245. številka. Trst, v soboto 3. septembra 1904. Tečaj XXIX. V ImhmjM Tudi )b aedeljah In praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih 9. ari zjutraj. tu2M itevMK« se prodajajo po 9 aovft. (6 rtotmk) aancph tobakarn&h ▼ Tista in okolici, Ljubljani, Gorici, -Iji Kranjr* Mariboru, Celovcu, Idriji, 6t. Petru, Sežani. Nabrežini. No vem mest u itd. lv BAroib« sprejema uprava lista „Edinost", a . tiiorgio Galatti M. 18 — Urada« are »d 2 pep. d« 8 zveftar. sipmaom 16 stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON itv. li:>7. 6le sito političnega društva „Edinost" za Primorsko. ' V edinosti Je mot I laroftalaa soaia a. rH iste 24 kron, pol leta 12 cron, 3 mesece 6 kro«. Na oaročbe brez doposlane naročnine se Jpiava ne ozira Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista Jefrf* plam se ne spreiemaia le rokopisi se ns vraču* Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Uit UREDNIŠTVO: Giorgio Galatti 18. (Narodni dom), .sdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni, ksnsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsoreil 'ista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti štv. 18. Poltuo-hranilničn 1 račun št. 841.652. Rusko-japonska vojna. (Brzojavne vesti.) Boji okolo Iaiaoj&nga. TOKIO 2. (Reuterjev b ro). General Kure p*tkin je koncentriral pri Ljaojangu vse oete, iti so bije na razpolcgo ter se v zadnjih treh doeb silno trdovratno branil proti napa-dom japonske armade. Maršal O ama je poslal vso avojo združeno crmado proti ruskim četam, ki so bile utaborjene v možnih poz -oijah ter 8» se hrabro branile. Japoccem se je koaečno p;srečilo pregn-t rusko levo krilo. Na ue=nem kri u n bo z-imogli dolgo časa vspet*', ker so Ruei odbili v*e napade. LONDON 2. Reuterjev b ro poroča i* Tekija : Japonsko levo kiilo je pričelo danes v petek oo svita potssati Ruse proti reki Tsitii. Desno krilo je pričelo boj biiio Hei-iintai. Japonske rgube o i ponedeljka do da ne? znašajo 10.000 mož. Neki raski parnik, ki je odstranjeval mine, je bil v sredo raz dejan. TOKIO 2. (Reutarjev biro). Včeraj zjutraj je levo japonsko krilo z vspehom na-pedlo višin« Hiinlitum zapadno od gore kasači ter je predrlo ruske črte. Verojetno je, da se je vs.ed tegi uinnknil r^ski eentrum in tuli desjo krilo. Tukaj sodijo, da je imel Kuropatkin pri napadih na Liaojang znatne zjube. Kuroki j 3 z^ubi od 24. d j avgusta -25a mož. LONDON 2. Reuterjev biroje prejel o i t. m. cb 9. uri 27 min. zvečer iz pozeo iz glavcega japonskega stana brzojavke, ki poročajo, da ni do onega hipa nobena stranka d- s?gla kekega pozitivnega vspeba. BEROLIN 2. »Tagebkttu« sj sporočili iz Petrograda : Velikana ia bitke, strašen krvavi boj je pričel ckolo L aojacga. Prerano je govoriti ie sedaj o izidu bitke, akoravco so že drrgi dan velke bitke Rusi dosegli cčividno nekoliko vspehov, vzeli Japoncem nad 40 topov ter vjeli dva japonska bataljona. General Kuropa'kin je osebao vodil bitko. Jupoac: so dne 30. avgusta, na roistci dan mikadov, naptdti ruske pozicije z vso silo. Marali niso zi nikake zgube. Na vztočni fr nti so petsrat naskočili ruske čete, ki so vsakikrat sijajno odbili z bajoneti Japonce. Grozen je bil b< j med obemi toon'štvi, ker je na obth straneh streljalo nad 1000 topov. Ruski vojaki so se borili kaktr levi ter šli na Eovražnrka navdušenjem in »hura« klici; za to so pa tudi n ih zgube precej velike, iziasti pri topništvu, k er j« na pr. prva baterija devete divizije zgubila skoraj V6e častnike. Na južni fronti sta se vrnila dva energična japonska napada, ki sia bila krvavo odbita. Tukaj je zajel .general Samsonov omenjena japonska bataljona. Dne 31. avguste je pričela b tka ob 3. uri zjutraj. Ob 10. uri predpolud&e je bilo je hrib visok 300 metrov, kjer je ug idno mesto za opazovanje; od tam Si-m tudi jez opazoval bitso na straai generala Stackel-bergp. Rusi so z i varovani v okopih ter stre ljejo na Japonee 400 metrov na daleč, ki prodirajo po polju ter neprestano spopolnu-jejo svoje bojne črte. Eaa divizija obkoljuje desno krilo. Ob 4. uri je šal v boj del ruafce rezerve ; pričelo je grozio streljanje s topov. Mnogo šrapnelov je priletelo na hrib, general Stackelberg bi bil kmalo ubit vsled eksplo zije neke granate. Ruske mitraljeze in d« Iga vrsta strelcev ob že eznici so streljali še v temni noči na Japonce. Na zapadu gori neka vas. Nekega ruskega dopisnika je prodrla krogla. Dne 31. avgusta zjutraj su Japonci zopet napadu rusko krilo desno od železnice; pri tam napadu so sodelovale dve japonssi diviziji. Oa t), uri zjutraj je pričelo silno streljanje s topovi na jugu. Ob 10. uri je skoraj ponehalo streljanja na jugu. Na tej strani je bil japonski napad odbit. Port Artur. TOKIO 2. (Reuterjev biro). Ljudstvo meni sedaj, da pade Port Artur koncem septembra. Japonska torpedovka v Šangaja. ŠANGAJ 2. (Reuterjev biro). Japonska torpedovka je včeraj predpolu-dne dospela Čila ne omenjsja ničesar, d t bi b .li Japonci zasedli Liaojang. V Liaojangu razsaja p žar. TOKIO 2. (Reuterjev biro.) Načelnik štaba jap nekega centrum-a pred Liaojangom je brzojavil. da centrum napreduje, da bi za-mogel priti z levim krilom v enako črto. Oskrbovanje Port Arturja. TOKIO 2. (Reuterjev biro.) Admiral Hongoja je sporočil, da so japonske križarke pri Šansantavu v zadnjih dneh zaplenile 26 kitajskih džunk, ki so hotsle spraviti v Port Artur živila. streljanje tako silno, da se je z i si o, da se .eemkai, najbrž po depeše za brodovje. zemlja trese. Glavni boj se je vrš 1 na južni 1. Iz Cifn, Ruski brezžični "brzojav. LONDON 2. »Reuterjev biro« poroča J i fronti; deveta sibirska divizija strelcev je mo : lieca ...da*, brao avko : Zelniki pJSZ'tf "T* ^"'"l" £ 'j" Č * = » fe <>lndipendeot« svobode«® zapustiti pri-Iz Mukdeca prihajajo vsak« pol i:re vlaki ! TOKIO 2. (Reuterjev biro). Rusi se včeraj zjutraj pričali umikati na descem krilu in v centru na Da svoje polije. Ko so fc^teli prekoračiti reko Taitsiho, je nastal m*»d njimi vel.k nered. Japonci so se polastili več ruskih topo*-f s katerimi bo obst»s-ljavali potem kolodvor v L'ao:an£u. eni črti, ki s ga od vztoka na zapad. Dne četa prodirat t.