lih« j* vwk da« rtien »obot, »edelj in prsinikof. d«iiy eaespt Satu«*j*. ^ Suni*ys and Holidajrs. PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniiki in uprsvrtUkl prostori: 11067 S. U*ndal« A v«. Office o f 1'ublication: . "«167 South Uwndal« A v«. TeUphon«, Rockw«U 4U04 , ETO-YEAR XXVM1- Cena list« J« »6.00 IliinoM, MtUr J«nu«ry l«. IMS. mt Um poMsiffl« U« Art «T CMfra of M treh «. U7». CHICAGO. ILL., PETEK. 22. FEBRUARJA (FKB. 22), IMS. Subscrlution 16.00 Y.ariy. $T K V.—NUM li K K 38 Acceptanga for mailmg »t upecial rat« of poitage provided far in aection 1105, Act of Oct. S, 1917, authoHsad on Juna 14, l«t. IRoosevelt predlaga podaljšanje j "novega deala" za dve leti Ijegovo priporočilo ne pred vidu je posebnih sprememb v "fundamentalnih principih, ki 10 zdravi," in prepušča kongresu sestavo novega zakona, uključivši slamnatega možicija za stra-ženje "čizlerjev." Delavske določbe naj ostanejo kot so.—Senat odobril preiskavo NRA Washington, 21. febr. — V osebni poslanici je predsednik to,Ksevolt včeraj priporočil kon-jrcsu podaljšanje "novega deala" m dve leti. Takoj po pre-■ 1nju poslanice je pa senat [»dobril preiskavo NRA, toda je orabil dovoliti kakšno vsoto za financiranje te preiskave. Predsednik se je omejil v poslanici le na splošne opazke o ['novem dealu", kongresu pa prepustil sestavo novega zako-m. ki mora biti sprejet pred 16. [junijem, ko poteče NIRA. Pravi, da je "new deal" pripomogel jo uposlitve 4,000,000 delavcev, ^ar .je pa v nižji zbornici po irečitanju poslanice takoj pobil torijski kongresnik Hamilton msH iz New Yorka, ki je rekel, ia je danes dva milijona več jrezposelnih kakor jih je bilo jred enim letom. 0 ""fundamentalnih principih" "novega deala" pravi, da »o zdravi in da na njih temeljih fvstaja nova struktura indu- ijskih- odnošajov"- tako glede | zakonodajabazira na dognanjih te preiskave, ki se ima pričeti v prihodnjih dneh. onkurenee kakor z ozirom na elavstvo. Podjetnikom in tr-ovcem se izplača tudi finančno, er v tem oziru so danes na bojem kakor .pred "novim dea-lom". Sličnih dobrot je bilo baje eležno tudi delavstvo: otroško delo je bilo odpravljeno in mo-a tudi ostati odpravljeno; izrinili so dolg delovnik, znojna ItUvnicji in stradalne plače; H)leg teh je bil storjen tudi "ve-ik korak v prilikah in zagotovitvi kolektivnega pogajanja med delodajalci in delavci." O delavskih določbah NIRA pravi predsednik, naj ostanejo: poleg prepovedi otroškega dela, naj novi zakon vsebuje tudi po-tavko o "minimalni plači in maksimalnem delovniku, ker je t<> praktično in potrebno. Pravica delavcev do svobodnega organiziranja v svrtio kolektivnega podajanja mora biti popolnima protektirana." Na drugi strani tudi pri|>oro-a "protestiranje malega busi-ni pa specifičen v tem 'no man's landu". Proti mo-nojMilom, katerim je "new deal" t* novo življenje, in so zrasli k" MoIm-po dežju, naj kongres na nekakšen način omogoči Htrasenjp z antitrustnim zakonom. 1'redsednik je v tem oziru ze-» nejasen: na rni strani pri-/koriscanje konzumen-►o monopolistih z narekovani, m oderuških cen, na drugi rr;fm ], pa proti zaporni kazni ♦ > pravilnikov — "čizler-M«;ni, da ne h tem nič ne ;trnp»k treba je iznajti " no sredstvo za discipli- %'iava tov ♦likih korporseij. Z "••do: kongres naj iz-ekakineg* slamnatega pred katerim naj bi se <»no|M*li«ti in openša-. jeklarji trust. avtni m drugi burbonci. 1 >akon za ekonomsko določi denarno in kazen za kršilce, toda nt bila v nobenem slu-< rana — enkrat nekega zakotnega kro- • katerim "čitlerjem" le oguljene plave or-'"I* v*a "disciplina". ,p <*redne popusti ji vo- • 'ozrk»"ti napram "čiz- pnmer točka 7a a: lorial-run-around" 'ar»a Ct bo kon-|p želji predsednika|'v Roosevelta, bodo delavci tudi v bodoče imeli "national-run-around" namesto pravice do organizacije. Resolucijo za senatno preiskavo "novega deala" sta predložila senatorja Nye iz North Dakote in McCarran iz Nevade. Vodil jo bo finančni odsek pod vodstvom Pata Harrisona, ki je zvest rooseveltovec. Preiskava se naj peča s sledečimi obdolži tvami: ' 1. Da so bila manjša podjetja potisnjena ob steno. 2. Da podjetniki ignorirajo mezdne lestvice in pravice delavstva. 3. Da v nekaterih industrijah dominirajo pravilniške odbore pivotno zasidrane skupine. 4. Da so se v pokrajinskih administracijah NRA razvile hibe (abuses). 5. Da je prišlo do ilegalnega narekovanja cen. Namen "levega" krila v senatu je, da nova "nevvdealska" Opensaparska tvrdka pristala na pogajanje Philadelphia. — National Biscuit Co., pri kateri je že več tednov stavka v njenih pekarnah v tem mestu, New Yor-ku, Atlanti, Newarku in Yor-ku, je končno pristala na pogajanje s 6000 stavkarji. V New Yorku je bila zadnji teden na iniciativo socialistov podvzeta bojkotna . akcija. Na bojkotiranje izdelkov te družbe je pozval članstvo in delavstvo v splošnem tudi delavski odbor socialistične stranke. Družba je zdaj naznanila, da se je pripravljena pogajati. VolilaMftpedi—— v Jugoslaviji Šestnajst ubitih v dveh dneh. Knez Pavel apelira na Hrvate za mir Belgrao, 21. febr. — Šestnajst oseb je izgubilo življenje v krvavih izgredih, ki so divjali včeraj in predvčerajšnjim v Jugoslaviji. Izgredi izvirajo iz volilne kampanje, v kateri o-pozicija upa pridobiti za Hrvate |n Slovence večje in svobod nejše zastopništvo v narodni skupščini. (Kakor smo poročali v včerajšnji Prosveti, so žandarji 19. t. m. ustrelili sedem kmetov na Brodu, Hrvaška. Kje so padle ostale žrtve, ne pove današnja brzojavka.) Knez Pavel, vodja regentov, ki vladajo namesto malega Petra II., je včeraj objavil apel za mir. Pavel pravi, če bi nemir-neži bili le toliko/ potrpežljivi, da bi počakali do 1. maja. nakar bodo imeli enake priložnosti za prisoftvovanje v volilni borbi. Pavel pravi nadalje v svojem apelu: "Upam, da bodo Hrvati in Slovenci spoznali, da je za ,nje najbolje, če ostanejo zdru-jleni s Srbi; to bo bolje, kakor da bi ne ločili* od nas ali celo Mprejeli tujo vlado." (Iz teh be*ed kneza Pavla je posneti, da w volilni ir.gr**di r*e tudi na Slovenskem.) Domače vesti Nov grob v (le ve landu Cleveland. — Umrl je Frank Terček, doma iz Hlebišča pri Sv. Treh kraljih na Notranjskem. V Ameriki je bil 26 let in zadnjih 14 let je vodil majhno trgovino. Tu zapušča ženo, sina, hčer in dva brata. Bil je član SNPJ. — Družini Vincent in Rose Zimšek je umrl štiriletni ainček Joseph, član mladinskega oddelka SNPJ. Nov grob v starem kraju Cleveland. — Frances Grill je prejela žalostno vest, da je v Goričici pri Moravčah umrla njena mati Marija Cerar v starosti 75 let. V Ameriki zapušča dve hčeri. Nov grob v Kanadi Kirkland Lake, Ont.—Zadnje , . A , . , dni je tu umrl za pljučnico Nik 64 odstotkov v primeri z 1. Drakulič, star 30 let in doma iz 1929' mezdna l*Plač,la Hamo Perudine pri Vinici v Beli Krajini. Zapustil je ženo z dvema otrokoma. Nesreče v Michiganu Calumet, Mich. — Paul Kon-dež, ki stanuje na Tamaracku, št. 5, se je pri delu pobil na nogi, da je moral obležati v poste- FEDERACIJA NAGLASA POTREBO VISOKIH MEZD WaHhin*ton, D. C.—Ameriška delavska federacija je v svoje zadnje mesečno poročilo uključi-la recept, ki po njenem mnenju kaže pot, kako npj se dežela izvleče iz ekonomske stagnacije, v katero je zabredla pred šestimi leti. Recept: "najprej zvišajte mezde in prof iti bodo sledili," je tudi nekakšno pojasnilo, zakaj ni Amerika še gospodarsko okrevala kljub vsem naporom Rooseveltove administracije. Federacija trdi v svojem poročilu, da se industrije ne bodo izvlekle iz depresije, dokler se ne bo povečala kupna sila ameriškega delavstva, da bo lahko pokupilo dobrine, ki jih produ-nra. Stališče industrijskih mag-natov, da so profiti glavna stvar, je odgovorno za obstoječo situacijo. Poročilo citira številke zveznega trgovinskega depart-menta, ki kažejo, da SO izplačila dividend in obresti 1. 