Poštnina plačana v gotovini
Maribor, ponedeljek 1. marca 1937
Štev. 48. leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništva in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 245S Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla* se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Ue mkljnikn načetne pta-ritenske delate
Beograd, 28. februarja. Pozno ponoči ie narodna skupščina sinoči v načelu sprejela novi proračun in sicer s 192:88 glasovom. Pred načelnim sprejetjem proračuna je še imel zaključni govor finančni minister Letica, nakar je na pripombe opozicijskih govornikov glede politike sedanjega režima odgovarjal socialni minister Dragiša Cvetkovič, k: je opozarjal, da ne more biti o edinstvu našega naroda nikakšnega dvoma in tudi ne nikakšnega govorjenja. Dejal je: Sprejemamo teze Ante Starčeviča o enem narodu za svoje. Priznamo, da je imela teza o enem jugoslovenskem narodu v pokojnem Stjepanu Radiču resnega pobornika. Glede konkordata z Vatikanom je izjavil, da ne bo vlada dovolila, da bi to vprašanje postalo predmet strankarske agitacije in kupčij, marveč sme in mora urediti to vprašanje le narodno predstavništvo, ki ga bo uredilo v skladu z osnovnimi interesi narodu in načeli popolne enakopravnosti vseh priznanih ver v državi.
Ob priliki letošnje načelne proračunske debate je bile* iznesenih izredno mnogo zanimivih momentov ter so izvajanja opozicijskih govornikov zbujala izredno pozornost, zlasti ker ni šlo več za kritične opombe, ampak tudi za sprožene pozitivne in konstruktivne misli. V središču obravnavanj je bilo predvsem hrvatsko vprašanje, ki pa se žal ni moglo obravnavati z željeno temeljitostjo, ker je desnica precej molčala, četudi so nekateri medklici iz desnice dali slutiti, da je vladna stranka od Mačkovega programa oddaljena za cele svetove.
Silno globok vtis pa so napravila iz-'ajanja nekaterih slovenskih poslancev, kakor na primer dr. Mohoriča, Prekorška, <lr. Novačana, dr. Fuxa, Komana, Mrav-'ieta, dr. Jančiča, inž. Zupančiča, dr. Do-jjoviška, Gornjaka. Lenarčiča In dr. Režka. Njihova izvajanja so bila podprta s teko trdnimi in konkretnimi navedbami, da niso protigovori mogli zbuditi nikakšne brepričevalnosti.
Govora je bilo tudi o slovenskem kle-r‘ka?Iztmi, zlasti v zvezi z Izvajanji na-rod-ega poslanca Mravljeta, ki jim jo po-Svuii »Slovenec« toliko pozornost, da je nckatere odstavke, ki so se mu zdeli prikrili v smislu svojega poročevanja, poblisnil. Iz »Slovenca« moremo povzeti, jte je poslanec Mravlje hotel dokazati, za-. ai pri nas ne more priti do sporazuma j!' ie vzrok našel v — klerikalizmu: »Kle-JksUizem je nasprotnik sporazuma, kleri-tetlizem je nasprotnik jugoslovanske ide-te'.. Cerkvena hierarhija je sržeu klerike stranke. Vsi ostali strankini organi tejiio pod direktnim ali indirektnim vodiku hierarhije, čeprav so formalno pod £!nn°	režii°. Vi	ste	že veliko o tem	sli-
v	tem domu	in	boste še slišali,	vse
v° ‘ej,	dokler se	to	vprašanje, ki je	ne-
v;‘,n°	za državo	in	narod in najbolj	ne-
v‘Jte° za cerkev samo, ne uniči... Slo-sl^ki klerikalci so sovražniki prayo-Mlc.t'ne cerkve. Tega ne govorim na pa-Ča? ’ '!ni’nik vam bom tu podal dokaze iz "Jteisov iti celo iz samega glasila ...« navaja »Slovenec« v zvezj s tem dr?-?1'!!111 i)0S*anca Mravljeta. ki da je »od so vteans-ke zavesti Slovencev dejal, da Jugoslovani na odpoved. Klerikaliz-uvi 1 Po tenuarju gotovo že popolno-zknjkalo. kajti duhovniki so se žc
Mesarsko klanje po podzer meljskih kloakah v »mestu mučenikov"
LONDON, 1. marca. Strahotno sliko podzemeljskih borb podaja posebni dopisnik »Evening StanjJgrda« Iz Ov'erJa, »mesta mučenikov«, ki so ga bile mavrske čete strašno razdejale. Frankove čete so se umaknile v podzemeljske kanale in kloake, kamor so jim sledili rudarji in se je v podzemeljskih kanalih razvilo pravo mesarsko klanje. »Dynamiterosi« so vdrli v mesto. Eksplozije se vrstijo za eksplozijo, tu pa tam se zruši hiša, plameni udarjajo iz kleti, cestni tlak frči po zraku. Oviedo je pred padcem. Zavzetje ne bi bik) strateškega pomena, pač pa naj bi zavzetje Ovieda, ki je v središču socialistične Španije, bilo nekakšno maščevanje za Malago. Po poročilih iz Francovega glavnega štaba Oviedo še ni padel.
Hiaonemsba ti megla pasteli tepSte...
AMSTERDAM, 1. marca. Oboroževal ni predlog je bil v zbornici sprejet. Predsednik vlade dr. Colijn je v ekspozeju poročal, da je bilo v letih 1936/37 izdanih okoli 89 milijonov goldinarjev za oboroževanje več napram letu 1935. V gradnji se nahaja 100 novih letal, 25.000 mož
bi bilo takoj na razpolago za obrambo meja. Gradi se 8 novih podmornic. Glede vojaško političnega položaja Nizozemske je dejal, da prinaša francosko belgijski trdnjavski pas Nizozemski nevarnost, da bi v bodoči vojni Nizozemska postala bojišče.
Hevav ottdcun ta^eviUk feministk s demoasfeanli
CURII1, 1. marca. Ob priliki tukajšnjega svetovnega ženskega kongresa, ki se ga udeležujejo predstavnice skoro vseh držav, ki zborujejo v veliki dvorani tukajšnjega sodišča, se je v zborovalnici pojavil mož, ki je vrgel proti predsed-
stvu kongresa več gnilih jajc in smrdljivih bomb. Nato je pustil v zborovalni-co več mladeničev. Pri tem pa so se udeleženke kongresa vrgle na demonstrante in krvavo odbile mladeniče, ki jih je prevzela policija.
Sedai se italijanska kampanja peali CSJt
RIM, 1. marca. »Popolo di Roma« vidi glavni vzrok nesigurnosti v podonavskem bazenu v notranjih trenjih češkoslovaške republike, ki nazadnje nosi krivdo za nesigurnost evropskega stanja. Na-
vedeni list piše, da predstavlja Češkoslovaška živo protislovja, največje protislovje, ki je bilo kedaj ustvarjeno po mirovnih pogodbah. (Mi poznamo nekatera druga, resnična protislovja. Op. ur.)
(femimilpva ndmsteena stenic se je peslatšote
DŽIBUTI, 1. marca. Po vesteh iz Addis Abebe se zatrjuje, da se je stanje ranjenega podkralja Abesinije Grazianija znatno poslabšalo in da so v njegovi okolici
zelo zaskrbljeni. Doznava se, da so drobci bomb vdrli v pljuča in da je ranjeni maršal zbolel radi pljučnega vnetja.
l/ec ste tanjenih pti napadn na sedem newgotškik kinemategtafav
NEWYORK, 1. marca. Ha vas poroča: Sinoči okoli 24. ure so neke skupine istočasno napadle sedem velikih kinematografov na Broadwayu. Napadalci so vrgli
med gledalce solzne bombe. Ranjenih je bilo več sto oseb, od katerih je bilo 35 pripeljanih v bolnišnico. Gre baje za akcijo nezadovoljnih delavcev.
banovine.« — Radovedni smo. bo-li to vest objavil tudi »Slovenec« kot glasilo JRZ.
f ilmska igealka dim tadi špionaie usUeijenal
i
SALAMANCA, L marca. Kakor se doznava je bila radi špionaže v prid valen-cijski vladi ustreljena znana filmska igralka Rozita Diaz. Organizirala je posebno tajno oddajno postajo v Salaman-
ci, ki je omogočila nekaj uspelih zračnih napadov od strani republikanskih letalcev. Prišli pa so stvari na sled in je bik Rosita Diaz takoj ustreljena radi špionaže.
