Leto VI. (Vol. VI.) April, 1914. Štev. (No. 4.) S, !M ( Wm- f, f.' Izdajajo Sloveuski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. Po odloku kardinala JOHNFARLEY-ja je "Ave Maria" cerkven list in družba St. ... Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena. + + Roj aki — pošteni Slovenci! T ft ^ w^. ^ yfr ty yjf.fy^.'jf Stopamo pred vas kot vaši najboljši prijatelji, ki vam želimo vse dobro! „ Poslušajte svoje dušne pastirje, glas tistih, katerim je vaš dušni in telesni blagor naj >ri srcu Svariti vas želimo pred sovra-gom, zadrževati pred prepadom. Veliko je krivih prerokov, loHvetovala, kako bi se vsi do- bromisleči Slovenci združili v močno organizacijo, ki bi naj obsegala vse kraje Združenih Držav in vse sloje, vse kroge. Začasno se je ustanovila Zveza Slovenskih Duhovnikov v ta namen, da zainteresira vse dobromi-sleče lajike in še letos ustanovi mogočno in zavedno organizacijo vseh poštenih Slovencev v Združenih I )ržavah. Da boste spoznali cilj in smoter našega delovanja, vam podajamo danes nekaj točk iz velezanimivega zapisnika zborovanja slovenskih a-merikanskih dušnih pastirjev, ki se glase: • Kaj bi storila Z. D. na časnikarskem polju f V tem oziru imamo sedaj dva odločno katoliška lista, pol- 7A tednik "Am. Slovenec" in mesečnik "Ave Maria". "Am. SI." je list vsestranske vsebine, prinaša novice, znanstvene in polemične članke, leposlovne stvari, potrebni politični pregled in je glasilo K. S. K. J. "Ave Maria" je nabožen cerkveni list, ki se krepko bojuje za verska načela in prinaša mične pripovesti in zanimive članke. "Am. Slov." je delniški list. Delnice so v rokah odločno katoliških mož, ki so porok za to, da bo list zmiraj odločno na katoliškem in slovenskem stališču. Z. I). sklene, da sprejme "Ani. SI." za svoje glasilo, katerega hoče podpirati s članki, dopisi, z raznimi novicami; člani Z. 1). bodo pošiljali uredniku izrezke zanimive in važne, vsebine iz drugih časnikov in knjig, bodo razširjali list vsak v svoji naselbini, ga priporočali v cerkvi in izven cerkve. Konštatira se, da glavni odbor K. S. K. J. nima nikake ingerence glede vsebine lista, da je torej list popolnoma neodvisen od Jednote. V listu se enostavno tiskajo — vsled pogodbe — Jednotine stvari, ker je ravno glasilo Jednote. Ravno tako je mesečnik "Ave Maria" potreben list in mi ga moramo podpirati s kratkimi, a jedrnatimi članki. Kakšno naj bo razmerje slov. duhovščine do naših slov. podpornih organizacij t Agitirati in priporočati moramo pred VHcni in najbolj za K. S. K. ,J., ker ta stoji na odločno kat. stališču, zahteva od svojih članov, da so praktični katoličani in ima tudi duhovnega vodjo. Mi nismo tega mnenja, da je Jednota ali Zveza samo podporna organizacija, kakor na pr. kaka zavarovalna Družba. Jednota ima velik vpliv na posamezne člane tudi v verskem oziru; pri društvenih sejah se govori več ali manj proti veri ali v prilog vere, tam se sklepa na pr. o cerkvenem pogrebu, z Jednotinim denarjem se podpira časopisje, versko ali pro-tiversko, kakoršna je pač Jednota. Zato naj vsak član Z. D. dela na to v svoji naselbini, da bodo pristopali farani v K. S. K. J. Dokler pa ostale slovenske -Jednote in Zveze ne zavzemajo odločno kat. stališča, pa naj tisti, ki hoče hiti zavarovan pri več Jedno-tah, pristopi k odločni katoliški Je-dnoti druge narodnosti. (J lege spričevala velikonočne spovedi Jednotinih članov sklene Z. D., da naj od prihodnje konvencije naprej zopet velja to-le načelo: Spovedanec naj prosi od spovednika za spovedni listek oz. spričevalo o opravljeni velikonočni spovedi; s tem listkom naj se skaže pri tajniku svojega društva, tajnik pu. naj zapisnik vseh udov s spovedni-mi listki vred pošlje duhovnemu vodju . Kako naj agitiramo ne samo v Ameriki, ampak tudi v stari domovini za napredek in razširjenje našega kat. časopisja in K. S. K. JJ Skh ■ne se, da se v Mohorjev koledar poroča o našem gibanju, našem časkarstvu in K. S. K. .1., da ho vsak, kdor se hoče izseliti, imel že vsaj majhno sliko o naših razmerah. Tudi Rafaelova Družba zasluži, da se jo vsestransko podpira, ona opozarja izseljence v starem kraju na amerikanske razmere in jih v New Yorku skuša obr- niti tja, kjer je za kat. Slovenca preskrbljeno gmotno in duševno. Z. D. prizna Rafaelovo Družbo kot velevažno in se bo po možnosti poiskal v vsaki naselbini njen zastopnik. Premil. knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič namerava kmalu po Katoliškem shodu v Ljubljani izdati pastirski list o izseljevanju. Ker je tudi v Ameriko pisal po pojasnila in podatke, zato sklene Z. D. pojasniti ljubljanskemu nadpastirju tukajšnje razmere v posameznih župnijah in naselbinah. Kje so izpostavljeni izseljenci večjim dušnim nevarnostim; sploh poročati čisto resnico o življenju tukajšnih Slovencev. Kažipot po slovenskih naselbinah je že izdala lansko leto "Ave Maria" v svojem koledarju, v novi izdaji naj se še pridene kakšno delo se dobi v raznih krajih (livarne, rudokopi, i. t. d.) Dušnim pastirjem v stari domovini se polaga na srce, naj dajo vsakemu izseljencu pred odhodom krstni list brez koleka z naročilom, naj se v Ameriki javi s tem listom pri župniku dotičnega kraja; tako pride dotičnik takoj v do-tiko z duhovnikom in ne bo ostal "izgubljena" ovčica. Ravnotako naj dobijo prestopni list člani in članice Mar. Družb. Kako naj za našo stvar zainteresiramo zavedne, katoliške može? Pomoč dobrih lajikov je neobhodno potrebna. Duhovniki združeni s požrtvovalnimi lajiki lahko premagajo vse ovire. Beseda prepričanega katoliškega lajika napravi na vsakogar globok vtis. Vzgled nam je Kranjska in Štajerska. Zato se sklene, da se na prihodnje zboro- vanje Z. D. povabi kolikor mogoče veliko dobrih lajikov, da začnemo ž njimi skupno delovati. * Toliko danes. Prihodnji teden bodemo o omenjenih točkah obširneje govorili in že kar zdaj prosimo, naj nam naši dobri možje in mladeniči izrazijo svoje mnenje in želje, katere bomo prav radi priobčili in upoštevali, kajti gre se za velike stvari in letos bomo napravili zborovanje, ki bo mejnik in kažipot v življenju amerikanskih Slovencev. Enkrat moramo začeti. Kdor ni z nami, je proti nam! Vsi zavedni, trezno in dobro misleči slovenski možje, sprejeli smo z navdušenjem in veseljem ta oglas, katerega je priobčila slovenska naša