----— Največji itormiki jinevnik ▼ Zso mogli plačati vožnjo v Rusijo. Mnogi med njimi so brez dela in brez denarja. Nimajo stanovanj, niti živeža ter jih preživljajo usmiljeni ljudje. Vlaila se je hotela zavzeti zanje, toda zadnj ea.se je Moskva prenaipolnjena s tujei. V mnogih slučajih spi po osem do desrt oseb v en i sobi. l*oleg Amerikaneev je tudi zelo mnogo Nemcev in drugih narodnosti, ki so prišli v TJusijo za delom. IVoil odhodom so jim ruski agenti "obhjubilii. (la bodo v Rusiji dobili delo, stanovanje in živež, tod.vsega tega niso našli. .Miloši so prišli v tl«'ž«*lo kot tu-rsKii in kot taki m» morajo dobiti dela. Xekateri so dobili delo. toda pričelo je prihajati vedno več tujcev in vlada je morala ne-kaj ukreniti, da ustavi to priseljevanje. Posebno Amerikan«i so nahajajo v zelo slabem položaju, ker Združene države v Rusiji nimajo svojih konzulov, ker še nLso priznale sovjetske vlade. Clan pred.~ednižtva delavskega komisarijata Mibael Itorodin jo rekol. da b > vlada skrbela, da u-blaži Kvoje po 4 a ve glede tujcev ki so zdaj v deželi ali pa ki so na potu v Rusijo. Vsi drugi pa bodo morali takoj odpotovati iz države, ko jim poteč«' njih vizum. DEVALERAH0ČE REPUBLIKO Novi irski predsednik De Valera hoče neodvisno Irsko. — Noče preklicati pogodbe z Anglijo. Dublin, Irska, 17. marca. — Ob 1500-letniei, ko je irski patron sv. Patrick stopil na irska tlva. se ta dežela nahaja v položaju, ko hoče ustanoviti svojo lastno neodvisno državo. Eamon de Vealera. republikanski voditelj in novo izvoljeni predsednik izvrševalnega sveta, je reki*l tujezemskim časnikarskim poročevaJem. da je njegov cilj irska republika, tla pa ne priporoča. da bi se takoj preklicale vse pogodbe z Anglijo. Kot pravi de Valera, bo v novem parlamentu prva točka, tla se v zaprisegi izpusti besedilo glede podložnosti do angleškega kralja. l>e Valera pravi. vrtove in prvo zelenjavo po farmah. ČEVLJAR JE JEDEL ŽEBLJE. Reading, Pa., 17. marea. — Čevljar .Jakob Iiheimheimer je vse svoj«« življenje imel navad", tla je pri popravljanju čevljev vedno držal žeblje v ustih. Zadnje čaxe mu je pričel želodec nagajati. Zdravniki ga operirali in v njegovem že I odri i s<» našli 200 ž»*b-Ijev. ki so bili zapičeni v kožo želodea. Kheimheinier ji* priznal, da mu je pogosto ušel kak žeb"lj po grlu. da se pa za to ni zmenil. USMILJENI PREDSEDNIK T-ima, Peru, 17. marea. — Predsednik Luisi M. Sanehes Cerre je dobil

roki z meščanko In print* se je odpovedal vsem kraljevim dostojanstvom. Zdaj pa pravijo nekatera poročila, tla je kralj kupil zelo drago i»oročno darilo, ki ga hoče pokloniti Len-nartovi ženi in tla bi\ tudi svojemu vnuku odpustil njegov korak. NEMČIJA PROTI P0DUNAVSKI FEDERACIJI Nemška vlada je zavrgla francoski načrt.— Predlaga v zvezo več držav. Prodaja žita in poljedelskega orodja. Berlin, Nemčija, 17. marca. — Nemška vlada je s posebno spomenico, ki jo vročila francoskemu (toslaniku Andre Kraneois-Pon-cet. zavrgla načrt franeoskega ministrskega predsednika Autlre Tardieu za podonavsko gtKpodar-sko 1'ederaeijo. Sptunenie.'i poutlarja. tla je mogoče izboljšati gospoda rs k v raz-mede v ('ehoslovaški, Jugoslaviji in Romunski samo. ako se ustanovi velika evropska trgovska zveza. v kateri bi zlasti balkanske države, ki so večinoma poljedelske. na trgu imele prednost v žitu. ost a hi države bi pa imele prednost v prodaji industrijskih izdelkov. Kot pravi vplivni list "Vossi-sehe Zo.tung", bi trgovske pogodbe z <)«;i^iko in Ji«>munsko takoj lahko stopile v veljavo in bi Nemčija po tej pogodbi vse svoje žito kupnvala na Ogrskem in Itomun-Kkem. Toda pričetek izvrševanja pogodbe je bil odgoden. ker je protestirala Rusija in Argentina, kjer je Xemeija tlt>slej kupo valu svoje žito. Nemška vlada pravi, tla je potrebno skleniti tako veliko jjtnpo. darsko federacijo držav, da bi vse poljedelske države mogle prodati svr>;o žito tlržavam. ki ko v fetleraeiji. pa nLso^>oljeo drugih krajih. j Šanghaj, Kitajska, 17. marca, i Kuomin easniska agentura je do-, bila iz Mandžurije -poročilo, tla1 prodira stotisoč kitajskih prost-o-' voljeev v treh smereh proti Muk-denu. Po vseh krajih, kamor pride jo, trgajo mantlžurske zastave ter »bešujo na njihovo mesto kitajske na cijojia list i ene zastave. Čaugčun, Mandžurija, 17. marea. — Močan oddelek mu udžu irskih prostovoljcev, katerim poveljuje mandžurski voditelj Tsig-hat, je zavzel važno trgovsko mesto Fu-Yu. Prostovoljci razj>ola- irajo tiuli z artilerijo. Lord L vtton, voditelj preisko- ! value komisije Lige narodov, je dobil danes od trgovcev in uradni kov v Mukdenu bozojavko, da raje pre 30.000.t)00 Kitajcev v Man-j džuriji v smrt kot pa tla bi živeli t>od japonsko nadvlado. Manžui"sko tlržavo so Japonci i ustanovili v namenu, da razkosajo K it a j-k o. ADn/£F< nst in "GLAS NARODA" SOVJETI NE PRIZNAJO MANDŽURIJE Moskva, Rusija, 17. marca. — Poročila iz Tokija. da bo sovjetska vlada v kratkem priznala novo vlado v Mantlžnriji. je sovjetska vlada zanikala. Sovjetska vlada pravi, da politika nove dražve še ni bila določena. MANDŽURSKO GLAVNO MESTO Čangčun, Mandžurija, 17. marea. — Glavno mesto nove mantlžurske države 1'angeun je bilo na željo diktatorja llenry in Pu-vi prekrščeno v novo ime ftinaing. 1 kar pomeni nova prestolica. MAČKA DOBRA POMOČ Kingston, N. C., III. marca. — Paul Long priporoča, da bi vsak električar imel kot svojega poma-gača za najwlja vi> električnih žic — mačko. Ko je imel napeljati električno žico nad stropom SO čevljev daleč. je spoznal, tla temu delu ni kos. V glavo pa mu šine pametna misel. V strop naredi luknjo, pri-veže žieo marki za rep. zamaši luknjo in justi samo en palec veliko luknjo za žico. Xa drugem koncu stropa pa razbije -drop In u:jpravi odprtino, da je mogla priti Mkozi mačka. In res mačka je pri drugi odprtini prišla in privlekla s seboj žieo. NAPADALCA MORATA UMRETI Lima, Pern, IG. marea. — Po prekem sodu sta bila tlva napadalca na predsednika države Peru. Luis M. Sanehes Orro. obsojena na Kinrt. dva sta dobila dosmrtno ječo. dva pa sta bila TFpro-ščena. POGAJANJA ZA MAJNERSKE PLAČE Chicago, 111., 17. marea. — Naloga. da sestavi nova plačilna lestvica za 1'iiited Mine Workers of America .je bila izročena pododboru operaterjev in premoga r-jev na skupni konferenci. Opera-' torji so zavrgli zahtevo premo-garjev za krajši delovni čas m za ver j o plačo. j Podobor Sestoji iz devetih zastopnikov premoga rje v. Prva naloga pododbora je, d o gnat L koliko premoga pride v državo llli-nos iz vzhodnih držav. Pogodba preneha 31. marea. Ako pred tem časom ni podpisana nova pogodba, se bo delo nadaljevala za nedoločen čas po dosedanji plaiiilni lestvici. ATENTATOR POMILOSCEN De Rosa je hotel ustreliti princa Humberta. — Obsojen je bil na pet let ječe* :— Pomilosčen na Humbertovo prošnjo Bruselj, Belgija, 17. marca. — Kralj Albert je pomil«»stil Ferili-danda de Kosa. ki je skušal usmrtiti italijanskega prestolonaslednika princa Jlnmberta ko se je l?4. oktobra 1929 mudil v Bruslja malo preti svojo porok > z belgijsko princeso Marijo J ose. De Kosa. ki je bil visokošolee in ki je bil zaradi atentata ■obsojen na petletno jeeo je otlslužil skor« polovico svoje kazni: Zagovorniki zatrjevali, »la je tie Kosa zelo občutljive narave, tla jti velik rodoljub in nasprotnik fašizma. Star je 23 let. Princ ni bil ranjen. Splošno se domneva, da je princ Humbert pri svojem zadnjem obisku v lirnselju sam prosil kralja Alberta za pomiloSčenje svojega napadalca. ALFONZ JE OPUSTIL POLITIKO MESTO OPUSTI VOLITVE Lamar, Colo., 17. marea. — Meščani vasi Wiley so sklenili, da bodo občinske volitve, ki se imajo vršrti to spomlad, preklicane, da si prihranijo $150 strokov. Stari občinski odbor bo vodil ' » mestno upravo se 7.a eno leto. STAVKA POLJSKE UNIJE Varšava, Pojlska. 16. maarca. Poljska delavska unija je razglasila enodnevno stavko v protest, ker ji je bila prikrajsena bolniška podpora. Oblasti so odredile vse potrebno, da se preprečijo ko-, nuinlstični izgredi. Vlada je tiuli ; prepovedala za dva dni prodajati J opojne pijače. Vsa policija je pri-I pravljena. Marseilles, Francija, 17. marca. Prejšnji španski kralj Alfonz XIIf. je na svojem potovanju prišel v to pristanišče iz Kgipta. Predno je z avtomobilom odpoto* val v San Kemo s svojim pribočnikom vojvodo Miranda, je naznanil, ošlji-te na naslov: **01as Naroda" 21(5 West 18th Street New York, N. Y. Eclinole tako naslovljena pisma bodo zagotovo dospela na pravi naslov. Rojaki, vpoštevajte to! S tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev. i* I w ^T A - II f ^ r Tte ^ \ JLi-ZjL kJ • Alll J MJ i Suoc^y. S Ust slovenskih delavcev v Ameriki. | 78,000 j _ Entered asJSecond ClaM Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y.t under Act of Congress of March 3r 1870 " • ____ _ NEW^YOEK, FRIDAYTMARCH 18^32. — TETZK, 18. MARCA 1932 " .VOLUME - LETNIK TTTT ODA* NEW YO&K, FRIDAY, MARCH 18, 1032 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Dopisu Vso jo napeto pričakovalo izida glasovanja, ki so jo vršilo v poslanski zbornici irlodo ivsohicijc poslancev Kocka in LiutliiiMima. Itesolucija je za lil ovala pioklic zvezno proliibieijske zakoiKnlajo. Ko bi bila zakonodaja enkrat preklicana, naj bi -o poverilo k«>ntrolu nad alkoholnimi pijačami posameznim državam. Za resolucijo jo bilo oddanih glasov, proti nji pa 227. Izid ni nikogar presenetil. -M okra č i so sieer pi-e«*ej n;ipi*eonti«-i pr zadevi, ki zastruplja ameriško družinsko življenje ter je istočasno tudi leglo najhujših zločinov. Ako vso natančno premislimo, pridemo do zaključka, da bo prohibiei ji kmalu odzvoniln. Poklicni politiki jo bodoliekaj časa še vzdržali, toda samo na papirju, kajti v praksi ji jo že zdavnaj odklenka-lo. Danes vedo tudi najbolj zgrizeni suhači in oni, ki so zaslužili s pijačo na milijone in milijone dolarjev, da tako no bo šlo več dolgo naprej. Suhači, prav dobro vodo, zakaj so leto za letom zavlačevali glasovanje in zakaj so ameriškemu narodu u-metno prikrivali, kakšno razpoloženje vlada v zveznem kongresu z ozimni na prohibicijo. Vsak volilec jo bil zatrdno prepričan, da možak, katerega je poslal v kongres z naročilom, naj skušajo riredila svojo prvo in lepo uspelo priredilo v v Hobo-krnn. Prireditev s,mi jo bila prav lopa in odkritosrčna manifo-stacija jugoslovanskih kolonistov za svoj«' zasužnjene bral.