Uaimki
Vračal- J	so	se /a
‘um, k- svoji pravi službi, politične stra so se umirile in nacionalne organiza-so sc močijo Sirile. Če bi vse to tra-
čiie
jalo
samo se nekaj let, bi klerikalizem za vcdno izginil.«
VČERAJŠNJE OBČINSKE VOLITVE.
Včeraj so bile občinske volitve v osmih občinah v naši banovini. Opozicija je zmagala v Križah pri Tržiču, kjer je dobila 3^5 glasov in 16 odbornikov, JRZ pa 225 glasov in dva odbornika. V Zibiki je dobila JRZ 183 glasov in 15 odbornikov, opozicija 158 glasov in tri od-
Ne mopemo sicer kontrolirati, v kolikor odgovarjajo te navedbe »Slovenca« popolni točnosti, vendar se zdi, da so takšne stvari gotovim krogom prav neljuba ter da jim gredo na živce.
Jutri v ponedeljek pa se prične v skupščini podrobna proračunska razprava o posameznih resorih
bornike. Pri včerajšnjih volitvah je glasovalo za JRZ 2435 volilcev, za opozicijo pa 1222.
dr. stojadinovič poklanja sokolu ZASTAVO.
Pod naslovom »Poklon predsednika vlade Sokolom« javlja glasilo JRZ »Samouprava«: »Predsednik kraljevske vlade in minister zunanjih del dr. Milan Stojadinovič je podaril Sokolu v Visokem zastavo, ki jj bo osebno kumoval 20. junija t. 1.. \ko priredc v Visokem veliki pokrajinski sokolski zlet. Narodni poslanec Radoslav Živkovič je predsednik pripravljalnega odbora za te svečanosti in je že vse potrebno ukrenil, da uspe ta prireditev čim najveličastneje in im-pozantneie. Na to slavnost bodo povabr ijeni 'ministra dr. Behmen in Ojura Jan-
NEMIRI V ZAGREBU.
V soboto dopoldne se je pripetil v Zagrebu dogodek, ki daje misliti zlasti krogom okoli dr. Mačka. Dogodek je v zvezi z letošnjo spominsko proslavo za dr. A. Starčeviča. V zvezi s tem je »Hrvat-ski dnevnik« pozval zagrebške trgovce in obrtnike, naj imajo v soboto od 9. do 10. ure svoj lokal zaprte, pristavljajoč, da jih po 10. uri, ko so imeli frankovci svojo spominsko svečanost, takoj lahko odpro. Skupina mladih pristašev frankovskega voditelja dr. Buča se je pojavila pred redakcijo Mačkovega »Hrvatskega dnevnika« jn zahtevala, da se zapre uprava navedenega lista. Ker pa uslužbenci tega niso hoteli storiti, so demonstranti izvršili napad na uslužbence, ter jih pretepli, pri čemer je bila neka uslužbenka težko ranjena. Demonstranti so razbili vso opravo in jo vrgli na cesto ter so razbili okna redakcije. Pred uredništvom so nastali spopadi med mačkov-ci in frankovci, pri čemer je bilo več oseb ranjenih. Policija je več oseb aretirala. Škoda znaša okoli 10.000 dinarjev. Mačkovci so se hoteli maščevati nad frankovci, ko so ti šli na Starčevičev grob v Šestinah pri Zagrebu, vendar je maščevanje mačkovcev na poseben Mačkov nalog izostalo. Napad na uredništvo »Hrvatskega dnevnika« se je izvršil radi tega, ker ni hotel navedeni list objaviti, da bi zagrebški trgovci imeli zaprte trgovine tudi za'časa druge službe božje, ki jo je separatno organizirala skupina frankovcev, ki so že delj časa nezadovoljni z dr. Mačkom in ki se vsebolj od-tujejo njegovi politiki. Tudi na univerzi so bili. spopadi med frankovci in mačko vci -ter je bilo več pohištva poškodovanega. ,
KRVAVO ZBOROVANJE V BEOGRADU.
Včeraj dopoldne je bilo sklicano v kinu »Triglav« zborovanje ijotičevcev. Sovražniki Ljotičevega »Zbora« so namreč napadli shod, demolirali vse trgovine, ki se nahajajo v Železničarskem domu, razbili okna vtlike dvorane, pri čemer jo bilo ranjenih nekaj omladincev Ljotičevega »Zbora«, med katerimi je bilo 7 težje ranjenih. Od 8. zjutraj namreč se je množica zbrala pred Železničarskim domom in hotela vdreti v zborovalne prostore, kjer so se nahajali reditelji Ljotičevega »Zbora«, ki so se skušali zoperstaviti demonstrantom, pa so bili potisnjeni nazaj. Demonstranti so prodrli do Železničarskega doma in je pričelo leteti kamenje na vse strani in tudi v dvorani je nastala panika. Prebivalci v bližini so v strahu takoj pričeli zapirati okna in so spuščali zastore, ker je kamenje padalo tudi po bližnjih hišah. Niti eno steklo na izložbah Železničarskega doma ni ostalo celo. Ranjeni omladinci »Zbora« so se umaknili in pravijo, da je bilo 7 težko ranjenih Ljtotičevih omladincev, večinoma radi udarcev s kamenjem. Po 10 do 20 minutah se je posrečilo, da se je vpo-stavil red, nakar se je shod nadaljeval.
LOGIKA.
Poslanec dr. Veble je v svojem skupščinskem govoru dejal: »Od vseh učiteljev in učiteljic v Sloveniji jih je samo 4%, ki niso Sokoli, 96% pa je Sokolov. Razumljivo je, da zadene vsaka premestitev po prošnji ali po službeni potrebi tudi na Sokole.« Ta tudi je važen posebno radi tega, ker je govornik pozabil omeniti, koliko v 4% vključenih je bilo
kovič ter vsi narodni poslanci drinske I deležnih usode mnogih od 96%
štete
Jngoslo venski Sokoli so si priborili slovansko smučarsko prvenstvo
Včeraj so se v Planici zaključile letošnje smučarske tekme Saveza sokolskih s a vez o v in sicer s skakalno prireditvijo. Tudi pri včerajšnjih tekmah se je pokazalo, da so jugoslovenski smučarji Sokoli /elo napredovali in si kljub ostri konkurenci bratov Cehoslovakov osvojili slovansko prvenstvo in pokal ministra za telesno vzgojo. S svojo izredno požrtvo-
valnostjo so naši Sokoli zasedli razen v dveh panogah vsa prva mesta in prejeli v prehodno last pokal ministra za fizično vzgojo. Zaključno stanje točk po letošnjih tekmah je za posamezne člane SSS sledeče: SKJ 3061.54, ČOS 2832.77, Junaki 429.95. S tem so si priborili jug. Sokoli naslov najboljših slovanskih smučarjev in so prejel; v prehodno posest pokal jugo-
slovenskega ministra za fizično vzgojo.
Organizacija letošnjih smučarskih tekem je bila odlična, za kar gre zasluga izredno požrtvovalnim in vestnim organizatorjem jeseniškim, samim Sokolom, ki so /,a pripravo teh tekem žrtvovali več, kakor bi mogel kdo pričakovati ali zahtevati.
V	soboto, dne 20. t, m. je zborovalo v krčevinski šoli ob lepi udeležbi sresko očit. društvo Maribor levi breg. Zborovanje je otvoril in vodil g. Mirko Vauda, razrešeni šol. upr. iti sedaj učitelj pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Po uvodnih formalnostih je objavil važne dopise in situacijsko poročilo, v katerem jc ugotcn vil zadovoljivo discipliniranost in delavnost članstva JUU pri nas in drugod po načelu: sloga, poštenje in tovarištvo! Politika JUU teži le za ustvarjanjem zadovoljstva in duševnega miru učiteljstva ter zavesti pravičnosti in odgovornosti v stanovskem, poklicnem in javnem življenju. V tem znamenju ni le pritrdilo, marveč celo želja JUU, da se njegovi člani udejstvujejo tudi politično, kulturno, gospodarsko itd. izven stanov, organizacije, • čuvajoč vobče načelo strpnosti in pravičnosti, vse to pa v skladu z načelnim stališčem skupne stanov, organizacije v stanovskih in strokovnih vprašanjih! S tega stališča JUU ne odobrava snovanja posebnih stanovskih klubov učiteljstva, katero bi na ta način kot edini stan — ločeno od drugih stanov — politiziralo zase ter tako omogočalo, škodljivi para-lelizem, istovrstnih stanovskih organizacij! JUU je izrazilo to '•'.tališče ob sličnih pojavih že 1. 1933 in ga enako izraža tudi danes.
