
GLASILO .
socm
leto xxviii. št. 23	ptuj, 19. junija 1975	cena: 2 din
IZ BRIGADIRSKEGA DNEVNIKA
ui. Četa brigade toneta tomšiCa je pozdravila
franca popita in uuba jasnica
/ Brigadirje IL izmene mladinske
delovne akcije Haloze 75 sta 13.
junija obiskala France Popit,
predsednik CK ZKS Slovenije in
Ljubo Jasnič, predsednik republiške
konference ZSMS. Brigaduji, ko-
mandant akcije Jože Poglajen,
predstavniki družbenopolitičnega
življenja krajevne skupnosti Maj-
šperk, T VI Majši^rk, Konusa,
Komunalnega podjetja Ptuj, družbe-
nopolitičnega življenja Ptuj in drugi,
so visoka gosta nadvse prisrčno
sprejeli.
France Popit se je živo zanimal za
dosedanje delo potek MDA Haloze
75. Prav tako se je zanimal za delo
brigadirjev v prostem času: v
interesnih dejavnostih in za idejno
izobraževanje. Mladi so' dejansko
položili temelje za gradnjo vodo-
voda v najširše predele Haloz in
Slovenskih goric, akcija Haloze 75 je
le uvod. Voda je v teh predelih
največji problem in nosi tudi v sebi
„ delno laivdo" za nerazvitost tega
območja. Še posebej je v razgovoru
France Popit poudaril nujnost
sočasnega dela vaških gradbenih
odborov, da bo voda tudi čimprej
pritekli v hiše.
Ob koncu svojega obiska med
brigadirji se je France Popit vpisal v
brigadirsko knjigo, nakar se je
poslovil in zaželel brigadiijem tudi v
prihodnje veliko uspeha pri njiho-
vem delu. Tudi tokrat se je oglasil
brigadirski „zdravo".
MG
kličemo odgovornost
ZAKON O ZAGOTOVITVI PLAČILA INVESTICIJ
v skupščini SFRJ so stekle
številne razprave zveznega zbora
za družbenopolitične in družbeno
ekonomske odnose. Razpravljali
so o predlogih zakonov o
zagotovitvi plačila investicij. Bi-
stvo tega zakona je, da se zagotovi
doslednost pri uresničevanju spre-
jete politike na področju investicij
in likvidnosti. Zagotovitev te^ pa
je v urejeni finančni disciplini. To
pomeni, da se v prihodnje ne bo
brez kritja nič ukrepalo, ne
gradilo, ne sofinasiralo in tako
dalje. Prav tako CK ZKJ vztraja
pri tem, da ,je treba z zakonskimi
rešitvami točneje določiti obvez-
nosti in odgovornosti" investi-
torjev kakor tudi bank in
izvajalcev del, da bi tako
onemogočili nadaljnje širjenje in
povečevanje nepokritih investicij.
Kot ugotavljamo, je ta ukrep
nujen, kajti v državi se bo tako
uveljavil stabilizacijski program,
tudi inflacija bo nekako rešena
zagat ter drugi gospodarski in
ekonomski plani, oziroma smotri.
Potreben pa bo tudi ukrep proti
izvajalcem nepokritih investicij. Z
mirnostjo lahko trdimo, da so za
nepokrite investicije odgovorni
tudi komunisti in sicer tisti, ki so
na visokih delovnih položajih in v
organih samoupravljanja. Zato je
nujno, da se v prihodnje takšne
ljudi pokliče na odgovornost.
z. k.
ormož:
Tovarna sladkorja do leta 1978
Pred podpisom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi konzorcija pridelovalcev sladkorne
pese, velikih potrošnikov in velikih odjemalcev sladkoija in poUzde&ov za ustanovitev in
gradnjo Tovarne sladkoija v Ormožu.
Petek, 13. junija 1975 bo
verjetno prišel v zgodovino razvoja
kmetijstva ter živilsko' predeloval-
ne industrije na območju severo-
vzhodne Slovenije in bližnjih
območij sosednje republike Hrva-
ške. Ta dan so se namreč v
Ormožu zbrali predstavniki šest-
najstih kmetijskih delovnih organi-
zacij iz Ormoža, Ptuja, Varaždina,
Cakovca, Ljutomera, Križevec pri
Ljutomeru, Murske'Sobote, Kape-
le, Lenarta, Maribora, Hoč, Rač in
Slovenske Bistrice ter predstavniki
združene trgovine T^IA Maribor,
Emone, Mercatoija, KoUnske' in
pivovarne Union iz Ljubljane,
Radenske' iz Radenc in podjetja
ALKO iz Ajdovščine. Skupno so
se ' dogovorili o ustanovitvi
konzorcija pridelovalcev sladkorne
pese (kmetijske' delovne organiza-
cije), velikih potrošnikov sladkorja
/ in polizdelkov ter velikih odjemal-
cev, ki bodo združili svoje delo in
sredstva za zagotovitev surovinske
baze in gradnjo tovarne za
proizvodnjo sladkorja v Tovarni
sladkorja v Ormožu. Tega po-
membnega posveta so se udeležili
tudi: Milovan Zidar, član izvrš-
nega sveta SRS in sekretar za
kmetijstvo, inž. Rado Dvoržak,
podpredsednik republiške gospo-
darske' zbornice, Andrej Petelin,
predsednik Združene zveze Slove-
nije, Jože Spaning, dipl. inž. agr.,
docent biotehnične fakultete iz
Ljubljane, inž. Tone Tanjšek, tudi
iz te fakultete ter predstavniki
projektivne organizacije Con-
sortium iz Ljubljane. Razumljivo,
da so se razgovora tudi udeležili
predstavniki ormoškega kmetijske
SOZD in občinske' skupščine.
Razgovor je vodil generalni
direktor Slovina - Janez Smole.
V razpravi,ki je trajala približno
štiri ure, so -po informaciji o
dosedanjih pripravah za gradnjo
tovarne sladkorja razpravljali o
predlogu samoupravnega spora-
zuma za ustanovitev konzorcija, ki
so ga sklenili po lOdnevni javni'
razpravi v posameznih delovnih
kolektivih tudi podpisati'. Enotna
je bila namreč ocena in
ugotovitev, da bo nova tovarna
sladkorja, ki bo s polovično
kapaciteto pričela obratovati že
čez tri leta, gotovo eden največjih
eden največjih pospeševalcev
razvoja kmetijstva na območju
našega dela Slovenije in bližnjih
območij Hrvaške. Med prvo in
najbistvenejšo nalogo pri tem sodi
prizadevanje za pridobivanje povr-
šin, na katerih bomo pridelovali
sladkorno peso, kot surovino
bodoče tovarne. Navedene kmetij-
ske* delovne organizacije zastav-
ljajo in s podpisom konzorcija se
bodo tudi obvezale pridelovati
sladkorno peso na 7.780 hektarih.
Druga zelo pomembna naloga pa
so • priprave na gradnjo nove
tovarne, ki bo stala v Ormožu ob
železniški progi proti Ljutomeru.
Celotna mvesticijska' vrednost
znaša 1.036.600.000 dinarjev 103
stare milijarde. Od t^a je 713
milijonov namenjenih objektu z
opremo in drugimi stroški, ostalo
pa bi potrebovali za investicije v
Kmetijstvu in nekatere druge
stroške. Člani konzorcija bodo
denar zagotovili iz naslednjih
virov: iz izločenih sredstev po
družbenem dogovoru o cenah za
slžfdkor in o preskrbovanju
domačega trga s -potrebnimi
količinami sladkorja; iz tujih
blagovnih in finančnih kreditov; iz
kreditov domačih poslovnih bank
ter z združevanjem sredstev
članov konzorcija - iz razpo-
ložljivih lastnih sredstev in
bančnih kreditov, ki jih bodo
najeli člani konzorcija. Tako se v
tem primeru tudi praktično
uresničuje načelo združevanja
trgovine in industrije v skupne
rizike ali profite. To je spodbudno
toliko bolj, ker se v danem
primeru trgovina prek konzoricja
združuje - delo in sredstva - z
našim kmetijstvom.
Ob koncu naj omenimo še, da
bo nova tovarna sladkorja v
Ormožu glede na to, ker ni več
dvomov o tem, ali bo zgrajena ali
ne, vključena v program srednje-
ročnega razvoja naše republike in
tistih občin, kjer so • sedeži
pridelovalcev sladkorne pese. 'Ob
koncu tega obdobja, to je leta
1980 pa bo nova tovarna že delala
s polno kapaciteto in zaposlovala
pnbližno 250 ^udL J. Rakuša
2. stran
tednik - Četrtek, i 9. junija 1975
^ Kdo ali kaj?
__^
Člani komiteja občinske konfe-
rence ZKS Ormož so skupaj s
predstavniki dru^h družbenopoli-
tičnih organizacij in gostom iz
Maribora - sekretarjem medobčin-
ske* sveta ZKS podravskih občin
Slavkom Soršakom - prejšnji teden
obravnavali uresničevanje resolucije
o družbeno-ekonomski • politiki za
letošnje leto in predvidene ukrepe,
kot jih predlaga predsedstvo CK
ZICJ,
V zavzeti in pestri- razpravi so
udeleženci razgovora potrdili,, da je
relativno slabemu ekonomskemu
položaju krivo predvsem to - kar je
ze ugotovilo predsedstvo - da
nimamo dosledno izpeljane anti-
inflacijske-poUtike, ki bi morala biti
del proizvodnih pro^amov. Sklenili
so zato takoj pričeti s pripravo teh
programov za naslednje plansko
obdobje, za čas pred sprejetjem teh
programov pa taJkoj uvesti začasne
rešitve.
Glede na ugotovitve predsedstva
CK ZKJ, da so bistveni faktor
inflacije nepokrite investicije, so v
Ormožu u^tovUi, da nepokritih
investicij ni. „Majhni smo, pa se
lahko hitro preštejemo," je dejal
nekdo. No, tako so 'tudi kmalu
ugotovili, da pa nekaj pri tej stvari le
ni povsem v redu. Nepokritih
investicij res ni, dogaja pa se, da
določene gradnje iz ne povsem
jasnih razlogov predolgo trajajo.
Medtem se vse podraži, pa tudi
investicija, zato je treba iskati nove
finančne vire za doplačila.
Splošna in skupna poraba, ki sta
po številu na drugem mestu ■glede na
^odo, ki jo delata, sta v ormoški
občini tako minimalni, da bi prej
lahko govorili o vsem, samo o
pretirani porabi ne, saj je proračun
omejen z solidarnostnim preliva-
njem. Glede uvoza, ki krepko
prekoračuje naš izvoz in s tem
poslabšuje našo plačilno bilanco, v
Ormožu tudi ni večjih problemov,
saj • se s tem bavita samo tovarna
Jože Kerenčič in delno TOZD
Kmetijstvo Ormož. Glede politike
cen so prisotni menili, daje največje
nesorazmerje nastalo v odnosu do
kmetijstva. Osebni dohodki, ki so v
Jugoslaviji rasli bolj od produktiv-
nosti in s tem bMi eden činiteljev
slabšanja gospodarstva, na območju
ormoške občme niso delali te škode,
saj ' so bili zmeraj najmanj za 8
odstotkov pod rastjo produktiv-
nosti,- oziroma storilnosti.- V
Ormožu so kljub nekoliko sprem-
enjenim razmerjem na tem področ-
ju, delovne organizacije akomulirale
in tudi investirale tudi na račun plač
zaposlenih.
Glede odgovornosti r^a sploh je
padla ostra kritika, saj takšno delo
resnično nikamor ne vodi. „Na
v e č i h	r a z-
govorih lahko človek sliši", je
poudaril Silvo Bedrač, „da nekdo
nekaj zadržuje, da, denimo, integra-
cijski procesi gredo prepočasi naprej
itd., pri tem pa si ne povemo, kdo je
to, ki ni opravil svojega dela.
Preglejmo se,- da bomo ob
morebitnem ,,krahu" ali uspehu
vedeli, kdo je kaj storil in kdo ni, pa
bi lahko!"
Člani ZKS območja občine
Ormož bodo o teh problemih
podrobneje spregovorili na svoji seji'
konference občinske- organizacije
ZKS, ki bo 23. junija.
jr
O načrtovanju v občini
novo izvoueno predsedstvo ok szdl ptuj se je
sestalo na svoji prvi seji
V delavskem domu Franca
Krambergerja v Ptuju je bila 10.
junija prva redna razširjena seja
predsedstva OK SZDL Ptuj, ki so se
je udeželili še mandatarji za sestavo
delovnih teles predsedstva, predstav-
niki IS SO Ptuj, predsedniki
skupščin SIS in predstavniki
nosilcev razvoja v občini, banke in
SDK.
Osrednja točka dnevnega reda je
obravnavala naloge organiziranih
socialističnih sil po 4. in 10. seji
predsedstva CK ZKS in ZKJ.
Uvodno poročilo je podal Branko
Gorjup, predsednik koordinacij-
dcega odbora za spremljanje in
usmerjanje razvojne politike v
občini. O tem smo na kratko že,
poročali. Franjo Gnilšek, pred-,
sednik IS SO Ptuj pa je spregovoril o'
pripravah na srednjeročni plan
1976-80, ki zahteva bist/eno novi
vsebinski' pristop, kajti planiranje
predstavlja funkcijo proizvodnega
odnosa. Temeljni subjekti planiranja
so - delavci v TOZD, KS in
samoupravnih interesnih skup-
nostih. Dohodek je izhodišče in cilj
takega planiranja. Planiranje po
novih ustavnih načelih ima za cilj
ustvarjanje nove vrednosti v
najširšem smislu,- ne pa ustvarjanje
podjetniške akumulacije. O stanju v
planiranju pa je spregovorila Jožica-
Carman, ki je dejala, da je bilo na
tem področju veliko stoqenega,
vendar še vse premalo. Na tem
področju so • se bolj angažirale
strokovne službe občine kot pa
temeljni nosilci planiranja, zato bo
potrebno v prihodnje bolj organizi-
rano in načrtno ter odgovorno
pristopiti k izdelavi plana. Predsed-
stvo OK SZDL Ptuj je tej smeri že
ukrepalo in sprejelo stališča in
akcijski - program vključevanja v
posamezne faze izdelave in sprejema
srednjeročnega plana razvoja obči-
ne.
Na seji- so bili med drugimi tudi
imenovani mandataiji za sestavo
svetov, koordinacijskih odborov in
komisij pri predsedstvu OK SZDL
Ptuj in 9-članski IO predsedstva OK
SZDL.	mg
Mladost - kovačnica
bratstva in enotnosti
Na ptujskem gradu so se v soboto,
14. junija srečali mladi iz bratskih
občin Cakovca, Varaždina, Kopriv-
nice, Krapine, Slovenske- Bistrice,
Ormoža in Ptuja. Letošnji nosilec
srečanja mladih iz bratskih občin je
občinska- konferenca ZSMS Ptuj.
