PoJtni urad 9021 Celavec — Verlagsposiamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsorl Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 iil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. ■■■■■■■S mim Letnik XXIII. Politika izzivanja in zastraševanja Zakaj vedno dvojna merila? Na zasedanju posvetovalne skupščine Evropskega sveta v Strassburgu je prišlo do precej ostrega spopada med zastopnikoma Avstrije in Italije, ki sta zavzela stališče k južnofirolskemu vprašanju. Avstrijski zastopnik Alois Leitner je v svojem govoru opozoril, da je število Italijanov na Južnem Tirolskem v času od 1910 do 1960 naraslo od 7000 na 128.000 oseb, medtem ko je število nemško govorečih prebivalcev nazadovalo za 5090 ljudi. Zato se avtonomija za Južno Tirolsko ne sme omejevati le na politično samoupravo, marveč mora jamčiti tudi gospodarski in sociološki razvoj nemško govoreče skupnosti. Kot predstavnik Italije je odgovoril poslanec Lucifero Da-priglieno, ki je s precejšnjo ostrino ugotovil, da je Italija pripravljena priznati nemško govoreči manjšini na Južnem Tirolskem isti status, kot ga je Avstrija pripravljena priznati slovenski manjšini. V tem bi vplival na vlado v Rimu, pa čeprav bi bilo treba zahtevati spremembo italijanske ustave in ustvarili kategorijo privilegiranih državljanov. O V našem listu smo morali na žalost že večkrat ugotoviti, da se poslužuje Avstrija različnih meril, kadar gre za obravnavanje manjšinskega vprašanja: za manjšino na Južnem Tirolskem naj bi po tej nelogični logiki veljalo vedno nekaj povsem drugačnega kot pa za slovensko in hrvatsko manjšino v Avstriji. Zato pa se avstrijski zastopniki v mednarodnih forumih potem ne smejo čuditi, če jih kdo neljubo opozori na takšno dvojno moralo. Predvsem bi morali v Avstriji in predvsem na Koroškem nehati s pikolovskim iskanjem formalističnih »razlik" med enim in drugim manjšinskim problemom, kajti v obeh primerih — na Južnem Tirolskem in prav tako na Koroškem — gre vendar za Isto stvar: zagotoviti obstoj In razvoj manjšine. SLOVENCI V ITALIJI ZAHTEVAJO: Uzakonitev temeljnih pravic Komu koristi napačno obveščanje javnosti? Prejšnji teden je bil — kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista — jugoslovanski veleposlanik v Avstriji opolnomočeni minister Lazar Mojsov na uradnem obisku na Koroškem. Ob tej priložnosti je obiskal predvsem deželnega glavarja Simo ter z njim razpravljal c različnih vprašanjih, med drugim tudi >o manjšinskem problemu. O teh razgovorih je deželni tiskovni urad objavil posebno sporočilo, ki pa je v tisku in preko njega v široki javnosti izzvalo živahen odmev. Vzrok je bila trditev tiskovnega urada, da je veleposlanik Mojsov v razgovoru z deželnim glavarjem izjavil, da smatra Jugoslavija manjšinski problem na Koroškem za zadovoljivo rešen. Ceolvški Usti so to vest prinesli kot veliko »senzacijo«, katera pa se je zelo hitro izkazala za neresnično in so morali naslednjega dne objaviti popravek. Veleposlanik Mojsov pa je sprejel tudi predsednika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev ter jima prav tako izrecno povedal, da je vilo poročilo deželnega tiskovnega urada napačno, kajti v razgovoru z deželnim glavarjem je nasprotno govoril o potrebi reševanja manjšinskega vprašanja in poudaril, da je pri tem za Jugoslavije merodajna avstrijska državna pogodba, ki glede slovenske manjšine na Koroškem nalaga Avstriji trajne obveznosti. Napačno objavo deželnega tiskovnega urada so torej popravili in je zadeva — vsaj formalno — spet v redu. Kljub temu pa je ostal neprijeten občutek, zlasti ker to ni bil prvi 'n edini poskus očitnega potvarjanja kakšne izjave o manjšinskem problemu. Nekaj podobnega smo, da omenimo le enega izmed primerov, namreč doživeli med drugim tudi ob lanskoletnem obisku predsednika Izvrš-ffega sveta SR Slovenije Staneta Kav-čica. Zato se nehote vsiljuje vtis, da gre tukaj za nekaj načrtnega, za namerno akcijo, ki pa stvari kot taki prav gotovo ne more koristiti — niti s stališča prijateljskih odnosov med sosednima deželama, niti glede stvarnega ocenjevanja manjšinskega problema. Dejstva, da manjšinsko vprašanje v resnici še ni rešeno, vsekakor tudi Po taki čudni poti ne bo uspelo spraviti iz sveta, kakor ga ne morejo zabrisati izjave, ki smo jih v zadnjem času spet slišali iz koroških oz. avstrijskih pristojnih in nepristojnih krogov. Vsakdanja stvarnost, kakor prihaja do izraza na primer v gonji proti dvojezični šoli in sploh proti tnanjšini ter njenim pravicam, namreč dovolj jasno opozarja na odprte probleme in samo potrjuje upraviče-nost naše zahteve, da je treba nemudoma pristopiti k reševanju življenjskih vprašanj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, in to ne sa-mo v korist obstoja in razvoja manjšine, marveč zlasti tudi v korist o-hranitve miru v deželi. V deželnem merilu je zato, ker Pristojnost ni pri deželni marveč pri zvezni vladi, morda res lažje videti stvari tako, kakor da manjšinsko vprašanje ne bi bilo več problem. Toda ravno te dni smo z najbolj Poklicane in pristojne strani, namreč iz ust zveznega kanclerja Klausa sli-srdi, da doslej še niso bile izpolnjene yse obveznosti, ki jih je naprarr, Manjšini prevzela Avstrija v državni Pogodbi, marveč da bo treba gotove rešitve šele iskati v razgovorih med deželno in zvezno vlado ter obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev. Ko je predsednik socialistične internacionale dr. Pittermann te dni na zasedanju posvetovalne skupščine Evropskega sveta v Strassburgu ugotavljal, da je Amerika pod vodstvom predsednika Johnsona prenehala biti zaščitn>ica demokracije, je imel v mislih seveda konkretno vprašanje. Mislil je podporo, ki jo Amerika nudi sedanjemu vojaškemu režimu v Grčiji in tako vsaj posredno pomaga zatirati demokracijo in svobodo grškega ljudstva. Toda Amerika je zagrešila tudi še razna druga dejanja, zaradi katerih je zgubila vsako pravico, lastiti si monopol v vprašanjih demokracije, svobode in pravičnosti. Tukaj niti ni treba posebej omenjati vietnamske tragedije, kakor tudi ni potrebno obširno govoriti o zakulisni igri, ki jo je igrala Amerika pred in med lanskim spopadom na Posvet ZSO Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ima poleg rednih sej svojih odborov od časa do časa tudi širša posvetovanja, na katerih skupaj z zastopniki včlanjenih organizacij razpravlja o aktualnih vprašanjih. Tak celodnevni posvet je imela ZSO tudi minulo soboto v Celovcu, kjer je bil izčrpno obravnavan politični, gospodarski in kulturni položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter pregledano stanje v ZSO in včlanjenih organizacijah. S tem posvetovanjem bo ZSO še nadaljevala ter ob zaključku začrtala smernice za bodoče delo. Pred petindvajsetimi leti: Srednjem vzhodu. Zadostuje namreč opozoriti na dejstvo, da izvaja Amerika že dolga leta načrtno politiko izzivanja in zastraševanja in da s to politiko na raznih področjih sveta ustvarja nevarna žarišča. Najnovejši primer uveljavljanja take politike je zadeva z ameriško vohunsko ladjo »Pueblo", ki so jo prejšnji teden zajeli severnokorejski patruljni čolni, ker je zaplula v korejske teritorialne vade in tako kršila ozemeljsko nedotakljivost Koreje. Čeprav je ameriška ladja zagrešila očitno kršenje mednarodnega prava (to je nedvoumno priznal tudi kapetan ladje), pa v V/ashing-tonu niti ne mislijo na to, da bi prekršek priznali. Nasprotno, korejskim oblastem so očitali, da so imenovano ladjo »piraisko” napadle na odprtem morju in je torej dolžnost Severne Koreje, da zajeto ladjo s posadko takoj izpustiti, poleg tega pa se opraviči. Zahtevo so tudi primerno ».podkrepili”: začeli so zbirati vojno ladjevje in letalstvo okoli Koreje, doma pa uvedli mobilizacijo rezervistov. Vse to seveda z utemeljitvijo, da gre za »obrambo” pred napadi Severne Koreje, čeprav je moral celo ameriški zunanji minister Rusk priznali, da ne more z gotovostjo povedati, če ladja »Pueblo" le ni »vsaj za hip” zaplula v severnokorejske vode. Pri izvajanju svoje politike izzivanja in zastraševanja se je Amerika torej tudi v tem primeru ravnala po načelu »primite tatu!”. Da pa bi bila njena akcija čim popolnejša, je bbtožila Severno Korejo tudi v varnosfnem svetu, kjer očitno računa s tem, da bo — kakor doslej že tolikokrat v forumih Združenih narodov — spet lahko zlorabila odvisnost nekaterih dežel. V Trstu je imela zadnjo nedeljo svoj občni zbor tako imenovana Slovenska skupnost, ki je ob tej priložnosti zavzela stališče do trenutnega položaja slovenske manjšine v Italiji. Med drugim so na občnem zboru ugotovili, da je politika levega centra (tako imenujejo sedanjo vladno koalicijo v Italiji — op. ured.) prispevala k ustvaritvi ugodnega ozračja za reševanje življenjskih vprašanj slovenske narodne manjšine, kat predstavlja pogoj za uresničitev u- stavno in mednarodnopravno zajamčenih pravic Slovencev. Vendar pa ni dovolj sklicevati se na ugodno ozračje, če temu ne sledita tudi uresničitev pravic in izpolnitev mednarodnih obveznosti. Slovenska manjšina je namreč zaradi neizpolnjevanja teh določil utrpela ogromno škodo ter današnje stanje Slovencev v Italiji ne dopušča, da bi čakali v nedogled na uresničitev pravic, ki jih jim jamčita republiška ustava in londonski sporazum. Zato je občni zbor postavil odločno zahtevo, da vladne stranke in oblasti sprejmejo brez zavlačevanja ukrepe in ustrezne zakone za zaščite narodnih pravic ter kulturnih, gospodarskih in socialnih koristi slovenske manjšine. Protestiral je proti razlaščanju slovenske zemlje v zvezi z razširitvijo industrijskega pristanišča v občini Dolina pri Trstu, končno pa zahteval primerno podporo iz javnih sredstev za slovenske organizacije in ustanove ter zaposlitev sorazmernega števila Slovencev v deželni upravi. Štiri mesta utrjujejo prijateljstvo Na povabilo goriškega župana so se zadnjo soboto zbrali v Gorici tudi župani iz Nove Gorice, Ljubljane in Celovca, da okrepijo medsebojne vezi in položijo temelje stalnim srečanjem predstavnikov teh štirih mest na stikališču treh dežel in narodov. Goriški župan Martina, predsednik novogoriške občinske skupščine Vižintin, predsednik skupščine Ijub-Ijankskih občin Košak in celovški župan Ausserwinkler so ob tej priložnosti naglasili pomen prijateljskega razumevanja in sodelovanja. Skleniti so, da bodo taka srečanja prirejali vsako leto z namenom, da nadalje krepijo odnose med štirimi mesti. Stalingrad - preobrat v drugi svetovni vojni Med drugo svetovno vojno je bilo gotovo mnogo bitk, o katerih bi lahko brez pretiravanja rekli, da so bile več ali manj odločilnega pomena za dokončni izid doslej največjega oboroženega spopada. Eni pripisujejo to važnost tej, drugi spet drugi bitki; v določenem pomenu pa je bila važnega pomena dejansko vsaka, pa čeprav po obsegu morda še tako majhna bitka, kajti vpliv in delež vseh teh bitk se mora upoštevati v celoti. Toda o eni bitki so si vsi edini, da je pomenila preobrat v drugi svetovni vojni. To je bila tako imenovana stalingrajska bitka, trdi in neizprosni boj za zgodovinsko mesto ob Volgi, kjer je bilo dokončno zaustavljeno do takrat navidezno nepremagljivo napredovanje nemške vojske. Če se v teh dneh spominjamo dogodkov, ki so se odvijali pred petindvajsetimi leti, potem je treba navesti nekaj osnovnih podatkov o bitki pri Sailngradu. Na področju okoli mesta in v samem mestu so se na eni strani Nemci in na drugi strani rdečearmejci borili z vsemi razpoložljivimi silami. U Bila je to največja bitka, saj računajo, da je v njej na obeh straneh sodelovalo okoli dva milijona ljudi. ^ Bila je to najdaljša bilka, kajti trajala je polnih 200 dni; začela se je sredi poletja 1942 in končala v prvih dneh februarja 1943, ko je nemški vojskovodja na tem odseku, maršal von Paulus, po dolgem in nesmiselnem obotavljanju končno le pristal na predajo. OJ Bila je to najbolj krvava bitka, v kateri so samo Nemci zgubili več kot sto tisoč padlih vojakov, medtem ko je preživelih 330.000 Nemcev moralo v Stalingradu nastopiti pot v ujetništvo. Po časovni odmaknjenosti četrt stoletja so ocene takratnih dogodkov seveda že bolj stvarne, čeprav se tudi danes še najdejo ljudje, ki nočejo razumeti, da odločitev pri Stalingradu ni bila samo potek ene izmed neštetih bitk, marveč da je bila veliki preobrat v drugi svetovni vojni. Celo eden izmed vodilnih nemških vojaških strokovnjakov je o Stalingradu zapisal: Nemčija ni zgubila le ene bitke, ni zgubila le v bojih izkušene armade, marveč je zgubila nimb nepremagljivosti... In res se je pri Stalingradu ustavilo do takrat skoraj nepremagljivo napredovanje nemške vojske. Stalingrad je postal fanal. Z imenom tega mesta je neločljivo povezan razvoj osvobodilnega gibanja proti nacistični Nemčiji, pri Stalingradu se je začel razkroj fašistične koalicije, Stalingrad pa je pretresel tudi nemško javnost, ki je prvič resno podvomila v končno zmago nemške vojske. Končno pa je imel izid statingrajske bitke določen vpliv tudi na nadaljnji potek velike mednarodne politike. Na dogodke pred petindvajsetimi leti spominjajo neštete knjige, filmi in drugi dokumenti, v katerih je bil ovekovečen Stalingrad. Toda največji spomenik je Stalingrad sam, kjer je na ruševinah nekdanjega mesfa zrasel današnji Volgograd. In na Mamajevem kurganu, to je griču s katerega se širi razgled na vse mesto in na Volgo, stoji danes monumentalen spomenik — več desetin metrov visoka ženska figura z mečem v roki, ki nosi simbolično ime »Mati-domovina”. •KSSSSggg- V TEH DNEH NA JUŽNEM KOROŠKEM: Odmirajoča podjetja in naraščanje brezposelnosti Zakaj se zanemarja pospeševanje domačih podjetij? Usoda LAKOG, ki opravijo premogovnik v St. Stefanu v Labotski dolini je takore-koč zapečatena. To podržavljeno podjetje bo verjetno že 31. marca 1968 ustavilo kopanje rjavega premoga. S tem bo zgubilo okoli 1300 delavcev in nameščencev delovna mesta in bo pritisnilo na koroški delovni trg, na katerem je že od nekdaj povpraševanje za delovnimi mesti večji, kot je njihova ponudba. Zapečaiena usoda LAKOG bo v deželi število brezposelnih in ljudi, ki iščejo zaposlitve, močno povečala. Povečala pa bo predvsem težave zaposlitve prebivalstva v domačih občinah. Število delavcev, ki bodo morali drugod iskati delo, ki je v jugovzhodnem delu dežele že itak izredno veliko, se bo še povečalo. Odmiranje LAKOG na južnem Koroškem namreč ni osamljeno. Pred podobno usodo stoji tovarna celuloze Rebrca in Fischlovo podjetje pri Celovcu. Zadnji teden pa je prišla iz Borovelj vest, da je tovarna stuttgart-skega podjetja za izdelavo strojev Schopf prišla v velike finančne težave. Dolgovi, za katere je prijavila tovarna v Podgori sodnij-sko poravnavo v višini 40 odstotkov, so po Evropski kreditni trg: Negotovost in zmeda sta se povečali Ko prebiramo komentarje k zadnjim dogodkom na mednarodnem kapitalnem in kreditnem trgu, prihajamo do zaključka, da razvojna pot evropskega gospodarstva v prihodnje ne bo rožnata, marveč dokaj trnjeva. Manjkalo bo kapitala in krediti bodo postali dražji. Nevarnost konkurzov in sodnijskih poravnav se bo povečala, borba za delovno mesto bo postala trša, pri zaslužkih pa utegne priti do očitne stagnacije. Med zadnjimi dogodki na mednarodnem kapitalnem trgu mislimo predvsem na razvrednotenje angleškega funta in na bojazen, ki jo ima ameriška vlada za dolar. V tej bojazni je predsednik Johnson v svoji novoletni poslanici napovedal drastične ukrepe zlasti na področju ameriških investicij v Evropi in na področju gospodarske pomoči drugim državam. S temi vprašanji se sedaj bavi ameriški kongres. Ameriški načrt je v evropskem gospodarstvu sprožil še večjo negotovost in zmedo, kakor jo je prej sprožilo razvrednotenje angleškega funta. Evropske države in njihovo gospodartsvo se zavedajo, da bodo od sedanjih ameriških ukrepov najbolj prizadete. Prizadete bodo dvakrat. Prvič s tem, da bo dosedanja ameriška pomoč usahnila, drugič pa zaradi tega, ker bodo postali dolarji, ki krožijo po evropskih podružnicah ameriških podjetij, dražji. Ti, ta-koimenovani »Euro-dolarji* bodo po sedanjih ameriških ukrepih služili v prvi vrsti financiranju podjetij, ki delajo z ameriškim kapitalom. Iz Amerike namreč za ta podjetja ne bo več prišlo novih dolarjev. Tak je skoraj že očiten sklep VZashingtona. Londonski in drugi bančniki si spričo tega delajo velike skrbi. Raznim tolažilnim besedam iz Amerike ne verjamemo. Banke bodo imele manj denarja na zalogi, povpraševanje za krediti pa bo naraslo. Zato se bodo podražili. Ameriški ukrepi pa bodo tudi drugače vplivali na gospodarstvo zah.