Uiedalškl Ii
Ulf S. Lawaáata Avg,
OfflM of PsMkattaet HIT South Uwadak Am Telephon«, Eo«kw«ll 4904

5TEV.—NUMBER 126
Miissoum
fTETilLUOi SKO AKNAM
V fantovski zbornici je rekel, da Italija mora imeti ▼ pot* najetih letih 60 mili jenov Klar, potem «ele bo "velika I. talija." On bo vladal te 15 let. Druge norosti.
Rim, 27. maja. — Benito Mussolini jo včeraj v italijanski zbornici govoril o uspehih fašizma v zadnjih petih letih. Rekel je, da Be je pHed petimi leti zmotil, ko je mislil, da bo njegovo delo v .večjem delu izvršeno v petih letih. Zdaj pa vidi, da je komaj začel delati — zato bo moral vladati italijansko ljudstvo še deset ali petnajst let, ako hoče doseči to, kar namerava. "Moj naslednik se &e ni rodil," je dejal in fašisti so tulili veselja.
Mussolini je dalje rekel, da Italija, če hoče biti res "velika Italija," kar je cilj fašizma, mora imeti armado pet milijonov mož in mogočno mornarico. To pa ne bo mogoče, dokler ne bo Italija štela 60 milijonov prebivalcev. On je prepričan, da to število pride okrog leta 1040.
"Pomislite, danes nas je komaj 40 milijonov — in kaj je 40 milijonov Italijanov proti 90 milijonom Nemcem in 200 milijonom Slovanom? Kaj je proti 40 milijonom Francozov, ki imajo 90 milijonov ljudi v kolonijah, in kij je proti 46 milijonom Angležem, ki imajo 466 milijonov prebivalcev v svojih kolonijah?
Nadalje je*rekel, da so sedanje meje Italije tako svete in nedotakljive, da mora biti takoj
čeprav bi bili vsi prebivalci tam stoprocentni Nemci.
Nato je govoril o notranjih reformah. On je proti prohibici-ji, ampak Italijs se mora navaditi treznosti, fn zato je vlada zaprla 25,000 krčem in jih zapre ie več. Vse one Italijanke, ki ne rodijo otrok, bodo morale plačevati davek. Prebivalstvo mora hitro rasti, da bo čimprej 60 milijonov! Naj tel j i problemi zdaj so: perfekcija armade, reforma ustave in rehabilitacija ekonomije ter financ.
Končno je rekel, da to je njegov zadnji govor v tem letu, nakar je zaključili "Danes, 26. maja, slovesno pokopavamo vse laži splošne in demokratične volilne pravice!" '' .
OLJNI MAONATJE SO BE PREMISLILI.
Nleo več za omejitev produkcije.
Governer Fuller sam
to PO-
Dopoldne la popoldne zaslišuje 1 priče. — Daai ae zapisniki zasliševanja ne objavljajo, ampak vseeno ae ve, da so izpovedi prič senzačne.
Boston, Masa. — Governer Alvan T. Fuller je prevzel sam odgovornosti glede življenja ali smrti Sacca in Vanzettija. Fuller je to sam povedal v pismu, ki ga je pisal obrambnemu odboru za Sacca in Vanzettija. Ta odbor mu je pisal dne 11. aprila in dne 20. maja. Obakrat mu je priporočil, da skupina pet nepristranskih državljanov pregleda vso evidenco in poda poročilo.
Governer je odboru odgovoril, da ne more v tej stvari prenesti svoje moči na druge in da zakon zahteva, da mora odlok napraviti ali izreči governer. Zato se mu zdi primerno, da on določi metodo preiskave. Temu je dostavil, da bo dal odboru priliko za intervju.
Delavci in elementi liberalnega mišljenja po svetu so pričakovali, da governer imenuje komisijo, ki pregleda evidenco. Njegova odklonitev je marsikaterega razočarala, ampak to Še ne pomeni, da je to že obsodba Sacca in Vanzettija. To pomeni, da bo evidenca pregledana, toda ne javno, ampak tajno, t. j. za zaprtimi durmi.
Fuller posveča svoj čas SaC-co-Vanzettijevi zadevi. Priče se zaslišujejo dopoldne in popoldne in sicer pri$e za obramfato in obtožbo. DpiHravno se ne objSv-
vojna, če w jih kdo dotatoe. Ti. Jjtj0 wunjkl tsga xáslliava- kresa enega in istega modela, rolska meja bi bila Italiji svet* ^ v8ecno je xntn0f ptiče
Washington, D. C. — Andrew Mellonova Gillf Oil kompanija in druge oljne družbe so odrekle sodelovanje pri konferenci oljnih družb sa «omejitev produkcije, da se določi cena. Tako konferenco žele le velike oljne družb^, da se dogovore glede cen za, gazolin in drugih produktov iz naravnega olja.
MEZDNI SPOR V TOVARNI tA MAKARONE.
Détord
New York, N. T. — V tovar nah, v katerih Izdelujejo makarone. dela približno dva tiaoč delavcev. TI delavci zahtevajo priznanje strokovne organizacije in 49 delavnih ur v tednu, i
Papirnati denar bo »aajftt.
Washington, D. C. — Zaklad-ničar Mellon J* naznanil v četrtek, da v teku enega leta pride v promet manjil papirnati denar. Bankovd, ki že od leta 1S61 merijo sedem palcev dolžine in tri ter eno oeminko širočine, se zmanjšajo na šest in dva nplca. S tem bo vlada prihranila na papirju dva milijona dolarjev H no.	____ ..
izpovedo marsikaj, kar vzbuja senzacijo.
Lincoln Wadsworth, ki je leta 1921 pri obr|vnavi pričal za državnega pravdnika, je pd tega Čaaa pristal, da je imel velike predsodke proti italijanskima delavcema. Povedal je svojim prijateljem, da so imela vprašanja, ki jih je njemu zastavil državni pravdnik Katzman, nsmen zavesti poroto. Bil je dve uri'pri
governer ju Fuller ju in se razgo-varjal o stvari. Wadsworth je pripovedoval svojim prijateljem zgodaj v tem letu, kar so njegovi prijatelji povedali zopet dalje, da je leta 1921 načeloval v Iver-Johnsonovi departmentni trgovini departmentu za strelno orožje. Pred mesecem dni, preden je bil izvršen umor dne 15. aprila 1920 v South Braintreeju, je prišel k njemu Alleaandro Berardelli, ki je bil stražnik pri Slater in Morril Shoe kompaniji in mu lsročil samokres Barring-tonovega in Richardsonove modela v popravilo. Kasneje je stražnik zopet prišel ponj. Pri obravnavi se je državni pravdnik poslužil , Wadswortha, da identificira Berardellijev samokres. Državni pravdnik je trdil, da je Vanzetti vzel samokres mrtvemu stražnikui
Indentifikacija samokresa je bila navadno omreženje. Wads-worth ni mogel spoznati Van-zettljevega samokresa kot onega, ki ga je popravila njegova trkovska tvrdka. On je to Katzman u povedal pred obravnavo. Zato ga je Katzman vprašal, ako odgovarja Vanzettijev samokres popisu BerardelUjevega samokresa. Wadsworth je vprašal sodnika Thayerja, da naj mu dovoli stvar razložiti. ' Toda Thayer je zahteval, da odgovori z da ali ne. Državni pravdnik je na to dejal, da je bil samokres Identificiran, in tako je rekel kasneje tudi sodnik Thsyer.
Wadsworth je zdaj rekel, da sta si bila oba somokresa podobna v splošnem, kot dva semo-
Bilo je na. tisoče in tisoče samokresov 88 Harrington in Ri-chardsonovegs modela, ki so si v splošnem vsi podobni. On ni identificiral samokresa, da je Vanzettijev.
Pričakuje se, da Fuller zaališi tudi Celestino Madeirosa, obsojenega morilca, ki je priznal, d* sta on in Morrelijeva ganga izvršila roparski umor v South Braintreeju, ne pa Sacco in Vanzetti.
Žrtvi avtov rapidno
Mflüljo
—— >
Sest otrok ubitih v zadnjih oneminfttridesetih urah; tri odnèéene osebe ubite v Indian! včeraj.	*
I Chicago, 27. maja. — Dve ženeki, doma iz Chicaga, sta bili včeraj ubiti v kolizijl avta z vlakom blizu Edinburga, India-na. Ubiti sta bili Verglnija Clark in Adelida GilbeH, ki sU bili na počitnicah v Indiani Ur sta se vozili v svojem avtu, ko ju je zadel vlak Publc Service družbe. Dva vagona vlaka sta skočila s tira in dvanajst pa-sažirjev je bilo ranjenih v kolizijl.
V East Chicagu, Ind., Je bil včeraj ubit John Spradawskas ko je zadel njegov avto električni vlak South Shore družbe. Pri tej nezgodi sta bila težko ranjena tudi njegova dva spremljevalca, John Witkwicz in Joe Grabowski.
Včeraj eo bili na čikaških u-licah ubiti od avtov trije otroci, kar je povzdignilo število u-bitih otrok v zadnjih oaemin-štiridesetih urah na šest ubitih otrok. S tem je totalno število avtomobilskih žrtev letos v Chicagu narsslo na 867.
Načelnik člkaške policije Ml-chael Bughes je Izdal na starte pori* In «varilo, naj skrbijo za avoje otroke ter naj jih nikar ne puščajo aa ulice, kjer se brezskrbno igrajo, medtem pa prldrvi avto ali truk In jih ubite V •
Podjotalkl iiftojo stavkokazo v Brooklyn
Bahajo se, da bodo kmalu dobili petnajst sto stavkokaaev. — Med Isprtlml delavci nI omah-
IJivcev.
New York. N. Y. — Stavka vodovodnih monterjev v Brook-lynu dobiva resno lice, odkar so podjetniki naznanili, da nastavijo stavkokaze in da oglašajo za nje v listih. Jacob Stonhin-ger, predsednik podjetniškega društva vodovodnih monterjev, naznanja, da bo v nekaj dneh Že 1,509 stavkokaze v na delu.
2e sdavnej Je ¿Mfcaeolini obrnil svoje oči AbWnijo. — Abi-sinija je ajegof cilj za psjo-čanje faHama.'	|
Washington, 0. C. (F. P.) -
Mussolini «I dolgo let gleda poželjivo na bogato Abisinijo. Italijanska zastav« j« vihrala že veliko let preje v Afriki na severovzhodu in jugovzhodu od Etijopije, preden je Mussolini postal diktator Italije. (Italija je bila dvatofct poražena, ko je hotela Is Abisi*ije' napraviti svojo kolonijo. Prvikrat se je to zgodilo leta 1187, drugič pa leta 1896, ko so t>ile pri Adovl uničene tri itaNjinske divizije, ki so štele od> 4,000 do 5,000 mož, ena brigada, |ki je štela več ko 5,000 mol, Je pa ostala v rezervi in so Abiainpi ujeli do pet tisoč mož in marala Alberto-na. Opomba uredništva.) Francozi so se ugnesdili na severnem delu Somalilanda, ob Adenski morski ožini, Britje so pa zasedli teritorij vshodno od Francozov. Italljunako kolonije na o-brežju Rdečega morja in Indijskega oceana sp ločene za nekaj stotin milj. od bridkega in francoskega teritorija. Ce se Mussolini ju posreči dobiti kontrolo nad vzhodno Abisinijo, kar >dsj imenujejo Btljopljo, tedaj bi mu služilo za potUfritje delavskega nepokoja v Italiji.
Britaki torijski kabinet ljubkuje s MusSoUnijsm in je ustanovil s aJM nekakšno prijatelj ako svežo. Britake in fašletov-ske želje v Afriki nekam soglašajo do gotove mere. Francozi se boje nantlčAjoče moči milita ristične Italije, pa so preprečili fašistovske*Mrte za ekspanzijo v Abislniji. Vložili so protest, ko se je Mussolini pogodil s Britanijo sa raMlolltev -vplva v Abislniji. AMsinija je na nasvet Francija vložila močan protest pri ligi narodov. Ras Tafari je obvestil Museolinija in Austen Chamberlains, da je neodvisnost njegove deftele priznans splošno vsled pogodbe, ki Je bila sklenjena leta '1906 med Francijo, Italijo in Britanijo. Po tej pogodbi ae nO sme zgrsditi Železnica prek 1froge, ki so Jo sgra dili Francozi iz pristana Jibuti Ja do Adis Ababe, ki je glavno mesto Abisinijo.
Britje so se na zapadu in se verozapadu ugnjezdlll v Sudanu južno od Abisinije pa v Kenyji. Britje govore, da ne žfele abisin skega ozemlja. Ampak Britje se zelo poganjajo, da dobe kontrolo med jezerom Taana, ob virih Modrega Nila, da iz Jezera napravijo velik nabiralnik za vodo. ki bo služil Sudanu kot ščit pred poplavami, ki prihajajo iz abisinsklh gora. Kas Tafari se boji Britov in njih Inženirskih nečrtov, kajti znano mu je, da
Angloiki reakcionarji ogrožajojnir v Evropi
Toriji odglasovali 8 357 glasovi proti 111 sa prelom 8 so-vjeti. Ruski diplomati »spuste London tskoj. Cham-berlsin Je sagrozll, da vlada odstopi, če zbornica ne odobri preloma. Delavski poslanci so sahtevsli preiskavo ugrabljenih dokumentov, če so res avtentični. Lloyd George Je tudi ožigosal vladp rekoč, da Anglija jadra v novo vojno, kajti prelom ie ne ustavi sovjetske propagande.
Moskva, 27..maja. — Sovjetska vlada je danea vrnila Angli< ji s prvim udarcem za prelom. Vsi parnikl ruskega , parobrod-nega trusta so dobili odredbo, da morajo bojkotirati angleška pristanišča in tovore. Vsa naročila, ki so bila namenjena Angliji, bodo zdaj oddana Ameriki.
Litvinoy, pomožni zunanji komisar, je včeraj kategorično zanikal, da je sovjetska trgovska misija v Londonu imela opraviti s kakšnim vohunstvom. Rekel je, da največji špijonl na svetu so Angleži.