Srečanje mladih sodi v okvir XIV.
srečanj bratstva in prijateljstva
sodelujočih občin Slovenije in
Hrvatje;
Mladi so si ogledaU grad, mesto in
vinsko- klet, nato so krenili na grad
Bori in tu zaključili svoje srečanje.
PomerUi so se v različnih športnih
tekmovanjih, vsaka občina pa se je
predstavila s kratkim kulturnim
programom. Tako so • se • nam
g-edstavili mladi folkloristi • iz
Cakovca, ki so odplesali- nekaj
izvirnih medžimurskih plesov; posa-
mezne odlomke iz drame mladega
ameriškega pisatelja z naslovom
Wiet Ročk so nam predstavili mladi
iz Koprivnice; Krapinčani so nam
zapeli; z recitaloma pa so nastopili
mladi iz Slovenske- Bistrice ter
Ormoža; mladinsko- kulturno
umetniško društvo Milica Pavlič-
Kata pa nas je- popeljalo v čudoviti
svet folklore jugoslovanskih narodov
in narodnosti;- Ptujčani pa so
nastopili z Brankom Ciglaijem in
Darkom Divjakom.
Člani predsedstev občinskih kon-
ferenc ZSM pa so spregovorili o
medsebojnem sodelovanju in naka-
zali nove smernice bodočega
sodelovanja. Srečanja se je udeležilo
blizu 300 mladincev in mladink. MG
Proslava v Celju je bila veličastna
Med 40-tisoč udeleženci proslave
ob 40-letnici zleta Svobod Slovenije,
kije bila v Celju, 14. junija 1975, je
bilo tudi nad 700 delavcev in
mladine iz ptujske občine. Večina
jih je potovala s posebnim vlakom,
avtobusi, del pa tudi z osebnimi
avtonKihili. Sodelovali sta godbi na
pihala „Svoboda" Ptuj in TGA
„Boris Kidrič" Kidričevo. Proslave
se je kolektivno udeležil tudi moški
pevski zbor DPD „Svoboda"
Kidričevo. Med udeleženci proslave
pa sme srečali tudi predvojne
aktivne člane ptujske Svobode in
Vzajemnosti. Za tako lepo udeležbo
Ptujčanov v Celju gre v prvi vrsti
zahvala občinskemu svetu Zveze
sindikatov Ptuj, ki je za udeležence,
, ki so potovali s posebnim vlakom,
poskrbel tudi za brezplačne
vozovnice. Ne bo pa odveč, če
zapišemo, da smo marsikoga
pogrešali med udeleženci proslave iz
ptujske občine. Poudariti velja, da je
bila v Celju mogočna manifestacija
delavske kulture in slovenskega
delavskega razreda, na kateri je
govoril sekretar izvršriega komiteja
predsedstva CK ZKJ, Stane DO-
LANC. Poleg tega je nastopalo v
združenem moškem in mladinskem
pevskem zboru nad 2.000 pevcev in
veliko število godb na pihala iz vseh
krajev Slovenije.
Celje je nad vse prisrčno sprejelo
udeležence te zgodovinske delavske
manifestacije, ki so prišli iz vseh
koncev in krajev naše slovenske
domovine. Mesto je bilo praznično
odeto v zastave, transparente, parole
in cvetje. Vsepovsod so odmevali
zvoki godb na pihala in zvoki
harmonik. Množica ljudi je kot reka
preplavila celjske ulice, trge, obrega
Savinje in velik celjski park. V
mestu tega dne niso brneli motorji
avtomobilov, kajti Celje se je v
celoti odprlo ljudem, Celjani so se
ponovno izkazali kot odlični
organizatorji, podobno kot ob
osmem kongresu Zveze sindikatov
Slovenije in drugih velikih priredit-
vah.
Biti tega dne v Celju, je bilo zares
veličastno, enkratno in nepozabno.
To je tal zares velik dan, vreden
imena 40-letnice prvega zleta
Svobod v Celju, dan množičnega
srečanja slovenskega delavstva in
najvidnejših revolucionarjev iz slo-
venskega delavskega gibanja.
In še nekaj, kar je posebno vredno
zapisati. Med 298 dolgoletnimi
aktivisti v delavskem kulturnem
gibanju, ki so te^ dne spejeli
spominska priznanja ob 40-letnici
zleta Svobod v Celju, so tudi imena
Ptujčanov, in sicer: Josip Do-
manjko, Franc Gabrijel, Drago Hasl,
Mirko Hagauer, Štefan Matjašec,
Stane Stanič in Jože Vrbnjak. To so
tihi, skromni, delovni ljudje, ki so
velik del svojega življenja vtkali v
delo med delavci v najte^ih pogojih
pred vojno, v njej in tudi vsa leta po
osvoboditvi so bili med najaktivnej-
šimi organizatorji kulture med
delavci. Tudi mi jim izrečimo naše
čestitke in zahvalo za vse, kar so
vložili v dobrobit našega kolektiva
in v razvoj delavske kulture.
FB
Delavci ocenjujejo
v ponedeljek, 16. junija 1975 se
je sestal- aktiv komunistov
delavcev - neposrednih proizva-
jalcev občine Ptuj, ki ga vodi
sekretar Ivan HORVAT. Uvodoma
jih je sekretar komiteja, Alojz
Gojčič seznanil z ekonomsko-po-
litičnimi razmerami pri nas.
Ocenjujoč razmere v posameznih
delovnih organizacijah so delavci
kritično ocenjevali probleme, s
katerimi se -dnevno srečujejo.
Odločno so -se zavzeli za bolj
gospodarno izrabo časa na
delovnem mestu; Predlagali so, da
naj bi povsod- sklicevali seje in
sestanke zunaj rednega delovnega
časa, saj gre ogromno delovnih ur
v izgubo, če se - sestajajo
samoupravni organi, delegacije in
družbenopolitične organizacije v
rednem delovnem času. ■
Opozorili so tudi na velike
režijske stroške, kijih mora nositi
neposredni proizvajalec. Delo v
skupnih službah in v upravah
nasploh je treba racionalizirati.
Organi samoupravne delavske-
kontrole se -često- ubadajo z
raznimi drobnimi stvarmi, velikih
pa se izogibajo ali zanje tudi ne
vedo. Ce delavec, bodisi n-amerno
ali po naključju napravi kako
škodo, jo mora takoj poravnati, če
pa zaradi površnosti • v upravi
nastane milijonska- škoda - se to
sprejme kot normalni pojav v
poslovanju.
Na seji- so tudi kritično ocenili
lastno delo, zlasti ■ posamezne
člane, ki ne prihajajo na seje in
niso -prisotni v svojih osnovnih
organizacijah ZKS. Sklenili so
predlagati pristojiiim 00 ZKS, da
take člane aktiva komunistov
delavcev razrešijo in izvolijo
F. FIDF.RŠEK
\_y
tednik - Četrtek, 19. junija 1975
stran 3
Razvoj manj razvitih področij Slovenije
Politika hitrejšega razvoja slabše
razvitih območij v Sloveniji -
takšen stat-us ima 11 od skupno 60
občin, v njih pa živi 314000
prebivalcev, oziroma 18 % prebi-
valcev v republiki - ki se izvaja v
zadnjih letih, je dala že nekaj
razultatov. Čeprav še ta območja
zaostajajo za razvitimi predeli in za
slovenskim poprečjem, se zahvalju-
joč večji družbeni aktivnosti in
večjemu investitoiju realizirajo z
nadpoprečnimi trendi v gospodar-
skem in socialnem razvoju. To se
vidi iz hitrejše rasti »družbenega
proizvoda po prebivalcu in višji
stopnji zaposlovanja na manj
razvitih območjih kot tudi v
uspehih pri razvijanju družbenih
dejavnosti in infrastrukture.
Nosilec druž^)ene akcije za hitrejši
razvoj manj razvitih območij, s tem
pa za enakomernejši razvoj celotne
republike so • vse ■ bolj delovne
organizacije, banke in samoupravne
interesne- ^upnosti - na področju
gospodarstva in družbenih dejav-
nosti. -
Praksa - zadnjih štirih let je
pokazala, da je možno podružblja-
nje funkcij republike v zvezi s
hitrejšim razvojem manj razvitih
območij, s tem da je potrebna - to
podrčtujejo vse - ocene - večja
koordinacija naporov posameznih
nosilcev razvoja.
V zadnjih štirih letih je bilo
investiranili v manj razvitih območ-
jih Slovenije na 2,2 milijarde din in
odprtih okrog 13000 novih delovnih
mest. ■ Republika je zagotovila v
obliki beneficiranih obresti - za
kredite 130,4 milj. din, oziroma 8 %
do skupnih vlaganj, 40% (911 milj.
din), tvorijo bančni krediti, druga
sredstva pa so zagotovili investitorji,
od tega približno 23 % investitorji iz
drugih območij republike. Treba je
podčrtati, da so vsa - vlaganja
realizirana na temelju gospodarske-
logike, bančni krediti pa odobreni
po veljavnih kriterijih.
kljub pomembnim
uspehom še velike
razlike
Družbeni proizvod se po prebi-
valcu na manj razvitih območjih, ki
je imel že leta 1971 vigo stopnjo
rasti od poprečja v republiki, hitreje
povečuje kakor v ostalih predelih
Slovenije. Kljub temu pa je
zaostajanje še vedno zelo veliko. V
letu 1973 je bil povprečni družbeni
proizvod na prebivalca v Sloveniji
28.024 din, na razvitih območjih
31.104, na manj razvitih območjih
pa samo 13.772 din. VElke pa so
tudi razlike znotraj manj razvitih
območij. V sosedni občini Lenart je
bil družbeni proizvod 6.582 din, v
občini Gornja Radgona 18.723 din,
torej skoraj trikrat več. Kdaj bodo.
manj razvite občine - tudi ptujska-
in ormoška med njimi - dosegle
družbeni proizvod v znesku-111.360
din, kolikor je v občini Ljubljana -
center?
Letna stopnja rasti zaposlenosti je
bila v zadnjih štirih letih na manj
razvitih območjih 6,2 %, medtem,
ko je bilo republiško poprečje 4,2 %
poprečje razvitih predelov po 4 %.
Število zaposlenih je poraslo - od
47000 v 1970. letu na 60.500 v
1974. letu. Kljub temu pa je od
celotnega prebivalstva zaposlenih na
manj razvitih območjih le 19 %
prebivalcev ob republiškem popreč-
ju 37 %.
Za razliko od območij Slovenije,
kjer primanjkuje delavcev, je za
manj razvita območja karakteri-
stičen višek delovnih moči, na
začasnem delu v inozemstvu pa je
jribližno 25000 delavcev iz teh
crajev, ali nad 40% od vseh
zaposlenih v teh 11 občinah.
Glede na takšno situacijo je
orientacija družbene akcije usmer-
jena v odpiranje povih delovnih
mest, - to pa pomeni okrepljeno
investiranje na manj razvitih
območjih. Ta območja bodo imela
prioriteto v družbenem planu
razvoja republike do 1980 leta.
Glavni nosilci razvoja na teh
območjih bodo še bolj kot doslej-
organizacije združenega dela, med-
tem'ko se bo intervencija republike
še nadalje omejevala na benefici-
ranje obresti za investicijske kredite.
MJ
Zbranim na otvoritvi pekarne je najprej spregovoril predsednik DS
TOZD Pekatin - Vladislav Cee.
Foto: J. Rakuša
''^IKednik
s SKUPNO AKCIJO
PROTI VISOKIM
CENAM
Ena od prvenstvenih nalog tržnih
inšpektorjev je letos akcija, da se
preprečijo „koristne" malverzacije s
cenami, da se prepreči nezakonito
poslovanje posameznikov in delov-
nih organizacij in boj proti
nezakonitim podražitvam. Statistika
kaže, da imamo v letošnjih prvih
štirih mesecih visok- skok cen in
sicer pri liberaliziranih proizvodih za
17,5 %, pri cenah proizvodov pod
kontrolo pa za 3,4 %. Skupni
življenjski -stroški so višji za 7,2 % v
Simerjavi z istim obdobjem
iskega leta, ko so porasli za 5,4 %.
Ti podatki kažejo, da so določeni
okviri cen prebiti in da je treba
računati z njihovo nadaljnjo rastjo.
Pravilo, da se nekaj proklamira,
drugo pa dela, je še prisotno.
Nasprotno resoluciji o pofitiki cen
za letošnje leto, ki predvideva, da
poprečna stopnja rasti cen ne bo
presegla rasti -cen iz lanskega leta,
imamo še delovne organizacije, ki v
nekontroliranem krojenju cen iščejo
izhod iz neracionalnega poslovanja
in visokih stroškov. Torej dvigujejo
cene, čeprav so z besedami podprle
resolucijo, ne da bi počakale na
odgovor pristoj-nih organov. Posledi-
ce so vidne. Inflacija je vse večja,
tržišče je nestabilno in slabo
založeno, standard ogrožen.
Na kakšen način je mogoče
preprečiti nekontrolirano rast cen in
nepravilnosti • na tržišču? To je
odviViO' od hitrosti in efektnosti v
reševanju teh vprašanj ter v
marsičem od tega, če se bo z višjimi
cenami še v bodoče prikrivalo slabo
delo, neracionalno poslovanje, nizka
produktivnost, ' nelojalna konku-
renca in pridobivanje monopolnega
dobička. Vsekakor tu tržni inšpek-
toiji sami ne bodo kos situaciji, zato
je potreben dogovor o cenah vseh-
zainteresiranih od Moizvajalcev
surovin, predelovalcev, finalistov do
potrošnikov.
SJ
Otvoritev
pekarne
v Ormožu
Prejšnji petek je nova pekarna v
Ormožu pričela z redno proizvod-
njo. Slovesne otvoritve so se
udeležili predstavniki SO, občinskih
in krajevnih družbenopolitičnih
organizacij ter krajevne skupnosti
Ormož, nekateri vodilni delavci
mariborskega Intesa ter predstavniki
I trgovskih podjetij. Po slavnostnem
govoru predsednika DS TOZD
Pekatin je s simboličnim prerezom
vrvice predal pekarno svojemu
namenu KV pek mešalec Pavle
Žnidarič. Ob tej priložnosti je
povedal, da se bodo ormoški peki na
vso moč trudili, da bodo zagotovili
kvaliteten kruh.
Sledil je ogled pekarne z
poskušanjem kruha. Nova ormoška
pekarna — naj dodamo ob koncu -
je veljala 850 milijonov starih
dinaijev.
jr
izvajanje ustave
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
Ustava SFRJ kot ustava republike
Slovenije določata, da so samo-
upravne pravice delovnih ljudi in
družbena lastnina pod posebnim
družbenim varstvom.
Družbeno varstvo družbene last-
nine in samoupravnih pravic oprav-
lja o predvsem delovni ljudje sami v
vsakdanji praksi. Ustavne določbe
pa določajo še popolnejšo in
vsestransko- varstvo družbene last-
nine s posebnim pravosodnim
organom kot je družbeni pravobra-
nilec samoupravljanja.