-r streljati na Ruse., ki so za .*>1. so te ve« dan vršili ljuti laoj?'. Bitka je močnimi utrdoami. Ob 11. uri je streljanje trajala ša popoiudne. So vražnik je imel 12 pehot j ponehalo. Japooei so združili vse svoje do 13 div.zij. sile proti jugu in jugovztoku. Dasao rusku LONDON 2. V Tokijo so došie »;no« PODLISTEK. Ženite? Valerijana Mmtm Spiaal Sacher-BKasoch. — Prevel J. S. L — Kaj hočete ? — D šli »n), da vam voščimo dober dan — je spregovoril oni tubi dolgin, ki se je imenoval Krakovec. — Naj Bog blagoslovi vešo blagorod-nost ! je rekel drug\ — Pri&li smo, da vprašamo za zdravje — je pristavil mladi gizdavee. — A zakaj lažete, — jih je pretrgal Vasika — vi faočets denarja ! — A kje je tr, ki ne bi hotel denarja ? — sa je posmejal gizdavee. — Gosp.d Va*ka s mči ni spal dobro, sakor se dozdeva meni ? — je izustil Sonen-gl&nc, znani oderuh. — Govorite, kaj hcč.te ? — je ponovil Valerijan. — Kij mi hočemo? A kako bi mi smeli kaj hoteti ? Mi samo najponižneje prosimo... — Ka"; ? Jaz nimam denarja. Žtdje eo vzdihn li globokeje nego no-benkrat. krilo se naslanja ob železniško progo ^ na levo — Ako nam ravno ne morete vrniti glavniee... — Glavnice i — se je nasmejal Vale rijan od arca. — Ke imam glavnico? Kaj mislite vi. kdo eem jaz ? — Mi vas smatramo za poštenega človeka, gospodar — je začel oni s korenom na obrazu — in ako lažem, naj nisem Abraham Smaragd ! — Tuko mislim tudi jez — je odvrnil Valerijan. — Ako bi vaša blagorodnost izvolila piačati nam, četudi samo obresti... — se je začel prilizovati najmlajši oderuh. — Obresti! dragi moj Weinrebe, prej dobi* gl.vnico! — se je rogal Vasika. — Mi umremo od lakote. — Od lakote ! — se je nadalje rogal Vasika in privzdignil jeden rokav Zidova suknje, — kar se zime tiče, gospod Wein-rabe, tega naj vas ne bo strah. A čemu vam je bila ta suknja?, — Gospodar, mi smo se nadejali obresti, ali sedaj ne moremo več Čakat:. Žal nam je, ali čssi bo alabi. — Slabi časi, slabi — je pristavil Valerijan — zato ravno ne morem plačati ni obreeti, ni glavnice. Prav dobro vam je stenišče. Biizo Cifil je b:Io videti eao japon-fl£o kr žarko in dve uničevalk> torpedov. Japonci zavzeli Liaojang? LONDON 2. Reuterjev biro je prejel iz Tokija od 1. t. m. ob o. uri pop. siedečo brcojavko : Tukaj s«? govori, da ho baje da-nee Japonci 2avzeli L aojang. Potrdila te veati še ni. KOLONJA 2. »Ko o. Ziituag« so vče-*aj iz Tekija brzojavno potr lili, da sodne 1. t. ne. Japonci zavzeli Liaojang. Liaojang še v ruskih rokah. TOKiO 2. .Zvečer. (Reuterjev biro) Ge-nei-i Oku je prisilil desno iuiko kr.lo in centrum, da sta zapustiia svoje pozicije, vsled česar ^e ru«ko levo kriio v nevarnost:, vendar je isto močno dovelj, di Ja once odbij«. Izid boja na vztočni črti, k j ur je napadel Kuroki ruske čet , je nezaau. Uradna poro zaano, v ktkem stanju se nahaja moje posestvo ; zadolžano je do poslednjega novč ča. Ai^o hočem živeti, se moram vnovič zadolžiti. Pa kaj nameruietu sedaj ? Hočete li me to-ž ti na eodiš^u ? — Vsemožni B g ! Vts da tožimo! Kaj vam le ne pade na pamet! — so vakliknili upniki hkrati. — E, torej vzemite moje pohištvo. — Vi se šalite, gosoodar — je spregovoril Sonenglanc pol&g-oma — kdo bi mogel kaj takega ? ! Ali smo se le dogovorili, da dalje ne čakamo, ker je n^uin, kako se da vse dovesti v red.,. — Je način?... — Da. Preplačani bodo vaši upniki, a tudi vašemu gospodstvu o3tane dobar del — je nastavil VVeinreb. — Kakšen čudež naj bi bil to ? Saj ste znoreli ! — Navesti vam bi mogel na primer ne kega gotovega vlastelina, katerega so tudi njegovi upniki isvlekli iz kade — in to le z bogato ienit7ijo. — Kaj ste namenili, da me oženite ? — Nas hočete oženiti? — se je nasmejal Vasika, kakor tudi njegov gospod, dokler mu niso od smeha udarile Bolze v oči. Brzojavne vesti. Minister Koerber v Galiciji. TARNOPOL 2. Ministeraki predsednik Koerber je dospel eeinkai po noči. Na postaji so ga pozdravili načelniki oblastnij. Danes si je minister ogledal okrajno glavarstvo, okrožno sodišče ter je sprejel razne deputacije. Po zajutreku pri členu gospodske zbornice Fedorow czu, odpotoval je ministeraki predsednik v Kor yc?ynce. Turška eskadra. CARIGRAD 2. Povodom obletnice za-sedenja prestola po sedanjem, sultanu je dospela včeraj sjmkaj turšaa e3kadra, obstoječ* iz 5 nedavno v inozemstvu zgrarijenih ladij^ ki so b le dosedaj usidrane pred otokom Mi-tilene. Trgovinska pogajanja med Avstro ogrsko in Italija. MILAN 2. M nisier državnega ziklada Luzzatti je izjavil nasproti uredniku turinske »Gazzetta del Popolo« svojo popolno zaio-voljnoat o trgovinsk h pogajanjih z Avstrijo ter dostavil da v kratkem podpiše neki kompromis. RIM 2. Agencija Stet^ni p iroča iz Val-lombrose, dn so avstrijski odposlanci za trgovinska pogajanja priredili na č;.st Italijana rim olposlanc^m obed, ua katerem je bilo jzme njanih več napitnic, v katerih se je izksti povd.irjala prijateljska zveza rced obema državama in sa izrazila nada, da bitrgovsko-pulitična pogodba, ki se ima v kraikem skleniti, utrdda ne le gospodarske, ampak tudi politične odnošaje obeh držav. Angleži v Tibetu. SIMLA 2. (Reutsrjev biro) ADgležko t betanaso o Iposlana:/o zapuat: Lha^so baje dne 15. t. m. Angležki kralj. MARIJINI VARI 2. Angležki kralj Edvard je po dovršenem zdravljenju odpotoval preko FiankobroJa in Kolouje na An-gležko. Novi bolgarski diplomatični agent. BEROLIN 2. »Ra.chs Anze gjr poroča : Novo imenovani bolgarski dipiomatični agent — Ali ni to bolje, nego