duhovščina v Ameriki. Da, častiti gospodje, bil je že skrajni čas, da ste se najprej združili Vi sami v krepki odpor proti početju in ma-hinacijam naših slovenskih rdečih janičarjev. Res, naravnost grozno je, kaj smejo ti naši brezverci početi nekaznjeni in nemoteno. Vsakega trezno mislečega moža je moralo boleti srce, ko je bral in ko še bere dan na dan, teden za tednom najpodlejše, najostudnejše napade na sv. vero, na Boga, na našega Gospoda, na našo duhovščino. Srce mu je moralo krvaveti, ko je videl kako se naglo širi po naselbinah odpad od vere, verska mlačnost in z njima strašno nemoralno in razuzdano življenje. Kako se množi število nesrečnih družin! Število sla-bo vzgojenih in nesrečnih slovenskih otročičev! Kako se širi razuzdanost mej našo mladino! Kako se širijo nesrečni nauki rdeče inter-nacijonale! Kako se širijo slabi brezverski in proti verski listi in brošurice! Poglejte, kaj so naši janičarji vse zanesli zadnje čase mej nas tu sem iz Evrope! Vse, kar liberalci doma v starem kraju niso mogli razpečati, vseh teh smeti so poslali sem cele zaboje in tu so se našli mej nami propalice, ki so se poslužile teh cunj in jih za dragi denar razpečavali mej narod. In vse to morejo in smejo narodni sovražniki počenjati nemoteno, nekaznjevano, brez odpora, brez protesta poštenih mož, brez protesta ljudskih voditeljev. Ali ni to žalostno? Ali ne krvavi vsakemu poštenemu možu, ko vidi vse to, ako ima le še malo srca za svoj narod? Zato pa pozdravljena nova 4'Slovenska Duhovska Zveza", pozdravljena zvezda danica, ki si prisijala v tej temni noči naših žalostnih razmer v Ameriki! Pozdravljeni, častiti gospodje, ki ste se zbrali v tej zvezi! Kakor svoje rešenike Vas pozdravljamo! Ali nam pa ta Danica res napoveduje lepši dan? Zjasnenje naših razmer? Se bo res začelo kako narodno delo v odpor proti zgoraj omenjenemu početju naših narodnih in verskih odpadnikov? Na Vas je, častiti gospodje! Začeli ste! Stopili ste v vrsto! Zjedi-nili ste se! Hvala Vam! Sedaj pa, prosimo Vas, poglejte v naše delavske vrste! Poglejte po naših naselbinah! poglejte po naših družinah! Kolika tema nezavednosti, koliko gorja, koliko nesrečnih src! Pojdite po kaznilnicah Združenih držav in obščite nesrečne žrtve, ki za visokim zidovjem zdihujejo oropani svobode kot nesrečne žrtve teh strašnih razmer! Vse to poglejte, vse to proučite in nadaljni koraki Vašega delovanja v bodočnosti bodo jasno pred Vami! Samo prosimo Vas, v imenu Kri-žanega, usmilite se uboge svoje raje, kateri se hujše godi duševno, kakor se je telesno našim praočetom v turški sužnjosti. Poglejte, kako smo tepeni teden za tednom z groznimi biči, našimi brezverski-mi listi, od naših rdečih janičarjev! Naj se Vam smilimo, saj ste nam od Boga dani naši pastirji, naši va-rilii, naši čuvaji! Častiti gospodje, zbrani *v Du-hovski slovenski Zvezi: Morituri Vos salutant! Rešiti nas! AVE MARIA,' s svojimi blizu tri tisočimi naročniki. Jozub v naročju Marijinem. d IC=>||l-IIICZDl 'o; Marijin odzdrav. M. Elizabeta. |C3||C=-^-IIICZDl p; Ju nekaj, glej se spušča ob zvezdah iz višav in plava med mrakovi do zemeljskih nižav: To biserov je biser, večerni je odzdrav, pošilja ga Marija otrokom iz daljav. ECER na zemljo lega, zapel iz lin je zvon, srebrni spev vzhiteva znad drevja temnih kron. Navzgor, navzgor se vije, kjer zvezdic milijon nanj čaka, da ponese ga pred Marijin tron. □ Satan na delu. (Dalje.) Molče sta se podala prijatelja v v obed-nico. Stahlberga je mučila skrb, če bo mogel Frankovo sestro pridobiti za načrt, katerega sta izdelala z Valderjem; tudi radoveden je bil, če bo spoznal .Matildo, katere že tako dolgo ni videl. (Jotovo ne izgleda tako zlobna kot moja sestra, si je mislil pri sebi, saj ima tudi brata, ki bi ne prenašal ničvredne lierte. Vsedla sta se k okusno .obloženi mizi. Molčanje j1' pretrgalo tiho odpiranje kuhinjskih vrat. Vstopila je Matilda z dišečim čajem v rokah. Matilda, vitke postave, krasnega li«a in sramežljivega obnašanja se je zdela Stalilbergu prikazen. Kot naiven otrok jo je zrl razočarani Ktahlberg z odprtimi očmi in niti vstal bi ne bil, ko bi Frank ne začel predstavljati mu sestre. "Moja sestra Matilda" "moj prijatelj Stahlberg"! "Oprostite gospica" je blebetal v vidni zadregi Stahlberg ter se globoko priklonil "čast mi je, da vas poznam; moje ime je Adolf Stahlberg." m "Me prav veseli, gospod Stahlberg, du Vam zamorem podati roko v prijateljskem svidenju, ter ob enem izreči priz-naje in hvalo zato ker ste križev pot in cerkvico na "Marijini gori" ohranili in zopet omogočili, .laz sem namreč tudi ena izmed mnogih obiskovalcev te slavne božje poti." Toraj ona ve o mojem zlobnem mnenju, si je mislil in rudečica ga je oblila do las kakor neizkušenega mladeniča, ki je bil ulovljen na napačnem potu. "Oprostite gospica, jaz pač ne zaslužim nikakc polivale! Priznanje v tem oziru gre edino le vašemu bratu, ki mi je še pravočasno odprl oči!" "Da, on ini je povedal o zlobi nekega zapeljivca, ki vas je lovil v svoje mreže. Pač zato občudujem vaše katoliško prepričanje, ki mora biti dokaj trdno, da ste se upali protistaviti zlobni nakani!" "No, Matilda", je prekinil pogovor Valder smehljaje, "pokaži tudi svojo hvalo s tem, da nama pripraviš okusno čašo čaja!" "Da, takoj!" je odgovorila Matilda in postavila pred vsacega čašo, kakor tudi sebi eno na nasprotni strani SLahlbeigu Stahlberg je opozoval vsako njeno kret njo z občudovanjem. Sluga je še postavil na mizo krožir.k z sladščicami iti na gospodov ukaz zapustil sobo. "Adolf" je poglasno zašepetal Valder Stalilbergu, "sedaj je čas, da Matildi razložiš svoj načrt!" "Prijatelj, pomagaj mi pričeti", je prosil Stahlberg, "jaz si ne upam reči kar naravnost". "Razumem tvoj položaj," je pripomn i smehljaje filozof, "Ti si v zadregi in ždiš se mi podoben idealnemu petošolcu. ki začne skladati prvo pesmieo." "Ti se šališ, Prank, a v resnici se bojim pričeti, ker vem, da ji vprašanje ne bo všeč in morda jo celo razžalim." "Ne misli, da imaš opraviti z grofico, ona je priprosto dekle bolj nego ti mis lis." Med tem je Matilda pristavila k mizi tudi za sebe stol. "Dovolite, gospica opazko", je pričel Stahlberg, "tako finega čaja še nisem pil." "Da, mi kupujemo vodno najboljšo vrsto čaja," "Jaz mislim, da nespretna roka tudi iz najboljše vrste lahko napravi neokusno pijačo.'' "A, sedaj vns razumem, gospod Stalil berg. vi se mi hočete malo prilizniti." "Nikakor ne, gospica, prilizovanja jaz sploh no poznam; hotel sem le povedati resnico." "Matilda, nikar ne verjemi!" je pripomnil šaljivo Frank, — "ni tako nadol-žen, kakor so dola. On je prišel k nama z slabim namenom." Pogledala je najprvo brata in potem še zarudeloga Stahlberga, ki ni vodol, kam bi od sramežljivosti uprl oči." Frank, kaj vendar misliš?" je vprašala Matilda slednjič brata. "Zapeljati mo hoče, veš, tako je zloben"! 