1988 zna- NEZNOSNE RAZMERE V AVTNI INDUSTRIJI • _______ Poročilo odbora NRA potrjuje vse obdol-žitve, ki jih je izrekla unija TERORIZIRANJE DELAVCEV si je zlomil dve rebri. Nov grob v Penni Braddock, Pa. Tu je umrl za inluenco Frank Zetko, star 57 let in doma iz Gaberšja pri Sežani. V Ameriki je bil 80 let in tu zapuWa ženo. Bil je član SNiPJ in JSKJ. Neareča v rovu Breezy Hill, Kans. — John Zeleznik, star 67 let in doma s Kerširf vrha pri Skocjanu, je umrl za posledicami poškodb, ko jih je dobil pri delu v rovu. Bil je član društva št. GG SNPJ. Nagla Mmrt Gillespie, III. — Tu je naglo umrl 42-letni Geo. VVeather-spoon, zet rojaka Johna Gornika, ki biva v Chicagu. Med potjo na delo ga je zadela kap. $e en grob v Clevelandu Cleveland. — Te dni je umrl Fr. Boldin, star 56 let in doma !1 odstotkov. Se bolj značilna je izjava, da delavci prejemajo manj in manj dohodkov od bogastva, ki ga producirajo. V preteklem letu so se profiti konporacij povečali za eno tretjino v primeri z 1. 1933, dočim so v dotični dobi delavci prejeli le 36% od boga- WaHhingt»n, I). C. — Posebni odbor NRA, ki mu je bila poverjena naloga, da preišče položaj delavcev v avtni industriji, je te dni objavil svoje poročilo o rezultatu . preiskave, v katerem je potrdil vse obdolli-tve, nanašajoče se na nečloveško postopanje z delavci v tej industriji, ki jih je izrekla A-meriška delavska federacija in druge delavske organizacije. Poročilo, ki so ga sestavili vladni izvedenci po izčrpni preiskavi razmer v avtni industriji, poudarja, da prevladuje skrajno priganjaštvo, da je letni zaslužek izredno nizek in da imajo kompanije organiziran sistem špionaže, ki jim omogo-ža persekucije v unijskem gibanju aktivnih delavcev. Odbor je ugotovil, da se ne-pokoj med avtnimi delavci razširja in priporočil odpravo a v- lu je po° n es re čla k o p^eMa i^lTi?" * ^"H** delavnega odbora, kate- s+ L Znti Hvp rphri - Jim delom. *n«u ns^ljujt dr. L»» W* darskega položaja, pravi fede- man, na njegovo mesto pa po-racija, zavisi od industrij, ki „tavi tribunal, ki bo znal razso-so pripravljene priznati, da je jati nepristransko. VVolmanov v njim lastnem interesu, če zvl- odbor je predmet stalnih kri-šajo mezde in s tem povečajo tik, odkar je bil ustanovljen, ker kupno silo delavgtva, da bo lah- *e j0 dognalo, da je naklonjen ko kupovalo stvflH, ki jih pro- kompanijskim unijam, " duc*ra- Preiskava je ugotovil«, da Prosperiteta v relifnem delu Chicago. — V januarju je število relifnih delavcev v Illi-noisu doseglo nov rekord, ko je IZ STAVKE CIKA-SKIH RAZVA2EL-CEV PREMOGA Chicago. — (FP) — Stavka čikaških razvažalcev premoga, ki so organizirani v neodvisni uniji, se razvija prav po — či-kaško: Prvi dan je bilo vse mirno. drugi dan pa se je pričel "piknik". Kljub temu, da je bila mobilizirana ena tretjina polieje prot stavkarjem, je bilo drugi dan "zdumpanih" več trukov premoga na ceste, Poleg državnega pravdni k a Courtneyja in mestne policije sodeluje z lastniki tudi regularna unija voznikov, ki je priključena k ADF. Ustnikom se je ponudila, da jih preskrbi z vozniki, ki so pripravljeni ske-bati pod policijsko protekcijo. Tak je rezultat reakcionarnega unioznima, ki ga "gradi" državni pravdnik Courtney. On akuša namreč rasbiti neodvisno unijo, ki ima prav tako reakcionarno vodztvo kakor regularna unija, in Člane pognati v slednjo unijo, ki je postala nje-gova varovanka s skebsko moralo. Kovinarji protesti- -rajo v Washingtonu Bremerton, Wash, — Tukajšnji kovinarski svet, ki je najmočnejša delavska skupina na Puget Soundu, je Rooseveltu poslala protestni telegram, v katerem zahteva, da mora pri vladnih delih veljati "običajna" ■fin ne "rettfns" plači. O tem J* kovinarski svet obvestil tudi zvezna senatorja Bona in Schwellenbacha iz države Wa> shington. delovodje terorizirajo delavce in njih kontrola imsega celo v privatna življenja. Podkupovanje in direktno izsiljevanje denarja od delavcev je postalo običaj. Delovodje zahtevajo denar od delavcev z grožnjo iz- 36.6'/f od 317,000 družin, ki so bile na relifu. Od decembra je bilo uposlenih H3,267 oseb ali Mlužbe, če se ne uklonijo. Imena delavcev, ki so ali so bili aktivni v unijskem gibanju, število teh družin naraslo za šti-j jmajo kompanije na črni listi, ri odstotke. I Te liste izmenjavajo med isboj in tako je skoro izključeno, da iz Prve Dulje pri Ložuh na Dolenjskem. -V Ameriki je bil 83 let in tu zapušča ženo in štiri sinove ter štiri hčere. bi tak delavec našel zaslužek v avtni industriji. VVilliam Green, predsednik (Dalj« na S. strsni.) Sporazum med gradbenimi unijami Washlngton. ^ Vse gradbene unije, ki so včlanjene v Ameriški delavski federaciji, so pristale na reševanje vseh juris-dikcijskih sporov po pravilni-škem odboru konstrukcijske Industrije. SODNIK UKAZAL RUDARSKI DNUI KONECSTAVKE V bratomornem boju padlo že več rudarjev; 4000 stavkar-jev ob delo BOJ MED DVEMA UNIJAMA .... >o»a ««lika gor)a/a KwMt«rl(uv« politike. (Narisal Jerger.) Upor med demokrati v senatu Senator Byrd je nastopil proti rolifnemu delu in proti socialnemu zavarovanju Wa*hlnKlon, I). C., 21, febr. — Senator Harry Plood Hyrd, demokrat iz Virginije, Je izjavil , včeraj v senatni zbornici med debato o "običajnih" mezdah pri federalnih relifnih de-lih, da bo glanoval proti llooae-veltovemu programu rollfnlh del in prav tako bo glasoval proti vsemu načrtu socialnega zavarovanja. Demokrat »k i nenatorji, ki podpirajo Itoonevella, so strmeli, ko so slišali Hyrda, da mora kongres zavreči "vse te radikalne, dvomljive In drage ske me, ki plašijo |M>djetnike, da ne ne upajo obnoviti produkcije — j in to je krivo, da se kriza nada-I IJuje v neskončnost , . ," liyrd Je pozival senatorje, naj vržejo vse Kooneveltove načrte v koš, Cim se to zgodi, bodo privatni {»odjetniki imeli m-gotovilo, da Jih vlada ne misli ubiti z destruktivnimi davki. Detiata o relifnem programu re vlwe v M*natu kakor morska ka^a Senator Kobinson, \odja demokratske večine, je včeraj fekel, da glaitovanje o MeOir ranotem amendmentu (da vlada plačuje reiifmm delavcem o-Mčajne n ez0 mesečno) pride najbrt. ta teden, toda glasovanje o j vseni programu »e nedvomno | ifvMt do prihtalnjega tedna Mt^Tarraoov i« Wilkea-U«rre, l»a. — (FP) — —■ Prvič v zgodovini antracitne industrije se Je zgodilo, da je sodnik ukazal uniji, da mora odpoklicati stavko ter "vzpostaviti razmere 'status quoa\" Ta ukaz je izdal sodnik okraja Luter ne na prošnjo (»len Al-den Coal kompanije. pri kateri so zastavkali člani neodvisne a-li dualne unije United Anthra-cite Miners of Pennsylvanla. Splošni pritožbeni odbor, ki vodi stavko, je pa zaključil, da se zaenkrat ne misli ravnati po tem ukazu, čeprav so vsi člani odbora podvrženi aretaciji radi "taljenja" sodišča. V prvih dveh tednih te bratomorne vojne med staro In novo unijo sta bila ubita dva rudarja, |HIMm ^1 i* Cl»irt |:.i« U »k- Uk. »'» U I«. « tm—m*"* M»!wrt»tK.» O" *uu" Sn4 C«t,fc4* $4 0« I-r »*«r 0><«*u >n4 Cl«*r« 9"** T***. Untf* $k.Mt m« r«» __pu • ■ HukupM 4ovl»o» In »•••robnih tlanko* n« *r%*»f. H" ."|/UI liUfMM lirU«. v.Ml tir »m« t~»«i lU ) •• |M«iliAtolimuii»-rlu«ii i«4 un^tcIUd artiaiM wUI Ml U OtWr ma^t*rri|>U »«rh M fUtrtm, »'»M. tb^tn*. »U.. •lil b« rdufM^ M m »d*r »nIv trrw»H«ii^ »»r —rf lUinM Nol«'» m im »tih ■ liatoMi 1'UOHVETA Uit i« K«. A.«.. Cfclc*«.. IIUmU. MKMMkM 0T T H K »KUKKATtD PMEMU ■ ■ " " 1 .'"