I^omlon, 27. maja. — Angleška zbornica Je snoči odobrila • 357 glasovi proti 111 sklep vlade, da Velika Britanija pretrga diplamatske stike s Unijo sovjetskih republik. Vsa delavska opozicija in večina liberalcev Je glaaovala proti. Preden pa Je bilo glaaovanje, ja divjala v zbornici furijozna debata. Socialisti in liberalci 'so. ljuto pobijali sklop vlade in opozarjali ns škodo, ki čaka Anglijo in na nevarnost, ki preti Evropi radi U brezglave akcije. .
John R. Clynea, vodJs delavske oposlcije, je predlagsl. d* zbornica uvede preiskavo i« aa prepričs, če obtožnica vlade res temelji na faktlh. "Sovjetska vlada je obtožena vojaško špijo-naže In rovolucijonarne propagande na podlagi listin in pisem, ki jih je policija zaplenila v glavnem stanu Arcosa," je rekel C1ynes. "Ali pa Je vlada dokazala, (la Je njena evidenca sv-tontična? Ali smemo verjeti vladi aamo na njene beaeda? Ali moremo obsoditi Rusijo brez obravnave?" Clyneaov predlog Jo bil, da zbornica izvoli komisijo, ki naj pregleda vae zaplenjene listino in ugotovi avtentičnost.
Zunanji miniater Chamberlain Je krčevito pobijal predlog. Rekel je, da on smatra' C!ynesov predlog kot predlog nezaupnice, in če bo sprejet, mora vlada ta-
koj podati ostavko, ko je prišel predlog na glasovanje, je dobil 118 glasov, vlada pa 867.
Clynes je tudi neusmiljeno trgal "Belo knjgo" vlade, katero Je vlada izdala nekaj ur preje. V tej publikaciji jo objavila večino pisem, ki so bila zaplenjena v Arcoau; objavljena je tudi dolga vrsta imon in naslovov znanih komunistov v Ameriki in Kanadi. Clynee Je rekel, da objavljena 1 korespondenca ni nič novega in na tvori nikakršne o-vidence, ki opravičuje prelom. Zahteval Jo, kje so tisti UJni dokumenti,.na katere se vlada sklicuje, a Jih noče objaviti.
Lloyd George je pobijal prelom v Imeni liberalcev. Tudi on Je napadel ^Belo knjigo," katero Jo imonovël komično knjigo, ki ne dokazuje drugega* kakor to, da |o komunisti enkrat najeli nekaj pijanih mornarjev sa delanja rabuke, ne da'bi bili kaj ftoaegli. George je sarkastično dejal, da je bil Chamberlain prisiljen na to akoljo Ijrt se je podal le zato, da "ohrani mir v kabinetu/' Prava vladarja v Angliji ste Winston Churchill in William Joyson-Hlcks, Ta dva dik tirata zunanjo politika, ' i ! Llojrd • Oeorge Je sahteval, da vlada, če res Ima kako dokaze, da so sovjetski àgentje ukradli važne dokumente iz vojnega ml niatrstva — kot načrte za nove submsrlne, bojna ladje Itd. — naj aretira in kaznuje tatove In zahteva od sovjetske vlade li-premembo osobja v Ixmdonu, toda stike t Rusijo naj obdrži. Vlada ae hudo moti, če misli, da bo s prelomom ustavila komuni stično agitacijo, pač ps doseže ravno narobe. Agitacija proti Angliji bo zdaj še večja, nakar bo Anglija prisiljena na ostrej še akcije, ki postavijo evropski mir v noj večjo nevarnost.
Osobje sovjetskega poslani štva in trgovsko misija v lx>n donu Je pripravljeno na odhod v pondoljek.	/M
Podjetniki izjavljajo, da stav kokazi pridejo Iz Philadelphlje, ! M g takimi načrti podjarmili pol Bostona In Newarka. Oglasi v| Afrike. Za Francoze se n« brl-
Af i tirajte xa TwmU"!
dnevniku 'New York World' pripovedujejo, da ae stavkokazi iščejo tudi v New Yorku. Dc-lavd pa pravijo, da ne bo delo, ki ga bodo izvršili stavkokazi, vredno počenega groša.
ga dosti, ker niso preveč motili
taor. poilaalk pripravijo» m bog Iz Poklaga
Japonci Izpraznijo notranja me-«U severne Kitajske, ki bo kmalu zasedena po revolucijo-narnlh armadah.
• ' 1
Tokio, 27, maja. — Tokijski Usti so dane« objavili vest iz Pekinga, da se ameriški poelanlk pripravlja na beg v Tlentsln. Druga poslaništva tudi zapuflte Peking, kajti okupacija provinc«
Šo 0M iraftaa tekma
barbarizma njegovega kralje- |Cjh|j y kiUrj J# |,<fk|||f ^ kan «tva. Italijane pa Ra« Tafari jionuklh ,n hankov-k|h ¿«tah J«
zdaj vprašanje nekaj tedaov.
sovraži. Pokojni Menellk, njegov prednik na gHau, Je uničil! italijanako armado pred eno ge- j
Oborniki organizacije vodo- nerecijo In prisilil Italijo, ds Je vodnih monterjev Izjavljajo, da plsčala vojno odškodnino. Ta-ne morejo dobiti doatl delavcev, fari razume, da skuša Mu««ollnl ako bi tudi izpora ne bilo. d«'se maščevati zaradi tega ponlža-opravljo vse delo na novih nja Italijanskih imperijallstov. zgradbah. Besede podjetnikov	(Petji a« I. *r««M
smatrajo za prazno baharijo, kil	——
ima namen odatrašitl delavce Rerkefeller skrbi sa francoske Vrste delavcev so trdne in niti:	eerkv«.
še eden se ni ponudil za stavko-1 pmrlz, 27. maja. — John I). kaze. Oni zahtevajo 814 dnev- Rockefeller Jr. Je dal Franciji ne mezde za mehaničarje, 89 $1,600,000 za popravo katedrs-pa za pomočnike in pet dni dela j« v Remie m drugih narodnih
v tednu. Od svojih zahtev nl«o odjenjali te za laa In tudi v mislih nimajo odjenjati. Vodovoda! monternji v Manhattenu in Rronxu so na delu, ker se je izpor žalostno Izjalovil. Prepoved, ki Jo je izdal sodgjk Chur-
monumentov, Nemci sa
katare so
vojne.
poruAill
chill je nrspovednla benedolom-nhn podjetnikom prelomiti po-god Im* z dela v ako nt rokov no organizacijo.	_ ______
Japon«ka vlada Je «klenlla pozvati vse Japonske naseljene«' v «evernih kitajskih provlnrsh. naj njihove tone In otrod UkoJ izpraznijo naselbine in se predlo v obmorska mesta. Več Japonskih bataljonov odrine v Tsingtev.
Japonski listi svare vlado, naj bo previdna glede pošiljanja vo-jaštva, da se ne omrzl pri kitaj-«kem ljudstvu kakor so se Angini. _
Dve vdovce, 'mlada' 70 let, dobila poročno 4a^ol)en)s.
Chicago, 27.anaJa^-John Kil in Charles Hchmanch, 10 In 72 let stara. «U včeraj prejela po-ro^no dovoljenje. NHJu neveetl ■ta «Url i2 in 66 M.
Dallas. Tok. — William E. KssterwoodV, kapitalist Iz Te-xssa, Je a* Staja razplaal $25, 000 nagnil» onemu leUlcu, ki prvi poletf bre* pre«Unka Iz !)alla«a v Hongkong na Kitaj ako. Polet Ima trajati 144 ur.
Zločinci pognani Iz ChlragaT
Chicago, 27. maja. — Policij-ski načelnik, ki Je nastopil svojo službo prid m««eeem, Je t« te daj napovedal vsem krukom, malopridnežem, «l«parjem In zločincem, ki se klatijo po nli rsh Chicaga, da Jih pravgotovo i/.žene iz me«ta tor da napravi m««to varno za pa«ante, domači n* in tujce, Novi mestni iu-p«m mu Je boje tudi to zabičal pri nastopu svojega urada Hughes prsvl, da «e po|iolriomti jftčutl kos svoji nslogi ter da ItlUti me«lo z« vsako ceno. Pravi da opere mesto madeža, pa magari napne vsa mogoča In dana «rodatve, ki «o mu na razpolago. Zupan je baje tudi zadovoljen z dosedanjim rezultatom novega pollcljskegs načel, nika. Dali pa bo načelnik uapel pri njrgovi nameri« Je pa še telo problematično. i ■
NAROČNIKOM
k V pondeljek Je pesi« v al praznik fWeorallon Day, sale Pro* «««(« ne islde.
DEMONSTRACIJ
V	PARIZO JE DANES KONEC
V	Četrtek se Llndbergha Imenovali sa čaatnega pariškega občana ln ga vealll v paradi po , >aem meatu. Fant Je še bolan o<l samih ceremonij.
Paris, 27. maja. — Oboževanje Charleaa A. Llndbergha, odkar je priletol it New Yorka v Pariz zadnjo soboto, je doseglo višek včeraj. Bilo je splošno, masno počaščenje, kakršnega ni doživel še noben tujeo v Parizu, odkar Je bil predsednik Wilson tukaj leta 1910. Včeraj Ja bil praznik Vnebohoda ln zato je vse mesto počivalo ln porabilo dan sa manlfestadjo;
Ceremonije so se začele v mestni hiši, kjer so vprtČo |upa-na, mestnih očetov In vse pariško gospode podelili Lindbergh u naslov "svobodnega pariškega občana." Fant Je bil spet prisiljen (spregovoriti nekaj besod in storil je to čisto na kratko. Izreke) Je željo, da njegov polet odpre Viovo dobo za Franeijo In Ameriko, dobo pravega prijateljstva in medsebojnega oaob-nega in blagovnega zračnega prometa.
Potem so posadili fanta v avto ln ga v dolgi procesiji, v kateri Je bila tudi čaatna vojaška straža na konjih, vozili po bule-vardu Champs Blyseos, najlepši pariški ulici med drevoredi, in po drugih trgih ter oestah med ogromnimi množioaml ljudstva. Enostavno so pokasall Lindberghs vsemu Pariiu, tako da ga Je , vsakdo videl. Bilo Jt najmsnj pol milijona ljudi, ki so n gasili na hodnikih In trtflh ter vskll- • kali MBravo!M
Demonstracije so trajale malone ve» dan. Poleg tega so bili ofloijoznl sprejemi, nagovori in pojedine pri maršaloma Fochu in Joffru Ur drugih vojaških ln civilnih vellkaših; bile so parade, pokloni, evloglje, muzJka, cvetje, zasUve—sploh vea Pariz » se Je zlil v en sam blesk ln sijaj kot Je bila navada ,v časih, ko so francoski krSljl lir Napo-, leonl slavili svoje triumfo. In vse to na čast mlademu, drobnemu, «ivookemu in Šest Čevljev visokemu mladeniču Is Amerike, o katerem niso Francozi le pred par tedni sploh vedeli, da živi kje na svetu!
Ni čuda, da jo fant šo bolan In komaj čaka, da uide iz Pariza. Jutri gre v B«l*T)o — a tudi Um ne bo nič boljše. Vest Je prišla, da Je belgijska vlads velela mobilizirati v**Ji del voja-štva za njegov sprtdsm ln čaat-no parado.	> <1
Lindbergh Je začel zdaj pro-Jematl bogate ponudj* tudi Iz Evrope. Včeraj mu Je filmska družba v Angliji ponudila $700,-000, če «prejme (larljero zvezde za eno leto.
RMlaraka aioxi®a
koafaraaoa
Vsi sestanki doslej te also rodili nobenega pravega uspeha. Magn«tje premoga te veA»o sili jo na znlfanje mezde.
Philadelphia, Pa. — Pododsek, v katerem eo za«topani laaUlki premogovnikov in organiziranih rudarjev. J? imel v četrtek tri seje, tods doseženega nI bilo nič. Razgovarjall ao ae o mezdni leai-vici.
liane« (petek) ao «pet tri aeje na programu. Predpoldne «boru-jejo 'operatorji in rudarakl ze-atopniki vaaki zaae, nato pa «e vrši aeja podod*eka, nakar ae anidejo v»l zborovelci v konferenci, ki bo najbrž trajala pozno v noč.
Na včerajšnji «eji «o pred-aUvnlki lantnikov rovov priti-«kali. d« «« mora jark«onvilUlui leetvka reducirati.	J ,
■ << - mi ■
P R O» S V E T A
GLASILO SLOVENSKI NARODNE PODPORNE JBDMOTK
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
J EMUJIH
caro . - - ----------	-w	-
Cono offlaioT po duraron. Rokopisi sa no TrasaJo.
Naročnina: Zvrnjeno driava (1st« Cbicaga) |M0	«J
pol Ista In 91-26 sa tri motoco; Chicago in Clecro |SJ# na lata, |SJ9 m pol laU. $1A5 sa tri mcsaea, in ta tnagwstyo t**». ^
Naslov sa »sa, kar tmm stik s lista»*
-PROSVETA"
MIT-S9 So. t^waial»Araaaa, Ckkaf. migali,
-THE ENLIGHTENMENT
Orean of tka BUrsas Natloaal Baaartt Saslsty.
Owaad bj tka Slavsea Natloaal BsaafH Sadatf.

Advertising ratas aa agr—i—t
Sabscriptíon: United BUta. («»t Oikago) aad (M M »» : Chicago 1*1.60, and foreign aaaetrias fSAO I» 7—r»
MEMBER of TH» rlPlEATlP HUM
1M
Datua» r oklepaju n. pr. (April M-1M7) poUg raiega Imena aa aaatorn _jaal. da ram |e s tem daerem potekle aarafariaa. FomorUo )a prare«aaae, da aa ram aa aaa »i list.	_——
OMEJITEV DELAVNIH UR ZA 2ENSKE.