1 ^ " "Valder ne bodi vendar tak! Ti me dolžiš čisto po nedolžnem?" se je hudovnl Stahlberg. "Nič se ne izgovarjaj", ,ie nadaljeval nagajivo Valder", ti me JiočeS odpeljati proč od sestre; kaj ni morda res tako?" "Oli saj res", se je začudil ter ob enim posmejal Stahlberg, "sedaj šele razumem šalo. Toda gospodična Matilda, to ni ni-kako zapeljevanje; obratno! Ko boste slišali moj namen, ga bodete gotovo odobrili", je nadaljeval živahno Stahlberg. "Jaz sem se namenil obiskati Francosko, da bi se osebno prepričal o zlobnem delovanju brezverskih mas, ki hočejo uničiti in za-treti vsa verska čutstva. Prosil sem Franka naj bi me spremljal na potovanju. To da brez vašega dovoljenja, cenjena gospica, nisva mogla ničesar skleniti; gotovo, da se ne boste upirali najinemu načrtu.' "Moj brat se je pred kratkim šele vrnil, in sedaj naj zopet odide? Gospod Stahlberg, vi zahtevate mnogo! Konečno pa čemu to potovanje? iz časopisov in iz mnogih knjig lahko proučite francoske razmere še bolje nego iz potovanja." "Za učene knjige jaz pač nisem, gospodična. Zgodilo bi se lahko, da dobim r roke knjigo, ki bi mi škodovala mesto koristila. Jaz hočem videti na lastne oči, kar počno prostozidarji." "Vas H smem vprašati, gospod Stalil -berg, kaj vas jo tako navdušilo proti brez verstvu? To vendar ne spada v delokrog vaše trgovine?" "Res je, kar pravite, gospodična, tod* jaz nisem samo tovarnar nego tudi kristjan. Vsak mora delovati po svojih močeh, •laz žalibog sem kot katolik zanemaril svo je dolžnosti. Dogodki časa so šli mimo mene neopažono. Temu zlu in zamudenim dobrim delom moram priti sedaj v okom. Frank mi je jasno dokazal, kaj je satanizem in t,o zlobo nočem poznati samo po pripovedovanju, nego tudi na lastne oči uc hočem o tem sam prepričati." "Jaz občudujem gospod Stahlberg, vašo trdno voljo, ki hrepeni po jasnih načelih. Toda po mojem mnenju pri nas vendar n<» bo prišlo tako daleč, kakor jo žalostno na Francoskem!" "Motite so gospodična!" jo ugovarjal navdušeno Stahlberg: "tudi na Francos kom so tako mislili katoliki in pri toi.i so držali roke križem. Le vprašajte Franka, on ve o tem, kako ho je razvil boj proti cerkvi na Francoskem: edino zaspti- nost in brezbrižnost katoličanov je kriva zmage satana." "Da, Stahlberg ima čisto prav", je pritrdil Valder. "Vidim, da se vama ne morem ustavljati ; očitala bi mi tudi vest, ko bi vama poskušala preprečiti načrt." "Hvala vam srčna, gospodična", se j ; zahvalil Stahlberg, "vem, da ni prijetno pustiti brata od sebe, toda gre se za dobro stvar in v takem slučaju ni nobena žrtev prevelika. Dan in uro odhoda določiva z bratom te dni." Vstal je in se prijazno poslovil od obeh. "Kak utis je napravil na te?" je vprašal Valder sestro. "Blaga duša je ta Stahlberg ž otroškim srcem. Njegova navdušenost in želja po resnici je nekaj izvanrednega!" '"No, vidiš, in ti si se hotela še nekako vpirati njegovemu načrtu. On je premožen in to potovanje mu bo zelo koristilo v delovanju proti sovražnemu brezver-stvu. Sredstev mu ne manjka in prepričanje o zlobi satanizma, ki ga bo dobil na Franeozkem, ga utrdi v verskem prepričanju. '' "Imaš prav, dragi Frank", je pritrdila sestra. (Dalje.) Pod cTVIarijino zastavo. Sin, glej tvoja Mati. V dolini solza smo. Obilne so težave, obilni so križi, ki nas teže dan na dan v celem našem življenju. Komaj mine en križ, komaj se re-šemo ene stiske, komaj premagamo eno težavo, že je druga na našem srcu. Velikokrat se pa zgodi, da pri-liriuni nad nas kar cela nevihta težav in gorja, tako da nas prete n-ničiti. Zato nam treba pribežališča, kjer najdemo.tolažbe, kjer najdemo pomoči in moči, da vse to trpežljivo in udano v božjo voljo prenašamo. Kakor za vsako dete, tako je pa za nas kristjane najbolje in naj-vspešnejše pribežališče pri naši nebeški Materi Mariji. Najlažje pa zaupamo naši nebeški Materi Mariji, ako jo premišljujemo v njenem \ rpljenju. Ako jo častimo in premišljujemo v njeni nerazumljivi časti kot: brezmadeža spočeta. V tej skrivno^ stni časti, s katero je odlikovana od Božje previdnosti, da je bila vredna postati Mati božja, se radnjemo in hvalimo božjo vsemogočnost hv proslavljamo Marijo kot našo zgod-t njo Danico, ki je napovedovala človeštvu prihod novega dneva, dneva upanja, dneva rešitve, dneva odrešenja. Ako jo premišljujemo v njenem božjem materinstvu, ko drži v svojem naročju božje dete, strmimo nad velikostjo božje ljubezni do nas da se je neskončni Bog hotel .za nas, svoje revne in grešne stvari, ponižati ter postati revni otrok. Str-lii'ino nad vzvišeno častjo, s katero je oslavil večni Bog to svoje "de- 78 ▲VE MAMA April 1914. klo", kakor se je v svoji ponižnosti sama imenovala. Ako jo premišljujemo kot Kraljico nebes in zemlje v njeni slavi in časti, s katero je odlikovana pred celimi nebesami, jo ponižno pozdravljamo z vsemi nebeščani ter jo slavimo "češčena bodi Kraljica!" Toda ako jo premišljujemo kot ubogo, stiskano mater, kot mater bolečin, kot kraljico mučencev, ko se ji približamo žalostni, o tedaj se ji pa približamo z vsem zaupanjem, z vso otroško udanostjo, ter se nam nehote srce odpira, da ji potožimo vse gorje! Njene solze so kakor to-lažilni balzam za naše srčne rane. Njeno trpljenje nas tako pokrepi, da junaško vzamemo tudi mi križ svojih težav in nadlog in na novo nastopimo pot križa z udanostjo in potrpežljivostjo. Božji Zveličar bo tudi raje usli-šal svojo mater, ako ga spominjamo bolečin njegove matere. Kaj čuda toraj, ako najdemo, da so se vsi verni kristjani od početka do danes pogosto spimnjali v svojih pobožnostih tudi bolečin nebeške matere Jezusove. Kadar koli so Ko D D Častita duhovščina! Preljubi kristjani! Zopet je tukaj sv. postni čas, čas pokore, zatajevanja in premagovanja samega sebe, čas resnega premišljevanja