** Glasovi iz naselbin Zanimiv« beležk« Is raznih krajev Justični teater _ - Iz New Y t trku poročajo, da se je famozna Hauptmannova porota organizirala v gledališki klub, ki bo nastopal v newyorskih teatrih za $»800 tedtn«ke plače. Porotniki se bodo kazali na odrih in pravili degenerirancem, ki jih bodo drii poslušat, kako »o glasovali za Hauptmannovo umrl. To je ena plat famoznega Hauptmannovega procesa. Prav za prav je to epilog procesa. I)ruga plat je pa tale: Newyorški mejnik "The Forum", ki ni v nobenem pomenu radikalen, piie sledeče: "Ilauptmannov proces v Flemingtonu, New Jersey, znači zelo nizko stopnjo dostojnosti (lul lnili ameriške dnevnike u "storijami" in slikami o pro- nar vrnjen z obrestmi po banč-nem kurzu. V obratnem »lučaju, če ne kupi stavba, ki naj se bi imenovala SND, bo to jamstvo vašega denarja. Rojaki, pojdimo na delo, da se naša ideja uresniči! S tem bomo začrtali pot našim mlaj- Na eni strani je vsa moč in trsa pravica, na drugi pa mizerija in beda ter krivica. Čim sta ti (Ive šim. Slovenaka naselbina v me-akupini prišli do najvišje in naj« j st» Ambrkige se veča z našo nižje točke, je nastal krah, na- mladino, z našim naraščajem, ki atalo je silno brezdelje in zme- nam kaže bodočaoat. Poglejmo da. Sedanja uredba ekonomske- društvo "Revelieva" št. m &N-ga ustroja je prišla do svojega PJ in napredek naše mladine pri viška in do pointa, ko ne more tem društvu! Naša dolžnost je, več naprej, ker ae je prikopala [da jih vz|k>dbujamo k nadaljne-do viška po hrbtih delovnih mno-1 mu napredku. Zato delujmo zic, ki so ostale brez vseh pra-, skupno in bodimo prepričani, da vic in sredstev. I se bo naša ideja uresničila — da Sedaj živimo v prehodni dobi. bo tudi v Ambrlču stal Dom, ki Razredni boj med tema dvema bo last tukajšnjih 8lovencev! skupinama se poostruje. Mogoč-j V petek, dne 1. marca, se bo ni se upirajo, brezpravni zahte- vršila veselica v korist &ND v vajo če pa bi bili brezpravni domovih prostorih. Vabljeni so' organizirani vsestransko, tudi domovi člani in članice ter pri-' politično, bi kaj hitro napravili. jatelji in znanci, da se vsi te \;e-konec mizeriji, ki postaja z vsa-1 seiice udeležite. Igrala bo izvrst-kim dnem občutnejša za delovne na godba in za vsestransko po-mnolice, medtem ko skupina mo- strežbo bo skrbel domov odbor. gočnih še vedno kontrolira ves sedanji ustroj, ki je pred petimi leti prttel kanec svoje krivične dobe. In baš v tej prehodni dobi mora trpeti delovno ljudstvo največ gorja,-kakor v vojni, ki je doprinašalo največje žrtve; medtem ko so si paraziti kopi- Vstopnina je samo lOc. Jo*. Tek star, 33. cesu; celo resni newyor*ki ti dvema milijonoma, da je Mauptmann kriv. Casopiitje je poskrbelo, da -»ta.e de »rtih milijonov dolarjev niso bile izgubljene . . . Cr )e torej Justični teater v Ameriki le tako očiten, zakaj ne bi bil izvajan do skrajnosti ? Poročajo, da stroški llauptmannovega pro-c«»a stanejo <>lie državi New York in New J« r»ey ter federalno vlado okrt»g $600.000. l'rip«>r<»Caitio. da »e vw prizadete oblasti na-plavajo xs te »trojke — in p Ameriki do dneva eksrkuclje. Vstopnina: dolar v parterju in •f»Ot galerija. (*ledališko Kontov aitje naj nv zaklju. j \ Chicagu. ki, je kulturno sredlšive Amerike. KU ktrokucija naj hc aranžira v vojaškem stadionu, v katerem Je prontora za I2ft.00o om*Ii. VMopnina prvih Wmhi sede-že v okoli odra lis J bo |&0 za hm-Ui, zunal tega polukrog« po $2/*; «»d«laljein nt*deii na Nleme-illh |k» p*:t dolarjev in sttijiš« a med sedeži po dolar Ker I>om(« **rtm dva IlearNtova čikaška lirta prignala najmanj milijon gledalcev, osi rgrade itaokrog »ladiotia lt»ene galerije « se> dežl po dolarju. i Ne jamčimo, da bi vni dobri državljani motili blizu, tyda dohodki bodo kl|uh temu dovolj veliki, da bodo pokriti vsi izdatki s korupcijo vred. Na ta način bo Ntooelavaka vzgoja se ne deli po visokih šolah. Delavska vzgoja je gtvar, do katere se pride le potom delavstva samega in v njegovem gibanju. Zato je zaman pričakovati delavcem nečesa od visoko naobražtnih krogov, zaman čakati na ni«, zaman upati v nje, ker oni niso osrednja sila delav-skegu gibanja. Osrednja sila je v delavstvu samem. Profesorji ne bodo Šli med didavce ter jih izobrazili v delavskem smislu. To delo morajo izvršiti delavci med seboj, delavci sami. Potem bodo profesorji pritisnili in oprli delavce. Zato mora delavstvo odločno stopiti na svojo pot in veter bo pihal od vseh strani v njihov prid. Zato se morajo delavci aami med seboj vzgoje vati z roko, z besedo, z dejanji. Med vsemi vzgojevulnimi sredstvi doseže govor prvo mesto. Zakaj? Zato, ker govor združi Človeške sile, to je glas, misel in gib. Vsled tega govpre-ča beseda zavzame prvo mesto. Govor je gibljiv, učinkovit, pri- pak za ohranitev sedanjega si pravljcn. Govor primora vsake- stema, ki sloni na izkoriščanju ga, da sodeluje; sodeluje s po- množic in profitu. sluhom, s poudarom, in tako se | Stroj in strojna produkcija bi v krogu, v zboru tovariši, delav- bila blagoslov za delavske mno-ci usposabljajo za svoj razred- žice, če bi stroj sluiil ljudstvu, ni boj. Govor pripravi in opaše Ker pa je urejeno tako, da ima vse, kateri se ga udeleže, z gib- od stroja dobiček le mala sku-1 J^D prirediU kartno "in domačo čnostjo uma ki je in mora biti pina mogočnih, se je potaalo.i faavo Udeležbu je bila velika, delavstvu »vitli meč. Dopis v,da je često stroj smrtni konku-1 ^ dvon4nj flta bt]; |nj obeJn. intu je le top v ozadju in U rent delavca^ Zato bi morale • ^ yHeh gtranI 8Q Me top je delavski časopiH. Top o- delavske mn^ice stopiti na^ plan hva,n() izraiali q nftA|h ^^^ kako so pridno servirali in tudi kuhinjskega dela se niso ustrašili! Moiički so vedno trdili, da bodo ženske presenitili z njihovo udeležbo. In res so jih! Se-daf ie pa nas žensk skoro maf l^aaalbike zanimivosti I.a Salle, IIL -- Delavske razmere v tej okolici so še vedno slabe. iPri tiicajšnji cementarni nekaj obetajo, da bodo s 1. čili milijone, so delavci umirali mtrcem adprli vrata, če se ne na bojiščih, ne za domovino, am- bo foApodft Mpet premislila in odložila na 16. in potem na prvega, kot je že navada. Kljub slabim razmeram imamo večkrat kakšno zabavo, da tako vsaj za par ur pozabimo na vsakdanje težave. Dne 12. februarja je gospodarski klub mogoča prodiranje ter daje bolj- in si osvojiti stroj, tako da bo ši pojem in |iobudo, varnost in služil interesom' vsega Ijudst-vir nove sile. Toda najboljši li- va. To se lahko zgodi le na ta sti so danes slabo čitani vsled način, da se delavstvo organizi-mnogih vzrokov, katere ve vsak ra politično in vzame v svoje rosam. Listi, seveda naši, so do- ke vso politično in ekonoi vice, toda list je mrtev, brezpo- »msko upi na itto. PoteitrbcToSpadla skupi ali razred mogočnih parazitov in membna stvar, ako nima na boj- vse življenje se bo izenačilo, ta- ni črti delavcev, da ga razpeča- ko da bo ostal le en razred jo v svojo korist. Zato je treba delavski razred —- ki si bo sam prirejati shode z govori, kjer urejeval svoje zahteve in po- si bomo medsebojno razodevali trebe. Le delavski razred f|m svoje misli z živo, prepričujočo lahko odpravi mizerijo. Delavcu besedo. To je nujna potreba se- in kmetu je dana ta naloga, f^m prej se jo bo lotil in izvršil, tem prej pride zanj doba pravice. / Joaeph lile. da njega časa. Zato naj gre glas od delavca do delavca, glas, kateremu je verjati, kajti delavstvo noče nikogar varati in tudi n-. Iiiti več od nikogar vara- Naprej za SNI)! n°r» U M n Ambridge, Pa. — Vsi rojaki Pridi na sh<*I! Pridi v giba- te nA„ibin€ naprošeni, da nje! je poslanica sedajnega ča- vzamejo uaslednje vabilo in pri- na. Delavstvo ima za seboj že p(>r0£iio na znHnJe in sodelujejo bogato zgodovino svojih bojev in po gvojih najboljši močeh. stremljenj, katera so se vzdr-| Tu bora na krHtko 0pisal delo žala skozi najhujše dobe teme in in napredek Slovenskega narod- preganjanja. Delavsko gibanje bo ponovno oživelo vso preteklost, jo združilo s sedanjostjo. Grobovi bodo izpregovorili, kajti gibanje Je delavska oživljajoča sila, ki prinaša vsem novo življenje. Poj za naše pravice je pred nami. J. Kovaclch. Hit nia dal bili pri t« potekli dve diktator Nemi dostojno pn gievo dvrttm >j, kar Jr Adolf . To ivojo nbM i vit • tem, da )e ■nskami. ki sta oM< mern la. kult ijo kaki sike šplonaže Kaj je ladj urnega in čaotnega t« arij- »r to?! ... v Delavstvo in politika Mllwaukee, WU. — Časa i- mam več ko dovolj, pa premišljam o sedanjem bednem položaju delavstva in se vprašujem, kako to, da se je mogla stvori-ti na svetu taka družba, ki ne pusti delavcem delati za pošteno preživljanje. Saj Je vendar vse človeško življenje odvisno od dela. Kajti, če ne bi nihče delal, ne bi bilo tudi človeškega življenja. Te pa bi bilo. bi morali ljudje «tanovati po jamah in duplinah ter jesti zelišča in korenine. Tako nem prišel do raključka. da delavci nimajo dela zato. ker so jim ga vteli stroji, prav kakor