/ Čimbolj se legislature bavijo s krajšanjem delavnika za delavke, toliko bolj se podjetniki, ki niso zmožni voditi svojih podjetij, ogrevajo za neomejeno izkoriščanje delavk * industriji. Ti podjetniki so najmanj sto ali pa še več za duhom časa. Ti podjetniki ne razumejo, da dolg delavni čas ubija produkcijo, mesto da jo pospešuje? Delavka, ki opravlja dnevno po deset ali več ur enakomerno in duhamorno delo v zatohlem in z bacili prežetem zraku, je ob času delopusta ubita na duhu in telesu. Ona sčasoma postane stroj, ki ne sme misliti na drugo, kot na svoje delo in na stroj, s katerim opravlja delo. Taka delavka nima volje za čitanje dobrih knjig po delopustu, ker je njen duh popolnoma izčrpan, ko pride iz tovarne od dela domov. Ce delavka dela p0 deset ur ali več dnevno, nima le veselja do dobrih knjig, ampak ne more vporabiti svojega časa med tednom za razvedrilo svojega duha, ker je trudna, doma jo čaka ie delo in zato ne more misliti na drugo kot na počitek.
Prva država, ki je priznala, da sme država določiti minimalno mezdo za delavke ip mladoletne, je bila država Oregon. Država ni določila direktno mezde, ampak je priznala, da jo lahko določi državna komisija, ki jo imenuje governer. Država MasBachusetts je sprejela zakon, ki je bil zelo podoben postavi države Oregon. Nato je prišla država Illinois, ki je omejila delavnik za delavke na deset ur, kajti dotlej so lahko delavke izkoriščali po dvanajst in še več ur dnevno. Tako nekam je bil začetek socialne zakonodaje.za delavke v Združenih državah, kajti države so prihajale druga za drugo s predlogami, ki so določale minimalno mezdo za delavke in mladoletne ali so pa določale in omejevale delavni čas zanje.
Pri vsaki taki predlogi so se pa oglašali nevedni pod jetniki, ki so prav malo ali pa nič razumeli o povišanju 4 produkcije, in zagnali strašen krik, da morajo priti na beraško palico, ako se bodo zakonodaje umešavale v indu strijo, v razmere med podjetniki in delavci. Ti podjetniki so zavzemali stališče, da imajo neomajno pravico izkori ščati delavke in mladoletne po svoji lafetni volji in da ne sme državaskratiti te pravice. Kričali so, da je to velika krivica, ako se v republiki delajo taki zakoni, ko ima vendar vsak pot odprto, da postane milijonar.
In ko je bila sedanji legislaturi v Illinoisu predloženu predloga, ki je določala, da smejo delavke delati v indu striji le osem ur na dan, se je ponovil ves ta krik v rav notako bedastih oblikah, kot ob času, ko je' bila legis laturi predložena predloga, da smejo delavke v industriji delati samo deset ifr dnevno,. Predlogo so pokopali štirje zamorski poslanci, ki so se izgovarjali na bedasti način, da ne morejo glasovati za predlogo, ker unij* ne sprejemajo zamorcev v svoje vrste. Niti trenotek se jim ni zablisnilo v njih možganih, ako glasujejo proti osemur nemu delavniku za delavke v industriji, da bodo s tem glasovali, da tudi zamorske delavke delajo dalj kot osem ur dnevno. Ti zamorski poslanci niso dali zaščite zamorskim delavkam, kot so hoteli prikazati, ampak so gla sovali v interesu onih neinteligentnih belopoltnihv pod jetnikov, ki izkoriščajo zamorske delavke več ko osem ur na dan. Do tega spoznanja mogoče pridejo oni zamor-f ki delavci, ki so glasovali, da so bili poslani kot poslanci zamorskega ljudstva v državno zakonodajo.
Gibanje za omejitev delavnega ¿asa za delavke v industriji ni bilo s tem glasovanjem ubito aH odpravljeno, ampak Ae podžgano in ne ho nehalo preje, dokler ne bo doseften postavni osemurni delavnik za delavke v industriji. Dandanes je ze osemurni delavnik predolgo trajen in bi se moral znižati na sest ur, da odgovarja zahtevam, ki jih stavi moderni duh ¿aha v industriji.
Skrajšanje delavnika v industriji je le navidezno breme za industrijo, v resnici pa ni. Skrajšanje delavnika v industriji koristi vsej človeški družbi. Vsled hkrajtanega delavnika dobi večje število delaveev in delavk delo v industriji, produkcija se poveča in izboljta, delavci in delavke Imajo več časa za svojo izobrazbo,
PROBVISf
irr*->■
SOBOTA, 28. MAJA.
poduk in počitek. Skrajšanje delavnika je ena izmed glavnih zahtev delavstva, od katere ne sme popustiti, dokler se producirá v Človeški družbi le za profit in ne zaradi blagostanja vseh in svitlo bodočnost človeške družbe.
rau|| AMIAAM1A11gmemo Sedati n« to, če je de-JHTM llVVUHRivn 1 I Sveč brezverec ali verec. Vsi
Odgovor I'odboju. (
Washington, Pa. — Opozarjam vee ¿lane in članice druitva Avgust Beber št. 250 v Meadow Landau, Pa., da je zdaj splošno glasovanje o inicijativi, katero je predložil glavni odbor 8. N. P. J. članom na aploino glasovanje, da mi bo vsak izročil pravočasno svojo glasovnico do 14. junija. Pozneje so glasovnice neveljavne, če Še kateri član ali članica nima glasovnice, naj mi takoj »poroči, da mu jo pošljem.
Naj še nekoliko odgovorim na dopia iz Washingtona, katerega je piaal Mike Podboj.
Piše, da ae Ae ni prodal premogovni družbi, da bi a tem škodoval delavatvu. Meni ni mar za dopisnika, ne za premogovno družbo, vem pa dg je resnica sledeče: Ko je Young-hiogheny and Ohio premogovna družba uvedla odprto delavnico in pričela obratovati tukajšnji premogorov po leatvici izza leta 1917, so bila pota zaatražena po privatnih čuvajih in vsak preatopek na kompanijsko zemljo je bil pod kaznijo prepovedan. On pa je takrat in »koz celi čas lohko hodil v naselbino Enterprise, kjer živijo stavkokazi in dovažal življenske jim potrebščine po večkrat na <lan.
Drugič me imenuje trgovca, da tršim z mlekom in jajci. Res je, da prodam kakšen kvart mleka in kakšen ducat jajec, kar pridelam doma in ne porabim zs avojo družino, to pa ni trgovina. Rea je tudi, da dobiva mleko od mene oseba, ki dela v odprti delavnici, pa ona oseba ni preipogar, je zunanji delavec. Poznani drugega delavca, ki opravlja zunanje delo za ravno iato kompanijo, pa ima dovoljeno od U. M. W. of A. Mene je že več atavkokazov vprašalo za mleko, pa ga do dgnes še nobeden nI dobil.
Druga leta, ko se je bližala premogarska stavka, je dopisnik nekaterim unijskim premoga rjem odpovedal kredit, Češ, da ne more več apati, ker ae bliža dan 1. aprila. — Valentin Demshar, tajnik dr. št. 257.
(Če je kdo (prelomil pravila, Je edino umeatno, da ae stvar lirgvna pri društvu, e— Op. ured.)
smo mezdni aužnji in vai moramo delati za umazano nizke plače. Zato pa moramo enako čutiti in enako delovati za izboljšanje. Pomagati moramo bratom, ki stavkajo in trpijo v boju za njih obatanek.
Za nas airomake danes ni drugega izhoda kot atavka, ali pa naj g praznim želodcem še naprej garamo.
Bratje in sestre, delavci, držimo akupaj, ker vai spadamo delavaki razred. Bodimo enega cilja in enih misli in otreali ae bomo današnjega družabnega reda. V nas je moč in aila, ki bo nekoč napravila konec delavski mizeriji. — "Pfctaburika cekarlea".
Delavčevo prepričanje.
Ptttaburgh, Pa. — le dolgo čaaa nisem videl nobenega do-plaa iz Pittaburgha, kjer živi mo vsepovabd obdani od pobožnih načelnikov. Da bi bile tu alabe delavske razmere, tega bi človek ne sodil, ako pogleda po cerkvah, katere delajo bolji bu ainesM kot kdaj prej. Sploh pa jt znana reč, čimbolj se slabo godi siromakom, toliko več Imajo za cerkve.
Nikakor se ne strinjam s pri» digo župnika Hribarja, katero sem čital v Amerikanskem Slovencu. V tej pridigi iz Collln-wooda napada našo Prosveto On pravi, da komunisti, boljše-viki in socialisti delajo samo za svoje Žepe. Za čigav žep pa pridiga Hribar, če ne za avoje-ga. Delavaka politika pa nI bual-neas. temveč je izraz delavskega bo j s za boljši obstanek. Vai delavci, ki ae zanimajo za politiko. delajo, ne tro&ijo pa Iz avojih žepov, kakor morajo verniki. katerim ftupniki neprestano izdajajo ukaze, koliko morajo dati. In če v delavski politiki prids do kakega financiranja, kar zalagajo delavci, ao delavci tudi toliko pošteni, da objavijo vee račune, česar pa pri župnikih nikoli nč vidimo.
Rev. Hribar pravi: kdor kriči in vpije, U dandanes vlada. Mi imamo danes kapitalistično republiko z republikanci, demokrati in cerkvenjakl, kateri ima jo vso pravico kričati In vpiti, zato tudi vladajo. Socialisti nimajo nobene pravice do tega. zato pa delavci tudi živijo v slabih razmerah, ftelodcl lahko
hočejo. Tlet* pravior nam pa ne j novi. morejo vzeti. Za nas delavce on konferiral povsod prede slaba, zato pa ne 1 Coultdgem.
VqsH t poplavljenega ozemlja
Prebivalci, Iti so ufrf* izseliti se a preplavljenega ozemlja v zadnjih par dneh, ko ae biM o-pomtnjanl, ao v nevarnosti. Voda zalila nove okraje. Po-plava v nUnoiau.
New Orisana, 27. maja. — Na stotine ljudi je v nevarnosti v zgornjem delu okraja Pointe Coupee, ko je voda udarila nazaj od nasipov pri McCreaji na vahodni strani Atchafalaya reke, ko ao torenti udrl^ čez železniški nasip, na katerem je bilo več sto ljudi, kamor so pribe-Žali pred* poplavo. Ljudje, ki so ae uprli izseliti, so bili sedaj prisiljeni v naglici odpeljati se v čolnih Rdečega križa. Reševalna akcij* Ima veliko preglavice, ker jo trmasta masa ogro-žanega ljudstva ovira. Včeraj je te te okolici peljal zadnji vlak begunce, ki ao do zadnje minute čakali na nfcsipili, misleč, da prične voda upadati. Kljubte-mu pa je tedtj še veliko ljudi ostalo na nasipih, ker vai pač niao bili prepeljani; vseh ni bilo v stanu rešiti v kratkem času, ker vaak je čakal do akraj-noatl. Ko je tadnji vlak odhajal iz Morganze, je voda drla čez železniško škarpo visoka do pasu. Radi tega so prenehali vlaki voziti v tej okolici.
McCrea, La* 27. maja. — Nasipne razpokline, ki so se napravile pred dvema dnevoma tu, so oddaljene od New Orlean-sa 130 milj aeverozapadno ob reki Mississippi. Stalno prihajajo begunci v koncentracijska šotorišča iz okolice Pointe Cou-peeja v Ban ton Rouge.
Nanovo je voda preplavila pri Pointe Coupee 200 štirjaških milj aveta. Voda rapidno narašča in zaliva nove kraje'stalno.
Bayou des GMms, 27. maja. Sem je bilo poalanih več rešilnih čolnov, da ae prfepelje ogrožano ljudatvo v vame kraje. To meato je oddaljeno 170 milj aeverozapadno od New Orleansa na zapadni strani reke Miasie-sippl. Voda je udarila nazaj iz jezera Grand, skozi katerega teče reka Atchafalaya v Mehiški zaliv. S tem je preplavila ofeo-lico okrajev Ibervilla in Aa-sumptiona. Iz več malih vaaic so ae prebivalci že izselili.
Heardatown, HI., 27. maja. — Vse mesto Je poplavljeno. • Voda na ulicah je sedaj dosegla višino par čevljev, ^nekaterih krajih tudi ve*.
Peoria, III* 27. maja. — Prebivalci so napravili steno z vreč, napolnjenih s peakom. da obvar-jejo baseballsko Igrišče. Upati je, da meščani preprečijo poplavo meata.	v
8W. louls. M o., 27. maja. — V zadnjih štiriindvajsetih urah je reka Illinofa v tej bližini jela rapidno nargAčatl, bnedtem ko je jela upadat ae verno od Peruja.
Waahingtan, D. C„ 27. maja. Vojni tajnik Davla je izjavil, da ae bodo v kratkem ohdria-vaii javni ljudski shodi, na katerih ae bo razpravljalo, kako
llMailrall Stalno nevarnost p©-Delavski lačni pleve v MisiSfeMki dolini, da ne kričijo, kolikor IctoAnja katastrofa več ne po-
V tem pogledu ja včeraj a predsednikom
E. Keble Chatterton:
Morje ia njegovi jaaaki
i Dalje.)
Puatolov&čine krmilarja Wood-
arfe v malajskih vodah.
Doba, ki smo jo opisali, je bila za pomorščake polna pustolovščin. L. 1783. in sledečih 10 let je bilo med človekom in oceanom nekako nedomenjeno premirje. V teh letih se je zelo razvila trgovina s prekomorski-mi pokrajinami. Evropa, zlaati pa Anglija, je z bodrim veae-Ijem obnovila stare zveze. Severna Amerika pa si je očitno prizadevala, da bi- utrdila in razširila svoje pomorstvo. L. 1789. so hotele ameriške države s posebnimi privilegiji izpodbuditi svoje ljudi k trgovini z Vzhodno Indijo in Kitajsko. Na tej strani se je dal zaslužiti lep denar; tako je na *>r. ameriška ladja "Mount Vernon" iz Salema pridobila v enem samem letu 100,900 dol. na potovanju na Kitajsko in nazaj. Združene države so pač imele dovolj lesa zg gradnjo ladij, ali premalo ljudi. Zato so se odpirale britanskemu mornariškemu častniku all mornarju neskončne možnosti, Če je prestopil v ameriško službo. Takrat so Še živele med angleškimi mornarji svetle tradicije Elizabetine dobe; oddaljena mesta na zemeljski krogli so bila še vedno zapredena v skrivnostno romantično predivo in so mikala pustolovsko nastrojene može, da so se potikali po vseh morjih in menjavali ladjo, kadarkoli se jim je zahotelo novih doživetij. Lahko si predstavite, kako so povpraševali po mornarjih, če povem, da je nosilnost ameriškega ladjevja vzrastla od 123,898 ton 1. 1789. na 667,107 ton 1. 1800.