O.	predsednik je pri večini zborovanj in tako tudi tokrat podčrtal pojem pravega (ne le nekakega družabnega) tovarištva, ki je reasumacija dveh premis: službene vesti in stanovske zavesti! V dolžnostih in pravicah: Vsi za enega, eden za vse! . Po načelu tako pojmovanega tovarištva je urejeval tekom vseh 10 let predsedovanja vse društveno in sploh orgamizačno delovanje ob lepem sodelovanju zavednega članstva.
Q Rajko Avgustinčič je kot blagajnik poročal, da se je večina članstva odevala pozivom in nakazala članarino. Po načelu : enakost v dolžnostih in pravicah je zbor sklenil pristopiti k Strogemu izvajanju čl. 20 pravil JUU, kateremu ni za kvantiteto, marveč za kvaliteto članova!
(5. Adam Sardoč, šol. upr. iz Št. lija v Sl.
gor., je popisal pomen Učit. Samopomoči. in pozival članstvo k pristopu. Za pover-1 jenico za odsek učiteljic je bila izvoljena I gdč. Ivanka Rečnikova iz Zgor. Sv. Kun-! gote. Proorčen in sprejet je bil osnutek pravilnika za društveni podporni fond.] Učiteljstvo je z zadovoljstvom sprejelo na znanje predloge JUU za finančni zakon 1. 1937-38 in vlogo, ki jo je dravska sekcija JUU predložila odločilnim činiteljem proti nameravanim odtegljajem za fond brezposelnih. G. Andrej Debenjak, učitelj pri Sv. Marjeti niže Ptuja je podal v enournem, poetično zasnovanem govoru potopisno sliko »Bezručeve« dežele. Zelo zanimivi in aktualni so sledeči trije po g. predsedniku stavljeni in od vseh zborovalcev soglasno sprejeti predlogi; _	j
1. Učiteljski pokret, to gibanje mlajšega učiteljstva pozdravlja zlasti vaško učiteljstvo s predlogom:	a)	da organizira
dravska sekcija anketo za sestavo vprašalne, pole glede proučevanja vasi, njenih prilik, njenega otroka, 'učitelja in šolstva; b) da se v »Popotniku« za vaško šol stvo otvori poseben predelek; c) da vzame JUU mlajše -učiteljstvo v zaščito, ne le glede namestitev, ampak tudi glede pavšalnih očitkov nezanesljivosti!
2. Ureditev vprašanja učbenikov je rešiti, kajti mnoge narodne šole radi čakanja na obljubljene nove učbenike niso nabavile večjega števila sedanjih učnih knjig, katerih pomanjkanje ovira zato učni napredek. Učitelji roditelji'ugotavljajo, da je v interesu štednje in pouka, da se v vseh zlasti v srednjih šolali uvedejo stalne učite knjige, in se odpravi sedanja praksa skoraj vsakoletne menjave učnih knjig.
3. Plačilni razred v severnih obmejnih srezih, v katerih učiteljsko življenje in delo srečujejo znatno težje narodnostne, gospodarske, socialne in kulturne prilike, nikakor boljše, marveč celo slabše od onih v mestu s 1. in 2. plačilnim razredom, naj se pomaknejo iz tretjega v drugi razred! Učiteljstvu in državi je zelo na tem, da se obmejno ozemlje utrjuje v vsestranskem zadovoljstvu. Namesto nagrad, predvidenih v S 82. zak. o nar.
šolah, ki bi itak pomagale le mimogrede, prosi učiteljstvo za višji plačalni razred.
Našemu vestnemu obmejnemu učiteljstvu čestitamo k delovni vztrajnosti in mu borno tudi prisrčno čestitali k višjemu plačilnemu razredu!
Imuske Movke
Po senzaciji, ki sta jo doživela na Teznem dva Mariborčana, imamo sedaj drugo, ki v dandanašnji dobi materijalizma ni več vsakdanja. Brhka in živahna Mira, ženka tihega Jožeka, se je smrtno zagledala v lepega Toneta, moža stroge, majhne Pepice in mu napisala v 8 dneh kar devet vroče ljubavnih pisem, ki bi omehčala najbolj zakrknjenega samca in sovražnika nežnega spola. Niso pa Toneta, moža stroge Pepice, ki je kot najboljši zakonski mož novega veka prečital svoji majhni in strogi ženkici Pepici po vrstnem redu vseh devet ljubavnih pisem, ki so imela namen, zbuditi v njem poželje-nje po tuji lastnini in skaliti zakonski mir po brhki zaljubljeni ženkici Miri. Pri či-tanju prvega pisma se mala Pepica začudi, pri drugem zajoče, pri tretjem zbesni, dokler se v joku, stoku in besnosti ne onesvesti. K zavesti jo zopet prebudi či-tanje poslednjega devetega pisma o pomladanskih cvetlicah, mesečini in pticah, katerih vsaka si svobodno išče ljubi svoj par. Ker Tone ni povzročil, da je prejel v osmih dneh kar devet ljubavnih pisem, ni bilo vzroka za ločitev in sta zakonca v najlepši harmoniji likvidirala spor. Kako pa jc bil spor zaljubljene Mire likvidiran s tihim Jožetom po definitivni izgubi lepega Toneta, pa ne smemo poročati. — Pri nas je sedaj sezona klubov, ki domujejo v raznih gostilnah. V Pulkovi gostilni deluje klub prijateljev kmetskega ali križnega šnapslna, pri Horvatiču kegljaški, pri Bariču klub strokovnjakov navadnega šnapslna, v Žoherjevi gostilni pa se zbirajo zagrizeni tarokisti. Ljubitelji prirode pa zahajajo v Šabedrovo gostilno, kjer lahko občudujejo skoraj polovico velemestnega zoološkega vrta.
Za 80 mi lijonov Din škode v drž. gozdovih v 3 letih. Te dtii je bila seja direktorjev posameznih gozdnih ravnateljstev v državi. Predvsem se ji na seji razpravljalo o ukrepih v zaščito državnih gozdov. O škodi, ki jo napravljajo brezpravne sečnje po državnih gozdovih, je podal obširen referat Bora Nikoli£. — Konstatiral je. da je bilo samo v zadnjih treh letih zaradi nedovoljenih sečenj napravljenih v državnih gozdovih okoli 80 milijonov Din škode. Iz posameznih se sestavljajo skupine po 20 in .ifi %£rn ki po mili volji sekajo v državnih gozde-^ vih, kar se jim zdi potrebno. Edina pomoč proti tej škodi je, da se poveča število logarjev, da se ti obOrože ter da se po-ostre kazni.
Letošnji vinski sejem v Ljutomera V
Ljutomeru se pripravlja vinski sejem in razstava v že običajnem obsegu kakor prejšnja leta na dan 16. marca 1937 v kavarni g. Zavratnika. Otvoritev vinskega sejma bo ob 9. uri, zaključi se ob 20. uri. Pričakuje se tudi letos veliko obiskovalcev, ker se je večje število tujcev prijavilo. Žal ni bilo letos ustreženo naši prošnji za polovično vožnjo po železnici-Obisk je priporočati tudi vsem domačim vinogradnikom in prijateljem dobre vinske kapljice, tembolj, ker se vrši ta dan tudi kramarski in živinski sejem ter se na vinskem sejmu snidejo različni sta-novi. Posebno se opozarjajo vinski trgovci, gostilničarji im vsi, ki si želijo nabaviti izvrstna vina po nizki ceni, naj ne zamudijo ugodne prilike ter posetijo ta vinski sejem. Na razpolago bodo prvo vrstna mešana in fina sortna vina ljutomerskega, gornjeradgonskega in štri-govskega vinarskega okoliša. Ljutomersko vino je že od nekdaj slovelo po svetu radi svoje izborne kakovosti. Na žalost se pod imenom »ljutomerčan« čim dalje več nepristnih vin ponuja in prodaja. Na tem vinskem sejmu se bo razstavilo le pristno domače vino lanskega leta in starejših letnikov. O pristnosti h1 kakovosti vina bo odločala dan preje strokovna komisija. Radi tega mora vsak razstavljalec vino, ki ga hoče razstaviti’ poslati do 14. marca t. 1. in sicer od vsake sorte po tri buteljke v pisarno mestne občine Ljutomer. Prijave pa treba poslati do 11. marca, da sc katalog pravočasno natisne.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju posestnika in stavbenega podjetnika Ivana Cmaka v Stravšneku-Sv. Matevž, obč Braslovče.