-evropskih držav, zlasti tistih med njimi, ki preživljajo obdobje recesije. Med njimi je tudi Avstrija. Londonski »Economist« je mnenja, da bodo ti ukrepi bistveno poslabšali, če že ne zadušili možnost posojil na trgu z »Euro-dolarjem*. Kaj iz tega lahko nastane, spoznamo na vlogi teh posojil v evrop. državnem in industrijskem gospodarstvu. Obseg posojil na »Dollarbond-trgu* — kakor ta trg v finančnih krogih imenujejo — je po ameriških podatkih lani znašal 1880 milijonov dolarjev, s čemer je bil za 70 odstotkov višji kot leta 1966. Na teh posojilih so bila vendar ameriška podjetja zaradi pritoka dolarja iz neposrednih ameriških virov udeležena le s 525 milijoni dolarjev, kar je le za 12 odstotkov več kot leta 1966. V novih pogojih pa bodo prav ta podjetja navalila na >Dollarbond-trg*, ker so viri iz Amerike za nje usahnili. Zato se bo možnost najetja teh kreditov s strani evropskih držav in njihovega gospodarstva zmanjšala. Kaj utegne v danih pogojih evropskega gospodarstva iz vsega nastati, lahko vsak skrbni bralec sam spozna. Gotovo pa je eno: sedanji ameriški ukrepi nosijo vsa znamenja, da bodo obseg evropske recesije še povečali, čas gospodarske ozdravitve držav, ki jo čutijo, pa odmaknili za nekaj let. Spričo tega tisti, ki pravijo, da stoji Evropa na robu dolgotrajnejše gospodarske krize, ne pretiravajo. Blaž Singer treh letih obratovanja narasli na 14,5 milijona šilingov. Že pred tem pa se je zaradi prekomernih dolgov zrušilo priseljeno tekstilno podjetje v Št. Jakobu v Rožu. Tega ne dovolj, se po Podjuni čedalje bolj govori o odmiranju naseljenega zahodnonemškega podjetja za izdelavo čopičev v Pliberku in menda še nekaterih drugih podjetij. Negotovost za delovna mesta na Koroškem je bila že doslej velika. V razvoju upadanja gospodarske konjunkture in recesije v naši državi ta negotovost čedalje bolj narašča. Med decembrom 1966 in decembrom 1967 je na Koroškem število brezposelnih naraslo od 8,5 na 9,6 odstotka, medtem ko je v državnem merilu naraslo le od 3,7 na 4,3 odstotka zaposlenih. Decembra 1967 so na Koroškem našteli 14.740 oseb, ki so iskale zaposlitve. Porast brezposelnih je posebno očiten na južnem Koroškem. Tako so na okrajni sindikalni konferenci v Beljaku začetkom leta ugotovili, da je z 2370 brezposelnimi za 692 oseb več brezposelnih kot jih je bilo začetkom 1967. Pri tem je treba ugotoviti, da je beljaški okraj dosti bolj industrijsko razvit kot celovški ali pa velikovški. Velikovški okraj ima že vsa leta največji odstotek brezposelnih in oseb, ki iščejo zaposlitve, istočasno pa najnižji odstotek prostih delovnih mest. To stanje se tekom minulega leta gotovo ni zboljšalo, prav gotovo pa najmanj tako poslabšalo kot v beljaškem okraju. Gospodarski in socialni razvoj postaja na južnem Koroškem čedalje bolj resen. Čedalje bolj resen postaja zlasti zaradi dvojega: zaradi naraščajoče brezposelnosti in zaradi odmiranja industrijskih podjetij. S tem odmiranjem ne nazaduje le število delovnih mest, marveč nastaja tudi drugače velika škoda. Dežela in občine so namreč z izdatnimi subvencijami vabile tuja podjetja v naše kraje, denarni zavodi pa so jim precej širokogrudno pomagali s krediti. Sedaj nekateri lastniki teh podjetij »vračajo" izkazano gostoljubnost z naraščajočimi dolgovi, za katere nimajo kritja. S tem se maščuje pretirana radodarnost, katere pa domača, avtohtona in solidna podjetja večinoma niso bila deležna. Slavospevi o zaslugah za industrializacijo so izpeti, kot bridek nauk večinoma nepremišljene ihte v ljubezni do vsakega priseljenca pa se na južnem Koroškem kažejo prve razvaline in ruševine gradov v oblakih. Kar prebivalstvo južne Koroške potrebuje — danes bolj kot kdaj koli poprej — je končna zresnitev vseh merodajnih v deželi in po občinah. Zresnitev v tej meri, da mu bo resno pomagano le, če bodo dežela, občine in denarni zavodi domača avtohtona podjetja in podjetnike ter strokovnjake prvenstveno gospodarsko pospeševala in jim pomagala do močnega razvoja. Doslej naseljena podjetja in podjetniki še vedno izpodrivajo domača podjetja in delavce ter jih silijo v tujino, na južnakoroških tleh pa se — kakor kažejo razni primeri — vključujejo v germanizacijo naše narodne skupnosti, kakor so se pred desetletji vključevali »čistokrvni Nemci", ki so imeli prednost pri pokupovanju slovenskih kmetij. Zato naše prebivalstvo upravičeno odreka pravico vsem merodajnim činiteljem, da bi z njegovimi davki in njegovim privarčevanim denarjem na južnem Koroškem še naprej pospeševali naseljevanje tujih in po izkušnjah večinoma dvomljivih industrijskih podjetij. Davki in privarčevani denar južnokoroškega prebivalstva naj bo na voljo le domačim solidnim podjetjem ter njihovemu razvoju in napredku. Teh v resnici ne manjka. Potem bodo nova delovna mesta na južnem Koroškem bolj trdna kot so bila doslej. Kdor bo po zadnjih izkušnjah drugače »skrbel" za razvoj južne Koroške, se ne bo mogel otresti očitka, da pospešuje germanizacijo njenega slovenskega prebivalstva. Industrija za plansko gospodarstvo Z jasnostjo, kakor še nikoli poprej, je ženje industrialcev« že prve dni po nji je Zdru-njeni zaprisegi stopilo pred novo avstrijsko vlado. Kabinetu Klaus-NVithalm je predložilo seznam svojih zahtev, ki na eni strani žigosajo staro vlado, da se je za pereča gospodarska vprašanja brigala le ob robu svojega dela, na drugi pa očitno govorijo o spoznanju, da more našo državo le plansko gospodarstvo spraviti iz nastalih in večajočih se težav. Kaj je po njeni milosti doseženi večini OVP Brezposelnost narašča Število brezposelnih in število oseb, ki išče-je zaposlitve, se zadnje čase v naši državi naglo veča. Koncem decembra 1967 je število oseb, ki iščejo zaposlitve, znašalo 105 tisoč 944. S tem je bilo za 16,8 odst. višje kot decembra 1966. V prvi polovici januarja se je njihovo število povečalo na 133.558, s čemer je bilo za 17,7 odstotka višje kot sredi januarja 1967. Pod bremenom brezposelnosti trpita najbolj zvezni deželi Gradiščanska in Koroška. V državnem povprečju je od decembra 1966 na december 1967 število brezposelnih naraslo od 3,7 na 4,3 odstotka, torej za 0,6 odstotka zaposlenih. Na Koroškem je vendar ta odstotek narasel od 8,5 na 9,6 odstotka, se pravi za 1,1 odstotka zaposlenih, na Gradiščanskem pa od 16,2 na 19,5 odstotka. Med koncem leta 1966 in koncem leta 1967 se je število tnsolvenc (sodnijskih konkurzov in poravnav) povečalo za 30 odstotna 900. Od tega števila sta več kot dve tretjini odpadli na konkurze. v parlamentu in njeni sedanji vladi predložila avstrijska industrija? Nič manj in nič več kot to, da je vlada dolžna, da skrbi za odstranitev slabosti v konjunkturi. Povzeti mora strukturnopolitične ukrepe, da spravi gospodarsko rast, ki čedalje bolj nazaduje, na višjo raven. To je (po mnenju industrije — op. ur.) tudi predpogoj za polno zaposlitev prebivalstva, za izpolnitev obveznih socialnih storitev in za postopno odpravo naraščanja cen in stroškov, skratka za konkurenčnost avstrijske industrije na domačem in na inozemskem trgu. V podrobnem pa industrija od vlade zahteva: ■ Poskrbeti mora za dolgoročni proračunski koncept, ki bo vseboval ukrepe za dolgoročno izravnavo dohodkov in izdatkov (v sedanjih pogojih je v državnem proračunu za 1969 pričakovati 14 milijard, v proračunu za leto 1970 pa 16 milijard šilingov deficita — op. ur.); ■ zagotoviti mora jasnost glede izvedbe velikih projektov, ker mora industrija vedeti, s kakšnimi javnimi naročili v prihodnjih letih lahko računa; ■ priti si mora na jasno, kakšne gradnje bodo s strani države začete in izvedene; • čim prej mora zaključiti izvedbo regionalnih razvojnih načrtov; ■ uvesti mora večjo načrtnost pri ustanavljanju novih gospodarskih podjetij in na poti preusmeritve obstoječih; ■ čim prej mora spraviti v tek pogajanja z EGS, ki so na mrtvi točki; ■ izvesti mora reformo obrtnega prava in zadružnega zakona. Te zahteve so take, da je ob njih odveč vsak dvom, da je industrija zainteresirana na dolgoročnem gospodarskem planu vlade. Z deponiranimi zahtevami je industrija Klausu in Withalmu zastavila nož na prsi. Skupno z OVP pa bosta morala kmalu povedati, kako in v čigavo breme hočeta realizirati te zahteve. osi imen) svecu NEW DELHI. — V glavnem mestu Indije se je včeraj slovesno začela druga konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD), na kateri so se zbrali predstavniki 132 držav iz vseh delov sveta. Pod predsedstvom indijskega ministra za trgovino Dineša Singa bodo več tednov razpravljali o perečih gospodarskih problemih današnjega sveta s posebnim ozirom na položaj nerazvitih dežel. Pripravljalni odbor te konference je poslal nujno povabilo tudi generalnemu tajniku OZN U Tantu, naj bi ■se udeležil otvoritve tega pomembnega zasedanja. STRASSBURG. — Predsednik socialistične internacionale dr. Bruno Pittermann je na zasedanju posvetovalne skupščine Evropskega sveta ostro napadel sedanji vojaški režim v Grčiji, v tej zvezi pa kritiziral tudi politiko ameriške vlade. »Brez stalne ameriške vojaške in finančne pomoči bi grška diktatura gotovo že propadla, toda vzeti moramo na znanje, da je sedanja vlada predsednika Johnsona prenehala biti zaščitnik demokracije.« Dr. Pittermann je resno svaril pred tem, da bi verovali kakršnim koli zagotovilom sedanjih oblastnikov v Grčiji, kajti kako morejo o novi demokratični ureditvi govoriti tisti, ki so že obstoječo demokracijo odstranili s silo. Zato bi morali zastopniki demokratičnih držav nuditi zatirani grški demokraciji vso podporo, ne pa svoje vesti bremeniti s tem, da bi sklepali pakte z grškimi diktatorji. PARIZ. — V začetku tega tedna so se v Parizu končali večdnevni pogovori o obnovitvi diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. V skupnem sporočilu, ki je bilo objavljeno ob koncu teh pogovorov, je rečeno, da so imeli pogovori namen preučiti vsa vprašanja, ki zadevajo obnovitev diplomatskih odnosov. Šefi delegacij bodo o pogovorih poročali svojim vladam, ki bodo nadalje odločale. V političnih krogih prevladuje mnenje, da so pariški pogovori odprli pot za navezavo normalnih odnosov med obema državama. NEW YORK. — Predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin je v intervjuju za ameriški list »Life« očital ameriški vladi, da že dvakrat ni odgovorila na severno-vietnamske predloge za pogajanja o ukinitvi sovražnosti. Poudaril je, da Sovjetska zveza ne bo dopustila vojaškega poraza Severnega Vietnama, marveč bo storila vse, kar je mogoče storiti za politično rešitev, in sicer na podlagi, ki jo je predlagal Severni Vietnam. Končno je predsednik Kosigin naglasil, da bo ameriška agresivnost zadevala ob čedalje večji odpor. AD1S ABEBA. — Med obiskom v Etiopiji so predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita slovesno razglasili za častnega doktorja pravnih znanosti univerze v Adis Abebi. Etiopski cesar Haile Selasie, ki je hkrati tudi rektor univerze, je ob tej priložnosti naglasil velike zasluge predsednika Tita za stvar svetovnega miru ter za razvoj nove Jugoslavije. MEXICO. — Mehika, kjer bodo letos poletne olimpijske igre, se je odločila za posebno akcijo, da bi leto 1968 razglasili kot »olimpijsko leto miru na svetu«. Kakor smo v našem 'listu že poročali, je poseben poziv k miru sprejelo tudi francosko mesto Grenoble, kjer se bodo prihodnji torek začele letošnje zimske olimpijske igre. PARIZ. — Svetovna zveza pobratenih mest, ki ima svoj sedež v Parizu, je pozvala predsednike občin vseh evropskih mest, naj sprožijo akcijo za pomoč žrtvam nedavnega potresa na Siciliji. Organizacija poudarja, da je prebivalstvo Sicilije doživelo podobno usodo kot svoječasno prebivalci Agadira, Skopja, Taškenta in Debra, zato poziva na solidarnost tudi s sedanjimi žrtvami naravnih sil. WASHINGTON. — Izdatki v ameriškem državnem proračunu za finančno leto 1968-69, ki se začne 1. julija letos, bodo znašali 186 milijard dolarjev. To pomeni, da bo primanjkljaj dosegel osem milijard dolarjev, vendar se bo povečal na 20 milijard, če kongres ne bi sprejel predloženega zakona o zvišanju davka na dohodek za 10°/o'. Vojaški izdatki v tem proračunu so predvideni v višini 79 milijard dolarjev, to je za tri milijarde več kot v sedanjem finančnem letu. Samo za vojno v Vietnama hoče Amerika izdati v tem letu 25 milijard dolarjev, kar je v našem denarju okroglo 625.ooo,ooo.ooo šilingov. PARIZ. — Francoska socialistična stranka SFIO je na nedavnem kongresu sklenila« da tekom dveh let uresniči postopno združitev z radikalno stranko in s tako imenovano konvencijo republikanskih institucij; Računajo, da bodo od leta 1969 ali vsaj 1970 že imeli skupno močno stranko lev® demokratične socialistične federacije. Na kongresu so francoski socialisti ostro obsodili tudi »desetletno samovlado golizma« ki vodi v kritično situacijo«. Mala drama SNG iz Ljubljane je ob gostovanju v Celovcu demonstrirala vrhunsko igralsko umetnost bej. O tem, da je v primeru Koroške in Slovenije fa izmenjava v prvi vrsti namenjena medsebojnemu Siane Sever v vlogi Maxa Zadnjo nedeljo zvečer smo v celovškem Mestnem gledališču spel doživeli predstavo, ki je bila z igralske plati nedvomno izreden užitek. V okviru kulturne izmejave med Koroško in Slovenijo je gostovala Mala drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki je vrnita nedavni obisk tako imenovanemu Poskusnemu odru celovškega Mestnega gledališča, katerega