To je organ družbene dejavnosti,
ne pa tudi družben o-poUtič ne
skupnosti,-oziroma državne oblasti.
Družbeni pravobranilec samo-
upravljanja je samostojen, kar
pomeni, da organizacijsko- ni
povezan z nobenim drugim orga-
nom. Je tudi finkcionalno neodvisen
organ, kar pomeni, da je v
izvrševanju svoje funkcije samo-
stojen, torej da svoje funkcije ne
opravlja po nalogah ali smernicah
družbe no-političnih skupnostih, niti
skupščine, ki ga imenuje. Pravo-
branilec opravlja svoje delo skladno
z ustavo in zakoni, oziroma s
splošnimi samoupravnimi akti, po
lastni oceni oKoliščin. Seveda
družbeni pravobranilec samouprav-
ljanja ni neodvisen- v absolutnem
smislu. Mora se ravnati skladno s
trajnimi interesi delovnih ljudi in da
upošteva splošna družbena stališča v
graditvi družbenolastniških odnosov
in razvoju samoupravnih odnosov
sploh.
Družbeni pravobranilec samo-
upravljanja varuje samoupravne
jravice delovnih ljudi in družbeno
astnino. Ni organ družbeno-poli-
tične skupnosti niti njen pravni
zastopnik. Njegova funkcija ni v
varstvu ekonomskih interesov prav-
nih oseb; temveč v varstvu
družbeno-lastniških in drugih
samoupravnih odnosov;
Pravobranilec samoupravljanja in-
tervenira v primerih, ko se delitev ali
uporaba rezultatov družbenega dela
izvaja v nasprotju s sprejetimi
družbenimi načeli in sploh tedaj, ko
nastaja škoda na družbeni lastnini.
Ena bistvenih lastnosti družbe-
nega pravobranilca samoupravljanja
je, da nima pravice izrekati sodbe.
Načelno ne more sprejemati skle-
pov, s katerimi bi se odločalo v
družbeno-lastniškem ali drugem
samoupravnem odnosu. Njegova
aktivnost se odraža v raznih akcijah
iniciativne narave. Spodbuja aktiv-
nost in sprejemanje ukrepov raznih
družbenih subjektov, da bi se'
spoštovale in nadzirale pravice
delovnih ljudi in varstvo družbene
lastnine. Pred sodišči in pred
drugimi organi začenja postopek, da
bi bili sprejeti ustrezni sklepi.
Funkcija družbenega pravobra-
nilca samoupravljanja traja omenjen
čas - osem let. Po tem času ista
oseba ne more biti imenovana na
isto mesto. Seveda pa je lahko
razrešen tudi pred potekom navede-
nega roka.
NK
4. stran
tednik - Četrtek, i 9. junija 1975
Praznik KS Poljčane
15. junija 1941 se je zbralo na
Boču pri Poljčanah sedem najbolj
zavednih aktivistov NOB z name-
nom, da se dogovorijo za
organizirano protiokupacijskcdejav-
nost na območju Poljčan in širšega
okoliša. To je bil tudi prvi
organizirani sestanek aktivistov
NOB na poljčanskem območju.
Dogovorili so se za organizirano
zbiranje orožja in drugega materiala,
potrebnega za partizane. Skjenili so,
da bodo v ta namen organizirali
esebne trojke iz vrst -zavednih
ajanov. V svojih prizadevanjih na
tereneu pa so bili odkriti. Dva med
njimi so okupatorji kmalu za tem
usmrtili, dva pa sta • umrla v
taborišču.
Se en dogodek iz preteklosti je
prebivalce Poljčan in okolice
vzpodbudil, da so si 15. junij zbrali
za svoj krajevni praznik. V tistem
času • je peljal skozi Poljčane
transportni vlak z narodno zaved-
nimi Slovenci, ki so jih izselili v
Srbijo, med njimi pa so bili tudi prvi
izseljenci z območja Poljčan in
okoUce.
Letošnje prireditve so tako v KS
Poljčane se posebno slovesno
pripravili, saj so jih posvetili tudi
praznovanjem 30. obletnice osvobo-
ditve. Že v četrtek, 12. junija je bilo
prvo športno srečanje. Pomerili sta
se nogometni ekipi NK Boč in ekipa
delovnega kolektiva EMI Poljčane.
Zvečer tega dne pa je v telovadnici
TVD Partizan Poljčane šolsko-
športno društvo tega kraja izvedlo
telovadno akademijo. V petek, 13.
junija so se pomerili še starejši in
mlajši košarkarji
Osrednja slovesnost krajevnega
praznika, 15. junija in 30. obletnica
osvoboditve, je bila v soboto, 14.
junija, ko je bila v avli nove osnovne
šole Poljčane svečana akademija, ki
so -se -je udeležili tudi nekateri
družbenopolitični delavci in gospo-
darstveniki občine Slov. Bistnca ter
mnogi krajani. Po svečanosti so se
udeleženci odpravili še do spome-
nika NOB v središču Poljčan, kjer so
položili vence. Člani GD Poljčane
pa so izvedli gasilsko-vajo.
V nedeljo, 25. junija je bil v
kinodvorani Poljčane še koncert, na
katerem so -nastopili KUD Janko
Živko, KUD Oplotnica in tambu-
raški orkester osn. šole Poljčane.
Foto in tekst:
V. Horvat
Sodelovanje med kolektivom RTP
In KS Clrkovce
Krajani KS Cirkovce se zavedajo
pomembnosti ■ sodelovanja in vza-
jemne pomoči kolektiva RTP
Cirkovce. Ta mali kolektiv, ki v
sedanjem trenutku pomeni že kar
veliko vlogo pri razvoju in
medsebojnem sodelovanju, je nepo-
sredno in aktivno vezan na kraj in
ljudi, ki prebivajo v njem. Vključuje
se v vse večje akcije, pa naj si bo to
delovne, kulturne, telesnokultume
ali samoupravne. Delavci, ki so
zaposleni na „trafo" postaji so sicer
v večini iz bližnjih vasi, vendar tudi
delavci od drugod čutijo potiebo,
da pomagajo, oziroma sodelujejo z
vsemi krajani. Nedavno od tega seje
tako sodelovanje pokazalo tudi na
osrednji krajevni proslavi krajevne
skupnosti - Cirkovce v počastitev
30-ietnice osvoboditve m dneva
mladosti,'ko je domala ves kolektiv
sodeloval, pa naj si bo to pri
ozvočenju, postavljanju slavnostne
tribune, okrasitvi in že prej pri
pripravljalnih deUh.
Krajani so - seveda hvaležni
kolektivu za prizadevanje in pomoč.
Zato ni nič čudnega, da je
marsikateri občan tesno- vezan na
delavce RTP Cirkovce in da zato
tudi kolektiv, ki v okviru svojih
možnosti -nudi krajanu tisto,- kar
zmore. KS Cirkovce in njeni
samoupravni organi, pa tudi KO
SZDL so v pripravah za krajevno
proslavo spoznala, da mora biti
sodelovanje v prihodnje še tesnejše,
še aktivnejše.
Tudi TVD Partizan in mladina se
neposredno navezujeta na kolektiv,
kajti vedno se 'najde kdo, ki je
pripravljen izven svoje zaposlitve
pomagati in sodelovati Tako je RTP
Cirkovce dovolila, da se pri postaji
priredi kros, da se uporabi
opozorilne trakove, da se • za
tekmovalce skuha čaj, da se lahko
garaža uporabi za slačilnico, da
delavci, oz. stik-alničarji opravijo
dela z razsvetljavo in ozvočenjem in
tako dalje. Lahko bi kdo pomisUl,-
da so to malenkosti in da je tako
ravnanje povsem razumljivo, vendar
ni tako. Na pogled so - to res
malenkosti,- vendar če se ozremo
naokoli, vidimo da takega sodelo-
vanja ni povsod; Zato moramo biti
in smo hvaležni celotnemu koldcti-
vu RTP Cirkovce, ki tako uspešno
sodeluje z KS in družbenopo-
litičnimi organizacijami v Ciiicov-
cah.
Naj ob koncu še povemo, da je
proslava v Cirkovcah uspela. Tudi
gostje-, med njimi Stanko Lepej,
predsednik OK SZDL, so izra žili
tako mnenje. Z mesta-proslave je
bilo poslano tudi pozdravno pismo
predsedniku Titu, ki ga je ob
navzočnosti -številnih krajanov pre-
bral Jože Vimpolšek, sekretar 00
ZKS Cirkovce.
z. k.
Organizacija SZDL Juršinci
Na prvi seji kr. org, SZDL Juršinci
v nedeljo, 15. junija 1975 so izvolili
za predsedn^a Pepčeka Novaka.
Lep dan je sicer izvabil člane
odbora SZDL na sušenje sena, zato
ni bUa polnoštevilna udeležba. Ne
glede na to so navzoči jedrnato
obravnavali točke dnevnega reda.
Živa je bila razprava o novih pravilih
SZDL, pa tudi o rednem plačevanju
članarine, o planu dela za tekoče
leto, o sodelovanju SZDL z
organizacijami ter društvi in ljudmi.
Sprejet je bil dogovor, da se bodo v
bodoči pisarni SZDL v novi krajevni
hiši v Juršincih ustanovil RE-
GISTER obstoječih organizacij in
društev. Na tem območju deluje
osemletka, prosvetno društvo, pod-
ružnica upokojencev, krajevna pi-
sarna z matičnim uradom, pro-
svetno društvo, podružnica upoko-
jencev, skupnost - trsručarjev in
drevesničarjev, lovska družina, tu-
ristično društvo na Gomili, gasilsko
društvo v Gaberniku in gasilsko
društvo pod Grabšinskim bregom,
odbor Rdečega križa vaške skupno-
sti, Prosvetno društvo Gabernik,
odbori skupnosti za gradnjo
vodovodov na hribovskih področjŽi,
vaški odbori SZDL kakor tudi
odbori za asfaltiranje cest, poštni
urad, kmetijska trgovina Obrata za
kooperacijo pri KK Ptuj, predvsem
pa je izredno prometna samopo-
strežna trgovina „IZBIRE" v centru
Juršinc.
Organizacija SZDL Juršinci bo v
bodoče imela nemalo dela, kajti to
območje šteje nad 2.500 preHvalcev
in velja za nerazvito. Predvsem je
nerazvito kmetijstvo v hribovskih
predelih, kjer še mnogokje ni ne
pitne vode in vode za živino.
Električno omrege omogoča slab
tok, problemi so blatne ceste in
kolovozi.
Na izletniški postojanki Gomili je
čedalje več problemov. Dotrajan
razgledni stolp bo treba namreč
zamenjati z novim.
O vsem tem je na seji ^azpra^dJal
nov odbor SZDL Juršinci ter sprejel
nekatere sklepe za bodoče delo.
FH
Delavci Petovie
glasovali „ZA"
Delavci, zaposleni v ptujski
Petovii, so se na referendumu, ki je
bil v ponedeljek, 9. junija, izrekli za
priključitev h KK Ptuj. Odločitev je
bila 86,4 %. Tako bo Petovia že 15.
TOZD KK Ptuj.
Prav tako pa se pripravlja na
integracijo s -KKtudi gostinsko-
podjetje Breg.	M. G.
NOVA BROŠURA ABC
Pravkar Je izšla brošura, oziroma
mala knjižica ABC, ki jo izdaja
Center za obveščanje in propagando
pri predsedstvu RK ZSMS Ljublja-
na. Pričujoči prispevki v brošuri so
namenjeni predvsem mladim, ki se
or^izirajo v zvezo socialistične
mladine. Bralec se -tako lahko
seznani z idej no politično usmeritvi-
jo, organiziranostjo-, s stališči ZSMS,
z akcijskinu programi in še z
nekaterimi spjošnimi družbenimi
vprašanji. Posebno mesto-v brošuri
je namenjeno tudi kulturi med
mladimi Knjižica je vsekakor
dobrodošel vir informacij za vse
mlade.
z. k.
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU - 22. JUNIJA XX. KRAJEVNI
PRAZNIK
Otvoritev vrtca in vodovoda
Za letošnji jubilejni, po vrsti
dvajseti- praznik krajevne skupnosti
M^lavž pri Ormožu so tamkajšnje
organizacije in društva pripravile
pester program praznovanja, ki bo
letos -nekaj posebnega. Razen
jopestrenega običajnega sporeda s
concertom godbe, svečanostjo pri
spomeniku padlih in slavnostno sejo
ter nekaterih tekmovanj, bodo v
nedeljo, 22. junija izročili svojemu
namenu nov otroški vrtec in vaški
vodovod, ki se napaja iz osrednje
vodovodne poti Ormož - Jeruza-
lem.
Vodovod so krajani zgradili s
pomočjo širše družbene skupnosti,
jrav tako tudi vrtec. Ki je
unkcionalno vezan na tamkajšnjo
osnovno šolo. V njem bo prostora
za 60 otrok. Ker trenutne potrebe
niso '\ako velike, saj ■ sedaj vrtec
obiskuje 40 otrok, bodo v novem
vrtcu uredili eno učilnico za 1.
razred in s tem omogočili osnovni
šoli Miklavž prehod na enoizmenski
pouk. S preselitvijo vrtca v nove
prostore se bo sprostil tudi razred v
solski' zgradbi, kjer je vrtec doslej-
gostoval. Investitor nove vzgojno
varstvene ustanove pri Miklavžu je
Skupnost otroškega varstva Ormož.
Zgriiba je montažnega tipa -
Marles M-aribor. Objekt brez opreme
je stal' približno 200 starih
milijonov.	\
Tako bo praznik krajevne
skupnosti 'Miklavi«rletos res nekaj
posebhega. Program obsega še
tekmovanje ekip ZRVS občine
Ormož, streisko' in nogometno
tekmovanje, gasilsko^ vajo in
povorko kmetijske' mehanizacije. V
^li bo ves dan odprta razstava
krajevne dejavnosti ' in dgavnosti
učencev osnovne šole. Po programu,
ki bo trajal od 7. ure gutraj do 15.
popoldan bo veselo ljudsko'rajanje v
prostorih tamkajšnje dvorane.
jr
Središče Miklavža pri Ormožu z pred nekaj leti dograjeno šolo in
novim vrtcem,	Foto: J. Rakuša
tednik - Četrtek, 19. junija 1975
stran 5
Uspel seminar na Borlu in v Ptuju
Na Borlu in v Narodnem domu v
Ptuju je bil 13. in 14. junija 1975
seminar za sindikalne poverjenike in
člane 10 00 sindikata občine Ptuj.
Predavali so • člani republiškega
odbora sindikata Slovenije. Seminar
je skupaj z delavsko- univerzo Ptuj
pripravil Občinski ■ sindikalni svet
Ptuj: Udeležba na seminarju je bila
zadovoljiva, vendar pa je potrebno
poudariti, da se nekatere sindikalne
organizacije, kljub nuji strokovne
pomoči, semina^a niso -udeležile.