* v Istri in na Primorskem. Pozdravni nagovor je aincl prof. Pori«", za njiin jo jrovoril Mr. Ivan Mladineo, zastopnica Kola jugoslovanskih sester in ostali {Tovorniki. V imenu Slovencev pa je govoril Marian Pfoifer. Tomu m» sledilo koncertno točke, kat»Tista izvajala naša narodna p ovca Mr. Ivan Ribi." in Mr. Emil Blaže-vič ob zvokih tamhurasko«ra ovko-stra. Xa sporedu so bile zastopane M-bkke. hrvatsko in slovensko narodni' )X'srai. kar je poudarilo izraz po pnom stremljenju in medsebojnem podpiranju. Ta.ko jo imela prireditev skupni značaj in se j«- razvila prav animirana zabava. Lop jo bil poglod -na skupino pestrih narodnih nXato pa se jKKlaja koncertni dol programa, kat-rega otvori-ta naša dobro znana in pnilj-ub-Ijena pevoa Ivan Ribič in Emil IMažovič. Pri tej priliki nas bodo prav prijetno iznenadilo naše simpatične pevko Antoinette in Valentina Rupnik, Pauline Potisek in Mary Oivhek. Koncertni d4 pa zaključita naša mlada muzikanta Mr. Valentin Orohok mJ. in George Hodnik ml., ki -to zadnjo časo prav pridno u-dojstvujeta na glasbenem polju. Koncertnemu delu sledi predvajanje naše. popularne naivni no igro ^Prisega o polnoči**. Veseli in Žalostni temperament našega kmeta so prav dobro uveljavi v narodni igri in som prepričan, da bo in odločno izvedli. Tem potom opozarjamo vse ro-iako. zlasti pa Jožice in Joške, ki žele lepo proslaviti svoj god. da se zabave udeleže. M. P. Lorain, Ohio. Ker rad prebiram dopise, želim tudi malo opisati, kako .smo dne 13. marca Slovenci v tjorainu obhajali dvestoletnico rojstva .prvega predsednika Združenih držav George Washiugtona. Zvečer ob 7.30 je bila dvorana S. N. .Doma lopo okrašena in napolnjena z nad -liiO odraslimi Slovencu. ki so so gostili pri okusno obloženih mizah. Naše mladenke, naše članico Gospodinjskega kluba N. X. D. so vso skrb prevzele in završilc vse v polno za do volj-nost naših želodcev. Pred pričet-kom in ipojodino so igralo gdč. Angela Kise« hard t piano in Josephine violino ter gospa Pauline Svet. Vsi stno imeli lep užitek ob tako krasnih komadih. Ker jo to e-po poslušati ga jo bilo in je poka-kazal. da jo kos svoji nalogi, m-kar je dobi! obilo priznanje. Y.n njim so prišli na vrsto- domači govorniki, nadzornik kluba Palaee -ditelje mosta, kot. župana, sodnika in enake, da se jim tizkaže, spoštovanje. Ostali nas pa samo takrat poznajo, kadar iiiis potrrbu-jejo. drugače smo pa foreigners. Z;l razkl.-JKtanjo zgodovine imamo sami zmožne osebe, kot »lapri-iuor -odvetnika .losepiui Svetela. •Tr, in Loo 1». Viranta, (zobozdravnika Franka M ram or a in par š<>!- Kkih ii«"-iteljie. š«- lahko l»rlčiikujemo pomoč v kakem slučaju ; v drugem »lučaju se na domačem ognjišču najboljši poti-ea peče. T)a .se prekinejo govori in s,* da malo razvedrila občinstvu, so zapelo angleške pesmi v solo gospodične Aug. Eisenhardt. Alioo Svete. Mary Polutnik in g. Louis Seme. Spremljali so jih na glaso. vir Mi»s Ilermina Zortz, .loo Svete iu Louis Seine, kar so vsi vršili v polno zadovoljnost navzočih. Iv zaključku programa smo še skupaj zapeli 'Star Spangled l»anner" ter so razšli. Opazovalec. bili dosedaj razcepljeni 'in'malomarni. V sedanji depresiji bomo znali ceniti hvalevredno delo Jugoslovansko Centralno Organiza-oije. Podrobnosti glede delovanja in ciljev te organizacije boste sji-šaLi na javni seji okrožja št. 2 v četrtek 24. marca ob osmi uri na 2653 S. Lawn da d c Ave. Odbor vabi vse Jugoslovane, živečo v tem okrožju na to sejo. Vsak ho dobrodošel. Na vsa vprašanja so bo točno odgovarjalo. SREBRNA MAŠA REV. JOS. ŠKURJA ic Peter Zgaga Pogovor. Ko sem so nekoč vozil pod Včeraj, na dan sv. Patrika. si slovenska fara Matere Bcžje v uličn<» železnico proti Itronxu, jo Pittsburghu, Pa., nadela prazniško poleg mene mlada kraso- obleko, ker jo v nji vršila slavnoš-t tiea, ki jo bila navidez zatop- prve srbme sv. maše v dotični na- Ijona v časopis. selbini, katero je daroval domači Med drugimi• gospod župnik, Rev. Josip Škur. odličnimi govorniki bodo tudi g. J*. Todorovieh. g. J. Bjankini. gospa Helen Kusar in Dr. F. Pan-lio. Po zaključku važi\ogai sestanka l.'o nekoliko proste zabave. Na svidenje! Za. puhlieijski odbor: Charles -Renat". Marquette, Mich. Prosim, priobčite mi par vrstic v priljubljenem listu CHasn Naroda. Od nas se le redkokdaj čita kak dopis, ker je to le mala. slo- „ . . . . . „ t iu- i . , I licejski in teologicni kurz pod vod- venska naselbina, komaj pet dni-' . _ . ( ctunm I7urctr>ih rvrnfocnrioi' Dro. m nas je in par samcev. Vsi smo brez dela. Par nas je bilo zaposlenih pri South iShore železnici, sedaj •smo psi dobili počntnico. Za koliko časa. ne vem. -Presneta depresija. kdo ve. kdaj 1» ho ko-noe. v South siiore družba jo haš do-končala novo nakladniseo za ru-flo, toda dosodaj nima še nobenega naročila. Priloženo vam pošiljam š<*st dolarjev za obnovitev naročnine na ti las Naroda, brez katerega bi no mogel biti. Pozdrav vsem roj n kom širom Amerike, tebi (Jlas Naroda pa želim obilo naročnikov. Pozdrav tudi Petru Zgagi. Joe Obreda. Fallon, Nevada. Naznanjam vam žalostno novico, da n;is j,- moj brat. Frank Ite-br.I Ziivodnn zapustil. Tukaj j<* bival devetnajst let n:fc farmi. Iti! je štirikrat operiran, kajti imel je raka v žejodeii. v boluišuiei v San FraneJseo je t»i 1 petnajst mesecev. Star je -bil štiriin.štirideset let. Rojen je.hil v Novi va.si (podo-mačo Anžikov). Zapušča ženo ]Ma-rv It,-bol, hčeri .Mary in Annie, sina Johna, bratranca Joe Robol in mene. žalujočo sestro. .Mary Shane. Sudbury, Kanada. Prilaigam znesek .'fe.'l.fKl za podaljšanje naročnine. Delavskih razmer ne ibom opisoval, ker po pravici vam povem, da še nisem delal odkar se nahajam v tej obljubljeni deželi. Zdi so mi. da moje življenje poteka tako. kot je potekalo Margareti. o kateri ste objavili lep i roman. Ona jo prestala, in tudi I jaz bom prestal. Vedno se na dam i bol jih časov, in seni skoro uver-I jen, da bodo kmalu napočili. Predvsem moram biti hvaležen ; svojim prijateljem, ki nii na vse I načine pomagajo. Dobro je. ker sem godec po pokJieu in mi je moja edina tolažba harmonika. In j tako za zajtrk vstanem. za kosilo I si zaigram, za večerjo grem pa spat. Na ta način zamore človek zelo poceni živet t Ko bo kaj bo- II je. vam bom že sporočil Pozdrav! Tony Pa vi o v ič. Da izrazijo svojemu dušnemu pastirju vdani farani svoje srčno občutke in voščila, se je isti večer v Slovenskem Domu vršil slavnostni banket. Iz "življenja in delovanja župnik i Rev. Josip Škurja posnemamo tole: Rodil se je 25. oktobra. 1880 v Prosnidu, tri ure hoda severoza-padno od Kobarida na Beneškem. Njegova prva učitelja sta bila pokojni Rev. Anton Pavša in Rov. Janez Kruder. Dne 9. novembra. 1906 je stopil v škofijsko semenišči v Vidmu, kjer je izdelal gimnazijo. stvom izvrstnih profesorjev. Predel je subdjakonat dne 9. junij,\ i 1906 in dijakonat pa meseca juliji. 1906. V duhovnika je bila posveten od prevzvišenega videmskega nadškofa Petra Antona Zamburiir.*, dne 16. marca, 1907. Zapel je svoiu slovesno prvo sv. mašo v cerkvi sv. Lenarta v Prosnidu. na praznik sv.' "ion. ("o takoj m Jožefa. 19. marca, 1907. Dne 18 »«• utihnete. Poleg nje je bil prazen sedež. Na dvainštirideseti ceiti je v^tn. pil mlad moški. Kar tir j N<> se mu zaiskrile. ko jo je ugleda I in je takoj sedel p«>-I^g nje. Moj običaj ni prisluškovati, toda tedaj ><'ni nehote ujel sledeči pogovor. < Mi: — Kako srečno naključje. Kdo hi »i mislil, da se bova tukaj sestala. Ona tg.a začudeno pogleda in rezko odvrne): — fiospod. jaz vas no poznam. < >n (se veselo zasmeje ter j<> hoče potreptati p<> rami. toda ona mu v^t ogorčena pokaže hrbet» : — Ivo som vas lani n« uadorna srf-eal na Coney Island«, ste Smo ia-ko govorili. Oua : — -laz že tri leta nis« ni bila oa Couov Islandu. < >n r — No, je bilo pa pred tremi leti. če ni bilo lani. Ona: — (Sospod. vi ste »esra-minijote in ta-hom poklicala marca, lgOTi je bil dolccen za ka- kondnktorja. ki viuho na prihod- plana svetišča in božje poti na Sta- nji postaji izročil stražniku, ri Gori nad Čedadom. Dne 3. api;- < >n : — j ne ho tak » hudo. Ta- la, 1908 je bil imenovan za kurata ko pravi vsaka ž« tiska. Vse pra- cerkve Marije Vnebovzete v Dolenjem Barnasu pri sv. Petru ob Nu-diži. Dne 25. oktobra, 1910 je bil promoviran za kurata in učitelja v Topolovi pri Liveku. Ker se je bil tam zameril šolski avtoriteti, katera ga je dolžila, da poleg italijanskega jezika in italijanskega duha, uči in navdušuje beneško slovensko mladino zanimati se tudi za slovenski jezik, je bil prestavljen dne 22. januarja, 1912 na Visont, k zapadnim beneškim Slovencem. ' Leta 1913. na poziv Rafaelove družbe, se je zglasil pri soriškem nadškofu za misijonarja za Severno Ameriko. Dne 8. junija, 19'i je bil potom škofijskih pisem izročen čikaškemu nadškofu, in sirer kot pomožni duhovnik cerkve sv. Jožefa v Jolietu, 111. To služba je nastopil šele dne 15. novembra. 1914. Iz Jolieta se je preselil v Lorain, O., dne 3. novembra. 13ii. Dne 23. oktobra. 1917 je bil predstavljen na župnijo Marije Vnebovzetje v Collinwoodu, O., kjer je župnikoval do konca februarja. 1924. Vsled obolelosti Rev. John C. Mert->lja. župnika v Pittsburghu Pa., je bil Rev. Škur imenovan n.i njegovo mesto; kjer pastiruje .še danes v občno zadovoljnost svojih faranov. POZDRAV! Pozdravljam brata, sestro, svaka in vse prijatelje iz kanalskega okraja, ki se nahajajo v An*en t in i. Leopold Velisek, P. O. Jenda, N. S. W., Australia m Wmt 18th St., Hew York, N. 7. Eveleth, Minn. Delavske razmere „sa vedno na eni in isti točki, kakor vse povsod, zatorej jih ni potreha opisovati. Vreme jo različno, kar se pa tiče cele zime. se ne smemo pritoževati, ker je bila se precej ujrod- i na" Posebnosti ni ■za poročati, ker jih večkrat, poroča na ni dobro znani Mr. Matija Pogorele. Kako pa kaj sosedje v Kanadi? . Tudi od tam so bolj redki dopisi, i Kaj pa Atek iz Tivoli .' Tudi od ujejra bi rad kaj glasu. I Vesele velikonočne praznike : svem čitateljem (S. X. širom Anic-t rike in Kanade. Enako želim uredništvu in Petru Zgaigi. John Skopin. Chicago, HL Jugoslovanska Centralna Organizacija je tu ter že posluj«* v precejšnjem razmahu med nami. District št v. 2. kamor »pad:« lawn-dalsko okrnijo, zboruje vsak četrti četrtek v ineseru. ob osmi uri zvečer v lterga rje v i dvorani. Jugoslovanska Centralna Organizacija inm obširen program. Vsak zaveden in napredon Slovence ali Jugoslovan bo gotovo pristopil k tej korrstni organizaciji. Organizacija ni politična. -ni ustavljati i«*r j«- oi* morem premagat i. Ona : — \o. če je liikrt. ram odkritosrčno povem, da pri meni ne bust«« iiin'Ii spvi-. On : — Tor«^j « na izn»«»«l nflh /.♦•n ljubijo korajžnili in n : — Xo. t<« j.- pa nekaj krasnega. Kakš.-n slučaj! Povedati vam namreč moram, da >e zanimam samo za ti%t«* ženske, ki zv«*>te »vojiiu mo/.em. < >na : — Ja. kaj pa s«-! On: — < '«• boste v«'rje I i ali ne. menije v*»een ». toda povedati vam moram, da jaz tudi poročen. •Ona: — Hodite to ali ono. jaz vas sploh nisem vprašala, če >t,-poročeni ali 11«*. T ■ me niti najmanj n«* bi liga. On : — Dozdeva «.«» mi. da i»i radi izvedeli par podrobnosti «» moji ženi. Ona: — Opažam, da vas je vaša žen.* j«ko slabo vzgojila. On «ogorčen i : — ti«>*pa. nobenim p*>goj«'in !!«*■ dopustim, da hi žalili mojo ž«*iio. Ona: Vi ste pa res kava lir. On: — .Moja žena je tako b*pa in izobražena, da se sploh «a n«»-h»*no drugo žtMisk-* na s vem ne brigam. < hia : — Zakaj -t.* tn«* pa nagovorili * i>ti: — Zato. da zamorein opaziti razliko miti mojo ženo iu h n»l znajo o č»-ni ilrtig«*m govoriti k«»t o mn. «|i. Moja žena j«* pa «lrngačna. • kkosiio m«£ii:i «»bhičiti p* tu«li kuhati zna. Ona: — Stavim, da ne zna tako kuhati kot jaz. t Mi: — "šij s«* lahko pr»*.pričat»\ prihodnje |»ostaj«» sta samo • Iva hhka d«» i»"J««®h «hn»>u l*oj- • litt« x Wi»-noj. boste ]x»ku»ili. kakš**n cake j.» spekla. I »na: — Ali je vaša iena doma T O« i p tgledu na ur»»>: — Xe. •laj j«* ž«* s**daj je ni več doma. Kn j»* tri •"-♦*»rt na s.*den». gr«* v k in«*inat»graf. Ona : — X'». il<»bhi |ki pojdiva. Toda pov»ilati vam ni »ram. da jaz nisem poročena. On: — Saj tudi jaz ni«em. Na prilnMlnji ptstaji sta izstopila in izginila v noč. t "Glas Naroda" j OvMd slid PubUsb#d bf PLOTBMVG rCBLUHDIO COMPJJVT (A Corporation) mux* BaJcnr, Prtsldcol L. BenTriu flM» of liinliuMi of thi nniQinritlwi anil irlrtrMif nf ibrrrn officers. ■I M. Hib lir—i. Bmffc of MiitoiUm Nwr Torfc City, W. J. "Olil N A B O D A * (▼•K« of tb« r—pH) Lwu«d Irery Daj Except Bondaya and HoMdaya Ba eaio lato felja Hat aa AmerUo-Za New York aa celo leto 17.00 la Kanado_______$«.00 za pol lata-----------MAO Ba !