ansambel je dva tedna prej nastopil v Ljubljani. Slovenski gledališčniki so se tokrat predstavili z dramo ..Vrnitev" mladega angleškega avtorja Harolda Pir,terja ter znova dokazali svojo visoko umetniško raven, ki zasluženo uživa mednarodno priznanje. V našem poročilu o nedeljski prireditvi ne 'bomo na dolgo in široko delali pametne in manj pametne opazke o vsebini predvajanega komada. Vsekakor je nedeljska predstava, gledana zgolj s stališča ocenjevanja vsebine drame, izzvala najrazličnejše odzive, ki segajo od pozitivne ocene pa tja do ostre kritike in celo obsodbe. Vendar ni namen tega članka, da bi zdaj skušali razsojati, katero stališče je bolj in katero manj pravilno; to je osebna zadeva vsakega posameznika. Zato naj zadostuje ugotovitev, da gre pri Pinierjevi „Vmitvi" za pristen proizvod tako imenovanega »novega vaia”, katerega »protesti" zoper sleherno obliko konvencionalnosti pa nikakor niso omejeni le na odrska dela, marveč povzročajo živahne reakcije prav tako v likovni umetnosti in v glasbi; ne nazadnje pa so za ta razvoj značilni tudi svojstveni pojavi v modi. Torej se z bolj ali manj značilnimi primeri tega »modernega" sveta pravzaprav srečavamo tako rekoč v vsakdanjem življenju ter bi bilo povsem zgrešeno, če bi dajali zdaj ves poudarek le »šoku”, ki ga je v nedeljo zvečer morda občutil eden ali drugi obiskovalec celovškega gledališča. Mnogo 'bolj važna se nam zdi namreč druga plat nedeljske prireditve — to je umetniška raven, ki jo je pokazal ljubljanski ansambel kot celota in ki jo je demonstriral vsak igralec posebej. Tukaj pa lahko brez pretiravanja ugotovimo, da je bila predstava na višini, ki je morala v polni meri zadovoljiti tudi najbolj razvajenega in zahtevnega gledalca. Vsakomur bo ostal nepozaben Stane Sever, ki je kot priznani krea-tor velikih klasičnih vlog s svojo vrhunsko igralsko osebnostjo tudi lik očeta Maxa v besedi in dejanju postavil v središče dogajanja na odru. Ob njem pa so se zvrstili Ju-r>j Souček, Tone Slodnjak, Janez Albreht in Maks Bajc ter predvsem Iva Zupančičeva, ki so vsak na svoj način, vendar vsi zelo prepričljivo vlili življenje osebam, kot so trije Po značaju tako različni in nekje je spet sorodni bratje Lenny, Joey in Teddy, njihov »povsem drugačni" stric Sam ter končno Rufh kot ®dina kljub temu (oz. prav zaradi tega) povsod navzoča ženska v tej čudni družini. Režiser Žarko Petan, katerega sposobnost za pravilno odmerjanje potrebnih in dovoljenih meja smo spoznali že ob lan-ski uprizoritvi Kopitove veseloigre, Se je tudi tokrat izkazal kot suvereni vodja celotnega dogajanja. Scenerija (Sveta Jovanovič) pa je — Prikrojena na precej manjši oder — ravno s svojo »natrpanostjo" ustva-nla pristnost okolja, v katerem se je odvijala nenavadna zgodba o prav tako nenavadni »vrnitvi". Eno torej lahko ugotovimo: tako z umefnj^e kakor tudi s tehnične strani je ansambel Male drame SNG iz Ljubljane znova dokazal svojo visoko raven ter demonstriral Vrhunsko odrsko umetnost. Prav za-fodi tega pa je toliko bolj potrebno, da v zvezi z nedeljsko prireditvijo povemo še nekaj besed. Gre tukaj namreč za udeležbo na prireditvi, s tem pa za odnos do kulture in umetnosti na splošno er do kulturne izmenjave še pose- spoznavanju med dvema narodoma, medtem ko manjšini pripada vloga posredovalca, ne more biti nobenega dvoma. Tako je bila ta izmenjava tudi dejansko pojmovana in prakticirana skozi dolga leta. Šele lani, ko je bilo nekaj takih prireditev v Celovcu izredno slabo obiskanih ter je bito treba najti »utemeljitev", so v določenih krogih tudi namen in pomen kulturne izmenjave skušali postaviti na drugačne temelje: za »krivca" so enostavno proglasili koroške Slovence, češ da smo gostovanja iz Slovenije »popolnoma bojkotirali". Toda tisti, ki so očitno nezanimanje nemško govoreče javnosti za ta gostovanja skušali prikriti z neutemeljenimi izpadi proti slovensko govorečim sodeželanom, verjetno niso pričakovali, da se bo to njihovo zlobno podtikavanje tako kmalu izkazalo kot bumerang. Udeležba pri nedeljski prireditvi v celovškem gledališču je namreč še preveč jasno pokazala, kdo v resnici bojkotira gostovanja iz Slovenije. Po odračunanju desetine tistih, ki so bili navzoči več ali manj službeno po svoji uradniški ali novinarski dolžnosti (s tem pa nikakor nočemo zmanjševati njihovega osebnega zanimanja za prireditev), bi med kakimi 300 obiskovalci deže-lane nemškega jezika vsekakor lahko sešteli na prstih ene roke. Vsi •ooooooooooooooooooooooooopooooooooooooooooooooooo OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU: Razstava knjig v Pliberku Prihodnji teden — 8. februarja — bomo spet obhajali kulturni praznik slovenskega naroda, ki ga je še med junaško narodnoosvobodilno borbo uzakonil prvi slovenski parlament. Za ta praznik 8. februar gotovo ni bil izbran le slučajno, marveč povsem zavestno, saj je to dan smrti največjega slov. pesnika Franceta Prešerna, ki je slovenskemu jeziku vtisnil umetniški pečat in slovenski narod dvignil na raven evropskih kulturnih narodov. Letošnji slovenski kulturni praznik bo Slovensko prosvetno društvo »Edinost< v Pliberku počastilo z razstavo slovenske knjige. Otvoritev razstave bo v nedeljo 4. februarja ob 11. uri dopoldne pri Brezniku, trajala pa bo razstava do vključno nedelje 18. februarja; odprta bo ob nedeljah od 9. do 14. ure ter v torkih in sobotah dopoldne. Za vsako nedeljo je v okviru razstave ob 11. uri predvidena posebna prireditev: prvo nedeljo, torej na dan otvoritve, bo v tem okviru govoril dr. Mirt Zwitter, za nedeljo 11. februarja je kot govornik predviden znani slovenski mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan, medtem ko bo zadnjo nedeljo 18. februarja govoril prof. Janko Messner. Pliberško prosvetno društvo vabi ljubitelje slovenske knjige in slovenske kulture, da se od blizu in daleč udeležijo teh prireditev. Z obiskom knjižne razstave hočemo koroški Slovenci izpričati svojo ljubezen in zvestobo materini besedi — slovenskemu jeziku! xx>oooooooooooooooooooooooooooooo<>oooooooooooooocx5 Nepismenost kot svetovni problem Pod zgornjim naslovom je v Londonu izšla knjiga, katere avtor Charles Jeffries zelo resno opozarja na glavne nerešene probleme današnjega sveta, kot so lakota, zaposlitev in — nepismenost. Pisec sodi, da živi na svetu okoli 700 milijonov nepismenih. Največ jih je v Južni Ameriki ter v Afriki in Aziji. Organizacija Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo UNESCO je sicer pripravila lepe načrte za odpravljanje nepismenosti, vendar^ je trenutno stanje po mnenju avtorja omenjene knjige naslednje: odstotek nepismenih v svetovnem merilu se sicer rahlo znižuje, toda spričo visokega prirastka se absolutne številke večajo, tako da se vsako leto pridruži prejšnjim okoli 30 milijonov novih nepismenih. Po podatkih v tej knjigi sta v odpravljanju nepismenosti dosegli največji uspeh Sov. zveza in Kuba; v carski Rusiji je bilo pred letom 1917 okoli 85 % nepismenih, zdaj pa jih praktično ni več, v kratkem pa bo tudi Kuba zmagala v boju proti nepismenosti. Spričo takih dejstev, ki gotovo niso ravno najboljše spričevalo za današnje človeštvo, seveda ni malo takih, ki ugotavljajo, da bi bilo pred vzletom človeka na Luno in proti drugim ciljem v vesolju pač treba najprej izboljšati stanje doma — na Zemlji. ostali so bili Slovenci, ki pa niso prišli le iz Celovca, marveč iz vseh predelov južne Koroške — čeprav so vedeli, da se bodo po predstavi morali pozno ponoči po slabih cestah po ure daleč vračali na svoje domove. V tej zvezi moramo povedati besedo tistim, ki so trdili, da koroški Slovenci ne kažemo zanimanja za te prireditve: z doslednim zamolčanjem slovenskih obiskovalcev na nedeljski predstavi ali celo s poskusom, da bi jih prelevili v Nemce (kakor je to »filozofsko" skušal napraviti eden izmed poročevalcev v celovških listih), gotovo ne bo uspelo zbrisati vtisa, ki ga v zadnjem času ustvarja zadržanje nemško govorečega prebivalstva napram kulturni izmenjavi s Slovenijo. Tukaj namreč tudi izgovor zaradi neobvladanja jezika ne more biti argument, kajti ista samodo-padljiva vzvišenost nad kulturnimi stvaritvami sosednega slovenskega naroda je prišla do izraza tudi pri glasbeni prireditvi, kjer pa znanje jezika gotovo ne igra nobene vloge. Spričo takih dejstev res lahko vsakomur prepuščamo, da si sam napravi sodbo o tem, kdo v deželi kaže kakšen odnos do kulturne izmenjave. Če pa bi bil kdo mnenja, da je ta izmenjava namenjena koroškim Slovencem (seveda bi taka naklonjenost do manjšine presegala tudi najbolj optimistična pričakovanja), potem bi seveda bilo želeti, da bi manjšina imela vsaj mož- KULTURNE DROBTINE 0 Prešernovo mesto Kranj se Je seveda prav posebno pripravilo tudi za letošnjo obletnico pesnikove smrti in s tem aa slovenski kulturni praznik. Pester spored prireditev se bo začel že jutri, ko bodo v galeriji Prešernove hiše odprli razstavo najnovejših del akademskega slikarja Iva Šubica. V nedeljo bodo v spodnjih prostorih te galerije odprli razstavo o Prešernovi »Zdravici”. Za ponedeljek je predviden literarni večer o kranjskem pesniku Franciju Zagoričniku. V torek bodo v galeriji mestne hiše odprli razstavo »Tito na Gorenjskem”, medtem ko bo v Prešernovem gledali« šču večer Prešernovih pesmi. Na večer pred praznikom bodo pesnikov spomin počastili ob njegovem grobu in na občinski skupščini podelili tradicionalne Prešernove nagrade, na sam praznik 8. februarja pa bodo na Okroglem pri Kranju odkrili spominsko ploščo prešer-noslovcu Tomu Zupanu. Zvečer istega dne bo v Kranju predavanje o nastanku, razvoju in prevodih znamenite Prešernove .Zdravice”. Poleg tega obsega spored teh prireditev še razne koncerte, za zaključek pa bo v nedeljo 11. februarja v Prešernovem gledališču mladinska prireditev pod naslovom .Dedek in babka pripovedujeta zgodbe iz pesnikovega življenja v Kranju”. 0 Salzburška deželna vlada je sprejela sklep, po katerem naj bi Avstrija izposlovala proglasitev Mozartovega mesta Salzburga za mednarodno priznano področje, ki bi bilo v primeru vojnega spopada zavarovano v smislu konvencije UNESCO o zaščiti kulturnih dobrin. 0 V Mehiki, ki bo prizorišče letošnjih poletnih olimpijskih iger, so začeli izvajati tudi pester spored posebne .kulturne olimpiade”. V tem okviru se bodo tekom Jela predstavili ansambli in solisti iz vsega sveta, in sicer na področjih gledališča, literature, glasbe, upodabljajoče umetnosti, filma In folklore. nosi, da pove svoje mnenje glede izbire komadov in glede časa prireditev. Praksa pri zadnji prireditvi je bila vsekakor drugačna. ŽARIŠČA KULTURE IN UMETNOSTI: Slovenski šolski muzej Letos bo slovenski šolski muzej slavil 70-let-nico svojega obstoja. Ustanovili so ga leta 1898 na pobudo Jakoba Dimnika, ki je bil ravnatelj osnovne šole na Ledini v Ljubljani. S tem smo Slovenci dobili ustanovo, ki prikazuje razvoj našega šolstva. Šolski muzej je poseben muzej, ki sistematično zbira, hrani, proučuje, razstavlja in objavlja gradivo o razvoju in delovanju vseh vrst šol, prosvetnih in vzgojnih ustanov ter strokovnih društev prosvetnih delavcev. Muzej ne vsebuje le razstavne zbirke, temveč tudi dokumentacijsko zbirko, ki nudi pregled razvoja šolstva v posameznih obdobjih. Tega gradiva, ki je vsebinsko zelo pestro, v preteklosti niso zbirali. To so časopisni izrezki, poročila, biografski pregledi člankov, razprave iz revij in drugega pedagoškega tiska, prav tako fotografije, fotokopije listin, mikrofilmski posnetki knjig in dokumentov, magnetofonski posnetki govorov, diapozitivi, filmi, plakete, vabila, pohvale, odlikovanja in podobno. Ta dokumentacija obsega kartoteko šolskih kronik, register vseh tipov šol (od predšolskih ustanov preko osnovnih, srednjih in vseh vrst strokovnih do višjih in visokih šol), kartoteko šolskih poslopij, fototeko šol, življenjepise učiteljev, šolske kronike, letna poročila. Za vsako šolo so zbrani dokumenti v posebni mapi, kjer so shranjeni glavni podatki o šoli, pouku, učiteljih, učencih. Muzej zbira take podatke o vseh šolah, ki so delovale ali še delujejo na slovenskem ozemlju. Nov oddelek muzeja je knjižnica, ki zbira predvsem učbenike za vse predmete in vse šole. Nadalje zbira pedagoški in strokovni tisk, mladinske in šolske liste, zlasti pa tisk, ki vsebuje in obdeluje šolska ter vzgojna vprašanja, zgodovinske in druge revije, ki so potrebne za študij zgodovine šolstva in pedagogike. Posebno pozornost posvečajo izpopolnjevanju zbirke starih učbenikov. Skratka, v knjižnici zbirajo vse, kar je dragocenega za dokumentacijo zgodovine šolstva in pedagogike na Slovenskem. Spremljajo pa razumljivo tudi razvoj šolstva v svetu ter vsebuje knjižnica številna dela tudi v tujih jezikih. Dokumentacijska zbirka obsega več kot 1400 map gradiva o osnovnih šolah, tudi o tistih, ki jih danes ni več; nadalje je zajetih 210 gimnazij, okoli 70 strokovnih šol, 30 višjih in visokih šol. Za vse te šole je zbrano gradivo od ustanovitve dalje ter se sproti dopolnjuje. Na podlagi tako zbranega in urejenega gradiva je Slovenski šolski muzej v Ljubljani dobil leta 1960 naziv Dokumentacijski center za zgodovino šolstva na Slovenskem. Zanimivo je še dejstvo, da delujejo na jugoslovanskem ozemlju samo trije šolski muzeji: poleg Ljubljane ga imata le še Beograd in Zagreb. Slovenski šolski muzej zbira gradivo z vsega slovenskega etničnega ozemlja, ki sega tudi čez državne meje. Tako je mogoče študirati vpliv šole na narod in prikazati razvoj slovenskega šolstva seveda tudi izven meja Jugoslavije; tudi žalostno in še vedno nerešeno šolsko vprašanje na Korokem postaja del slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Važen del vsakega muzeja je razstavna zbirka. V Slovenskem šolskem muzeju je ta zbirka razdeljena v skupine, ki obsegajo razne šolske predmete, ki so jih uporabljali na šolah v različnih obdobjih. Zbirka šteje več kot 11.000 primerkov učil, izdelkov učencev, zlatih in črnih knjig, mikrofilmov in podobnega gradiva. Arhivski fond šteje v celoti 350 urejenih fasciklov. V šolskem arhivu so listine razvrščene po snovi in sega gradivo do leta 1754 nazaj. Vse važnejše listine so posnete na mikrofilme; zbranih je 2830 posnetkov. Prav tako obsega arhiv tudi posnetke tistih listin, katerih originale hranijo v dunajskem upravnem arhivu, v graškem deželnem arhivu ter v škofijskem arhivu; fa zbirka obsega približno 3000 posnetkov. Končno naj še omenimo, da ima knjižnica več kot 30 tisoč enot ter je najbogafejša zbirka učbenikov in pedagoških del na slovenskem ozemlju. Teh nekaj podatkov nam pove, da je Slovenski šolski muzej od ustanovitve leta 1898 do danes kljub dolgoletni prekinitvi dela (po prvem poskusu je namreč nastal premor do leta 1938) dosegel pri zbiranju gradiva izredno lepe uspehe. Pri tem pa moramo še upoštevati, da je s sistematičnim zbiranjem začel šele leta 1951, ko je dobil muzej svojo sedanjo ureditev. H !fl 121 O m Ur W M , i>ec^? Brez zastopnikov manjšine so govorili o