težavah. Nekoliko utrujeni. Morda pod pritiskom, saj so naši navijači pričakovali zmago. Islandci pa niso slaba ekipa. Vseeno nam je uspelo v drugi krog.«
Vaši uspehi v Sloveniji odmevajo tudi v Italiji. Ali vas je morda snubil kak A-oziroma B-ligaš?
Resnih pogovorov še ni bilo. Koper ostaja zame prioriteta. Na ta klub sem tudi čustveno navezan.
Premagali boste Hajduk in najel vas bo Udinese ...
(smeh) ... Fantazija. Mimogrede: po tekmi proti Vikingurju so me trije navijači Udineseja zaprosili za skupno fotografijo.
Kolikšne so možnosti za preboj v tretji predkrog evropske lige?
Minimalne, ampak so. Ta je naša tekma leta. Hajduk je v prvem predkrogu premagal estonski klub Sillamaeja Kaleva. V nedeljskem prvem krogu hrvaškega prvenstva pa so v Zagrebu iztrgali točko Dina-mu. V splitskem taboru je morala na višku.
Konec tedna se bo začelo tudi 25. prvenstvo 1. SNL. Lanska sezona ni bila najboljša. Letos so bržkone cilji višji?
Velja. Maribor ostaja favorit. Olim-pija se je okrepila. Domžale in Celje sta solidni ekipi. Tudi mi bomo skušali povedati svoje. Že v nedeljo, ko bomo v Kopru (ob 20.15) gostili Domžale, bomo videli, koliko je ura.
Kaj pa drugi primorski prvoligaš ND Gorica?
Zaradi stečaja Parme so zabredli v težave. Igrali bodo s pretežno domačim moštvom, ki se bo boril za obstanek v ligi.
Današnja tekma proti Hajduku je
razprodana. V Kopru so prodali vse vstopnice (le 2592). Organizatorji bi jih z lahkoto prodali tudi 10.000 in več. Nogometaši Hajduka so včeraj popoldne prispeli v lipiški hotel, kjer so so ogledali tudi tamkajšnjo kobilarno in njene lipicance. (jng)
#PLTS ... ali Prva Liga Telekom Slovenije. Pari prvega kroga nogometne prve lige: jutri Maribor - Zavrč, v soboto Rudar
-	Krka, Olimpija - Gorica, v nedeljo Krško
-	Celje, Luka Koper - Domžale. Jesenski del se bo končal sredi decembra, spomladanski se bo začel konec februarja, konec sezone pa bo 21. maja 2016.
Danes v Kopru posebni prometni režim
Današnja tekma na Bonifiki bo ob 19.00. V Kopru pričakujejo več kot dva tisoč navijačev splitske Tor-cide, zaradi česar bo v okolici Bo-nifike vzpostavljen poseben varnostni režim, prišlo pa bo tudi do začasne zapore prometa. V času tekme, od 17.30 do 22. ure, bosta tako za promet povsem zaprti dve cesti, in sicer cesta Zore Perello Godina, vozni pas ob OŠ Koper, v smeri proti stadionu, ter Ljubljanska cesta, vozišče ob stadionu, v smeri proti Ša-lari. V času zapore bo urejen obvoz, in sicer po Piranski cesti na Pristaniško ulico (v smeri proti Vojkovem nabrežju) in po Ljubljanski cesti (v smeri proti stadionu) na Ferrarsko ulico. Danes bo za promet povsem zaprt tudi del parkirišča pri stadionu Bonifika, ki bo rezerviran za potrebe nogometne tekme, v tem času (od 18. ure dalje) pa bo Merca-tor center 2 dvignil svoje zapornice in obiskovalcem tekme omogočil brezplačno parkiranje.
kolesarstvo
Ivan Basso: operacija je bila uspešna
MILAN - Italijanskega kolesarja Ivana Bassa (na fotografiji na Bassovi strani družbene spletne strani Instragram z ženo po operaciji), ki so mu diagnostici-rali rak na testisu, so včeraj operirali v milanski bolnišnici San Raffaele. Med jutranjim kirurškim posegom so mu odstranili levo modo. 38-letni kolesar (doma iz Gal-larateja pri Vareseju), ki je v ponedeljek na francoskem Touru šokiral javnost z izjavo, da je zbolel za rakom, je včeraj popoldne »začivkal« na spletno stran twitter: »Vse ok. Sem dobre volje!« Njegovi najbližji in navijači so se oddahnili. Rak na modih je najbolj pogost ravno med trideset in štiridesetletniki. Predstavlja pa 1 % vse rakastih obolenj med moško populacijo.