>ol lata ...................»3.00 Za hxoaemstro aa celo leto------97iK) Ba_ftetrt_leta__________________4150 Za pol leta ......................UM ___ 8ub*crtpUon Yearly »8.00._______ Adrertiaement on ABraement. "Qiaj Naroda - lahajajeakl dan IrrxemU nedelj In praanltof. Ooplat brca podplea in oaabnoati aa na prloMoJejo. Ooar naj at bla-fovoil poaiijatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proalmo da aa nam todl prejftnje blvalliče neanenl, da bltreja najde _____mo naalovnlBa.__ "GLAS NAAODA". tli W. lSth Street, New Yerfc. 1« Y. Telephone: CHelsea 3—3tit PROHIBICUA G L A 8 NARODA- KEW YORK, FRIDAY, MARCH 18. 1832 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. Kaj se dogaja sirom sveta JAVNA USMRTITEV V FRANCIJI prof. Lumsden pa je napram eksperimentom avstralskega znanstvenika zelo skeptičen. On sam se je mnogo bavil z oživljanjem mrtvecev in sicer je delal te poskuse z mačkami. V mnogih primerih se mu je to posrečilo celo tedaj, če je srčni utrip miroval več nego uro. Odvijal jih je pa s starimi metodami, n. pr. z injekcjami adrenalina, z vbrizgavanjem kisika v žile itd. Opazil pa je, da ni obujena žival nikoli več živela normalno. To pripisuje Lumsden temu, da je pač nemogoče oživiti vse dele možganov, če se je krvni obtok ustavil za več ne»o 5 minut. Gouldovi rezultati so gotovo zanimivi in lepi, treba pa je, da jih znanost še preizkusi. o 0 ŽENSKAH V BABILONU O ženskah v Babilonu je izdala te dni francoska pisateljica Ge-neleve Tatonis, avtorica arhičnega romana o egiptskem kralju Tu-tankajimu zanimivo knjigo "Pri-cori iz življenja žen v Babilonu". Pisateljica opisuje med drugim babilonski sejem nevest. Opis &e nanaša na dobo krvavega vladanja kralja Nabuhodonozorja. Na širni hovo korist. Navzoči so njegov predlog odobravali in so samo čakali, kakšen naj bi bil omenjeni 4 4 dragoceni predmet". Mladi mož je pokleknil pred svojo ženo in ji na splošno presenečenje odvzel svileno podvezo za nogavice. Ta dragoceni predmet je dal na dražbo in je dosegel zanj nekoliko sto frankov, ki so jih št? isti večer razdelili med reveže. NIMA DIPLOME Francoska porotna sodišča so redko tako stroga, da obsodijo zločinca na smrt. V Franciji odloča namreč porota ne samo o vprašanju krivde, temveč tudi o kazni. Vendar se pa tudi v Franciji pripeti, da izreče porota smrtno obsodbo. V takih primerih se izvrši; smrtna obsodba po stari navadi' javno pred glavnimi vrati jetniš-nice. Zločinca usmrte zgodaj zju-. traj, prostor pred giljotino izprazni j In obkoli policija tako, da je jav- ■ nost usmrtitive prav za prav samo formalna. Burni prizori, ki so se odigrali ob usmrtitvi mladega morilca letos v začetku j an uarja v Parizu, so pa znova potisnili v ospredje vprašanje, ali bi ne kazalo usmrčati zločince na dvorišču kaznilnice," kakor je to v drugih državah. K usmrtitvi mladega morilca v Parizu se je zbrala namreč velika množica ra- j ao ved ne ie v, ki so prodrli policijski kordon. Ura usmrtitve je bila prejšnji dan razglašen* po radiu in na smrt obsojeni je bil iz onegn; polsveta na Mantmartu, ki hodi; ob pol petih zjutraj šele spat in ki je zelo navdušen za take prizore. KRŠČEN BREZ VEDNOSTI Andrej David, ki kot Žid ni mogel biti sprejet na nobeno madžarsko univerzo, je študiral leto dni na Dunaju. Nekega dne se je pa obrnil univerzitetni uradnik Stefan Karsay na njegovega očeta, tovarniškega ravnatelja v Budimpešti s ponudbo, da omogoči njegovemu ainu študiran je na madžarski univerzi. Oče in sin sta mu izročila potrebne dokumente. Ko je pa Karsay iz dokumentov zvedel, da je študent Žid, mu je svetoval, naj se da krstiti, toda David o tem ni hotel ničesar slišati. Tedaj je Karsay izjavil, da mu omogoči dostop na madžarsko univerzo tudi brez tega in študentov oča mu je dal na račun honorarja 500 pengo. Karsay je najel ključavničarja Aleksandra CsipLerja, ki naj bi fin-giral pri krstu namesto židovskega študenta. Krst je opravil duhovnik reformlstične cerkve in židovski študent je postal formalno kristjan. Dobil Je krstni list in vpisal se je na debrecinsko univerzo, podjetni Karsty je pa dobil še 300 pengo David in njegov oče pa nista niti slutila, kaj je Karsay storil. Študent je položil izpit z odliko in je v pogovoru s profesorjem omenil da je žid. Čez nekaj dni Je dobil od dekanata pismo z očitkom, da njegovo priznanje k židovstvu ni v skladu z indeksom, kjer je rečeno da je David kristjan .Tako je prišla Karsayeva sleparija na dan. Kazensko postopanje proti nJemu Je bilo pa ustavljeno, ker so moža nedavno vtaknili v umobolnico, n jegov poenagač Csipler je pa pobeg nil na Češkoslovaško. David se bo moral pa zopet preseliti na inozemsko univerzo. ravnini v senci palm je orire.ien sejem za neveste-Med občinstvom je tudi mnogo fantov, ki so prišli kupovati neveste. Vsi se gneto za napetimi vrvmi, ki ločijo kupce od nevest. Po starem narodnem običaju so se v Babilonu enkrat v letu zbrala vsa za možitev godna dekleta, ki so posvetila svoje devi-, štvo bogu Istaru in so bila pripravljena omožiti se. Na sejmu so se pričele kupčije s tem. da so drago prodali najlepše dekle, izkupiček pa porabili ra doto grdim dekletom. Tako je razumljivo. da je bilo pod modrim Nabuhodonozcrjevim vladanjem v Babilonu malo starih devic. Kaj neki so porekli starši, utegne vprašati kdo. Starši so bili zadovoljn , saj so jim ženini hčerke dobro plačali. Pa tudi ženin in nevesta sta bila s tem načinom zaroke zadovoljna. Čim so babilonska dekleta dorasla, je bila njihova dolžnost žrtvovati devištvo. S kronami, spletenimi iz vrvic, na glavah so pričakovala dekleta v hramu Zarfa-nlta pokorno tiste, ki so morali priti — seveda z nabitimi mošnjami denarja. PODVEZA ZA BREZPOSELNE Na neki poročni gostiji v pariški okolici je imel novopečeni mož, delavec, originalen kakor koristen domislek. Med pojedino je vstal in je svatom s kratkim govorom priporočil, naj ne pozabijo brezposelnih. Da bi jim vsaj malo pomagali, predlaga, da bi izvršili dražbo "dragocenega predmeta" v nji- ROMAN -—iR RUSKEGA DEKLETA~--T^^Z FRANCOSKO SPISAL CLAUDE ANET 32 pod imenom * * kralj čebel'To ime se ga je prijelo menda zato, ker se hrani samo s prodajanjem čebeljega medu, ki ga kupujejo romarji kot čudodelno zdravilo. To je edini starčev zaslužek, ki se z njim preživlja celega pol leta. da pridejo zopet romarji. Stari asket jim rad pripoveduje, kako je prišel kot mlad menih v samotni samostan. Zatekel se je na hrib, rta se umakne iz grešnega sveta. Zaobljubil se je. da samostana ne bo nikoli zapustil. To obljubo bo clr-žai tudi če bi moral žrtvovati življenje. Mož živi zelo primitivno. Romarji so mu prinesli krsto, ki jo rabi namesto postelje. Za samostan ie vhod v podzemno jamo, kamor hodi pobožni starec molit. © Neki danes 44 letni mož se je ob prevratu 1. 1918 potegoval za neko pnosto mesto v češkoslovaškem prometnem ministrstvu. V prošnji je navedel, da je pohajal realko v Pisku in da je naredil skušnje iz svoje stroke na tehniki z odliko. Prošnja, o kateri se ne ve, če so ji bile priložene kakšne listine, je bila ugodno rešena. Prosilec je dobil službo, najprej provizorično, ko pa se je izkazal izvrstnega strokovnjaka, je napredoval za strojnega asistenta, pozneje celo za strojnega komisarja. Njegova kariera pa s tem nikakor ni bila končana. Bil je sijajen veščak in država, ki je bila interesirana na njegovem delu, je paskrbela, da je napredoval celo preko predpisov. Imenovali so ga za višjega, svetnika in slednjič za ravna te Ijega namestnika neke državne delavnice. Vsi so videli v njem neprekosljivega inženjerja in želerniško ministrstvo mu je izdalo dve pohvalni priznanji. Lani v aprila pa je prejela direkcija državnih železnic anonimno ovadbo, da je mož brez diplome. Odstavili so ga iz službe in uvedli proti njemu preiskavo. Obtožili so ga, da je ogoljufal državo, ker je zasedel mesto, ki je odprto samo uradnikom z akademsko kvalifikacijo, ne pa osebam z dveraz-redno strokovno šolo. Najzanimivejše pa je to, da je prišla ovadba o nekvalifikaciji potem, ko je mož začel v delavnici delati red, kar je bilo očitno v nasprotju z interesi anonimnega ovaduha. PUŠČAVNIK V KRSTI Zapadno od Pekinga stoji na hribu star samostan, edinstven d pribežališče te vrste. Samostan ima krasno slikovito lego, je pa docela zapuščen in k njemu vodi samo ozka strma stezica. Grobna tišina vlada okrog samostana in edini človek, bivajoč v njem, je tudi vedno skrivnostno molčeč in zatopljen v svoje misli. Samo dvakrat v letu oživi hrib s svojim samostanom. ko prihajajo romarji k samotnemu budhističnem puščavni-ku. Ljudstvo pozna starca na hribu ELEKTRIČNI TOK PROTI SMRTI Avstralski profesor dr. Gould je napravil zanimiv« poskuse, da bi m tokom visoke napetosti obudil navidezno mrtve k življenju. Njegova metoda obstoji v tem, da zabode tanko igle, skozi katero teče tok, za deset sekund pacientu v srce. V treh primerih je dosegel popin uspeh, kajti po nekoliko minutah je srce normalno utripale in *4mrtvec" se je osvestil. V P-vem primeru je šlo za dojenčka, ki se je zadušil pod težko odejo. J Vse druge metode so odpovedale in po pravilih znanosti Je bil otrok mrtev. V drugem primeru je šlo tz. mladeniča, ki je utonil in so ga potegnili na suho šele po desetih minutah. Srce mu nI nič več delovalo. V tretjem primeru je dr. Gould brec napora rešil neko žensko, ki je skočila v vodo in je ležala že dvajset minut pod vodo. Pri dveti prejšnjih primerih dr. Pouki ni uspel. Angleški učenjak 150 strani dobrega etiva Cena 50 centov Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932. Pošljite naročilo se danes na . Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI Plavanje v francoski šolah. j Pariška zbornica je sprejela zakon, ki določa, da se uvede plavanje med obvezni šolski pouk v ljudskih in srednjih šolah. 1 Brezmesni dnevi -na Grškem Grško notranje ministrstvo je izdalo odlok, da se morajo Grki ob 14. marca dalje postiti trikrat na j teden. Meso se ne bo smelo proda- i jati ob sredah, četrtkih in petkih. I O i v j Razstava civilizacije v Parizu "Tntrarislgeant" poroča, da je francoska vlada z vso vnemo na delu za prireditev velike razstave civilizacije, ki naj bi se vršila v Parizu 1. 