večnih resnic, ki naj uravnavajo in vodijo živi je nje vsakega človeka in ga vodijo k njegovemu večnemu namenu. Čas očiščeva- obiskovali svete kraje v Jeruzalemu, katere je posvetil božji Zveličar s svojo krvjo in s svojim trpljenjem, vselej so se spominjali tudi one, ki je šla za Jezusom po kri-ževi cesti, ki je z njim trpela, ki je stala pod križem do njegovega zadnjega vzdihljeja, ki je mrtvo truplo vzela v svoje naročje in ga sprem-ljevala v grob. "Sin ne pozabi bolečin svoje matere", je opominjal pobožni Tobija svojega sina. Gotovo, dober sin nikdar v svojem življenju ne bo pozabil tega, kar je zanj prestala njegova mati, ne bo pozabil bolečin, s katerimi ga je porodila, ne bo pozabil vseh onih njenih prečutih noči ob zibeli, ob postelji dolga prva leta življenja. Popolnoma propadel mora biti človek, ki pozabi na vse to. Zato tudi dober kristjan nikdar ne bo pozabil svoje nebeške matere in njenih bolečin za nas, katere je prestala pri njenem sodelovanju pri našem odrešenju. Kako primeren je toraj napis nad podobo žalostne Matere Božje: "Sin, glej tvoja mati!" 3 1=1 O nja in posvečenja naše duše je to, čas iz-vanrednih vaj v boju proti zlemu, ki dan danes tako mogočno dviga svojo glavo vsepovsodi. Kolike važnosti je ta sv. čas za vsakega resnega kristjana! Kako bogat je na milost ill in blagoslovu, ako s<' porabi prav in v duhu, kakor je vstanov- Zlate besede. našega rojaka Njega Prevzvišenosti Jakoba Trobeča, I). I). škofa v St. Oloud, Minn. Qll<=or=3|f51fal April 1914. ljen od svete cerkve! Kako potrebno je namreč, da se človek pri svojem iskanju za posvetnimi dobrinami iu vživanji malo vstavi in začne premišljevati na to, da so še druge dobrine in drugo vživanje, kakor ga mu pa ponuja ta svet, da preišče svoje dušno stanje in pogleda, če liodi še po pravo poti, ki vodi proti nebesom, ali pa je morda že zašel mej veliko onih, ki hite po široki cesti pogubljenja. Težko, da je bil preje kdaj čas, ko bi velika večina človeštva bila tako brezmiseljno propadla v prepad brezverstva in popolne brezbrižnosti v verskih zadevah, kakor ravno v naših dneh. Poleg različnih u-metnosti v zapeljevanju, katerih se poslužuje svet, poleg brezštevilnih slabih zgledov, je nevednost v verskih vprašanjih glavni uzrok tega odpada od Boga. Tudi verni katoličanje so v nevarnosti I Veliko se jih že oprijemlje raznih nevarnili pregreh modernega poganstva. Veliko jih sklepa zakon brez pomisleka s brezverci, nekrščenimi pogani in celo po njih šegah in zamišljenju, poleg tega še popolnoma pa1 načinu nevernega sveta. Zato je poduk, točen pouk v večnih resnicah potreben za vse, kakor za odraščene, tako zlasti za otroke, da se jih ostraši pred tako žalostnim življenjem. Zato lepo prosimo in opominjamo eastito duhovščino, naj porabijo vsako priliko, ki se jim nudi, da narod poučujejo. Zato naj imajo pridige 0 vprašanjih iz katekizma ne samo sedaj v postnem času, te.nv(č 1 olikotkrat 'e mogcčeJ Da bojo take piidige zanimivejše in piijetne, ne j vpletajo v te lejnke pr:-nurne zglede, primere in poi.eiie zgodi.i-'C. ?aj je tako delal tudi jiaš božji Zveli-("ar, ko ji- svoja prekrasna predavanja vedno prepletal z različnimi prilikami i/, vsakdanjega življenja, ter ji'i tako pri- 1 rostemu ljudstvu naredil ra minljive in rejcmljivc. Poleg tega naj gg. župniki i ili skrbijo, da bojo vse katoliške družine i .i le tudi dobrih katoliških knjig, v kali i.h se verske r-esniee v ljudstvu razum-ij.v j obliUi razlagajo in dokazujejo. Tudi naj vsaka katoliška druž na ilua ene- ga ali več katoliških časopisov, ki jih bo tudi mej tednom opozarjal, da smo katoličanje, kako katoliki po drugih krajih delajo in žive. Kjerkoli je le mogoče, naj se skrbi za to, da bojo naši verniki o vseh dnevnih vprašanjih dobro poučeni, da bojo opozorjeni na vse moderne nevarnosti in zmote, da se z njimi ne okužijo! Ako je pa pouk v krščanskih resnicah potreben za odraščene, je toliko važnejši še za otroke, katerih priliodnjost zavisi od njih vzgoje. Kdor ima mladino, pravi pregovor, ima priliodnjost. To dobro vedo slasti sovražniki krščanstva, zato v mnogih državah store vse, kar le morejo, samo da bi onemogočili krščansko vzgojo mladine. Kakor bojo sedanji sta-riši vzgojili otroke v mladosti, taka bode pa prihodnja človeška družba. Krščanski stariši naj bi nikdar na to ne pozabili in si globoko v spomin vtisnili. Vedno naj bi imeli pred očmi, kako zelo je njih otrokom krščanska vzgoja potrebna, kako zelo je potrebno, da svoje otroke krščansko vzgoje. Nikdar naj bi ne pozabili, kako žalostne posledice za večnost in čas ima •slaba vzgoja mladine. Vzgoja, da bo prinesla človeku v poznejšem življenju srečo in blagoslov, mora biti verska. Človek je z dušo in telesom lastnina Stvarniko va, katerega je dolžan ljubiti in mu služiti, in čigar zapovedi je strogo zavezan spolnjevati. Na vsaki način mora biti neka najvišja postava, ki je večna in nespremenljiva in nezmotljiva, ki vodi človeka z gotovostjo in jasnostjo pri vseh njegovih dejanjih. Zato je jasno, da se vera nikdar od vzgoje ločiti ne da. Kolikor popolnejša je verska vzgoja mladine, toliko jasneje je izražena smisel za pravo nravnost. Verski pouk naj ne zavzema pii vzgoji drugega mesta, temveč mora biti vedno in povsod na prvem inestn. "Iščite najpoprej kraljestva božjega in njegove pravice", pravi božji Zveličal'. Zal i mora veronauk iti z drugimi svetnimi vedami skupaj in mora vse druge predme te poplemeniti ili voditi k Hogu. (IV.je. ■ be1 1 ^ o B Pastirski list. □_□ PSN igsa (Dalje.) Kar se tiče zdravstvenega stališča, je samoobsebi umevno, da so skupna, prena-])olnjena stanovanja v boardih in kempah zelo škodljiva. Tudi stanovanja po mestih, ki nimajo ne luči, ne zraka, so veliko zlo, posebno za žene in otroke. V vseh večjih mestih v Ameriki cvete industrija in obrt. l'o tvornicah rabijo velike stroje, katere vodijo tisoči človeških rok. Ker so pa naši izseljenci večinoma poljedelci in torej nevešči strojnemu delu, zato morajo dela iskati v farmah, gozdih in rudokopih. Da je pa tako delo pod zemljo in tudi po gozdih telesu škodljivo, je naravno. Več krat opažamo, da se vračajo v domovino izseljenci ubiti na duši in telesu, hromi ali na udih poškodovani, smrtno bledi, nekateri celo topi in zmešane pameti. II koncu nam je treba kazati tudi na