Pred podražitvijo čevljev v Avstriji. Radi podražitve kož so avstrijske tvor-nice čevljev sklenile, da se cene čevljem povišajo za 20 do 30 odstotkov. Industrija čevljev dela s po(no kapaciteto in jc zaposlenih veliko novih delavcev. V pričakovanju podražitve čevjev je tudi silno naraslo povpraševanji po če Jjih-
Boljši položaj na mednarodnem lesnem trgu. Na neki seji eksekutivnega odbora »European Timber Convention;; se je ugotovilo, da jc doslej prodanega 55 odstotkov vsega lesa, ki ja bil na razpolago za izvoz v letu 1937 in to po zvišanih cenah. Letos se tudi ne bo menjala izvozna kvota.
pMMmi idioti
<Povest od J. J.)
Nekoč poleti obiščem prijatelja, majhnega plemiča v pokrajini, ki jc znana po svoji lepoti: ni bogat niti siromašen, temveč tako v »zlati sredi«, ki jo je že .starodavni rimski pesnik smatral za pogoj mirnega in zadovoljnega življenja. Ne velik, pač pa čist, urejen in okusno obnovljen dvorec, okoli vrt za rože, malo dalje vrt za sočivje, gozdiček, njive in livade — vse kar je treba za krasno sliko —: to je njegovo imetje.
Užitek jc biti pri njem na počitnicah! Še bogovi bi prišli k njemu na počitnice. Ako si hočeš razvedriti dušo s prekrasno prirodo: kar ozri se okoli sebe. Če si zaželiš družbe in razgovora: stopi k ljubeznivi gospodarjevi družini. Če ti poželi duša samote in razmišljanja,:stopi na vrt v skrito utico. Ako si zaželiš duhovne hrane: odprta so ti vrata v gospo darjevo knjižnico, kjer so dela duhovnih \seiikariov vseh narodov. Noge ti požele
hoje: pot se lepo vije preko travnatih dolin in gozdnatih gričev. Mogoče bi se pa rad šalil: prijatelj ti je takoj na razpolago; ali bi se pa rad potožil nekomu — tudi to včasih prija —: ej! za to pa najdeš pri njem najboljšo struno, ki se ti takoj odzove. Iz njega odseva neka mila melanholija — na to mu je navadno uglašena duša; ~ melanholija, ki te ne odbija ampak simpatično privlačuje; tako je nastala.
Jaz in Marcel — tako mu je namreč imb — sva sovrstnika. Mladost sva preživela v dobi narodnega prebujenja od
1,	1835. dalje. Marcel je smele ideale, s katerimi so nas dojili francoski misleci osemnajstega stoletja, prenesel nekako skozi življenje, dočim je pri večini nas drugih groba brana »praprot očistila«.
Nekega jutra se hočem, kakor navadno vsak dan, malo sprehoditi.
Na povratku me privede pot mimo občinskega pokopališča. Preko nizke ograje opazim starega grobarja, ki pravkar koplje nekomu »rob. Ustavim se'. Pri starčevih nogah leži buča vjna, v zobeh
pa tišči pipo. Dva — trikrat vrže z lopato zemljo iz plitve luknje, se oddahne, napije, potlači tobak s prsti v pipo, odpiha dim ter koplje zopet dalje. Ko ga tako opazujem, vsega bledega, suhega in zgrbljenega, se spomnim na starogrškega Charonta, samo da je tisti spravljal svoje preko vode, ta tu pa po suhem.
»Dober dan, starec« — se javim. »Komu gradiš hišo?«
•	Pozdravljeni gospod,« — odvrne, dvigne glavo ter si zasenči z levo roko oči, dokler me ne opazi in spozna. »Hišo gradim, gospod, nekomu, ki je nikdar v življenju ni imel, — brezdomcu ali potepuhu — kakor hočete — veseljaku, goslaču Pavlu Čoraku. Bog ga varuj, ni še tega osem dni, ko je še na gostovanju veselil družbo in tam umrl. Strašno se je napil in se na poti domov zvrnil v jarek, sc prehladil in — konec. Lepo ga nastanim; niti kamnosek mu ne bi lepše izklesal.«
Nato nadaljuje s kopanjem.
»Odklej se pa baviš, starec, s tem poslom?« — ga zopet vprašam.
»Odklej. se bavim? — Tega bo menda
že trideset let. He, tudi jaz sem bil nekoč veseljak — saj veste, kako je, dokler je človek mlad. Toda, odkar se družim s to nemo dražbo, sem sc že odvadil šalam in smehu.
»To so torej menda vsi tvoji?«
»Razen teh dveh vrst in pol, so vsi moji. Do sem smo že prekopali. Mnogo sem jih že naselil; jn kdo bo mene? Bog-vc. Ako me ne spravi Matiček, moj -uSe-tiec, bom ležal menda slabše od vseh-Tako je na tem svetiti!«
Zopet prične s kopanjem.
S četrtim ali petim zamahom vrže ven lobanjo, ki udari ob kamen in'čudn° zaklopoče.
»Oho! Oprostite vaša milost,« — se grenko šali grobar, zajame z lopato ghi-vo ter držeč jo proti tneni, reče: »T* glava odtehta pol pekla! Iz teh votlin so bliskale volčje, krvave oči; iz tega »re-la je donela samo psovka, kletvi«5' . kruta zapoved: »Udari pes! Daj WC>V' Vleci suženj! Crkni mrha!« Kakor da dim Še sedaj to pošast.
fhmiotske m dtotižke m&hm
Težnje Maribora v zrcalu včerajšnjih občnili zborov
ludi včeraj je bilo v Mariboru več občnih zborov, ki so pričali o živahno razgibanem društvenem življenju v našem mestu. Vsi občni zbori so bili dobro obiskani in so pričali o živahnem smislu Mariborčanov za vneto, požrtvovalno društveno delo. Funkcionarji poedinih društev, ki so podajali bilanco dosedanjega dela, so bili deležni splošnega priznanja in pohvale. V Aljaževi sobi pri »Orlu« so se sestali mariborski kulturni delavci in1 umetniki, v veliki pritlični dvorani istotam so se zbrali hišni posestniki,
v	sosednji lovski sobi je zborovala naša mariborska zelena bratovščina, v mali
Pri slučajnostih se je oglasil k besedi predsednik banovinske zveze g. Frelih iz Ljubljane, ki je naglašal, da naj bi se davki, ki se plačujejo v naši banovini,, vporabili izključno za svrhe naše banovine.
ZELENA BRATOVŠČINA,
zbrana v tukajšnjem Lovskem društvu pa je zborovala pri »Orlu«. Mesto obolelega predsednika ravnatelja Pogačnika je vodil občni zbor podpredsednik dr. Ko-vačec. Izčrpna poročila o delovanju so podali poleg podpredsednika tajnik prof Schaup, blagajnik ravnatelj Boltavzar, gospodar Vukmanič, dr. Kovačec za strel-
dvorani Narodnega doma pa je bil občni skl odsek, Gilly za propagandni odsek,
zbor »Drave«, dočim so se v Unionu se' stali člani Perunove motosekcije.
ZA NOVO GLEDALIŠKO STAVBO.
Na včerajšnjem občnem zboru tukajšnjega Umetniškega kluba, ki mu predseduje zaslužni kulturni delavec in književnik g. dr. I. Šorli, se je v okviru poročil poedinih funkcionarjev in obravnavanja novega delovnega programa v no-
vi	poslovni dobi sprožilo na predlog urednika F. Goloba vprašanje zgraditve novega, reprezentativnega gledališča, katero vprašanje bo skušal Umetniki klub v bližnjih dneh spraviti v tek. Tudi se je Povdarjala potreba intenzivnejšega kulturnega dela v Mariboru. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor z
dr. Šorlijem na čelu.