Mornar David Woodard po imenu je plul iz Bostona v Vzhodno Indijo na ameriški ladji Robert Morris. Ko je dospel v Indijo, je naredil razna potovnja na ondotnih ladjah, januar L 1793. pa ga je zatekel kot krmilarja na ameriški ladji "Enterprise", ki jo je vodil kapitan Hubberd v Manilo. In tako lahko spoznate, da je bil Woodard resničen svetovni po-potovalec, čeprav se je njegova poglavitna pustolovščina začela sedaj.
Ko je imela ladja "Enterprise" za sabo Macassarsko oii-no, se je obrnil, veter proti nji in povzročil vrlim pomorščakom nemale preglavice. Sest tednov so se bojevali z ovirami, kaj čuda, da so se zaloge živil zeib skrčile. Ko so opazili v ne preveliki daljavi neko drugo ladjo, je velel kapitan Woodard u, naj vzame čoln in vesla k nji, češ, nemara ae mu posreči dobiti kaj Živega. 2 njim se je podalo na nemirAo pot pet mornarjev: dva Američana, dva Angleža in eden Skot.
To je bilo po 1. marcu; ker ta pot ni imela biti dolga, niao vzeli s sabo ne kompasa, ne vede in ne hrane ;imeli so zgolj sekiro, par žepnih nožev, puško in štirideset dolarjev gotovine. Tujo ladjo so dosegli *ele ob solnčnem zahodu. Zdaj jih je presenetila huda nevihta z dežjem in "Enterpriae" je izginila z vidika. Woodardu ao pevedatt, da tuja ladja nima odvišaib zalog in da je na poti na Kitajsko. ZnočUo ae je in ni bilo mogoče dogiedati "Enterpriae", zate je Woodard oetal na kapitanovo povabilo čet noč na ladji.
Vso noč je močno deževalo. Pihal je oater južni veter. Ko ae Je zdanilo, se nI dala "Enterprise" niti s jamborov dogiedati. Woodard, ki je vedat, da je tuja ladja namenjena v neki kitajaki pristan, je peklical pe-torico avojih tovarišev in vprašal mote, bi-li hoteli iti iskat "Enterprise". Vai ao privolili kakor en moi. Coin, ki je bil pri-veaan aa ladjo, se odvezali in pomorščaki so ga zopet zasedli. Brez zalog, brez vode, zgolj a puško In a steklenico žganja.
Ta šeetoriea ai je na vso moč prizadevala, da bi n^la avojo ladjo .Ali minilo je že 84 ar. odkar aa jo zapustili Obrnili se ae v južno smer; do polnoči je niso ugledali in so pristali na nekem otočiču. hote* dobiti vodo in sažgati ogenj, da bi "Enterpriee" izvedela tanje. Ko pa ao atopik zjutraj na najvišji
vrh otočija, ni bilo o ladji ne duha ne aluha. Tudi niao našli vode in živil, zato so odpluli nazaj k Macassarski ožini. Sledečih šest dni so prebili ti korenjaki na vodi, ne da bi bili vsaj enkrat priatali. Razen žganja niao okusili ne jedače in ne pijače.
Ce pa pride komu nesreča v
goste, ne izgine zlahka. Zoprn južnozahodni veter je jel premetavati čoln vodi in bi ga sigurno potopil^če se ne bi valovi iznenada pomirili in se na obzorju pojavile obale Celebesa.
Sklenili so, da stopijo na obrežje in se založijo z živili, nato pa bi krenili v Macassar, ki jetaa južnem koncu otoka. Ko so veslali proti kopnu ves dan in dobršen del noči, so spoznali, da je najbolje, če počakajo d»» jutra. Navsevzgodaj ao zapssili dve ladjici, tzv. "proa". (Proa je dolga ladjica, podobna stari rimski galeji.) Woodard je obrnil proti njima, a je na veliko presenečenje zaznal, da se ljudje na ladjicama vedejo sovražno in pripravljajo'bambusova kop* ja. Naši pomorščaki pa se niso ustrašili, saj so tvegali vsako nevarnost. Ko so se približSli, jim je pokazal Woodard s kretnjami rok, da bi radi kupili živeža. Možje na ladji ao odvrnili, da ga dado, vendar so hoteli vedeti, kje je njihova ladja, nakar je Woodard povedal, da je dalje od obrežja. Zdaj so se domačini zopet namršili in trije mornarji so si na eni izmed proj jedva izprosili nialce turščice. Wood ard je ponudil dolar za par kokosovih orehov in načelnik ga je vzel in dejal, da jih prinese. Pa je vstopil še z enim možem v čoln in po bliskovo raztrgal Woodardu srajco, iščoč denarja, medtem kojje z drugo roko drža! orožje.
(Konec prihodnjič.)
CVETLICE IN PARFUM.
Človeštvo ne izrablja zgolj u-žitnih sadov rastlin, da zadosti potrebi po kulinaričnem užitku, potrebi, ki je tem večja, čim v&ja sta omika in gmotno bogastvo. Tudi cvetlice, ti naj-nežnejši produkti prirode, čijih očarljivosti ni prékosila niti ro-ka itajgenijalnejšega slikarja,) krU, morajo v službo človeške kuhinje. Tako se nekatere cvetke »porabljajo kot jedilo, druge pa za začinfbo; mefl. slednjimi so vsakomur znani ftrfran, ctipet, hmeljevo cvetje itd. Druge cvetlice izkoriščajo za zdravilne čaje in za napravo raznih zdravil, kakor je znano vsakemu, kdor se.je količkaj zanimal za zdravilna zelišča in za domačo lekarno.
Cvetlicam ne jemljejo ljudje samo sokov, ampak tudi barve. Tako se mnoga fina barvila, ki se prodajajo po trgovinah, iztisnejo s kemičnimi pripomočki iz mznih cvetlic, ki so obdarjene z obilnimi in živimi barvami. Cvetlilčne barve služijo po večini človeškemu razkošju.
Največje pa je suženjstvo cvetlic ondi, kjer gre človeku za nežen vonj. Cvetlice so poglavitni dobivatelji dišav, s katerimi skušajo dame in moški gizdalini povsdignltl svojo mikavnost in zapeljivost ter tako vplivati na druge. Znano )e, da ima vonj v spolnih odnosih ne bsš brezpmembno vlogo. Posebno veliko vonjav se izdela iz cvetkov akacij, iz raznih vrtnic, iz jasmina, narcis, hijacint itd.
To, da se izdelujejo parfumi iz raznih cvetlic, je znano vsakomur, kdor je imel steklenico s to žlahtno tekočina v rokah. Ali redkokdo've, koliko cvetov je treba, da se pridobi par gramov dišečega olja. To nam pove pri-rodopiaec. Tako-ie pravi;
Ce hočemo dobiti 26 unč dišečega olja is vrtnic, porabimo pribliftno milijona funtov prea-nih cvetov. Punt jaaminovih cvetov (približno 4600 cvetov); daje 0.4 do 0.6 gramov olja. To je nekako dobra kapljica parfuma.
Koliko milijard divnlh cvetov mora cvete t i ta to, da v koncertni dvorani zadiie vonjave, a katerimi ao nakvaeile bogate iene avoja razkoána oblačila! Cele njive vrtnic dajejo cvetove aamo za par kapljic, ki naj zado-volje Človeško potrebo po razkošju. S tega vkUka ao cvetlice največje, najštevilnejše aužnj«-človeštva .. .
2ARK0MET
Avijatične vesti.
Danes se piše in klepeče le o zračnik junakih. Vae drugo je pozabljeno. Tukaj imam najnovejše:
Kapitan Lindbergh je dobil v Parizu dvatisoč poljubov. Se dvatisoč — pa bo Uuhko letel nu lastnih krilih.
Kapitan Mussolini je slišal, da je kapitan Pinedo padel v morje. Takoj je izdal ultimatum: Pinedo mora biti rešen. Pinedo je bil rešen. Potres ne bo več rušil Italije, dokler živi kfcpitan Mussolini! i"
Kapitan Uzmovič, jugoslovanski minister, je v torek letel na Bled. Dospel je tja silno bled.
Kapitan Tone Gardina je od-godil polet v Joliet. Skromno pravi, da ima še dosti časa. Njegov tekmec .pa pravi, da se Tone boji ledenih vetrov, ki tulijo od Jolieta proti vzhodu.
Škof Bisagar je dejal: Vsak človek je avijatik po smrti, ko leti v nebesa. Ampak samo po smrti, ne prej ... Se Kristus je moral prej umreti preden je poslal letalec ... Pet dolarjev!
e g •
.40/O"- <
John Buli je moder.
vKramarska angleška vlada je zaključila, >.da so boljše vik i strašno grdi ljudje, toda njihov denar je ¿e vedno lep. Zato noče več imeti nobene zveze z boljše viškimi ljudmi, hoče pa imeti zvezo samo z boljšetiškim denarjem.
God save the King! Rule, Britania, rule! N • • a
Piscu iz Yukona.
Zarkomet, posveti v glavo (saj ni majhna) tudi onim, ki pošiljajo prispevke v tvojo kolono, pa ne premislijo kaj zapišejo. Pisec iz Yukona ni poročal resnice. Ako je tako kot piše, zakaj se ni oglasil na seji. Ni treba iskati vzrokov tam, kjer jih ni. Sicer pa vemo, kje zajec tiči. — Fr. M., Yukon, Pa.
» e.
Dolga lestvica.
Profesor Cicibambini je odda Mussolini prihaja iz rodu Messaline.	'
a p o Krtačarski pozdrav.
Draga Krtačica! Kakor vidim te niso moje špice posebno hudo zadele. Veseli me, ker mi ponujaš Krtačarja; da me pre-krtači. Oj ti nezvesta Krtačica, kako pa v&, če bo Krtačar zadovoljen z Bodečo rožo? Mogoče ae ustraši mojih špic, ki so že precej zrastle. Kar se Ježa tiče, se kar zmeni z njim; ako bo on zadovoljen, bom tudi jaz. Kot vidim, nima prehudih &i-vank, zato ga boš tudi ti lahko brez bolečin vzdržala kakor sem ga jat. Pozdrav. — Bodeča roža
iz Clevelanda.
• • •
Kaj pa pod nami?
Neki navdušeni filozof je rekel te dni, da odalej se bodo vse večje revolucije izvršile v zraku.
Ne vse. Lgmontska mati božja ie nima bCfmenta..
aaa	«i
Dirjali odrema v Cleveland.
Helo, Bodeča rožica! Mislila sem, da kapljteo sama povžijem, če nihče ne reši moje uganke — na katero ob priliki aama odgovorim, aamo da bo ipaa — P» sem se premislila. Divjo kapljico privoščim tebi, da bodo tvoji prijatelji in neprijatelji vsaj videli, ako ponori!, čeaar ne verjamem. Ne atorim tega iato, ker se želii pošpikati t Ježem, saj vidim, da ae ga ne bojiš — ker ti iz daljave ne more do živega. Ce pa se osebno snideta, je ps<" vajina stvar, kajne. Torej bodi vesela, de nihče ne pogodi ugsn-ke. Pozdrav. — Kanalja iz Iowe.
aaa
Novica Ig Mggnat Ford je natnanil, da je ekotil nove vrste avtomobil Novorojenec ne bo yeé lita — bo litee moškega spola. Atts boy!	K. T. B.
16
Detroit — Do dne 26. maja t L je bilo v Fordovih tovarnah izdelanih petnajst milijonov av-
SOBOTA, 28. KAJA.
uro s v,biti
Politični pregled po Jugoslaviji
NA POTI K DIKTATURI. Večns kriza bel grajat vlade.
(livirM Pr«*vetl.>
Odkar je sprejeU centralistična vidovdanska ustava in zakon o zaščiti drfave (anti-delavski zakon), je belgrajska vlada skoraj v permanentni krizi. Mesto, da bi ustava in nova zakonodaja vzpostavile družabno ravnovesje v jugoslovsnski državi, ki je sestavljena iz delov in narodov prejšnjih šestin držav, ki niso bili v zgodovini še nikoli združeni v skupni državi se je zgodilo ravno nasprotno. Verski in nacionalistični spori v državi so se poostrili ter potisnili v ozadje socialno-go-spodarske probleme.
Kmalu bo Sest le^ odkar je »prejeta vidovdanska ustava, ki omogoča vladni centralizem. Toda zdi se kakor da centralizem ni zbližal jugoslovanskih narodov, temveč jih je razdvojil.
Celih šest let se je trosila vsa energija -političnih strank v medsebojni borbi za oblast. Saj tudi ni čuda. Vsakokratna vlada v Jugoslaviji'' Upravlja obenem ogromne gospodarske panoge: največje bančne zavode, vse železnice, vso monopolsko industrijo, ogromna velepose-stva, obširne gozdove. Vlada je v Jugoslaviji namreč ob enem največji gospodarski trust, ki zaposluje čez pol milijona delavcev in nameščencev, je največji kupec surovin in izdelkov, gospodar državnih financ, ki predstavljajo tretjino narodnega premoženja. Ves ta ogromni gospodarski aparat se upravlja s pomočjo ministerijalnih uredb, brez parlamentarne ali kake druge javne kontrole. Minister-stva se menjajo po trikrat^ da celo po semkrat na leto. Vsak novi minister si predstavlja drugačno ureditev, izdaja na-redbe; zato je zayladal v državnem kapitalističnem gospodarstvu strahovit nered. Državna podjetja so pasivna. V njih cvete ta nedelavnost in korupcija. Vse t6 izziva krize v dri žavnem gospodarstvu, ki so jo do sedaj reševali na ta način, da so silno povišali davčna bremena, posebno indirektne davke, ki jih mora nositi delavno .ljudstvo in revni sloji.