REKORDERKA - Serena Williams, ki je pred dnevi prevlado v teniškem svetu potrdila z novo wimbledonsko zmago, je poskrbela še za en mejnik v zgodovini ženskega tenisa. Ameriška zvezdnica, prva igralka na lestvici WTA, ima dvakrat več točk kot najbližja zasledovalka. Vse odkar so leta 1973 uvedli računalniško lestvico najboljših igralk na svetu, se še nikoli ni zgodilo, da bi imela vodilna igralka dvakrat več točk kot drugouvrščena.
KOLAJNA - Na svetovnem sablja-škem prvenstvu v Moskvi je Italija dosegla prvo zlato kolajno, ki si jo je okrog vratu nadela Rossella Fiamingo.
KRANJC - Slovenski 21-letni nogometaš Luka Krajnc je novi član B-ligaša Cagliarija.
ČEDAJSKA - Čedajska banka je novi partner v abonmajski kampanji videm-skega nogometnega A-ligaša Udineseja.
ODBOJKA - Finalni del svetovnega pokala: Italija - Srbija nočna tekma
košarka - Pallacanestro Trieste
»Poveljnik« Andrea Pecile
Predsednik tržaškega košarkarskega kluba Pallacanestro Trieste Mario Ghiac-ci je že pred časom izjavil, da sta prioriteti klubskega vodstva tržaškost (triestinita) in mladi igralci. »Prvega načela sem se držal, drugega žal ne,«je na včerajšnji predstavitvi v tržaški športni palači PalaRubini predstavnikom medijev dejal predsednik Ghiacci, ki je predstavil novo okrepitev tržaškega drugoligaša: 35-letnega tržaškega košarkarja Andreo Pecileja. »Mlad žal ni, je pa zelo izkušen in zaupali mu bomo vlogo poveljnika,« je še dodal Ghiacci. Pe-cile je prve košarkarske korake naredil pri Don Boscu. Nato je igral v Gorici in pri številnih klubih na Apeninskem polotoku (Pe-saro, Ragusa, Siena, Avellino, Rimini, Jesi, Bologna in nazadnje Orlandina Basket). V Španiji je oblekel dres Seville, Granade in Breogana. Z državno reprezentanco je zbral kar 78 nastopov. »Ponosen sem, da bom lahko igral za tržaški klub. V preteklosti žal mi niso nikoli ponudili te možnosti, zato se
Predsednik Mario Ghiacci in Andrea Pecile
fotodamj@n
moram zahvaliti predsedniku Ghiacciju, da je pomislil name,« pravi Pecile, ki bo v prihodnji sezoni nosil številko 10.
Tržaška ekipa, ki jo bo tudi v novi sezoni vodil »coach« Eugenio Dalmasson, počasi dobiva pravo podobo. »Iščemo še dva Američana in dva italijanska igralca. V teku so pogovori še z 21- letnim Tržačanom Stefanom Bossijem, ki je lani igral za Trapani (Legadue). Ekipo bomo dopolnili v prihodnjih tednih. Prvenstvo se bo namreč začelo konec septembra, tako da moramo pohiteti,« je dejal Ghiacci in dodal: »Trudimo se, da bi pridobili nove sponzorje. Trst žal nam doslej ni priskočil na pomoč. Nove pokrovitelje iščemo vse naokrog po Italiji.« V novi sezoni bo Pallacanestro Trieste imel pod svo-
jim okriljem tudi ekipo mladincev. (jng)
V Lignanu Sergio Tavčar
V Lignanu v Tenda Bar bosta danes dve zanimivi predavanji, ki ju priredijo v okviru evropskega prvenstva U20. Ob 17.15 bosta na temo »Mednarodne izkušnje« predavala Marco Sodini (pomočnik trenerja v Milanu, Bologni, Livornu in Kijevu) ter Save-rio Montanari (direktor watchbasket.com). Ob 18.30 bosta na vrsti še trener Fabrizio Frates in športni novinar na koprski televiziji Sergio Tavčar.