manjšinskem šolskem vprašanju Iz nedeljskih Številk »Karntner Tageszeifung" in „Kleine Zeitung" povzemamo, da je bilo prejšnjo soboto v Celovcu zasedanje predsedstva Deželne zveze združenja staršev. Tega zasedanja so se ude-iež.li tudi zastopniki in bivši zastopniki južnokoroških »Združenj staršev obveznih šol”. Tudi zastopniki nemškega tiska so bili vabljeni. Na zasedanje pa niso bili vabljeni zastopniki slovenskega tiska in tudi ne zastopniki slovenskih staršev. Sicer je res, da slovenski sfarši v teh združenjih niso zastopani, kar je spričo tega, da gre pri »Združe- obstoja in ker daje staršem pravico, da otroke prijavijo k dvojezičnemu pouku (ki ni povsod takšen kot bi VABILO V soboto 3. februarja 1968 s pričetkom ob 9. uri dopoldne bo v dvorani l Delavske zbornice v Celovcu OBČNI ZBOR ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV Občni zbor sodi v okvir proslav ob 25 letnici začetka oboroženega odpora koroških Slovencev proti nacizmu. Vsi, ki sodelujejo v borbi za mir in prijateljske odnose med narodi, prisrčno vabljeni. Glavni odbor nju staršev obveznih šol" za eks- moral po zakonu biti!), ustanavlja-klusivno združenje nemških nacio- jo nemški nacionalisti svoja zdru-natistov, tudi razumljivo. Združenj, ženja in z njimi uveljavljajo svoje katerim patronira deželna zveza, raznarodovalne namene, vabijo pa ni. Kljub temu pa bi morali biti buršenšaftlerje v šole itd., vse pa na zasedanje vabljeni zastopniki pod krinko »otroku hočemo do-slovenskih staršev, če je že bil navzoč predsednik medtem propadlega združenja v Železni Kapli, Faltl. Značilno za to zasedanje je, da Ponosni občni zbor SPD „Zvezda” v Hodišah brol". Treba je jasno povedati, da je »Združenje staršev obveznih šol” znano pod imeni Treffer-Lakomy. so na njem obravnavali problema- To društvo ie ,Q|<0 iasno op^delje-tiko dvojezičnega pouka, ga apo- no' da od "^9° slovenski starš, strofirali kot »Sorgenkind der El- ne morejo nič dobrega pričakovati, temvereine" in pri tem ugotovili, V Železni KaPM ni usPel°' v Ve,i' da je problem pravzaprav samo kovcu Pa ie nastal° iz »P^{es<° ■ nastal, ker obstoja še dvojezični ker ie en san" oče ”a podlagi do-pouk! Z drugimi besedami pove- ločil manjšinskega šolskega zakona dano: sobotni zborovalci so prišli Priiavil mojega otroka k dvojez.č-do zaključka, da teh združenj ne nemu Pouku- S fo Priiavo Pa 'e bi bilo, če ne bi bilo dvojezičnega pouka in da bi v tem primeru k njim tudi nihče ne silil. Ker pa le-ta GOSTINSKI TEČAJI Inštitut kam, ki so zastopane v koroškem deželnem zboru, trdil, da manjšin- Železna Kapla — Kranj: bita po združenju že »odkrita nevarnost", da se bodo morali vsi neprijavljeni otroci zaradi enega učiti slovenski. S to parolo, ki je docela neutemeljena, je pričelo združenje vznemirjati in ščuvati nepoučene iljudi in netiti nacionalistične strasti v deželi. Heimaidienst kol pospeševanje gospodarstva (Wl FI) , , . , „ . . „ . . prireja v CELOVCU, Kempfsfralje 1 duhovni Oce združenja je Sel Celo tako daleč, da je v vlogi stran- ■ Tečaj pod naslovom »Zaslužki, socialno zavarovanje in davki v gostinskem podjetju” od S. do 8. februarja, vsak dan od 9. do 17. ure. ■ Kuharski in servirni tečaj, ki bo tra da 8a Je obema podprla z vid-pouk v materinem jeziku za otroka uveljavljanja. Ta zbor vodi in se n>m prispevkom iz svojega kulturne-pridobitev, ki čedalje več velja, ta- za njegove uspešne nastope požrtvo- 8a sklada. Pri volitvah je bil v bistvu ko noj tudi spoznajo, da je treba valno prizadeva njegov zborovodja Potrjen dosedanji odbor s predsedm-rozna združenja staršev po naših Foltej P a v 1 i č. S svojim zborom je kom Jankom Schottlom, podpredsed- društvo prišlo od zadnjega občnega zbora do 15 prireditev in gostovanj. Med njimi je dvakratna izmenjava koncertov s pevskim zborom prosvetnega društva Duplje pri Tržiču, s katerim goji že nekaj let prijateljske stike. Prijateljsko pa društvo sodeluje tudi z društvi »Edinost« v Škofičah in »Svoboda« v Logi vasi združenja staršev po krajih soditi po njihovem namenu in njihovem delu, ne pa po njihovih statutih. Združenja staršev, katerih delo ni omejeno zgolj na plodno sodelovanje s šolo v prid vzgoje otrok k strpnosti in mirnemu sožitju odklanjamo. Odklanjamo pa tudi majoriziranje staršev prijavljenih otrok v vprašanjih, ki jih cer njihovima pevskima zboroma. S kot manjšina ne moremo odobra- temi društvi je »Zvezda« priredila vati. proslavo v spomin 20 letnice žrtev Se naprej bomo kulturno sodelovali S tem zagotovilom sta v soboto zvečer v dvorani Delavskega doma v Kranju zaključila svoja pozdravna nagovora župan občine Železna Kapla-jBela, dež. posl. Jo-sef Lubas in predsednik občinske skupščine Kranj Slavko Zalokar, ko je tam v okviru medobčinske kulturne izmenjave nastopil pevski zbor France Pasterk - Lenart pod vodstvom Vladimira P r u š n i k a . Pevski zbor France Pasterk - Lenart, ki združuje zbora SPD »Zarja" v Železni Kapli in SPD »Danica" v Št. Vidu v Podjuni, goji že vrsto let sodelovanje in izmenjavo s kulturnimi društvi občine Kranj, zlasti s prosvetnim društvom na Jezerskem. Tokrat pa je v Kranju prvič nastopil v okviru medobčinske kulturne izmenjave, za katero so se pred leti dogovorili predstavniki obeh občin. Zbor sta poleg župana Lubasa v Kranj spremljala še občinski tajnik Pavel Kurnik in kulturni referent občine, šolski upravitelj Valentin P o I a n š e k , ki je pri uspelem koncertu govoril prijetne besede po- URADNE URE Zavod za starostno zavarovanje name-1 £ e n c e v Ima v februarju uradne ure O v Beljaku 3., 10., 17. In 24. od 8. do 12. ure v poslopju uprave pokrajinske bolniške blagajne. £ v šmohoru pa 19. februarja od 9. do 12. ure v upravnem poslopju pokrajinske bolniike bkigojne. Zovod za starostno zavarovanje obrtnikov pa ima uradne ure £ v Beljaku 6. februarja, O v Velikovcu pa 7. februarja, v obeh krajih na okrajni podružnici zbornice obrtnega gospodarstva in sicer od 8. do 12.30 in od 14. do 15.30 ure, poleg tega pa ie £ v Šmohor u 15. februarja od 10. do 12.30 ure. VABILO športno društvo Zahomec priredi v nedeljo 4. feb. ob dveh pop. 14. mednarodne smučarske skoke za Ziljski pokal i: na 60 meterski skakalnici Stanka Bloudka v Zahomcu. Ljubitelji te vrste zimskega športa in prijatelji društva prisrčno b vabljeni. DUNAJSKA DRSALNA REVIJA: vezave od pesmi do pesmi in od srca do srca. Nabita dvorana poslušalcev je koncert spremljala z naraščajočimi izrazi priznanja in zahvale. Potreba po kulturnem sodelovanju in izmenjavi korenini globoko v srcih prebivalstva obeh občin. Tokovi te izmenjave se razvijajo v čedalje širšo dvotirno cesto, na kateri se vedno spet srečujejo pro-svetaši in ljubitelji kulturnih dobrin, ne glede na jezik, ki ga govorijo. Razvijajoča se kulturna izmenjava je srčna zadeva tudi nemško govorečega dela prebivalstva občine Železna Kapla-Bela. O tem pričajo številna gostovanja prosvetašev in kulturnikov iz Kranja v Železni Kapli in obratno. Kot taka je lahko zgled zlasti nemško govorečim Ce-lovčanom, ki do take izmenjave še zdaleka nimajo odnosa, ki bi jim bil lahko v čast. Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Pliberku Vabilo PEVSKI KONCERT v nedeljo 11. februarja 1968 ob pol osmih zvečer v dvorani gostilne Schsvarzl v Pliberku Sodelujejo: Pevski zbor SPD »Edinost« v Pliberku Oktet izpod Uršlje s Prevalj Koroški oktet z Raven Po koncertu ples, pri katerem igra godba »fantov 3 dolin" iZ „SpJr&dami’> piikjipM/i kM imlim KOLEDAR Petek, Sobota, Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, Četrtek, 2. februar: 3. februar: 4. februar: 5. februar: 6. februar: 7. februar: 8. februar: Svečnica Blaž Andrej Agata Doroteja Romuald Janez Izdajatelj, založnik In lastnik; Zveza slovenskih orgonizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo In uprava 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Klogonfurt - Celovec, Postfach 124. V četrtek prihodnjega tedna bo spet enkrat tako daleč, kakor je bilo doslej že osemkrat. Devetič bo prišla v Celovec dunajska drsalna revija in se v četrtek ob pol osmih zvečer predstavila s sporedom pod naslovom »Epizode« na umetnem drsališču mestne hale. V Celovcu bo ostala do 18. februarja. Izvzemši ponedeljka, ki je določen za počitek ansambla, bo v tem času nastopala vsak dan ob pol treh popoldne in ob pol osmih zvečer, v nedeljo 11. februarja pa bo nastopila tudi še ob desetih dopoldne. Ta nastop in pa popoldanski nastop v torek 13. februarja sta namenjena mladini. Pri teh dveh nastopih bo za mladino vstopnina močno znižana. Kakor dosedanje programe sta tudi »Epizode« dunajske drsalne revije pripravila njen režiser Will P e t -ter in njegova soproga Edith, »uglasbil« pa jih je spet prof. RoDert S tol z. Zamisel in uresničenje »Epizod« sta bila posrečena. To smo spoznali novinarji, ko smo ■jih minuli teden gledali na Dunaju. Prvi del »Epizod« se začne z uverturo in parado baleta, kot solisti pa se predstavijo Marietta Kovacs, Ni-cole Ardant, par Sandy Percelly/Troy Anderson in Peter Jonas. Parada preide v »nordijsko pravljico« s plesi in navadami v deželi dolge zime, ki jih izvajata par Yvette Busieau/Josef Rucka in balet. Po tem uvodu sledi takoj višek sporeda pod naslovom »Pajek«. Izvajata ga zvezdi ansambla Milena in Ronnle McKenzie. »Hallo Baby«, ki sledi tej edinstveni plesalni študiji, je docela humorističen. Poleg Troya Andersona in Mariette Kovacs spoznamo pri tem kvalitete Gyula Jelfyja, Dunca-na Whalyja, Rustije Kile in Pavla Sibleyja. Kot resno na vedro sledi »Romanza« z Anneto Gardiner in Alla-nom Glennom, nakar se kot komika in artista predstavita Biddy & Baddy v vlogi »veselih vagabundov«. Prvi del zaključi starošpanska baletna suita »Vrtnica«, pri kateri med šestimi solisti spoznamo še Nicole Ardant. Drugi del se začne z variacijami na evergreene Roberta Stolza. Njim sledijo plesi solistov iz mileja Divjega zahoda. Divjini ten plesov na ledu sledi »Vizija ob jezeru«, baletna fantazija na melodije P. I. Čajkovskega z Mileno kot glavno solistko. Za smeh poskrbita v drugem delu Biddy 6< Baddy v humoreski »Po plesu«, nakar sledi potpuri s plesi in narodnimi nošami »Pozdrav iz Avstrije«, pri katerem se predstavi celotni 60 članiski ansambel. Ta nastop in z njim celotni triurni spored zaključi ples na melodijo »Ob lepi modri Do- (bl) navi«. nikom Vinkom Hafnerjem ter tajnikom Gidijem Sabotnikom na čelu. Zastopnik Slovenske prosvetne zveze je društvu čestital k uspešnemu delovanju in zaželel, da bi se njegovo delo tudi v prihodnje tako plodno razvijalo. Ob koncu so udeleženci gledali še film o Slovenskem oktetu in prisluhnili njegovim lepim glasovom in ubranemu petju. ČESTITAMO! V soboto se je poročil širom dežele in preko nje znani mladi športnik in prvak v nekaterih disciplinah lahke atletike Robert Krop'tuni k iz Beljaka. Mladi športnik, ki je absolvent slovenske gimnazije v Celovcu in ki študira fizkulturo v Grazu, si je za svojo izvoljenko izbral gospodično Sigrid W a 11 e r iz Čajne. Novoporočencema iskreno čestitamo. Svoje čestitke povezujemo z istočasno željo po prijetnem in srečnem družinskem življenju, Robertu pa posebej želimo, da bi še naprej razvijal svoje športne sposobnosti in častno zastopal koroške Slovence pri športnih tekmovanjih v deželi in državi. Želimo pa tudi, da bi uspešno družil okoli sebe našo tudi športno nadebudno mladino. Vabilo Slovensko prosvetno društvo »Danica" v St. Vidu v Podjuni ima v nedeljo 4. februarja ob pol treh popoldne PUSTNO PRIREDITEV v dvorani pri Vogiu v St. Primožu. Na sporedu sta burki »Brat Sokol'' »er »Kmet In fotograf", kuplet »Krojač in čevljar" ter nastop trla .Korotan" s pevci. Znanost o zvezdah se je podedovala od Grkov preko Arabcev na Evropejce Kdor spremlja poročila in opise zvezdnega neba, se mogoče čudi tujim, nerazumljivim imenom mnogih zvezd. Kljub neslutenemu in presenetljivemu napredku sodobnega zvezdoznanstva ta imena še vedno uporabljamo in so nam kažipoti po nebesnem oboku, kadar opazujemo njegove množice svetlih zvezd s prostimi očmi ali z daljnogledi. Niso pa samo kažipoti, temveč so tudi častitljiv spomenik stare arabske vede o zvezdah, kajti Arabci so bili tisto ljudstvo, ki je od starih Grkov podedovalo zvezdoznanstva in ga posredovalo spet Evropejcem. Ko se je zrušil mogočni rimski imperij in je Evropo za dolga stoletja zagrnil mrak, je v Aleksandriji ob mitski delti še dolgo cvetela znanost. Tam je Grk Ptolemej zasnoval svoj navidezno pravilni, a genialni geocen-tnični sistem vesoljstva z Zemljo v središču, ga razložil ter opisal nebo v svojem še vedno znamenitem delu Almagest. Leta 641 pa so Aleksandrijo zasedli Arabci, ki so nato postopno osvojili vso Severno Afriko in velik del Španije. Za zavojevalci so prišli arabski učenjaki, ki so se poglobili med drugim tudi v zvezdoznanstvo. Silni Harun al Rašid je ukazal prevesti Ptolemejev Almagest v arabski jezik, kalif al Mamun pa je že leta 829 zgradil v Bagdadu veliko astronomsko opazovalnico. V devetem sfo-lefju je znameniti učenjak Albumazar na tem observatoriju opazoval nebo; še znamenitejšemu Arabcu Ab-dar-rahman al Su-fiju je uspelo deloma popraviti Ptolemejev zvezdni katalog; Abulvefa je tam opazoval kroženje planetov in njihove tire, kakor jih je razložil Ptolemej, a do resnice zaradi zapletenosti teh gibanj še niso prišli. Arabec Ibn Junis je v letih 950 do 1008 živel v Egiptu. Na podlagi izredno točnega opazovanja in pravilnega računanja so že vnaprej določili mrke, ki jih je Ibn Junis v letih 977 in 978 opazoval v Kairu. Učenjak Na-siredin (1201—1274) je opazil in izračunal celo premikanje pomladušča in jesenišča po tiru Zemlje okoli Sonca; zmotil se je za eno samo ločno sekundo! Po arabskem posredovanju so nastale astronomske opazovalnice v Perziji. Ulug "®9i vnuk mogočnega Tamerlana, je ustanovil velik observatorij celo v Samarkandu. Arabci pa so prenesli svojo znanost tudi v Evropo — v Kordovo in Toledo v Španiji, kjer je vzcvetelo njihovo zvezdoznanstvo. "tako so seznanili tudi evropske znanstvenike s Ptalemejevim Almagestom in s svoji-jpi dognanji ter pripomogli, da se je tudi v Evropi začelo prebujati zanimanje za vesoljstvo ter za resnična dogajanja 'in oblike v njem. V Toledu so napisali važne Toledske tab-Ice, v španski Kastilijii pod Alfonzom X. pa so leta 1252 izdali Alfonzove tablice, ki že Pomenijo začetek zore v evropski znanosti, J' kateri se je s Kopernikom, Keplerjem, Ga-^lejem in Nevvfonom, posebno pa z iznajdbo daljnogleda začela nova doba zvezdoznanstva. Mnoga arabska imena pa so ostala. Velko je tudi grških imen, tako med zvezdami akor med ozvezdji, ki so prav v zimskih Mesecih na nebu, na primer znana družina Kefej, Andromeda, Kasiopeja, Perzej, pa Orion, 'Eridan in druge. Marsikatero ime pa izvira iz še starejših časov, iz dobe starih Svet leta 2000 Še dobra tri desetletja manjkajo do leta 2000. Kaj vse bo tehnika dala človeku do takrat, ko se bo začelo po našem štetju tretje ti-locletje? Napovedovalcev ne manjka, eden izmed resnih je