so konjem vseli tov or in vožnjo avti in trukl. Podjetniki i-majo raj M stroje ko delavce, ker opravljajo delo nemo in brzo ter breratura v letih z mak »ončrymi pegami aarašča, v letih z mnopai ( pegami pa pada. * V višjih širinah takioik zvez niso mogli ugotoviti. Zelo izrazit je tuš vpliv sončnih peg na vodno stanje Viktoriji' ces" vršil. Ker pa je sodnik?' jeZ€ra V AfrU£ V pa ^ Stong prijatelj velikih korpora- n€.smern<> Pnp»«ovatl prevelikega pome*, r cii. ie utrovor zavr«rel in nava- najnovejšem ča.u menijo ameriški noiaW k valci, da so spremembe sončnega žarenja r zvezi s spremembami svetovnega vremena. I fizikalnega stališča bi bilo to bolj verjetno. —F«d*raUd PUturoa. Paul Mv*Hon# sm bivšega ameriškega zakladnika, 1» njegova žena, s katero ae je nedavno poročil. ka davčna mera kakor za neodvisne operatorje, bi ta družba morala plačati državi '$1,540,-000 davka na mesto le $36,500. Kajti ta družba poseduje 77,000 akrov premogovega zemljišča, medtem ko lastujejo mali neodvisni operatorji le 6,000 akrov sveta. Zato, ker se velike družbe boje novega sodnika, da jim bo naložil enakomerni davek, so proti njemu vložile tožbo. In ker niso v obtožnici mogle drugega navesti, so rekle, da je s svojimi kampanjskimi govori "korumpi-ral" volilce. Zadeva je šla pred sodnika R. C. Stonga, ki je pri-jazen drožbam. Medtem je novf sodnik Sands zavzel svoje mesto. Obtožnica zahteva ostavko novega vrhovneg asodnika Sand-sa, čijega pravniki so vložili ugovor, da v obtožnici ni navedenih zadostnih vzrokov, da se bi "pro- cij, je ugovor zavrgel in nave-/Jel svoje pomisleke ter predsodke na podlagi 378. točke sodnega pravilnika, ki govori o kršitvi •korupcijskega" akta. V obtožnici navajajo, da je Sands v kamp^ji svojim volilcem re-kul, da bo delal za nižjo plačo kot je "legalno" določeno itd. Obtožnica seveda ne pravi, da je storil kakšen zločin, ker ne more, trdi pa, d* nima pravice do sodnijskega sedeža. Kakor rečeno, je sodnik Stong zavrgel ugovor in dal novemu vrhovnemu sodniku 20 dni časa za odgovor. Ta odlok je bil izdan 6. feb. t. 1. Gornja vest ie posneta iz časopisa "The West-ern Progressive." Frank Gruden. DomaČa zabava "Zvona" in "Rože" Milaraukee, Wfe.—Pevska kluba "Zvon" in "Planinska roža" priredita prav prijetno domačo .r o'i t i a Je 01,0 rteme aoiiej; ka je diio v »hi«;-—7 zat>avo v sohoto feb. v spod- , . , - « \ ,1., ..nraiiia ..ii q«t ki . • L^i n' pognalo? In v tem tiči kl>uč do vprs«w* nji dvorani Sal. Nu tej zabavi k.. . . „ . \ Av* trm- nlM.t. hiti n»'u i i.-^ ' k» »mo 1» Storjena sta WU dvs « Zadeva montannkega Hodnika Koundup. Mont. — Pred kratkim je Prosveta priobčila vest iz Hutta. Mont., v kateri je bilo navedeno, kako so monopolistični interesi nastopili proti novemu Mtdniku W. R. Sandsu. češ. da je "korumpiral" volilce. ker je v kampanji rekel, da vrhovni . jih itak dobile leta 184M od' Jriave za«tonj. Prednik novega ^alnika. L.' (allaway, je v «v<» eni zadnjem aktu, pm\lno ne je |>oi|ovil od Kako c&olgo živi teme ———— 2e opetovano so se pojavile vesti, da so n šli v egiptskih grobnicah pšenico, ki bi jo lak-.ko še sejali in bi vzklila. Pšenica bi to »icf ne mogla biti, ker po desetih letih ne viklijt več, pač bi pa moglo tako dolgo živeti kak drugo seme. Tega seveda ne moremo kar teko domnevati, ne bilo bi pa prav tudi, če bi n možnost kratkomalo odklanjali. Saj j< * ponski fiziolog Ohgha pred desetimi leti pri-» pravil 300 let staro lotosovo seme do tega, k je vzklilo. Odkopano je bilo pri gradnji m* džurske železnice z dna bivšega jezera, kiji bilo pred 300 leti med silno nevihto zanute 1 peskom. Gozdarji, vrtnarji in kmetovalci tudi ve* kako hitro včasih pokrije zemljo plevel, če W 'vo preorjejo ali prekopljejo in ko w meni kuftura. Potem je pa zopet neksj nekaj desetletij mir med tem plevelom. M je bilo seme dotlej? Ce je bik) v zemlji svojega arada. prisolll malim ne-nov tega (KlU>ra Je da obilje o j tdvianim operatorjem n»vov na»fH»ini in Jim pri-, davka na akiU ud države u stonj. C# bi veliaU ra prenn»-govno zemljišče te'druibe ena obeta biti nekaj izrednega. Pri prave so v |M)ln«m zamahu, tako «lu bo na razpolago občinstvu vsega dovolj: jedi, pijače in smeha na k<»se. Vse to boste dobili samo za 50c. Pridite in nt« bo vam žal! "Zvon" in "Planinska roža" :1elata neumorno na kulturnem polju, zato nta vredna vsaj del tintcga, kar si zaslutita. Odso-veta se vsakemu vabilu in z veseljem na^pata uu vsaki prireditvi ter Ivpšata programe, kar je pač v njihovi moči. Zato. dragi prijatelji, dajte nam vsaj del tistega, kar smo *i Zaslužili in mi Itomo zadovoljni z vašo udeležbo Poskrbite, da Isido I siolnjl pnmtori Tuin dvorane | res napolnjeni do zadnjega ko- ( tPka. Ponelmu se obračamo na v a podporna društva, da ne pozabijo ceniti našega truda in INitrtvovanjii zanje. Nikar ne pUMtite. da bi pevska in kultur* na društva izumrla, pač pa jih ! odprite dajte jim pogum in vt-selje za Mjšo in lepšo sloven-^ |wtje! S» pozabite \ H,,|M.t(» S9. feb v SST dvorane! (Pnp«Mnba: ^Angleški del do- I pina )c d o« p« I pr* |n»zih» za »re-' d i 110 izdajo.) Ijita poskusa, da se pojasni to vpraAsnj« Dr. Brenchley z rothamstedskeRa poii^ sk« ga poskusnega zavoda je vzel vzore«* v* Ije s (Hrskusnih |>olij in jih držal v najoij nejših pogojih. Oeprav so bila vna v V«® skrita semena v enakih' pogojih, je trajni s Johna Innesa pri I^mdonu sir HsIP 1, da je pognal na zavodovlh z^rr!!'4^ le vel, kakršnega že več let ni videl 5 no, da bi se bil ta plevel zane«e' najj mnogo let, predno so pognala. Zaku vzklila vsa naenkrat? Ravnatelj v rt nanj« zavoda Johna Innesa pri Ixmdonu sir poroča lani plev verjetno, <.<. w. »v i« F.v.v. — -z gnojem. Semena »so torej spsla v »J < to Igo let t) tem. da lahko ostane sen* terih rastlin v zemlji več desetletij in požene klice, se Je prepričal tudi sir Arth^ Ce torej morejo • semena za«psti. ^ kakor na |xivelje po desetletjih Prehu,'% zakaj bi ne mogla spati v ugodnih l"*" fcrez Škode tudi več stoletij? Iveri Pametna ženska zapre eno oko, nri* pa ol>e. • • • Ljubezen je najbolj neeigurno r* glavnica. Zato jo ratsipavaj. • ♦ • Meški, ki jim šenuka nW ne pemsni. ž*n«ki ne (»omenil nič. • • • fte vettm» je bo+Je. vr I)VA VELIKA POŽARA SA DRAVSKEM POIJU kjars v Siaršah pri Št. Janža v (irkovcih - 400,000 Din ikude__ nedeljo 3. februarja je na-Miar v gospodarskem P0" pjuposestnika Martina Ekar- v Stariah pri St. Janžu na avskem polju. Takoj so se ali varani in poklicali so ike i i Hajdine in St. Janža, a močni veter je med tem že nesel ogenj tudi na gospodar-poslopji poseatnice Marije iserjeve in Franca Resjaka. V ru so poslopja gorele ko bak-in ves napor gasilcev je bil Vsi trije objekti so po-eli do tal in je škode za kak-h 100,000 Din. Mnogo hujši je bil požar v Cir-vcih, kjer je bilo istega dne objektov v plamenih. Goreti začelo v gospodarskem po-pju posestnice Katarine Zu-rjeve. Močni veter je tudi tu iiril ogenj na stanovanjske gospodarske objekte posestni-Franca Paja, Franca Bana, in Lize Tominčeve. Ne-ere stavbe so bile krite s sla-in zato se je požar še bolj širil. Veter je povzročil, da je ) vseh 14 poslopij skoraj na h v plamenih. oklicali so gasilce iz vseh >liskih vasi, pa tudi iz Ptuja Maribora. Ves napor gasilcev požara ni udušil, pač pa se je |K>srečilo, da so ogenj jili na že goreča poslopja, ki pogorela do tal. V hlevih je inilo tudi 18 glav goveje iivi-1 konj in 8 svinj, pogorelo gospodarsko orodje in u-ttuv Skoda anaia naj nj 300 tisočakov. Pri reAeva-sta dobila hude opekline po- (Izvirna porodita Is Jufaalavija.) da ter odšla takoj dopoldne k prosvetnemu ministru, da mu poročata o stanju konfiniranih akademikov v Višegradu. Med Um so ae na univerei »brali marksistični in drugi akademiki, tako da je bilo v poslopju zbranih kakih &00 akademikov. Zabari-kadirali so vrata. Is učilnic so privlekli klopi in mize ter zaprli z njimi glavni vhod. Ko je pri-sel rektor od prosvetnega ministra, so akademiki dejali rektorju, naj jim poroča o uspehih pri ministru in o stanju konfini-rancev. Rektor je to