da vam odnesemo pohištvo ? — Ali jaz nimam najmanje volje za to! — jih je prepričeval don Juan. — O za to so ne bojte, volja pride že sama ob ssbi — je rokel Abraham Smaragd; star, neoženjen Človek, — to je simo pol č oveka, ker še. le mož in žena je popoln človek. Pa kaj še le, ko dobite olroite, to bo radost; takrat še le upoznate, kaj znači to: biti veeel in radovoljen. Pomislite ; mala hčerka vam prvikrat iz zibeli podaja mali ročici ! Kaj še, ko poki če : ata ! Da, kadar izgovori to besedico ata, to je potem radost, ki se ne da opisati. Jaz sem siromak Z d, ali, ako ne hi [imel otrok, za koga bi potam po ves dan trgoval in tekal od jutra do večera ! — Morda ste nam našli že tudi m?ado ? — se je umešal Vasika, ki je neprestano čistil obleko. — A katera je to ? — je vprašal Valerijan, to me zanima. — E, toraj lepo ! V Zborovi je neka mlada go3pa — je začel Krakovec. — Bogata, ab, bogata ! — je vzdih ni 1 Sonenglane. (Pride še.) v B-.rolinu, generalmajor Nikiforov je izročil včeraj evoje poverilno piemo državnemu tajniku urada za zunanje etvari. Iz Hrvatske. Zagreb, 31. avgusta 1904. S u?aj Krcivojev razburja ie vedno a; cer m roo meščanstvo osjiško. Svojemu opravičenemu er< u bo dali odduška v soboto na več^r. Zbrala ee je bila velika mncžica me šJanstva, n ej na če u rodoljubno akademiiko diješ.vo, in je demcnBtrirala po osješkib ulic-fc. Pred stanovanjem Krcivojevim so orili vskliki : »Doli izJajica !< in drugo slično. Pc bili ho mu vsa okna in hišo so za* mazali s tinto. .Nesrečnež pa se je nekie skri'. In dobro je etor;l; ker Bicer bi bilo gorje njegovim plečam. Sprevod je krenil dalje in je prredil velike ovacije * Narodni Obrani«, ki je neusmiljeno ož goBala Krcivo jev čin. Zatem ee je demonstriralo pred tr-govineko-ol rtto komoro, proti nje predsedniku Laubnerju in tajniku Plavšiču. ki sta vel:ka maj:»rcna in ki ee klunjatr, kakcr stm žj p eal enkrat, veakemu madjaisktmu ministru. Ta trgovska zbornica je na kraljev lojrtoi dan izobesila madjarsko zastavo, četudi so njeni glavarji svečano obečali na neki seii, di ne bodo več razobešali ma- daD€9 *°Pefc enkrat žlloatni Fotrti do dQa trpimo vefi od vi očne. Pojutršnjim prično S jIp, pak se nam Zagreb oživi zopet od dijaštva. Prične nam tudi gledališče, da na i malo raztrese od dnevnih skrbi. In tako nam zopet prih -ja jesen pred vrata, a zi njo pride zima, pred katero se strašimo že danes, ker od povsodi prihajajo glasovi, da bo to črna gladna zima. Ne daj Bog, da se ti glasovi uresničijo, kaj t1, kaj nam potem počne siromašni r aro.1 ? ! Madjarske novine polnijo svoja predala s članki v slavo vojaških koncesj, ki so jih Madjari te dni dobili. Vsa oblasti bedo mo rale dopisavati v madjarskem jeziku, izvzemši eeveda Hrvatsko in Slavonijo. A tem ne smemo misliti, da dobimo mi Hrvatje slične koncesije kakor Madjari, ampak gotovo je, da ostane pri na* kakor je bilo doseiaj : dopisovanje z vojnišsimi oblastmi ostane — nemško. To j s sad tietega obečanega dela naših slavnih delagatov v Pešti, ki so nas vedno uveravali, da mi dobimo iste kooce e je, ki jih dobe Madjari. Milan. Rusko-japonska vojna. TRST, dne 2. septembra 1904. Naši slovet ski malodušneži so gotovo seji, djarakih zastav. — N dslje 89 je demonstriralo tud pred finančnim ravnateljstvom. Od ti je b lo veklikov za fijancijelno samo stalnost. Demonstrirali so slednjič tudi proti finančnemu ravnatelju, Madjaru Gladu. Mno žica se je rzz šia, ali po mestu so vso noč stražarili reJa^i in orožniki. Radi tega Krc vojevegi slučaja je prišel tudi v Osjek finančei fevetovalec Macsvanskv iz Zagreba, kx ima preiskati vso stvar. Da vidimo, bo-li postopal po pravici z izrodom Krcivojem, ki je t li globoko užalil ve* hrvatski narod ! Kajti do danei ni temu gospodu niti las padel z t lave. V Djakovtm 6e je vršila v nedeljo dne 28. t. m. skupščina na povabila po § 2. Pred e loval je starina odvetnik Šabar . februvarja bo slavil neš d.čni svojih duš! Čitali bo v japont tiskih listih, da ho Jipoici vzeli Ljeojang in da so obkolili Ruse in jim odrezali pot proti Mukdenn. Nu, z i zanesljivost teh dveh vesti, je značilno dejstvo, da je jedna prišla iz proslulega ga ngaja, drugo pa je prinesel neki bsrolin ski list; iz T* kija — iz neznanega vira. S cer pa lahko podamo čitateljem eklatanten izgled, kako si današaje vesti nasprotujejo. O »e gor- ! podlagi paralele med svojo sedan ostjo in mi-nji vesti sti od prvega septembra. Neka druga nolostjo, .marveč gledajo, kaj sedanjost daja ražen vsakemu narodnemu delu med Slovani ! No, in kako hoče dr. Koerber spraviti leps teorije v soglasje s prakso, ki sa izvaja Še danes, to je z dejstvom, da se med Slo vence izlasti v ob mej n h pokrajinah pošiljajo uradniki, povsem tuji prebivalstvu, ker ne poznavajoči ne jezika ne naravi naroda ?! Ta praksa velja tudi danes in to dejstvo je ob enem v odgovor na Koerberjev vsklik, izrečen nekako indignirano, češ, da sedanja vlada ima to zavest, da se ni krivično dotaknila nobene narodne sti, živeče v A v stri j i ! Gosf o \ Koerber ima sploh svoje posebne, čudne nazore o tem, kdaj in kako se kaki narodnosti dela krivica ! Najprej meni, da ne dela nobeni narodnosti krivice, v isti Eapi pa prisega svečano, da ne bo dovoljeval nobenih narodnih k< ncesij, ako se dotične narodnosti nho poprej sporazumele. Isti gospod Koerber torej, ki ne dela nikomur nobene krivice, prisega, da bo varoval Feianje pošastno Bta nje, ki pomenja najgoropadnejo, vnebokričečo krivico za vče nenemške narodnosti ! Krivica se ne dela le b poz tivnimi Čini, amp?k tudi z negacjo, s pasivnostjo! Krivičnež ni le oni, ki dela krivico, ampak tudi oni, ki na od pravija krivic, da s: bi jih mogel in da si bi bila to njtgova sveta dolžnost. Dr. Koerbar je tudi apostrefiral Ćehe in Slovence, naj le primerjajo, koliko