Nezadovoljiva je bila udeležba
z^avstvenih in kulturnih delavcev,
družbenih služb, šolstva, medtem ko
je bila udeležba kmetijskih, indu-
strijskih, gradbenih in komunalnih
delavcev polnoštevilna. Seminaristi
so se aktivno vključevali v razpravo,
tako da se je delo seminarja
podaljšalo. Predavatelji so -bili z
delom seminaristov zelo zadovoljni
in so jim pripravljeni nuditi vso
strokovno pomoč tudi v bodoče.
V jesenskem delu seminarja bo
osrednja točka samoupravljanje,
spregovorili pa bodo tudi o vodenju
sestankov, socialni politiki, delova-
nju delegatskega sistema itd.
Na eni izmed prihodnjih sej
predsedstva občinskega sindikalnega
sveta bo točka dnevnega reda
posvečena tudi ženskemu vprašanju
— ob mednarodnem letu žensk. ■
MG
25 LET POSEBNE
OSNOVNE ŠOLE
PTUJ
V prostorih posebne osnovne šole
so v soboto, 14. junija slovesno
proslavili 25 let njenega dela.
Skromni začetki dela segajo v leto
1950. Prvi, ki je začel z
usposabljanjem retardiranih otrok je
bil učitelj defektolog Adalbert
Slekovec. V prostorih osnovne šole
»Toneta Žnidariča" je imel na voljo
eno samo učilnico. Vse do leta 1962
je šola delovala v okviru osnovne
šole »Toneta Žnidariča", nakar seje
preselila v prostore 700 let strega
samostana, kjer je še danes. Ob
velikih naporih družbe kot tudi
ravnatelja se je šola preurejevala in
popravljala v okviru možnosti. Že v
šolskem letu 1966/77 je postala
popolna osemletka. Veliko skrb pa
je posvetila usposabljanju svojega
kadra. Potrebe po večjem šolskem
prostoru pa so iz leta v leto
naraščale predvsem zaradi splošnega
razvoja posebnega šolstva v Sloveniji
in ustreznih predpisov o dignostici-
ranju in usposabljanju. Zato je v letu
1973 dobila v najem še tri kletne
prostore, ki jih je preuredila v
učilnice in dva povsem higiensko
neustrezna prostora v Dijaškem
domu. Pedagoškemu kadru posebne
osnovne šole je potrebno izreči vso
pohvalo za njegovo humano delo s
prizadeto mladino, ki jo usposablja
z veliko ljubeznijo in entuziazmom
kljub težkim pogojem. V letošnjem
letu je v šolo vpisanih 274 učencev,
ki domujejo v 21 učilnicah. Pouk je
še deloma troizmenski. Zato je želja,
da bi 30-letnico šole že proslavili v
prostorih nove zgradbe.
Proslave ob 25-tem jubileju
osnovne šole v Ptuju so se udeležili
predstavniki republiškega zavoda za
šolstvo, predstavniki ptujske občin-
ske skupščine, družbenopolitičnih
organizacij in drugi.
Ob tej priložnosti je minulo pot
šole orisala ravnateljica Hilda
Slekovec-Milenkovič, sedanji in bivši
pedagoški delavci pa so za svoje delo
dobili pismene pohvale. Še posebej
je potrebno omeniti pozornost, ki jo
je bil deležen Adalbert Slekovec,
prvi ravnatelj in učitelj posebne
osnovne šole.
MG
80 let GO
Velika Nedelja
Minula nedelja je bila lep in
prijeten dan, za vse udeležence
proslave 80-letnega jubileja gasil-
skega društva Velika Nedelja pa
tudi prazničen. Prireditve, ki je
bila združena s proslavitvijo
30-letnice osvoboditve, se je
udeležilo mnogo ljudi in so tako
bili priča proslavi z razvitjem
društvenega prapora. ^
Program se je pričel z krajšim
koncertom ormoške godbe na
pihala, sledUa je slavnostna parada
s pozdravom praporov. Predsednik
društva Franc Bezjak je potem
pozdravil vse prisotne, posebej še
pokrovitelje in goste ter predal
besedo predsedniku krajevne
konference SZDL Francu Krabo-
nji, ki je bil slavnostni govornik;
med drugim je ob 30-letnici
osvoboditve posvetil nekaj misli
temu jubileju, nato smo poslušali
kroniko GD Velika Nedelja,
prapor pa je razvil in predal
praporščaku Mirko Novak, pred-
sednik SO Ormož (glej fotogra-
fijo). Ob tej priložnosti je govoril
tudi o razvoju na področju
gasilstva ter poudaril, da bomo v
vaji, ki bo letošnjo jesen na našem
območju, lahko dejansko preizku-
sili, kako so naši gasilci
pripravljeni tudi na področju
SLO.
V	programu so sodelovali tudi
pevci DPD Svobode Ormož in
moški pevski zbor Rogaška
Slatina. Ob koncu so se
predstavile še mladinke-gasilke iz
Obreža s prostimi vajami.
V	dopoldanskem delu prazno-
vanja je bilo občinsko tekmovanje
pionirjev - gasilcev.	jr
SELA PRI PTUJU
Davne želje vaščanov se bodo uresničile
Kot znano, gradi mladina Sloveni-
je vodovodno omrežje iz Lancove
vasi prek Ptujske- gore v Majšperk.
Prva izmena je sicer že odšla. Na
delovišče je prišla nova, ki nadaljuje
z delom. Taxo bodo že jeseni letos'
dobili številni prebivalci na Ptujski
gori, zlasti pa še v Majšperku, vodo.
Ob tej j^iložnosti -pa so stopili
skupaj vascani zaselkov Barislavci,
Sela in Trnovci ter sklenili, da se
tudi oni vključijo na to vodovodno
omrežje. Rečeno, storjeno! Takoj so
stopili v akcijo. Vaščani teh
zaselkov bodo namreč sami zbrali
dodatnih sedem milijonov starih
dinarjev za sofi-nanciranje vodovod-
nega omrežja skozi svoje zaselke.
Pri tem pa seveda niso -všteti
zneski,- ki jih bo moralo plačati
vsako gospodinjstvo za napeljavo
vode v njihova stanovanja, ki bodo
znašali verjetno kar pol milijona
starih dinarjev na gospodinjstvo. Na
vodovod se -bo v teh zaselkih
priključilo kakih 70 gospodinjstev.
F. H. »
Šmartno skozi stoletja
Pred kratkim je bil v Smartnem na
Pohorju pomemben dvojni praznik. V
prepolni dvorani gasilskega doma je bilo
prvo srečanje študentov Pedagoške
akademije iz Maribora, katedre za zgo-
dovino. Pod vodstvom profesorja
Koropca so študentje drugeg^a letnika te
šole predavali o razvoju vasi Šmartno na
Pohorju, kakor tudi okoliških krajev, od
prvih zapisov izpred več sto let do
današnjih dni. Zanimiva predavanja štu-
dentov je dopolnjeval tudi profesor
Koropec z nekaterimi konkretnejšimi
primeri in podatki in preteklosti te sliko-
vite pohorske vasice.
Osnovni namen tega srečanja študen-
tov s prebivalci K S S^martno pa Pohorju
je bil, da se študentje praktično sre-
čujejo z zgodovinskim razvojem kraja in
ljudi na tem območju, osvetlijo za kra-
jane nekatere še malo znane dogodke iz
razvoja njihovih krajev, kakor tudi da
študentje strnejo večmesečno indivi-
dualno delo v smeri raziskovanja zgodo-
vine nekega kraja.
Predavanja , ki sta ga skupno orga-
nizirala PA iz Maribora in krajevne orga-
nizacije Šmartno na Pohorju, seje ude-
ležilo nad 200 domačinov, mladi kot
starejši pa so predavanje spremljali z
velikim zanimanjem.
Ta trenutek so izkoristili tudi učenci
osnovne šole v kraju in v nadaljevanju
pripravili zaključno svečanost v okviru
tekmovanja za Ingoličevo bralno
značko. Po kulturnem programu, ki so
ga izvedli učenci šole, so pisatelji
Branka Jurca, Anton Ingolič in Ivan
Potrč spregovorili o svojem ustvarjanju,
za tem pa so podelili mladim bralcem 33
bronastih, 28 srebrnih in 14 zlatih Ingoli-
čevih bralnih značk.	VH
Zanimanje za preteklost šmartna je pritegnilo v gasilski dom veliko Število
mladih pa tudi starejših prebivalcev iz oddaljenih krajev.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ, objavlja po 11.
členu zakona o urbanističnem planiranju /Uradni list SRS,
št. 16-119/67/ .
JAVNO RAZGRNITEV
predloga spremembe zazidalnega načrta stanovanjske cone
Rabelčja vas, ki ga je izdelal ^vod za urbanizem Maribor
dne 6. maja 1975, pod štev. 1716/74.
Predlog spremembe zazidalnega načrta je razgrnjen za čas 30 dni,
računajoč od dneva te objave in je na vpogled pri oddelku za
gospodarstvo in urbnizem Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1,
soba štev. 33/11. Predlog spremembe zazidave si lahko v času
razgrnitve ogleda vsak občan ali organizacija na delovni dan od 8.
do 14. ure, v sredo pa do 16. ure ter da pripombe in predloge k
predlogu spremembe zazidalnega načrta.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj
"iteDNIK
6. stran
tednik - ČETRTEK, 19. junija 1975
Pionirji POŠ uresničifi akcijski program
Pioniiji posebne osnovne šole iz
Slov. Bistrice so -si že v začetku
šolskega leta 1974/75 zadali
obsežen akcijski • program dela, za
katerega menijo, da so ga uspeli v
celoti uresničiti.
Pioniiji te šole se združujejo v
pionirskem odredu ,>Iinka Namest-
nik - Sonja". Njihove dejavnosti so
usmerjene predvsem na kulturno in
športno področje. Med najpo-
membnejše akcije preteklega obdob-
ja uvrščajo organizacijo vseh
pomembnejših proslav in svečanosti,
ki so • jih letos posvetili tudi
praznovanju 30. obletnice osvo-
toditve. Nastopali so recitatoiji,
pevci, glasbeniki, literati, likovnOci
in člani drugih krožkov ter sekcij. V
letošnjem letu deluje na posebni
osnovni šoli v Slov. Bistrici kar 15
krožkov in skecij ter šolsko- športno
društvo.
Literarni krožek je ob vseh
pomembnejših svečanostih izdal
glasilO', ki ga imenujejo »Pika-
polonice". V vrste' pionirske^
odreda so v tem času sprejeli večje
število cicibanov. Mladi člani RK so
se redno usposabljali v nudenju prve
pomoči, člani tehničnega pouka pa
v času šolskega leta izdelujejo razne
praktične predmete, o svojih
dogodkih in dosežkih so redno
obveščali javnost, aktivnost pa je
bila dosežena tudi v ročnode&em
krožku. Številna je bila udeležba
pioniijev te šole v prenašanju
kurirčkove torbice in Titove štafete,
velik delež pa so prispevali tudi ob
praznovanju dneva mladosti. Ob tej
priložnosti • so • sprejeli tudi več
pionirjev v mladinsko- organizacijo,
organizirali pa so še več športnih in
drugih srečanj, med katerimi so bila
še posebej obiskana srečanja z
nekdanjimi borkami NOB.
Med šolskim letom potdca
medrazredno tekmovanje za naj-
boljši razred in posameznike v
doseganju učnega uspeha, delu
razredne skupnosti, - uspehih med-
sebojnih akcij in še na drugih
področjih, kijih pripravlja pionirska
organizacija.
V uresničevanju svojih sprejetih
akcij iz j^ograma redno sodelujejo z
delovnimi kolektivi in družbeno-
političnimi organizacijami občine
Slov. Bistrica.
Ob zaključku šolskega leta bodo
pripravili posebno slovesnost, na
kateri bodo najuspešnejšim posa-
meznikom in skupinam podelili
priznanja in nagrade. V prostorih
šole pa bodo pripravili razstavo
tehničnih in ročnodelskih izdelkov
učencev te šole.	VH
Za bralno značko tudi ves razred
Tekmovanje za Ingoličevo bralno
značko vzbuja med učenci na
osnovni šoli v Poljčanah že vsa leta
od začetka veliko zanimanje. To
dokazuje tudi podatek, da skoraj ni
bilo tekmovanja v občini Slov.
Bistrica, ko v skupni oceni zbranih
bralnih značk ne bi zavzela ta šola
enega od najvidnejših mest
Daje zanimanje za domačo knjigo
med učenci te šole tolikšno, je prav
gotovo velika zasluga mentoijev,
med njimi pa ima največ zaslug
Nada Aranjoš, ki z mladimi na tem
podroi^u deluje že od samega
začetka. Med vzroki za vsakoletne
uspehe na podioi^u osvajanja zlatih,
srebrnih, bronastih in dcibanovih
bralnih značk uvrščajo tudi stalne in
neposredne stike s pisatelji, avtorji
del, ki so vključena v tekmovanje.
Mladi poljčanski bralci pa se ne
odlikujejo samo po svojem visokem
številu, ampak se ponašajo še z
novim rekordom. Kar dva razreda, 2
a in 3 a, pod vodstvom mentorice
Martine Mejovšek sta se do zadnjega
vključila v to tekmovanje. Skupno
je letos v osnovni šoli tekmovalo
okoli 200 učencev, kar predstavlja
nov korak v smeri večjega števila
najmlajših ljubiteljev domače knjige.
VH
28 učencev 2. a razreda se je za zaključek fotopafiralo s pisateljema
Antonom Ingoličem in Vido Brest, ki sta jim na letošnji zaključni svečanosti
tudi podelila bralne značke.
Letna skupščina 00 RK Ptuj
V prostorih Doma JLA je bila v
])onedeljek, 9. junija letna skupščina
00 RK Ptuj. 00 RK Ptuj šteje
2500 članov in 430 podpornih
članov. V preteklem obdobju je bila
n^bolj ^tivna na področju
krvodajalstva, saj je kri darovalo
Kam po osnovni šoli
MINI MATURANTJE GREDO V SVET - POLNI VERE
_IN UPANJA._ }
Zadnje dni prejšnjega tedna so končali z delom v osmih razredih naših
osnovnih šol. Povsod so imeli valete ter se tako poslovili drug od drugega.
Ponekod je bilo tudi nekaj solz, kar je razumljivo, saj zapustiti ljudi in kraj,
kamor si najmanj osem let dnevno zahajal, kjer si doživljal srečne in grenke
trenutke, gotovo ni lahko. Kako so se osmošolci petih osnovnih šol območja
Ormož usmerili v poklice na sploh, si borno ogledali prihodnji četrtek, danes
pa bomo iz vsake šole predstavili po enega „mini maturanta".