odklonil, češ, poprej morajo akademiki podreti barikade pri vhodu. Akademiki tega niso hoteli. Začeli so demonstrirati in iz univerze je bilo slišati vzklike, ki so prepovedani in kainivi. Demonstrirali so od 1. popoldne. Tedaj je rektor obvestil policijo, da bo zahteval od akademikov, da v pol ure zapuste univerzo. Če tega ne bodo storili, bo pozval na ponnoč policijo, ki naj bo pripravljena z vsem. In policija se je res pripravila s puAkami in revolverji in bombami za solzen je. Rektor je ta svoj sklep sporočil akademikom pismeno, ti pa so pismo takoj raztrgali ter demonstrirali dalje. Nato se je zunaj nekje zbral univerzitetni svet te^ sklenil pozvati policijo. Policija je čakala do pol štirih popoldne. Ko na ponovne pozive akademiki niso hoteli odpreti vrat in zapustiti poslopja, je policija skušala šiloma odpreti glavna vrata. To ji ni uspelo. ^ Vrata so bila premočno zapah njena, poleg tega pa založena z mizami in klopmi. Zato sta dva detektiva splezala skozi pritlič- vse no okno v poslopje in od znotraj , , vrata. Ko so akademiki ,,eVo °ko v trenutku, ko je odprla opazili, da je policija vdrla v u-niverzo, so se zabarikadirali v it niča Zumerjeva in sosed Pa j, I P™ nadstropje. Na stopnicah I so ju odpeljali v ptujsko bol- »o postavili stole, klopi, mize. Inieo. Požar je nastal najbrže zara-| nesrečnega ravnanja s svetil-v hlevu ali na podu. M KI IZGREDI NA BEOGRAJSKI UNIVERZI Policija je naskočila to barikado, akademiki pa so se branili, a so se vendarle morali umakniti v II. nadstropje, kjer so se spet aabarikttdiraii. Toda boj je trajal več ur. Akademiki so se branili krčevito. Policije v II. nadstropje niso hoteli pustiti za nobeno ceno. Metali so na stražnike, kar jim je prišlo v roke. Celo vrata so snemali s tečajev ter jih metali na policijo, poru* šili so podboje in rušili zidove, da so lahko z opekami obmetar vali stražnike. Boj je bil hud. 2e je bilo nekaj stražnikov poškodovanih in so se morali u-makniti. Policija je metala tudi bombe solzavke, a prodreti barikade niso mogli. Sredi vika in krika so zakričali študentje, da je eden od a-kademikov hudo ranjen. Policir ja je zahtevala, naj ji dijaka izročijo, da ga pošljejo v bolnišnico. Dijaki ho odklonili, zahtevali so, naj pošljejo zdravnika gor. Zdravnik je priftel, a prepozno: akademik je bil ie mrtev. Novica o smrti enega akademika se je naglo razširila po mesta. Zbudila je grozo med prebivalstvom, ki se je zbiralo blizu univerze, akademike pa je smrt ie opogumila in niao marali popuatitl. Boj je trajal še ure in ure, do devetih zvečer. Tedaj so akademiki videli, da noči ne bodo mogli prestati. Bi* li so izmučeni in oslabljeni. Ves dan na univerti, pol dneva v boju, sile so pešale. Zato so zahtevali od policije, naj nikogar ne aretira. Ce to obljubijo, se mirno razidejo. Zajamčiti pa jim morajo svoboden izhod. Policija ademiki ho se zabarikadirali univerzitetnem ponkipju.— andarrtierija in policija vdrli v poslopje.—En akademik u- veliko, saj je znano, da so i Se pr.^l nekaj leti v večini pri vseh akademskih vo-zmagali marksisti. yult«t,. dr. Corovič. lXne|je to'odbila, zahtevala je, da ie ** vrnila iz Višegra- morajo brezpogojno udati. Pro- ti krivcem, ki odgovarjaj« za smrt enega akademika in z« poškodovanje mnogih stražnikov in detektivov, pa bo postopala po zakonu. Okrog pol 11. zvečer so se a-kademiki udali. Prišli ao v avlo kjer so jih policisti legitimirali Bilo jih je okrog 500! Uradno poročilo sicer pravi, da je bila velika veČina akademikov slučajno na univerzi in ni demonstrirala, marveč jo je peščica marksistov terorizirala. Toda število demonstrantov je toliko, da peščica gotovo ne bi mogla terorizirati tolike množice in da bi boj ne mogel trajati toliko Časa, če ne bi bili vsi akademiki solidarni v boju. Vse akademiki so zapisali nad 50 pa so jih aretirali. Tem aretacijam so potem sledi-fa še druge. Med aretiranimi je tudi več žensk akademičark, pa tudi neka Galogaža, ki sploh ni bila akademičarka. Ko so akademiki zapustili poslopje, je prišla na univerzo sodna komisija, ki je ugotavljala škodo. Mnogo vrat je raabitih, prav tako mnogo klopi in mil. razrušen pa je tudi neki zid, ki so ga demonstranti prožili na policiste. V pisarni v II« nadstropju pa so našli na klopi mrtvega akademika, študenta prava Mirka Srzentiča, ki je doma i« Ul-cinja ob Jadranu ter je bil znan voditelj marksistov na beograjski univerzi. Uradna poročila nič ne poročajo, ali je bil Srzen-tič ustreljen ali ubit ali prehoden. Uradno poročilo pravi, da policija ni oddala niti strela. U-pamo, da bodo naknadna uradna poročila povedala, ali je bil mrtvi ustreljen ali pa je dobil hud udarec s kakim predmetom. Razen te žrtve je dobil hud srčen napad medicinec Hfiroslav Kovačevič, ki leži v bolnišnici. Hudo ranjenih je več policistov. Poveljnik policijske straže Ivan Tkalčevič je dobil hud udarec hotel vreči bombo solzavko. Šef policijskih agentov Kosta Ta-sič je dobil hude poškodbe v trebuhu, detektivu FViedmannu pa so bili izbiti vsi prednji zobje in razbit ima nos in čelo. Težje ranjena sta še dva orožnika, lažje ranjenih pa še okrog 10 policistov. Uradno poročilo pravi, da je policija ob tej priliki odkrila tajno kompunistično organizacijo na beograjski univerzi, svoje prostore je imela v dijaški men-zi v palači Akademije znanosti. V zvezi s tem si slede zmerom nove aretacije. Tako so potekle te krvave demonstracije na beograjski univerzi, ki je zadnja leta doživela že mnogo takih izgredov, ki so zahtevali že mnogo žrtev. ZELENI OKOSTNJAKI V Franciji so odkrili v zadnjem Času v raznih krajih več popolnoma zelenih okostnjakov ki delajo ba£ zavoljo svoje barve raziskovakem precej preglavic. Nedvomno izvira ta barva od bakra, kar velja zlasti o o» kostjih, ki so jih našli v Tarnu v bližini starih bakrenih rudnikov. Druge so naili v grobnici stare, viteške družine Albretov v Beamiji, enega pa v sredini Lyonsa. Neke domneve pravijo, da so ti okostnjaki ostanki Križarjev, ki so umrh v Palestini in so jih bakrenimi solmi balzamirant pripeljali domov, druge trdijo, da gre zs okontja rimskih ba-krarjev, ki so jim telesa te za življenja sprejela znatne količine te kovine. Antropolog dr. Lo-card, ki je našel okostje v Lyon-mu, pu trdi. da gre za Galoroma-ne iz dobe cesarja Klavdij«, od kod baker v koateh, pa ne zns povedati. rKOSTItA Kampanja za • • organiziranje avtnih delavcev Ameriška delavska federacija «e izrekla za formiranje nove unije VVaskington, D. C.—Ekseku- tivni avet Ameriške delavske federacije se je odločil za boj proti avtomobilskim magnatom, ki pobijajo poakuse za organiziranje delavcev v avtni industriji. Na svoji seji se je izrekel za ustanovitev nove mednarodne organizacije sa to induatrijo, v katero naj bi se uključilo nad sto sedaj obstoječih krajevnih federalnih unij. » Ta korak ekaekutivnega sveta je v soglaaju c resolucijo, ki je bila sprejeta »a konvenciji ADF v San Franciscu v zadnjem oktobru. Ta reaokicija je poverila eksekutivnemu svetu nalogo, naj podeli mednarodne čar-terje delavskim organisacijam v industrijah avtov, cementa in aluminija. William Green, predsednik federacije, je naananil, da je čarter ta novo organizacijo v avtni industriji že sestavljen, ki poleg drugih stvari tudi definira njeno jurisdikoijo. Strojniki in nekateri drugi izurjeni delavci, ki so že organizirani v svojih mednarodnih unijah, ne morejo postati člani nove unije. Eksekutivni svet je že icdelal načrte za intenzivno organiaa-torično kampanjo med avtnimi delavci. Predsednik Green se sedaj mudi v Uetroitu, kjer bo nastopil na več shodih. Na 24. februarja se bo vršila konferenca eksekutivnega .odbora unije avtomobilskih delavcev, na kateri bo Green predložil čarter nove mednarodne unije delegatom v odobritev. V1C1LANTI VLADAJO NAD RUDAR JI S TERORJEM PEGLER IN SINCLAIR V LASEH RADI KAMPANJE New York. — (FP) — W*st-brook Pegler, ki je postal Scripps - Howardov "kolonist" in v zadnji kampanji sgHiral po Califomiji proti Uptonu Sinclairju, za kar je prejemal tisoče dolarjev na teden, se je močno ras jeni I nad Slnclairjem, ker ga je v svoji knjigi "How I VVaa Defeated" razkrinkal. Sinolair . pravi v knjigi, da se je Pegler prostituiral v zadnji kampanji radi mastne plače. Obsodil ga je z njegovimi lastnimi besedami, ko je rekel pred neko Sinclairjevo skupino: "Jaz le želim, da bi bil tako situiran, da bi lahko pisal o njih kakor v resnici mislim." Ker je Sinclair to »apisal v knjigi, ga je Pegler nahrulil z lažmkom, nakar je Sinclair dobil »apriseženo iajavo od Burta Ca i na, pred katerim se je Pegler "iapovedal". 