Totla davčni vijak ima svoje meje: splošno obubožavan je ljudstva je oslabilo kupno moč ljudstva, da je celokupna industrija in trgovina v krizi, v stalni depresiji. Vse tarna, vse je nezadovoljno. Vse kriči po rešitvi, a nikdo ne predlaga resnega izhoda. Poljedelstvo in njega produkcija propada vsled umetne višine dinarja, ki ne odgovarja notranjemu trgu in vsled forsirane izvozne politike izvozničarjev, ki imajo vedno glavni vpliv na vlado.
Konflikt z Italijo jt razkril še izolacijo Jugoslavije na Balkanu in VlCvropi, razkril vojno nevarnost in pokazal vso brezup-nost, zagato, kamor je pripeljala deželo vladajoča^tiržoazija v Beogradu.
Čim so planine oeeienele začenjajo komitaški napadi.
Iz HkopljaJ Makedonski komi-ti so prešli grško mejo, napadli železniško progo in razdrli tračnice. Vnela se je ogorčens borim med njimi in grško žandar-merijo. Na obeh straneh je več nirlvih in ranjenih. Okoli (,t <idskegs jezers in Struge ee Pripravljajo komiti na oborožen ui«>r na albansko-jugoslovanski nu ji, pod vodstvom bolgarskega polkovnika, ki ima glavni štab v Albaniji.
lieltrrad postaja največje rašao pristanišče v centralni Evropi.
1V> vojni se je silno dvignil ročni promet v Bel gradu. Tu se < ka\v hHžini 5 velikih plovnih nk: Dnfiava, Drava, Tisa, Ssvs in Morava. Leta 1911 je bil romal samo 206,000 ton. a leta *20 je dosegel še 730,000 ton. akoraj dosegel Dunaj, ki je imel <1,000 in presegel Budimpešto, ki je imels 022.980 ton. Ako bi *e pristanišče uredilo, ki promet kmalu- dosegel 1.000,000
obalo» ki bi omogočala, brzo pristajanje in nalaganje ladij. Danes je pristanišče docela primitivno, zgrajeno od provizorič-nih lesenih konstrukcij. Lanska povodenj je to konstrukcijo deloma porušila, deloma pa onemogočila promet.
Krvava nedelja v okolici Ptuja. Krvavi spopad med civilisti in vojaštvom, do katerega je prišlo dne 8. maja na kmečki majniški veselici v Zorčevi gostilni v občini Krčevini, 20 minut pešhoda od Ptuja, še vedno razburjf prebivalstvo in to tem bolj, ker smrt ruskega emigranta Nikolaja Medvedova še vedno ni pojasnjena.
Do prvega spopada je prišlo okoli 9:30 zvečer. Na veselici so bili takrat navzoči le Štirje vojaki, ki so potegnili takoj bajonete, a so se morali kljub temu umakniti pred civilisti. Pri tej priliki je bil ranjen samo gostilničar Zoreč, ki moral iskati zdravniško pomoč.
Z vojaki se je umaknil iz gostilne tudi ruski emigrant Nikolaj Medvedov, bivši kapetan, rodom iz Donske gubernije in po poklicu ekonom. Medvedov se je šele nedavno poročil. Po izjavi njegove žene je odšel z vojaki kljub temu, čeprav ga je ona prosila, naj se vrne domov.
Ostali gostje so ostali še naprej v gostilni. Kar nenadoma je prihitel nekdo in sporočil, da se vračajo vojaki v pomnoženem številu. Dat prepreči ponovitev spopada, je gostilničar zaprl vežna vrata in ni pustil nikogar niti iz gostilne niti v gostilno. Medtem pa sta že padla iz daljave dva strela.-V gostilni so ugasnili luči in ljudje so se u-maknili za stene. Vojaki so prišli medtem prav pred gostilno in nastavili puške na okna, a se potem odstranili kakih 60 metrov od hiše, odkoder so pričeli zopet streljati. Nekateri trdijo, da je padlo rfkupno 12, drugi zopet 15 strelov. Gostilničar je med obleganjem gostilne poslal skozi zadnja vrata nekega kolesarja v Ptuj po vojaško patruljo in orožništvo. Ko se je kolesar vrnil iz Ptuja, so «a vojaki takoj zapazili in zgrabili. Civilno vojaštvo se je potegnilo za njega, vendar so vojaki vse šiloma ustrahovali.
Ko je prispel poročnik Šolar z vojaško patruljo, je takoj zaslišal vojake, ki pa so se izgovarjali, da so civilisti ubili nekega človeka in da jih zato straži jo, dokler jih ne izroče roki pravice.
In res so naši za plotom, Izza katerega so vojaki streljali proti gostilni, ruskega emigranta Nikolaja Medvedova mrtvega. I-mel je prestreljena prsa. Ali z vojaško puško, ali s samokresom, to bo dognala preiskava. Orožniki, ki so prihiteli na kraj poboja, so zastražili ves prostor, vojake pa je odpravil domov poročnik Šolar.
Tragična smrt Medvedova je vsekakor zelo zagonetna. Mordu je postal Žrtev umora, lahko pa je tudi, da se je zgodila samo nesreča. Nekateri govore celo, da je bil Medvedov ustreljen daleč proč od gonilne, kar pa je manj verjetno. Preiskava bo vsekakor naletela na velike težave.
Skoro ob Istem času so se kr-vsvo spopadli tudi fantje iz Ve-lovlaka s fsntl iz Podvinec In so bili pri tej priliki Franc Katek, Alojz Ljubeč in Anton Horvat težko ranjeni.
V sodnih zaporih se je obesil. Dne 8. msja se je obesil v sodnih zsporlh v Cerknici ns No-trsnjskem v svoji celici Alojz Brezec, posestnik Is Begunj. Zs-taknil je svoje spodnje hlsče na telesen kavelj na zidu. Brezec je bil «v preiskavi radi suma zločina po paragrafu 125 kaz. zakona. Strah pred kaznijo ga je očividno pognal v obup. Zapustil je ženo in tri male otroke. ' Smrt starega ljubljsnakegs gestilaičsrjs. Dae 11. msjs je umrl v svojem stanovsnju v Za-lokarjevl ulici št. 8 starim Ljubljančanom dobro znani bivši gostilničar Fran Tepolovec. nekdanji lastnik gostilne ns Martinovi cesti, kjer posluiuje sedaj svoje številne goste Banko. Do-
llliMtfki baakkji • farmarski odpomoci
Skušajo doneči definitiven ' načrt.
Woodstock, IU., 27. maja. — Takojšnja pomoč ali formulira-nje definitivnega načrta za pomoč farmarjem, eliminiranje nedobičkanosnih vknjižb in u-stanovitev "Clearing housa" med ilinojškimi bankirji, se je urgiralo na letni seji llinojških bankirjev, ki sedaj zborujejo v tem mestu. Na seji so zastopniki skoro iz vseh ilinojških o-krsjev, ki reprezentifajo razne banke. Polegtega pa so na r«eji tudi prominentni bankirji .iz Chlcaga in St. Louisa.
Predsednik Ilinojške farmar-ske zveze, Earl C. Smith, je dejal, da so farmarji v državi Illinois zgubili leta 1920 in 192& nad. dva bilijona dolarjev ter vsi farmarji v Združenih državah pa so v istem času izgubili nad dvajset bilijonov dolarjev. Govornik je plediral z navzočimi, naj se- izdela in sprejme definitiven načrt, potom katerega se bo odpomoglo farmarjem takoj. Farmarji se morajo povzpeti in se rešiti velikanskega bremena — dolga, ki jih tlači k tlom, da ne morejo nikamor. Cene, ki jih mqra farmar plačati za svoje potrebščine, so previsoke, medtem ko so cene za njihove produkte tako nizke, da ne morejo pokriti etroškov. To pa jih potiska v vedno večjo luknjo, iz katere se ne morejo izkopati.
Bankirji so lepo poslušali ta Izvajanja. Brigali se pa niso menda prav nič, da v resnici od-pomorejo farmarjem, ki preživ Ijajo ves narod. Farmarji imajo le malo pričakovati od bankir jev. Sami bodo morali stopiti v svoje organizacije, da si bodo sami pomagali. Dokler bodo ča kali na bankirje za pomoč, jo prav gotovo ne bodo dobili.
ALI BO AMERIKA POMAGALA MUSSOLINIJU V AFRIKI?
ŽatanKkl kur jati premalo plačani
To se je dokazalo pred razsodiščem. "— Kupovalna moč kurjačev je za petnajst cen tov na dan višja, kot je bila leta 1907. _
Waahington, D. C. — Zaslišanje pred razsodiščnim odborom, ki se vrši, ako se naj železniškim kurjačem na južno-vzhodnih železnicah poviša mez da, je dognalo fakte, ki govore, da so zahteve kurjačev opravičene. Te fakte so predložili Donald R. Rlchberg, od vetnik ravno te organizacije. Povišanje mezde, ki ga Izreče razsodišče bo veljavno od dne prvega maja 1.1.
Robertson je dokazal, da se je kupovalna moč kurjačev povišala na dan le za petnast centov od leta 1907. Zdaj kurjači zaslužijo le po |5.72 na dan, oni pa zahtevajo, - da se dnevna mezda poviša na $6.72. Rlchberg je dalje dokazal, ako bi se bila mezda kurjačev povišala od leta 1913 v tisti meri, kar se je 66 skupin lzučenih delavcev, vštevšl mezdo sedem rokodelstev — zidarjev, tesarje/, vodo vodnih monterjev, plinskih de lavcev, pekovskih delavcev in stavcev, tedaj bi kurjači prej mali na dan |7.7«.
Kurjaško delo na železnicah je izredno naporno. Umrljivost med njimi je velika, veliko jih izgubi/ tudi vid ali se poškoduje na drug načn. Velike množine premoga, ki /ih mora kur jač zmetati v peč, pri tem je pa pol njegova života izpostavljena vročini, drugega pol pa mra-su, ni zabava, ampak je najbolj trdo delo, ki ga prenesejo le iz redno močni ljudje. 8 številkami je bilo dokazano, da je mera umrljivosti drugih delavcev v starosti 16 do 34 let le 25.6, za kurjače je pa 63 odstotkov in ens deset i ns odstoks. Torej je več kot še enkrat tako visoks.
™ Zato mislijo še letos zgra- segel je visoko starost 86 let. Uiti km. dolgo pristaniške Stanovskem hiše se je čudno
zdelo, da se vas dan ni nič pokazal. Ker so bila vrata zaprta, so takoj obvestili o 'dogodku poli cij<K Stražniki so nato oprli vrsta in našli »Urška v postelji mr tvega. Policijski zdravnik dr. A vratno v ič je ugotovil, da je nastopila smrt vsled splošne osla-
%mSm •
(Nadaljevanj« ■ 1. strani.)
Kakšen učinek bi napravila vloga deset milijonov dolarjev v Abisiniji na Mussilinijevo lakomnost po osvojitvi Abesinije? Kako bi ta vloga učinkovala, da Francozi in Britje ostanejo v svojih mejah? Ip kakšen bi bil presti^ Amerike, kot velike ne-zainherisirane sile, ki ni botela v Armeniji iti po kostanj ogenj za Britanijo?
Stiki v preteklosti med Wash-ingtonom in Mussolinijem so bili zelo prijateljski. Velebiznis, ki vodi politiko Cooldgevega režima, se strinja ■ fašistovsko tiranijo v tiyezemstvu kot neizrečeno grožnjo delavcem doma. Vsi stiki s torijskim kabfhetom v Britaniji so pplnl občudovanja — izvzemši tata, kjer se gre za ameriško trgovino v Kitaju. Ako bo Coolidge izvoljen prihodnje leto, tedaj bo mogočo svet priča malo zuneglenl alijanci v svetovni politiki med Ameriko) Britanijo in fašistovsko Italijo.
To zamotanje Združenih držav v spor med Francijo in Mus-soltnijem glede Abisinije povzroča v Washington!! poteze ki zopet povzročajo interese a meriških vlagateljev v Abisiniji. Združene države se niso vmešale v Armenijo, mogoče za tp, da se-vjamejo v pentlje ko-lonijalne mreže v Afriki. Pa še v deželi, v kateri je uvedena 'sužnost.
Abisinija je obljubila ligi narodov, da odpravi sužnost stop-njevajeMn sicer tako hitro, kakor hitro ji je» to mogoče izvr liti.
"Pridite sem, pa dajte delo našim sužnjem kot orodje za osvoboditev," vabi Ras Tafari bankirje v Wall Streetu. "Naši sužnji ne zaslužijo še soli. Dajte jim koristno,delo, producl-rajo naj kavčuk za avtomobilske šine. Služijo naj civilizaciji, pa ohranite meni prestol," govori Raa Tafari. ,
Andrej Bogataj:
IZPODPtlSTI
(Dalle.) •
IJos|x>vši na delo ga tovariši takoj opazijo, du je pročul noč; potoži jim, da ima doma otroka nevarno bolnega, izrekali so mu sočutje, ker tudi oni imajo dru žine in poznajo gorje In bolezni, ki izvirajo iz sočutjs'do trpečega ljubljepca in iz Strahu pred izgubitvijo ter iz misli, ki se ve dno vsiljuje: kako se bodo zmogli stroški. Skuša se poglobiti delo, a misel mu vedno uhaja domov k bolniku, k družini in na stroške. Vzdih se mu iz vi je Iz prsi, stisne držalo kladiva, da bi ga zmečkal in se sili v delo, končno vendar premine dan In ko piščal naznani dulopust, vrže na se suknjo in skoro dirja domov med strahom in upanjem. DospevM domov, mu je prva be-sedš kako je bolniku, kaj je ee-kel zdravnik. Ne čaka odgovora, hiti v sobo k bolniku, ga tolaži, obljubi mu Igrač, se umije, prigrizne malo večerje; ne gre mu v slast, dsslrsvno nI nič jedel Čez dsn, Dogovorits se z ženo, da ga pokliče proti polnoči, da jo nadomesti. Od|wsvi se k počitku. V dogovorjenemu času ga ons pokliče. Do skrsjnostl Ur trujens se vrže ns posteljo in v istem trenutku zsspi, on pa na-dsljuje z oskrbo maiegs bolni-ks. Skrbno gs opaža, ko se zvija v bolečinah, gS tolaži in odeva, podaja mu piti In ga hrabri, da lažje prenaša neznosno skeleče bolečine od brizgov. Polsgoms se približa čaa za ns delo, zopet prlprsvl vse, popije nekoliko mleks, in ker je bolnik dobil nekoliko s parna, pove ženi da on odhsjs ons naj počiva, dokler je ne kliče bolnik. Poslovi se in odide. Pri delu aopet dolgi dsn, ds bi človek osivel. Oslrh se na uro, misli, da so potekle ure, sli poteklo je komaj par ihinut. Verjeti ne more, ustsviti se je morsls. Gre gledat ns drugo in se prepričs, ds ksžejo prsv. Siednič vendar preteče dan.