1937. Razstava bo prika zovala civilizacijo v dvajsetem stoletju. Prvi ruski zrakoplov Pravijo, da so v Rusiji pravkar dovršili prvi vodljivi zrakoplov Zeppelinovega tipa. Zgradili so ga v L j en in.gr adu in v kratkem se bodo začeli z njim poskusni poleti. @ Strahote romanja V Patni (Indija) se je zbralo o-gromno število romarjev. Ker jim niso takoj odprli svetišča Aroraj, so začeli oblegati tempelj, pri čemer je nastala takšna gneča, da so 18 oseb pohodili do smrti. BREZ SMRTI NI ŽIVLJENJA če bi smrt neprestano ne uniče-va'a življenja v naravi in če bi bitja, bodisi človeška, živalska ah rastlinska imela možnost večnega življenja, bi bilo to marsikomu si-ccr prav prijetna zavest, ki pa nc bi trajala dolgo časa. Večno življenje na zemlji bi se zrušilo že prvem banalnem dejstvu, ki bi sledilo iz njega: ob pomanjkanju pro - [ štora. Bitja bi se med seboj enostavno zmečkala. Ne bi bilo niti potrebno, da bi število ljudi naraslo do katastrofalne višine. Še ve ■ liko prej bi se zadušili od preobilice malih organizmov, ki se množijo v takšni meri, da si tega niti predstavljati ne moremo. Če bi iz vsakega rastlinskih semen vzklila nova rastlina, tedaj bi vso zemljo v najkrajšem času prekrila takšna goščava, da ne bi za ljudi in živali ostalo nič prestara. Potomci ene same ribe, ki izleže milijone jajc, bi po nekaterih pokolenjih napolnili vsa svetovna morja. Od glivic in najmanjših žuželk ne bi ostal kubični centimeter zraku prost. Z drugimi besedami: organskega življenja ne bi bilo, če bi ne bilo smrti. Smrt je morda grozovit, toda neobhodno potreben pripomoček, da se ohrani vsaj del bitij. Tudi smrt posameznega človeka rabi ohranitvi človeškega plemena. V najbolj epidemije in lakote za prosto/, kjer pa se človeštvo z zdravniško znanostjo lahko uspešno postavi kužnim boleznim v bran, tam poseže narava po novem ventilu, ki ga imamo bas v zadnjih letih priliko presojati v civiliziranih deželah: število porodov začne padi ti. Tudi to dejstvo dokazuje veljavnost navidez nesmiselnega zakona, da je življehje mogoče le s pomočjo smrti. _ oU7. pa cerkvi in si preganjala ras na Ta način, da sem v stranski ladji skakala na eni nogi s kamna na kamen. Pozneje, ko mi je bilo deset ali dvanajst let. me je mati uporabljala za neka svoja naročila. Dobro je burila, da preziram očeta in da je ne bi nikoli izdala, dasi ni bilo med nama nikake prisrčnosti. Zakaj nisem i"ti:i-la za očeta? Videla sem ga redkodaj. ke- je bil sk >raj vedno na potovanju. Spominjam se, da sem že kot majhen otrok čutila, da me ne ljubi. Nekam čudno me je pogledoval. Kil je prav dober z meno i. toda ravnal je z menoj kakor z lutko, njem razmišljala kakor tedaj. Izvršil ji* svoj sklep. Občudovala sem ga Štirinajst dni. dokler tia nisem videla nekega jutra, sedečega na materini postelji. Dospel je bil ponori. Moja navzočnost jima bržkone ni bila všeč. Preglasim sta se oba smejala in mati se je poigravala z nizom biserov, katere ji ie prinesel. Od tiem ponosna na to. Sele ob šestih zjutraj se je vrnil domov. Arijami se je bila zavila z odejo in zaspala na divanu. Poklical jo je v spalnico. Hotela se je upirati. Pokorno je šla. Vendar pa je bil med njima nepremagljiv prepad. XVII. Konstantina so posli zadržali še nekaj tednov in živel je še vedno z Arijano. Ni imel moči, da bi se ločil od nje, dokler je bil v Moskvi. Nameraval je odpotovati v Pt-trograd. Tisti dan bodi dan neizogibnega preloma. ____________________ Dobro je poznal Arijanin značaj in njen nje med obvezni šolski pouk v vredni ponos, zato je vedel, da bi ga takoj ljudskih in srednjih šolah. zapustila, če bi izrazil samo željo, naj pre- @ | trgata odnosa je. Se tisti dan bi si utegnila i poiskati drugega ljubimca, da bi onemogočila povratek, ako bi tako hudo užalil njen j ponos. Ne bo nni pisala, ne bo ga poklicala k telefonu in tudi ne pojde za njim. Dasi je trdno sklenil, da jo ostavi, vendar sta živela dalje v istih prisrčnih odno-šajih. Toda on je videl v njej človeka, ki mu je bil zelo blizu, pa mora neizogibno izgubiti. Misleč na slovo, je v svojem snu že vnaprej okušal bolest ločitve, zato je bil silim dober z njo. Ni se več razburjal, ni vzrojil nanjo, tiuli ni kazal do nje svoje o-bičajne hladnosti, ki mu je služila prej za nekakšen ščit proti njej. Imela sta dolge pogovore, ne da bi se prepirala. Ob sta se izogibala nevarnih, vznemirljivih vprašanj in vseli besed, ki bi utegnile zakresati iskro. Večkrat ji je rekel, naj mu pripoveduje o svoji otroški dobi. Ko je nekega večera izrekla neko nepristojno opombo, je dejal: "Kako slabo si bilo vzgojeno, dekletce!" Ona je odgovorila: "Motiš se, sploh nisem bila vzgojena. z lepim pasom, me posesala in vstopila sem slavnostno. Morala sem pripovedovati pravljice. Gospe so me objemale. moški so me izpraševali. Nobena reč mi ni bila tako zoprna kakor poljubi napu-drauili gospa. Ve so me vzele v naročje, sem rekla: "Samo hitra opravite. Ne na usMie in ne močiti." Nato so se vsi smejali. Kmalu pa mi je bilo mučno nastopati kakor dre siran psiček. Odločim sem se branila, ko so me silili, naj grem v salon. Velika sjm>-tika. Prišel je oče pome. Toda vse njegov prošnje in grožnje so bile brezuspešne. — obljudenih deželah sveta, na Ki- I Oprijela sem se svoje postelje, in ko so me tajskem in v Indiji, skrbijo stalne hoteli odtrgati od nje. sem začela tako vpiti, da so prihiteli vsi hišni stanovalci. Končalo se je tako, da so mi dali mir in me prepustili Vietoire. Hodile sve na dolge iz-prehode in jaz sem jo vlekla v najbolj u-mazane četrti rimskega mesta. Ubogo dekle se je strašno balo in me rotilo, naj bi si vrnili, neprestano se je križala in me vzlek-la v najbližjo cerkev, mimo katere sve prišli. Tam je molila, da bi se umirila, in darovala svečo, medtem ko sem jaz tekala da sem se z dvanajstim let m osamosvojila. Nekega dne mi je mati dejala: "Skoči na pošto in vprašaj, če je prišlo kakšno pismo s to značko." Izročila mi je majhen lisi i č papirja, na katerem sem brala: II. B. IbT, na pošti ležeče." Po učni uri sem šla na poŠto in ponudila papir v premično okno. — NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. I Knjigarna "Glas Naroda" » u . '|v *H1 LAS N i K U D A" rTTO'lill . ....." - ■H1 WWUi^B1 J-' NBW YORK, FRIDAY, MARCH 18, 1932 TUK LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. boste našli knjigo katera vas bo zanimala Kk'- ......i.ijiL;^ ^ ............................... I Tukaj boste našli knjigo katera vas bo zanimala MOLITVCNKI SVETA ITIA v platno vez. .._„;______.90, v fino usnje vtz ..........„L5f: ▼ najfinfjše usnje vez ].so v nuj fit*?} i? usnje trda vez ...................................1.80 SKRBI ZA OCŠO v platno vez................ .90 v fino usnje vez „..........1.5® v najfinejše usnje vez 1.80 ! RAJSKI GLASOVI v platno vez.................80 v usnje vez..........„....^...1.20: v fino usnje vez.......1.5« ; \ najfinejše usnje vez. 1.06 KVI&RIJ sue A v imitirano usnje vez. .00 v usnje vez....................80 : v fino.tunje ver. „......1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.50 v bel celluloid vez.........1.20 Nr.HC: S A NAŠ DOM v jkhi »re^en*....................1.— v najfineise u>nje v »z. lJiO v najfinejše usnje trda VtZ .................................1-8G M Alti J A V AR HIX J A lino vez ............................1.20 j v Tino usnje ....................1-30 v najfinejše tisnje trda vez ..................................... Hrvatski molitveniki: t lljelra jstarosti. fi<*a vez.............1.— Slava Hash, a mir ljudem, fina vez, l.."»o najfinejša vez .........................1.00 /(•iniyf nebeški, c platno.............„....rtO fina Ve Vi ......................„......„1.— Vienae. nnjflneji.1 v.-r ...................1.00 Angleški molifcveniki: (za mladino) Child * Pra* erbook: v bprvaarii fik-itnlee veznnn .....SO' v fn l<> k«»«t rezano ................1.10 ' Come ( m o Me .....„„.................301 flip* te/flftji .................................35' Kejr al lleaven: l"tin> ve/au<» ................................33 v u«nje \ e/.a ...............„..............Ti ' » ..i.JftneJie n«n.|e vezano ........1.20' i v.\ omtASi.r.. Key of IVeavrfi: v eubdd rezano ......................„1.20 j v i rl. l.l najfinejši ve/ .............1.50 i r film usnje vezano ................I .50} Catholic Pocket Manual- v film usnje rr/jino ......... Ave Maria: v rin<» usnje vojuiurt ....... 1.10 I POUČNE knjige Angleško slovensko lierilo ............2.— AaetHHt^Ur. h* slov. angl. slnvsr Amerika in Amrrikauei (Trunk) .».— Angetjsba služba ali nauk kake se naj strrie k »v. nuM ................10 lie] fittltvljivini iM^eznim ...............,...T3 j Cerkiusko jezero ..............................1.20 Domači živtuo/drai uik bmiire.no .1.23 Domači zdravnik po knaipu: l>ri»irnnn .„,..,........................1.25 Domači vTt ................................1.20 i;«v educe Ja ...................................I ;dl Gospodinjstvo ...............................1.26 Ifilri rsiruiiar .....................................«5 Jugoslavija (Meliki 1. zre»rk 1.50 zwnek. 1 "J simple ........... I .SO Kletarstvo (Skalieky) ....................!.- Kratka Mrliška gramatika ...............JSI Kratka zgodotinu Slovencev, lir- lata v in Srbov „.„..'.„...............30 Kako m> poslane drratljan Z. II. .25 Kake *r postane ameriški državljan .15 Knjiga e dostojnem vedenja .........50 j ^uldCim Kazimira ........................75 liberalizem ------------------------JO j I4ub*vna in snoMla^ plans____..Ji Materija in enerilja____1_______U» i Mlada leta dr. Janeza Ev. Kfcfcn .SI lir. *v.................................m1 «Rm skupaj centov) Mlekarstvo .......„.......................... Nurnltnanliiilti lltilt___,_1.40 HjLsvati za hlfto in dom____________lw— Majhegta fllov. Kuharica, 088 «tr. |ef* vaz. (Katlattfci________ N«allhi Wo aMMJa t 1 dal...............................JO ^^V1^!!!^"1!^*«^ i« ** ^Mhpten_______73 SltTlMOiIvn.' 'udo wT^ZZIljjS »».«.«.111—111111 MiliaulJW w----n _ .. .. .., Trare in revolnelja (PiUmlr) ........«30 j Predhadniki in idejni utemelji m> skesa ide|ali/ma ................. Radio, osnovni pojmi i« Radio Irliniiir. vezano ........................2.—: briiiiiraiii) .................................l.*5 Hafiinar v kron vezana .........90 i SiuvfnsUa iu rodna mladina loNsejra 45- Strani) ..... ........ Snretua kuharica. tr«l » voznim ...1.13 » Sveto Pismo stare iu nove zaveze. j lefin tr«lo \"ez.ifia ......................3.— ] Sadun ' ion .........................................10 rvnjje v fjosfMnliMjsivu .....................15 i Spolna ne* urnost ............................2.»' t clH'iiiU aftKleškrsa je/ika .r.1«. vex................................... 1.50 liro-irrtiio ....................................1 -."J 1'riia knjiga in twrl!« luškima jezika .............................................. I v oil \ fitu/Mfijo (Vrl«*r) Veliki slovenski sfdsot nik: z.liir-ka pisem, (istin in \ los ** rM~ M'imike in Irpeue ...............1.25, Veld.1 v*e\ eik-ž ...................................HO \Wilna Itnjižira .............................. /hirka domačih zdravil ......................60: Zdrivilna želita ..............................16 Zel in plevel, slovar naravm^sa /di avilsUa ..................................l-"»« Zgodiuiua rnit-inosli pri Slovencih. Hrvatih in Srhih ............I-M, Zdravje mladine ..............................-1.23 j Zdravje in hulrzen v domači hiši. •J -/vezk m .......................-........... Zeodovina Srhov, flrratovln Slo-veneev (Meiil.) II. zveze 1......................................80 rrornko%a!ue karte .......................k—( POVESTI in ROMANI; , i Amerika, povsod doltro. doma ! na jI Milje ....................................05 j Agitator (Kersnik) l.r.i*..................80 j Andrej llofer .......................................50 j Item^a vedeževalka .........................331 I Eels rajski biser .................................33; lieli meeesen .....................................40 j llele uof i, mali junak .........................fiO i Ralkansko-Tniška vojaka -...............80 j IKdlkanska tuj^ia, s slikami ______„231 Boj in zmaga, povesi .........................20 i Itlagajna Velikega vojvodu ............iil! Iteifegor ............................................8« j I Soy. (roman) ..................................€5, llorska vojska ................................40 , Ileal i«t dnevnik .................................66! I to/if 11» duroii ...................................35 Itoija pol na I Sled 11 .............................20 iStfčj* pot na šoiarid gori ....... 2U Cankar: lirekiii« l4'nard. tir<«š ..............