8cripp*-Howardovo časopisje je bilo do pred nekaj leti najbolj liberalno v deželi in naklonjeno delavstvu. V Slnclairje-vi kampanji je pa snelo liberalno masko in se pridružilo reakciji. Howard ja odslovil tudi Haywooda Brouna, predsednika American Nevvspaper Guil-da, in na njegovo mesto postavil Peglerja, ki je pripravljen tako pisati kakor drugi hočejo. Jackson. Cal. — (FP) — To znamenito zlato okrožje Cali fornije, ki je poznano kot "Mo-ther Lode", vladajo vigilanti <4 so zadnji teden napadli stavka rsko kolonijo >n razdejal njih glavni stan. Revno pofci-Atvo so naj prvo razbili, raitrga-ameriško zastavo, ki j« plapolala nad šotorom in nato vse skupaj zažgali. ,, • Dan pred napadom je bilo a-retiranih pet piketov, med njimi ena ženska, ker so skuiali ustaviti 26 avtov skebov, Kem-I*? zdaj patruljirajo okrajni de putiji. Mir je edino pri Central Ku-reka rovu, ker je družba priznala unijo. Rudarji so zastav-kali za priznanje unije že v oktobru. Stavkarji so po zad njem napadu zaključili, da se bo boj nadaljeval brez oiira na teroristično akcijo vigilantov. Železničar dobil odihodtuneko tokbo VVashington, I). ('.—Zvezno vrhovno sodilče je potrdilo odlok nižjega soditča, da je Emil lloffman, ki je prejel težke poškodbe pri delu kot uslužbenec New Haven Železnice, upravičen io odžkodnine v vsoti $65,000, Dokazano je namreč bilo, da je družba odgovorna za poAkodbe, ker je krAila federalni varnostni zakon, ki Ačlti železu (Čar je. Trust elektrike obdolžen novih prestopkov Vlada je bila prikrajša-na sa milijone dolarjev Waahlngton, !>. C,—Dolga lista preatopkov in zlorab, katero je sestavila federalna obrtna komisija, ko je odkrila mahina cije trusta elektrike, se je poda IJAala, ko Je komisija objavila evidenco, kako so javnonaprav-ne družbe pridržale milijone do larjev, ki bi jih morale plačat vladi kot dohodninski davek. Razne pomankljivosti v davč nih zakonih so trustu omogočil« to zlorabo. Dokler ni kongres zamaAil vrzeli v davčnih cako nih, jio matične družbe prejemale davčne vsote od pridruženih kompanij in pridržale večji del zase. Tako je na primer Cities Service Co. prejela od svojih podružnic davčno vsoto $11,611,001 v treh letih, ki bi jo morala do biti vlada. Slednja j« od te vsote prejela le $1,745,220, kar po rnoni, da je s to transakcijo H-ties Service Co. spravila $9,866, '180 v svojo blagajno. ^ Associated Ga« 4 Klectric Co j« v letih med 10126 in 1020 izko lakta!« od svojih podružnic $2.< MHMA in od te vsote ni priAH niti cant v federalno blagajno. Obrtna komisija je razkrila tudi način, kako Je Harstim Kiectrie Co. slrigla konavmen-te. Ugotovile je, da «o kenzu-mentje plačali družM vsoto $2,-004,460 sa električno sMo, ki j« predstavljala vrednoet $ttft2,»07 Na »4ič#n način mi odirale kun. soment« tudi drug« elektrarak« družbo. Slovenska Uvodna rfldporM Jidnoti Uatanovljana april« 1MM Inkorp. 17.junU« 1M7 a artovi UliMia Tal. ltorkwrll 4M4 M&7-3» Lavadal« Av«., Chlca««, III. GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. UPRAVNIODSKK: VINCENT CAINKAH. pretUntaik... S. U*n4aU Ava., Chlcafo, III. /TR^J??5*' l!j,lik.........2,157 S- Uwndala Av.., Chlcafo, 111. LAWRKNCE GKADISMKK, taJ.hol.A(M.2i, ilk*l»t. M MalAk« Hhn. Mi M aMHMia m M. Ui»i4»». v* m*t« » .rwi . klm*i«iulml »mII. naj m aa maaaialm«^ arM?i ' ''' " »••»»^ '"»k Saka. ▼Sl^ PaiSIVl M al. ^r^M i^Nk M aMSM« m I«Imi U..U., mM PRANK lArre, pradaodnik....... PRID MALO AI................. JACOB AMBROZLCH............ VSi uoriat la draft a»tel. aa«ualta, —Umi, n.r.««iM i. .»i.* ut h t aaaal . «i..ll.m na| aa pilila m -raoaVST..,- HIT a. UwJSr. A^.,VilU^. ST NOT« i earraa»anaaM« vHk Om> M«nraM« Otltea .h*«M u a44raaaa4 m faltovai CaniMrnlMllMa far IIm .u»r.m. »raaManl akaaM ha attraaaa* la M«. t" m**" **4 kaalnaaa ranrtialn« ladgaa aMl •••bara allta« Um« al.fc kanafll .KauN ka a44raaaaa U aacralary'a afflr«. Mallara mt al«fc kaaafli ateaaM ka m44t~~4 la Um aaalalaiK aarrHarr. PlMMtol Mallara »«4», tka larMiaita* al Um Ir.a.arar . afftra .k..N U laka«. <| wiu» mm, (amplalnla aaararnln« Ika arark af Ika aaarallva kaara akauM ka Uo, ki >e v^anjefia v A*)»ri Sk i dekivaki federaciji, da jih repraMritira |*ri koUklivnih po-fM)a»i)»h Za komfianljslu« uni-H> je aUaevMio aaavo l.'t odaUH-kov daiitvaarv. •IHe aajftoveJM MuHelil Neki It At/erd^na firMf v I« karno In ho^# lm«^l ta d\ * IK*nnyja strupa. Trsv *ar*, odvrne lekarnar. "Msoj kakor ts 4eat fiennyj#v p a ! ne mor<*m prodati«" "Predrago," odkima ftkot in »" />hrn^ "Potem fm le raj Al oata-1 n#m pri iivljergul" (J^uneh/ WaMhinirlun. I). C. — Menator M. M. Neuly it Wi»at Virifinije je bil te dni imenovan ta načelnika |M>dooeit-metnib premogovnih distHktih in da ona tudi določa minimalne in maksimalne me/de. Rudarji morajo bi ti taAčlful s stičnimi pogoji kakor Jih vaebuje ločks 7-A takona obnove. Vae a pome zadeve mora reAevati poaebtii odbor, v katerem morajn imeti delavci In delodajak'i enako re preaentaeijfi. načelnik ra ps morn biti nepristranska faieba. Neznotn« razmere v avtni industriji (Nadaljuvanja a 1. atrant.) AmerlAke deluvake federacije. je dejal, da poročilo preUkoval-nega odbora dokatuje, da Je bi-lo stališča njegove organiiaci-je, k! se je lairila proti podalj-Aanju avl nega pravilnika In ts odpravo Wolmanovega avtnega odbora, pravilno na vsej črti. -"Vse obdoUitve, ki jih ja ADF i*rekla v tadnjem poldrugem letu t otirom na netnosne rat-inore v avtni industriji, je potrdila -p r e i s k u v a," je rekel Green. Okoitja palčkov . najdena v Indiji Vadnagar, llaroda. Indija, 21. fsbr. — V tukajinji bUAinl au odkopali okamenlce človeških okoaleiijakov, ki merijo le 1A palcev, /raven no naAII o-koatje krava, ki je viaoko 1M palcev. C* ao to okoatja odrss-lih in normalnih človeških bitij, tedaj ao to morala biti najmanjša bitja v zgodovini človeštva, kar jih tnanoat (»osna do daneN. DanaAtiji naj man j Ai ljudje, Ukotvani pigmijci v Afriki, merijo štiri čevlje. Jeklar ne v Birming-hamu obnovile obrat llirmingham. Ala,— Jeklarske tovarne in plavli, ki ao počivali več meaecev, so te dni obnovili obrat. Okrog 4000 delavcev je bilo |MitvanUi na delo, ko je tukajšnja jcklaraka imluatrija povečala NVoje aktivnosti, Jeklar-ne a*daj obratuje laUtotkov kapacitete in produkcije alrove-ga 2eleta se je povečala 2M tal> atotkov. r.4»u< hM«fai Htavki*%na »tra>a delateee, ki mi /aiatavkali pri CHIver ( hMleO PImm to. « Houth lienrfu, Ind. Maksim Gorki: MATI SOCIALEN ROMAN wmwwwmt — Z malim sem zadovoljen . . . Vem, da me imate radi in da imate v§e radi, zakaj vaie srce je široko! — Ne, va* ljubim prav posebno! — je nadaljevala mati. — Ce bi imeli mater, ljudje bi jo zavidali za takega Mina . . . — Nemara pa imam mater ... — je tiho dejal. — Veste, kaj sem dane* storila? — je vzkliknila in naglo povedala z malimi olepšavami. kako je »pravila letake v tovarno. Andrej je začudeno razširil oči, potem se je zakrohotal, poskočil kvišku in se s prsti tolkel po glavi. Veselo je zakričal: — Oho, to pa ni šala! To je precejšnja reč! Ali bo Pavel vesel! Dobro ste se odrezali, mamica! Za Pavla in ux vse, ki sede t njim! Od navdušenja je tleska! s prsti, žvižgal in se amejal; od veselja je ves žarel in je zbujal v njej močan odmev. — Ljubi moj. Andrjuša! — je vzkliknila, kakor da bi s«' ji bilo odprlo nrce in iz njega so v jasnem curku brizgnile žive, tihega veselja polne beaede. — Premišljala sem o svojem življenju . . . moj bog! Cemu sem živela? Udarci . . . delo . . . Nič nisem videla razen svojega moža, nič nisem poznala razen strahu . . . Iji ko je Paša doraščal, ga niti nisem opazila . . . Ce sem ga ljubila, dokler je mož bil živ, ne vem!