Dospevšl demo v, odpre vre-ta v bolnikovo sobo. I*tJe ee' mu naježiJo. noge mu zastaaejo, kakor da bi oksmenel, v prsih ga stisne, ds bi skoraj obnemo» gel. Ako bi ugfedsl mrtvega, bi gs ne moglo tako zaboleli sree. Uglede gs pred seboj ns blazi-
nah slone£ega, trebuh se mu dviga in pada, rameni mu vsdrhtujejo, prsi se ne zganejo kot pečina, ob katero se odbija razburkani val in se zopet zaganja ; očf ogljeno črno obrob-jene, a (»ogled tako milo proseč; ker govoriti ne more, prosi i očmi: "Atek pomagaj mi. TI lahko pomaga A, ker si močan. Odvali mi tešo, ki me hoče zadušiti!" Tako prosijo oči v upanju.
Saj si vedno pomagal, tudi sedaj mi boš, samo da si prišel. Zgrudil bi se, da ga ne kliče pogled tako zaupljivo proaeč na lxmioč. Pomagati s čem, kako. Skočil bi v plamen, v deroče valove povodnjl, zaletel bi se v tolpo divjih zveri, jih poda vil in bi ga jim odnesel, a na blazinah sloni in prosi pomoči molče, ker govoriti ne more. Kako naj mu pomaga, kako bi ga iztrgal smrti iz objema. Žrtvoval bi se zanj brez pomisleka, a ni mu dano. Neupogljiva volja mu pomagati ga zbudi iz bolest, nega čuat-vovanja. Hitro odvrže suknjo, namoči brisačo v vroči vodi, jo ožme in mu jo nadene na gornji del prsi, take da zakriva tudi vrat. V desetih minutah izmeni in ponavlja. Mala pečica tudi mora na pomoč, jo zakuri, kolikor se da. Okno bolj odpre, da se zrak hitreje Izmenjava, in hrabri bolnika. Izkazovsnje odločne volje mu pomagati je moralo vplivati na bolnika. Mirnej še mu sije zaupanje in^hvalet nost iz oči, polagoma mu odlega. Prsi se prično nekoliko izgibati, sopenje mu postsjs vedno gio bejše in ko se prične nagibati noč proti jutru, mu je vidno odleglo. Toplo ga odeneta in kmalu mirno zaapi. Tudi njiju |>re-maga spanec. Napor ju je izčrpal, da se njsta mogla več zmagovati. Prcbudeta se, ko je že beli dan in je prepozno ca na delo. Moral je počakati poldneva. Med tem časom dospe zdravnik in jima pove, da Je nevarnost preminula. Dobra oskrba ga bo privedla zopet k moči. Ves osrečen se poda opoldne na delo, hitro mu Je potekel čas In z večerom je prišel tudi počitek. Bolnik je polagoma okreval in vse je zopet stopalo v stari tir.
V bodočnosti se mu ne obeta drugega kakor stremljenje in skrb. Zdravniku dolguje, na vidiku je. da se mu družina zopet poveča. Saj ljubi otroke In upa, ko mu dorastejo mu bodo vrača II za njegov trud. Vendar ga prešlnja misel, £*kaj Jih oni ni majo, ki imajo v izobilju sred stev za njih vzgojo. Pritajeno govorice čuje v čaaih, ali jasnosti ne more najti» Povprsša zdravnika, ki mu povs, da o taki stvsri ne sme govoriti. Saj bi ne bil proti, ako bi jih mogsl za doatno oskrbovati. Otroci so njegovi In priprsvljen je storiti vse zs nje. Dela in pritrguje tudi v škodo laatnuga zdravja, sa-mo ds odklanja skrajno bedo od hiši*. Skrb se mu povošava, ko člta v časopisih'o neizgibno pri hajoči gospodarski krizi.
Časopisje opominja, da so sklsdiščs prenapolnjena Izdel kov in našteva. Milijone parov Črevljev je vzkladlščenlh, volnenega in bombaževega blaga, Izgotovljene obleka Je naložen»' do vrbs, hišne opreme nimajo več ksm nalagati, živil "se skoro no izplača vzkladlščlti več, n« I »olju Jih puščajo segnitl. Na kupe jih vozijo da tam končajo, izpostavijo strsže, ds jih nikdo ne odnaša. V morje Jih mečejo, da tako obvarujejo trg. Vsega, kar se v deželi izdeluje, Je preveč, sil trgs ni mogoče dobiti, ds bi se prodslo in naredilo prostor za nove izdelke.
Ves v skrbeh mož čita in pre bira tako modrovasje. KsJ bo, ako izgubi delo. Čevlji vsi raz trgani, obleka ponošena, na par posteljah leži cela družina po doljem in navprek. lUšna o-preme. kolikor je je, vsa razpada, kuhinjska oprava v nič boljšem stanju. Ksko rsd bi ns-kupil vsega in pomagal spraviti trg v tek, ali plače dofclva pre-male, KazmlšIJuJe: sko bi dobil
Podporni Jidiota
lokorp. IT. Jwagn 1S07
GLAVNI STAN. 2SS7-IS SO. LAWNDALE AVK. CHICAGO, ILLINOIS
Izvrševalni odbor:	<
UPRAVNI OD8KK: Predsednik Vincent Calnkar; podpredsednik Andrew Vldrlck. R. P. D. T Uex les, Johnato»n, Pn.j gl. tejnlk Ute* Noveli; tejaik bolelákegs oddelke Lovrenc Grndllek; gl. blagajnik John Vogrlrh; nrednlk (leitile Joáe Kaveri-ulk; upravitelj glaeile KUlp (iodinet vrhovni adravnik Hr. V. J. Kern, USS Se. Clair Ave.. Cleveland. Ohio.
GOSPODARSKI ODSKKi t Prank Somrak, prednednlk. »M K. 7Uh SU Clevebnd. Ohio; Prask Aleak, 1114 M. Crawford Ave., Ckleafo. III.; Jacob Zupeaílí. 1617 S. Midge-way Aves Ckleage. Ill
POROTNI ODSKKi Joka Gsrftek, predsednik. 4U W. Hay St.. SprlagfleM. III.) Jokn Tréeü Bea II. 8trabane. IVj Tony Sckraget, R. P. D. Ne. I, Jokneton CUy, lILl Prank Podboj, Bos •!, Park Illll, Pa.t Anton dular. Uoi 104. Grone, Kane.
BOLNIftKI OIlHKKt OHR KONJ K OK ROll Kt Uvrcnr (iradliek. aft&7-ft» So. Uwndele Ave..
Chicago, HI.
VEHOUNO OKROfcJK: Joaepk Stork«, R. P. D. t. Res IM, W*el Newton. Pa.| Anton Akra«, Uli H. 7ttth 8t., Cleveland, Ohls.
SAPA ON O OK ROÍ J Ki Jacob Ha leh, R. R. •, Rea It, IMtiebarg, Kane, ss Jugoaapadi Prank K lun, Boa »SS, Ckiskolm, Minn., «a aev. aap.; Joka Ga-loh, Bot 144. Rock Springe, Wyo.
/	Nadzorni odbor:	.,
Prank Zaje. predsednik, SIS» W. Mik SL, Chicago, IU., Udvlk Medve-lek, I4M St Clair Ave., Cleveland, Oblo; Albert Hrast, MB So. Pteree BL, Milwaukee. Wis.
Združitveni odbor:
Prank Vidmar, predsednik, MOI Augusta Si., Cklcago, III; Jokn Ollp, 34!« So. Cltrton Park Ave., Chicago, lll.| IVter Geekel. SMI So. Broadway. Denver, Colo.
POSO® 1—Korespondenca g glavnimi odborslkL kl delt Je v gfttvaea uredo, at vrši la kole i
VSA PISMA, kl at ntttitjo nt posle gl predeednlkt. te sstWvtt Pre* sednlltve S. N. P. J„ MA7.8I So. Ltwndtlt Avt. Ckletgo, IB.
VSR SADBVK ROLNIŠKK PODPORK SB NASLOV Ki Belnliho tajništvo S. N. P. j; MI7-M So. Ltwndtlt Avt.. Chletgo, IIL
DKNARNB POŠ1UATVK IN STVARI, ki to Uitjo gl. Iivištvalstcs odbort Is Jtdaolt voMe ho ntslove: Ttjtlstvo S. N. P. J« M57-M So. Lewa-dtlt Ava« Chletgo, III,
VSB ZADtCVB V KVKZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI tt poliljtjt ne aatlovi Blagajnlštvo S. N. P. J„ MftT-SI So. Uwsdale Avt.. Ckl«tft, III.
Vtt prltolbo glede potltvtn|t v gl. Iivrltvtlsesi odboru tt saj po«|t)s Prssk Ztjct, ptedeednlku nadsornega odbora, llftr naalav je igoraL
Vsi prltlvi ss fl. porotni odsek et ss| pollljaje ss asalovi Joka Oorltfc 414 W. Hty St« Hprlngfleld. IIL	""" -
V ti dopisi ht drugI spisi, ntsatnIU, oglaal, aarotaiaa Is tpMi vso, ka» |s V tttbl g gUsltom Jtdnete, aaj tt ptfUJa nt attlttt MI7-II Bs. LaW t dt le Avt.. Ckleego. II).
lavcev, vendar vu predobro, ds mu ni preddelavec preveč naklonjen, daslravno je vedno vesHio opravljal svoje delo. Raje je bil preveč samosvoj, menda premalo prikupi ji v, na kar dostikrat preddelavcl polagajo več vainostl kakor na spretnost dels.
Kmalu so pričeli odpuščati v trumah, tudi on je bil med njimi, kakor Je slutil. 1'omanjka» nje je postajalo občutnejle t vsakim dnem. V dolg se Kakopa-tl, na koga In H<l" mu bo poso-Je.vai. Nikjer ne vidi ithods, hodi nsokoli In Išče delo od %ore do mraka, zvočer se vrača domov lučon, utrujen in duševno pobit, /ena jadlkuje, se Jesi nad njim, ker ne dobi dela. ftvojo trpkost skuša tešiti s tem, da mu prod-baejva postopaštvo, tošl gorje in se huduje nad nJim, kakor da bi bil on vsega kriv. Ob praznikih sta tiščala v stanovanju, ds se izogneta prezirljivim pogledom, ki se nad rsvščino tsko rudi razgledujejo, ne rszumevšl bolesti v nesreči. Otroci Jima kaftejo raztrgane Čevlje, zašite oblekice, to#.IJo, da so gladnl, da niso dobili zadosti kruha. KsJ boljšegs bi radi imeli za kosilo. Tolail Jih, ko dobi zopet delo, kupi jim novih čevljev, lepih o-blekic, msti Jim speče kolača. Malo iHitolaienJ odlet« Iz hišo.
(Dalja prihodnji!.)
Poklici In dolgost ftlvljeaje.
Nemški profesor Winkler obravnava v reviji "Napredek medicine" vpliv poklicev na ilolgost človeškega ¿IvIJenja. Njegovi zaključki kašejo, da doseftejo najvišjo starost kmetje in duševni delsvci. med slednjimi predvsem filozofi, matematiki, govorniki in unprtnikl. Tudi diplomati učakejo navadno visoko Htsrost. Nssprotno |>a ti4o op*-ša, č« človek opravlja enoatran-sko fizično delo, Pri ročnem de-Isvcu, zlasti pri poljedelcu, se ponovno pokate, da mozeg, ki koncem koneev obvladuje naše organe, nekako zaostane v razvoju. Nasprotno je z duševnimi delavci, pri katerih nastopi te-
lesno propedaaje vsaj po veliki 'pravo "redmVsVVvojVgs dels Tn! večini pred duševnim nazadovs-ravno tsko tudi vsi delsvci, W!nJem.|
lahko vsč svojih izdelkov' nszsj pokupovall, bi se tkladfšča ne prenapolnlla, ne grozils W brez-poaelnott. KsJ more on zsto? Dokler Ims delo. prititks In dels, ds mu škrlpljejo kotti In ds ta po delo pustu opoteka, ko se vreča domov. Morda ne bo tsko hudegs, mogoč* ga ne odslove, ker je eden Izmed ttsrejšlh dr.
Ns krstkott človeškega tlv IJenJa pri rokodelcih pa vplivajo še drugI člniteljl. predvsem te pri njih obrabijo posamezni organi preje, kakor pri umttvnnl-klh. Med aksdemičnlml poklici j* usojeno najkrajše šlvljenje zdravnikom. To te pripituje nji-liovl preža|»o»leno«t i, odgovorno-»ti in nedottatnem tpsaju. ka-
terega si mors zdrsvnlk Čssto prikrajšati.