-.70 Mimo življenja ............................8U Moje življenje -.........................75 j Koma nt if ne duše .........................f.u ; Cajpovnica ..........................................2-» | Cvetina Bo rog rajska .......................451 Cveik«- .................................-............. ______________40 Hude Dr uda > (lt t».) .........Ji Hamnlic, OtdNa la Ratlre , rezano --------^................ broširano ____________________00 todt. Brtofti .......L20 Ix tijiiitl pilfiln ........................|| ia minaif svefa. trdo m. ...1 JO tgfcraoi splat dr. torn Mml^t: »nž r^Si^------ IPBbf mirn—*. In i fji l i «lll.. .H Jagnje.................................................30 Jaidio In 3Iefka (ra otroke i .............30 1 •kritif Zmagovaf. iled plazovi ........50, Jutri (Strugi tr«l.» vez .....................„75 Itrnš................................................00 ]4nr^lfrvi spisi: I*. .[Kilna izdaja vseh in zvezkov. j le|»( vezanih ...............................10.— j »I. zvcjaek: I>r. Zoln r — Tugomer tiro-ir;i n.i ...................................75 i'lnan iMsi'rija I Povesti iz Španskega j Žlvljejij:« ........................................ ..50 j Kako se sem jaz likal ' < A!eš*TC<-1 I. zvi7.i'k ....................00 \ Kako si-m se jaz likal 11. zv..........................GO i Kako sem se jaz lika! t A.leSovee( m. zvezek . ..........00 ' Koreiska brala, Hevslika in njegove kritike in poleniike .......................70 'i"r«i»» uz:in» ............................I.— i ■ ljubljanske slike, IIi>ni lastnik. j *i'rg«>«ee. l\tir«'ij»Li stražnik, ; 1'railnik. Je/i«'nl il^tor, (e-srtl-nienr. Kle|iet ulj«*. Xata.kar«^a. J Miltovnlk. i't«l..................................(!0 ■ f.ov na /eno in>tnan> .......................80' i l^ieifer ............................................-1.-. j Marjetica ............................................30 Mvhvina žrtev .....................................50 Moje življenje ....................................73 i Mali Lonl .............................................80 j Miljonar lirez ilenarja .............. .....„75 j ; Maron, krščanski deeeh iz l.iba- uona .........................................«23 [ ! .Mladih 7.inikeritcj.«»lin»lov t«lvše-j «a s!oven>k«M.',» in.lkfi ....................1.30 Sin medvedjega lovca, Potopisni roitutri ................................................S« Študeut naj bo. V. zv. .................... Sveta Nothnrga ..................................35 Spis je. tnale I'oVesti .............................35 Stezosledci- .............................................:i0 S«peU Samotarlir .............................. Sveta noč ............................................30 Svetlobe in .wiire ..............................1,20 Slike (Meškot ...................................r,u Sfiake. humoreska, inla vez...... jm SIIAKRSPFARFA A DELA: Machbet, trdo vez...............................!)0 hroSirano .......................................70 Otlielo ...................................................70 Sen Kresne noči ..............................,7p Skrivnost najdenke.....................50 Splošna Knjižnica.- št. 1. i Ivan Alhreeiit} R^injena gfnda. Izvirna fiovest. 101 str:, hrtširam* ....................................35! 2. (Rado 31 umik > Na Dledu. Izvirna pove>r. 381 str.. hrnS. Jioj šr. .*:. (Ivan n.»zman> ..Testament j ljudska drama v 4 ilej.. hroji. I 105 sfrani .................................... št. 4. (Cvetko Gola r> .Poletne J klasje, izbrane jiesmi, 1S4 str.. broš:rano .......................................50 .št. S. I Fran 'Mlletrifkil Gospod Fridalin Žoina in njegove drnži 2iim. ves4 k.n1.wlre Trtiw 72 si rani. broširano .............-..........25 Št. C. < Novak 1 Ljuohsiimnost .....30 st. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila riva, 111 strani. I.iuš..................35 št. a Ikt štev. 113 .1.....................73 Štev. fi. «1'niv. prof. Or. Frane Weber, i Problemi sodobne filozofije, strani. i»r«5........-70 št. 1(1. t Ivan .Vihreht >. ..Andrej Teruoue. relij.-fnn karikatura in minulosti. 55 str., brus..........25 Št. 11. t Pavel (JoUiU Peterekove poslednje saujr, t.o-7.ir-na povest Št. 12. (!>r. Knrl F.ngliai Denar narnilmegtnJpiNlarski spi«, pnsio venll dr. Albin O^rls, J'.\C> str., hro5.............................................jp Št. 12. (Fran Miblinski • Mogočni prstan, narodna pravljb-a v 4. dejanjih, !»l str., broš. .................30 št. 3::. » V. V. Caršini Nanežda Nikolajema, rtmian. poslovenil l". Žun, 112 sir.. hro5. .....................30 št. H. < Ur. K:«H i:nsrliS> Denar. n:iro>1nivgos|hi«larskl spis, poslovenil Or. Albin (igris. 23« str., «.r..5..................................................80 St. I.i. K dm on d iu .Inlc* de Gon- eonrt. Rem«e Manfienn ...................40 Št. IU. (JanLa Snmii-i Življenje, psni, 112 str.. Uroš. ....:................45 št. 17. (l'r«»s|ier Marimeei Verne duše V vicah, jmve^t. prevel Mir- Kn I'retnar, W> stra.....................JO Št. IS. (Jarosi. Vr.bli.ky > Oporoka Inkov škrga grajščaka. vev-lolgra v eueiu tlejanjii. fn»sl«ve-nil dr. Fr. Rradae. 47 strani. broširano ...........................................20 ftr. 19. < Oerbftrt llanntmnn» -Potopljeni zven. dram. bajka v petih dejanjih. |tnsiuveni| Anton Funtek. 124 Ktraiif. broš...............51 Št. 20. IJ 111. Zeyer ♦ Gempafi in Ksamrasaki. japon-kl roman. Iz. OeAHne prevel rtr. Fran Uro- ' daP. 154 strani. hroS. _________________„43 fit. 21. (FrilotIn Žolna > Dvaaajst krnthečasnih agodhir, 11^ 73 str. t>r«5. —----------------------------—.....-25 fit. 22. (Toistoj 1 Krent ser jeva sonata .60 fit. 23. (Sophokie*t Antigone, žalna igm. poslov. C. f.idar, Crt str. broširano --------...---------------------------M St. 24. (K. ij. li«Hrer> Poslednji dnevi Pompejev, I. del, SfiS atr , hmA —..........-......................—..........JO Št 23. Pesi sinji dnsvl Pem^ejn, II. del_______________$0 fit 30. (L. Andrejev) Cna n-Aa, p ukini1. IMpTMair, 82 atr. št. 27. (Fran Erjavec 1 Brezpo-aflaost in problemi skrbstva sa brezposelne, su str., broš. ..........35 1 j št. 211. Tarzan sin opie .................30 Tarzan sin epic, trdo vez....l.20 ! št. 31. Roka roko .............................23 i št. :;.*. Živeti ...................................23 t _ št. 3.-,. |i:aj saln^tij Krisp> Vojna z Jugurto. ikisIov. Anr. I>ek-ler. 123 strani, broš. ..................JJ0 Št. 3«. 1 K^aver 5leškol Ustki. 141 strani ......................................65 št. 37. Domače živali ....................JO šr. 3*i. Tarzan in svet ...............I.— Štev. :g>. IKotieme ......................JO št. 47. 3!isterij duše •....................1.-— Š;ev. is. Tarzanove živali .............9<1 Štev. -ill. Tarzanov sin, trd vez ....1.20 šr. 5o. SjH%a De Graje ................1.20 št. ni. Slov, lm!adc in rumanee.....80 št. r.k V meležn ............................I.—, št. 55. Namišljeni bolnik ................J»0 št. 5»;. To in onkraj Sotle................."0 št. 57. Tarzanova mladost, t nI vez ..................................................1.20 št. r,s. «;i;td illamsnni ...................00 št r»r>. (I lostoj. v-k:» Zapiski iz .mrtvega rtoma. 1. 0«-l ....................1.— št. < I»o>-f,-»jev~iii» Zapiski iz .nirt\eg:i doma. H. del ..................1.— št. r.j, t • Sola r» Bratje in sestre.*. ..7."» št. r.j. Idijot, 1. del 11losto.ievki .!»fl šr. «rj. Idijot, II rtel .......................00 št. ni. ldijoi. III. ilel .....................0« št nIdijo«. IV. .b-1 .....................90 Vsi I deli ................................ 3.23 št. m;. Kamela, skozi ulio siran- ke. veseloigra ..................................4.1 Slovenski pisatelji II. z\.: i'otresna povest. Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica, trtice ..................................................2-30 Tigrovl zobje......................................K— Tik za fronto .................................—"O TatiČ. (lievk i. t r«l. vez. .....................75 Tri indijanske povesti .......................30 Tunel. s«m. roman ............................1.20 Trenutki oddiha ................................^»<1 Turki pred Dunajem .........................30 Tri legende o razpelu, trd. vez......65 Tri rože .................................................80 Tisoč in ena noč: I. zvezek .................................1.30 II. zvezek................................1.40 III. zvezek ..................................1.50 :: KN-Ilcr. sKI* PA J ...............3.75 Tisoč iu ena noč dlapc-i vez. mala izdaja ........................1.— V krempljih inkvizicije ------------------1-30 V robstvu (Matiele» ........................1.25 V gorskem zakotju .............................35 V oklopnjaku okrog sveta: 1. Vodnikova pratika I. 1927 ................JO Vodnikova pratika 1. 1928 .................50 Vodniki i ti preporoki _______________________.60 Zmisel smrti ......................................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......00 Za kruhom, |H»vest .............................35 Zadnja kmečka vojska ...................„75 Zadnja pravda, vez. ...........................70 Zgodovina o nevidnem človeku.........33 Zmaj iz Rosne ...............................„....70 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovee, ::. zv. skupaj ............130 Zlat okop i ............................................30 Ženini naše Koprnele ........................45 Zlata vas ........................................50 Zmote in konce gdč. Pavle.............45 Zbirka narodnih pripovedk: 1. del ...............................................40 II. del ..........................................40 Znamoije štirih (Doyle) ______________.30 Zgodovinske anekdote _______________________30 Z ognjem in mečem___......________3.— Zločin in kazen: I. in II. rcezek __________________l._ vezana ...................................„.„1.25 Zgodbe Napoleonovega bazarja_______60 vezana .........................................30 Zgodbe zdravnika Masalka_____________70 Zlati pant ar ..................................JO ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomir ali peganstve ______35 S^zv.Hndn brezdno __________________35 3. zv. JTescfo pavasU________ , , .*s 4. sv. Povesti In sMm ' . y? {.trJUst ssl ka-Nil *mk- SPISI ZA MLADINO (GANKI.) 2. zv. tr.k» vezano. Vsebuje 12 vesti .................................................so 4. trdo rezano. Vsebuje S povedi i ................................................... ."». z v. trOo vezami. Vinski brat .........50 U. zv. tr.lo vezano. Vsebuje lu vest i ------------------------------------------------„50 IGRE Reneški IrgOTcr. Igrofeaz v 3. .ndnnj .60 Fyran de Rergerar. Ileriena komedija v iK'tih dejanjih. Trdo vezano ............................................1.70 Edela. Oramu v 4. «Iej........................60 tiospa z morja, ."». «lcj........................75 Lokalna železnici. ::. Oej..................50 Marta, Semenj v KK-ImnuiOu. 