imajo eed j in koliko so imeli t. daj, ko Avstrija še ni imela ustave ! No, ta je pa klasična ! Je že res, da to C»hi in S ovenci danes na drug; črn stopinji, nego so bili nekdaj, n. pr. v srednjem veku. Ali svojegi postopanja nasproti vladam ne morajo in nočejo uravnavati na lutno misliti na to, da bi se otok Kreta spoji z grškim kraljestvom. V merodajnih krogih upajo, da bo ta opomin imel ugodne posledice. L a v a 1 a k i škof Geay. Iz Pariza poročajo, da je francozka vlada Javalskemu škofu ustavila plačo. »Figaro« javlja, da pričakujejo v vatikanskih krogih, da bo di-jonski škof Ij9 Nordez sledil izvedu škofa (ieaya ter da tudi odstopi nemudoma. Domače vesti. F i Reuterjeva vest, tu li iz Toki a datirana pa pravi : Sinoči, to je prvega pozno po n< či je prišla iz glavnega tabora japonskega vest, ki pravi, da do istega h pa ni nobena stranka dosegla nikte^ga pozitivnega vspeba ! ! Kakor rečeno: ta ve?t bi bila došla v Tokijo dne 1. pozno po n< Či in vsakako pi zaeje, ni go oni dve gori omenjeni. Ali ni čudno to, sko prejšnje vesti govore o vzetju L aojanga, co-čim pozneja vest pravi, da tuli Japonci niso dosegli nikaoega pozitivnega vspeha ! M si položaj predstavljamo takole: Cd Be je Kuropatkin odločil trdovratno braniti JLjaojang, eo ga mogli Japonci zavzeti le po strašnem, krvavem boju in o tim boju bi morale govoriti danešoje vesti in iz'aati bi morala govoriti tudi kaka oficijelna vest, bodi iz Petrograde, bodi ir. Tokija ! O kakem ta kem b »ju ravno danes ni nikakega poroč la. In če so Japonci res vzeli Ljaojang in zaieli Kuropatkina : kaj se je zgodilo z rusko voj-B2o ? Dvojno je mežno: ali se je uda^a, aii pa je zapnčela ljut boj za sveje osvobojenje. Nu, zopet je ni niti besedica ni o enem ni o drugem. Možno pa je, da Kuropatkin ns misli biui pri Ljaojangu velike odločilne bitke, da je bil torej vsem tem bojem na ru*ki strani le namen, da maskirajo gibanje ruske glavne vojske proti Mukdenu, kjer so že koncentrirane velike mase vojaštva. V tem slučaju pa je Kuropatkin zopet dosegel, kar je hotel. Mi nočemo biti proroki m nočemo ugibati, ni kaj se zgtdi jutri, ni v prihodnji uri: ali za sedaj ce verujemo v vesti omenjene začetkoma, ne verujemo, da so Japonci že vzeli Ljaojang, in ne verujemo, da bi b li obkolili Kurcpatkiuovo vojsko. Počakati hočemo na-da jn h veati. Najnoveji govor dra. Koer-berja. Prijatelj in sovražnik mora priznati: dr. Koerber ju dober govornik. A njegovi govori oi o le lepo zgradjeni, da lepo fiazo pridružuje lepi frezi, ampak te lepe fraze izražajo čes:o tudi lepa misli, lepe nauke in lepe sentenee. Kdo n. pr. ne bi pritrdil dru. Koarberju, ko nam je na slavnostnem obedu v Lvovu govoril, kako potrebno da je, da državni uradniki znajo deželne jezike in kako da bi bilo mnogo pridobljeno za mir v državi, ako bi mogli vsi uradniki občevati s vladika Stroe-im včr svoj 90. rrjstni dtn. V ; prebivalstvom v njrga živi besedi ?! Da, o da, Os ekn se je zasnoval odbor, sestoječi is na uglednejih meščanov, ki bo nabiral prispevke, da povodom 90. rojstnega dna obdarijo sivolasega vladiko z zlato kolajno. To hcČe storiti Osjek, kjer se je Strossmaver redil, da tako počasti svojega slavnega s nu. S gurno je, da ta namera najde odziva v vieh krogih osjeških. veliko bi bilo pridobljeno, ako bi bilo tako, ako bi naša birokracija umela svojo visoko nalego, ako bi ae velika večina te birokracije, poslujoča v jezikovno mešanih krajih, ne držala v aedanji ustavni Avstriji tiBt h tradicij, na katerb je slonela prejšnja nekon- tere velesile po svojih dipiomatičn.h zestop-stitucijonelna Avstrija. To ao tiste tradicije, nikih ukazale izjaviti toliko v Atenah kolikor po katerih je aleherni birokrat smatral za tudi princu Juiju, nadkomisaiju na Kreti, da njim in kaj dtugim ! In tu vidijo kričečo kriv co ki se jim godi. R^vn > zato, ker imamo uitavc, na katero se dr. Koerber ti li po nosno aklicuje, z-htevamo, da se nam da, kar nam ta ustava jamči : da se ta ustava tudi za nas izvede popolnoma in do skrajnih kon-Bek v ene. Drobne politične vesti. Nova trgovinska pogodba med Avstro Ogrsko in Italijo. Iz R ma poroča o : Nova trgovinska pog dba med Italijo in A>str<» O^rako, ki se 1-Jiko smatra za sklenjeno i top v moč, ko se skle nejo trgo-nnsse i>og d »e med Avstro Ogrsko in Nemčjo ter Švico. Radi leg* se provizo rična pogodba podaljša za n<-koliKo meseca v. Vse pogodbe se ski nvjo za 10 let. V z dnjih dneh so bile poravnane v Vatiombrozi še zadnje težav« glede ž vi uske jiaše in ribarstva v Adrijanskem morju. Pogoditi se je še glede vprtšanja o ca-r ni na vmo n odposlanci se nadejajo, da pride tuli glede te toČ»te do sporazumljenja. Italija bo b*je smela v letu o.i meseca sep tembra do srede oktobra uvoziti v Avstrijci določeno množino belega vina po zniž&ni carini (16 do 18 krt n.) Ta množina se sme prfSFgat' 200.000 hektolitrov na leto. Te podrobnosti niso seveda še potrjene, utegnejo biti pa deloma re-nične. 01 druge strani pa meni list »Giornale g' Lalia«, da so glede vinske carine n»vstale nove težave in da se misli na portališanje obst ječega provizorija. To por čilo pa je neosnovano. Razprave bodo gotovo dovršene najdlje v dveh tedn.h. Utrdbe v Veroni. — Italijansko vojno min steratvo je p polnooca nepr.