slabe posledice izseljevanja v narodnem ožim. Žalostno dejstvo je, da izseljenci, 1 i nimajo narodnih šol in narodnih duhov nikov, v tretjem ali četrtem rodu, ako že ne prej, izgubijo svojo narodnost s tem, da se poangležijo ali ponemčijo. In ravno Slovencem in Hrvatom primanjkuje v tujini narodnih šol, cerkva, zavodov in dob-rili narodnih duhovnikov. Slovenci imajo le v sedmih naselbinah svoje župnijske šole, v drugih zahaja deca v javne. Kdor stopi na ameriška tla, postane hitro nav dušen Ainerikanec z dušo in telesom. Ta vrtinec zgrabi tudi mnogo naših rojakov. Se prej kakor v Ameriki se ponemčijo naši ljudje na Nemškem, ako se stalno tam naselijo. K značaju kakega naroda pa ne spadata samo vera in jezik, ampak tudi narodno mišljenje, samozavest, narodni običaji in šege. narodne noše itd. Žalibog se pri nekaterih slovenskih izseljencih vs<« to izgubi v širnem amerikanskem morju. Zadnja, a nič manj globoka in nevarna rana, ki vsled izseljevanja razjeda kosti in mozeg našega naroda, je izseljevanje zakonskih mož ali žen brez družine. Ta razvada dela ne samo stotine posameznikov, ampak cele družine nesrečne. To je v socialnem ozirn največje zlo za naše ljudstvo in najbolj črna stran izselje-ništva. Mož odide sam v Ameriko, kakor si misli, za dve ali tri leta, da bi si hitro kaj zaslužil in kakor hitro vrnil domov. Da bi ložje izhajal, zapusti ženo in otroke doma. Nasprotno zapusti mlada žena dru-žino in gre za nekaj let služit v Egipt. To zadnje se dogaja posebno v goriški o-kolici. Ako mož zapusti družino, je ta brez glave, bi rekel obglavljena, ("e pa žtena zapusti družino, manjka ji duša. Naravno .)<■ torej, da se vsled tega družinsko življenje zrahlja, naravnost uniči. Otroci postanejo brez očetovega nadzorstva poredni in razuzdani. Dobra mati nima dovolj moči in razumnosti, da bi krotila neposlušne in svojeglavim otroke. V hiši zavlada nered, prepir, zapravljanje in premoženje, ki je brez pravega gospodarja, gre pod zlo. Ne samo /a vzgojo in prihod njo srečo otrok so take razmere škodljive, tudi za zakonske same so strašna nevar nost. V Ameriki je pijače več kakor pri nas in pije se veliko. Vsak večer, ko pride mož z dela, si ga privošči dobro mero. Vsled tega se mu poželjivost še bolj vnema. Tudi so mnoge slabe priložnosti in dosti zapeljevanja. V Ameriki pridejo namreč skupaj vsi mogoči elementi, ki drug drugega zapeljujejo, V nesrečo so mnogim tOdi žalostne razmere po skupnih stanovanjih. Ali vse te grešne priložnosti bi pameten, pobožen kristjan s pomočjo milosti božje premagal, ako bi imel blizu duhovnika in cerkev. Žalibog živi mnogo naših rojakov po gozdovih in naselbinah, kjer leta in leta ne čujejo božje besede, ne hodijo k sv. maši in ne prejemaljo svetih zakramentov. Hero slab.) liste, poslušajo grdo govorjenje dan na dan. Molijo malo ali nič. Ali je potem čudno, da začne po malem omahovati tudi najstano-vitnejši mož, ali je čudno, ako naposled Zveličar naš Je vstal lz groba . pade? Tako pade enkrat, pade drugič, in kainen se začne valiti navzdol. Ako pri teh padcih omrzne ljubezen do žene, ljubezen do otročičev, ako si mož dobi celo drugo ženo in se necerkveno poroči, se lahko da razlagati. Če se tak siromak povrne v domovino, ne more vec z jasnim in ljubeznivim pogledom zreti svoji ženi v obraz: zakonska ljubezen in zvestoba sta proč za vedno! Če pa žena zapusti moža in otroke, da ide služit na tuje, je še slabše. Njen mož ostane brez družice, brez podpore in oskrbe, otroci pa brez matere in krščanske vzgoje. Ker ne najde mož doma primerne družbe, ne postrežbe, začne zahajati v krčmo. Ta postane njegov drugi dom, zdravje in. življenje tam zapravlja, zakonska zvestoba pride v nevarnost, oba začneta živeti na svojo roko. Sicer izpo-četka piše mož ženi, naj pride domov, ali ta mu pošlje, da ga potolaži, nekaj turških ali egipčanskih lir, ki nimajo blagoslova božjega. Na to mož molči, saj je dobil toliko, do plača krčmarja. Ta slučaj se ponavlja parkratov, dokler drug drugega ne pozabita. Če se tudi mati čez veliko let vrne iz Egipta, vprašajo otroci očeta: "Kdo je ta gospa?" Preljubi v Kristusu 1 To so v nebov-pijoči v grehi, grehi zoper naravne in božje postave, to je pogin iwni i družinam in občinam. A kaj naj rečemo o onih sinovih, ki brez potrebe samo iz radovednosti in svobodoljublja gredo natuječestokratz denarjem svojih staršev? Ti se zaradi svo je neizkušenosti, domišljavosti in laliko-mišljenosti še prej pokvarijo. Proč od dobrih staršev in duhovnikov, obdani od slabih sodrugov in zapeljivosti sveta po stanejo kmalu naprednjaki ter prezirajo vsako oblast, očetovsko in duhovsko. Če kaj denarja privarčujejo, ga ne pošljejo svojim staršem, ampak drugim osebam ali svojim zaročnicam. Kako je mogoče, da bi Bog blagoslovil tako nehvaležne sinove? Kaj bo i/, takih sinov, katerim so zmešale glave amerikanske svobodomiselne ideje? (iorje, če pridejo ti polizobraženci, povr-nivši se domov, do vlade v občini! Ker torej pretijo tolike nevarnost? našim izseljencem v versko-nravnem, narodnem, gospodarskem, zdravstvenem in družinskem oziru, ker prekmorsko izseljevanje rodi toliko zla našemu narodu, je pač u-mestno, da mi kot nadpastirji vaših duš povzdignemo svoj glas in svarimo pred izseljevanjem, oziroma, če je izseljenje za koga res potrebno, damo potrebna navodila, (bi se ogne tolikim nevarnostim in nesrečam. (Dalje.) Jezus prod Poncijom Pilatom. m hoc □ □ Iz Slovenskih naselbin. ==Jfo1 HOE Forest City, dne 23. febr. 1914. — De- setletnica naše cerkve, a---- žalostna. Nameravali smo letos obhajati desetletnico naše cerkve. Začeli smo namreč graditi cerkev meseca julija 1. 