V	NARODNEM DOMU »DRAVA«.
Z lepimi uspehi vztrajnega društvene
dr. Senekovič za pravni odsek, inž. Kri-večenko in Forstner za podeželske odse ke in g. Perme v imenu nadzorstva. poedinih poročilih se je povdarjala okol-nost padanja števila članstva, porast kri volovstva, trgovanje z lovišči itd. '1’ajni-kov delovni zapisnik izkazuje 361 šte vilk.
Na dnevnem redu je bila tudi volitev 7 odbornikov, ki so bili zopet izvoljeni v odbor, na novo pa pridejo v odbor inž Miklavčič, Gilly, dr. Obran in Mirko Šmid. Kot preglednika računov sta izvo' ljena mag. Vidmar in Perme. Priznalne in pohvalne besede je izrekel odbora inž. Ziernfeld, spregovoril pa je tudi zve zin delegat inž. Šušterčič, ki se je v svo jih izvajanjih zavzemal za znižanje raz uih pristojbin, ki zadevajo lovec.
MOTOCIKLISTI »PERUNA«
so imeli včeraj svoj redni letni občni
zb°r *
ttu načeluje agilni predsednik g. Jože Vokač. Pridnost ter iniciativnost se je odražala v poedinih poročilih funkcijo-jiarjev. Poročali so tajnik Albin Živko,
“lagajnik Ivan Paar, gospodar Drago Or-banič, zborovodja Albin Horvat, kapelnik Sodbe Lojze Žekar, kapelnik tambura skega odseka Radomir Muravs, artistični v°dja glasbene šole prof. Druzovič in preglednik Veselko. Društveno premoženje izkazuje 151.384 Din, članov jo 811 Dohodkov je bilo 108.839.15 Din. Pri volitvah so biii izvoljeni predsednik Vokač Jože, podpredsednik Hubi Emil. tajnik ^'vko Albin, blagajnik Paar Ivan, gospo-p3r Orbanič Drago, odborniki: Skačej ranc, Vidovič Lojze, prof. Druzovič Hin-Horvat Albin, Veras Janko, Čoti Šte-Mordej Franjo, Furlan Matko, Nov-: Rudolf, Jurgec Franc, Muravs Alojz, irn a Rud°h' Žekar Lojze, Gomzej Lojze ,n Veselko Martin. V nadzprni odbor pri-
Ufi* —	  -
Zupančič Leopold in Maljcev Leon-
Občni zbor so pozdravili s prisrčnimi r,2nal'njmi besedami inž. Hmterleclincr j. 'Menu direktorja Faturja, delegat Ijub-. ttskega pevskega društva »Sloga« g. g Ozvald. za oblastni odbor UJNŽB
• Jesih iz Ljubljane, za Ipavčevo župo
• Živko Vinko ter za pevsko društvo ' ndran« g. dr. Cerkvenič.
Mariborski hišni posestniki
^ Popolnoma napolnili veliko pritlično °rano pri »Orlu« in so pozorno sledili «*flom predsednika Društva hišnih
0.^stnik°v za Maribor in okolico g. lnarj;t Megliča, tajnika dr. V. Marina,
bla
Ku
sajnika M. Merčuna in preglednika
bol|C^a' ^-dsednik je povdarjal vedno naraščaje število magistratu'!)
i^reu,. cev* ^ udi so se hišni posestniki ‘‘ Proti temu, da bi se tržnica zgra-Gla ".a Vojašniškem trgu, ker spada na Hwn' Društvo se je v številnih spo-^ 'Cah na merodajna mesta zavzelo n. €rei>e svojega članstva, kakor je iii ^r‘ ^deva znižanja davčnih bremen šiit- rr!,avdavčnega zakonodajstva, za-Žanj„ zado1ženih hišnih posestnikov, zni-ZviS^-Kradarine v "ovil' hišah na 3%, OcJ o: 'e °dbitka za vzdrževanje zgradb nov1„na 30% itd- Društvo šteje 857 čla-Meeii,'; S0 l}lli Pri volitvah izvoljeni: O. Mik ». nJ,e dnik. H. Sax podoredsed-tajnik 'n!!!er2un wa*ajnik, dr. V. Marin A- Piiinvx ,niki: L’ Barta< dr- Glančnlk pe^in r v.'v Smerdu, Jakob Lah. dr. ^eviznln * V ’	1 T.iikm-n A. Paš
rjl A. Kus, A. Lenz in R. Vodeb.
je otvoril in vodil načelnik motosekcije g. Anten Lužnik. Tajniško poročilo je podal g. Anton Hlebš, blagajniško pa Štefan Fcrluga. Sekcija šteje 63 članov. Dohodkov je bilo v preteklem letu 5230 dinarjev, izdatkov 'pa 5120 dinarjev. Imo-vina sekcije znaša 2895 dinarjev. Peru-nova motosekcija je lani priredila nekaj prav lepo uspelih prireditev, razen tega pa so se člani udeležili številnih dirk in drugih prireditev. Pri volitvah je bi! izvoljen novi -odbor in sicer: Franjo Jaki predsednik, Ervin Hartman podpredsednik, Anton Hlebš tajnik,, Štefan Ferluga blagajnik. Odborniki: Franjo Babič, Ot mar Križan, Franjo Otorepec, Ivan Keršič in Ivan Beranič. V športno komisijo so bili izvoljeni: Anton Lužnik, Drago Štefančič, Marko Popovič, Ivan Ferk, Mirino Korošec, Drago Kološvari in Ivan Volmeier. V nadzorni odbor prideta Lojze Lisjak in Alojz Lužnik.
ZA PREKO SEDEM MILIJONOV Dl
NARJEV PREPREČENA ŠKODA.
V	mariborskem Gasilskem domu se je včeraj dopoldne vršil redni letni občni zbor Gasilske župe za Maribor desni breg, ki ga je otvoril in vodil zaslužni starešina g. Josip Klemenčič. Po uvodnih besedah je g. Klemenčič podal splošen pregled delovanja gasilske župe v preteklem poslovnem letu. Iz poročila tajnika g. Milana Klemenčiča je razvidno, da je bilo kakor tudi v preteklem letu na področju župe največ požarov v državi. Tako je bilo Jani skupno 78 požarov, in sicer 9 malih, 52 srednjih, 8 večjih in 9 velikih požarov ter znaša -ško-da pri zavarovanih požarnih objektih 3,614.000 Din, pri nezavarovanih pa Din 114.000. V župi je včlanjenih 1266 gasilcev, ki so pri požarih delali 343 ur ter preprečili, oziroma rešili pred ognjem objekte v vrednosti 7,585.000 dinarjev. Premoženje čet, ki so včlanjene v župi, znaša 3,163.800 dinarjev. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: Josip Klemenčič starešina, Josip Pfeifer podstarešina. MUan Klemenčič tajnik, Anton Pšeničnik blagajnik. Karel Podhra-ški. Alojz Kaloh, Ivan Kovač in Anton Medved odborniki.
Triumf ljub!ianskeqa kvinteta v Slov. goricah
V	natlačeno polnem Sokolskem domu pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je bil v soboto zvečer krasno uspeli koncert ljubljanskega kvinteta, ki je privabil številne poslušalce iz raznih delov Slov. go-
ric, pa tudi iz Maribora. Člani kvinteta so bili deležni burnega aplavza hvaležnih poslušalcev. Prisrčne pozdravne in zahvalne besede je izrekel dragim gostom, ki so bili deležni uprav triumfalnega sprejema, g. dr. M. Gorišek v imenu vseh svetolenarških nacionalnih organizacij, zlasti tamošnje CMD. Večer bo ostal vsem udeležencem v neizbrisnem spominu.
Veliko penezov . . V preteklem mesecu je bilo pri tukajšnji glavni carinarnici 6,662.337.50 Din dohodkov, in sicer na uvozu 6,640.606.75, na izvozu pa 21,730.75 Din. Depoziti 1,283.159.75 Din.