Med rokodelci live povprečno najdlje mizarji, polog njih peki, mesarji, zidarji in potem šale krojači In čevljarji. Krajše je še tivljenje kamnosekov, rudarjev, barvarjev In pleskarjev, le večjim nevarnostim pa so v pogledu smrti Izpostavljeni pivovar-narjl, vozniki ter gostilniški ter krčmarskl nameščenci. V splošnem sodi prof. Winkler, dS poklic v Iz vestnih primerih lshko ugodno vpllvs In celo podaljša človeško življenje, zlasti če ljudem prijs In če si v nJem zlasti v poznejših letih preveč ne naprezajo moči,
Dve darili
\ za nove naročnike
Kdor m potrvši v tetami kaah paaH in dobi ose« pelletaik ali štiri celeletsi ssnšsbs is issf-sik 'tre.vile" is peiQe eels viele aprsvsiétva, Mi krasae
ispoBspojno piiaino pero b
ivtomatižni ivinénlh
i lepim pwliéisfcB lesktsi
S. N. P. J.
1KZNAM PRIRBDR StXlWNBKtP ORGANIZACIJ V CNICAOt).
I'eveko droit ve "Slovna", dne IV. maja v Urvaitktsi šosis,
So. Chietfo. Orkeeter S. N. P. J.—Koncert S »la-
dlosko igro dne i!W. majt v dvortsl S. N. P. i.
"Basket Pirn le" dat It. junljt. "Pioneer" v Willow Sprlnft Porest Preserve.
Plkalk šrsštvt a. I S. S. P. V, dat
II. junije pri Vidmarju v WIBtw Sprlnftu.
Plkalk društva "Zarje", das 17. js-aljt prt Vldaurju v Willow Sprbtfftu.	— J
Mladi neki oddelek droftev S. N. P. I. v Chletgo. plkalk v Ls Ortag* P*r' ko. Purest Preserve, dae II. julije. Plkalk droll v t "Zveš" št 71 J. S. K. i. dne 4. julija pri VldsMfJs V Willow Sprliigea. Pleneer. Piknik dne 14. avgusta v W Plin t rj» vem vrtu, W I I I e w Spring», IU. Zvesa slovenekih ergealterll. pttnlk dne II. evgOsle pri Jehn« Widmtr-jo, Willow Springs Pioneer piknik dne II. »epUonbra V
ek to-
CIt renden Hille«. 1(1 Veaebce dr nit »t Pioneer dne I.
brt v tvditoriju Š. N P J. OPOMBA t Ake pvlredot Vstege dre-Itve al etntlene v gornjem mt, aperné! to datum 1« detke ta aaslevi JOHN I IM a. R** i*e Ara.
IfMraJI» xs sam
BISERI IZ SVETOVNE LITERATURE
P. M. Dostojevski:
Iz življenja Stepana Troflmo-fita Verhovenskeii
(Dalj« J
Saj ne trdim, da ni prav nič pretrpel; le o tem sem zdaj docela prepričan, da bi bil lahko nadaljeval o svojih Arabcih kolikor drago, če bi bil dal tiatih par potrebnih pojasnil; toda po-lakomil se je časti in si s posebno naglico enkrat za vselej vte-pel v glavo, da mu je "vihar o-kolnosti" razbil karijero za vae žive dni. Pravi vsrok izpremem-be njegove karijere pa je bila medtem — da povem vso resnico — te davna in zdaj spet obnovljena rahločutna ponudba Varvare Petrovne Stavroglne, zelo premožne soproge genefal-nega poročnika, naj bi prevzel vzgojo in ves umstveni razvoj njenega edinega sina kot viiji pedagog in tovarii, seveda z ble-stečo nagrado. Enkrat je dobil to ponudba te v Berlinu, tleti Čas, ko je pfvič ovdovel. Njegova prva žena je bila lahkomiselno dekle is naie gubernije; poročil jo je v rani, ie nerazsodni mladosti, in zdi se, da je prestal | to osebo kljub njeni mikavnosti dosti gorja, zaradi po-
manjkanja vzdrževalnih sredstev in vrhu tega Ae drugih, deloma delikatnejiih vzrokov. U-mrla je v Parizu po triletni ločitvi od moža ter mu zapustila petletnega sinka, "sad prve, radostne in ie neskaljene ljubezni/' kakor se je nekoč izvilo Ža-lujočmu Stepanu Trofimoviču v moji navzočnosti. Dečka so takoj poslali v Rusijo k oddaljenim tetam, ki so ga vzgajale ves čas v svojem zakotnem gnezdu. Stepan Trofimovič je odklonil takratno ponudbo Varvare Petrovne in se kmalu spet oženil, ie preden je minilo leto, in, kar je glavno, brez vsake posebne potrebe: topot je vzel redkobesedno berlinsko Nemko. Ali to ni bil edini razlog, da je odklonil vzgojiteljsko mesto; mamila ga je takrat bučna slava nekega nepozabnega profesorja, pa je hitel tudi on za stolico, za katero *se je pripravljal, poizkusit svoje orlovske peroti. In zdaj, z osmojenimi krili, se je naravno spomnil ponudbe, ki je bila že odkraja nevarna njegovim načrtom. Nagla smrt druge žene, ki ni preživela ž nJim niti leta dni, Je odločila vse. Da povem naravnost: vse se je uredilo po žarkem sočutju in dragocenem, rekel bi, kl§sičnem prijateljstvu, ki ga mu je ohranila Varvara Petrovna — če smem
(praviti o prijateljstvu takien izraz^ Vrgel se je v objem tega čustva, in to je obveljalo za več nego dvajset let. Zapisal sem, da se je vrgel v objem, ali bog ne daj misliti zatdskaj nepotrebnega; ta objem je treba ume-vati zgolj v naj v lijem nravstvenem smislu. NaJrahlejia in naj nežnejša vez je združila tolikanj znameniti bitji na veke.
Mesto vzgojitelja je spreje tudi zato, ker je mejilo majčkeno poaetVece, zapuščina prve žene 8tepana Trofimoviča tik ob Skvorešnike, prekraano imetje Stavroginih v okolici našega gubernskega mesta. Vrhtega se je bile še vedno mogoče posvetiti znanosti v tišini kabineta, nemotenemu po ogromnost vseučiliikih opravkov ter obogatiti domače slovstvo z najglobljimi raziskavanji. Z raziska-vanji ni bilo nič; zato pa se je izkazala možnost, stati pred domovino vse ostalo življenje, več nego dvajset let, kot neke vrste vteleien očitek, po besedah narodnega poeta:
Pred domovino odsehmal si kot živ očitek stal, liberal - idealist.
Toda oseba, ki jo misli narod nI peanik, je imela mogoče pravico, požirati vse Življenje v takem smislu, če bi ji ne bilo pre-dolgčas. Naš Stepan Trofimovič pa je bil v primeri s takim ljudmi zgolj posnemalec, ki se je rajši zleknil po dolgem, kakor da bi ae moril atoje. No, bodimo
MAKS TWAIN i
MALI KLATEŽ TOM SAWYER
Poslovenil I. Molašsk.
(Daljo.)
"No, ne vem — sdi ae «nI pa nekako, kakor da eem Jih videl."
'Potem sta šla naprej, ti pa —
"Jaz pa sem šel za njima — da. Tako je bilo. Hotel sem videti, kaj imata, ker sta ae tako plašila. Zasledoval sem jih tja do vdovinega plotu, kjer sem se v temi ustavil in slišal, kako Je prosil tisti razcapanec za vdovo In kako se je ftpanec zaklel, da ji pokvari zunanjost, prav kakor sem povedol vam in vašima dvema —"
"Kaj! Gluhonemi Je rekel vse to?"
Huck je naredil novo strašno napako! Sto-ril Je vse, kar je bilo v njegovi moči, da ne bi vzbudil V starem najmanjšega suma, kdo je ta dpanec, in vendar ae je idelo, kakor da go hoče pripraviti njegov jeeik v zadrego navzlic vsem rfjegovlm naporom. Poskusil je nekolikokrat, da bi se izvlekel iz škripcev, pa starčevo oko se je upiralo vanj in delal je napako sa napako. Odajci Je rekel Waleičan:
"Dečjto, ne boj se me, sa ves svet ti na bi hotel skriviti lasu na glavi. Ne — čuval te bom — čuval te bom. Ta Spaneč ni gluhonem; to ti je ušlo proti volji; tega ne moreš več utajiti. Ti veš nekaj o tem Spancu, kar bi rad sase prldr-tal. Pa le zaupaj meni — povej ml, kaj Je, in ml zaupaj — ne bom te isdal."
Huck je pogledal sa trenutek starcu v po-i itene oči. nato pa se Je sklonil in mu zašepetal na uho:
"To ni Spanec — Indianec Joe Je!"
VValeščan je padel skoraj s svojega stola.
Cez trenutek pa je rekel: -
"Sedaj Je vse jasno. Ko si govoril - o pre. luknjanju uAes in preresanju nosa, sem mislil, da je to tvoja lastna Isnajdba; beli ljudi se ne maščujejo na ta način. Pa Indijanec! To Je nekaj drugega!"
Med zajutrkom sta se razgovarjala dalje in starec Je povedal, da so vzeli prejšnjo noč, prodno so se podali k počitku, svetilko ter Šli gledat, ali nsjdejo morda pri plotu In okoli krvavih sledov. Našli alncer nlsO nobenih, pač )>a velik sveten j poln —
"Cena!"
Ce bi bile te besede blisk, ne bi bile mogle priti bolj iznrnada skozi obledele Huckove ustnice. (Vi so mu bile izbuljene, dihanje mu Je zastajale — ko Je čakal na odgovor. Waleščan Je osupnil — gledal debelo — tri — pet— de-set sekund, potem pa je odvrnil:
"Tatimtkega orodja."
"Slišiš, kaj pa je s teboj?"
Huck se je zgrudil vznak. (Vihal počasi, pa globoko, neizrekljivo hvaletno. VValeičan ga je motril resno, radovedno — takoj nato pa Je rekel:
"Da. tatinnkega orodja. Videti je. da ti de to zelo dobro. Kaj pa te je tako vznemirilo! Kaj si pa mislil, da smo našli?"
Huck Je bil v škripcih; oko Je bilo vprašujoče uprto vanj vae bi bil daj. če bi mu dal kdo «nov za primeren odgovor. Pa ni* mu ni l>adlo v glavo; vprašujoče oko je postajalo boli in bolj prodirljivo — brezmmeln odgovor mu Je prišel na miael — ni bilo fa«a. da bi ga pretehtal; zato Je odgovoril tjavrndan a slabotnim glasom:
"Nemara knjige od n*d«*lj«ke Me."
Ubogi Huck je bil preveč zmešan, da bi ae bil nasmejal, «taree pa »e Je veselo zakrohotal »s ves gla«. pretresal kose svoje anatomije od
nog do glave in končal a trditvijo, da je 'tak srtieh toliko vreden kot gotov denar v žepu, ker ssianjša sdravnlkove računa. Nato pa je pristavil:
v, "Ubogi fante, vea bled si in prq>aden; gotovo ti nI dobro. Ni čuda, da si malo 'zmeden In i» ravnotežja. Pa ti kmalu odleže. Počitek in spanje te kmalu popravita, kakor se nadejam." 'V* Huck je bil isven sebe, ko je pomislil, kakšen bedak je bil in ae izdal s takim sumljivim vznemirjanjem; nI bil več mislil, da bi bil v o-nem svežnju zaklad,- brž ko je slišal razgovor za vdovlnlm plotom. Pa on je ssmo mislil, ds ni bil ssklsd; videl tegs ni. Zato so bile besede o zaplenjenem avetnju malo preveč za obvladanje občutkov. Vobče pa je bil vesel, da se je sgodil ta mali dogodek; sedaj je namreč vedel bresdvomno, da ni bil ta sveženj pravi sveženj, in zato je bila njegova duša mirna in nad vse sadovoljna. Da, kakor je kasalo, se je gibalo vse v pravi smeri; saklad mora biti še vedno ' na drugi številki, ljudje bodo še danea vjeli lopova, on in Tom pa se bosta polaatila1 ponoči zlata bres vaške težkače in ne ds bi se jima bilo treba bati, da M jih kdo motil..
Ravno ko je bil sajutrek končan, se je sa-čulo trkanje na duri. Huck Je planil pokonci ter iskal primernegs skrivališča, ker ni hotel biti niti Izdalaka v zvezi z minolim dogodkom. WaleŠčan je odprl-vrata in v hišo je stopilo več gospodov in gospe, med njimi Douglasova vdova, ter opazil gručo meščanov, ki so plesali na hrib, da bi si ogledali plot. Torej se je rasnesla novica.
Starec je moral povedati avojim obiskovalcem celo zgodbo. Vdovina hvaležnost za rešitev Je bila odHrftosrčfta.
"Niti beaedfce. gospa. Nekdo drugi je, ki ste mu dolžni prejkone več hvale, nego meni in mojima sinovoma; pa on mi ne dovoli, da bi i-menoval njegovo ime. Ce bi ne bilo njega, bi tudi ml ne šil tja."
Te besede so naravno vzbudile tako radovednost, da ao skoraj zasenčile glavno zadevo. Ker pa starec ni hotel izdati svoje skrivnosti, jih je radovednoat naravnost razjedala in so jo raznesli po celem mestu. Ko je izvedela vdova vse, je dejala:
"Sla sem leč, brala v postelji in zaspala tako trdno, da nlaem slišala hrupa. Zakaj me pa niste prišli sbudlt?"
> "No, mislili smo, da ni potrebno. Da bi se ta dva lopova vrnila. nI bilo verjetno. Orodja alpt* imela več in kaj jima bo pomagalo, če bi vas sbudill in prestrašili do smrti? Moji trije črnci so strašili celo ostalo noč vašo hišo. Ravnokar so se vrnili."
Vedno več obiskovalcev je prišlo In je bilo treba kar več ur pripovedovati in ponavljati celo zgodbo.	\
Za čaaa počitnic ni bilo tudi nedeljske šole. vendar je bil vaak zarana v cerkvi. Vznemirljivi dogodek so dobro pretresali. Prišel je glas, da niso dobili še nobenega sledu o feh lopovih. Po pridigi Je stopila žena sodnika ffbkherja k gospe Harperjevi. ko se je premikali* množico po srednjem delu cerkve in rekla:
"Ali bo spala moja Becky cel dan? Sem pričakovala, da bo močno utrujena."
"Vaša Becky?"
"Da." Je odgovorila osupla. "Ali nI ostala sinoči pri vas?"
"Joj, ne!"