/ Vse skrbi, vae misli so šle na to, da nakrmim zverino do Milega, da mu vselej ugodim, da se ne razljuti, da me ne tepe, da ima sočutje vsaj enkrat . . . Ne opominjam se. da bi se mu smilila kdaj . . . Pretepal me je, ne kakor bi tepel svojo ženo, temveč vse, ki jih je črtil. . . . Dvajset let sem tako živela, a kar je bilo prej, se ne Mpominjam! Ce se domišljam, vendar ne vidim ničesar! Kakor da bi bila »lepa . . . Jegor Jvanovič je bil tu — iz ene vasi sva . . , o tem in onem je govoril — spominjam se hiš, spominjam se ljudi, a kako so ljudje živeli, kaj so govorili, kaj se je temu in onemu primerilo nem pozabila in ne vidim več! Požarov se Mpominjam . . . dveh požarov . . . Vse je bilo iz mene izbilo, tepena duša Je oglu-šela, oslepela . . . Vzdihnila je in željno vsrkala zrak kakor riba, ki jo vzdigneš iz vode; sklonila se je in nadaljevala z globokim glasom: — Ko je umrl mož, sem se oprijela sina . .. i on Te trael~d*t*nt vašimi stvarmi. Kako mi je bilo žal za njega ... In ljubosumna sem bila . . . Ce propade, kako naj sama živim? Koliko strahu, notranjega nemira sem prestala in srce se mi je trgalo, ko sem premišljevala o njegovi usodi . . . Umolknila je in tiho zmajala z glavo, potem pa nadaljevala s poudarkom: — Naša ženska ljubezen ni čista! . . . Ljubi-mo, kar potrebujemo ... A zdaj vidim vas . . . vaše hrepenenje po materi . . . zakaj vam bo? In drugi ljudje trpe za ljudstvo, v ječe hodijo in v Sibirijo in umirajo . . . mnogo jih obesijo .. . Mlada dekleta hodijo po noči same, po blatu, po snegu, po dežju . . . »edem vrst daleč prihajajo iz mesta k nam . . . kdo jih goni, kdo podi? Ljubezen . . . Cista ljubezen. Vera . . . in vera. Andrjuša! In glej — tega v meni ni! Jaz ljubim, kar mi je blizu! — Tudi vi ste zmožni čiste ljubezni! — je dajal Maloru* in se je obrnil vstran. — Vsi ljubijo, kar jim je blizu, ampak v velikem srcu je tudi vse daljno — blizu.! Mnogo morete. MaterinMtvo je veliko . . . — Daj bog! — je tiho dejala fnati. — Ču- tim, kako dobro je tako življenje. Ljubim vas . . . morda vas ljubim bolj kot Pašo. Oh, kako zaklenjen je . . . Sašenko hoče poročiti, svoji materi, tega ni razodel . . . — To ni re»! — je odgovoril Malorus.— Dobro vem, da to ni res! Ljubi jo in ona njega — to je res. A poročila — se ne bodeta, nikdar! Ona bi pač hotela, ampak Pavel ne-če . . . — Kaj pravite! — je premišljeno in tiho dejala mati in oči so Ji otožno obvisele na obrazu Malorusa. — Glejte, kako se ljudje zatajujejo . . . — Pavel je izreden človek! — je tiho dejal Malorus. — Železen človek . . . — Sedaj sedi v ječi! — je nadaljevala mati. — Miru nimam in bojim se . . . ampak ne več tako kot prej. Vse življenje je drugo kot prej ... za vse ljudi mi je žal, za vse se bojim. In Mrce je drugo . . . duša je odklenila oči — veselju in bridkosti. Marsičesa ne razumem, a grenko mi je in bridko, da ne verujete v boga! ... . A kaj hočem! Saj vidim in vem, da ste dobri ljudje! Težko življenje za ljudstvo ste si naložili, naporno življenje za resnico . . . Vašo resnico doumevam: dokler bo kaj bogatih, ne ostane za ljudstvo nič: ne resnice in ne radosti! . . . Tako je, Andrjuša! . . . Med vami živim in često premišljam po noči o preteklosti, o svoji sili, z nogami poteptani, o svojem mladem pohojenem srcu — in žal mi je, zelo žal! Ampak vzlic vsemu je življenje moje postalo boljše, samo sebe vidim vse boljše . . . Malorus je vstal in začel oprezno hoditi po izbi, ves zamišljen. — l>epo ste govorili! — je tiho vzkliknil. — Prav lepo! V Krči je živel mlad Žid, ki je zlagal pesni; enkrat je napisal: — nedolžno umorjene oživi resnice moč . . — Njega samega je policija tam v 'Krči ubila, ampak to je — postransko. Resnico je poznal in mnogo je je posejal med ljudi . . . tudi vi ste — nedolžno umorjena ... In kar je dejal, je resnično . . . — Zdaj govorim, — je nadaljevala mati — govorim in sama sebe poslušam, pa sama sebi ne verjamem. Vse svoje žive dni sem molčala, neprenehoma sem razmišljala o tem: kako ntopažena preživim tian. da me ne tepo? Zdaj pa mislim na vse . . . morda tudi vaših stvari ne razumem popolnoma . . . ampak vsi ste mi — blizu, za vas vse mi je žal, vsem želim dobro. A vam, Andrjuša ... še prav posebno! Malorus je stopil k njej in je dejal: — Hvala vam! A kaj bi govorili o meni . . • Prijel jo je za roko, jo krepko stisnil in po- tresel ter se obrnil v stran. Utrujena od vznemirjenja je mati počasi pomivala posodo, v prsih pa je klilo bodro, srce ogrevajoče čuv-atvo. Malorus se je začel sprehajati po sobi sem-intja in ji govoril: — Cujte, mamica, Vjesovščiku privoščite enkrat take prijazne besede! Njegov oče sedi v ječi — ostuden starec, Nikolaj ga vidi skozi okno in ga zmerja! To ni lepo! Nikolaj je dober .. . pse ima rad, miši in vsako stvar, a ljudi — teh pa ne mara! Glejte, kako je človeka možno (»okvariti! — Mati njegova je brez sledu ziginila, oče je — tat in pijanec ... — je zamišljeno dejala žena. (Dalj* prihodnji*.) PI08V8TA anu razmeroma clobro godilo. Dobil je tu piščanca, Um pete-linčka, tu tequilo (žganje) in Um habanero (jed); in kadar je praznoval god, so mu toliko nanosili, da je živel od tega vea mesec v veselju. Ko je pripravil župnik vse potrebno za odhod, je dejal Cipri-anu: "Kar se zvonenja tiče, iUk veš, kako in kaj, v tem te mi ni treba poučevati. Podnevi je cerkev odprta, za noč pa jo dobro zapri — kakor navadno. Ob nedeljah zjutraj in ob sobotah zvečer in ob sredah zvečer, ko so župljani zbrani v cerkvi, boš moral peti. Tu so liUnije in avemarije, ki jih boš pel. Saj jih tako vse poznaš. In nikari ne pozabi napolniti škropilni-kov z blagoslovljeno vodo, če so prazni. Sicer pa to tudi veš. In potem še nekaj važnega. Sel boš v mesto in nakupil barv in zlate pene. Potem pa boš očistil enkrat vse kipe prahu in dreka, ki so ga napravili nanje ptiči. Greh je že, kakšni so kipi, prav res, to je že žalitev božja. Kjer je barva odpadla prebarvaj z novo barvo. Milostne Matere nad olUrjem pa ti ni treba prebarvati. Samo dobro jo boš umil in jo lepo pre-lakiral z brezbarvnim lakom, ki ga boš kupil v botiki (prodajalka) v mestu. Ne nič ti ni treba kupovati. Bom že ja^, vse v mestu nakupil in plačat, ti pa boš vse skupaj odnesel. Pojdi kar z mano in potem ti bom povedal za vse barve in kako moraš z njimi ravnati. Ko se povrnem, bomo imeli lepo in čisto cerkev." S tem je bil Cipriano izredno zadovoljen. Imel je veselje, da bo cerkev lepo očedil in poslikal kipe. To veselje pa je postalo še večje, ko mu je župnik obljubil, da mu bo dal osem pez (mehikanski denar), če bo vse dobro in lepo opravil; ta ko mu ni bilo treba delati v ho-sti, nego je osUl lahko ves čas y cerkvi. Naslednji dan je Cipriano spremljal župnika do malega Ujeti blisk Angleški *pi*ul H. T miru Prevedt-I 77i//xi Župnik nrkr indijanske \a*i je moral od|»oto\ati v državno prastolico. kjer je škof sklical *lw»rovanje Železni«« nI bilo. zato je bil iupnik prisiljen potovati na muli. Ker se ni maral ravno pritegniti, je Jetdll Vnak dan namo tako odo>i — iatočanno smatral za odpočitek. ki mi ira je radi teikrifM dela kot vaški župnik Indijanske vasi prav gotovo (HiSteno zaslužil Vedel je, da bo potovanje trajalo štiri do 4«*»t tednov Zato Je najprej v m- ovčlce le|*» hla goalovil, da bi v njego\ i mlatit-nostl »stan ne lel u«|»ehov ali pa da bi *e rttt^i njimi morda celo aopet ne vgnezdili »Uri indijanski bofmi, ki se jih Je Im»|j bal od saUna, kajti njegotr »vi-jače in pota ao vendar znane in tudi znanstveno preiskan«-, nato je poklical k setn cerkovnika, da bi njegovi čuj«čn<»»ti in »tobi kar najsvefaneje itrt^il (•rkev a v m* m. kar w >e drli' Cerkovnik Cipriano je bil In* dijanet - kakor vsi ostali lup Ijani. Po j>«»klicu je bil drvar in ogljar in kot Človek ni bil nič boljši in nič slabši kakor VMak moški v vasi. Toda bil je na svojo cerkovniško službo prav ponosen in je na vasi večkrat omenil, da je na zemlji