Maribor spominu L. Bratuže. V nabito polni frančiškanski cerkvi je bila včeraj ob pol 12. uri maša zadušnica za mučenikom L. Bratužem. Med mašo so peli Nanosovi pevci primerne pesmi. Tako je Maribor počastil spomin mlade žrtve.
Meljski »Vezuv« bruha. Radi vremen skih neprihk so se zopet odlomile plasti laporja z Meljskega hriba in zgrmele preko ceste. Čakamo, kedaj bo boljše in kedaj bodo s primernimi ureditvami pre prečili to krušenje, ki bi utegnilo biti nekoč usodepolno.
Odsek brezposelnih učiteljskih abituri-jentov ima v torek, dne 2. marca ob 16. uri članski sestanek s predavanjem g. prof. dr. Crneka. Tema: Šola in žena.
Ruska Matica naznanja svojim članom, da bo knjižnica odprta mesto v soboto 6. marca v četrtek 4. marca od 19. do 20. ure. Članske vstopnice za ruski večer se dobijo v knjižnici in na večeru samem.
Koncertni biro Glasbene Matice v Mariboru priredi v mesecu marcu več koncertov, ki bodo zanimali našo koncertno publiko, to so: 9. marca koncert bolgarskega pevskega zbora »Rodna pesen«;
17. marca koncert klavirskega tria, katerega • sestavljajo gospodje dr. Klasinc Roman, Taras Poljanec in Oton Bajde; 25. marca pa bo koncert pevskega zbora »Zvonimir« iz Splita, ki bo izvajal oratorij Borisa Papandopula »Muka Gospo-dina našega Isukrsta«. Opozarjamo že danes na te koncerte.’
Ljudska univerza. Danes v ponedeljek,
1.	marca predavanje o temi: »Z jugoslovanskimi dobrovoljci v Rusiji in v Do-brudži«. Skioptične slike.
III. seja mestnega sveta mariborske mestne občine se vrši drevi ob pol 19. tiri v mestni posvetovalnici. Dne v n i red: Poročilo predsedstva, prodaja odnosno zamenjava vojašnic. Mestna podjetja: preureditev avtobusov z bencinskim pogonom na pogon z metanom. Ukinitev prostega stanovanja Josipu Kavšeku. — Seja finančnega odseka se vrši danes v ponedeljek, dne 1. marca 1937 ob
18. uri v mestni posvetovalnici.
Jutri igra Eliskases. Avstrijski šahov
ski velemojster Frik Eliskases prispe jutri v torek v Maribor z dunajskim brzo-vlakoni ob 13.30. Zvečer bo ob. 20. v Jadranu šahovski brzoturnir, za katerega vlada izredno veliko zanimanje.
Na Teznem je tekla kri. V neki gostilni na Teznem so se pri plesu sporekli fantje. Pri tem je 31-letni Josip Klep povzročil incident in je moral zapustiti gostilno. Ko se je podal domov Vinko Veronik iz Sp. Dobrave, je opazil pri nekem kostanju Kiepa z nožem v roki. Ker je Klep hotel z nožem zamahniti proti njemu, mu je Veronik izvil nož iz rok in ga nato v spopadu ranil v prsa, tako, da so Klepa morali prepeljati v splošno bolnišnico, kjer so mu s takojšnjo operacijo rešili življenje.
Peto kolo šahovskega kvalifikacijskega turnirja, ki se je končal včeraj v Centra-lu, je prineslo naslednje rezultate: Senica :Radolič 1:0, Stojnšek:Ko*bIjer 1:0, Ko-ser:Certalič 1:0, Starc:ga. Lichtenvvall-nerjeva 1:0, Sever:Šetinc 1:0, Jaut.va. (rižnjeva 1:0, Kranjc :Reinsberger 1:0. Stanje po petem kolu je naslednje: Stojn-šek, Kranjc 5, Koser, Sever 4, Jaut, Reins-jerger 3. ICobljer 2 in pol, Senica, Starc, Šetinc, čertalic po 2, Radolič pol. ga. (rižajeva in Lichtemvallnerjeva brez očke. Naslednje kolo bo v sredo 3. t. m. Cenlralu.
Žeparska golazen . . Izmaknili so posestnici Mariji Potočnikovi iz Zrkovcev denarnico z 120 dinarji gotovine. Zlikovce iščejo.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savostova lekarna na Kralja Petra trgu.
Temza je preplavila pokrajine med Windsorom in Londonom
LONDON, 1. ruarca. Radi snežnih zametov in naraslih rek je več pokrajin pod vodo. A^alec je brez električne napeljave. Temza jc prestopila bregove in poplavila ozemlje med Wiudsorjem in Londonom. Doslej je poplava zahtevala 12 človeških življenj.
35 duhovnikov umorjenih, 250 cerkev uničenih
SEVILLA, 1. marca. Sevillski kardinal navaja v posebnem pastirskem pismu, da je bilo 35 duhovnikov njegove škofije umorjenih in 250 cerkev pa vpepeljenih, oziroma uničenih.
AVILLA, I. marca. Tukaj so aretirali ter predali vojnemu sodišču bivšega socialističnega župana iz Valladolida.
Vojvoda Windsorsks in Kentski v kapucinski grobnica
DUNAJ, 1. marca. Včeraj sta si vojvoda Windsorski in vojvoda Kentski ogledala kapucinsko grobnico, kjer so pokopani Habsburgovci. Po najnovejših vesteh sc namerava vojvoda Windsorski naseliti v Ziljski dolini.
(Um
Kino Union. Danes zadnjič »Moja hčerka je Peter«. V torek vesela opereta »Princesa Marjeta« z Jeanettc Mac Do-nald.
Pri selitvi okradena. Zasebnica Amalija Viclerjeva, stanujoča na Vojašniškem trgu 2, je prijavila policiji, da so ji pri selitvi izginili razni predmeti, kakor obleke, perilo in specerijsko blago v skupni vrednosti okoli 1500 dinarjev. Po licija vrši poizvedbe.
V smrtni nevarnosti je bil včeraj popoldne okoli 16. ure 11-letni železničarjev sin Slavko Kanič, ki je splezal na podstrešje hiše v Železničarski ulici 6, da bi odtod gledal nogometno tekmo na stadionu SK. Železničarja. Prišel je v dotiko z električno napeljavo, ter ga je električna struja močno pretresla ter mu ožgala roke v zapestju. Sreča v nesreči, je, da je fant stal na suhem, sicer bi ga prav gotovo električna struja usmrtila. Tako pa se mu ni razen neznatnih opeklin nič zgodilo ter je po prestanem strahu gledal naprej nogometno tekmo.
Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 26. t. ni. je bilo pripeljanih 180 svinj. Prodajali so: 5—6 tednov stare od 75—-110, 7—9 tednov 120—135, 3—4 mesece 160—200, 5—7 mesecev 240—320, 8— 10 mesecev 350—580, 1 leto stare od 800 do 950 Din za komad. Mesne cene so bile naslednje: 1 kg žive teže od 5.50 — 7.25, 1 kg mrtvfe teže od 8—10.50 Din. Prodanih je bilo 82 rilcev.
Diplomnrani sq bili v februarskem terminu 1937 na filozofski fakulteti v Ljubljani: Andoljšek Ivan (pedagoška skupina); Jakulin Albertina (klasična skupina); Kobilica Rudolf (pedagoška skupina); Komac Vida (romanska skupina); Koncilija Janez (klasična skupina); Laibaclier Doroteja (germanska skupina); Lončar Danica (skupina za narodno zgodovino); Muser Ema (geografsko-historična skupina); Nowy Fides (germanska skupina); Vernik Feliks (germanska skupina); Vu-jadinovič Jana (skupina za narodno zgodovino). — Na drž. umetnostni akademiji v Zagrebu je diplomiral za akad. slikarja in učitelja-risarja na srednjih šolali Mariborčan Makso Kavčič z odličnim uspehom. čestitamo!
Maceduc ftedotim
MARIBORSKO GLEDALIŠČE:
Torek, 2. marca ob 20. uri: »Čevljar HSt«. Red B.
Sreda, 3. marca: Zaprto.
Četrtek, 4. marca ob 20. uri: »Dežela smehljaja«. Red C.
Kaj pripravlja mariborsko gledališče?