FRANC STAM-
PAR iz Jastrebec
je končal osem-
letko pri Miklavžu
z odličnim uspe-
hom. Izhaja z
velike kmetije. To
delo ^ je že od
nekdaj veselilo,
zato se je odločil
oditi v srednjo
kmetijsko- šolo v
Maribor. Štipen-
dijo,
računa, bo dobil pri TOZD
Kmetijstvo Ormož. Pravi, da obstaja
možnost, - da bo po končani
kmetijski šoli ostal-doma na kmetiji,
vendar bo, če bo le mogoče,
nadaljeval šolanje na univerzi.
BOJAN RAJ H,
eden izmed odlič-
njakov osnovne
šole Ormož, se je
odločil za peda-
goško - gimnazijo.
Pravi da ^ lastni
presoji-. Že jeseni
se bo priključil
številnim ormo-
škim mladincem
in mladinkam, ki
se dnevno vozijo
v PTu v različne šole. Povedal je, da
čuti, da bo -poklicu prosvetnega
delavca zadovoljen. Po končani
gimnaziji namerava oditi na filozof-
sko- fakulteto in študirati jezike ali
pa jo bo mahnil na visoko šolo za
telesno- kulturo; za trdno še ni
odločen. Prvo leto bo poskusil brez
štipendije, da bo videl, ce bo zdržal!
INES BER-
NJAK iz Središča
ob Dravi je prav
tako odhčna
učenka. Po kon-
čani osnovni šoU
se je odločila ^a
gimnazijo splošno
izobraževalne
smeri. Ni se še
odločila za poklic,
saj - to ni tako
enostavno, za-
upala pa
nam je, dajo veseli-arhitektura; ne z
kakšnim pDseraim vplivom, tako
spontano. Štipendije še ni iskala Za
sedaj jo bo na gimnaziji Miloša
Zidanška v Mariboru šolala njena
mamica.
MILAN KRALJ
končuje letos os-
novno šolo pri
Tomažu. V živye-
nju se ' je že
večkrat srečal z
ljudmi, ki delajo v
vojaški službi. Prir
ljubil se mu je ta
^klic pa se -je
zato odločil oditi
v novo ustanov-
ljeno gimnazijo
Franc Rozman Stane v LjubljanL
Prepričan je, da bo v tem poklicu
zadovoljen, saj ga že skoraj pozna.
Ker pa po gimnaziji še pravzaprav
nisi rrič, smo vrtali naprej in zvedeli,
da se bo najbrž odločil za študij na
vojaški akademiji v Beogradu, delal
pa bo v enem izmed rodov kopenske-
vojske.- V tej šoU je seveda
materialno povsem oskrbljea
DUSAN CVET-
KO zapušča osem-
letko pri Veliki
Nedelji z odlič-
nimi ocenami Od-
šel bo v Ptujsko-
gimnazijo, ker na-
merava študirati
„naprej" Štipen-
dije ni prosil, -ker
ga bodo v prvem
letniku vzdrževali
starši Po
gimnaziji se bo najbrž vpisal -med
bruce mariborske- višje ekonom^o-
komercialne šole, študiral bo
zunanjo trgovino.
To so seveda načrti in želje naših
mladih nadebudnežev, ki se bodo
verjetno s časom spfemenili, tako
kot se ^reminjajo ljudje ali pa tudi
ne! Mi jim na njihovi življenski poti
voščimo tako, kot si želijo rudarji,
kadar sedo v rudniške jaške:
„SrečnoT"
J. Rakuša
JAVNA DRAŽBA
Dne 26. 6. 1975 ob 9. uri v sobi štev. 2 Sodišča Ptuj je
razpisana javna dražba lastne idealne polovice nepremičnin:
njiva s hišo in travnikom KO Stogovci 59, p. Mfgšperk, v
vrednosti 102.521.— din. N^manjši ponudnik za polovico je
68.414.— din. Vabimo stranke k ugo^emu nakupu.
vVGROTRANSPORT PTUJ
blizu 750 krvodajalcev. Posebej je
treba omeniti, da se je povečalo
število krvodajalcev k TOZD in
OZD. Organizacija je na skupščini
sprejela še pravila in se konstituirala
delegatsKem sistemu.
MG
tednik - Četrtek, 19. junija 1975
stran 7
Vida Brest in Anton Ingolič podeljujeta bralne značke mladim v
POŠ.__________
PISMO OČETU OD NEPOZABNE HČERKICE
Spoštovani tov. (NN) in očka!
Dovolite, da se vma predstavim. Sem vzgojiteljica v vrtcu. Vzgajam in pripravljam
otrolke na šolo, ki so že letos vpisani. Med otroki je pri meni tudi vaša hčerkica
Nevenka. (Deklica je zelo bistra, simpatična in živahna. Je pa pri njej problem, zaradi
katerega sem se odločila, da vam pišem skupaj z Nevenko, seveda na lastno pobudo
in zaradi otroka)
Pismo sva pisali skupno. Z vidnim razburjenjem, ki sem ga opazila v njenih očeh, je
svoje male drobne prstke nervozno prepletala in male ročice so ji drhtele od veselja
in hrepenenja, da se bo le rešil njen problem.
Ko sem pismo napisala in ji ga prebrala, mi je dejala: ,,Vi ste zlata tovarišica." Ko
sva skupno pismo oddali v poštni nabiralnik, se je dalj časa vsako jutro ob prihodu v
vrtec najprej ustavljala pri meni z vidnim hrepenenjem v očeh, da imam morda že
odgovor, ki ga pričakuje. Odgovora, žal nisva dočakali!!!
Dragi očetje, ki boste te besede brali, če je kateri med vami temu očetu enak in
pozablja ali noče vedeti o svojem otroku, katerega ste spočeli sami in ki ni prišel na
svet po svoji volji in želji, zamislite se ob tem problemu!!!
Vi sami iščite in najdite pot do svojih zapuščenih otrok, ki si skušajo še tako majhni
v rosnih letih reševati probleme, katerim niso in ne morejo biti kos. Morda boste kdaj
v svojem življenju vsi želeli in potrebovali pomoč svojih otrok; sem pa skoraj prepri-
čana, da bo takrat premnogokrat že prepozno!
Kot sem omenila, je deklica zelo bistra, za svoja leta zelo zrela; tako, da je že sama
ugotovila, da se razlikuje od ostalih otrok, ker pač vsi otroci imajo očka, le ona ga
nima. To je za otroka postal velik problem in vprašanje otroka zelo muči in ga seveda
ne more rešiti. ,,Zelo rada bi videla svojega očka, videla sem ga samo na sliki", se mi
je premnogokrat potolažila z vidnim hrepenenjem, da bi vas srečala in videla.
Zato ker občutim otrokovo željo, prosim v njenem imenu, ker je tudi sama želela,
da vam pišem jaz; uredite tako, da se boste srečali s simpatično deklico, katere očka
ste vi, ji izpolnite njene želje in ji potešite hrepenenje po vas.
Nevenkina izjava, da vam napišem: ,,Tu v ,,xy" imaš lepo in pridno hčerkico
Nevenko; zelo rada bi te videla, zato te vabim, pridi sem ali me povabi k sebi domov.
Ne poznam te, vidim te samo na sliki; zato bi te rada videla živega. Te lepo pozdra-
vljam in prosim, da odgovoriš moji tovarišici in meni na to pismo".
Jaz osebno pa vas prosim, da rešite, kot očka hčerki - za njo nerešljiv problem, ki
ji greni že tako mlado življenje.	S spoštovanjem
Anica Sobočan,
vzgojiteljica
Opomba pisca: Z materjo sem kasneje govorila; vsa zadovoljna je dala pristanek z
izjavo, da sama tega ni hotela storiti, ker ne želi povzročati nesporazumov, v družini,
ki si jo je ustvaril. .
aCIBANI OTROŠKEGA VRTCA PTUJ so 27. maja pripraviU
zaključni nastop za starše, hkrati pa so čestitali dragemu tov. Titu za njegov
83. rojstni dan. Otroci srednje-mlajše skupine s tov. Zdenko so pripravili
prisrčno zgodbico o deklici Polonci, otroci srednje skupine s tov. Radmilo
pa so izvedli več zborovskih pesmic in zaigrali nekaj pesmi na instrumente.
Celoten nastop je potekal otroško prisrčno, starši so bili navdušeni,
ndcaterim so se ob nastopu otrok zalesketale solze v očeh, S tem nastopom
so otroci zaključili šolsko leto in se poslovili od tovarišic.	^ ^
FOTO: KOSi
Prvič so tekmovali za bralne značke
Učenci Posebne osnovne šole
Slov. Bistrica so se letos prvič in
tudi zelo uspešno vključili v
tekmovanje za Ingoličevo bralno
značko. V času od jeseni 1974 do
konca letošnjega aprila se je za
bronasto, srebrno aU zlato značko
borilo okoli 60 učencev te šole.
Pred dnevom so imeli zaključno
svečanost, ob podeljevanju bralnih
značk, ki sta se je udeležila tudi
pisatelja Anton Ingolič in Vida
Brest.
Gosta sta udeležencem svečanosti
pripovedovala o svojih literarnih
ustvaganjih in lastnih doživetjih. Ob
zakHučku pa sta mladim bralcem
POS Slov. Bistrica podeUla 28
bronastih, 15 srebrnih in 13 zlatih
Ingoliče vih bralnih značk. Naj-
uspešnejšim sta podelila še knjižna
darila. Učenci so gostoma podariti
izdelke, ki so jih sami naredili v času
praktične^ pouka. Kot v drugih
šolah bistriške občine, kjer potekajo
podobna tdcmovanja že vec let, so
se tudi v POŠ Slov. Bistrica odločiU,
da bodo tekmovali v obUki
klubskega dela. Pri njihovih ^i-
pravah sta tekmovalce usmeijali
mentorici Mara Jerebic in Marta
Bučar.
Poseben dogodek zaključne sve-
čanosti v tej šoli je bU kulturni
program, ki so ga v narodnih nošah
izvedli učenci šole.
VH
8. stran
tednik - Četrtek, i 9. junija 1975
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUiSKE ZAPORE
73
PARTIZANI SO POISKUŠALi OSVOBODITI POLITIČNE
ZAPORNIKE
Napisal sem že, kako se je paznik Ivan Pihler (r. 1901) trudil, da
bi olajšal trpljenje zavednih Slovencev v ptujskih zaporih. Zgodilo pa
se je, da je okupator zasumil vanj. Mogoče je prispela o njem tudi
kakšna ovadba v sovražnikove roke in Pihlerja sta prišla aretirat 9.
septembra 1944 dva orožnika kar v zapore. Odvedla sta ga na sedež
gestapa, kjer so ga zaprli v kletni prostor, ki so ga imenovali
„bunker". V zaporih pa je nastal po PiMerjevem odhodu velik nered.
Jerman je brez glave begal sem ter tja, mi je povedala paznica, ko sem
drugega dne ob sedmi uri zjutraj prišel v službo. Paznica mi je dejala,
da so jetniki ostali tistega večera celo brez večerje.
In še nekaj se je zgodilo v zaporih po Pihlerjevem odhodu. Okrog
ene ponoči se je ustavil pred zapori velik poštni avtobus, ki ga je
šoflral partizan. Na njem se je pripeljalo še nekaj partizanov.
Pozvonili so pri vhodnih vratiJi. Ker pa niso poznali gesla, jim Jerman
ni odprl, čeprav ^o trdili, da so orožniki. Neumno pa je bilo, da so na
Jermanovo vprašanje, iz katere orožniške postaje so, odgovorili, da so
iz postaje St. Johann. Ker je Jerman vedel, da postaje s takim
imenom v ptujskem okraju ni, je zaslutil, da nekaj ni v redu in ni
hotel partizanom odpreti. Ker ni bilo v službi Pihlerja, na katerega so
partizani računali, je propadel njihov načrt, osvoboditi politične
jetnike iz ptujskih zaporov.
Pihlerja je partizanski nastop pred zapornimi vratmi obremenil z
novim sumom, ki se je pojavil pri gestapu, češ da je bil najbrž prav
Pihlar domenjen s partizani, da jim bo odprl zaporna vrata in
pomagal osvoboditi jetnike..
Paznika Pihlerja so mučili na sedežu ptiriskega gestapa kar
trinajst dni. Bal sem se zanj in obenem tudi zase. Če bi štrli Pihlerjevo
moralno trdnost z mukami, bi lahko povedal, da sem bil tudi jaz na
strani političnih jetnikov.
Toda Pihler je ostal moralno trden. Gestapovsko mučenje ga ni
m.o^o ukloniti. Vedel je predobro, da bi ga vsako priznanje stalo
življenje.
Ko so prenehali Pihleija zasliševati in mučiti, so ga premestili iz
Ptuja v kaznilnico Karlau pri Gradcu, čeprav mu niso mogli dokazati,
da je sodeloval z osvobodilnim gibanjem. Jermana pa so gestapovci
pohvalili, ker ni šel na Umanice partizanom.
Med partizansko akcijo za rešitev ptujskih političnih zapornikov
je bU med zaprtimi tudi zdravnik dr. Franc Rakuš iz ptujske
bolnišnice. Čakala ga je osvoboditev, če bi se partizanski napad
posrečil. Še mnogi drugi jetniki iz ptujskega okraja so tedaj v zaporih
obžalovali, da se partizanom ni posrečil njihov velik načrt.
Razumljivo je, da so gestapovci ogorčeno govorili o predrznem
partizanskem navalu na ptujske zapore. Da so banditi upali ukrasti
najprej poštni avtobus in nato poizkušali rešiti z njim ptujske
politične zapornike, se jim je zdelo nekaj nezaslišanega.
Da bi jetnike bolje zavarovali, so uvedli takoj po partizanski
akciji nočno stražo z orožniki in vermani pred zapori. Tudi zaporno
stavbo so bolje zavarovali. Tri velika okna na ulico so obili z debelimi
deskami.
,JVA BEGU USTRELJEN"
Anton Pukšič iz Gajevec, pred vojno policijski uradnik pri
sreskem načelstvu v Mariboru, se je med vojno v gostilni Vernik v
Moškanjcih nekoč razgovoril v družbi z orožniki. Kar odkrito jim je
povedal svoje mnenje, da nemško nasilje nujno rodi odpor pri
slovenskem narodu. V gostilni prisoten orožniški poveljnik je o tem
obvestil ptujsko gestapovsko izpostavo.	,
Pukšiča so še tisto noč aretirali in pripeljali v ptujske zapore. Cez
tri ali štiri dni je prišel ponj orožnik, češ da ga bo odpeljal na
zaslišanje v Maribor, a ga bo še isti dan pripeljal nazaj.
Toda že čez kratek čas je pozvonilo pri vhodnih vratih. Šel sem
odpirat. Kako pa sem se začudil, ko sem pred vrati zagledal orožnika,
ki je Pukšiča odpeljal. BUo je nemogoče, da bi se iz Maribora že vrnil.
Zato sem ga vprašal, kje je zapornik. Hladnokrvno je odgovoril, da ga
je na begu ustrelil, ko sta se bližala železniški postaji.