4. dejanja ...............................................SO Ob vojslii. I^r«»ij«z x štirib >likab ..... Tončkove sajnr na Miklavšev večer. Mladinska i_ra < petjem v 3. Oejanjib .........................................»JO i R. F. R. Hrama v :;. Oejanjib s predigro. (0a|M>ki. vez..................45 | Revizor, 5. dejanj. tr;:.i vezji na .......75 Verotirlia Oeseniška, tr-ra vez ........1.501 Za kri/ in svobodo, lgmkaž v 5. :tej:mjih ............................................"Ji I ljudski oder: I. zv. Tihotapec, r.. 0» janj .............fiO 5. zv. Po 1» letih. I dejanja ...........HO Zbirka ljudskih iger: 3. snopie. Mlin P«hI zemljo. Sv. Neža, Sanje .....................................60 1 13. snopie. Veslalka, Smrt Marije Ib-viee, Marijin otrnk ....................30 11 snopie. Sv. Rostjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .............M0 15. su^ilč. Turki pred Dunajem, Falijota in Neža ..............................311 20. snopie. Sv. Just; Ljubezen* Marijinega o1 roka . ................ .„.30, PESMI in POEZIJE Ahropolis in Piramide ......................R«1 broširano .......................................KO ' Azazel. trdo vz.................................1.— Italade iu romance. trOa vez ........1.25 t Rob za mladi zob. trda vez ..............40 Kraguljčki (Ftva i ...............................65 j tnlo vezano ..................................Krt Moje obzorje. (Cnngjt ...................1.23] Narcis itlrudeni. bros......................-C0 : Primorske pesmi. »CruOen >. virz......35 Slutne (Albrehti. br.»-\ .....................30 j Pohorske poti i »»laser i. broš............"J1» Oton Zujianeie: St Slovenska koračnica: lu v.vrzkuv. Vs;ik zvezek po .........SO 10 zvezkov skupaj ........................2.50 8 mladinskih pesmi (Adamič) .50 NOVE PFSMI S SPREM LJ EV AN JEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi »Preloveei ...................................80 šest ••aroduih iiesnii t Prelovee i .80 MEŠANI IN MOŠKI ZROR Slovenski akordi (AOamič- • . I. zvezek ......................................75 11. zvezek ......................................75 Pomlatiaiiski odmevi. II. 7.v........45 , Ameriška slovenska lira(llolmari 1 — Orlovske himne (Vodupivee) ........1.20 10 mehkih in mešanih zborov — (Adamič) .................................45 MOŠKIZROR Trije moški zbori (Faveici —" Izdala (ilasbena Matica ...........10 Narodna na grobnica < 1'avCie) .........35 Gorski odmevi eLaharenr 2. zv......45 DVOGL.VSNO: Naši himni .............................................50 MKdANI ZBORI: Planinska, II. sv. (Labarnar) .. .40 Trije m wis nI zbori. Izdala Glasb«. • ®® HaOoa a,,,,,,,,,,,,,«,,,, ,40 RAZNE PES^H S SPRF.MINEVANJEM : Dtanovmi, (Foester) .........................40 Izdata Ulashena Mntiea Gorske evetliee (Ijthamark t vero In jietero raznih glasov ........%45 las bi rad rnderih raz, moški.sbor z bariton snlorn in prireilbo za dvos|iev ...........................................20 V pepel nični noči (Sattner), kan-tatnta za soli, zbor in orkester Izdala Glasbena Matica .............75 Dve pesmi (Prelovee), sa moSkl abor ln bariton solo__________30 KnpMi (Gram). Učeni MBiee, — Kranjske ftege In navade. Ne-nimljav«, 3 zvezki Skopaj L— PESMARICA GI-\SRENE MATICE: L Pesmarica, ureilil Hubad ..„230 2. Koroške slov enake narodne pesmi iSvikaršio 1, 2, in 3. zv. sknt>aj -■.................... MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne ......15 št. ta. Sto čutiš. Srbine tuzni .....15 št. lu. Na planine ......................«13 St. 1L Zvečer ..................................15 št. IU. Vasovalec ............................ št. i::. 1'odoknica ...............15 Narodne pesmi za mladino (Ži- rovniki 1.. II. in II. stopnja I h.................................................... VSi: :: stopnje skupaj______—30 Slavrek, zbirka Šolskih pesmi » (Medved) .......................................„23 Narodne vojaške iFerjančič) ..........^0 Lira, srislnj« ^'I>ku. 1 iu -J, zvezek po 30 Troglasni oiladinski zbor primeren za troebi- n žei,. zveffk: < »p.-ioln k vr^elju; Sveta n.*': Stražatki : Hvalite (lo-s)Nula; (»ličinki: »ieslu ...................40 7. zvezek: Slaveok: Za.»stali ptič; I »uuiortHlna iskri-a : l'ri svadbi; l'ri mrtvaškem sprevodu; Cleslo .1(1 s. zvezek: Ti ; Prijatelji in senca (mešan /.bor > : Stoji, soluvice stoj; Kmet>ki blši ........................10 CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene in-sml za mešan r ....."..............................1.— l"i. Taiitnm 1'rgo i l'r-mr! i .............50 Mašne pe-mi za mešan zbor — « S.-itiif -r i ................................„50 1'* Pange il.ngua Taiitnm Ergo <>e-nilori. iFnei^ten ...........................50 l'i Pange Lingua Tantum Ergo Geni t or i iCerbie* ........ ......................50 Hvalile tmspoda \ njegovih svet- , nikib. !'•» |» -ni! n.i < a-t svetnikom i 1'n-turl i ...............................-10 | 10 obhajihiih in 'l v častpresv. Srcu Jezusovemu Mirumt ...............35 i Missa in honorcui St. Juscphi — i Pogaebnik t .....................................40 K3 rie .....................................................»i« K štetemu Rcsiijemu Iclesu — • F»K«r.|er» .....................................40 Sv. Nikolaj .......................................«0 NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk v igranju na cifrah. I zve/h i ........................3.54 Kuri pridejo. l;-_T^» uiea ......................'iit j NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi sa tamfcn- raški zlior in petje iltajuk) ....1.39 ltom šel na planince. PoOpuri slov. naroilnih i^smi < llajuk i ............1.— Na Gorenjskem Je fletno ................1.—* RAZGLEDNICE i Ncivyorške, Razlir-ne, (iuC-at .............40 Velikonočne. Iiožične iti novoletne d neat ...................................v..........-.40 Iz razuih slovenskih krajev, ducat .44 Narodna noša. ducat ..........................4*1 posamezne po ..............................JJ5 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na moi niui papirju s platueuiuii pregibi ....................................................1.50 i'okrajni ročni zemljevidi: i Dravska Banovina ........................... .3« Gorenjska ................................——30 Slovenske Gorice, dravsko ptnj- skopolje .........................................—30 Ljubljanske in marinorske oblasti .30 Pohorje, Knzjak .............................3® Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ...............................„....34 Prekmurje iu Mednmnrje .............3d Kamniške planine, tkirenjskn ravnina in ljubljansko polje .........SO Canada .................................................40 Združenih držav, veliki ...................4U Mali .........................................-........ Nova Evropa ........................................ Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky In Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana Mississippi. Washington. Wyoming, vsaki po ................25 Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia. Ohio, New York — Virginia, Ohio. New Ink - rsa-ki 1"» ....................................—..... Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order aH poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni u ceniku. X , Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA91 Zl« W. n Street NEW XOU "O L A S If A £ O D A' NSW YORK, FRIDAY, MARCH 18, 1932 THM LA&GJBAT 0LOVBKK DAILY m 0. B. M. wmmmmm^m mmmmmmmmmmmrrnmB^mea^smBsaammmBmrna^. i/^L— if |f KRATKA DNEVNA ZGODBA ]| S. O. FANGOR: PROTEKCIJA /z Jugoslavije. KONEC ASOESlOE PftOSPERITETE dvajsetih urah! — sem si dejal i Na koncu je informator še za-pripeljem se torej v Moskvo in mrmral: — In vseg^. je kriv ta cbiščem znanca. Vprašam ga: kje prokleti starec! Komaj sva se bila površno se-ija. Čisto svojevrstna zemlja. Vsak dan se v njej porajajo vz>*.i bitni bogovi in novi sužnji Če icieš zvečer v posteljo, nikoli ne veš. ali te morda r.e ^ka drugo jutio kar na lepem smrt. — Kaj pa ste doživeli? — sem ga vprašal. — Kakšna krivica se vam je zgodila? No, ni se mi baš zgodila krivica, Toda spravili so me že člsuj ob pamet. V-to Evropo sem prepotoval, preden sem položil nogo na nuka tla. Nikjer nisem naletel na take ovire. Povsod je šlo gladke. Tukaj pa. Rog pomagaj, gre vse 19 požarov v eni noči v Beogradu. l*ono«"i :{. marca je bilo .A' Ueo-trradu zabeležnih rekordno- Število požarov. 4JorcLo je na lf> krajih. I'osebno nevaren je bil požar I v samostanu Uakoviei. Gašenje je J bilo zaradi hudobi viharja zelo tcžanifi. l*o dolgem trudu se je -rs« sileem vendarle posrečilo ogenj omejiti. Škoda je z«*lo v. lika. ker je zprorelo mno«fi» zgodovinskih dra«roeonosti. Druori požari so bili manjši. narobe." Piimaknil je stol bliže in zičii prepovedovati: — Veste, prispel sem v poslovni n radevah. To je samo po sebi do??k: normalna stvar. Boli me samo to, da ne moreš doseii ničesar, prr-v ničesar, crez protekcije, Nu vidite, takšne izkušnje ču-k.1 jo v^kojar. kdor pride v Rusijo iz drugih krajev. Brez protekcije tu re.: ničesar nc dosežeš."* •Da se razumeva:Protekcijo seru iskal in jo tudi našel. Ljudje, Ki poznajo dež^io, razmere in ljudi, >•« mi dali priporočilna pisma za hudo vplivno osebo. Odpravil sen .-e na pot.- Bil sem preverjen, da poj de vse kakor po loju. Hm, visoka. odločna osebnost! Dovolj oo,( da črhne sam besedico, pa bo vse v redu! Posel bo rešen v štiri in Dva dneva pozneje sem imel v rokah priporočilo za "prekletem starca". Prišel sem do njegovih vrat in sem moral dolgo zvoniti, preden sem izvedel, kaj in kako je ' z njim. j Hišnik mi je po dolgem čakanju razodel, da se je starec odpeljal. Na mojp vprašanje, kak j dolgo ae ne bo vrnil, je skomignil z rameni, češ: — Dokler ne odsedi kazni. To me je naravnost presunilo. — Kaj, tudi njega so izgnali? — sem vprašal. — Zakaj neki? — Neka odlična osebnost mu je iz pedmaknila stolček, pa je morui iti. — mi je pojasnjeval hišnik. Ta odlična osebnost je bil prijatelj več ljudskih komisarjev. Posrečilo se mi je dobiti zvezo z enim izmed članov politične policije. Ta mi je obljubil, da mi bo o-mogožil razgovor z referentom, ki je zeio vpliven človek. Referent me je res prijazno sprejel. Smatral me je namreč za inozemskega somi-i-ljmika. .Čim pa sem povedal, po kaj sem prav za prav prišel, se mu je zmračil obraz. Toplo mi je aU-cnil roko, tekoč: , — Na žalost vam ne morem po- stanuje gospod komisar Tainta. — Kdaj sprejema? Znanec me debelo .pogleda in pravi: — Prišli ste prepozno, drr-gec. O tem komisarju že zdavnaj ni vež duha in sluha. — S tem hošete reči — — Da se ne bo nikoli več vrnii na svoje mesto, — je odvrnil znr.