V drami bo naslednja novost Slmvova znamenita in povsod z izrednim uspehom igrana zgodovinska drama v sedmih slikah »Sveta Ivana«. Režijo vodi glavni režiser Jože Kovič. Naslovno ulo-go igra Elvira Kraljeva, v ostalih ulogah pa nastopi ves moški ansambl.
Darujte za azilni sklad Pit!
jtran 4.
Mariborski »Ve če r n ik« Jutra
/ Mariboru, dne 1. III. 1937.
m\-MjmssiiszsaaaBammm
Otvoritev nogometne sezone v Mariboru
Prva !etošnja nogometna prireditev privabila nad 1000 gledalcev — Železničar je premagal Rapidovce — ČSK in ISSK Maribor sta si delila točke — Na čelu prvenstvena tabele ostane
še naprej SK Železničar
Včerajšnja otvoritev oficielne nogometne sezone v Mariboru na mariborskih igriščih ni ravno redek pojav. Druga leta so mariborski klubi meseca februarja odigrali že več prijateljskih tekem, česar pa sedaj skoro ni mogoče, kajti davki in takse so tako veliki, da se skoraj vsaka prijateljska tekma konča z deficitom. Tako so mariborski klubi včeraj nastopili k prvenstvenem tekmovanju takorekoč brez vsakega izdatnega treninga, kar se je tudi pokazalo v drugi polovici včerajšnjih tekem. Vendar moramo povdariti, da so moštva predvajala povsem zadovoljivo igro, ki je gotovo zadovoljila številne gledalce. Vreme je bilo včeraj izredno lepo in tako se je zbralo na stadionu SK Železničarja preko 1000 os*b.
Prvo kolo prvenstvenega tekmovanja v spomladanski sezoni je prineslo zmago SK Železničarju in SK Celju, dočim sta si priborila ISSK Maribor in Čakovečki SK po eno točko, tako da je situacija v prvenstveni tabeli po včerajšnjih tekmah naslednja:
Železničar	6 5		0	1	24: 3	10
ISSK Maribor	6	4	1	1	14: 7	9
SK Celje	6	4	0	2	13: 8	8
ČSK	6	2	2	2	15:13	6
SK Rapid	G	1	1	4	11:18	3
Atletiki	6	0	0	6	1:29	0
V naslednjem naša poročila:
ISSK MARIBOR : ČAKOVEČKI SK 2:2 (0:0)
ISSK Maribor je predvajal včeraj za oko sicer lepo, toda nekoristno igro. Napadalna vrsta je zlasti v prvem polčasu vprizorila lepe napadalne akcije^ toda ni bila v stanju, da bi realizirala zrele prilike. Morda je krivda tudi v tem, ker se je preveč forsirala leva strai», dočim se je desna stran napada zanemarila. V napadu sta sc predvsem odlikovali obe krili. Tičar in Miloš, ter Starc kot vodja napada. Krilci so zadovoljili le v prvi polovici, in so morali v drugem polčasu napadalci prevzeti vlogo krilcev. Radi tega napad ni mogel ponoviti igre prvega polčasa, razen tega pa so nekateri s svojo nervoznostjo izpustili realizacijske možnosti.
čSK ni napravil vtisa izbalansirane enajstorice. Predvsem je bil napad sestav-! ljen iz močno heterogenih sil. Poleg zgledne pridnosti in požrtvovalnega prizadevanja so se opazile tudi razlike v pozitivnem znanju. Zares dobe,r je bil edinole vratar Istvanič, ki je branil v velikem stilu ter obvaroval svoje moštvo pred porazom. Maribor je dos-e^fel oba gola iz kornerjev v 9. in 34. minuti, dočim je ČSK zabil svoja gola v 3. minuti iz čiste situacije in v 26. minuti iz prostega strela na Ki m črti.
Sodil je objektivno g. Hobacher iz Celja.
SK ŽELEZNIČAR : SK RAPID 4:0 (1:0)
Obe moštvi sta tekmo odigrali v zelo ostrem tempu, ki pa je proti koncu nekoliko popustil. Sicer pa je bila tekma ves čas zelo živahna in niti ocl daleč ne tako enostranska, kakor bi utegnili soditi po rezultatu. Napadalcem Rapida so se mudile številne prilike za uspeh. Če teh zrelih prilik Rapidov napad ni znal ali utegnil izkoristiti, si je s tem podal sam negativno izpričevalo. Kaj pomaga, če krilo privede žogo uspešno pred gol, pa v zaključni fazi centrira v aut? To napako sta ponovno prikazali obe krili, zlasti pa levo. Nekateri napadalci so bili flegmatični, komodni, dočim so se nekateri stalno borili z začetniškimi težkočami. Tudi v krilski liniji ni bilo homogenosti, oba branilca pa sta bila močno izenačena — v negativni igri.
Železničar je poslal na polje odločno in borbeno enajstorico, ki si je zmago priborilo šele po teižki borbi. Moštvo se je predvsem odlikovalo s hitrostjo, pogumnostjo in brezprimernim elanom. Vsi igral_ ci so bili na mestu, posebno pohvalo zasluži vratar Schvveighofer, ki je s svojimi intervencijami reševal kočljive zadeve. Moštvo je bilo v celoti tudi bolj borbeno kakor rapidovsko in je bila ta okolnost tudi odločilnega pomena.
Igra je bila v ostalem odprta, živahna ter v mejah dovoljene igre. V splošnem pa je bila izrazita borba za točke.
Sodil je g. Kopič v splošno zadovoljstvo.
SK CELJE : ATLETIKI 2:1 (1:0).
Celjski »derby« je prinesel SK Celju dve dragoceni točki. Sam rezultat je sicer nekoliko presenetil, ker so pričakovali, da bo SK Celje zmagalo z večjo razliko golov. Sodil je g. Nemec iz Maribora.
Ostale nogometne tekme.
Zagreb: BSK:Gradjanski 1:1 (1:1).
Čakovec: Slavija (Varaždin) :Gradjan-ski 3:1.
SpHt: Hajduk:Bata 2:1.
Tekma v smuških likih MaHbor-Za-greb, ki se je vršila včeraj pri Seniorjevem domu na Pohorju, se je končala z zmago Maribora, in sicer v skupnem času 23:27:02. Zagreb je dosegel skupni čas 26:05:06. Najboljši čas dneva je dosegel Miran Cizelj (Maribor), ki je 400 m dolgo progo z višinsko razliko 140 m prevozil v času 57.3 minut.
Občni zbor matice »Peruna« se bo vršil v nedeljo 7. marca ob 9. uri v restavraciji Narodnega doma. Članstvo se vabi. da se polnoštevilno udeleži zborovanja.
m
OfatejM novice
Apače. Kakor smo že poročali, je bil nedavno razrešen županskih poslov velike občine Apače pri lanskoletnih oktobrskih volitvah izvoljeni župan g. Kole-rič Franc, posestnik in trgovec istotam, ki uživa splošno priljubljenost vsega obmejnega prebivalstva Apačke kotline. Razrešitvami dekret utemeljuje, da je razrešenega župana smatrati kot občinskega dobavitelja v smislu § 28 zakona o občinah. V kolikor odgovarja ta uteme-Jjitev razrešitvenega dekreta, bo pokazala končna rešitev o pritožbi,, katero namerava vložiti razrešeni župan.
k (Lattde,
Močnejši od Člke Save. Talko je nedavno dejal, ko je imel ponovno opravka pred sodiščem, znani župnik v pok. Andrej Klobasa iz Blaguša pri Gornji Radgoni, ki se čuti močnejšega od znanega atlCta nazvanega Čika Sava iz Beograda. Ko ga je nedavno ob nekem medsebojnem pretepu premagala in telesno poškodoval neki M. Pintarič iz Ter-
begovec, je hotel župnik Klobasa to svojo premaganost naslikati sodišču na dokaj originalen način; kako je vendar mogoče, da ga je premagal od njega mnogo šibkejši človek, ko je vendar on sam nekoč v Rajlrenburgu premagal celo zna-
nega močnega srbskega atleta Čika Savo. Ker se Čika Savo ravno sedaj mudi v tukajšnjem okolišu, Imo radovedni, če bo župniku Andreju Klobasi dana ponovna prilika, da se ponovno pomeri z njim in preizkusi svojo moč.	§
pAtlttikoue .navite
Krasote republike Poljske si najugodnejše ogledate ob priliki velikih slavnosti, koncertov, svečanih gledaliških predstav, raznih parad, ljudskih veselic, plesnih revij itd., ki se vršijo v okvirju »Kra-kovjanskih dni« od 27. maja do 30. junija 1937 v najlepšem mestu Poljske Krakovu. Obiskovalcem so dovoljeni veliki popusti na poljskih železnicah. Najlepša priložnost za ogled znamenitosti v slavnih poljskih mestih, divnih letovišč v Tatrah (Krynica, ki si jo je izbrala nizozemska prestolonaslednica za svoje poročno potovanje), svetovno-znanega solnega rua» nika Wieliczka, slikovitega Oicowa itd. Informacije in prospekti pri Polski zwiazek turystyczny, Krako\v, Lubicz 4 in pri Putniku, Maribor.