1904. Upali smo, ter se že nekoliko pripravljali, da obhajamo desetletnico, kolikor mogoče slovesno, ne toliko zunanje, pač pa toliko bolj z notranjem prenovljenjem!. Poglavitna točka v našem programu bi bila--sv. misijon. Toda danes lahko rečemo, da nimamo več--cerkve! Stoji sicer še, a obe strani od velikega altarja doli, sti deloma zrušeni, tako, da jih sploh ne bode mogoče dosti več popraviti. Odstranili smo petero večjih oken, ter dvoje manjših, da saj to rešimo, ker drugače bi nam jih zidovje popolnoma strlo. Vsled večje var- Cerkev Sv. Jožefa v Forest City, Pa. In Rov. Jos. Tomšič, župnik. nosti smo tudi cerkveni kor zaprli, kajti vsa leva stran cerkve se je deloma nagni la za pol čevja, ter ločila od ostalega zidov ja. Ni sicer toli nevarnosti še, a nastala bi lahko na kak način panika v cerkvi ter provzročila kako nesrečo. V takih slučajih je seveda na mestu previd nost, ker ne moremo znati, kaj se še lah ko dogodi. — Pren.ogarska družba je na mreč pričela pred kratkim kopati pod cerkvijo zgornjno plast premoga — "Top-coal" imenovano. Družba nam je sicer zagotovila, da nam podpre zemljo pod cerkvenim posestvom, toda v začetku je bilo malo storjenega ter slabo. Pravijo tudi, da je vso škodo provzročil takoime-novani "quicksand", plast peska v sredini zemlje, a kdo vse to ve! Bojimo se, da se še večja škoda ne napravi tudi na pro čelju cerkve, kjer stoji zvonik, zato smo vsaj toliko dosegli, da je pustila premogar-ska družba premog pod tem delom, a mi ga moramo plačati. Zgodilo se je pa to, ne toliko zaradi cerkve, pač pa zato, ker so bile tudi druge hiše v nevarnosti. — Tako imamo danes napol podrto cerkev, imamo cerkev in je nimamo, ker moramo najmanj jedno leto čakati, da s« zemlja "umiri". Največje razpokline se nahajajo nad velikim oltarjem in ob oltarju na levi strani. Ves ta del cerkve se bode moral popolnoma podreti. V resnici žalostni občutki navdajajo gotovo vsakega izmed faranov, kadarkoli stopi v napol podrto cerkev, zidano s tolikim trudom in še večjimi stroški. — To je desetletnica naše cerkve, a silno — žalostna! -o- Calumet, Mich. Rog se nas usmili. Naši rdeči sovražniki delavstva so se z vso silo vrgli na delavstvo našega kraja. Ko 1 i ko prepira, koliko sovraštva, koliko zla so povzročili mej nami delavci! Ali so to naši prijatelji, ki sejejo mej nas prepir, ki nas pehajo v nesrečo? .laz sem bil tako neumen, da sem šel za njimi in sem štraj-kal! Kaj imam sedaj od tega? Koliko potov sem že imel, koliko sitnosti, pa vse za nič, samo na ljubo tem rdečim krvosesom delavstva, ki nas naščujejo v boj, ko so nas pa na led speljali, na* pa za-puste. Prav imate, č. gospod urednik, da jim tako dobro dajete! V vsaki črki Vam prav dam! .laz sem bil navdušen rdečkar. Toda pri zadnjem štrajku sera jih spoznal, kaki naši "prijatlji" so to, kam nas bojo zapeljali. To so kakor avstrijski častniki, ki so vodili v boj brata zoper brata za korist tujcev, nemcev. Ščuvajo nas bratu proti bratu, da se spoprimemo. Ko se pa mi borimo, nam pa denar kradejo iz žepov in se nam izza ogla smejejo, češ, poglej .jih bedakov, ki nam vrjamejo! Res slep mora biti še oni, ki vrjame tem rdečim sleparjem, ki slepe delavstvo! Prosim vas, gospod urednik, le krepko poj- dite naprej v boj proti tej naši kugi! Velikansko dobro delo boste storili za našega delavca, ako boste pomagali potegniti masko katero si deli z obraza, masko delavskih prijateljev, v resnici so pa to krvosesi delavstva in naša nesreča! Da je to res, ve vsak zaveden delavec, ki še misli s svojimi možgani po celem bakrenem okrožju v Michigan. To sem brit-ko skusil tudi jaz, ker Vam preje nisem hotel vrjeti. Ivan Jerič, slovenski rudar. Tioga, Wis. — Vselej,, kadar dobim v roke Vaš prelep list, se ga srčno zvese-lim, ter ga najiskreneje pozdravim j srčno željo, da bi ga mogla vsaj vsaki teden enkrat pozdraviti v svoji hiši kol ljubega, da, najboljšega svojega Prijatelja. In kako bi ne bila vesela tako krasnega lista, saj je to list, ki nosi ime naše nebeške matere, ki jo pozdravlja in želi pospeševati njeno češčenje med nami A meriškimi Slovenci. Zares, o, da bi se vsi Slovenci združili pod Marijinem plaščem v goreči ljubezni do Nje, ki je tako dobra mati, o katerej se še ni slišalo, da bi bila koga zapustila! Koliko milosti se steka po njeni priprošnji iz presvetcga Srca .Jezusovega na vse one, ki jo časte in ljubijo. Kolikrat je tudi meni že pomagala v stis ki in potrebah, da, neštetokrat! Kako zelo sem ji zato hvaležna, tej svoji nebeški najboljši materi, kako rada bi zaklicala vsem ljubim rojkom po širni Ameriki. ljubimo Marijo, ljubimo! Zato pa tudi srčno želim, da bi ne bilo slovensko hiše v Ameriki, kjer bi ta list ne bil doma, ta krasni list. "Ave Maria",, ki vsebuje toliko /.lastili resnic, toliko zlatih naukov! Žalibog, da je mej nami še veliko hiš, kjer nimajo lepega lista, kjer leže po mizah ostudni brezverski listi, ki bruhajo strup in kugo po družinah, kugo in strup po naselbinah! Koliko mladine zapeljejo v ncMtečno življenje! Koliko src oropaj i najdražjega bisera sv. vere! Napovejmo boj vsem listom, ki zastrupljajo naš na rod, ki pehajo naše rojake, naše družine v nesrečo? Proč ž njimi 1 Proč i/, vseli liifi! Kolika odgovornost čaka /.lasti stališč, ki naročijo fake liste in pus'-', da se mladina, njih lastni otroci zastrupljajo z njimi! Naročimo si in delajmo vsi le za liste, kakor sta "Ave Maria" in "A. Slovenec!" Ti pa, "Ave Maria", le krepko naprej po začeti poti! Mi pa vsi pod Marijino zastavo za teboj! Marija Toleni. Joliet, Dl. — Kakor vsako leto tako s) tudi letos župljani sv. Jožefa počastili svojega župnega patrona s štirideseturno po-božnostjo, ki se je izvršila nad vse sijajno, kakor navadno. V Lorain, 0. imeli so od 19. marca do 22. marca štirideseturno pobožnost, Župljani so se pobožnosti prav marljivo udeleževali in obilo pristopali k mizi Gospodovi. New York. — Maša neumorno narodno delavna dekleta "Slovenskega dekliškega društva" v New Yorku se zopet pripravljajo na igro, katero bodo priredile na Cvetno nedeljo. Tn sicer so se odločile, da bojo uprizorile krasno Silvin Sardcnko-vo "Mater Dolorosa". Vse uloge so v ro-kab naših najboljših igralk in smo prepričani, da bo ta krasna igra vspela ugodno in da bo vsakdo našel obilo užitka pri tej krasni nabožni igri. čisti dobiček igre bojo dale dekleta Družbi sv. Rafaela. V Springfield, El. — Občudovanja je vredna navdušenost, s katero delajo za napredek svoje župnije rojaki v Springfield, TU. Možje vidijo, da je njih župnij rt nič brez šole. Zato "moramo pri vsej svoji revščini dobiti tudi šolo, naj stane koli kor hoče"! Tn res, cela naselbina je z navdušenjem pri delu. Tmeli so takozvani cerkveni "fair" ali bazar in pri tem malem številu župljanov, kakor jih šteje tfl župnija, pa so naredili čistega dobičku celili $1203.08, To je nekaj, na kar so rojaki v Springfieldu lahko ponosni! To priča o veliki požrtvovalnosti župljanov. in pa pred vsem — o delavnosti gospoda