čako vano sklenilo popraviti stare utrdoe v Veroni. Pred nekoliko dnevi je ravnate;j*tvo žeuija izročilo mastnim stavbenim mojstrom važna dela. Gre se za obnovljenje starih utrdeb, ki jih je gradila ža Avstrija, in ki leže na desnem obrež u reke Ad že začenši od forta Patr« ne, potem one, ki leže na levem bregu in na višinah, ki gospodujejo nad mestom. Fort', ki se ima o takoj popraviti, so : S. Lucia, D »not u mo, Gar folo, Sta. Carina, St. Leonardo, Sr. M*tteo in St. Felice. Po zneje zgrtdijo še nove f rte ob levem bregu reke Adiže. Skupni stroški za vsa ta dela so pioračunjeni na 6 milijonov lir. Madjarski napis na pomorski akademiji.' Povelju štvo pomorske akademije na reki je dobilo brzojavno naročilo z Dunaja, da takoj postavi na akademiji madjarski nap s. Aspiracije Krete. Glasom nekega poročila došlega iz Carigrada, so neka Sadaj so prešl' tuji pasji dnevi, pak ne avojo prvo dolžnost, da je bi atrupeao aov- ni aedaj radi važoih političnih ozirov abao Imenovanje v finančni stroki. nančmj tajnik Alojzij G t) 1 j e v š č e k in dr. Maksimilijan Visconti sta imenovana finančnima Bvtt>valofma za območje fiiančnegd ravnateljstva v Trstu. Predsedstvo t:ga ravnateljstva'je imenovalo : kontrolnega azistenta v solnem uradu Alojzija da Cega azistentom v solnem uradu in višega re->peci|enta fiiančna straža Josipa Novaka in Blaža Kosa kontrolnim asistentom v solznem uradu, czirona carinarskim prejemnikom v NI plačilnemu razredu. Umri je v četrtek v Ljubljani trgovec in hišni pesestnik Fran Jakep č v 83. letu starosti. Njegova trgovina z zeljem je svetovno znana. Odlikovan Slovenec v Ameriki. Eden izmed najvećih denarnih zavodo/ vse Amerike je National C ty Bank cf Nt\v-Jork (narodna mestna banka v Ne\v Jorau). To podjetje je pred nedavno razpisalo veuke nagrada za ontga uradu ka, ki bi jej mogel predh ž ti in svet »vati najbolj prakt čea način, da bi ee delovanje banke ša bolj povzdignilo. Prijavilo ee je 350 tekmecev, a tretje prizna-nanjo in nagrada je dobil uradnik imenovane bank i Lav. Fr edr;ch, doma iz Središča na Spodnjem Štijeisiem. Svojo borbo proti škofoma Nagln in Fiappu opravičuje volosfci »Narodni list« vnovič v daljšem članku, ki gi zaključuje : »Italijanski uzor-sve'e j ki so v svoj čas pod-gruli življenje ntšemu Dobrili in takemu ŠLerk u, pak ni radi tega nikogar zabolela glava in ni redi tega nikogar odnesel peklenšček. Nenda ne odnese tudi na?. Nu, zakaj ne! V »M ru< č tamo, di neki učitelj v Plibarku čita otrokom v šjli — nemško-nacijonalne Časopis. »Mir« vsklika D leč smo že prišli! M pa pravimo : nu, zakaj ne?!Će so že v nasi ljubi Avstriji povzdignili nemšso nec jonalni program v neio d žavno dogmo, p tem je !e dosledno da je tudi šola nemškonac joaalno orodje ! Posebno pa bi bilo jako naj vno. ako bi kdo pričakoval, da dobi kak ukor oni, ki s uži tej dogmi ! Tujinec — gospod na naši zemlji ! (I) tpis z G< renjskegt). Za leta zaporedoma ob snujem nišo divno Gorcn sko. Kako tadi ne?! Kje pa imaš krasne šib kraje/ neg j so tukaj ?! Ali ne pravi celo ptuje3, potujoči po tem delu doaaoviDe naše: »Ta kraj je kraj naravnh čudesov in krasot!« Mej krasote kranjske dežele spadajo gotovo v prvi vrsti »B^lopečka jezera«. Ako te je pot zMies a do njih, kar ne moreš se ganili od njih ! Kakor omamljen zreš v te prozorne vodene globine. In ta divna okolica. — Mangart ti stoji ponosno, kakor bi hotel reči * ta krastti pripada men>, a jaz sem Vaš, slovenski orjak, krščen po vaših pradedih ! Naslovens iz-mlji leže ta naravna Čudesa, a čegava bo, čegava laBt. je ti biser? Pru9, od tim gori iz vtlike Nemčije je že nekaj časa ttga lafetnik te naravne lepote ! — On je, ki tam zapoveduje in razobeša — ne v čast deželnemu odb iru Kranjskemu — eamo nemške tablice, s katerimi naznanja, seveda le nemškim izletnikom in potnikom, da za sedaj še dovoju^e prehod do jezer. — Torej ta Prua nam na naš zemlji še lahko zabrani pristop k našim divnim Belopečkim jezerom ? ! Ob jezerih so iskljuČno v nemškem jeziku vi-a navodila, ki jih je postavilo »nemško planinsko društvo«. — O slovenskem planinskem društvu ni tukaj ne duha ne sluha. Morda b, German-lastnik, ne dopušča s oven-sfeih nadpisov ?! Sploh : vse, vse na teh jezerih je v germanskih rokah. Kje eo tukaj one agilne voditeljne kapacitete naroda slovenskega in poaetej dežsle Kranjske, da bi posegle vmes ?! Bi ee pustil li še kateri narod na Stetu, ki ima le količkaj samozavesti tako žaliti na tvoji zemlji ? I Na kolodvoru v Ratečah postavil je nemČur Stii^kl, hotelier v Belipeči, veliko tablo, a katsro priporoča na bobneč način, seveda zopet le v nemškem jeziku, svojo postrežbo. Poleg kolodvora stoječ, slovenski hotel »Mangart« se kaj tacega ne bi upal v slovenskem jeziku. Saj ni fuda. Bog zna, ako več Slovencev ne podpira zagriienca Stuoklna, nego pa Slovenca Jelena ?! Smo pa8 taki, kar je ptuje, gre nam bolj v slast. Da vihra na Belopečkej tovarni vedno prusjaška rastaV8t tega niti omenjati ne treba. Take« v Beli peči. Za Bled, kaj m slite, da tukaj napredujemo ? A vraga, nazaiuemo da ! Od leta do leta S3 mi zdi bol) ptuje in odtujeno. Ravno danes bil sem v družbi svobodomiselnih gospodov, koji so mi isto težili. Oi obrtnika ni nikakor zahtevati, da bi se kazal radikalnega Slovenca, p*č pi bi se to lahko zahtevalo in se mora zahtevati cd naših prvakov. Ali prst na usts, ker nočem, da bi morala zopet »Edinost« hude prestajati radi moje nevolje. Le na eploh moram vprašati rojake : kam pridemo s tako strahopetnostjo pred nem čurji ? Za Biga, ali naj slovenski siromak imponira ptujcu se svojim jez kom, ako ne delajo tega oni, ki bi lahko imponirali ? ! Tem pos ednj m je v dolžnost, da nam brez »trašno korakajo na čelu ! Ako ne — z Bogom! Tržaška statistika o stanovanjih. Njere vsakoletne prireditve bile so znane daleč na okoli in ni jih bilo prav mnogo ljudi iz oddaljenih krajev, ki ne bi ob svojem prihodn v Vipavo poleg druzih obiskali tuii veselice na Šmarni dan. No, pa so bile tudi to prireditve — non plus ultra! — Časi ae spreminjajo in —ljudje se ž njimi. Izmed starejš h diletantov so sa nekateri razišli, drugim ao osiveli lasje, tretje — in teh je precej — krije žs hladna gom la ... Politični boji so 83 poostrili in tuli »Čt talnica« je morala preitati mars katero britko poizkušnjo, ki jej gotovo ni bila v pjsebno k jrist; vsaj za trenutek ne. — Pa