Dalje prihodnjič.
Umrl je Janez Germ,
aktivist NOV in družbenopolitični delavec
Pred kratkim je v kraju Kebelj nad
Oplotnico, kakor tudi v Oplotnici
odjeknila žalostna vest, da je po
dolgotrajni bolezni umrl v 53. letu
starosti znani družbenopolitični
delavec in aktivist NOB Janez Germ
iz Keblja 15.
Že v zgodnji mladosti se je Janez
Germ srečal s tegobami življenja, saj
Se moral za vsakodnevni kruh
boriti kot dinar na kmetijah na
Keblju in okolici. To je bil tudi
vzrok, da se je že kot otrok
povezoval z napredno mislečimi
sovrstniki.
To pa je prekinila druga svetovna
vojna, ki ga je še kot mladinca
vključila v svoje tokove. Kmalu je
spoznal pravičnost ciljev NOB,
kateri se je kmalu za tem tudi sam
pridružil. V kraju je zbiral potrebni
material in hrano za partizane vse
do konca leta 1943, ko se je še bolj
vključil v NOB, V začetku leta 1944
pa se je že aktivno vključil v
Pohorsko brigado „Miloša Zidan-
ška". V hudi zimi tega leta je zbolel
za pljučnico in se je nato zdravil v
partizanskih bolnišnicah. Še nepo-
polno ozdravljen se je vrnil med
svoje soborce, kjer je bil član druge
TV linije, kije delovala na področju
krajev Dok, Slov, Gradec, Ribnica,
Ruše, Kot, Lehen in tudi na
Kozjanskem. V tej funkciji je
dočakal tudi svobodo.
Kljub temu, da se mu zdra\je ni
več povsem vrnilo, je do leta 1947
ostal v JLA, za tem pa se je vrnil v
Kebelj, kjer se je vključil v ^adnjo
kraja in si ustanovil tudi družino. Za
kratko obdobje je U1 zaposlen v
kamnolomu Cezlak, v Kmetijski
zadrugi Kebelj in Gozdnem gospo-
darstvu. Vsled poslabšanega zdrav-
stvenega stanja se je moral 1969
upokojiti. Skozi vse obdobje pa je
bil najaktivnejši družbeno-politični
delavec in predsednik KS Kebelj, To
nalogo je opravljal ob številnih
drugih vse do svoje prezgodnje
smrti. Kot predsednik krajevne
skupnosti Kebelj je uspel skupno s
krajani, so v laaju z^adiU novo
šolo, mrtvašnico, obno^^ krajevne
ceste in še nekatere za kraj
pomembne pridobitve.
Med krajani je bil zelo priljubljen.
VH
Slovenski kulturniki v Kuzmincu
v SR Hrvaški
Tamburaši in pevci iz Ptuja so
vrnili obisk hrvatskim bratom v
Kuzmincu v nedeljo, 8. junija. Pri
nas je deževalo, tam pa je bilo lepo
vreme, kakor da bi rias hotelo še ono
lepo sprejeti,
Kuzminec je velika vas, ki tvori z
vasmi v neposredni okolici veliko
gospodarsko in kulturno enoto,
večjo kakor so naše vasi. Vas izvira
iz 17, stoletja. Takrat so postavili
tudi šolo. Tu je doma poljedeljstvo.
Kmetje so tudi veliki častilci
kulture. Vsi ti kraji imajo že stoletja
staro kulturno tradicijo. Nedaleč od
Kuzminca so doma slikarji - naivci.
Za r^liko od njih pa kuzminski
kmetje nič ne zaslužijo s svojim
kulturnim delom. To so čisti
amaterji, ki so neizmerno vdani
kulturnemu delu. Imajo velik in zelo
dober moški pevski zbor, ki ga vodi
Milan Markovič in tamb, orkester,
ki ga je nekoč vodil Ivič Vlado in je
bil daleč okrog najboljši. Vsako leto
se udeležujejo hrv, kult. prireditev
in vedno o^ašajo visoke nagrade.
Kako žive te vasi s kulturo, kaže
menda najbolj, da v vasi ni gostilne
(pravijo, da jim ni potrebna). Imajo
pa 2 zgradbi za kulturno delo,
Ptujčane je pozdravil tov,
Harambašič, sekretar obč, sind,
sveta v Koprivnici, Oba z ženo
Ružico sta potem pozorno sledila
izvajanju ptujskih kulturnikov.
Domače pa je pozdravil podpred-
sednik obč, sind, sveta, tov.
Klemenčič iz Ptuja.
Gostovanje - pevci in tamburaši
so se izmenjavali na odru - je
uspelo zelo dobro, publik, mladi in
odrasli, pa je tiho in zbrano sledila
precej obširnemu programu.
Koncert je bil v stari šoli, ki je
sedaj prirejena v dvorano. Po
koncertu smo odšli gostje in
domačini v kulturni dom, kjer se je
razvila po pogati in mnogovrstni
večerji sjrantana zabava ^ v kateri so
sodelovali domačini in gostjeb. Ker
pojejo domačini tudi slovenske
pesmi, smo peli tudi skupaj,
tamburaši pa so igrali za ples. To je
bila vesela in prijateljska zabava in
neradi so nas pustili domačini v
avtobus, ko je prišel čas odhoda.
Pri večerji so biU tudi navzoči
učenci iz vasi, ki so se vrnili iz Ptuja,
kjer so sodelovali na srečanju
učencev osnovnih šol pobratenih
hrvatskih in slovenskih občin, BiU
so veseli in še pod vtisom ptujskih
dogodkov veselo prepevali in plesali.
Ko se oziramo na pretekle
nepozabne dogodke, bi bili veseli,
če bo našim hrvatskim bratom
omogočen nastop v Ptuju. Vam pa,
dragi tovariši iz Kuzmunca: Hadun
Hlebar Ivič, Milan Markovič,
Dragutin Balen, Matič Kranjič, Ivan
Markovič, Kuharič, Kučan, Golu-
bič, Budaj, Daraži, Botak, Salaj in
drugi - hvala za vse in na skorajšnje
svidenje.
Zahvaljujem se tudi domačim
žena,, ki so nam pripravile skupno z
domačo učiteljico tako bogato
gostijo,
H, R.
DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH PTUJ, Prešernova 20
potrebuje 4 ali 5 upokojencev za čuvanje dvokoles in motornih vozil
na odobrenih parkirnih prostorih v mestu Ptuju.
Društvo sprejema samo poštene, resne in nealkoholike.
Interesenti naj se zglase v pisarni društva vsak torek in petek od 8.
do 12. ure, kjer dobe potrebna pojasnila.
TEDNIK - ČETRTEK, 19. junija 1975
stran 9
Gledališka sezona je končana
v ptujskem gledališču je bila v
jedo, 11. junija zaključna predstava
, sezoni 1974/75. Vrata Talijinega
titama bodo zaprta vse do začetka
meseca septembra, ko bodo ptujski
aniateiji znova začeli z vajami. Do
aiaat pa jih čaka še veliko dela z
izbiro primernega programa dela, ki
0 bodo realizirali v prihodnji
dedališki sezoni.
Kakšno je bilo delo v pretekli
gledališki sezoni? Kljub številnim
iežavan\ predvsem pa zaradi
adaptacije, ki je povzročila, da je
|jlo gledališče kar 7 mesecev zaprto,
lahko rečemo, da so naši
jledališčniki svoje poslanstvo zado-
voljivo'opravili. Uspeli so na študirati
Cankarjevo Pohujšanje v dolini
Sentlorjanski, s katerim so zakUučili
II. ptujska kulturna srečanja.
Režiser Bojan Cebulj je na
svojevrsten režiserski pristop skušal
dokazovati aktualnost tega nad
70 let starega teksta. Koliko je v tej
smeri uspel, naj govore drugi. S
Pohujšanjem so ptujski gledališčniki
še sodelovali na področnem XVIII.
srečanju gledaliških skupin Slove-
nije, ki je bilo v Ptuju od 22. do 26.
aprila 1975. Uvrstili so se v četrto
primerjalno skupino, to je skupino,
kjer je prisoten tok sodobne
gledališke komunikativnosti, vendar
pa je iz želje po inovaciji
gledališkega izraza, angažirane izpo-
vednosti zabredla v sicer domiselno
in nenavadno iskanje, ki se
področnih, srečanjih gledaliških
skupin Slovenije bile po kakovosti
razdeljene v šest primerjalnih
skupin, upoštevajoč pri tem
vsebinska programska načela Zdru-
ženja gledaliških skupin Slovenije in
gledališko prepričanje iz osnovnega
uprizoritvenega hotenja in iz
pripadnosti določenemu načinu
gledališke komunikativnosti.
Nekaj misli iz ocene predstave
amaterskega gledališča DPD Svobo-
da Ptuj: »Uprizoritev Cankaijevega
Pohujšanja je iskala inovacijo v
formalnem in izpovednem pogledu.
Režiserska prizadevanja so bila sicer
usmerjena v iskanje izpovedne
nagradne, žal pa so zašla v slepo
ulico ... Tudi igralski delež je bil v
tej uprizoritvi razpet med začet-
ništvom in dilentatizmom na eni in
preizkušenimi z manirami in
šablonami opremljenimi igralskimi
sprevedanji na drugi strani ...
Kritika zasluži vso pozornost v
smeri našega še kvalitetnejšega
iskanja gledališkega izraza.
Druga premiera v sezoni je bila
premiera Goethejeve Ifigenije na
Tavridii v modernem prevodu
Janka Modra, ki v sebi prepleta
poslanstvo sedanjosti in katere
oceno smo zapisali v eni izmed
zadnjih številk. S to predstavo so
ptujski gledališčniki zaključili letoš-
njo gledališko sezono.
MG
RAZSTAVA SKULPTUR
F.TOBIASA
v torek, 10. junija 1975, so v
AVLI osnovne šole Kidričevo odprli
deveto razstavo. S dculpturami v
bronu, lesu in glini se predstavlja
Franc Tobias. Razstavljenih je 31
del. Na enem koščku razstavnega
pffostora se predstavlja tudi njegov
sin,' ki že zelo mlad kaže določen
talent za plastik«. Razstava bo
odprta do 17. junfla 1975, nakar bo
skupinska'razstava ptujskih umetni-
kov, ki se bo v celoti preselUa iz
Narodnega doma v Ptuju.
Franc Tobias je mlad plastik.
Njegovo delo zajema predvsem
figuraliko. Skulpture v lesu so sicer
zelo zanimive in dobre, vendar se na
razstavljenih delih kaže večplas-
tnost, več stilnih vplivov. Drobna
skulptura (bron, glina) pa zelo
pisana in kot taka deluje močno in
učinkovito, če tudi stilno ni
popolnoma opredeljena. Vsekakor
je razstava vredna vse pozornosti in
seveda tudi ogleda.
z. kodrič
Ob robu...
v mislih'imam obiske-kulturnih
prireditev v Ptuju, saj smo o tem
že pisali; pa nič! Kultura še vedno
ni prodrla do tistih, ki jim je
namenjena - do delavca in
nazadnje do najširših množic.
Številni plakati, o^asi po r^iu in
drugje nas opozarjajo na to ia ono
prireditev, ki jih je v zadnjem času
zelo veliko, zelo veliko še iz
pomembnega obeležja, ki ga nosi v
sebi leto 1975: praznovanje
30-letnice osvoboditve in zmage
nad fašizmom in ki obenem daje
vsakemu izmed nas priložnost, da
pokažemo, kaj smo naredili v
preteklosti • na najrazličnejših
področjih našega življenja in dela.
Mi pa ob vsem tem ostajamo
hladni in neprizadeti. Kaj nas
briga kultura, bodisi gledališka
predstava, razstava. itd. Zave-
dati bi se morali, da vsaka izmed
naštetih nosi v sd)i poslanstvo
nečesa, 'bogastvo nas samih, daje
polet k novim ustvarjanjem in ne
nazadnje je prežeta z idejnostjo-
naše politične stvarnosti. ■
Spregovorimo v imenu tistih, ki
se ' trudijo približati kulturo
najširšim slojem. Ne smemo jih
puščati osamljene, ob iščimo nji-
hove prireditve, dajmo jim
priznanje in zahvalo, ki jo
zaslužijo. Saj ni tako težko stopiti
v ^edališče, si ogledati razstavo ali
kaj podobnega. Človek po
napornem delu vendar potrebuje
duševno sprostitev, Poskusimo za
vse tiste,' ki iz golega entuzijazma
žrtvujejo ure in ure, delajo v slabih
pogojih, pa kljub temu vztrajajo,
nam pa je tako težko o^edati si
kakršnokoli kulturno stvaritev.
Nazadnje se postavlja vprašanje:
Ali to delajo zase?' Ali ne
ustvarjajo za vse nas? •
MG
I KVALITETA ZBOROV RASTE
Na letošnji tradicionalni reviji - v zaporedju let že peti po vrsti —
pevskih zborov območja severovzhodne Slovenije v Ormožu je sodelovalo 10
zborov, od tega štirje mešani, šest pa moških. Prvi se je predstavil moški zbor
DPD Svoboda Ormož, nato mešani pevski zbor DKUD Angel Besednjak iz
Maribora, pa moški pevski zbor Radenske iz Radenc, mešani pevski zbor
DKUD Študent iz Niaribora, moški pevski zbor KUD Svoboda Mislinja,
mešani pevski zbor PD France Prešeren iz Vidma pri Ptuju, moški pevski
zbor zdravilišča Rogaška Slatina, mešani pevski zbor KPD Ivan Kavčič iz
ljutomera, moški pevski zbor DPD Svoboda Slovenska Bistrica ter moški
pevski zbor Slava Klavora iz Maribora. Skupno je na dvorišču ormoškega
gradu nastopilo nekaj nad 400 pevcev. Treba je omeniti, daje organizatorja,
to je občinski svet ZKPO, ormoško občinstvo letos pustilo na cedilu.
Prejšnja leta je bila ta prireditev dobro obiskana, letos pa smo obiskovalce
zlahka prešteU, tako jih je bilo malo.
Pred začetkom nastopa zborov je v imenu organizatorja pozdravil
prisotne pevce in goste ter maloštevilne domačine Jože Bešvir. Poudaril je
pomen takšnih srečanj zborov in pevcev, saj nas vodijo nazaj k izvirni pesmi
našega ljudstva. To je toliko bolj pomembno zato, ker so jo (pesem)
P*eglušili stroji in bučanje modernega življenja, v večnem hotenju nimamo
več pravega časa zanjo; na njivah ni več žanjic, ki bi delo opravljale s pesmijo
na ustih, celo iz naših vinogradov je ne slišimo več. Po večini se oglaša samo
še iz radia in drugih aparatov, mnogokrat skomerciaUzirana in odtujena od
prvotnih, resnično doživetih pesmi našega ljudstva.