Glenn Seaborg, predsednik ameriške komisije za atomsko energijo. Seaborg napoveduje med drugim medicinski preparat za >oblikovanje osebnosti« in tableto proti zlovoljnosti. Potemtakem naj bi takrat živeli sarm pametni in vedno veseli ljudje. Medicina bo premagala kužne bolezni, vplivala bo na dedne lastnosti, na zalogi bo imela »nadomestne dele« za človeške organe s srcem vred. Največ ugodnosti obeta Seaborg gospodinjam, ki bodo imele po zaslugi elektronskih možganov več časa zase kakor zdaj. Hišna pomočnica v podobi elektronskega robota bo imela več rok, s katerimi bo pripravljala živila, kuhala obroke in jih nosila na mizo; v smeti bo odnašala ženske obleke iz umetnih vlaken, ki bodo tako poceni, da jih bo lahko vsaka ženska odvrgla po enkratni rabi. Babiloncev in Egipčanov. Ker so živeli Arabci globlje na jugu, so dajali ‘imena tudi zvezdam, ki jih od nas niti -ne vidimo; na primer Ahernar v podzemski reki Eridan. Pravo ime se je glasilo Ahir el-nahr ali Konec reke. V ozvezdju Bik je najsvetlejša zvezda Aldebaran, pravilno el debaran, kar pomeni Sledeči; sledi namreč zvezdni kopici Peia-de. Arabci so delili tir Zemlje okoli Sonca — zanje tir Sonca okoli Zemlje — na Lunine postaje. Tako so bile Plejade v tretji, Aldebaran pa v četrti, torej sledeči postaji. Že nizko nad obzorjem, poleti pa visoko nad nami sveti Orel z zvezdo Atair. Za Arabce so tri zvezde okoli sedanjega Ataira tvorile letečega orla: el-nes-r el-tarr. V ozvezdju Orion sveti v rami velikana zvezda Betel-geza — Beieigeuze — ki je krasno rdeče barve. Ime izvira iz arabščine: ibt-el-džauzu ali velikanova rama. Nizko nad zahodom je v teh tednih Labod z veliko zvezdo Deneb, po arabsko pravilno dseneb ali rep (labodov). V Kozorogu najdemo zvezdo Daneb Aigedi (Kozorogov rep), v Kitu pa Deneb Kaitos in v Levu Deneboia. Deneb pomeni pri vseh rep. V ozvezdju Lira sveti zvezda Vega. Po imenu nas spominja na Ataira, toda Vega je izpeljana iz arabskega el-nesr el-vaki, kar pomeni padajoči orel. Pod Vodnarjem in Pegazom sveti v jesenskih mesecih Južna riba in v njej lepa velika zvezda Fomalhaut, kar pomeni ribji gobec ali fom el-hhut. V Orionu pa je še eno ime arabskega izvora: Rigel. Ta orjaška zvezda, 20.000-krat svet- Pariz se umika v podzemlje Večini Francozov še ni nič znanega o tem, da nameravajo zgraditi v -Parizu mesto pod mestom. Vendar pa imajo strokovnjaki pripravljene že podrobne predloge in načrte za bodoče oblikovanje Pariza. Po teh načrtih, ki predvidevajo »•Pariz pod Seno v atomskem veku«, Pariza ne bodo gradili samo pod zemljo, temveč tudi pod Seno, ki teče skozi francosko prestolnico in kjer naj bi v prihodnosti nastalo novo mestno središče. Trenutno gradijo v Parizu le najzanimivejšo progo podzemeljske železnice na svetu; toda načrt podzemeljske železnice, novi center pod reko in gradnja satelitskih mest so med seboj usklajeni ukrepi za načrtno izgradnjo metropole ob Seni. Pod mnogo opevano reko bo v več kot dvanajstih nadstropjih nastalo nekaj, česar svet doslej še ni videl: tri nadstropja za mestni promet s podzemeljskimi železnicami, avtomobilskimi cestami, potmi za pešce, trgovinami in kino dvorano. Pod tem bo v petih nadstropjih zabavni in rekreacijski center z restavracijami, bari, kavarnami, športnimi igrišči in veliko 'kino dvorano. Vse te ustanove bodo obrobljale park, visok pet nadstropij, o-premljen z vsem, kar sedaj poznamo na zemeljskem površju — s tratami, svetličnimi gredami, grmovjem, drevesi, potoki, in vodometi. V tem parku bodo svetila umetna sonca. Pod parkom so tri nadstropja predvidena za parkirne prostore, pod temi pa bosta spet dve nadstropji s cestami in parkirnimi prostori, predvsem za tovorne avtomobile, ki -bodo o-skrbovali center pod Seno z ................................. m..................................................umu... Michael gilbert: i vsem potrebnim. Zaradi povezave med posameznimi nadstropji bodo zgradili tekoče stopnice, pločnike in tovorna dvigala. Za preskrbo podzemeljskega centra s svežim zrakom bodo skrbeli velikanski ventilatorji. Predori pod najnižjo etažo so predvideni za napeljavo vodovoda, elektrike in kanalizacije ter za promet na daljavo, ki ne bo poznal križišč. To bi bil v glavnem okvirni načrt za izgradnjo Pariza pod Seno. Podrobnosti bodo tu in tam morda še spremenili, v celoti pa bo izvedba ustrezala podanemu opisu. Kdaj bodo dokončno začeli uresničevati te načrte, danes še nihče ne pove; gotovo pa imajo že predvidene roke izgradnje. Zdaj samo poudarjajo, da se mora francosko glavno mesto v prometni tehniki pri praviti na leto 2000. tejša od našega Sonca, sveti s svojo težko vidno zvezdo spremljevalko kot »velikano-va leva noga" — ridšl-el-džauza-el-jusra. Tako je samo v ozvezdjih „zimskega še-sterokotnika", ki ga tvorijo Orion, Veliki pes, Mali pes, Dvojčka, Kočijaž in Bik, že več zvezdnih imen, ki nas še zdaj poleg Grkov spominjajo na veliko znanje starih Arabcev. Pavel Kunaver Drobne zanimivosti # Škotski inženir Wi1liam Murdock je bil prvi, ki je leta 1792 razsvetlil svojo hišo s svetilnim plinom iz premoga, nemškemu profesorju Lampadiu-su iz Freiberga na Saškem se je to za njim posrečilo šele leta 1811, dve leti kasneje, na Silvestrovo 1813 pa je zažarel v plinski razsvetljavi Westminsfrski most v Londonu. Naslednje leto je dobila cestno razsvetljavo londonska mestna četrt St. Margareths. C3 Nekdaj so uporabljali za pet svetovnih kontinentov simbole: Evropa je imela konja, Azija kamelo, Afrika leva, Amerika papigo in Avstralija kenguruja. Simbol oceanov je bil kit. Homer in Sokrat, dva izmed na j več j ih »pisateljev” starega veka, nista napisala niti vrstice. Vsa svoja »dela” sta ohranila v spominu in zapisali so jih žele drugi ljudski pevci v Homerjevem primeru in učenci, v glavnem Platon, v Sokratovem. Ne eden ne drugi nista znala ne brati ne pisati. 01 Francoska akademija je potrebovala 297 let, da je izdala knjigo z 263 stranmi. Grammaire de L'Academie Francaise so sestavljali od leta 1635 do 1932 in ko je končno izšla, je bilo v njej petdeset napak. Življenje v vesolju? Že mnogo znanstvenikov se je vprašalo, ali obstaja življenje na drugih planetih našega osončja in v velikih prostranstvih vesolja. Novinar Wa!ter Sullivan je izvedel dolgotrajno anketo, med katero je vpraševal najvidnejše ameriške znanstvenike, kaj sodijo o tem vprašanju. Njihove odgovore je zbral v knjigi „V vesolju nismo sami". Vsako poglavje je posvečeno posebnemu znanstveniku in njegovemu delu, vsi raziskovalci so postregli s svojimi argumenti v korist domneve, da obstaja življenje tudi zunaj našega planeta. Prispevki astrofizikov kažejo, da obdajajo planeti skoraj vse daljne zvezde. Naše o-sončje potemtakem ne more biti izjema v splošni organizaciji vesolja. Ameriški znanstveniki so prepričani, da obstaja življenje v mnogih delih vesoljskega prostranstva, sestavljavec te knjige pa dodaja, da bi zagotovo dobil enake odgovore, če bi z anketo zajel tudi sovjetske in mnoge druge raziskovalce. Mnenja pa se razlikujejo, kadar nanese beseda na dokaze za obstoj življenja izven našega osončja. Kako navezati stike z bitji o katerih ne vemo tako rekoč ničesar! Vzemimo, da bi skušali poslati močne signale. Na Zemlji bi se zvrstilo več človeških rodov, preden bi prispel odgovor bitij z daljnih svetov. miiiiiiHiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiimiiiiiimiiiimiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiuiiiiimiiiimiimiiimiimimiiiiiiiiiiiiiii SVeit do Petrella je bil na službenem obhodu. Vračal se *lna proti domu in je iz , —-------... se je zaustavil, da bi opazoval. Zadnja J6 zapuščala plesno dvorano skupina petih, šestih fantov !n eno dekle. Oblečeni so bili po vrhunski mladinski modi n bili so vsi po vrsti pijani; ne od alkohola, temveč od noči, vd objestnosti, s katero jih je mahoma navdala tema, od '*eUe, da bi strahovali in žalili starejše in boljše od sebe, namesto da bi oni strahovali in žalili njih. Načeloval jim je vodja, razkoračen, ogrnjen v plašč, i n>u je bil povsem odveč, mereč ulice s pogledom, s kalnim meri pirat svoje področje. Petrella je prepoznal v Jem Frankieja Hopperja, malega gangsterja, sina trdo ZQPoslenega šoferja. Očetove mišice je bil podedoval, j^nogo drugega pa ne. Pod roko se ga je držalo dekle — 6irella je presodil, da z vsakim delčkom svoje osebe iz-aja svojih petnajst let — z osupljivimi kostanjevimi lasmi, *ayitimi v dovršen konjski rep, mršave noge v tesnih kav-j^skiih hlačah, ves njen preostanek pa v čisto nepotrebnem p|Qsču, ki je bil bolj ponošen in zamazan kot Frankiejev. Ko je premeril svoje podložnike — svoje običajno ob-lr>slvo — in ugotovil, da so v stanju primerne ponižnosti, Se je Frankie lotil iposla. Zasukal se je in privlekel enega svojih spremljevalcev uho. ima tudi ime, mar ne? Daj, zini, dama te želi »Veš, kaj je tole, Ruby?" je dejal. Ruby se je zahihitala. »Tole je nekakšno one, ki nocoj že ves čas caplja za nami, kot vidim. Prizadevno pa je. Rado bi se nam pridružilo." Frankie se je zasmejal. Vsi so se zasmejali. Celo novi deček se je zasmejal. Imel je bel obraz, črne lase, drobna, dekliška usta in velike oči. Petrella je za hip pomislil, če ni to morda učinek neonske svetlobe. Zdele so se skoraj zelene. „On6 slišati." „Rodney King," je dejal dečko. Govoril je jasno in ni bil videti niti prestrašen niti v zadregi. „ln zamisli si," je dejal Frankie, „še vedno mu mati umiva glavo." Vsi so se spet zasmejali, žrtev nič manj prisrčno kot drugi. Kazalo je, ko da je Frankieja malce zmedlo, ker mu ni uspelo, da bi ga razjezil. Sklenil je, da ima Rodneya že zadosti. »Zdaj teci domov, pridni mali fantek,” je dejal. „Saj veš, kaj se bo zgodilo, če boš pozen. Mama ti bo spustila dol tele prekrasne hlačke in te natreskala po zadku.” Rodney je za hip ostal in molče premeril Frankieja, tako kot premeri boksar svojega tekmeca, preden ga položi. Nato se je sladko nasmehnil, se zasukal na peti in odkorakal. Vsi so se spet na ves glas zokrohotali. Toda Petrella ni bil povsem prepričan, ali ni morda na neki nedoločljiv način manjši deček, ki je odnesel častno zmago v spopadu. Petrella se je odpravil proti domu in odšel spat. Šest mesecev pozneje je med nekimi navadnimi poizvedbami zastran ukradenega perila naletel na gospo King. Priimek je bil dovolj pogost in mu ni vzbudil spomina. Ko pa je končal razgovor z njo, je zagledal v 'lopi onstran dvorišča nekoga pri delu in prepoznal dečka z belim obrazom in mačjimi očmi. „To je Rod,” je rekla gospa King. »Najprej je bil tisti radio. Zdaj so motocikli. Same zoprne nevarne reči. Kadarkoli gre ven, nikoli prav zagotovo ne vem, ali se cel vrne." Petrella je stopil tja čez. Rodney se je hladno ozrl. Oči-vidno je bil navajen na vmešavanje. »Čeden stroj si napravil," je rekel Petrella. »Ni slab," je odvrnil deček. Bil je zares drag model. Zadnje kolo je bil snel in njegov pogled je kazal, da ve, za kaj gre. »Kje si se pa poučil o motorjih?" »Iz knjige," je odvrnil deček in nadaljeval z delom. Malce je porastel, odkar ga je Petrella nazadnje videl. Pa tudi druge spremembe so nastale Frankie Hopper je prihajal vzdolž ulice z dvema drugima fantoma. Ustavili so se in se naslonili na ograjo, da bi opazovali Rodne-ya pri delu. Videti je bilo, da so prijatelji. Na način, ki ga je sam še najbolj poznal, je Rodney prestal svojo preizkušnjo in postal član tolpe. iFrankie je bil vidno zadovoljen s samim seboj, ko je govoril, se je njegov veliki zagovedni obraz smehljal. Ko je Petrella naslednjikrat videl Hopperja, se ta sploh ni več smehljal. Odšel je bil onstran zadovoljstva in nezadovoljstva, zakaj bil je mrtev. Ko je zapeljal svoje lastno motorno kolo s precejšnjo hitrostjo po klancu izpred svo- j 6 — Štev. 5 (1339) M 2. februar 1968 Nekatera vprašanja pitanja mladih goved Pitanje mlade goveje živine se je tudi pri nas v zadnjih letih močno razvilo. Od pitanja volov prehajajo kmetje na pitanje mladih bikcev, ker hitreje rastejo kot voli in telice in ker dosegajo večinoma tudi boljšo ceno. Cena mladih pitanih bikcev pa je v veliki meri odvisna od kmeta samega, od njegovega znanja in od tega, kako odbira živali za pitanje in kako jih redi in pita. Zaradi aktualnosti teh vprašanj ponatiskujemo v naslednjem članek dr. Jožeta Ferčeja, ki ga je s tem v zvezi pred kratkim objavil v ..Kmečkem glasu". Začasno so nastale težave pri prodaji pitane mlade živine, tudi cena se je znižala. Te težave so pri nas podobne kot so v drugih deželah. Zato izvažamo manj živine in mesa. Toda gospodarstveniki napovedujejo, da je zmanjšanje cen in zastoj v trgovini z mesom ter klavno živino začasen. Predvidevajo, da bo trgovina s klavno živino v prihodnje ugodna in do bo povpraševanje po dobri govedini še raslo. Kaže torej, da bo dobro spitano mlado govedo v prihodnje lahko prodati. A ne moremo pričakovati, da bodo tudi v naprej tako rasle cene spitani mladi živini kot so rasle v zadnjih letih. Zelo verjetno bodo nastale večje razlike v ceni za bolj ali manj kakovostno živino. Pitati manj živali ne bi bilo gospodarno Pri začasnem zastoju v prodaji in cenah za klavno živino ne bi bilo gospodarno, da bi rejci pitali manj živali. Prav pa je, da zboljšujejo pitanje, da iščejo povečanje dohodka pri zmanjševanju stroškov za pitanje in pri tem, da bodo prodajali kakovostno boljšo živino. Mnogi rejci bodo takoj ugovarjali, češ tudi podjetja in organizacije, ki odkupujejo klavno živino in imajo klavnice, naj znižujejo stroške prometa z živino in mesom, delno v korist rejcev, delno pa tudi v korist potrošnikov. Gotovo bi bilo prav, da tudi trgovina, klavnice in predelava prispevajo svoj delež, da bo razlika med odkupno ceno živine in prodajno ceno mesa ter mesnih izdelkov manjša, da se bo večala prireja in ponudba mesa. Toda ti ugovori in zahteve ne morejo zmanjšati naloge živinorejcev, naj izpolnjujejo rejo živine, da si zlasti s tem zvišujejo dohodke in da ne iščejo rešitev samo v višjih cenah. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 8 k 1 ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H 1888■■■■■! ■ 8 8 Kako bom zboljšal donos svojih travnikov? [ Iz zanimivega strokovnega pogovora o tem vprašanju povzemamo naslednje misli ■ in nasvete: ‘ Prvo vprašanje: Prevzel sem kmetijo, na kateri so doslej redili le nekaj S glav živine. 