premagala je vae in da stoji letos na č/rst h cogab, to naj pokaže velika veselica na Mili Šnareo. Z 4 mesec de.u,e č talnišii odbor, pomnožan s p seboim veseličnim odsekom, iia veh k b pripravah za izvršitev bogatega vsporeda. Kakor navlašč dešla je odboru preprijazna ponudo« pevskega društva iz Ssedaja pri Trstu — »Velesile«, ki j s obljubila sodelovat z možsim in mešanim zborom. Na vesel ci in k plesu svirala bo izvrstna civilna godba iz Šiednja, č.je ulje so po veČini izšilanei vojaške godbe. Posebnost pr. grama bodo go- D>e 24. avgusta je ostalo v Trstu praznih tovu odlomki slovanskih oper, ki jih bo pro-V_> ma^azinov za blago in 592 stanovanj, izvajalo »ljubljansko d.jaSko tamburasko Od teh je bilo 52 stanovanj s štirimi in več ; štvo«. Da pa vspe veselica kar naicdlič-sobami v središču mesta in 541 stanovanj z n«j«> za to se trudijo pel g čitalniškega oktsta dvema ali trem« sobama v bolj oddaljenih — P™d vsem domači ddecantje, ki uprizore delih mesta. Dae LU. avgusta je bilo sposobn h ša oigro »Popolna žena«. Med glavne točse xa biva-je 87 novih hiš s skupno 1227 «tano-; svobodne zabave pa bo prištevati vsekaker vanji. Tekom leta je ostalo praznih 387 sta- šal|ivo poito, kjer se bodo razpošiljala pisma ki pa bo bila dana v najem ob fa- razglednice, kajpada — s narodnim koie- k<>m. — Zabave ne bo manjkalo ; zato pa naj vsakdo, ki ga zanese v teh dneh korak v let o vipavsko dolino, pchiti na Mali Šmaren tudi na veselico narodne »C talnice«. V«em, brez razlike strank, vsem, L i imate čuteče si ca za narodno stvar, kličemo: Xa novan', ki pa bo ona aana v najet bruvarskem Terminu. Skupno je bl> letos na novo sezidan h 127 hiš s 1630 stanovanj'. Postojnska jama. V minolem mesecu je obifck-ilo posto^sko jamo, izvemši 'večjih partij, 1515 oseb. Požar v trgu Šuiohor na Koroškem je svidenje dns 8. septembra na č.talniš*i ve-provzročil kasih 90O.000 kron škode. Zava- selci! S. rovalnina zcaša pa le 45000 K. j V prijateljskem razgovoru, ki se je Velik požar. V Do u pri Ljubljani je vrS.l dn« 31. avgusta na koncu pomola sv. pogorelo dveina posestnikoma sedem poslopij, Karola mej Ivanom Bogdanovem in Anto-mnogo ž vil in 400 kron gotovine. Vse škode Dom C., je ta poslednji ukradel prvemu je t kolo 20.000 kron. srebrno uro io verižico v skujnej vrednosti Tržaške Slovence sa opozarja da bodo kr.»n. Vsled tega je Bogdanovič prijavil v nedeljo vozili od pestaje električne želez Ivana C. na policiji, a Ivan C. je bi na niče z Opčln do Rapentabra vozovi in sicer podlagi Bogdanovičeve prijave aretovan siže oi poiudne. Pridite v obilnem številu ! noči ob 10. uri v svojem stanovanju. Pridite v kr.g našega dijaštva! Aretotan je bil včeraj v trgovini z Kakor še nikdar prej, se je pojavilo manufakturni n blagom g. Zaller ja 16-letni ravno letošnje počitn ee neko posebno življenje Viktor ker je v ulic: V.ncerzo Ball.n. med slov. d jaštvom ki ie more slov. narod «kr*del g°*PeJ Ter'zj' Costantinis novčarko, pač le z veeeljem pozdravljati. V Dekanih v katereJ J« bil° 61 krOD-in Kojskem je nastopilo dijaštvo med Bvojim narodom in ^e priredilo v vsakem obziru dobro vspelo in na ljudstvo jako dobro vplivajcčo zabavo a vrhu tega še v toli blage namene. Gospodarsko. Sadna razstava v Radovljici. Onim razstavljalcem ki žele, da njih Za temi, upamo, ne zaostane tudi dijaška sadje pride na razstavo že ob otvoritvi iste, eiavnoBt na Kepentabru, posebno še, ko mora polaga pripravljalni odbor na srce, da vpo- vzbu ati v&f stransko pozornost prihod dija- gotovo dO 12. t. HI , da bo odboru ekega tamburaškega zbora iz L ubijana. Po- "«>"0 3adJe uvrstiti na določeni prostor O leg tega je četi dobč,k namenjen družbi pravem Ča»U. Da si pnhr.njo ra^tavljalci sv. C.rila in Metodika. *ar možno truia> naJ ^adJe 3~5 koma Isti tambu.aški zbor priredi nailednje dov zavijejo v papir, prilože listek z doma dni dal ši izlet po naši Primorski. V poae- 6im imenom sadne vrste, ako jim pomolcško deljek si ogleda Tr=t. V torek priredi rzaba- slučajno ni zaano, ter tako zavito zložijo ven večer v Gorici, v sredo poleti po vipav- v zaboJ in cdi*j° n» P'ŠX) ali žele«icc>-ski dobni do Ajdovšč ne, a v četrtek bo so- ši,Jatve D8J Kredo V*e na odbar Badne raZ" 117.1?»—117.35, nemški bankovci K--—.— avstrijska ednotna renta K 99.20 — 99.50, ogrski kronska renta K 97.— 97.25, italijanska rent« ' 1023/4 i0374 kreditne akcije K 649.--651.— državnf železnice H 640.— — 642 — LombarH- g f90 —, Lloydove akcije K 6f9.--693 — Srečke: Tisa K 323.-327—. kredit K 460.— do 472. -, Bodenkredit 1880 K 304 — 314.—. B> denkredit 1889 K 296.— 303—, Turške S 130.— do 132.— Srbske — — do —.— Dunajska oorza ob 2. uri poool včeraj danes Državni dolg ▼ papirju luO. 10 —.— „ t srebru 100.15 --.— Avstrijska renta v zlatu 119.10 —.— „ „ v kronah 4«/. 9i* 30 —.— Avst. investicijska renta 3»/,*/• 91.10-- Ogrska renta v zlatu 4118 80 —.— „ v kronah 4*/. 97.10 —.— renta 3\, p9.1o —.— Akcije nacijonalne banke I61J> — —. — Kreditne akcije 648.— —.— London, 10 Lstr. 239 67 —.— 100 državnih mark U7.15 — 20 mart 23.44 —.— 20 frankov 19.03 —.— 10 ital. lir 94.95 —.— Cesarski cekini 11.34 —.— Parižka In londonska Oorza Pariz. (Sklep.) — francoska renta 98.55 5°/0 italijanska renta 103.95 Španski ezt9riem 87.70 akcije otomanske banke 569.— Pariš. (Skleo.j Avstrijske države e žele*« —.— Lombardi 93.— unificirana turška renta 87.4 ) menjice na London 252.50, avstrijskn zlata rm j 103 — ogrska 4 °/0 zlato rento ICO.93, Lftnderba. _ —.— turške srečke 125.50, parižka bankn 1185, italijanske meridijonalne akcije--, akcij«- B o Tinto 13.68. Trdna. L. o u d o n (Sklep) Konsolidiran dol v 8ST/„ Lombardi 31/* »rebro 265/,G, 5pa iska renta 87 V8 lijsuaks renta 103—, tržni diskont. 2s/4 menjice n Dunaju 24.25 dohodki banke 92.000 izplačila bank —.