-nez. — Upokojili so ga. Sicer mu r.iso vzeli čina, niti dohodkov, ar.i-pak v urad ga ne bo nikoli vec. Njegov vpliv je uničen. Pobesil sem glavo in molčal. Znanec pa je nadaljeval: - Vašega komisarja je zrušila liga brez-fcožnikov. Predsednik te zveze je >edaj prevzel njegovo oblasf Za-k:bljen sem začel misliti, kaj b; kazalo ukrenili in sem se naposled domislil, na moram doo:*i zvezo z vrhevnim poglavarjem bre/ bežnikov neki mož. po videzu sodeč. ediičnjak nove družbe, kajti za njim so nesli več kovcekov, pred njim pa je korakal komisar politične komisije. Približal sem se nekemu iz njegovega .spremstva in vprašal: — Če dovolite vprašanje, kam pa*odhajate? — Na kmete. — mi je zadonc'.o v odgovor. — Ali še ničesar ne veste, vi tepcc? — Prav ničesar, — sem odvrni*. V Rusiji sem šele novinec. Saj slišite, kako nerodno se mi spakuje jezik pri govorici, čeprav se učim ruščine že loto dni. • Ta GLOBUS j kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo.; Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih i razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-1 i pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se i mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN magati. Pred dobro uro sva se btt? sprla z mojim predstojnikom. Poslovil sem se tudi od njega. Ljudje so mi povedali, da je referenta izpodnesel neki radikalnejši mož. Zdaj sem se napotil naravnost k njem. Ta pot je bila nekoliko težka. Moral sem se namreč poorej seznaniti z gospo Kvasinsko, pri ta-teri so se shajali intendanti, dobavitelj, častniki, plesalke, kvar-topirci in siični tipi. V ta -krožek je stalno zahajal radialni referent. Izposloval sem si potni list za 300 červonaev. Gospa Kvasinska me je sprejela in pri njej sem se sestal z referentom. (Povedal sem mu. za kaj gre. Ko je imel jasno sliko, kaj bi rad. me je po/abil naslednjega dne ob dveh popoldne v svoje stanovanje. Bil sem točen, toda njega nisem našel doma. Vprašal sem sluikinjo; kje je gospod referent. Povedala mi ie, da so ga zaprli. Zakaj? sem vprašal osu- V premera meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — •i. "GLAS NARODA 75 216 West 18 Streti 19 New York, N. 7. pel. — Z intendantam p-ta stelepala neke umazane kupčije, pa so hlastnili po njem. — je dejala. — In zdaj? — sem vprašal obupane i, — kaj kanite zdaj? Ali je vaših protekcij konec? j — Ne, nikakor ne! — je ogorče-i no zavpil. — Imam še nekaj pisem na vplivne osebnosti/ ampak odkrito povedano, minila me je volja, da bi jih iskal. Saj vem, kako se iztečejo vsa takšna posredovanja. Povedo mi. da je dotičnik, ki ga iščem zaprt ali pa brez vpliva. Tako je, vidite v Rusiji z vsemi od-ličniki. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "6. N." Mrliča v grobu okradel. Pred kakimi petimi Joti je v zagrebški bolnišnici umrl krnet -Josip Strugar. iz vasi .Moravrv v o-"krnju Sv. Ivan Zelimi. katerega j«* bil v prepiru smrtno nevarno ranil nj«*«rov lastni brat. Pred smrtjo ji* izrazil željo, da bi gn pokopali na domae"ui pokopališču in /- njim dali v jrrob n.jezove srrhriio ur>. zl;«t<» verižico in prstan. Žaluj«»«*a vdova jr ustregla zadnji m- ž < ■ v i želji ter «voje«ra u-nnlega iifiža dve leti bridko ob-' jokovabi. i < ilve leti pa se je pri- [ selil v njeno liiš> mladi kiju«" a v-j ui<";ir Drajrotin va š«"*a i; ■ i mi r«*- izkopal rnj-tiika m njegovt truplo položil v! novo kisi ». Pri tem je videl pri ž«-razpadUm mrli«'il srebrno ur.\ zla to v« rižiro. zlat prstan in /lat«*1 plombe v zobeh. Ker je i »i I I<-p po m lad ii i ilan. se «» stvar prijavila in zdaj se Cabersttk zagovarjal prod zit greb.sk i m i sodiiiki. Ckradenili stvari pa seveda niso v» č dobili nazaj. K■ • je namreč <>aheršak začutil. da postaja zadeva javna, bi bi! rad vse zoper popravil. Had 1); bil zopet izkopal grob in v krsto djaJ zlato verižico iti zlat prstan, pa podnevi to ni bilo mogoče, ker bi ga videli ljudje, ponoči pa gaje Lilo strah. Nekega dne pa je prišel iz Zagreba nek agent, po imenu Neme«*. kateremu je Caberšak zaupno razložil svoje težjfve. Ta agent mu je dal tale nasvet: Naj gre ž njim v Zagreb, tam naj prodn uro. prstan in verižico ter namesto zlatnine kupni le verižico iz ponarejenega zlata, ravno tako prstan, iiaberšak je res proda! prstan urarju za 14(1 l)in in kupil prstan in verižieo iz tako-zvanega double-zlata za BO Din. Zlato veni ž i co pa je izročil agentu. ki obljubil, da jo bo speča 1 za drag denar ter potem denar njemu prinesel. O agentu in vi rižici ka j pa da »poslej ni več ne duha: ne sluha. <«aberšak je čakal fronotka. ko bo toliko korajžen. da si bo npal_ponoči nn pokopališče in da ž.ivljenje je postajalo o,l rigovarjati. naj se spametuje. To dni se je vrni! po tridnevnem pijančevanju dtnn»v in oče ga je resno posvaril. naj neha pijančevati. si,-er um •n- bo ilajal vee denarja. Med oči*-tom in siuoui je nastal prepir in oče -je prisoilil sinu dve zaušnici. To je sina tako razjezilo, da je potegnil nož in gi zasadil očrtu v pr-a. T t žko ranjenega očeta prepeljali v bolnico. V začetfcu t«sa meseca so v Angliji stopile v veljavo nove zaščitne carine na vse uvoženo blago z edino izjemo najvažnejših živil. Prehod Velike Britanijo k zaščitni carini je zunanji znak zatona nekdanje največje trgovske sile sveta. London je v povojni dobi izgubil svoj deminantni položaj v svHovni trgovini in v svetovnih financah. Prelom svobodne trgovine je sedaj obupen paskus braniti in ohraniti vsaj to. kar je še ostalo. Novorojenček pokepan v škatli. V neko manufakturno trgovino v Dubr vniku je prišla starejša ženska in zahtevala večje škatlo ?z kartona. K > ji odgovorili. da praznih škatel nimajo, je pi*osila. na i. ji eno izpraznijo. Trgovec se je začel zanimati, čen-u ji bi> škatla, in žt na mu je s Izniii o«"*i povedala, da jo rabi namesto krste za novorojenčka, ki je kmalu p-» porulu umrl. Novo rojen <"■-kova mati siromašna delavka, ki ne /mor.' .-t roško v za krsi ">. Na občini s . p;i dejali, da niKia.io v take namene denarja. In novorojenčka si» res pokopali v škatli. Minulo ie že 86 let, odkar je angleški parlament, izvoljen takru, še na podlagi zelo omejene volilne pravice, odpravil zloglasne **Corn Laws'". za=5itno carino na žito, ki je bila tedaj steber angleške gospodarske politike. Tri leta na to ie padla prosluia "Navigation Ac: .i dediščina merkantilistične dobe. in! [Anglija je pocoIno.T.a vrela o:i o I * be vse spone vezanega gospoda.--! stva in prva uvedla novi liberalni j gospodarski sistem. PocI tem -i-i^-j mom j e Angii j a dosegla n a j v r r; * | blagostanje, kakršnega prej njen".' zgodovina ni poznala. V dveh ^c-j neracijah se je njene prciival^v ' podvojilo, vrednost nj-''nr?a izvo-.: je poskočila cd 6 na 21 taktov nj 1 prebivalca letno in njena trgov?:-.. mornarica ^e je pomnožila o:i 3 i j milijona na skoraj 10 milijone' ton-. Bila je doba angleške •■prosperity'' Ln svobodna trgovina je postala prva ustanova angleškega javnega prava, 'kredo njene gospodarske politike. Nad pol stoletja je minulo, preden je kdo dvignil glas proti tej ustanovi, Udco očividne so bile koristi, ki jih je prinesla v angleško gospodarstvo. VETER NAMESTO PREMOGA Zaloge premoga v zemlji se izčrpavajo hitreje, nego nastaja nov premojr. Zato so začeli ljudje že ilavun razmišljati, kaj bi moglo nadomestiti premog in dajati človeštvu energijo, ki jo črpamo zdaj iz p rem'»ga. Vinle. ki je tudi bogat vir energije, nimamo vedno v tolikih množinah kot. jo potrebujemo. Vodna srln bi lahko V letu 1922 so se pokazali na Angleškem prvi znaki gospodarske depresije: deficit v državnem proračunu, pasivnost zunanje trgovine, zastoj v premogovni, tekstlini in železni industriji. V krogih londonske City so se začeli pojavljati prvi jflasovi. da mora vlada kaj ukreniti v zaščito domačega trga pred poplavo tujih proizvodov. Od tedaj so se razmere še neprestano slabšale. Temeljj. .angleškega pom od- dopolnila premogovno energijo., stva, trgovine in financ so se za ne ms»gla biti je pa nadomestiti. Pretnog nam pa -luži tudi za pridobivanji plina, metilovega .alkohola. ogljikovodika itd. Kaj bo. kadar preuioga ne ta> več.' Nemški inž. ilorelT. ki vzbuja s svojimi načrti veliko zanimanj**. 1 gonil t> napravo, energija bi se pa prenašala v stroge oh vznožju stolpa, t iko. da bi ne bilo treba kuriti kotlov za pridobiva nje pogonske sile. Inženir lln-'■eff je pr»ueeval smer in moč vseh vetrov, da bi bil točno itd'ffl--miran <• novem viru energije in la bi prilogodi! konstrukcijo svo-ie naprave tak ». da !»i obratovala nepretrgoma. IZ NEW YORKA V DALMATINSKA PRISTANIŠČA. Dircktne vožnje i/. New Vorka v dalmatinska pristanišča so naše ljudi izredno velike važnosti. Taka direktna vožnja v staro domovino lajša skrbi naših potnikov. istočasno pa tudi zmanjšuje stroške potovanja, ki so dosti manjši, kol če hi potovali dru-*od. Edina direktno zvezo moti New York am in našimi pristanišči vzdržuje Cosnlich proga, ki je dala v t f> s vrh o na razpolago dve novi motorni latlji. ki ,sta e:e kr:.:c. ko vsaka drž.v-a zapira -uma va?3, bi tudi Angli-rada po-kusila svoje raztresene dele rdii.ižiti v mc^no gc: poda reko enota Ta žr-ija je pri njej tem močnejša, ker bi nova go5podarsk:; vez morala nadomestiti politično ki p r.a v zadnjih deft, letih, n-.-vseh s; rane h Zadnj.i imperijsku ' kc::ferenca ie dokazila, kako rr.l"-i ! la tvora j? brit-ki imperij kc p*'itična crganizacija. Z ozirom na to nerazves?j:vo ugotovitev se je ž>: tedaj izrazila ž?lja po tesnejšem gospodarskem zbližaniu. To načelo se je lanske jeseni pojavilo kot vodilno geslo, s katerim =i je vlad.i naredne sloge izvojevala nepriča kovano veliko zmago. Novi carinski sistem je prv> korak k iatvaja-nju tega imperij^kega program a. V novem zakonu je namreč rečeno. da se od angleških kolonialnih proizvodov ne bodo pobirale niku-ke pristojbine in državni tajnik za kolonije CunJiffe Lister je to določbo, še preden je prišla pred zbornico, brzojavno javil vsem članom velike britanske družine. Pri tem je izrazil upanje, da ix>do do-minioni na veliko gesto države -matice odgovorili z enako velikodušnostjo in angleškim proizvodom priznali carinsko svobodo. Na »a način je angleška vlada spretno pripravila teren za veliko imperij sko gospodarsko konferenco v Ottawi. ki se bo vršita to jximJad in 'ki bi naj položila temelje enotnosti brit-skega gospodarstva. Ali bo carinska zaščita Angliji in njenemu imperiju res -prinesla pričakovane gospodarske koristi in jima pomagala iz sedanje krize, bo pokazala že bližnja bodočnost. O-sLali narodi vidijo v njenem novem carinskem sistemu samo zmago gospodarskega nacionalizma v državi. ki je bila dosedaj najbolj konservativna v tem pogledu .Obroč, ki oklepa in stiska svetovno gospodarstvo. je sedaj dokovan. Posledica bo v prvi vrsti nadaljnje nazadovanje mednarodne izmenjave blaga, še hujše dušenje izvoza in razkrajanje gospodarstva. Svetovna kriza se bo s tem še poostrila, Anglija pa bo morala spoznati, da se tudi ena ne more izločiti U ostalega sveta. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO prt "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street : New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBČEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN "O L A 8 m Lu — R A 1 O D r WEW YORK, FRIDAY, MARCH 18, 1932 -------- THE LARGEST SLOVENE DAILY hi V. 8. A. * 'Nadaljevanje.) sem ti if jw»v»l«lala, »la mu je naklonjena kot »tarc-jšomu I ~»tu. Ill ponosna je. da jo j«' iiasliJtai. Ta dekliški potKm je vendar ra-yumljiv. skušaj Lilo j««' spoznati in jo boš clrupiee *ora-VI n*Miapiš! — fee ji smeje. — ; |j m .•»<,('.*. mislih. «la hfnii |w*»n»»niul Otoka rj« v njegovem |>uM.olov-Kuem /akomt.' IUmIi br«>z skrbi! Za take stvari jaz uis*-iu. Nikdar ne bi moprl |>oro<-iti dekleta, ki ni primerna iu<»j<'mu stanu. Navzlic 1» mu zatrdilu je bila mati nzloniljrtu. S podvojeno vo-|m» je pletla ii.»pavi«-e. ki mi tekom živahnega jmjrovora s .sinom lr-/ a Je v njenem nar«>eju. Vzravnana *e«li v naslon ja«-u. pletla narav-.io»l skozi okno in stiska sv««je majhna ustnire. ltu«h»lfn j.- bilo žal. da je avoji ljubljeni materi napravil žalost. I' tla ni ni"jr«-l «lnipa«-e; pr« j ali slej In» morala tudi spoznati Lilin /tiaeaj. .Mlad'« «h*klf se je zeh» živahno zabavala z I Moka rje m na tera.si. -*Jtrr«i in resni obraz jrrofii-e. Ali s(» j,- zavedla. tla je I il ta pojrled namenj« u n>*j ! Naglo sti-r-e preko sohe k jrrofn-i. poklekne t>re«| njo. nagne glavo nazaj tin jo Ijuheznjivo pogleila v iM-i. - Ne huduj se. teta. — jo prosi z otroškim glasom. — bila sem predivja. prosim, prosim — Takoj jo grofica Ijiilie/njivo gladi po rmenih la-eh in nj«-n polled pohiti k Kihlolfu — ali ni krasna.' — Toda Rudolf ostane ne ]»r<-nii. nr» na smjew stolu. Opazil je. kako (fctokarjeve oAi poželjivo poeivajo na Lrliuem idinrzu in kako Lila smeje odgovarja njegovim pogledom in mu tudi skrivaj vrže poljub s prstem — kako predrzna je hila |t bi svoj« ga brala sovražil, ker ;ra je /vijji.