EP U20: Italija »out« - Drugi del: Italija - Izrael 75:64, Belgija - Latvija 66:75, Poljska - Slovenija 58:50
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 16. julija 2015
15
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Prvi odcep desno 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 45. Festival na-rodno-zabavne glasbe Števerjan 2015 (2. del), sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Superquark 23.40 Overland
RAI2
RAI MOVIE
14.00 Film: Sulle tracce dell'assassino (det.) 15.55 Film: Copia conforme (dram.) 17.45 Novice 17.50 Film: La banda delle frittelle di mele colpisce ancora (vestern) 19.40 Film: I due gattoni a nove code... e mezza ad Amsterdam (kom.)
RAI PREMIUM
10.55 Nad.: Un posto al sole 11.55 19.25 Nad.: Terra Nostra 12.40 Le cinque gior-nate di Milano 13.35 The Cooking Show
-	Il mondo in un piatto 14.05 Nad.: Chia-mata d'emergenza 15.00 Aktualno: Anica
-	Appuntamento al cinema 15.05 Nad.: Il mastino 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amo-re 17.45 Novice 17.50 Nad.: Batticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Ho sposato uno sbirro 21.20 Nad.: La dama velata
RETE4
6.00 Nad.: Lena 6.20 Nad.: Il tocco di un angelo 7.05 Nad.: Le sorelle McLeod 8.30 Serija: Il nostra amico Charly 10.0013.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0017.50, 18.15, 20.30 Dnevnik in vreme 14.05 Film: Sul filo del pericolo (triler) 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: I nostri cari vicini 21.05 LOL
6.40 Serija: Magnum, P.I. 7.40 Nad.: Kojak 9.15 Nad.: Bandolera 9.45 Ricette all'italia-na 10.30 20.30 Dalla vostra parte 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken - Coppia in giallo 16.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Serija: Walker Texas Ranger 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Serija: Il commissario Schumann 23.30 Confessione Reporter
CANALES
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Film: Alice una vita sottosopra (kom.) 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.05 Nad.: Il segreto 16.15 Film: Rosamunde Pilcher - L'amore della sua vita (rom.) 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Pa-perissima Sprint - Estate 21.10 Coca Cola Summer Festival
ITALIA1
21.15 Film: Bella dolce Baby Sitter (triler) 22.55 Nad.: Under the Dome
_RAI3_
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Agora 10.10 Dok. film: Il traforo del Monte Bianco - Il sogno logico 11.15 Nad.: Doc Martin 11.5514.00, 18.55, 23.00 Dnevnik in vreme 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.15 Kolesarstvo: Tour de France 2015, 12. etapa 17.00 Tour Replay 17.45 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.10 Serija: Kebab for Breakfast 20.35 Nad.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.20 Film: A Royal Weekend (biogr.) 23.40 Serija: Perception
_RAI4_
12.50 19.20 Once Upon a Time 13.45 Kyle XY 14.35 The Collector 15.20 Robin Hood 16.05 The Lost World 17.00 Warehouse 13 17.45 Novice 17.50 Film: Love, Wedding, Marriage (kom.) 20.05 Star Trek: Next Generation 21.10 Teen Wolf 21.55 Supernatural 22.40 Film: The Bank Job (krim.)
_RAI5_
13.50 La Terra vista dal cielo 14.40 India selvaggia 15.40 Jessica and Me 16.45 Ples: Under Construction 17.15 Prima della prima 17.45 Novice 17.50 20.40 Memo -L'agenda culturale 18.20 I tesori nascosti dell'India 19.30 John Fante - Profilo di scrit-tore 21.15 Glasba: Valchua, Mozart 22.25 Ples 22.50 Ghiaccio bollente 22.55 Joe Strummer - Il futuro non e scritto
Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 8.3013.00 Dodici minuti con Cristina 8.45 Aktualno: Musa Tv 12.30 Rotocalco Adnkronos 12.40 Le ri-cette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring
_LAEFFE_
10.4518.45 Bourdain: Cucine segrete 12.50 Il cuoco vagabondo 14.50 Il re dello street food 16.05 Silvia, pepe quanto basta 16.35 Jamie: Menu in 15 minuti 19.50 Novice 20.00 Citta nascoste 21.05 Film: The Women - Donne (kom.) 23.10 Nad.: Omicidi tra i fiordi
_CIELO_
12.15 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.1515.15 MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Case in rendita 18.15 Fratelli in affari 19.15 House of Gag 20.15 Duck Dynasty: buzzurri e bizzarri 21.10 Film: House Broken - Una casa sot-tosopra (kom.) 23.00 Film: Labbra di luri-do blu (dram.)