Gospa Thatcherjeva je prebledela in se «grudils v klop, ravno ko je prišla mimo teta Polly v šivahnem razgovoru s neko prijateljico.) In teta Polly je rekla:
"Dobro jutro, gospa Thatcherjeva. Dobro jutro, goapa Harper jeva. Mojega fanta zopet nI bilo domov. Mislim, da je oatal sinoči pri va« — Pfl	vaju. Sedaj se pa hoji priti v -
cerkev. Bova ie zaropotala." (Daljo pnhodnj..' »
pravični: vtelešenost očitka mu Je ostala tudi v ležečem položaju, tem bolj, ker je v ozkem krogu naše gubernije tudi to zadoščalo. Da ste ga videli med nami v klubu, kadar je sedel h kartam! Vaa njeova prikazen je govorila: "Karte! Jaz se spravljam z vami na wfcitt! Kako se to sklada? Kdo bo dajal odgovor na to? Kdo je razbil mojo delavnost in jo iepremenil whist? Eh, reva si^ Rusija'' In dostojanstveno je udaril s srčnim asom. ) ,
V resnici je strašno rad vrge karte; posobno zadnje čase je imel zaradi tega pogoste in neprijetne prizore z Varvaro Pe-trovno, tem bolj, ker je venomer izgubljal. Ali o tem pozneje. Ompnim le, da je bil mož tenke vesti (to se pravi, včasih) in ga je valsd tega neredko grabila potrtost. Vse dvajset let njegovega prijateljstva z Varvaro Petrovno ga je obšla redno po trikrat ali štirikrat na leto "civilna bol", kakor smo jo imenovali med seboj, to je, navadna tegoba, le da je Imela Varvara Petrovna ono besedico rajša. Pozneje se je začel razen v civiln boli potapljati tudi v šampanjcu; vaeh trivijalnih nagnenj pa ga je obvarovala paznost Varvare-Petrovne do smrti. Mož je bil tuintam tako čuden, da je res potreboval pestunje; naj navadne j ši smeh sredi najvzvišenej-še tuge nI bil pri njem nič redkega. Bile so minute, ko je govoril celo sam o sebi v humori-stičnem smislu; in ravno humo-rističnl smisel je bil tisto, česar se je Varvara Petrovna najhuje bala. Bila^je ženska klasičnega tipa, mecenatka, ki se je ravnala v vsem edino le z vidika višjih nagibov. Globok je bil dvajsetletni vpliv te dame na njenega ubogega prijatelja. O njej bi trebalo posebej govoriti, kar tudi storim. •
(Payo prlhodpjič->
NAZNANILO IN ZAHVALA.
RADA BI IZVEDELA, kje se nahaja Jos. Ražem, svoje» časno je bival v Westland Camp 25, Box 5, Michigan. A sedaj ne vem, kje je. Cenjene rojake uljudno prosim, če kdo ve za njegov naslov, naj mi to naznani, ako bode sam Čftal te vrstice, naj se priglasi, ga prosim, svoji teti, Uršuli Kučer, št. 188 Senožeče, Venezis, Giulia, Italija.
(Adv.)
Zelo važio za aarožaike
Prosvete.
• i
Po aklep« aeje glavnega od bora S. N. P. J., sborujočega meseca februarja, 1927, ae POVIŠA NAROČNINA ZA DNEVNIK PROSVETO ZA $1.00
Ta aklep atepl v: veljavo od 1. julija, 1927, naprej. Upravni Atvo želi, da naročniki in član-atvo ta sklsp upoštevajo, kajti bil je potreben, da se ohrani llat, kakoršen je, povečan na ae-dem kolon Ae sa naprej In tako da Imajo naročniki več dobrega gradiva.
Seja je tadi sklenila, da ae da vsem naročnikom, ki so ie sedaj naročeni na llat, prilika, da Shko plačajo po stari ceni svojo naročnino in vai, ki tako željo, lahko to Isvrše do 1. julija, 1927. To valja tudi sa vae one, laterim poteče naročnina po 1. juliju, da lahko plačajo aedaj sa nsorej Ae po stari cenL
Hrfatje^s sestre, sedaj imate priliko, da poAljete naročnino, predno stopi v veljavo sova ce-. Caaa je Ae akoro dva meseca, vendar hitite s pošli Jat vi Jo vaAe naročnine Is pridobita Ae kakega novega naročnika. Zapomnite, da je čaa do 1. julija, 1927, Cene po 1. julijs, 1927, bodo: Dnevnik sa celo leto $6.00, sa pol leta $SJ0.'
Claal doplačajo sa celo leta 14.80, sa pol leta 92.40.
Za starš domovino etane sa celo leto ia.00, sa pol leta $4.50.
Za mesta Chieago Is Cleero, sa cele lete $7.10, sa pol leta $3.75.
Te sove eess slepijo v veljavo takoj po L Julije. 1927.
Bratje Is sestre, hitite a pa-šlljatvijo saračslse. dokler ae ali je cene.
FILIP GODINA, upravitelj.
Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem tužno veai, da je za vedno preminil moj brat
MATU A RWE.
Ponesrečil se je pri delu na farmi dne 16. maja. Umrl pa je 20. maja t. 1. v Lene, Wis., od koder so ga prepeljali 21. maja v Waukegan, 111. Pogreb se je vršil po civilnem obredu dne 23. maja 1927. Zapustil je soprogo, hčerko in brata tukaj. V starem kraju pa dve sestri. Rojen je bil na Stari Vrhniki leta 1871, po domače znan kot Rodetov Matija. Na tem mestu se prav iskreno zahvalim vsem za krasne darovane vence in za vožnjo pri pogrebu, vsem, ki so se vdele-žili pogreba in vsem, ki so karkoli dobrega storili za mojega brata.
Ti pa dragi brat dokončal si trpljenje svojega življenja, dohitela te je start ob potu tvojega dela. Počivaj v miru in lahka naj Ti bode hladna ameriška zemlja. Jaz in moja družina se te bomo spominjali vse svoje žive dni. Žalujoči brat Jakob Rode in družina, v North Chicagu, 111.
DObRO DOfiLI ZAVOJ. '
Vsak mož je lahko prepričan, da bode njegova aoproga zelo za-doovljna, ako ji prinese dbmov Trinerjevo grenko vino, katero je velika pomoč za vsako hišno gospodinjo. Ako se kdorkoli v družini pritožuje vsled slabe slasti do jedi, neprebavnosti,
zaprtnice, glavobola, splošne o-slabelosti, mu Trinerjevo grenko vino vedno prežene take sitnosti povzročene po želodčnih nered nostih. Iz vseh strani Združenih držav in Kanade se čujejo enaki zadovoljni uspehi. "Marca 6., Raspeburg, Md. Jaz rabim Trinerjevo grenko vino že zadnjih 10 let, brez njega bi .mene najhitreje ne bilo več tukaj. Frank Tricka." — "Aprila 11, Melville, Sask.,- Canada. Slavno Trinerjevo grenko vino je zelo dobro in izvrstno zdravilo. E- Wydymow-sky." Vzorec se pošlje na prejem 15c i» Joseph Trlner Company, 1888 So. Ashland Ave., Chieago, 111. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili, tudi ako ga prav nima v zalogi, lahko vam preskrbi/Triner's Fli-Gasa, kateri umori muhe in komarje takoj. Ima vijolični vonj. Pol pinta 40, pint 76c (po pošti 50 in 90c.)— (Adv.)
x NA PRODAJ JE pet sobna hiša, končana znotraj s finim hrastovmi lesom, kuhi, nja in pritličje. Lot meri 60x-9711^. Cena je samo $6000.
Nadalje prodam malo "Ko-taž" hišo in garaža za dva avtomobila; lot meri 60x137^ in ae nahaja v lepem prijaznem kraju. Cena samo $2,200. Oglasite se osebno pri lastniku na naslov: Fred Bičan, 43th Street in Wenonah A ve., Stickney, 111. -(Adv.)
NA PRODAJ JE
dvonadstropna, sedem sobna hiša, podstrešje, iz opeke sezidana klet in garaža. Vse za nisko ceno $5,950. Lota meri 87% čevljev. Elektrika in pl^i v hiši. Oglasite se osebno na: 2685 So. 59th Ave., Cicero, 111. (Adv.)
, NA PRODAJ h oprema sa sprejemno sobo trije komadi "Walnut Parlor Set" iz pravega španskega usnja, vre-den $225, se proda za nizko ce-no. Oglasite se na: 2641 South lloman Ave.	(Adv.)
Matere in Hčere.
M. mmj**«* k* u „	^
■■■«a tefe MM
P*r dn.vlh Num-Ton.
"""T	tor^Z Z
I * mMmm. Ma rde«u kri. mJt »Ihm, U*m ta hxtoriu, ^.U
. /T? 'T* •U4'	MUuiau,.
ÏL!"ÏΣîl.7 ir r -
A*®»" <* te PmIcusité. Vm aií Z •Un.. ttevMMlt0H	Jr ^ m vftivati In ik>4«u1í .. u».. feljíi ukü, 6. V*m te «• rn¡ pnéptml mi «te.,,,*. ¿ Um potete* takoj v tekaroo in kupit« fiZ N u«a-Ton«. Na »Pr-Jmtt, nado^ui. VtivJ. trn io »ar dai In éa m ne poiutiu boljè, ¿„ «a na «Mite bolj«*. Matte ostalo niuj 1(. karnalrju. ki vam ko povrnil vrni danar h «tetevâtolji Nu««-Ton« aahtertjo & karnarjav. da tenUJo aa tato in povri,«w «tenar, éa Blata sadovoijni. — Priporoči,, janéana in n« prodaj v wart tekarnah ___' (Adr.)
KNJI2EVHA IATKA S. H. P. j.
ima v zalogi aledeče knjife:
AMERIŠKI SLOVENCI—is vrstna krasna knjiga, obaega 682 atrani, trdo vesana, vredna svoje eana, atane.45.00 Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahke razumljiva knjiga » učenje angleščine, g podatkom rasnih koristnih informacij, stane aamo... >......M.....M........M. $2.00
Zakon Biogeneaije—tolmači naravne satOfie In splošni
• razvoj, knjiga iz katere samorete črpati mnogo naukov
sa telesno in duševno dobro—........................$1.50	B
Pater Malaventnra—V Kabareta—zanimiva povest is živ-	■
ljenja ameriških frančiškanov, In doiivljaji rojaka, is-	■
vratno apopolpjena a slikami--------------------------41.50	■
Zajedale!—resnična povest la prava Ilustracija doalaj akri-	i
tega dela življenja slovenskih delavcev v Amerlki.$1.75	«
Jlauala Hlggina—kraana povest, ki jo je apiaal aloviti	■
ameriški piaatelj Upton flinclair, poaMvanfl pa Ivan	■
MOlek .•••....M.......K...H.......Ml.H«.mM.M.......,.MM.«M.H......,$l,00 g
Zapisnik 8. redne konvencije & N. P. J« 202 atrani mehko^J| vesana, stane samo—----------Tr—t...........................50e B
"Hrbtenica"—drama v treh dejanjih a prologom In epilogom—mehko vezana, stane aamo________.25e
"Informator"—knjižica a vsemi potrebnimi podatki o 8. N. P. J.—zelo priporočljiva sa člana etane aamo..20e
Pilite panje na:
KNJIŽEVNA MATICA &N,P. J.
2667 So. Lawadala Ave, Chieago, ffl.
Ail ate še naročili Preeveto ali Mladinski list avojema prijatelja ali eorodnlku v domovino? To je edini dar trajna vrednosti, ki gasa mal denar lahka pošljete svojcem t
Ali ste že začeli
agitacijo sa DNEVNIK PROSVETO? Kampanja je aedaj v polnem teku ln prvi uspehi ao ae že pokazali. Ne hodite vi sadnji s priglašen jem v to kampanjo. Pričnite takoj! Pridobite svojega znanca ln prijatelja, da ae takoj naroči na Pronreto. Čaka vas lepa nagrada, če pošljete dve aH več obnovljenih naročnin; ali pa vOaj eno novo.
Bres odbite provizije ste sa enega novega naročnika sa pol leta upravičeni do knjige "JIMftfT HIGGINS," vredne $1; sa celoletno naročnino dobite "SLOVENSKO-ANOLEdKO SLOVNICO", vredno $2, ali pa druga knjiga la naložbe "Književne matice" ▼ vrednaatl $2.
Za dve celoletni naročnini dobite lepo In debelo knjigo "AMERIŠKI SLOVENCI", vredno $5, ali pa droga knjige v vrednosti $5.
Val bratje In sestre S. N. P. Jn takoj na delo sa nove nsroč-1 nikel Zlasti pa dopisniki, ki pišete, kako prUjaNJena vam Je Proaveta. Sa s agitacijo dokalHa, da vam je rea priljubljena In da delate sa njeno razširjenje.
Naročnina je sa celo leto $5, aa pol leta $2.60; sa Chieago Is Cicero celoletno $6.50, sa Evropa 98.
izpolniti m uaszrrs ta koto*.
PRO8VETA, BSI7 8e. Uvadale Ar^ Chicase, mínete. Prikrita* debite aaro¿nlao $. bael (Vaslev
..............•••.............. ..«•••
.............S* • • • .......,.,.,,«,,,,,M., . ¿tVéW,. ....... $. .«■• • • •
Naslev v.... <
Ima ..
Naalov
Vaš sosed
NAROČITE 81 KNJIGO AMERIÔK1 SLOVENCI."
izgleda, da ima svojo hranilno vlogo v ti banki. Gotovo je pričel vlagati že leta nazaj in hranil do aedaj.
Danes je ali lastnik hiše ali pa za svoje prihranke kupuje naše
prve vrstne bonde ali hipoteke (morkeče).
« •• * * . ■ /
Sledite njemu tudi vi, ter Vložite svoje prihranke v največjo
Slovensko Banko v Ameriki
KASPAS AIE HC AR STATE BMK
Patoraafe v
MtMTtU ri i
Rvrape
ltoo BLUE ISLAND AV&, vogal 1». ulice
CHICAGO, ILL.
VARNA BANKA ZA VLAGANJE VAÔIH PRIHRANKOV