'Večinoma so travniki in pašniki, manjši del so njive, kjer so pridelovali m vsakega po malo. Travnike so večinoma kosili le enkrat na leto. Rad bi redil več živine, ker vidim, da to uspeva tudi pri sosedu, ki ima podobno zemljo, kakršna je na mojem J posestvu. Kje naj začnem, da bom šel v pridelovanju čimprej v korak s sosedom? Ali naj povečam njivsko površino, kar pa se mi zdi težavno, ker so rastišča za to neprimernaf ) Odgovor: Takšnih vprašanj je mnogo. Za vsakega, ki jih stavlja, in s tem tudi za vas, pa bi bilo najbolje, če 'bi se šel učit k sosedu, ki že dela tako, kakor J vi hočete. S Ne glede na to vendar tukaj nekaj splošnih značilnosti, ki se jim v našem kme- S tijstvu ne moremo ogniti. Za naše kraje je značilno, da je živinoreja že iz davnine pomembna kmetijska stroka. Vendar je njen razvoj odvisen od tega, kako izkoriščamo zemljišča, na katerih pridelujemo osnovno krmo za vzdrževanje staleža živine in za del prireje mesa in mleka. Z boljšim izkoriščanjem travnatega sveta bi lahko dosegli S večjo prirejo, pa tudi stalež živine bi lahko postopoma naraščal. Ponekod tudi stalno pomanjkljiva prehrana živali prinaša zgubo ne le v tem, da živalska čreda postaja manj vredna, ampak so posledice tudi v tem, da živali pogosteje obolevajo, kar zmanjšuje njihovo prirejo. Zato je za sodobno prirejo živali S pravilen način pridelovanja krme prvi pogoj. Pri nas marsikje še vedno ne moremo S govoriti o načrtnem pridelovanju krme, temveč je v navadi le spravilo krme, kolikor ■ je pač zraste na travnatem svetu. Moramo opozoriti, da so pri nas naravna rastišča E še vedno glavni vir krme, zato bi kazalo travnati svet primerneje oskrbovati, kot pa 1 je bila doslej’ navada} ki smo jo podedovali iz preteklosti, ; Zemljišče in podnebne razmere so pri nas ugodne za razvoj rastlinstva na travi- S ščih, ponekod pa so zemljišča edinole primerna za travnik ali pašnik. Človek je v ■ preteklosti upošteval te razmere, zato se je iz davnine ohranilo razmerje med travnatim svetom, njivami in gozdovi v razmerju 2:1:3. Tega razmerja ne kaže brezglavo :: spreminjati v korist njiv in gozdov, marsikje pa bi bilo primerneje le opustiti njive v korist travnatega sveta. Toda kot prvi ukrep bi bilo vsekakor priporočljivo izkoristiti zmogljivost obstoječih travnikov in pašnikov, ki so primerni za intenzivno rabo. (se nadaljuje) 1 Redimo hitro rastoče živali Zboljšanje in pocenitev prireje lahko dosežemo z izpopolnjevanjem krmljenja živali, ki jih pitamo. Dobre tri četrtine vseh stroškov za pitanje mlade živine znaša vrednost porabljene krme. S številnimi poskusi pa je dokazano, da porabijo manj krme za1 prirast tiste živali, ki hitro rastejo, kot pa tiste, ki rastejo počasi. Živali različno priraščajo Za hitro priraščanje živali v dobi pitanja pa ni potrebno samo ustrezno krmljenje, temveč tudi sposobnost živali za hitro rast. Če večje število živali krmimo v istem hlevu, lahko ugotovimo, da so med njimi znatne razlike v hitri rasti. V vsakem večjem pi-tališču lahko ugotovimo, da so razlike med enako krmljenimi živalmi tudi za 0,20 kg ali pa tudi za 0,25 kg na dan. Z razlikami v hitrosti rasti nastanejo tudi občutne razlike v porabi krme za prirast in s tem razlike v stroških pitanja. Zelo zanimive podatke dobimo pri kontrolni zreji mladih bikov za pleme. Živinorejsko veterinarski zavod v Murski Soboti ima postajo, kjer zrejajo bikce od prvih tednov na težo 500 kg. Bikce krmijo posamično, da za vsak dan ugotovijo, koliko krme so pojedli. Pri bikih, zrejenih lani, so ugotovili naslednje večje razlike: najboljši je od teže 200 na 500 kg priraščal dnevno po 1600 gramov, najslabši pa 1123 gramov. Najboljši je pridobil 300 kg teže 87 dni prej kot najslabši, ki je za ta prirast porabil toliko več krme, kot znaša vrednost 278 kg koruze. Sposobnost za priraščanje lahko zboljšamo Kakovost živali za pitanje zboljšujemo tako, da za osemenjevanje odbiramo bike dobrega rodu in ki so preizkušeni glede hitrosti rasti ter porabe krme za prirast. Dalje odbiramo bike za osemenjevanje tudi po preizkušeni rasinosti in klavnega izkoristka skupine potomcev. Tudi za pripušča-nje naj bi uporabljali prav dobre bike, ki so hitre rasti. Z odbiranjem plemenjakov močno vplivamo na kakovost novih rodov živine na splošno. Rejci sami morajo oceniti vsako tele in odločiti o njegovi uporabi. Z odbiranjem telet za pleme močno soodločajo o zboljšanju kakovosti staleža živine, z odbiranjem telet za pitanje pa odločajo tudi o gospodarnosti pitanja, Kako odbiramo bikce za pitanje Za pitanje je treba odbirati bikce, ki so širokih oblik, ki imajo globok in obsežen trup. Živali, ki imajo obsežno telo in znake za večjo rast, so praviloma mišičaste. Take živali rastejo hitro, ker pridobivajo dolgo na teži z rastjo obsega mišičevja. Živali z obsežnim trupom pojedo praviloma več krme in zato hitreje rastejo. Važno je tudi, da živali, ki pojedo veliko osnovne krme, dobijo že v tej toliko hranilnih snovi, da jim je potreben le manjši dodatek krme. Obratno pa je z živalmi ozkega in plitvega trupa. Take Število kmetij naglo pada Po prvih podatkih štetja kmetijskih obratov 10. 12. 1965 agrarnogospo-darski inštitut zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ugotavlja, da se je med letom 1960 in letom 1965 v naši državi število kmetij zmanjšalo za 22.586 s skupno površino 517.037 hektarjev. Med štetjem kmetijskih obratov leta 1951 in štetjem leta 1960, je število kmetij nazadovalo za 30.562. Po štetju leta 1965 je v Avstriji le še 379.700 kmetij s skupno površino 7 milijonov 332.000 hektarjev. Število ljudi, ki opravljajo kmetijsko delo se je v tem petletju zmanjšalo za 237.065 na 911.600, od leta 1951 naprej pa se je zmanjšalo za več kot 700.000. imajo manj obsežne mišice, rastejo počasneje in porabijo več krme za prirast. Če jih močneje spitamo, postanejo zamaščene. Prireja loja je znatno dražja kot prireja mesa. Ločljiv loj pa je pravzaprav odpadek. Potrebno je tudi odbiranje krav in telic Rejci se ne bi smeli zadovoljiti samo z odbiranjem telet. Za kakovost telet je treba skrbeti že prej, in sicer s kakovostjo bikov in kakovostjo krav. Odbira bikov za osemenjevanje in za pripuščanje je skupna skrb strokovne službe in rejcev. Odbiranje krav in telic pa je poglavitna skrb rejcev. Tudi pri tem pa naj jim pomaga strokovna služba. Rejci bi lahko hitreje zboljševali svoje črede, če bi zrejali več telic in hitreje izločali slabše krave. V vseh področjih, kjer je uvedeno osemenjevanje krav, lahko ugotovimo, da so mlajše krave v splošnem veliko boljše od starejših, ker so mlajše potomke boljših plemenjakov. Telice dobrih pasem namesto starejših krav Začeli smo rediti svetlo lisasto in sivo rjavo živino, ker sta za današnjo rejo ti dve pasmi boljši od drugih, ki so pri nas razširjene. Rejci, ki imajo živino drugih pasem ali križano, bodo lahko najhitreje napredovali s prirejo, če bodo kupili dobre živali ene teh dveh pasem. S križanjem pa razmeroma najhitreje dosežemo zboljšanje živine, če zreja-mo čim več križanih tetic, da hitro pomlajujemo čredo krav. Vsak rod ponovnih križancev je glede lastnosti bližji pasmi, s katero križamo. Čim hitreje obračamo rodove križancev, tem prej pridemo do kakovostno izenačene in pasemsko ustaljene živine. Žal je veliko rejcev, ki zadržujejo v rejah starejše krave in zrejajo malo telic ter s tem močno zavlačujejo spreminjanje pasme. Taki rejci navadno zgubljajo veliko na vrednosti telet in mlade živine za pitanje. Izkušnje gospodarsko razvitih dežel in naprednih rejcev spet in spet potrjujejo pravilo, da čim večje so zahteve po izboljšanju, tem več si morajo rejci prizadevati, da zrejajo kakovostno živino, sposobno za veliko prirejo. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiir jega doma, so ljudje videli, kako ga je začelo grdo zanašati, domala prav tako, ko da bi bilo zadnje kolo pretrdo privito. Nato se je motor prekopicnil in Hopperja je vrglo v betonski drog svetilke. Petrella se je pomenil z mehanikom, ki je zbral in pregledal, kar je ostalo od stroja. „Vsakomur bi se utegnilo pripetiti," je dejal mehanik. »Verjetnost je ena proti milijonu, to je res. Tale vijak." je kazal, „lo je tisto, čemur pravimo mi ohlapna nit. Pustite ji nekaj časa, pa se vam bo razrahljala. Zato pa ima na vrhu še drug vijak, ki deluje v drugo smer in ki onega pritrjuje. Oba skupaj sta popolnoma varna. Napačno sta bila pritrjena — to je vse.” To je bilo vse, za zdaj. Hudi spopad v Palače Pin-table Arcade je bil skoraj leto dni pozneje. Ko je padla beseda »nemir", so vsi na postaji planili k najbližnjemu policijskemu avtomobilu in zdrveli tja. Kajti nemir je bil podoben požaru. Če ste se ga lotili dovolj zgodaj, ste ga pogasili z vedrom. Toda pustite ga in takoj se vam razplamti. Arcade Palače je bilo zabavišče zadaj za High Stree-tom, ki je bilo pokrito s streho in opremljeno z električnimi ročkami, s stroji, ki povedo usodo, in kegljišči vseh vrst. Če se je hotel kdo zabavati tako, da je zapravljal denar po malem, je bila Arkada kar pravi kraj zanj. Če je trošil denar preudarno, je lahko prebil tam več kot uro in zapravil komaj šiling. Petrella je prispel v prikolici, pod poveljstvom izkušenega narednika Gvvilliama. »Ustavi na kratko," je ukazal šoterju. »Zakleni voz in pridi z nami. Držite se skupaj in se obdržite na nogah." Bili so na robu množice, ki se je kar trla. Tam preko, v sami Arkadi, je bilo središče meteža. Petrella je mogel slišati ropot ter žvenket stekla, ko so se prevračale mize, krike mož, topot nog, nad vsem tem pa prodirne ženske vriske. Že so bili sredi vsega. Množica sama ni nudila odpora. Policija je prodrla naravnost skoznjo na prizorišče boja. Lastnik Arkade in dva pomočnika, eden skoraj še deček, so kljubovali celemu ducatu nasprotnikov. Gvvilliam je planil proti 'najbližjemu in največjemu od napadalcev, ga zgrabil izza hrbta in zaigral z njim pravcato igro veščine In spretnosti. Nato ga je nekdo sunil in tedaj je stopil v akcijo zares. Tolpa se je bila oborožila s težkimi lesenimi keglji in jih je uporabljala kot kije. Eden od njih je zamahnil proti Petrelti, ki se je pred udarcem sklonil in sunkovito zgrabil napadalca za noge. Prostor je bil neprikladen za manevriranje. Rjovenje množice je naznanilo prihod nadaljnjih ojačenj in v naslednji minuti je pretep prenehal prav tako hitro, kot se je bil pričel. Bile so tri hude poškodbe, mnogo razdejanj in škode in deset aretacij. Skoraj ves preostanek noči je trajalo, da so izločili in identificirali krivce ter stopili v stik z njihovimi rodbinami. Petrello je doletela naloga sporočiti novico gospe King. Po prvem pretresu jo je obšlo skoraj olajšanje. »Ali ga bodo izpustili?" je vprašala. »Mislim, da Rodney ni bil eden od kolovodij," je dejal Petrella. »Po mojem mnenju jo bo to pot poceni odnesel. Zastrašitev mu ne bo prav nič škodovala. Toda nikar mu tega ne povejte." »Nič ni mogoče početi z njim," je dejala gospa King. »Ne gre več dalje. Nekaj mu je šinilo v glavo. Hotel je postati nekdo, pa če bi ga to stalo glavo." Petrella je videl Rodneya naslednje jutro na postaji. Videti je bil kar zadovoljen sam s seboj. Toda če že njega samega ni nič prizadelo, so bili drugi ljudje zaskrbljeni zanj. Tistega večera je imel Petrella obisk. V prvem hipu niti ni prepoznal Ruby, kajti tudi ona je zrasla. »Dobila sem vaše ime od Rodove matere," je rekla. »Ona misli, da bi mogli reči zanj kako besedo. Ni bil ravno eden najslabših." »Toda bil je tam.” »To je važno," je reklo dekle. Petrello je osupnilo njeno obnašanje. Bila je zaradi nečesa preplašena, toda mislil je, da ne zaradi njega. »Dobil je zaposlitev, dobro zaposlitev v Hicksovi garaži. Noče je izgubiti.” Petrella je skoraj že zinil, da bi moral imeti to na umu že prej, preden je začel, toda domislil se je, dd bi bilo brez smisla. Namesto tega je rekel: »Niste se predstavili." »Jaz sem Ruby Cross," se je nasmehnila. »Moj oče je lastnik lokala Warwick Arm, gori na Southgate Streefu. Sem Rodovo dekle." »Ali vaš oče to odobrava?" »Oh — očka. On je starokopiten." Petrella je preslišal. »Ali niste bili prijateljica Frankieja Hopperja?" je vprašal. Spet je opazil tisto v njenih očeh. Ni bilo dvoma, to je strah. »Glejte, gospod," je dejala. »Nisem prišla sem zato* da bi odgovarjala na kopico vprašanj. Hotela sem vam samo reci, da izvlecite Roda. 'Če ne, bo jezen, in kadar j0 jezen, ravna neumno." (Nadaljevanje prihodnjič) DONALD MARTY: LOTERIJA Moji prvi sosedje so bili Flecher-jevi. Wi'llyja sem poznal še iz otroških let. Nikoli ga nisem trpet: vedno se je rad delal važnega, rad je ukazoval. Ostali otroci so ga, nasprotno, oboževali. Njegova priljubljenost je precej zrasla tistega dne, ko so ga (imel je osem ali devet let) našli, kako kadi očetovo cigaro. Višek pa je dosegla pet let kasneje, ko so ga policaji, na smrt pijanega, iztovorili pred vrati hiše, kjer je stanoval. Dobit je seveda grozne batine, vendar fantov to ni motilo. Kasneje, ko smo odrasli 'in se poročili, je ostalo pri istem. Lahko pri-sežem, da sem bil boljši, pametnejši in bolj pošten kot on, vendar je bil on bolj priljubljen. Moj odnos do njega pa je prerasel v sovraštvo. In to sovraštvo je bilo edino čustvo, ki mi je bilo z ženo Margot skupno. Samo da to, da je ona sovražila Willyja, ni bil nikak plus zanjo, ker je sovražila ves svet in še posebej mene. Kljub temu pa mi Margot ni nehata dajati Willyja za zgled, da bi mi dopovedala, da sem ničla in da bom to vedno ostal, ne pa „kot Willy, ki . . ." In tako je moje sovraštvo, še podžgano z idiotskimi razmišljanji moje žene, raslo iz dneva v dan, z njim pa odločitev, da se moram Wii!yju nekako maščevati. Samo kako — tega si še nisem izmislit. On pa mi je pomagal: nekaj dni Pozneje me je srečal na ulici in me, kot vedno, zviška potrepljal po rami: — Zdravo George! Ravno sem mislil nate. Ti stalno igraš na loteriji! Ej, tudi jaz bi rad poskusil. Nisem mu pustil dokončati stavka: — Poslušaj, Wil!y ... Po pomoti sem kupil eno srečko več. Če hočeš — ti j0 lahko prodam. Ko je privolil — sem mu dal eno svojih srečk — za pet dolarjev. Srečka je dejansko veljala tri dolarje, toda on tega ni vedel. Ko sva se poslovita, sem bil srečen, da sem ga ogoljufal. Moram vam povedati, da sem tega dne prvič bral v očeh moje žene kanček priznanja. Sreča pa je bila kratkotrajna: nekaj dni pozneje je moja, oziroma njegova srečka, dobila premijo 250.000 dolarjev. .Jo je povzročilo nov pekel v moji hiši. 