V Ameriko, deželo čudežev potujete najudobneje ob priliki velikih študijskih potovanj »Hamburg-Amerika Linije«. Posebno organizirana potovanja za arhitekta, farmacevte, lekarnarje, zavarovalne stroke, železne, jeklene in kovinarske stroke, mes. obrti, peke. slaščičarje, vrtnarje itd. Obiski največjih mest, raznih zanimivosti, razstav, sejmov itd. Podrobni sporedi, prospekti in vse informacije pri »Putniku«, Maribor. Aleksandrova cesta 35.
Nepopisne krasote severnih pokrajin
(Norveška, Spitzbergi itd.) si udobno in po izredno nizkih cenah najlažje ogledate ob priliki velikih nordijskih potovanj, ki jih v letu 1937 prireja »Hamburg-Amerika Linija« (HAPAG). Vse informacije prf Putnik, Maribor, Aleksandrova cesta 35.
Upanje na skorajšnjo ženitev.
»No, Peter, ali si se že oženil?«
»Še ne; toda kmalu! Samo za petsto dinarjev sva še navzkriž.«
Razno
ZAKAJ KAR PET LITROV?
V Tattenbachovi pri Senici dobite že od enega naprej čez ulico prinia šipon po Din 8—.	S40
STRIŽENJE 4.
britje Din 2.—. Najccnejši frizer v Mlinski 8.	758
MAMICE!
Dospela je nova oošiljka ie-pih, modernih, udobnih ter zelo cenenih otroških vozičkov. Justin Gustinčič, Tatten bncliova 14.	982
Posest
16 STAVBIŠČ
tudi na obroke na prodaj. Pobrežje, Sokolska 23.
952
NOVA, ZIDANA HIŠA
z velikim vrtom in vodnjakom naprodaj. Donik Rupert, Tezno, Maistrova.	991
Prodam
KDOR LJUBI GLASNO VISOKO PETJE MNARCKOV
si lahko kupi pevčka v Stross majerjcvi ul. 28-11, vrati ')• 916
Sobo odda
Opremljeno ali prazno SOBO oddani. Stolna 1. vrata 996
Oddam malo. snažno OPREMLJENO SOBICO
mirnemu sospodu- Vrbanova 28-11.	597
Stanovanje ^
SPREJMEM GOSPODA
sostanovalca. Vrbanova ul- j - vrata 1.
i»
GOSPODA
sprejmem na stanovanje hrano. Tržaška cesta 5H' desno._______________ _	jj?
GOSPODA
sprejmem na stanovanjc j11 hrano. Vrbanova 28, pritličij; desno.	99“
{	pri	naših inseretf
kupujte tlh ter °9,a5uif^
I)OJST JUAN
43
*	Potem poslušajte, milostljiva, kar vam povem. Jaz sam ne verujem v sposobnost žena za resne, politične akcije. Ne bodite hudi Tadi tega. Kdo bi bolje vedel od mane, da je intrigiranje, diplomatizi-ranje v ozkem krogu vašemu spolu ne-obhodno potrebno. Prijateljici oddaljiti ljubimca, soproga voditi za nos, družbi natakniti na oči kakšno prevezo, to vse so takšni majhni ženski manevri, če pa gre za to, da koristi kakšna akcija sploš-nosti, potem naravna nadarjenost odpove.«
>Vi pa nimate nikakšnega preveč lepega mnenja o ženski pameti« je smehljaje pripojnnila gospa Glinarjeva. »Morala bi vas za kazen pustiti pri tem vašem prepričanju in junenju. Iti vendar bi mi bilo tako zelo lahko, da vam dokažem, da se temeljito motite.«
»Mar ini hočete izdati kakšno državno taj»o?« jo knez Voroncov make podraži, draži.
»Zahtevate preveč naenkrat. Toda la-
hko vam nekaj povem, kar vam gotovo še ni znano.«
»Ir* to bi bilo?« je vprašal radovedno knez Voroncov,
»Semkaj v Carigrad je prispel častnik angleške mornarice, ki ima izredno važno misijo« je pripomnila gospa Glinar jeva v nekem skrivnostnem tonu.
»Poznam ga« je odgovoril knez Voroncov.
»Kako, vi ga poznate?«
»Skupaj sva potovala.«
»Oh, ali bi vam bilo neprijetno, če bi ga jutri slučajno pri nas srečali?«
»Nasprotno« je odvrnil knez Voroncov. »Šarmanten človek je in prav rad bi se z njim seznanil« je odvrnil knez Voroncov in pri tem imel še vedno pred očmi to, kako bi skušal razgnati tajno okoli tega Angleža, ki bi mu rad šc kakšno neprijetno zagodel, da bi pomnil vse življenje, ke-daj je imel opravka z niškimi častniki.
Nastal je odmor. Lepa gospa Ida je bila nekoliko v zadregi, ko je videla, kako se
je klavemo potiesnačil njen poskus, da bi s poročilom važne zadeve imponirala knezu Voroncovu. Radi tega se jc čutila kakor izzvano k temu, da vendarle spod-bije njegove dvome v njeno diplomati-čno nadarjenost. Medtem pa jo je v razmišljanju prekinil knez Voroncov, ki je dejal:
»Mar vam smem, dražestna gospa, pojasniti. kaj me jc dovedlo v Čarigrad? Tukaj se nahajajo ne kateri ruski vojni ujetniki, katerih izmenjavo naj izposlujem. Nesrečnežem se gotovo slabo godi.« Pri tem pa je seveda molčal glede tega, kaj ima še izvršiti in kar je bilo veliko važnejše nego je ta zunanji vzrok njegovega bivanja v Carigradu: preprečiti nakane angleške diplamacije.
»Vem« jc odvrnila gospa Glinarjeva. »Sedaj lahko uvidite, knez, kakšno krivico ste mi delali, ko ste trie obdolžili pri-stranosti v prid Angležem. Jaz sem bila prva, ki sem priskočila na pomoč vašim rojakom s tem, da sem organizirala njim v prid krasno uspelo glasbeno matinejo.«
Knez Voroncov se je ob tem sporočilu globoko poklonil ter ji nato poljubil roko.
»Meni jc mnogo do tega,« jc deja' knez Voroncov »če bi izvedel, kako s,6 mojim rojakom godi v turškem ujetništvu.«
»Naj vam oskrbim zadevne podatke?‘; jc prijazno odvrnila gospa Glinarjeva.
»Kako hočete to napraviti?«
»Poznam neko gospo« je pojasnjeval2 gospa Ida, »ki je sodelovala skupno 2 menoj na navedeni akademiji in ki je v** lika prijateljica Rusov. Takoj ob prihod« prvih ruskih ujetnikov v Carigrad je na* vezala stike in podkupila vratarje, da !c prišla z njimi v dotiko.«	9<i
»Kako se imenuje ta plemenita dama-* je povprašal knez Voroncov.
»To je gospa Andrikosova, huda enia’ cipiranka, mož-žena, z nevarnim jezik«11 in dvomljive preteklosti.«
»Ime zveni grško.«
»Saj je Grkinja po rodu, toda vzgojen^ je bila v Rusiji, kjer jc potovala kot gla*' bena virtuozinja po raznih mestih, doki si ni osvojila moža slabiča, ki ga sedaj n vso moč terorizira.«
»Ah, tako,« je pripomnil knez X01<>0-cov« potem je menda težko, da bi jo P setll.«
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
oredstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.