—. Ti d a. Tržna poročila 2. septembra. Budimpeštu Pšenica za oktober 10 20 do 10.21 ; 'a april 10.54 do 10.55 Rž za oktober 7 7i d* 7 <4; za april 8.05 do 8.0* O^ea za okt 7 05 do 7.« 6; z p ril 7.34 do 7.36 Koruza zi> septembsr 7.32 do 7.34, za m*j 7.31 do 7.32. Pšenica ponudbe srednje; povpr»-Se^an e slabotno, mrtvo. Prodaja lO.liOO meter, stot . do i 0 stotin k znižanja Druga žita za 10 do 15 stotink znižanja. Vrenj*: oblačno. H a v r e. (SJfclep.) Kava Santoa goo za marec 36x/4, za maj 38vzdržaao. — Kava Rio navadu loco 36—37, navadna reelna 3^—40 navadm dob» 41—43 Hamburg. (Sklep ) Sladkor za sept 21 >5, za oktober 22.10, z* dec. 22.—. januvar 2210 zi maj 22*0, » avgust 22.70, Mirno. — Vreme: lep j. Sladkor tuzemski CentrifugalpUe projap K 66.50 do 68.00, za september K--do — marec-avg. 66.50 do 68.—. Concass6 in Meliepii' promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —d i —.—, marec-avg. 66-30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 1011/ie Sh. Java 11.41/« ''h. Slabotno. New-York. (Otvoijenje,) Kava Rio za oo"«.St dobave, vzdržano. 5 stoti a k znižanja. Pariz. Rž za teki & mese«- 15 40, rž e okt. 15.65. za november-ćt cember 15.90, z» nov. februar 16.50 (miruo.) — Pšenica za tekoči m*-sec 22. 0 za okt. 22.85, za november-december :f3.15 i a november-febr. 23.60 (stalno). Moka za tekoči mesec 30.55 za oke. 30.70, za nor -december 30.90, za november f bruvar 31.25 »mlačno) Repičao olje za tekoči mesec 9—, za oktober 49 —, za nov. decemb-i 49.25 z\ januvar april 50.— (stalno Špirit za. tekoč meneč 43.50, za okt. 42.25 , z> nov.-december -40 Ž5 za januvar • april 40.75 i (stalno) Sladkor surov 88° uso nov 26--2-»«/, I (mirno >, be: za tekoči mesec 293/, za okt 30l/4, i za okt-jan 305/„, z> januvar - april 31*/« (mlačno) ra-finirat — 62Vreme: oblačno. Hermangild Trocca JBarriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščeae. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnik cvetlic s trakovi in napisi. Slite na uorcelanastm ploščati za spomenilre. Najnižje konkurenčne cene. Uvraian oku« kav* dOMtet« * Dnmtttiniem Uydroue žitne kaue POSKUSITE! K?- Vzorvk Cagovo int*. Polina S ooiJikj 4 K SO h Iranco. '„DOMAČI PRIJATELJ" «k«a> odjamatcem zaktonj ooaJian« n>«vecnai. Zy^rpCa (ciarna jifne Mat V Vrag a Al JI. Prva tržaške brusilnica na električno moč Gualtiero Cozzio, Passo S. Giovanni št. 2. (vogal ulice Torrente nasproti kavarni Chiozza iz-vršuje vsakovrstno brušenje in poliranje. Ima v zalosri vsakovrstne nože itd. itd. Marija vdova Čokeij priporoča svojo dobro založeno prodaja! n ico kuhinjskih posod po nizkih cenah. Piazza Ponterosso bt, 7. Tovarna poai£tv& Aleksander Levi linzi ulica Tesa št. 52 A - (V lastni hiši.: zaloga: Piazza Rosario (šolsko poslopje) Cene da se nI bati nitake konScrajor* iSprejemajo se vsakovrstna dela tnci po posebnih načrtih 0000000000000000 TR d.loval na veaslici C talii ca v Vipavi, Na ti izlet sa opozarja posebno siov. dijaštvo^ ki je vabljeno, da bi druibovaio kranjskim tovarišem po Daei domovini. stave v Radovljici, f.anko voznine. Udeležite se sadne razstave, podučojte se ! Osvoritev sadne razstave v Radovljici je pred durmi. Zaradi tega bo n^proseoi vsi za ŽASKA POSOJILNICA IN HRANILNICA regiatrovana zadruga z omejenim poroštvo^. Piazza Caserma štev, 2. I. - 1 R S T - V lastni hiši. --Vhod po glavnih stopnicah. — Hranilne uloge sprejema od sakega, če tudi ni ud zadruga in jiL obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/ss°/0, na menjice po 6°/0, na zastave po o1//^. Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Itra moderneje urejeno Tarao&tno celico za shrambo vrednoatnik papirjev, listin itd Pofttno hranilnični račun 816.004. Toiefon it. 952. Pri ŠLtfanu se bo dobivalo že novo Vi- sadjarstvo in domaSi gospodarski napredek pivsko vinc. zanimajoči se krogi naj opominjajo Badjarje, Torej do svidenja! j da pošljejo svoje sadje na razstavo! Vepored: Parma >Oj ti vilo Velebita«, kc- Župani, načel.iki kmetijskih podružaic, rai.:emf g« do*. H. Vcgri8: »Bogum.lovo a6itelJi, «8tbniki, oaobito pa 5P. duhovoma aiovo«, odlomek iz opere hr. tamburanje. P° deželi naJ sprejema cm varovan je človeškega fi*-eajft p3 najraznovrstnejših kombinaci-aii pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je 'godno zavarovanje na doživetje in ■mrt z zmanjšuj očimi ee vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond «9,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623*17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine požarnim škodam po najnižjih česal Škoda cejuje takoj in nanajkuntneje Uživa najboljSi sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdata podpore v narodne in občnokoristne namene. ^xxxxxxxxxxxxxxxacxxxxxxxxxxxxxxy k* X X X X X Utemeljeno 1S99. Prvi zagrebački Pod državnim nadzorom. UOJflŠKO - PRIPRflUNI ZflUOD Stola i internat: jjerislavićeva ulica 12, 1. kat. Ovaj prokušani zavod za naobrazbu jednogodišnjih dobrovoljaca-aspirantah otvora 1. rajna t. g. 6-mjesečni zimski glavni tečaj. Tom institucijom, koja je za mladež od osobite vriednoti, mogu mladići, koji ma s kog razloga svoje nauke dovršili nisu, bez obzira no predznanje i zanimanje ne samo steći pravo jednogodišnjih dobrovoljacah, nego si i u gradjanskom staležu osigurati družtveni položaj, kao što i polučiti častnički čin. Dosadanji sjajni uspjesi savjestne obuke pružaju svakomu najsigurnije jamstvo te ravnateljstvu nije od potrebe dalnje naglašivanje, kako temeljito nastoji naobraziti povjerene mu djake. U internatu zavoda podpuna obskrba za vojničko strogo uredjenje i zapt. Pobliže upute, kao što i program sa imenikom učenika, koji su izpit položili, daje na zahtjev bezplatno Ravnateljstvo zavoda u Zagrebu, Berislavićeva ulica br. 12, I. kat. s^* Upis danomice. "^B Doba: 10—20 godina. "VB Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič zalag-atelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. irlaTnesra carinskega urada in skladišč, e. kr. prir. Ilovd. orož, e. kr. linančue straže t Trstu, Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše iTrpftiti voščilo (biks) = J 1 Cene nizke Postrežba točna V tej vročini!! ni tako lahko ugasiti si žejo. Mej Um ko pivo In vino Š9 bolj ugreje, zadostuje ena čašu L U I S A N E da se ohladite. Z oz rom n« rj* čudov t:> dobtr okus in ktr je vrlo dobra sa i,gasiti ž jr», se Imde v c.