župnika, kajti vspeh pri "fairu" največ zavisi od delovanja duhovnega Pastirja. — Častitamo kakor g. župniku tako župljanom. Stvar, za katero ste se za v"-»*li, je dobra, Rog bo z Vami s svojim blagoslovom! V Amerikanskem Slovencu, štev. 30 iz 13. marca so na četrti strani tako krasni in tako stvarni članki, kjer je pisatelj pribil nekatere izmej laži, katere trosijo svojim backom naši rdečkarji, da bi ne smelo biti ne rdečkarja ne črnega, da bi jih ne preštudiral! Da, Amerikanski Slovenec bi moral biti v vsaki naši slovenski hiši po celi Ameriki! Delajmo vsi za to! Mi nismo nikdar rekli, da so vsi socija-listi morilci, ker je Frank Mali pisal, da je umoril svojega rojaka, ker je bil soci-jalist. Ampak smo vedno povdarjali in se danes povdarjamo, da je socijalizem tisti, ki pokvarja in pohujšuje naše ljudstvo, da naš slovenski socijalizem ni ni<; drugega kakor podivjanje, moralno propadanje našega delavstva, da socijalizem dela človeka zmožnega za vsak zločin, kajti človek, ki zgubi vero, pa naj je to socialist ali duhovnik, pa naj je to berač ali bogatin, učen ali neučen, je zmožen za vsako hudobijo, ker vesti več nima, ker se ne boji Onega, ki more kaznjevati tudi dejanja, za katere svet ne ve. Socijalizem kot gospodarski problem, ima marsikaj, čemur se mora pritrditi; toda socijalizem, kako ršnega razširjajo naši slovenski soeijalisti, pa ni nikak socijalizem, je le karikatura, pokveka soei-jalizma. Rerite njih liste, ali najdete le en stvarni nasvet, le en stvaren članek? Farji in farji, vera in vera. To je vse! Da, več dobite člankov o veri v njih listih, nego v našem, ki je vendar verski list. -O- Koledar "Ave Maria" smo razjioslali vsem naročnikom. Prosimo jih, da bi blagovolili prej ko preje poslati naročnino zanj. 2.r)c. Kaj je to za tako krasno knjigo! S koledarjem smo imeli letos velikanske težave, kakoršnih si ne želimo več. Ko smo se pogodili s tiskarno no Reki, bilo je sklenjeno, dla bo koledar dotiskan do 1. novembra, da bo tukaj v Ameriki vsaj 15. novembra. Tiskarna je sicer držala po-godho in dotiskala do določenega dne. Vendar pogrešila je, ker se ni enako pogodila z agentom, da mora biti koledar tukaj do 15. novembra. Koledar je zato romal ne vemo, kod vse, tako da jc prišel v New York šele 18. decembra. Tukaj je pa agentura zopet zamečkala, tako da je prišel zaboj še le 2. januarja na državno eolnino, od koder smo ga potem po velikem trudu in razburjenju slednjič dobili 10. januarja. Upravnik je bil tako razburjen, da še spati ni mogel mirno ker bi bil naročnikom rad spolnil obljubo, ko smo obetali koledar veliko preje. To je bila za nas draga šola, ki nas je stala veliko denarja in še več truda in razburjenja. Vendar pa, katera šola je zastonj ? Zato v prihodnje ne bomo več dali koledarja tiskati zunaj, če tudi je tisek ceneji in veliko lepši, temveč smo se že obrnili na razne tiskarne, da nam pošljejo cene, koliko bi zahtevale za tisek koledarja "Ave Maria" za leto 1915. Imamo tudi že precej krasne tvarine pripravljenje tako da bo prihodnji koledar za 100% boljši, kakoršen je ta. Pri tej priliki se nam pa zdi, da je naša dolžnost, da se prav iskreno zahvalimo Koledarjcvemu uredniku v stari domovini, veleč. I\ Matevžu Vidmar O. P. M., gvardijanu Ljubljanskemu, ki je žtrvo-val veliko truda in časa koledarju, da je vse lepo in o pravem času uredil. Hog mu plačaj obilni trud! Enako se lepo zahvaljujemo veleč, profesorju Dr. Uvidonu Kantu O. K. M., ravnatelju bogoslovja, za pomoč pri urejevanju. Enako vsem, ki so prispevali s svojimi umotvori za koledar jevo vsebino. Veliko priznanje in hvaležnost smo pa dolžni zlasti g. Ivanu Rusu, tajniku Uafaelove družbe v Ljubljani, ki je poleg svojega obilnega posla našel še čas, da j<' deloval za oglase mej trgovci v domovini ter nam pridobil krasnih vspe-hov. Kog mu plačaj! Vse naše naročnike in prijatelje širom Amerike pa prosimo, da nam hlagovole sporočiti svoje misli in nasvete, katere bi imeli glede koledarja, kaj lu se storilo, kako bi se ga opremilo, da bi postal to koledar slovenskega naroda v Ameriki, da bi odgovarjal vsem potrebam naroda in vsem različnim našim razmeram, v katerih živimo. Za vsak nasvet bomo iz srca hvaležni in ga bomo uvaževali. Za današnjo številko ima urednik pred seboj celo kopo dopisov, tako, ako bi vse priobčil, napolnili bi list s samimi dopisi. Dopisi so nekateri krasni in nam je v resnici žal, da jih nemoreino priobčiti v celoti, kajti misli, katere imajo dopisniki, so krasne in pričajo, kako veliko imamo še dobrih vernih in pristno slovenskih rojakov sirom Amerike! Ne, ne! Ne boš, Jaka! Ni še slovenski narod v Ameriki ves v socijalistiškein taboru! Boste še čakali ! Le bruhajte strup, rdečkarji, po Vaših listih, toda ta strup bo najprej Vas umoril. Kolikor bolj boste divjali, toliko hitreje boste vzbudili versko in narodno zavest mej našim milim, dobrim slovenskim narodom, mej našimi ubogimi trpini, proletarci po Ameriki. Vsem dopisnikom, se pa iz srca zahvaljujemo za njih krasne besede! Da, zavednih bralcev in naročnikov si želimo 1 Takih, ki z nami čutijo, z nami mislijo in z nami delajo, vsak v svojem krogu! Iz vseh teh dopisovv veje toliko navdu šenje za ideale, za katere se bori naš list, da smo se zadučili! Da, bodimo povsodi odločni možje! Kimovci in "šviga-šva-garji", politiki brez načel, mokre cunje, s katero še lahko briše vse, naj gredo spat! Dvajseto stoletje ni za take starokopit-neže! Dandanes nismo več uklenjeni v ozke spone lokalne politike, politike vaških koritov! To je bilo za srednji vek! Danes se ločimo po mejah prepričanja in načel! Ako smo rdečkarji, bodimo rdečkarji! Ako smo katoliki, kristjani, bodimo kristjani, bodimo praktični katoliki! navdušeni katoliki! Kaj bi krevljali na dve strani, kakor je zaklieal prorok Elija Izraelcem: "Koliko časa boste še krevljali na dve strani. Ako je (iospod Vaš Bog, zakaj ne greste za njim? Ako je pa Bal, držite sa njega!" Krevljanje na dve strani, slepomišariti, to ni možato! Bodimo eno in sicer s srcem in dušo, ali pa drugo! Ali s Kristusom in sicer s prepričanjem, s srcem in življenjem, ali pa proti Njemu. Unjusoba v očeh vsakega moža mora biti n. pr. soeijalist po prepričanju, pa član, kakih katoliških društev, katoliških jed-notl To je ostudna brezznačaljnost! Biti po stanu