DMAX
6.55 Serija: The Middle 7.40 Risanke 9.30 Nad.: Smallville 11.25 Nan.: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: American Dad! 15.05 Nan.: Futurama 15.30 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Nan.: Camera Caffe 16.30 Serija: Royal Pains 19.25 Serija: N.C.I.S. - Miami
21.10 Film: In Time (zf, '11, i. J. Timber-lake) 23.25 Film: The Apparition (horor)
_IRS_
13.00 Film: Il sommergibile piu pazzo del mondo (kom.) 15.05 Film: Maciste alla corte dello Zar (pust.) 17.05 Film: Dimmi che fai tutto per me (kom.) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger
12.30 19.30 Banco dei pugni 13.20 20.20 Recupero crediti 14.10 Quando meno te lo aspetti 15.05 Cacciatori di fantasmi 15.55 Texas Tarzan 16.50 A mani nude nella pa-lude 17.45 Top Gear 18.35 Fuori di veranda 21.10 Due macchine da soldi 22.00 L'im-pero dei rottami 22.55 I maghi delle auto 23.45 Video del tubo
SLOVENIJA1
5.50 16.25, 22.45 Poletna scena 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 9.20 Kviz: Vem! 9.50 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.45 Slovenski pozdrav 12.00 Dok. serija: Zdravje Slovencev 12.35 Evropski magazin 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Moj gost/Moja gostja 15.50 18.00 Risanke in otroške serije 17.25 Dok. odd.: Vse poti vodijo k vodi 17.55 Novice 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 23.50 Pozabljeni Slovenci 22.00 Odmevi 23.15 Nad.: Strasti
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.00 Kviz: Male sive celice 8.45 Dok. film: Težko je biti vodja 9.00 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.35 19.10, 0.00 Točka 10.20 Dobro jutro 12.20 Pričevalci 14.45 0.45 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 17.20 Dok. serija: City Folk 17.50 Nan.: Začnimo znova 18.20 Dok. odd.: Po Kubi s Simonom Reevom 20.00 Film: Angelski delež (dram.) 21.35 Nad.: Konec parade 22.35 Serija: Bernhard Oranj-ski, kraljeva baraba
KOPER
13.45 Dnevni program 14.00 23.45 Cez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Boben 15.20 21.15 Castrocaro 2015 15.50 21.45 Avtomobilizem 16.05 Slovenski magazin 16.30 Najlepše besede 17.05 Arhivski posnetki 18.00 23.15 City Folk 18.35 23.40 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Nautilus 20.30 Zvočno klasični 22.15 Glasba zdaj 22.50 Na obisku
21.15 Film: There Be Dragons - Un santo nella tempesta (dram.) 23.05 Film: Kill List (horor)
21.00 Film: Pensavo fosse amore... inve-ce era un calesse (kom., It., '91) 23.15 Isc-hia Global Festival 23.35 Film: Il viaggio di Capitan Fracassa (kom.)
_LA7_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.35 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Navarro 16.20 Serija: Ironside 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 In onda 22.40 Film: The Crew (krim.)