'Ko pa je Willy pred novinarji ®b svojem novem, kot ladja velikem avtomobilu, dol intervju in rekel, da je srečko kupil od svojega »dobrega in starega prijatelja za samo pet dolarjev" in ko so mu novinarji rekli, da srečka stane sa-nio tri dolarje in da je ta »stari in riobri prijatelj" hotel pri njem zaslužiti, nisem več mogel zdržati ni-h v mestu; otroci so tekali za me-n°j in vpili: , To si ga ogoljufal, ha, ha, y hiši je bil — dvojen pekel. Pr-* ^ — izgubila sva premijo — je rdila Margot, potem pa — od sra-jnu ni mogla več na ulico, niti v klub, niti... In tedaj, po dveh tednih muk, *6rn se odločil, izčrpan in pobit, da J® ubijem. Da njo ... Margot... jeg'el sem, da vsa ta nesreča nekako prihaja od nje. Če me ne bi °na gnjavila, mi ne bi nikoli prišlo n° misel, prodati srečko Willyju, nikoli ... Preostalo mi je samo še odločili za način: nisem dolgo razmišljal, kleti je bila polna škatla strih-r*’riai ki ga je Margot baje kupila *a podgane, sam pa sem bil pre- pričan, da ga ima v hiši samo zato, da mi ga bo nekega dne servirala za večerjo. In — lepo! Naslednji večer sem ji ga vsul v čaj dokajšno količino, nato pa odšel v kuhinjo in čakal, da bom slišal top padec njenega telesa. Nobenih dokazov ne bi bilo, ki bi govorili proti samomoru. Nenadoma pa mi je dih zlede-nel v prsih: slišal sem, kako se odpirajo vrata in videl Margot z obrazom spačenim od bolečine in sovraštva, kako gre proti meni. Vedel sem — zdaj bo zakričala, sosedje bodo postali pozorni in ona jim bo vse povedala . .. Nezavedno sem zgrabil krušni nož, ki je ležal zraven mene, in planil nanjo ... In — kaj sedaj: zgodba o samomoru je propadla. Treba bi bilo ... Razmislil sem: razen stare tete v Kaliforniji ni Margot imela nikogar na svetu. Zakopal bom njeno truplo, sosedom povedal, kako je morala na hitro odpotovati k teti, ki je bolna, čez deset dni pa bom rekel, da je tam nenadoma umrla in bom odpotoval na pogreb ... Vse skupaj se mi je zdelo dokaj enostavno. V kleti sem našel star zaboj, stlačil vanj Margot, okoli polnoči odšel na vrt, ograjen z visokim zidom, in Slovo Prijatelja je nekaj zadržalo, (tudi nanjo čakal sem zaman], grem — v mestu se ne bo poznalo, če bo jutri eden manj. Zato, natakar, vina! — da hitro utopim slovo. Potem adijo, hladna ti tujina! Doma me v pozdrav vsaj pes oblajal bo! Dunaj, 1960 /. R. GARDNER: Andrej Kokot jo zakopat. Drugi dan so sosedje požrli mojo zgodbo, da je morala Margot hitro odpotovati in da ni imela časa, da se od njih poslovi, deset dni pozneje pa sem sprejemal izraze sožalja. Še isti večer sem sedel v vlaku za Kalifornijo, izstopil pa sem še pred Chicagom, v nekem majhnem mestu, katerega imena si niti nisem zapomnil. V lokalnem hotelu sem najel sobo in ves dan počival. Naslednje jutro pa je nekdo potrkal na vrata moje hotelske sobe: — George Clevson? — je vprašal fant v policijski uniformi. Prikimal sem. — Aretirani ste! Obtoženi ste — umora žene. Slabo uro pozneje sem že sedel v letalu, ki me je peljalo v New York. Z lisicami sem bil privezan na sedež, poleg mene pa je sedel detektiv, ki bi bil zmožen nesti mene in oba sedeža, če bi bilo potrebno. Ena stvar me je mučila vso pot: kako jim je uspelo tako hitro odkriti truplo. Da so našli mene, me ni presenečalo. Toda truplo .. . Nato pa sem, v New Yorku, zvedel, kako mi je spet »pomagal" moj prijatelj Willy. Ko se je ves prah okoli premije polegel in so začeli ljudje spet premlevati svoje skrbi, novinarji pa so se obrnili k bolj svežim dogodkom, je Willy začel trpeti. Enostavno, ni mogel živeti brez publicitete, ni mogel prenesti, da ni več popularen. Premišljeval je, gotovo je dolgo premišljeval, nato pa je prav istega dne, ko sem odpotoval v Kalifornijo, v vseh krajevnih časopisih izšel oglas: »Misfer Wil!y Flecher iz George-tovvna se je odločil, da organizira zanimivo in napeto otroško igro. Igra se imenuje ,Lov na zakopani zaklad'. Na nekaj krajih v mestu je gospod Flecher zakopal zabojčke s po tisoč dolarji In kdor jih najde, so njegovi. Posebej opozarjamo meščane, da po propozicijah v tej igri lahko sodelujejo samo otroci." Lahko si mislite: niti en jarek niti en vrt niti en travnik ni ostal cel. Na mojem vrtu pa so, namesto tisoč dolarjev, našli Margot. m Izberite tudi vi! Ivan Cankar: MARTIN KAČUR, ena izmed najlepših povesti priljubljenega pisatelja, 128 str., br. 13 šil. Vasco Pratolini: KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV, roman o malih ljudeh v velikem mestu, 436 str., pl. 38 šil. Robert Neumann: DRUGA STRAN MESECA, roman povratnika iz jetniškega taborašča, 152 str., br. 21 šil. Aldous Huxley: KRASNI NOVI SVET, utopični roman, 188 str., br. 17 šil. Nada Gaborovič: SEŽENJ DO NEBA, povest iz minule vojne, 168 str., ppl. 23 šil. Žane Grey: ŽELEZNA CESTA, roman z ameriškega »divjega zapada", 270 str., br. 18 šil. Erle St. Gardner: JEZNA ŽALOVAVKA, napeta kriminalna zgodba, 152 str., br. 15 šil. Ignazio Silone: LUKOVA SKRIVNOST, roman o življenju na italijanski vasi, 144 str., pl. 32 šil. Tone Seliškar: RUDI, roman iz sveta industrije In tehnike, 124 str., ilustr., kart. 25 šil. Ladislav Mnačko: SMRT SE IMENUJE ENGELCHEN, roman o slovaških partizanih, 256 str., br. 28 šil. Brian W. Alaiss: LADJA MED ZVEZDAMI, roman o vesoljskih poletih, 168 str., br. 14 šil. Jože Knaflič: IZDAJALEC GOGO, povest iz časov bolgarskih vstaj proti turškemu gospostvu, 108 str., kart. 22 šil. Friedrich Michael: GOSPA Z DOBRIMI PRIPOROČILI, roman iz meščanskega okolja, 168 str., br. 13 šil. Hermann Kesten: OTROCI GERNIKE, roman iz španske državljanske vojne, 176 str., pl. 24 šil. Arthur C. Doyle: PRIGODE SHERLOCKA HOLMESA, ibirka detektivskih zgodb, 216 str., br. 38 šil. Janko Kersnik: JARA GOSPODA, povest iz uradniških krogov, 88 str., slik. priloge, br. 13 šil. George Sand: INDIANA, zgodba človeškega srca1 z vsemi slabostmi, 248 str., br. 21 šil. Jože Kranjc: MOJ OTROK IN JAZ, črtice iz meščanskega življenja, 160 str., pl. 32 šil. „Naša knjiga", Celovec, Wu!fengasse ANDRAŠ KURTY: Prigoda v Leningradu Človeku je menda usojeno, da mora potovati na tuje, če hoče zvedeti, kakšen je po zunanjosti, po fiziognomiji. Tako sem tudi jaz iz svoje rodne Madžarske odpotoval v Sovjetsko zvezo. Z imenitnim tekom sem večerjal v leningrajski restavraciji »Metropol«, ko sta se ob moji mizi ustavila moški Mcž s stotimi triki Veliki variete je ugasnil svojih tisoč svetilk. Zadnji odrski delavci so zapuščali poslopje. Vratar je po vrsti zaklenil vsa vrata in nato odšel proti zadnjim odprtim vratom, ki so vodila z ulice v garderobe artistov. V senci vhoda za umetnike je stal človek. Nosil je siv plašč in imel obešen preko roke siv dežnik. — Je gospod Zarini še tu? je vprašal. — Mož s stotimi triki? — Prav njega iščem. Človek v sivem plašču se je priklonil, ko je vstopil k Zariniju, »možu s stotimi triki«. — Ime mi je Burger, je rekel. — Draguljar? — Vi me poznate? — Celo zelo rad bi bil vaša stranka, ko bi imel možnost. — Kmalu boste imeli to možnost! — Pa vendar ne! je veselo in presenečeno vzkliknil Zarini. — Ponujam vam pet tisoč honorarja! — Grom in pekel! Toda zakaj? — Za enega od vaših sto trikov. — Honorar ni slab! Kje pa naj pokažem ta trik? — Jutri pri meni. Pristanete? — Jutri se bova pogovorila o tem, se je priklonil Zarini. Pričakujte moj obisk. Pregovarjanje je naslednji dan trajalo že celo uro. Draguljar je jezno rekel: — Ne vem, zakaj oklevate? — Zato, ker je to čista prevara! — Pomislite na vaš honorar. Pet tisočakov! — Kolikšna pa je vrednost ogrlice? — Štirideset tisoč. — Niti najmanj slab posel za vas. — Niti za vas, gospod Zarini. Kolikokrat ste že napravili ta trik na odru? Ničesar drugega vam ni treba storiti, kot da ogrlico pred kontesinimi očmi daste v ša-tuljo in napravite, da bo pri tem izginila. — Kaj pa, ko bo doma opazila, da ni ogrlice? — Če ogrlica na poti do hiše zmanjka, se je nasmehnil draguljar moja draguljarna nima s tem nikakršne zveze. Čez eno uro je kontesa vstopila v draguljarno. Z njo je bil mlad človek. Predstavila ga je za svojega sekretarja. Draguljar je odprl težko jekleno blagajno. — Imeli boste, kontesa, kar ste si tolikanj želeli! — Lahko vidim ogrlico? — Izvolite, tu je. Veliki, dragi kamni, nanizani tako na gosto, da se je komaj videl platinski okov, so bili nepopisno lepi. Draguljar je predstavil Zarinija, ki je stal zraven njega: — Moj poslovni prijatelj iz Londona. Včeraj mi je prinesel zadnje kamne iz Londona. Dala je znak sekretarju. Iz torbe je izvlekel štirideset tisočakov in jih položil na mizo. Zarini je vzel ogrlico in jo dal v škatlico, obloženo s črnim žametom. — Kontesa, prepričajte se, da je nakit v kaseti, je rekel Zarini. Če gre za tako krasne dragulje, ni človek nikoli dovolj previden. Zaprl je šatuljo in jo dal stranki. Ko je kontesa odšla, je draguljar dejal: — To ste napravili hudičevo spretno, Zarini! — Ta trik kažem vsak večer v varieteju. — Pozorno sem vas opazoval, pa nisem ničesar opazil. Če ne bi bilo ogrlice sedaj v mojih rokah ...! — Dovolite? — Kaj vam pride na misel! Zakaj jemljete ogrlico? — Dal vam jo bom v zameno za moj honorar. Šele ko dobim denar! — Nezaupanje? — Recite temu praznoverje. — Draguljar je odštel pet tisoč. Zarini je potisnil bankovce v žep. — Sedaj bom dal ogrlico v vašo jekleno blagajno. Osebno se prepričajte, da je nakit v njej. Ogrlica je ležala na pepelnato sivi jekleni plošči v drugem predelku blagajne. Zarini je zaprl vrata in dal ključ draguljarju. Artist je poklical taksi, ki je peljal mimo draguljarne. S sedeža je še enkrat ljubeznivo pozdravil draguljarja, ki mu je mahal z roko. Čim se je taksi oddaljil, je draguljar odprl blagajno in se zaprepaščen zamajal. Ogrlice ni bilo, na njenem mestu je bilo pismo: »Gospod, upam, da ste zadovoljni z mojo izredno predstavo. Rad priznam, da je bil honorar nenavadno 'ico bom izgovor. „ ... —o bogato stranko, ki vam bo v prihodnosti gotovo omogočila, da se v varieteju še naprej čudite ,možu s stotimi triki'«. in ženska. On je s kretnjo vprašal, če smeta prisesti. Potrpežljivo in vljudno sem prikimal in večerjal naprej. Ves ljubi dan sem taval po neštetih sobanah čudovite galerije »Ermitaž«, zato sem bil lačen kot volk in želodec mi je kar na glas krulil. Usedla sta se k moji mizi in žena je po madžarsko rekla možu: »Poglej no, ljubi moj, kako zanimiv smrček ima tale tip!« Napel sem ušesa — tip z zanimivim smrčkom sem bil vsekakor jaz! Nekaj trenutkov me je njen soprog pozorno proučeval. »Glavo ima kot jajce,« je razglasil izid svojega ogledovanja. »Ti čezmorski turisti so malone vsi taki.« Roke z vilicami in nožem so mi otrpnile. Da imam jajčasto glavo? Pretresen sem spustil pribor na krožnik. Jaz da sem jajcoglavi čezmorski turist? Jaz? »Poglej no, kako bedasto gleda!« se je porogala žena. »Nemara se je spomnil, da je tam v svojem čezmorskem stanovanju pozabil ugasiti luč!« »Veš, ti čezmorci so kot otroci,« ji je pojasnil mož. »V tehniki so res doma, toda upam si priseči, da ta tip v vsem svojem življenju še niti ene dobre knjige ni prebral!« »Nemara ga malo prehudo sodiš,« se je žena postavila zame. »Poglej kako visoko čelo ima!« »Čelo ni visoko, le plešast je. Povej, draga, kaj naj naročim?« »Nekaj lahkega,« je raztreseno rekla njegova spoštovana soproga in posvetila vso pozornost moji obleki. »Ali vidiš, da nima niti trohe okusa? Čisto nič! V takih capah te jaz v Budimpešti še v službo ne bi pustila. Bog ve, kaj dela? Kakšen poklic ima, kaj misliš?« Mož je skomignil z ramo. »Vrag ga vedi! Prav gotovo pa si kruha ne služi z razumom. Tudi živce nima v redu. 2e tretjič je zabodel vilice zraven mesa. Ne verjamem, da bo še dolgo živel. V krtovo deželo ga bo spravilo to njihovo večno pehanje za denarjem, grozotnimi filmi in striptizom ... »Pa še pijača,« je sočutno pristavila žena. Nato se je sklonila čez mizo in pokazala na jedilni list, zraven mojega krožnika — ali ga sme vzeti? »O. K.« sem zabrundal kot pravi čezmorski turist in si skril v dlani žalostno jajčasto glavo. Uspel smučarski dan na Šentjanških Rutah Sporinemu društvu Št. Janž v R. in prirediteljem ter organizatorjem nedeljskih smučarskih tekem moremo samo čestitati. Čestitati moramo prvič za to, da so k udeležbi zbrali 180 smučarjev iz 26 športnih društev v deželi, čestitati pa jim moramo tudi k zgledni organizaciji prireditve, ki ob taki udeležbi gotovo ni bila enostavna. Njim gre v prvi vrsti zasluga, da so Šentjanške Rute med koroškimi smučarji spet zaslovele, čeprav zaradi raznih težav društvo v zadnjih dveh letih ni moglo prirejati prej že tradicionalnih tekem. K nedeljskemu veleslalomu na Šentjanških Rutah v dolžini 1,8 km z 380 metrov višinske razlike se je — skoraj bi lahko rekli — zbrala koroška elita te smučarske discipline. Tekma se je odvijala v ženskem raz- redu, kjer je prvo mesto zasedla Ulli Kargl (SV Vajškra), v splošnem razredu s prvakom VVernerjem Geisslerjem (SV orožništvo), v drugem razredu mladine — prvak Klaus Krieber (SV Beljak) in v prvem razredu mladine, kjer je zmagal Manfred Zernig (SV Beljak). V splošni razvrstitvi so prva štiri mesta zasedli Klaus Krieber (1:24,8), Werner Greissler (1:26,5), Danilo Samonig — SC Podklošter (1:27,6) in Franc Sfingi — ATUS Bistrica v Rožu (1:27,7). Dobro so se ob taki udeležbi držali tudi člani športnega društva Št. Janž. V splošnem razredu je Hanzi Pscheider zasedel 8. mesto, medtem ko je v drugem razredu mladine zasedel Lojze Gabriel 6. mesto, v prvem mladinskem razredu pa se je Durnik Daniel uvrstil na 8. mesto. Športno društvo Zahomec ima med mladino odlične smučarske skakalce Zatem, ko se je Janko Zwitter pri letošnjih tekmah za deželno prvenstvo v smučarskih skokih uvrstil za Baldurjem Preimlom na drugo mesto, se je minulo nedeljo tudi naraščaj smučarskih skakalcev športnega društva Zahomec odlično odrezal. V tekmi mladine in šolarjev za deželno prvenstvo v nordijskih disciplinah so njegovi člani pri skokih zasedli tri prva in tri druga mesta. Tekme so bile v znanem betjaškem smučarskem centru Moltschach, udeležili pa so se jih 104 mladinci In šolarji. V prvem razredu šolarjev je s skoki 21 in 21,5 m zmagal Fritz Koch (SV Beljak), drugo in tretje mesto pa sta s skoki 20 in 20 m ter 15 in 17,5 metra zasedla Zahomčana Sigi Moril in Janko Pipp. V drugem razredu šolarjev sta sl prva mesta osvojila Zahomčana. Karli Schnabl je skočil 26,5 in 25,5 m, Žepi Gratzer pa 24,5 in 24 metrov. Prva mesta so Zahomčani zasedli tudi v prvem razredu mladine. Robert Fritzer je skočil dvakrat po 25 metrov, Hanzi Waltner pa 23,5 in 24 metrov. V drugem razredu mladine je Hanzi Schnabl od športnega društva Zahomec s skoki dvakrat po 27 metrov zasedel prvo mesto, drugo mesto pa 'je zasedel Hans Bock od ASKO' Beljak s skoki 22,5 in 22,5 metra. Po vsem tem se Športno društvo Zahomec s svojimi člani uvršča med prvake smučarskega skakalnega športa na Koroškem. Doslej doseženi uspehi, zlasti pa uspehi v letošnji zimi obetajo, da bo društvo v tej športni zvrsti v prihodnje postreglo še z marsikakšnim prijetnim presenečenjem. Spričo doseženih uspehov z velikim zanimanjem pričakujemo nedeljske smučarske skoke za Ziljski pokal na 60 meterski skakalnici v Za-homcu. ■IM« AVSTRIJA I. PROGRAM Poročila: 6.00 , 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, i17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranjo opazovanja — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.10 Jutranja glasba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljevanjih — L1.15 Opoldanski koncert — 13.00 Slavni dirigenti, slavni orkestri — 14.15 Lepi glas — 14.45 Mednarodne gospodarske vesti — 15.00 Več učenja, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 18.00 Mladinska redakcija — ,18.30 Pregled večernega sporeda — 22.10 Šport z vsega sveta. Sobota, 3. 2.: 6.05 Govori Fritz Schilling — 6.09 Pet minut agrarne politike — 9.00 Smehljaj spada k lepemu vedenju — 13.00 Mali koncert — 13.30 Tehnični razgledi — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Iz literarne delavnice — 15.00 Orkestralni koncert — 17.10 Kritično osvetljeno — 18.00 Evropa poje — 18.45 Pesmi in balade — 19.45 Hom- bergov kaleidofon — 20.00 Ob 90 letnici rojstva Martina Buberja — 21.00 Koncert komornega orkestra Paula Kuentza. 