samo dvoje re* pomembnih oseb: prva je župnik, druga cerkovnik; župnik da brez cerkovnika sploh ne more opravljati bogoslužja in da je cerkovnik prav tako važen kakor župnik. Cipri-ani je prijateljem zaupno celo namignil, da je on. Cipriano, morda še važnejši kakor — toda tega ni maral izreči, ker je gotovo greh, če kaj takega re-čaA Seveda moramo, še pri-porpniti, da Je župnija župnika Aelo cenila —- kakor se r<}N>*ohi; toda Mpofttovala in bala pa se m župnika, nego Cipriana. Župnik je bil me*tic (potomec belo-kožca in Irtdljanke), jm. njegovih žilah se je pretakalo le malo in-dijanake krvi. Cipriano pa Je bil |M»lnokrVen Indijanec. Zato je med svojimi ljudmi veljal za zdravnika. To je pa tudi razumljivo. Hit je iMtgovom prav tako blizek kakor župnik, po-.ut * I je vse verske skrivnonti prav tako dobro kakor župnik, i imel jr neoviran dčaMih latek-|ml*» in je moral litanije prehra-jU dprte intoAnr knjigi Kaj-Iti Cipriano je btl »k»roda tri- deset let cerkovnik in je služil že pod tremi župniki, ki so pred sedanjim tu uradovali. Od dolgega pobožnega poslušanja je znal vse na pamet, poznal je vsak posamični stekleni biser na mnogoštevilnih cerkvenih svetniških kipih, poznal je vsak aadreni ko* in v*ako še tako neznatno rezbarijo iz lesa v cerkvi, vedel je na pamet za vsak praznik in za vaak svetniški god Indijanski župljani, zlasti pa otroci in |>oluodraati, so rea amatrali Cipriana za mnogo pomembnejšega za vero in za vse njene mnogoštevilne in zamotane ceremonije kakor pa iupnika, Kakor «e Indijanci obračajo na svetnike zmeraj šele tedaj, kadar hočejo imeti kaj od lju-begu Hoga. tako so *e obračali župljani tu zmeraj najprej na Cipriana. če so hoteli kaj od župnika Pa najsi je bila poroka ali kr«t ali pogreb, v*elej so najprej vprašali Cipriana ta svet Celo tedaj, ko »o Ali fantje ali dekleta k »povedi, *o ne najprej obrnili na Cipriana. da bi od njega poitv«deli, uli je to ali ono <*mrtni greh, če *«• pri ! »povedi ne pove, ali če se |>oza* j bi povedati, pe da bi natanko povedati, kako m kaj so *e pregrešili Cipriano je znal VM-m svetovati in pomagati Župljani so ;mt» mnogo bolj zaupalt. kakor bi ffingli zaupati tudi najbolje i mu župniku. Zato se je Cipri- mesteca, kjer je dobil barve in navodilo za njihovo uporabo. Da bi dfln praznično zaključil, se ga jfe malo nalezel in je nato počasi odjezdil na oslu proti domu — zadovoljen s sabo in zadovoljen z vero in vsem svetom. Ob večernem izvonenju je prispel domov; fantje so začeli zvoniti, še preden je prišel do prve vaške hiše. Naslednje jutro je začel o-lepšavati cerkev. Čeprav Cipriano ni bil slikar, je bil vendar dovolj pameten — ne vemo pa, ali mu je bila ta pamet prirojena ali pa si jo je pridobil z izkušnjo —, da je bil pri umivanju prepleskanih svetniških podob previden. Z barvami ni bil preveč dobro preskrbljen, zato je moral pri u mivanju skrbno paziti, da ni odpadlo preveč barve. Tudi je hotel najprej vedeti, kako se kaj barve primejo; kajti drogi-stova navodila so bila zelo sploš na. Zato je vzel v delo najprej Judo Iškarijota. Juda Iškari-jot je prav za prav samo na pol svetnik in njegovo resnično raz mer je do Gospoda še do danes ni docela |>ojasnjeno. Nekateri pravijo, da je Gospoda izdal in prodal in je zato lopov, ki se že skoro dva tisoč let peče v peklu. Drugi, ki so znanstveno prodrli v zveličavni nauk, pa trdijo, da je bil Juda Iškarijot od Hoga določen, da izda Odrešcnika; kajti, če bi Juda Mkarijot nt izdal (iospoda. bi Gospoda m ujeli, in če bi ga ne ujeli, bi ga ne mogli križati, in potem bi Odrešenik ne mogel, obložen grehi sveta, umreti, da bi odrešil uboge ljudi. Ker je bil to rej Juda Iškarijot potrel»en kot Itožje orodje, da bi se izvršil čudež od rešen ja. zato g h »ma tra Indijanec za imlusvetnika. kakor smatra tudi Mtrašnega razltojnika na križu za polu svetnika, ki bi v |N»scbnih okol ščinah utegnil .gori v nebesih zastaviti dobro liesedo za trpe-čegM Indijanca Sploh pa je v selej dobro, da -e resno ne o-sovražiš pri nikomer, čigar ime njeno v svetopisemskih je .< ■ /godltah «|| v legendah nikoli s«* ne ve. ali niso je orodje, pa > eprav na »emlji še tako nekr obnašali. Kajti Juda Iškarijot stoji navadno kakor učenček, ki je kaj zagrešil, v kakem temnem cerkvenem kotu, kjer ga nihče posebno ne uvažuje. Tam stoji revež vse leto! V semeni santi, v sve-1 tem tednu, pa ga vzamejo iz koU, ga očistijo prahu in oče-dijo, nato ga pa postavijo k mizi za zadnjo večerjo, ki jo zgradijo v cerkvi. Pri tej mizi Juda Iškarijot ne sme manjkati, pa najsi manjka morda polovica ostalih učencev ali pa, če so nekateri tudi dvojno Nali trojno navzoči. Pripeti se tudi, da posUvijo k mizi katerikoli kip, ki prvotno ni imel časti, da bi prisostvoval zadnji večerji, kakor na primer sveti Antonio ali sveti Jeronimo, — samo da izpolnijo število dvanajst ali tri-najst. Človek si mora znati pač pomagati. Pri delu, ki ga je moral Cipriano opraviti, pa se ni dal noben svetnik bolje uporabiti kakor Juda Iškarijot. Na njem je Cipriano preizkusil, kako mora kipe umivati, da ne odpade z njih preveč barve, po njem je smel pleskati in lakirati, kakor ga je bila volja, da bi spoznal, kako se b^arve primejo in kako se temu sUremu, od črvov izjedenemu lesu prilagode. Kajti če se na Judi Iškarijotu kaj pokvari, ni to tako važno in se skoraj gotovo tudi v nebesih ne vpiše v greh. Judo Iškarijota bo po -s poizkusih umivanja in pleskanja postavil zopet v njegov temni kot in do semene san-te je več kakor pol leta. Potem bo na njem dovolj novega prahu, da ne bo nihče več mogel tako natanko dognati Ciprianovih umetniških poizkusov. Glavno je, da se pri Judi Iškarijotu o-hranita le brada in mošnja, da ga vsakdo lahko spozna in da ve, s kom ima opravka; kajti si cer bi se utegnilo zgoditi — in reči moramo, da se je že večkrat zgodilo —, da bi ga zamenjali s svetim Jožefom, ga postavili na Jožefov oltar, ga molili, prosili za milosti in ga obdarovali s svečanimi in darovi. Cipriano je s pobožnostjo in prizadevnostjo popravljal Judo Iškarijota; tu je kanil malo zlata, tam malo srebra, tu je napravil packo kričeče barve, tam mu je zopet napravil nekaj zelenih in rjavih črt — in končno je bil Juda Iškarijot po izgledu tako lep in kraljevski, da se Cipriano kar ni mogel več od njega ločiti. Zelo je obžaloval in bil nesrečen, da je Juda Iškarijot samo na pol svetnik in ga bo moral zato zopet postaviti v kotiček, kjer ne bo ni hče mogel Ciprianove umetnosti očudovati. Zares je žalostno, tako je Cipriano tiho zase govoril, da se je dal Juda Iškarijot podkupiti in da je Odrešeni-ka tako sramotno izdal; bolje bi pač bilo, da bi tega nikoli ne storil, potem bi ga smel Cipriano postaviti v ospredje, da bi tam ves žarel. Toda sedaj se ne da nič več izpremeniti. Vse je že popisano v svetopisemskih zgodbah in Cipriano ni mogel prevzeti nase greha, da bi tiste zgodbe ponaredil, samo zato, da bi lahko Judo Iškarijota postavil tik ob cerkvenih vratih, takoj ob škropilniku za blagoslovljeno vodo, kjer bi ga, kajpak, morali vsi ljudje videti in občudovati Ciprianovo u-metnost. Nato je Cipriano nekaj hipov premišljeval, ali bi Judi Iškarijotu ne prirezal brade in mu izvil mošnjo iz prstov; potem bi stisnil mošnjo svetemu Antoniju ali svetemu Jožefu v roke in mu še tako prirezal brado, da bi bil povsem sličen Judi Iškarijotu. Potem bi se Cipri-anu morda posrečilo, da bi iz prvotnega Jude. Iškarijota napravil Jožefa, ki bi smel stati kje spredaj, kjer bi ga vsi ljudje občudovali. Hal pa se je vendar. da bi se za to ne razvede-lo; kajti.srdite poteze v obrazu Jude Iškarijota so vsakemu posameznemu župljanu predobro znane in Indijanci imajo za take reči predobre oči, da bi zamenjave takoj ne o|>«iili. (Dalj« prihodnji* ) I Nesporazum. dofer: "Povem vam, da ste *ami krivi nesreče. Poznam svoj |K»klic. kaj ga ne bi: *aj že dvajset Irt fcofiram [" Pešec, ki ga je avto |»odrl: "In jaz |K>znam svojega: *ai r (* t de et let p« šarim!" PETEK. 22, FKRPr^J - K< «ifr»t<(| ' Evropski diplomatje, ki so se udeležili konference v l,