_LA7D_
6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menù di Benedetta 13.00 21.10 Nad.:
POP TV
7.00 Risane in otroške serije 8.35 10.30, 11.40 Tv prodaja 8.5017.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.45 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 12.10 Enostavni obroki Rachel Allen 12.40 MasterChef Slovenija 14.00 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Dubrovni-ška zora 17.00 18.55, 23.05 Novice in vreme 21.00 Film: Želim si te (rom., '98, i. J. Aniston) 23.40 Serija: Mentalist 0.30 Serija: Vohun v nemilosti
KANAL A
7.0018.00, 19.45 Svet 7.55 10.55, 13.00 Pazi, kamera! 8.4011.15 Serija: Vzgoja za začetnike 9.05 Risanke in otroške oddaje 10.40 11.45, 12.30 Tv prodaja 12.00 Nan.: Vzgoja za začetnike 13.30 Film: Grozljiva
_ Č k 16 . ,..	VREDNO OGLEDA
HM Četrtek, 16.julija	-
Lifij Rai 3, ob 21.20
A Royal Weekend
Velika Britanija 2012 Režija: Roger Michell Igrajo: Bill Murray, Olivia Williams, Olivia Colman in Samuel West
Tretja mreža Rai bo od danes in vse do konca poletja posvetila serijo četrtkovih večerov ljubezenskim filmom. Prvi je postavljen v leto 1939, ko je britanski kraljevi par odpotoval na obisk v ZDA, k ameriškemu predsedniku Franklinu Roosweltu. Kraljica Elizabeta in njen soprog sta se na prvi uradni obisk čez ocean podala, da bi ameriško vlado zaprosila za zavezništvo in pomoč v vojni proti nacistični Nemčiji. Ameriški predsednik pa je na domu, v rezidenci v Hyde Parku, kjer je z ženo Eleanor sprejel angleška gosta bolj malo razmišljal o mednarodni politiki. Nekaj hiš stran je namreč živela njegova daljna sestrična Daisy Suckley v katero se je Franklin noro zaljubil.
Franklina Delano Rooswelta igra čudoviti Bill Murray, ki zagotavlja filmu nadvse simpatično dodano vrednost.
jasa (triler) 15.20 Film: Ameriška pita 4 (kom.) 17.10 Serija: Vohun v nemilosti 18.55 Serija: Mentalist 20.00 Film: Policijska akademija 7 - Misija: Moskva (kom., '94) 21.35 Film: Zbogom, dekleta (krim., '97, i. M. Freeman) 23.50 Film: Tihi spro-žilec (akc.)
PLANETTV
10.45 Nad.: Ljubezen in kazen 11.45 Tv prodaja 12.15 Film: Najboljši oče na svetu (kom.) 14.05 Nad.: Sulejman Veličastni 16.00 Ellen 16.50 Nan.: Prijatelji 17.20 Bo-gnedaj, da bi crknu televizor 18.15 Film: Fairfield Road (dram.) 20.00 22.15 Danes 20.30 Film: Kosmato maščevanje (kom.) 22.30 Nan.: Ujeti pod kupolo 23.20 Nan.: Seks v mestu
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Patrizia Jurinčič in Romeo Gre-benšek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Danes z nami; 12.15 K izviru navdiha; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val: V studiu Valentina San-cin in Jernej Šček; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava škrjančkov - 17. del., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 DIP; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 19.30 Nogomet; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 22.30 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Radio viaggio; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 0.00 Nottetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 6 Četrtek, 16. julija 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
ClP	1020
1010

Nad večjim delom Evrope je območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah priteka k nam s šibkimi zahodnimi vetrovi topel in postopno nekoliko bolj vlažen zrak.
Danes bo delno oblačno. Še bolj bo soparno kot v prejšnjih dneh. Pihal bo rahel veter. Popoldne bo v gorah spremenljivo s krajevnimi padavinami in nevihtami, ki bodo dosegle tudi nižine.
Danes bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Popoldne bodo možne krajevne nevihte.
Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 20, na Primorskem do okoli 22, najvišje dnevne od 28 do 34 stopinj C.
Jutri bo jasno in zelo vroče. Pihal bo šibak veter. V gorah bodo prisotne krajevne plohe.
Jutri bo sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo in še bolj vroče. Popoldne ali zvečer bodo posamezne vročinske nevihte.
¡2 Sonce vzide ob 5.31 in zatone g ob 20.51
Dolžina dneva 15.20
Luna vzide ob 6.02 in zatone ob 20.47
z 2010 - Zgodaj zjutraj je § močan naliv zajel območje Lendave, samodejna meteorološka postaja je zabeležila 48 mm padavin v 45 minutah. Sicer je bilo jutro v večjem delu Slovenije nenavadno toplo, ponekod se ni ohladilo pod 20 °C.
Danes: ob 4.36 najnižje -60 cm, ob 10.45 najvišje 36 cm, ob 16.30 najnižje -16 cm, o ob 22.07 najvišje 41 cm. 2 Jutri: ob 5.03 najnižje -59 cm, ob 11.17 najvišje 38 cm, ob 17.03 najnižje -17 cm, ob 22.37 najvišje 38 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25,5 stopinje C.