80 letnici rojstva Kathe Braun-Prager — 17.30 Mednarodna radijska univerza — 18.45 Šansoni — 20.00 Večenni tečaj, slušna igra — 21.05 Happy time. Regionalni program Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.40 Jutranja razmišljanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.20 Glasba — 9.00 Šolska oddaja — 10.05 Šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave, pregled sporeda — 13.45 Opoldanski koncert — 14.15 Slovenska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Koncert po željah — 18.00 Razgledi po deželi — 18.15 Odmev časa — 18.45 Šport — 18.55 Lahko noč otroci — 23.10 Ogledalo poročil. Sobota, 3. 2.: 7.55 Domači vrt — 11.00 Naša lepa domovina — 14.00 Orkestralna zabavna glasba — 15.00 človek kot ti in joz, roman — 15.30 Koncert po željah — 17.10 Veseli delopust s pihalno glasbo — 19.15 Šport — 20.10 Stari valček, novi val — 22.10 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 4. 2.: 8.05 Včeraj zvečer v svetu — 8.15 Lepa umetnost — 9.10 Nedeljska satirična oddaja — 11.15 Orkestralni koncert — 13.05 Dobrodošli z novicami — 13.15 Stališče — 13.30 Operni koncert — 14.30 Učenec Gerber, roman — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Pomembni znanstveniki — 18.00 Nič kot veselje z glasbo — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Belgijski komponisti — 21.00 Vsa pota vodijo na Dunaj. Ponedeljek, 5. 2.: 6.05 Odkrito povedano — 9.00 Za prijatelje glasbe — 17.15 Poglect v literarne revije — 17.30 Aktualnosti s krščanskega sveta — 18.45 Šansoni — 20.00 Literarni pomen Martina Buberja — 20.30 UER koncertna sezona — 21.25 Glasbeni feljton. Torek, 6. 2.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Kratko in jedrnato — 9.00 Za prijatelje glasbe — 17.15 Doktor za zabavo — 17.30 Znanje časa — 18.45 Pesmi — 20.00 Spec-trum Autriae — 21.00 Zabavna glasba s Finske. Sreda, 7. 2.: 6.05 Odkrito povedano — 9.00 Za prijatelje glasbe — 17.15 Lirik in pripovednik Victor Hadwiger — 17.30 Iz raziskovalnega dela ncrših visokih šol — 18.00 Iz parlamenta — 20.00 Don Pasquale, komična opera. četrtek, 8. 2.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 9.00 Za prijatelje glasbe — >11.50 Olimpijske igre v Grenoblu — 17.15 Sodobna avstrijska litera- Celovško podjetje Išče pisarniško moč, ki Ima trgovsko izobrazbo in obvlada oba deželna jezika. Nudi se stalna zaposlitev. Pogoji po dogovoru. Interesenti naj se obrnejo na upravo Slovenskega vestnika. tura — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 18.45 Pesmi Franza Schuberta — 20.00 Orkestralni koncert — 21.00 Dva krat dva je pet — 21.30 Osmrtnica za časa življenja. Petek, 9. 2.: 6.05 Nihče ne bo zmagal — 6.09 Oddaja Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co, Dobrla vas, A 9141 Ebern-dorf, Tel. 0 42 36 281 išče vsled povečanja podjetja 1 PRODAJALCA 1 VAJENKO in 1 PISARNIŠKO MOČ Na željo se nudi stanovanje in prehrana. Nadalje išče vajenko ali vajenca trgovina in gostilna Rutar v Žitari vasi, pošta Miklautzhof, tel. 0 42 37 237. Stanovanje in prehrana v hiši. Nedelja, 4. 2.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Nenačrtno, pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.05 Ogledalo mestnega gledališča — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Zvonček na kolesu, slušna igra — 17.00 Caj ob petih — 18.00 Ogledalo koroškega tisko — 18.20 Alfred Scholz igra tango — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Pridite in pojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori koroški deželni glavar — 20.05 Kaj mislite, gospod Farkaš — 20.40 Melodije iz muslkalov in operet. Ponedeljek, 5. 2.: 8.30 Učenec Gerber, roman — 9.30 Sirni pisani svet — 14.00 Ženska oddaja — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Otroška ura — 17.10 Ko bolero zveni — 19.15 Vsakdanji problemi — 20.10 Cesar Trajan z oslovskimi ušesi — 21.30 Zabavne melodije avstrijskih komponistov. Torek, 6. 2.: 9.30 Zabavna glasba — 14.00 Za mladino — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Koroška pesem — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Kramljanje o pustu in pustnih običajih — 19.15 Ljudska glasba — 20.10 Koncert niž- delavske zbornice — 9.00 Za prijatelje glasbe — 17.15 Ob jeavstrijskih glasbenih umetnikov. Sreda, 7. 2.: 9.30 Nove injige koroških založb — 15.00 Zveneči jazz magazin — 15.30 Otroška ura — 17.10 Bonjur Catherine — 19.15 Korošici zbori — 20.10 Ob osmih se prične večer — 21.00 Br-ti in razumeti — 21.15 Kdor ima otroke rad, ni nikoli osamljen. Četrtek, 8. 2.: 9.30 Hežeia Drave — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Merila intelige.ee — 15.45 Slabosti kapitana, pripovedka — 17.10 'ojoča vetrovnica — 19.15 Zabavna glasba — 20.10 Zatava je potrebna — 21.00 Veselo petje, veselo zvenenje. Petek, 9. 2.: 9.3J Svetovna ljudska glasba — 14.00 Kar pustite, pravljica v narečju — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Mladinska glasba — 17.00 Z glasbo v konec tedna — 19.15 Zabavni koncert — 20.10 Koroška pesem in njeni pevci — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja. Slovenske oddale Sobota, 3. 2.: 9.00 Glasba z oglasi — 9.05 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 4. 2.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 5. 2.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za ženo in dom — 18.00 Koroški pevski zbori. Torek, 6. 2.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik — Kulturne panorama. Sreda, 7. 2.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 8. 2.: 14.15 Poročila, objave — Slikar Primičeve Julije — Stari izreki v novi obleki. Petek, 9. 2.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Za krmilom. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za Naznanjam otvoritev MODNEGA SALONA v Celovcu, Wulfengasse 15, tel. 8 04 47 R. KELIH-PRUŠNIK vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 3. 2.: 8.08 Glasbena matineja — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 11.15 Kar po domače — 12.10" Mo-žiček, baletna pantomija — 12.40 Popevke iz studia 14 — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Ljudje in situacije, podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Pevec Nino Robič — 20.00 Spoznavojmo svet in domovino — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 4. 2.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Rožencvet, otroška igra — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.45 Mozaik lepih melodij — 12.05 Voščila — 13.15 Iz opernih partitur — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Arije iz Verdijevih oper — 17.30 Kako je Trebušnik hodil na Triglav — 18.30 Posnetki s koncerta tenorista Antona Dermote — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer. Ponedeljek, 5. 2.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Razvoj našega mladinskega zborovskega petja — 11.15 Cocktail melodij in plesnih zvokov — 12.10 Iz Schubertove zakladnice — 12.40 Dva venčka slovenskih narodnih — 14.35 Voščila — 15.40 Mešani zbor iz Gorjancev — 17.05 Mezzosopranistka Božena Glavakova in tenorist Miro Brajnik — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Pevec Vice Vuk — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra in zbora Slovenske filharmonije. Torek, 6. 2.: 8.08 Operna matineja — 9.25 Slovenske narodne — 9.40 Cicibanov svet — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.10 Burleska za klavir in orkester Richarda Straussa — 12.40 Pihalni orkestri irskih gardistov — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 Zdravljica in še dva zbora na pesnitve dr. Franceta Prešerna — 18.45 Narava in človek — 19.15 Olimpijske igre Gre-noble 1968 — 20.00 Dobri divji mož, radijska igra — 20.45 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev, deset melodij. Sreda, 7. 2.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 Trije prijatelji, glasbena pravljica — 11.15 Narodne in narodno zabavne melodije — 12.10 Drsalci, baletna suita — 12.40 Operetni zvoki — 14.35 Voščila — 15.45 Hotelska stopnišča, podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Olimpijske igre Grenoble — 20.00 Sonetni venec, kantata — 21.30 Pesem godal. Četrtek, 8. 2.: 8.08 Operna matineja — 9.25 Makedonske narodne — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbo — 12.10 Finale 2. dejanja opere Slovo od mladosti — 12.40 Domači pihalni orkestri — 14.05 Izbrali smo vam — 14.45 Enajsta šola — 15.40 Violončelist Jerbič — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.15 Olimpijske igre Grenoble — 20.00 četrtkov večer — 21.00 Literarni večer. Petek, 9. 2.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 11.15 Igramo za vas — 12.10 češki plesi Smetane in Dvoraka — 12.40 Na kmečki peči — 14.05 Valčki in uverture — 14.35 Voščila — 15.45 Kulturni globus — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Olimpijske igre Grenoble — 20.00 Glasbeni cocktail — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. AVSTRIJA Sobota, 3. 2.: 16.30 Daktar.i — 17.30 Plesna šola — 18.30 Dober večer v soboto — 19.00 Družina Feuerstein — 19.45 čas v sliki — 20.15 Samopostrežba — 21.45 športni dnevnik — 22.25 Opeklina, film. Nedelja, 4. 2.: 17.00 Mario — 17.27 Heliotropija — 17.33 Svet mladine — 18.00 Pustolovščine dobrega vojaka švejka — 18.30 Veselje z glasbo — 19.00 čas v sliki — 19.30 športni pregled —• 20.10 Beseda za nedeljski večer GO NOVICE | iz Ll 25. februarja v Ptuju: KURENTOVANJE IN KARNEVAL Letošnje kurentovanje in karneval v Ptuju bosta v nedeljo 25. februarja ob vsakem vremenu in v tradicionalnem obsegu pustnih etnografskih skupin in karnevala. Dopoldne bo na stadionu »Drave« ob 9. urt nastop etnografskih skupin, popoldne ob 14. uri pa bo po ulicah sprehod karnevalskih skupin. Zavod za folklorne in karnevalske prireditve se je letos odločil za prireditev ob vsakem vremenu. Za to se ni odločil toliko glede kritike na lansko odpoved prireditve zaradi jutranjega naliva dežja, temveč predvsem zato, ker je videl v kritiki tudi dober namen prijateljev Ptuja in njegovih prireditev. Letos bodo pri ptujskem kurentovanju in karnevalu nastopile predvsem skupine, ki nastopajo na okoliškem podeželju le ob pustu. Polog kurentov bodo to orači, pokači, kopjaši, kopanjarice, ploharji, borovi gosti-vanjci in drugi. Njihov nastop je nova posebnost karnevala. Kakor pa nam pišejo iz Ptuja, se je k udeležbi prijavila tudi pustna skupina iz Beljaka. Prireditelji pa vabijo tudi slovenske pustne etnografske in karnevalske skupine s Koroške, prosijo jih vendar, da svojo udeležbo sporočijo vsaj teden dni prej, da jih bodo lahko uvrstili v karnevalski spored. Podjetja in zasebniki, zlasti pa gostilne v Ptuju se bodo potrudile, da bodo gostje najbolj zadovoljivo postreženi. Za kosilo in prigrizke se priporočajo predvsem podjetja »Haloški biser«, gostinsko podjetje »Grad Bori« in restavracija »Breg«. Hitro in solidno postrežbo pa zagotavljajo tudi druga gostinska podjetja. Po vseh pripravah za prireditev je pričakovati, da se bo letošnjega kurentovanja in karnevala v Ptuju udeležilo 10.000 do 15.000 gledalcev, saj je gostoljubni, kulturni in zgodovinsko zanimivi Ptuj že na splošno priljubljen kraj izletnikov. Še bolj pa je zanimiv, ko se ob vsakoletnem kurentovanju in karnevalu predstavi s svojimi bogatimi šegami in običaji. — 20.15 Heinrich IV., televizijska igra — 21.50 Čas v sliki — 22.00 Vroče ure v Montparnassu. Ponedeljek, 5. 2.: 18.00 Francoščina — 18.30 Avstrijska podoba — 19.00 Zaljubljen v coprnico — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Z dežnikom, mikavnostjo in melono — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Telešport — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Ljubite Mozarta? Torek, 6. 2.: 15.00 Otvoritev olimpijskih iger v Grenoble — 18.00 šport — 18.30 Agrarni magazin — 19.00 Mathias Wiemann pripoveduje — 19.45 čas v sliki — 20.15 Dnevno poročilo iz Grenobla — 20.30 Se še spominjate — 21.30 — Čas v sliki — 21.40 Hokej no ledu v Grenoblu. Sreda, 7. 2.: 8.15 Prenos iz Grenobla: tek na 30 km —- 11.00 Se še spominjate — 12.00 Jesen v Londonu — 16.08 Pavliha in pani — 16.00 Kdo sodeluje pri rokodelčenjtf — 17.15 ustni kostum — 17.30 Poznate London — 18.001 Razmišljanje se obrestuje — 18.30 Kulturne aktualnosti — 19.00 Tamy — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Dnevno poročila iz Grenobla — 20.30 Poglejte, jaz sem — 21.30 Diskusija Evropskega sveta — 22.15 čas v sliki in poročila iz Grenobla. Četrtek, 8. 2.: 11.45 Smuk za moške v Grenoblu — 18.00 Italijanščina — 18.30 športni kaleidoskop — 19.00 Nočni kurir javlja — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Dnevno poročila iz Grenobla — 20.30 Spomenik se vozi s kolesom, komedija — 22.15 čas v sliki in poročila iz Grenobla. Petek, 9. 2.: 11.00 Valčki Tolerosov — 13.00 Hokej n* ledu v Grenoblu — 18.00 Francoščina — 18.30 Avstrijska podoba — 19.00 Tajno naročilo za Johna Drakeja — 19.21 Snežna poročila — 19.45 čas v sliki — 20.15 Dnevno poročilo iz Grenobla — 20.30 Trenk Pandur, film — 22.00 čas v sliki in poročila iz Grenobla. JUGOSLAVIJA Sobota, 3. 2.: 17.10 Kažipot — 17.55 Glasba ne pozna meja — 18.55 Gideon — 20.00 Dnevnik — 20.35 Sprehod skozi čas — 21.05 Festival popevk v San Remu — 22.10 Humoristična oddaja. Nedelja, 4. 2.: 9.30 Narodno zabavna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Filmska matineja — 12.00 Stop» aktualna oddaja — 18.10 Narodna glasba — 19.10 Bo-nanza, film — 20.00 Dnevnik — 20.50 Magazin — 21.50 športni pregled. Ponedeljek, 5. 2.: 17.05 Mali svet — 17.30 Poljudni znanstveni film — 18. Obzornik — 18.30 Portreti — 18.50 Reportaža iz Skopja — 19.20 Kuharski nasveti — 19.45 Vo" kalni instrumentalni solisti — 20.00 Dnevnik — 20.35 Dram* — 21.35 Teme z variacijami. Torek, 6. 2.: 15.00 Slovesna otvoritev zimskih olimpijski iger v Grenoblu — 18.10 Lutkovini film — 18.25 Kakšen noi bo slovenski pogovorni jezik — 18.50 Svet na zaslonu — 19.30 Obzornik — 20.10 Celovečerni film. Sreda, 7. 2.: 16.05 Tek na 30 km v Grenoblu — 17.25 Kljukčcve dogodivščine — 17.45 Kje je, kaj je — 16.00 Obzornik — 18.20 Ne črno, ne belo — 19.05 GlosbeD^ oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.20 Filmski pregled iz Gr®' nobla — 20.35 Razvalina življenja, igra — 21.35 Cirkus * hiši, film. Četrtek, 8. 2.: 15.45 Smuk za moške v Grenoblu — 17.^5 Tiktak — 17.30 Oddaja za otroke — 18.00 Obzornik — 18.20 Narodna glasba — 18.45 Reportaža iz Titograda — 19.05 Pravdarji, humoristična oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.20 Filmski pregled iz Grenobla — 20.40 Aktualni pogovori 21.25 Glasbeni magazin — 21.55 Tekma na dvosedežne*17 bobu v Grenoblu. Petek, 9. 2.: 15.00 Moj prijatelj Flicka — 15.30 Hitrost*10 drsanje v Grenoblu — 19.00 človek, znanost in proizvod' nja — 19.30 Oguljeno mesto — 20.00 Dnevnik — 20.2^ Filmski pregled iz Grenobla — 20.40 Celovečerni film.