-bea razširila. Glavni zastop za Trst in Primorsko ima tvrdka Tržaška pekarna za kavo R. Cscheru & Comp v Trstu, ulica Romagna št. 22. X X X X X Prve in jedi* e želodčne kapljice j prodajalnica izgotovljenih oblek ^ illa CM Hl Trieste" m iv. Antona Padovanskoga. (Varstvena znamka). Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredljo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na ^ dan po jedno žličico popije. Okrepi pokvarjeni želodec, stoie, da zgine i v kratkem času omotica in ži-7 votna lenost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi storč, da Človek raji jć. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se ▼ vseh glavnih lekarnah na svetu. — Za narooltve in poiiljatve pa jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. tvrdke XX EDVARD KALASCH Ustanovljeno jfing. jKartelanc Skladišče ulica Chiozza 8 x x X X X X X X X X Via Torrente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" s krojaSnieo, kjer se izvršujejo obleke -m* po meri in najugodnejših cenah. V - prodajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah Izbor t> o 1 j š i h in navadnih snovij. VELIKI IZBOR ^sa izgotovljenin hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Artorizovana krojačnica. Briviiica o X3 © d d ej d9 m o u tk u priznano najboljše Oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah JJauptmann v Ijubljani prva tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Iluetrovani ceniki se dobe brezplačno. S Med iz zahodne Indije popolnoma pristen in čiščen . . kg. po K 1.20 j Sir planinski, polnomasten, jako z vsem higijeničnim komfortom urejena, v ve- okusen.......kg. po K 1.60 lihem industrijalnem kraju, brez vsake kon- Perutnina (kokoši, race itd.) lastne kuro- kurence, na glavii progi južne železnice Trst-reje v Barkovljah, po velikosti, komad od, Dunaj, cenim stanovanjem, blizu vseh c. kr. 1 krone naprej uradov in farne cerkve, se proda pod ugod-_ . . ' . , . ___ nimi poboji. Pojasnila in ponudbe sprejema Za pristnost svojega blaga prevzamem; Jos ^oJ. Miletie, brivce Vrhnika (Kranjsko.) popolno garancijo. - Zlatar Vekjet (O. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvor j eno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Gene zmerne. Zaloga izvozno-marčne (Ejtport-Marzen) in vležane (Lager) =z Pivo , v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi TrpiiM 1 liiilittiriii Barriera vecel.ia 11. - ANTON SANZIN - Barriera Teccliia 11. Bogata zaloga, perila. ,novij za ženAe, perkala, cafirja .atena in batUte ° v zaiamčenih barvah ter novih narisih na izbero. Srajce beleah barvane za moške, velik izbor zapestmkovin kravat. Modrci in drobnarije ter izdelki za delavce. Vse po Jako Uhanih cenah. S^ Vse po Jako ugodnih cenah. Jfajlepša večerna zabava je prisostvovati koncertu v ljudskem vrtu "j iz tovarne Bratov Reininghaus j Steinfeld pri Gradcu. | zaloga jtfattonijeve giesshubler \ vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri U ANTONU DEiAK junior TRST Via degli Artisti štev. n Fotograflčni atelijer pri sv. Jakobu, al. del Rivo 42 vabi cenj. fcotrice in botre za blagohoten obisk, za-gotavljaje dobro delo in nkke cene Izvršuje tudi slike skupin, razglede, fotografije na porcelanu za spomenike itd. Povećanja otl gl. 2.50. Op mba: Ateljfc nima nikakega po ovalnega pooblaščenca za sprejemanje aaročb. Sprejmem kmeta (kolona) poročenega brez otrjk, s plačo K 60.— na mesec in 1 poličem mleka vsak dan. Stanovanje prosto. Andrej Štolfa, Trst, ulica Giul ani 34. „SSa trgfovce". Najlepši prostor z ji trgovine v Celju, štacuna v hiši posojilnice na oglu rotovške in graške ulice, v katerih se ves promet v Celju koncentruje, se oddaje v najem z 1. novembrom li)04. jSTatančaeji pogoji se izvedo pri ravnateljstvu »Posojilnice v Celju«. VRniami se proaa potl usoclnimi li "J Cl 11II nimi pogoji nova hiša s 2 sobama in kuhinjama, vrtoaa in vodnjakom. Na^Io? pjvž up ava Edi^O:ti SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim jamstvom. t Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadsr v lastni hiii. -m-- Hranilne vloge sprejemajo se če nuli nt ćtaii društva in od vsaefgi se obrestujejo po 472°/0, ne da bi se oibijal rentni davek. Posojila dajejo se »smo članom in s cer na mf-nj ce po 6 °/0 in na vknjižbe po o^/o Uraduje v*aki a»n od 9. do 12. uri dupol. in od 2. do 3. ure popol. rtzven nedelj in prezn'kov. Stanje traiiilnili m leta 1902. Kron 1,479.000 Foštno-iirau. račuu šty. 837.M5. m nm CTIf^rfi i r ff- LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA' v Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja fU ?nte rent, »stavnih pizeia, p rij orite t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, tslot, noter? is devi*, f roMM Udaja k Tsakomn irabanjn. ZamanJaTa in eakomptnjo izžrebane TZCd&ostM papirje ia vnovČnje upale __kupone. -- Dajo predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl *' izgubi . Vfnkuluje in dlvlnkuluje vojadke ženltnlnska kavcija. im imkrrtrr aciiOp Bor*** msurcčilm. LJUBLJANI Podrnžnioa v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložno knjižice proti ugodnim j obreetim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge dc — — = dne vzdiga. — = Promet ■ deki in nakaznicami.