Po koncertu smo v krajšem pogovoru z prof. Jožetom Gregorcem in
prof. Janjo Korošec-Žižkovo povprašali tudi za strokovno mnenje o tej
pevski reviji v Ormožu. Oba sta soglasno poudarila, da je kvaliteta zborov
močno iwrasla od prvega srečanja pred petimi leti. Nedvomno je k temu
precej pripomogla ormoška revija zborov.
jr
F.B.
VOUNA IN
ZLOČINI
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
(73) y
Vedno sem bil abstinent, tokrat pa sem popil
pol litra dalmatinca na dušek in preden smo
I^itovorili do taborišča, se mi je že tako vrtelo v
da sem se le še komaj držal za ročico in
»m težko prestavljal noge. Na prazen in nevajen
«lodec je pijača premočno delovala. Za tisto
Opoldne ne vem, kaj se je dogajalo v taborišču.
\yub golim tlem sem trdno m sladko prespal:
..Ki vtopi vse ^rbi, v potrtih prsih up budi."
_ Naslednje jutro sem že na vse zgodaj s prvim
^tom motril svojo okolico. Z začudenjem sem
Ppazil, da sta se obe ležišči ob mojem medtem
izpraznili. Enega je tekom noči zasedel moj dobri
prijatelj zdravnik iz Maribora. In ponovno se je
zgodilo nekaj moralno nerazumljivega - zelo sem
se razveselil njegove nesreče - imel sem zopet
prijatelja.
Povedal mi je mno^ podrobnosti, kako so ga
vse dni ščitili ndcateri njegovi bolniki, ki pa so
očividno imeli premalo vplivne besede, da oi ga
obranili pred trdo roko gestapa. Dokončno
merodajno da je bilo njegovo primorsko'poreklo.
V svoji bisagi je imel nekaj dobrot, ki mu jih je v
naglici naložila žena. Ponudil je tudi meni in
mio sva- se • posladkala. Iz njegovega
pripovedovanja je bilo razvidno, da je način
iztrebljanja narodnega življa v Mariboru povsem
podoben kot v Ptuju, le s to razliko, da njega
niso pretepali. Končno je potekalo že več tedno
po okupaciji. Metle pa pometajo temeljito le,
dokler so nove.
Že zgodaj pred poldne so začeli sestavljati nov
velik transport za na jug. Dva tovariša srednjih
let, ki sta bila kot jaz brez spremstva in še brez
družine, sta - sklenila, da se bosta skupini
prostovoljno pridružila, če ne drugače, se bosta
vtihotapila. Baje je njunima znancema pred nekaj
dnevi uspelo tako priti iz Maribora. Pobegnila
sta, toda nismo vedeli, kam sta prišla, vedeli smo
le to, da ju ni več v mariborskem taborišču.
Premisliti je bilo vredno, a mudilo se je.
Tokrat sem se odločil kar na kratko za
negotovost, ker na mariborskem obzorju ni bilo
brez temnih oblakov in končno nisem imel ne
milega ne dragega. Hitro sem pospravil bisago.
Nikomur ničesar povedal, da ne bi nikogar
obremnjevaL Stekel sem po stopnicah prvega
nadstropja in čez dvorišče, kjer seje že trlo ljuŽ.
Na ulicah pred vhodom skozi žičnato ograjo
in še daleč ob njej je že bila postrojena dolga
štiriredna vrsta -obupanih ljudi, ki so v^eli, da so
jih kruto iztrgali iz doma, niso pa vedeli, kam jih
tkjgo. Pisana množica velikih im majhnih, starih
in mladih, kmetov, delavcev in še največ takih, ki
nam je bilo že na zunaj videti, da nismo delavci.
Nekateri so nosili svojo prtljago v rokah, drugi so
imeli čez ramo obešene prevezane žaklje. Nekaj
jih je bilo tudi imenitnejših, ki so premog
pletene košaraste • in druge kovčke .. . Bedna
četica izkoreninjenih trpinov. Zopet so mnoge
oči zalivale solze. Zopet so bili mnogi posedi
ostri' in presunljivi, kot da bi hoteli zakričati:
dovolj je nesramnega ponižanja in tlačenja.
Nočemo nobenega prikrivanja, hočemo jasne-
odločitve. In verjetno niso bili redki, ki se jim je
prebudil kes, zakaj niso 'odločneje za orožje.
Toda ura enkrat zamujena, ne vrne se nobena.
Dalje prihodnjič.
10. stran
tednik - Četrtek, i 9. junija 1975
Dr. F. B.
Paglavčki begajo
Idealna ljubezen je močnejša in dolgotrajnejša. Telesna paje verjetno
prvotnejša. To spoznanje dokazujejo mnogi dogodki iz navadnega,
vsakodnevnega življenja in ga potrjujejo tudi pestri' doživljaji znotraj
zdravniških zidov. Kakor v življenju nasploh, so številna doživetja tudi v
ordinaciji, ki se gibljejo na meji med tragičnim in smešnim.
Prijatelj je imel strica na hribu v majhni fari Slovenskih goric. Nekega
dne me je obiskal in povedal zgodbo o svojem sorodniku, da je že starejši
možak, da ni nikdar prav maral za ženske in se zato tudi ni oženil. Ima dokaj
lepo posestevce, ki premore dve kravci in nekaj rilčkarjev. Njive ležijo na
dobri zemlji in bogato rodijo. Tako ne zmore vsega dela sam, posebno ne
onih opravil, za katere so ženske roke pač spretnejše. Zarjavela sosedova
devica je najbolj pri roki in najpogostejša med pomožnimi težaki. Stric je ves
obupan prišel potožit, da mu je sosedova Nežika sporočila neveselo novico,
da prič^uje vesel 'dogodek in da naj bi bil stric oče. Želi se zaupno
posvetovati z zdravnikom.
Jasno je bilo, kam pes taco moli in domenila sva se za tak dan in uro, ko
bo dovolj časa za zamudnejše pomenke in opravilo. „Lahko ga počakaš kar v
ordinaciji, točen bo kot ura" je za slovo pripomnil prijatelj.
Določenega dne je vladalo prav aprilsko vreme. Močni sunki vetra so
poganjali deževne pljuske v okna, da so se ulivali celi curki in temnili dnevno
svetlobo. Kakor ponavadi aprila, se je vreme hitro in muhavo spreminjalo.
Naenkrat je zablestelo sonce v Vsem svojem žaru in kmalu nato se je
popolnoma stemnilo, da bi bilo skoraj potrebno prižgati luči. V neprijetnem
dnevu je bila prijetna edino osvežujoča toplota in lepa mavrica, ki se je
razpela na obzorju.
Pri minuti natančno je pozvonilo. Vstopil je riapovedani stric: „Dober
dan! Sem stric vašega prijatelja. Rekel mi je, da je dogovorjeno za to uro, pa
sem prišel." Bil je kmečki človek, srednje postave, prijetnega dobro
ohranjenega obraza, že močno osivelih las, a še vedno živega pogleda v očeh.
Oblečen v zakmašno obleko. V eni roki je držal staroverno kmečko
„marelo", v drugi pa je imel štajerski klobuk z zelenim trakom, za njim pa
zataknjen gamsov šopek, kakršnega nosijo^ na Tirolskem, kjer je odslužil
Franca Jožefa v planinskem polku. Možakar je izgledal pri svojih
petinšestdesetih letih še čil in čvrst in odločen. Gamsov čop pa meje skoraj
že vnaprej prepričal, da kake posebne preiskave ne bi bile potrebne.
„Sedite, stric in mi potožite svoje težave in zagate! Nečak mi je že
nakazal škripce, ki vas stisKajo, zato greva kar v sredino stvari. Za obrobne
besede je škoda časa! Ce hočeva to vprašanje pravilno rešiti, je potrebna tudi
vaša odkrita in natančna izpoved. Pri tem ne bova mogla ničesar skrivati!"
Zunaj so v hudi aprilsKi nevihti bliski parali temno nebo in dež se je
ulival kot iz škafa. Sedel je na okrogli vrtilni stoček tik blizu mene. Začel je
svojo zgodbo: „Bilo nas je več otrok. Med njimi sem bil najmlajši in tako
materin ljubljenček, kolikor je pač v kmečki družini to mogoče. Drugi so se
poženili in se odselili. Ostal- sem sam z rnaterjo, gospodarila sva.' Ko pa je
mati umrla, sem gospodaril sam. Še med materino boleznijo sem se priučil
skromnega kuhanja. Ostal sem samec do svojih starih let. Sedaj se ne bi rad
ženil. Sam pa vsega dela le nisem zmogel, večkrat mi je pomagala sosedova
Nežika. Nekoč sva' delala na njivi zadaj za ogradom. Bil je pravtako
nevihtarski'dan, kot danes. Ob nalivu sva se umaknila v kočo. Malo sva
jomalicala, pa tudi malo zalila. Saj imam lastno dobro kapljico z vrha pri
Mali Nedelji. Preden se je ponovno napravilo vreme, sva postala domača.
Nežika se je znala potruditi, bila je podjetnejša od mene. Kako ne bi, saj je
celih trideset'mlajša od mene. In tako se je začelo in zgodilo in pozneje
večkrat ponovilo. Vem pa, da pri Nežiki nisem bil sam. Za očeta me je
zbrala, ker imam prijetno kočico in celo posestvo lepo okrog hiše. Ostali so
vsi mlajši in jim je Nežika služila kot strelovod v prehudi /lapetosti, poročiti
pa se z njo ne bodo hoteli. Že pred Nežiko sem imel tudi druge ženske, pa
me nikdar nobena ni obdolžila česar 'podobnega . . . Kaj pa če morda nisem
sposoben za razplod? " Približno tako seje izpovedal.
Med izpovedjo sem ga podrobno motril in bil sem prepričan, daje pravi
kmečki poštenjakovič. Pomenila sva se še o mnogih intimnih podrobnostih
nevihtnega popoldneva, ki pa za leposlovno črtico niso primerne in bi jih
komaj moč ,,vpesnit'i" v žargonu najmodernejših pesnikastrov novega časa,
ki najbanalnejše prostaške izraze in dejanja uvrščajo v svoje ,,poetske
licence".
„Po vsem, kar ste povedali, bi bil možen le eden edini izhod. Dokazati
bi bilo treba, da res niste 'ploden. Za tak dokaz pa bi potrebovali sveže,
toplo, še nič ohlajeno seme.'
Stric je le malo pomislil,- pa je dejal: „Gospod dokgor, dajte mi posodo
in ključ od WC!" Začuden sem ga pogledal. Vzel sem drobno hruškasto
sterilno posodico. Segrel sem jo do štirideset 'stopinj in stisnil sem mu jo v
njegovo vročo dlan: ,,Držite posodico v roki, da se ne ohladi. Ko boste
natočil seme v njo, hitro prinesitev ordinacijo in pogledala bova!"
Kom^ sem utegnil pripraviti drobnogled in posebno osvetlitev, že je
prinesel ■ stekleničko in v njej kar ugledno porcijo semena. Pohitel sem
napraviti preparat na segretem stekelcu in pogledal.
„Stric poglejte tako in tako tukaj notri!" Možakar, ki je bil še zelo
srčen in uporaben za vse, se je hitro presedel, malo na stolcu pomcncal in se
zastrmel.
Jaz pa tedaj: „Oče, ali vidite kaj? " Pomolčal je, potem pa odvrnil:
„Kakor da bi videl paglavčke, ki begajo sem in tja. Pa ne vem, ali je res, ali
pa sem le omotičen. Že večkrat sem imel podobne prikazni pred očmi."
„Oče, ne niso prikazni, so pa res paglavčki vašega še mladeniško
polnovrednega semena. V tožbo se ne bova spuščala!" ... Za trenutek je
obsedel kot okamenel in je zaključil: „Dediča nimam. Ženil se ne bom.
Otroka pa bom priznal. Naj gospodari Lešnikov rod še dalje na materini
grudi!" . . . Čestital sem mu k potomcu in nasledniku in odšel je v svoj kraj.
Naša arheološka najdišča
(Nadaljevanje)
gajevci pri gorišnici
O Gajevcih se doslej še ni pisalo, kar pa ne pomeni, da tu ne
more biti arheoloških najdb. V Ferkovih zapiskih iz leta 1890 smo
namreč našli podatek, da so 'nekoč našli na Janžekovičevi n^ivi
preluknjano kamnito sekiro. Takrat so jo hranili v šoli v Gorišnici, a
danes je'najbrž izgubljena.
Da je bilo v Gajevcih še kaj, sklepamo iz raznih pripovedi
domačinov: o najdbah velikih opek na nekdanji Begakovi njivi, o
tlaku na travišču terase pod Gecevo domačijo pa morda še o čem
drugem, kar ni prišlo do ušes zgodovinarjev. Ob robu terase na dolgo
razpotegnjena vas leži pravzparav ob pradavni prazgodovinski poti
proti Stojncem in Ptuju, o kateri pa pričajo le v tej smeri raztresene
prazgodovinske'najdbe. Feric sije nekoč zapisoval ljudske domneve o
rim^ -cesti po tej poti, a ta je, kot vemo sedaj, tekla bolj naravnost
prek Ptujskega polja.
gereCja vas
Vas leži na robu ene izmed obdravskih teras, na obrobju
nekadanjega Poetovia, saj je ob pragerski cesti do pričetka sedanjega
gozda segalo eno izmed ptujskih pokopališč. Danes jo obdajata dve
cesti tista'glavna proti Mariboru na severu in ona druga, manj
živahna, prori Račam. Obe sta naslednici rimske^obe, saj je mimo
sedanjih obdravskih vasi tekla proti Mariboru že rimska'cesta,'le daje
najbrž velik del nekdanjih tal s cesto vred medtem že odnesla Drava.
Ob cesti iz Rač pa je nekoč tekla po kanalu pohorska voda za ptujski
vodovod. Tega je tu pri Gerečji vasi leta 1936 raziskoval arheolog
Saria. Sledove zidanega kanala je našel na nekaterih njivah približno
20 m severno od ceste 'Ptuj - Jlače. Žal od vodovodnega kanala ni
mnogo ostalo, saj so ga domačini že poprej večinoma razkopali in
uporabili kamenje njegovih sten za gradnje pri svojih domovih. Tako
je ta arheološki spomenik danes tu neviden, ker je od kanala v zemlji
le še ostalo to, kar ni nikoli dosegel plug ali pa so pustili nekdanji
kopači.