500 m...........26
1000 m...........22
1500 m...........20
2000 m...........17
2500 m...........13
2864 m............9
UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 9 in v gorah 10.
Predsednik češkega parlamenta pijan vodil sejo Gerhard Richter namerava svoje slike vzeti iz muzejev in jih prodati
PRAGA - Predsednik češkega parlamenta Jan Hamačekje pijan vodil parlamentarno sejo, poročajo češki mediji. Da je imel težave pri izražanju in osredotočanju na pred njim stoječi ekran, je razvidno iz videopos-netka, objavljenega na spletu, vse skupaj pa je priznal tudi sam. »Žal mi je. Popil sem le dve šilci slivovke,« je dejal Hamaček. Šestintrideset-letni socialdemokrat je medijem še povedal, da je pozabil, da zaradi bolečin v hrbtenici uživa zdravila, kombinacija z alkoholom pa je prispevala k njegovi "utrujenosti". »Priznam, da to ni bila dobra ideja,« je dejal. V znak neke vrste opravičila je v dobrodelne namene daroval 10.000 kron (slabih 370 evrov).
DRESDEN - Nemški umetnik Gerhard Richter, ki je s svojimi deli zaznamoval sodobno umetnost, grozi, da bo svoja dela vzel iz muzejev in jih prodal. Z grožnjo se je odzval na predlog novega nemškega zakona, ki omejuje izvoz del nemške umetnosti z namenom zaščite kulturne dediščine. Richter, čigar dela dosegajo najvišje vsote na dražbah, je izjavo, da bo dela kar se da hitro "vrgel" na trg, dal za časopis Dresdner Morgenpost. »Nihče mi nima pravice ukazovati, kaj naj počnem s svojimi slikami,« je dejal in poudaril, da ne bo vlade prosjačil za dovoljenja za prodajo svojih del. »Ti ljudje nimajo pojma o umetnosti,« je ogorčen.
nemčija - Štiriletna zaporna kazen za danes že 94-letnega Oskarja Groninga
Obsojen »knjigovodja iz Auschwitza«
Kot častnik SS je na peronih pobiral prtljago deportirancev, ko so jih odpeljali v plinske celice, ter denar in dragocenosti pošiljal v Berlin
HANNOVER - Sodišče v nemškem mestu Lüneburg je 94-letnega Oskarja Gröninga, znanega kot knjigovodja iz Auschwitza, včeraj obsodilo na štiri leta zapora, poročajo tuje tiskovne agencije. Kot je pojasnilo sodišče, so ga spoznali za krivega sostorilstva pri umoru več kot 300.000 ljudi.
Gröning je bil častnik enot SS v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Pri enotah SS v Auschwitzu je služil od septembra 1942 do oktobra 1944 in je bil odgovoren za upravljanje z denarjem in dragocenostmi umorjenih. Zato se ga je v medijih prijel vzdevek "knjigovodja iz Auschwitza".
Bil je med tistimi, ki so v Ausch-witzu pričakali vlake z deportiranci. Sledila je delitev na "sposobne za delo" in "neuporabne". Ena njegovih nalog je bila pobrati prtljago, ki so jo na peronih pustili slednji, ko so jih odpeljali v plinske celice. »Sledi množičnega umora je bilo treba zabrisati, preden so prišli naslednji taboriščniki,« je njegovo delo v obtožnici opisalo tožilstvo. Prtljago je moral nato preiskati, popisati denar in dragocenosti ter jih poslati na sedež v Berlin.
Sodnik Franz Kompisch je včeraj ob razglasitvi sodbe, ki je višja od zahteve tožilstva, povedal, da je Gröning »v mašineriji, ki je bila zasnovana izključno za pobijanje ljudi, v sistemu, ki je bil po vseh standardih nehuman in za človeško psiho nevzdržen, zavestno prevzel varno pisarniško delo«.
Gröning je med sodnim procesom na sodišču priznal, da nosi moralno krivdo. Priznal je tudi, da je v prtljagi umorjenih taboriščnikov iskal denar in dragocenosti, jih pošiljal v Berlin ter tako nacističnemu režimu omogočil go-
spodarske koristi in podpiral sistematično pobijanje s strani nacistov.