duhovnik, v srcu in v življenju pa brezverec, kakor n. pr. Schmidt?, |»a držati z nasprotniki sv. vere in cerkve, ali moreš to razumeti? Zato bo naš list zasto- pal vedno le eno stališče: vsak ptič v svoje gnezdo! — Zato so nas ti obilni dopisi silno zveselili in ne najdemo besedibi našim nadušenim naročnikom izrazili svojo hvaležnost, katero čutimo! Taki dopisi nas silno navdušijo, ker vidimo,, da smo zadeli pravo struno, da gremo pravo pot. Bog plačaj našim dopisnikom. Slovenci smo jako zaveden in napreden narod. To se kaže tudi v tem, da naši rojaki ne smatrajo svojih otrok samo za dar Božji, katerega jim je Bog dal, da bi bitro odrastli in se po raznih tovarnah potaknili in starišem pomagali služiti do-larčeke, temveč da so stariši dolžni skrbeti za priliodnjost svojih otrok in jim pomagati, da pridejo do njih božjemu poklicu primernih služb in stanu. Tako imamo vedno več in več slovenskih amierikan-skili dečkov, po višjih šolah, kjer se pripravljajo na različne stanove, kjer si bojo lažje služili kruha in bolšjega, kakor pa njhovi očetje. Tako se nam sporoča, je samo v St. Francis, Wise., provincijal-nem seminarju za Mihvaukško nadškofijo šest slovenskih bogoslovcev, dva v kolegiju, jeden v filozofiji in tri jo v teologiji-Ignacij Anke] je prišel te dni iz Št. Pavla, kjer je bil pri Rev. Bajen. Študira za škofijo Superior, kamor ga je sprejel škof Koudelka. (I. Mali je sprejet v Chicaško nadškofijo. (I. Plaznik je tudi sprejet v Chicaško na'»Uofijo in bo v par letih posvečen v mašnika. V St. Paulu so štirje slovenski bogoslovci. V St. Bernard Seminary v Rochester sta dva, Anton Bombač iz Loraina in Fr. Jagodic, ki je te dni prišel tja iz starega kraja. Tako je prav. Skrbimo le, da bo ta inteligenca ostala trdi s srcem slovenska. ' Cleveland, Ohio. I'mrla Zofka Logar, iz petega razreda slovenske šole sv. Vida, v Cleveland. Ohio. Malo pred smrtjo za škrlatinko, je Zofka izvršila polletno skušnjo z najboljšim vspebom. Dva tedna po njeni smrti, ko so bili prebimi zadnji rokopisi sku 'eni. namreč krše. nauka, prišle so ne dan •"■ledeče besede, ki jih ji' zapisala, dasi šele '"'lajst let stani: "Krščenskega nauka se moramo zato bolj učiti kakor drugih reči, ker nam zapoveduje kaj moramo storiti, da se zveličamo. 2. Krščanski nauk je potreben za vsacega, ki je pri pameti. 3. Krščanski nauk je pot k Bogu. 4. Kdor -tako.živi, kakor ga Bog uči, se smrti ne boji. V tem nauku hočem živeti in umreti". Umrla je nekaj dni pozneje in šola sv. Vida je žalovala po šolarici, ki je živela kot angel, umrla kot nedolžni otrok more umreti, Ki je ohranil svoje krstno oblačilo Zofka Logar. do svoje smrti, ozalšano z žlahtnimi cvetkami pogostili sv. obhajil in potreseno z dišavo mnogih izrazov goreče ljubezni do Jezusa in njegove Matere . . . Težko je zgubiti dobrega in nadepolnega otroka. Sladka pa more bili tolažba starišem vr pomisleku na preselitev njih nedolžnega otioka iz tega nečimernega in zapeljivega sveta v naročje Nebeške Matere in med angelsko družbo, Spomini s pota potovalnega zastopnika Uhisholm, Mirni. — V sredini meseca februarja sem se napotil v državo Mines-sota v znane cveteče slovenske naselbine kjer je znano, da bivajo dobri in verni Slovenci. Nekako s strahom sem se podal na pot, daljno pot in sicer prvič kot potoval ni zastopnik našega prvega nabožnega mesečnika v Ameriki. Vendar mi je bojazen takoj minila, ko sem dospevši v Clii-sholm, obiskal vrlega zastopnika Mr. Luke Thrlen-a, kateri mi je šel z vso prijaznostjo na roko. Poleg g. Trlilena me je iz prijaznosti vrli mladenič g. John Cvar spremljal po naselbini ter me je tudi predstavil veleč. g. župniku Schiffrerju. Povsodi sem našel prijaznost in dobre ljudi. V Chisholmu vlada lepo sporazumljenje med verniki in dušnim pastirjem. Delavske razmere so bolj slabe, pač je pa upa nje, da se bodo sčasoma zboljšale. Eleveth, Minn. — Obiskal sem najprv j veleč. g. župnika M. Bilban, ki me je zelo prijazno sprejel. Ogledal sem si cerkev, katera je gotovo najlepša slovenska cerkev v državi Minnessota. Ustanovljajo sedaj novo cerkveno pevsko društvo. Čast jim! Kakor skoraj povsod po slovenskih naselbinah, tako tudi tukaj delajo rojaki globoko pod zemljo v rudokopih. So zelo prijazni ljudje in tudi list Ave Ma-* ria so z veseljem naročali, Rev. M. Bilban, Mr. Fugina in Mr. M. Marolt so mi pomagali z dejanjem in svetom, da sem dobil precejšnjo število naročnikov, za kar jim naj bo na tem mestu iskrena hvala. Od tu sem se prav zadovoljen podal vEly, Minn., kjer pa je list Ave Maria že precej razširjen po zaslugah Mr. Pešeljna in Mr. Perušeka, ki se ne ustrašita nobenega zaničevanja in preganjanja ter pogumno agitirata za pošteno berilo med rojaki. Lepa cerkev sv. Antona diči slovensko naselbino; povsod vlada z malimi izjemami sloga. Več slovenskih trgovin priča, da se tudi naši rojaki razumejo na trgovino. Tudi z delom so se pohvalili. Obiskal sem tudi mil. g. Rt. Rev. 111011-signorja J. P. Muha. Častitljivi gospod je bil zelo veselo iznenaden, ko sem mu po vedal o lepem uspehu za list A. M., ki sem ga imel na potovanju. Ko sem se posla- vljal od visokega cerkvenega dostojanstvenika, kateri je bil tako z mojo malenkostjo prijazen, je prišel v žiipnišče eden Indijanec. Razočaran sem bil, ko je tako spoštljivo pozdravil visokega gospoda in sta se dalje časa po indijansko pogovarjala. Prišel je iz Towerja vprašat kdaj jih bode obiskal. Tako je Rt. Re"J! Buli priljubljen med vsemi narodi, se celo med Indijanci, dočim imamo Slovenci v svoji sredini propalice, ki pri vsaki priložnosti obrekujejo svoje duhovnike in zapeljujejo slovenske delavstvo. Mimogrede sem se oglasil na Tower, kjer sem obiskal č. g. župnika Ferjančiča. Povsod sem bil prijazno sprejet. Iz Towerja pelje lepa cesta dobre pol ure hoda na prijazni Soudan, kjer živi lepo števib naših rojakov, vsi delajo v rudokopih Tam sem našel vrle krajevne zastopnike Mr. Lovšina, M. Zavodnika, Mr. Oblaka, kateri so mi drage volje obljubiti, da bodo širili tako vstrajno kakor do se'daj naš lepi mesečnik "Ave Maria". Iz Soudana sem se odpeljal v Gilbert. Na prijaznem mestu hriba stoji lepa cerkev sv. Jožefa. Župnija pod vrlim vodstvom č. g. župnika Rev. A. Pirnat prav lepo napreduje. Da jc med ameriškimi Slovenci veliko dobrih, poštenih mož, mi je bilo znano,