-m lahil za svoje orodje in zlorabil njegov družinski |h»ii<»s. samo d; '»i priš-l lliije eilja svojih tanili želja. Pre vari I -a pri svoj' poite-iosti in resiiieoljuhu«»sti ne bi nikdar š- l k Mariji Vibnikovi ako ne hi bil prepričan. da je vse to sama zaradi družinskih raz raer. Že zgfHlaj zjutraj je %Mal. Po zajtrku je delal; to.la delo mu iii šlo izpod rok. Svojih misli ni mogel zbrati. Zato uaruei hlapci da mu Osedla njegovega konja "Kadames". Zink je hil m »paren. t.ki oblaki so viseli na nebu. CVtudi je nehalo deževati. je vendar l.ilo pričakovati, da se bo zopet vsiila ploha. Težko so padale kapi j«. z drevja in grmov Hladno je postale kot jeseni. Prijetno mu je l.ilo jalian v jutranjem zraku in m-koliko s* • pomiril Poead je stopal konj po mehki cesti oh njivah, na katerih so hili že več dni kupi i«»žetcga žita. Hil je že skrajni čas da I. nastopilo vreme. Žito je ž.- skoro pričelo v klasju kaliti. Toda da-I..-N ni mod nobenega smisla, nobenega čas.,, da bi mislil na to ka-skrbi tan .o kmeta. Njegov,- midi so bile zaposlene z vsem dru pim. PortM-l naj hi Lilo Klotovo! Ta želja n j, g ,ve mat.re ga j. |.r. senetila. lu nadkžm. mu je bilo. ker je vedel, s kako vztrajnost-jo je mat i sla na delo. k* hil pri njih. Njegova slutnja ga ni arah,: hda je Marija \ irbnikova, ki je ravnokar prišla s svojim Mnom ,k> dolgi, vijugasti peačeni poti, ob kateri so stal« visoka t«revesa. Videla ga je in ga je tudi gotovo spoznala. Navzlic temu pa se obrne, kot ga ne bi bila ojiaziln. Njegove obrvi se .zožijo. Videl je V njenem obnašanju vse če-»ar ni izgovorila. • ' — Milost I ji va gospa, zakaj se izogibate ntojim besedam' -Mjejrov k lir ne zmeni, zaklič« še enkrat in tako kratko in tako za jiovedujoee. da se Marija obrne i„ ga začudeno ,»ogleda. — I roHim. i>oslušajte me za trenutek _ • Ne vem. kaj si imava povedati! Ne 'zadržujte me. kajti ho-eem k svojemu možu — saj je vendar to prava pot — nr^vi J\,iOS,,,iLVa T?' " »»-Ji™ besedam.' _ prat i naglo - Samo .Uibro mmlmm za vas. da vas obvarujem pred ^ Moz ah ne h,. - na kratek zamah z roko matere utihne Nemoteno koraka dalje h trdnimi, ^unoza vestnim i koraki iti »o hote mora Rudolf občudovati ponosno hojo Marije Vrbnikove ki nns.la svo.o navadivi ineačansko suknjo kr> kraljevo oblačilo. Naglo zdirja Itiuiolf s konjem okoli grajske«?« zidu proti hle-V m, vrže vajeti hlapen in skoči iz sedla. Z velikimi in naglimi ko- rak premeri dvorišče in se v sprejemni sobi sreča z Marijo, ki je ravno povedala služabniku svojo željo? da želi videti grofa. Marija prezirljivo pogleda Rudolfa. — <«rofa (M oka rja Verdina! — reče Marija odločno. Služabnik se z nasmehom pr:kloni. kajti slutil je. do kjnkcga poloma bo lahko prišlo, kajti nekoliko je vedel o Otokarjevih zadevali. (JI obok o disc g. spa Marija in trdo .stiska roko svojega sina. Svoje velike žareče oči vpre v Rudolfov obraz. In vendar s. m tukaj, goipod gnf: — pravi zmagoslavno. Zdaj sem tukaj in tudi tukaj cstamin! Rudolf Ji no .^govori. Kot .Marija je tudi Rudolf rak al na odgovor služabnika, ki s.- j«, ravno vrnil in naznanil: Cospod grof obžaluje, ker je ravno sedaj zelo zaposlen. Rudolf s- vgrizne v ustnice. Mariji šine kri v lice. Odpre ust-uiee. da bi o-tro odgovorila. Tedaj pa jo Rudolf prime za roko. ii rslvzam*' držnik. ki L-a izro/-i služabniku in siini odpre vrata v sprejemu t soho. - p.ila j.- zmo?a. m;lost 1 jiva g spa: jirosim. vstopite. Sam lx m obvestd svo.ega brata. k. r niti ne .sluti. rej. I„ !.j!a otivlada ms }K.|ožaj. Ali gos j »a ni povedala svojega imena in vzroka, zakaj prihaja vpraša služabnika. _ Saj Ve.t,. da drugače nikogar „• -pn-jmemo. (Halje prihodnjič.) Znana grofica Karoly je pred kratkim objavila v pariškem tedniku --Vu" zanimiv članek o po-!*tu muzeja Tolstega v Jasni Po-jani. Domovi Tolstega. Lermontova. Puškina. Čehova in Kropotkir. • pravi madžarska grofica, so z ob-judovanja vredno ljubeznijo in :eščeniem oskrbovani in izpreme-njeni v prava božja pota današnje Rudije. Sredi vrta sloji med starim trevjem majhna, neznatna hišica 2 zelenimi oknicami. V tej oko.ici. xidaljeni od središča, je Lev Tol-taj, Rouseau ru-ke revolucije, pre-uvljal najglobljo krizo svojega bll-a. Tu sla nasta'a Vstajenje" in • Kreutzerjeva sonata". SKUPNA POTOVANJA Vsem potnikom, ki žele potovali v stari kraj v večji družbi svojih rojakov, nudmo sledeča naša skupna potovanja. 8. aprila na priljiiMjeiu-m franot-sk» m iKtruikn II.K 1 »K F K AN«'K. Karta «1«. I.jul»ljnn«- >t::in- «!-• ZagrHui . Trsta jcioi.riu. Kt-nir Karta «!•> I.juMjaiu- ali Ua $1MI. . «!o Trsta . Tr.-K:» .»«-. «Ia x- takoj priglasite! '19. aprila 11:1 iu«>l«>rni la«liji S A -TlItNIA na Trst. I'rii*.r. «ljiv.. z.. • >11«*. ki lunVjo vzi-ti s«-lMij svoj !«. ui«J>il i:t za i«>tnik>- ■/. v«-!ikiaii «lni/.i-iiaiui ali <>I>ilo prtljago. U> Trsi.i r:t/.r«-«l it««». . Turist« »v-k i razn-d $t'Jo. . razntl $1."iO. . l:»-nxr kart.i «!«• Trsta IS. razr»-«l sna. . turistYtii ni/.n-«l ŠJIU- -. J. raz nil —. 4. maja na orjaškem |tamiku -r.KKKMiAKIA .-i luna r« I Linije. Iz vrstm- kaUiii«-. i/.lx>rua hrana. fi.i.i {»»strežKi. ol»ilo zaliavc. Karta «1«. Ljubljane Slo.",.s4. Zasr»-I«a #1«>7 i::. <|o Trsta *l«rj..-,o. li.-tur kart«-: .1«» Ljubljani- ali Za£rt-ba . *i r st:i .stia;.—. 3. junija zi«fiet na parniku II.K |»i: FltAM U T.» U. glavno sku|Mi.> f«>\anj«- na fniias^ski litiiji.. iVn«- ?j -"J. razretl i-t«-. kak-ir s. aprila. 13. junija vr-i -Lavul izl.-t na (*tiu:ir«i Litiiji in si.-»-r z<>|n| u:i ;«-«r-iiiku UKRKX«;AKIA. <'ene za ri7 r«-«l ist»-. kakor 4. maja. Ako žrlile potovati s kakim drugim (tarnikom ali ob kakem drugem r.Hsu. j Vam lahko in radi ustrr/emo. ker za-I stopamo vse vaiJit* linije. Pi-.it«- |N) naš vozni red in reuik kar*. Potnik«-, ki rabijo 1%-rmtr j«»vr:.-v I1- o|»«zarjauio. .la |>r:tv-> «-:isuo prijavijo iti vložt* pisanje t-a I Vrnti I. 7-a v-a tia>l:iljiia J«»j:.-ni|a pilite ur LEO ZAKRAJŠEK lieneral Travel Service 135» Second Ave. Nem- York. N. Y. -PL SHIPPING t z-7 NEWS POZOR, ROJAKI s "V 1 Človek je ve« prevzet od posebne atmosfere, ki obdaja to bivališče in 2di se ti. da za par bežnih trenutkov živiš v prošlosti stare Rusije. ;i nam je po zaslugi njegovega pe-•esa po-t^la tako dobro znana in laramost domača. Še celo tapete, »arketi. ravese. skrbno očiščrni žametasti naslanjači, vse je obdano s tisto posebno vonjavo XIX. •toietja. Kakor pri vhodu v mošejo. tc udi tu prosijo, da sezuješ čevlje, idi s t:, da nekdo tu prebiva in ves ■as pričakuješ, kdaj se pojavi gc-podar. V obednici je servirano za 0 oseb. Višnjevi in beli krožnik., prtiči z monogrami. par pLsem. na-lovljenih na Leva Tolstega, in •asnik. ki nosi datum 1849. S-j.. x>per. gTenčica. vse je na svojem nestu. kakor pred 40 leti. Spalnica s pletenimi, dvobarvnl-ni zavesami — belimi in rdečim:. — peri.o, posteljno zagrinjilo. jriprost umivalnik, kos mila. gob i n brisalka. Soba grofice Tolst,? z gospodinjskimi knjigami, kjer so /pisanj izdatki. Poleg je soba njegovega sina, ki le zgodaj umrl in ki je ob priliki osvobojen j a kmetov pod Aleksandrom II. dejal svojemu očetu: --Očka, nismo jim dali naše zemlje, '.e njihovo smo jih vrnili. In nekaj stihov, napisanih z otroško roko.... V velikem salonu, v katerem je šah, klavir in samovar, sedi bled mladenič, zatopljen v čitanje. Ali je morda kdo od domačih? Ne, to je delavec, ki je prišel čitat 4'Vrta-jenje" tja, kjer je bilo delo napi-'.ano. In učna soba starejših sino*\ kjer so skrbno shranjeni domači zvezki in slabi redi v njih. Zares, to nikakor niso bili vzorni učenci! — Kako ste mogli vse to zbrati? — sem vprašala nekega čuvaja. — Po pisateljevi smrti je grofica Tolsta prodala hišo z delom pohištva vred mestu Moskvi; po revoluciji so boljševiki s pomočjo nekdanjih lastnikov zbrali pohištvo in ga postavili na stara mesta. Sin Sergij Tolstoj je bil imenovan za varuha tega .pohištva in vobče muzeja na Jasni Poljani, kjer je veliki mislec živel poleti. Sergij Tolstoj prejema skromno pokojnino 60 rubljev na mesec; poleg tega izdaja dela svojega o> četa. s čemer lahko premaguje materij alne težkoče. * Najgloblji vtis napravi na pc-setnika tkzv. • najsvetejši", t. j." Ii naslova na listu, katerega pre. Jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina gošla. Ne čakajte tora*, da se Vas opominja, temveč obno\ vite naročnino a;i direktno, aii pa prt rn«m sledečih našib ""stopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu-ig, A. SaftiA Saiida. Louis Costeilo W alien burg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banich ILLINOIS Aurora. J. Verbich Ch cago. Josepn B i^h. J. Bevčič, J. Lukanich, Andrew Spillar t.tciw, j. >aoIEW YORK Gowanda. Karl Strnlsha UfUe Falls. Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe Hi« Cleveland. Anton Bobek. Chas Karlinger. Jacob Resnik, John Slap-nik. Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Oirard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuzršr Niles, Frank Kogovšek Warren. Mrs. F. Rachar Younestown Anton KikelJ OREGON Oregon City. Ore.. J. KobW PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakte Besstmer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ BridgeviUe. W. R. Jakobeck CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNI2ANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) St»ne samo $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18tb Street New York City 22. marca: II« de Fmuc®, Havre 23. marca: Stat«fidam. Eoulnfne *ur Mer. Rotterdam 24. marca: Alb«-rt Haliln, Hamburg, Cherbourg 25. marca: Hr«-ni^n. Ciierbourj. Bremen 28. marca: Muur-tania. Cherbourg 29. marca: New .v m Verda m. Boulogne »ur Mer. Kotterdum 31. marca: llumbutK. Hamburg. Cherbourg 1. aprila: lit-. Cherbourg 2. aprila: Milwaukee. Hamburg Cherbourg VulMtdam, I-oulogt;e sur Her. Kotter-dii m £uro|>a. Cherbourg. I:renien C. aprita: Av-u latitat.d. Hamburg. Cherbourg i. aprila: He d« Frinee. ^avrt Ulympir, Cnerbourg 9. aprila: Wrmlara. lV>ulogne »ur Mer. Rutt-r-djun 13. apri'a: Bremen. Cherbourg. Hretnec 14. apr-ta: N'* York. Hamburg. Cherbourg lb. aprila: Mauretun-.a, Cherbourg 20. aprita: Euro|*»_ Cherbi»urg. Bremen 21. aprila: .Altw-rt Itallin, Hamburg. Chertiourg 22. aprila: Krai..-.-. Itevr* Maji-.«ln . Cnerbourg 23. aprila: <'Vv *-!:» i .1. Hsmhui*. Cherbourg Sr:it^ii.lam, liuutugiie »ur M-r. ttor i« nI i 27. aprila: AquituniM. Cherbourg 28. aprila: il..inburg.. Hamburg. Cherl^iur/ 2°. arnia: * >>>i»>tMt». r-hHrt..»re> Itremen l''«i if. f'herboiirg 30. i prila: lie de France, Havre Volendam. Boulogne aur Mer. Rotterdam 4. maja: Brrenyaria, Ch»rtH.urg 5. maja: I iremen. Cherl>aiirg. Bremen Lieu t»B„e sur Mer. Ilottrr-d.im Ur-Iin«.'. Cherbourg llamJRirg M:ij«ti.-, Ch.rbi.uig 17. maja: • ■ntniiii.u*. rhiirB. Bremen Vulearna. Dubrovnik. Trst 19. maja: AUn-i t BUIin. Ch»-rl>ourg. Il.unbiirg 20. maja: llomeri«-. Cherlx'Urg 21. maja: Bremen. Cli»-rl«oitrg. Bremen Statemluin. Boulogiie »ur Mer. tb t-terdam 25. maja: Berenguria. Cherbourg 26. maja: Hamburg. Cherbourg. Hamburg 27. maja: Fran«-«-. Havre olyinpi«1. Cherl*>ur