V sporočilu, ki so ga pred časom na sodišču prebrali njegovi odvetniki, je zapisal, da ne čuti potrebe, da bi preživele holokavsta zaprosil za odpuščanje.
»Samo Boga lahko prosim, da mi odpusti,« je sporočil. V torek, ko je imel zadnjo možnost spregovoriti na sodišču, pa je obžaloval čas, ko je delal v Ausch-witzu. »Nihče ne bi smel sodelovati pri Auschwitzu,« je dejal s tresočim glasom.
Odvetniki so za Groninga spričo njegovega vedno slabšega zdravstvenega stanja in pripravljenosti na sodelovanje zahtevali oprostilno sodbo. Tožilstvo pa je zahtevalo tri leta in pol zaporne kazni. Tožilec Jens Lehmann je v sklepni besedi dejal, da zahtevana kazen temelji na »skoraj nedoumljivem številu žrtev«, olajševalna okoliščina pa je, da obtoženec nosi omejeno krivdo za njihovo smrt. Sodišče naj bi po njegovih besedah tudi upoštevalo, da je bilo v preteklosti proti Groningu uvedenih več preiskav, vse do lani pa so so se vse preiskave končale brez obtožnice.
Preživeli holokavsta in svojci žrtev, ki so bili v procesu proti Groningu so-tožniki, so sodbo označili za zelo pozen korak k pravici. »Člani SS, kot je Gro-ning, ki so sodelovali pri umoru naših družin, so nam povzročili vseživljenjsko, nevzdržno trpljenje,« so navedli. »Niti sodni postopki niti besede obtoženih ne morejo olajšati tega trpljenja. A daje nam zadoščenje, da se sedaj storilci ne bodo mogli do konca življenja izogibati pregonu,« so dodali.
Sojenje Groningu se je začelo aprila in naj bi bilo eno od zadnjih tovrstnih sojenj. Proces je znova odprl vprašanje, zakaj do sojenja nacističnim zločincem pogosto prihaja tako pozno, potem ko so ti desetletja živeli v miru in na svobodi.
V Nemčiji je desetletja veljala praksa, da sodijo le tistim, ki jim lahko dokažejo konkretne zločine. To se je spremenilo šele leta 2011 s primerom medtem že pokojnega Johna Demja-njuka, ki je bil obsojen sostorilstva v umoru več kot 28.000 Judov v taborišču Sobibor, čeprav mu neposredne udeležbe niso mogli dokazati. (STA)
islamisti - Video
Kalifat grozi
balkanskim
državam
ZAGREB - Skrajneži Islamske države so na YouTubeu zagrozili vsem državam na Balkanu, da jih bodo zasedli. V videu z naslovom Mi smo islamski kalifat so v verski pesmi napovedali uvedbo islamske oblike oblasti v Albaniji, BiH, Črni gori, Makedoniji in Srbiji ter na Hrvaškem in Kosovu. V video sporočilu so naprej objavljena priporočila preroka Mohameda iz zbirke hadisov Buharije in Muslima, v kateri se omenja vztrajanje v boju proti ljudem, dokler se ne bodo sprijaznili, da ni drugega boga razen Alaha, ter sprejeli islamske vere. Samo tako naj bi zavarovali svoje življenje in premoženje. Njegovo branje je spremljala fotografija kolone vojaških vozil borcev Islamske države.
Sledi kasida, verska pesem, v kateri grozijo Albaniji in vsem državam na območju nekdanje Jugoslavije - Slovenije ne omenjajo -, da jih bodo zasedli in uveljavili kalifat. »Veselite se, oj Balkanci, približujejo se vam boljši dnevi, k vam prihajajo muslimani, mi smo islamski kalifat,« poje eden od skrajnežev Islamske države v videu posnetku, ki ga na spletni strani objavlja hrvaški časnik Jutarnji list. Njegovo petje spremljajo fotografije zemljevida vsake države, ki je tarča Islamske države. Država se nato obarva črno, dokler ni črno celotno ozemlje Balkana.
Na koncu sporočila grozijo tudi ameriškemu predsedniku Baracku Obami z verzom »naj se tudi on veseli, ker bodo zmagali sinovi islama in islamski kalifat«. Besede spremlja podoba skrajneža Islamske države, ki z nožem koplje oči ameriškemu predsedniku. (STA)