GLADOMES PRI SLOV. BISTRICI
Na položnem hrbtu med dvema potokoma ob znožju Pohorja
ležeča vas na zunaj ne vzbuja pozornosti zgodovinarjev, vendar pa
kljub temu skriva zanimivo presenečenje. Tukaj na mirni in sončni
legi se je namreč pred dvanimi stoletji naselil vpliven ali bogat
Rimljan. Sredi gozdne pokrajine so zgradili 60 x 60 m veliko zidano
stavbo, ob njej pa druga, za gospodarjenje potrebna poslopja. Po
desetletjih mirnega življenja je nekoč vse skupaj propadlo, ruševine je
polagoma prerasel gozd, nekaj pa so jih morebiti tudi uporabili pri
aadnji cerkve v Zg. Ložnici Prisojna pobočja tega grebena so pozneje
izkrcili, ob ruševinah rimskih stavb je nastala nova Tajnikaijeva
domačija v Gladomesu 19. Novim kmetovalcem so bili iz tal šterleči
zidovi seveda le v napotje pa so jih leta 1938 radi ponudili
^aditeljem bližnje krajevne ceste.' Tako so za nekdanjimi temelji po
izkupu kamenja ostali le sledovi jarkov,, izgubljene pa so bile vse
druge najdbe. Čeprav Gladomes ni daleč od Slov. Bistrice, niso vesti
o teh kopanjih prodrle do zgodovinagev in tako vemo o vsem tem
danes le po govoricah. Ce bi hoteli izvedeti kaj več, bi bilo treba
zastaviti lopate, tega dela pa bi se morala lotiti katera izmed
slovenskih arheoloških ustanov. Dokler se to ne bo zgodilo, lahko le
domnevamo, da je ta podeželska' pristava - villa rustica nastala
morebiti že v 2. stoletju po n. št., kako dolgo pa je trajala brez najdb
ni mogoče govoriti. K stavbi je sodil - podobno kot na Forminu -
tudi obokan rimski grob ob robu gozda za domačijo. Tega so po
vojni odkrili domači, ko so kopali jamo za poginulega prašiča. Grob
doslej še ni bil preiskan, vendar so našli v njem okostje umrlega.
Mogoče je k temu grobu sodil tudi nagrobnik z reliefom več oprsij, ki
je danes vzidan v cerkvi sv. Venčeslava v Zg. Ložnici? Čeprav je stala
rimska' pristava v skritem podpohorskem svetu, vendarle ni bila
povsem odmaknjena od tedanjega sveta. Zgodovinarji domnevajo, da
je mimo Gladomesa vodila ena izmed tras rimske-ceste iz Celeje v
Poetovio, čeprav njenih sledov doslej tod še ni uspelo odkriti.
Stanko Pahič
tednik - Četrtek, 19. junija 1975
stran 11
Tudi zakon o arhivskem gradivu in o arhivih imamo
Oktobra 1973 leta je v 34 številki urad-
jga lista SR Slovenije izšel dopolnjen in
jfemenjen zakon o arhivskenn gradivu
lO arhivih. Prvi tak zakon smo Sloven-
ijjobili leta 1966. Z njim je bilo potrjeno
I jzakonjeno delovanje arhivov v Slo-
jfiiji. Urejen je bil tudi odnos med
rtiivi kot kulturno-prosvetnimi ustano-
jfni in med registraturnim gradivom, ki
(predstavljajo arhivi v delovnih orga-
(zacijah in zavodih.
Prav o tem odnosu bi radi s tem član-
ofti opozorili organizacije združenega
ela in zavode na eno izmed nalog, ki jih
občinah Ptuj in Ormož opravlja
godovinski arhiv v Ptuju. Ta naloga, ki
tudi z zakonom določena, se imenuje
ONANJA SLUŽBA,
Zakon določa v 4. členu, da je arhiv-
((0 in registraturno gradivo
ZAVAROVANO ne glede na to, čigava
last je in ne glede na to ali je evidentira-
no ali ne. To pomeni, daje registraturno
gradivo delovnih organizacij podvrženo
nadzoru in kontroli pristojnih arhivov.
Že neštetokrat se je namreč zgodilo, da
je delovna organizacija, ne da bi o tem
obvestila pristojni arhivski zavod, uničila
največkrat nepregledano, toda pomem-
bno registraturno gradivo z utemelji-
tvijo, da je to star arhiv, ki ga nihče več
ne rabi in je v napoto. Zgoraj citiran
zakon je to zmotno prakso in poj-
movanje sedaj ponovno razčistil. Zato
svetujemo lastnikom registra turnega
gradiva naj, preden se odločijo izločati
- uničevati ali kako drugače prazniti
svoja registraturna skladišča (arhive), o
tem obvestijo pristojni arhiv. Le ta bo
prek svojega strokovnega delavca
registraturno gradivo, ki mora biti
zloženo na policah in v registrih ali v
fasciklih, pregledal. Ta delavec bo naro-
čil odgovornim organom, da sestavijo
seznam gradiva, predvidenega za izlo-
čanje in uničenje. Ta seznam mora biti
natipkan v triplikatu. Ko je to delo
opravljeno, pristojni arhiv seznam, v
kolikor se z njim strinja, potrdi in šele
takrat lahko lastnik gradivo uniči ali ga
proda kot star papir v predelavo. Podje-
tje, ki odkupuje ta papir tega ne sme
sprejeti, če mu predajnik izločenega
registraturnega gradiva ne pokaže tudi
potrjenega seznama, ki ga je potrdil
pristojni arhiv. Morda daje ta proces
videz kompliciranosti, vendar je kljub
temu najboji enostaven. Klicati pristojni
arhiv, da potrdi registraturo v uničenju
šele takrat, ko je ta že v razsutem stanju
v vlažni kleti, podstrešju ali pod
napuščem na dvorišču in ko je pregled
takorekoč nemogoč, je seveda prepoz-
no. V takem primeru je namreč posto-
pek dosti daljši in seveda zahteva več
časa. Ponovno je namreč treba takšno
gradivo povezati v fascikle po snovni
enotnosti, opremiti jih z napisi in lepo
zložiti na police, kar seveda zahteva
mnogo časa in zapletenih delovnih pro-
cesov.
Ljudem, ki so v posameznih delovnih
organizacijah odgovorni za arhiv, mora
biti jasno, da je treba poleg zahtev
pisarniškega poslovanja in predpisov
računovodske službe upoštevati pri
izločanju registraturnega gradiva tudi
zahteve celotne družbene skupnosti. V
interesu naše samoupravne socialisti-
čne družbe pa je, da ohranimo tiste
dokumente, ki bi eventuelno v prihod-
nosti bili potrebni za pravne, ekonom-
ske ili zgodovinske raziskave. To zadnje
ugotavljanje, katero gradivo se naj
ohrani zanamcem, delovne organizacije
rešijo tako, da tesno sodelujejo s
pristojnim arhivom in njegovimi
strokovnimi delavci.
Toliko v informacijo o gornjem
zakonu, ki v 41. členu določa tudi kazni
za delovne organizacije in druge pravne
osebe ter posameznike, ki bi z registra-
turnim gradivom samovoljno in
neodgovorno razpolagali. Sicer pa
podrobneje v Uradnem listu SR
Slovenije št. 34. z dne 11. oktobra 1973
Za vse delovne organizacije na
področju ptujske in ormoške občine
opravlja obvezno službo varstva
arhivskega in registraturnega gradiva
Zgodovinski arhiv v Ptuju. On je tudi
pristojen, da nadzoruje in dovoljuje izlo-
čanje kakršnega koli registraturnega
gradiva (arhiva) delovnih organizacij. Te
se naj obračajo nanj telefonsko (št. 77-
619) ali pismeno na naslov; Zgodovinski
arhiv v Ptuju, Muzejski trg 1, Ptuj
Peter Klasinc
Zgodovinski arhiv v Ptuju
^led v moderno opremljeno
IrMvsko skladišče.
Arhivsko gradivo zloženo na police.
12. stran
1
tednik - Četrtek, 19. junija
Atletsko prvenstvo v SRS
v soboto bo na stadionu Drave v
Ptuju, s pričetkom ob 14. uri,
Sah
KARPOVVPTUJU
Svetovni šahovski'prvak Anatolij
Karpov bo v ponedeljek, 23. junija
1975 nastopil na šahovski • simul-
tanki v Narodnem domu v Ptuju.
Ljubitelje šaha obveščamo, da bo
pričetek prireditve ob 16. uri.
Pokrovitelj tekmovanja je trg.
podjetje IZBIRA Ptuj.
rokomet
tržic-drava
35:19(16:8)
v zadnji prvenstveni tekmi je
Drava gostovala v Tržiču, kjer je
klonila proti razigranim domači-
nom, ki kljub zmagi niso uspeli in se
skupno z Dravo in Rudaijem iz
Trbovelj vračajo v nižje tekmovanje.
Domačini so skozi ves čas vodili
in ob koncu visoko zmagali. Tekmo
sta dobro vodila Šantič in Pahor iz
K<y)ra.
Za Dravo so bili uspešni Z. Grame
8, Sabo in D. Grame po 3, Bezjak 4
in Kajzersberger 1 gol.
atletsko prvenstvo SRS za posa-
meznike „B" razreda. Tekmovalci in
tekmovalke bodo nastopali v
disciplinah: moški - 100 m, 400 m,
1500 m, 5000 m, 4 x 100 m, višina,
daljina, kopje in krogla; ženske- -
100 m, 200 m, 800 m, 4 x 100 m,
višina, daljina, krogla in kopge.
Ljubitelji atletike vabljeni, da si
ogledate to prireditev v kateri
nastopajo tudi atleti Ptuja. Organi-
zacija tekmovanja je v okviru TTKS
Ptuj in Partizan Ptuj.
modelarstvo
16. državno in repubu-
sko prvenstvo
V soboto in nedeljo bo v
Markovcih pri Ptuju državno in
republiškd prvenstvo modelarjev, ki
bo vsak- dan od, 8.-17. ure na
igrišču Partizan v Markovcih v
organizaciji Aerokluba Ptuj.
Tekmovanje bo v kategorijah:
hitrostni modeli, akrobatski modeli,
ekipna dirka in zračni boj za pokal
Markove.
anc
vsem Članom avto moto društva ptuj
AMD Ptuj v skladu s svojim delovnim programom prireja 29. junija
1975 izlet in tovariško srečanje bratskih občin, ki bo tokrat v Cakovcu.
Srečanje bo v prijetnem okolju čakovske-okoUce, kjer je možnost tudi
ribolova, na' sporedu bodo rekreacijska tekmovanja, spretnostne vožnje za
ekipe posameznih društev, tekmovanja za mladino in drugo.
Za popestritev vsega pa bodo poskrt>ele domače godbe in folklorne
skupine. Vabimo vse člane društva, da se prijavijo za izlet v pisarni AMD
Ptuj, kjer prejmejo vse podrobnejše informacije, prav tako pa si lahko
nabavijo potrebne kupone za prehrano in pijačo.
Odhod prijavljenih članov z vozili bo ob 8. uri zjutraj izpred društva.
Vsem udeležencem želimo obilo prgetnega razvedrila.
anc
motokros
v brežicah
šegula peti
Na mednarodni dirki v Brežicah je
nastopilo 21 tekmovalcev iz
Madžarske, AVstrije, Italije, ZR
Nemčije, Danske in Jugoslavije.
Po odlični vožnji je Segula pristal
v skupni uvrstitvi kot najboljši
Jugoslovan na odličnem 5. mestu.
Zmagal je Madžar Nemec.
Kljub temu, da sta se Šegula in
Vesenjak v drugi dirki zaletela ter s
tem zamudila ponovno odlično
uvrstitev, je Šegula v prvi dirki
zasedel 4. mesto ter tako ponovno
dokazal pripravljenost in upamo, da
bo v dveh naslednjih nedeljah, ko
nastopa v Kutini in nato v Stični na
Dolenjskem skupno z Lackom na
državnem prvenstvu potrdil sposob-
nost in foi mo.
V nedeljo so prav tako nastopili
mtokrosisti mopedisti, kjer se je od
Ptujčanov najbolje uvrstil Simon
Habjanič, ki je v skupni uvrstitvi
dosegel odlično 5. mesto. Ostali
tekmovalci tokrat niso dosegli
zaradi slabe vožnje in težave z
motorji boljših uvrstitev. Ekipno je
AMD Ptuj zasedel 5. mesto.
19. kolo medobčinske
nogometne lige:
A - Makole: Videm I
Skorba:Markovd 2:1, Lovrenc;!
goznica 4:5, Stojnci:Grajena 3
Hajdina:Gerečja vas 8:0, Kidiii
vo: Partizan Ptuj 5:2.
B - Odigrati bi se morali
zaostali tekmi. Vendar se Domi
ni odzvala, da bi v Kidričevem
igrišču NK Aluminija odigrala z!
Zlato ličje zaostalo tekmo in
sodnik po 15 minutah čakal
odpiskal konec in je s tem
Zlatoličje 3:0 brez borbe. ,NK U
in NK Dravinja pa se menda ni
sporazumeli za odigranje zaost
tekme, kar bo morala razčis
tekmovalna ko misij a.-
Ivan Emeršiž
Šport
tednik - Četrtek, 19. junija 1975
stran 13
naša pisma
r--
ob 30-letnlci
osvoboditve
Letos mineva 30 let odkar smo
svobodni Tudi naši predniki, stari
jlovani, ki so 'pnšli na naše
ozemlje pred 1400 leti, so živeli tu
jamostojno in mirno. Imeli so
jvoje običaje. Med seboj so bili
tovariški in pravični. Sami so si
volili svoje kneze. Toda kmalu so
jim zagospodarili močnejši sosedni
narodi. Pod njihovim jarmom so
tiiiiveč kot 1000 let.
§ele leta 1945 smo Slovenci in
stali Južnoslovanski narodi pos-
tali zopet samostojni. Združili
sfflO se v socialistični Jugoslaviji.
Leta po vojni so bila težka. Mnoge
družine so zaman pričakovale, da
se vrnejo njihovi svojci iz gozdov,
iz taborišč, iz ječ .. .
potrebno je bilo obnoviti poru-
šeno domovino. Pri tem se je
najbolj izkazala mladina. Mla-
dinske- delovne brigade so gradile
rfoge, ceste,' mostove, tovarne .. .
Vsi smo se truj^ili, da bi bilo
življenje v svobodni domovini čim
lepše in srečnejše,
30 let živimo v svobodi. Delamo
sami zase. • Iz leta v leto si
izboljšujemo življenjske- pogoje.
Tuj d se ne smejo vmešavati v naše
delo. Mi poslušamo samo svoj^
tfavičnega voditelja TOVARI!^
filA!
Magana Koležnik,
7. raz.,
PO S Slov. Bistrica
NA ČEŠNJI
Hodila sem v drugi razred. Za
domačijo moje stare mame je
dozorela velika češnja. Vsak-dan
sem se gostila s sladkimi sadeži
Nekega dne sem povabila prija-
teljico na češnjevo poslastico.
Razpos^eni sva-splezali na drevo
in obtičali v vejah. Nazobali sva-se
sladkih češenj in hoteli z drevesa.
Prijateljica je bila spretna in
pogumna ter je srečno splezala z
drevesa, jaz pa se nisem upala
premakniti. Obšel me je tak strah,
da sem se tresla.'Na srečo je prišel
stari ata in si domislil,-kako mi bo
pomagal. Sam ni mogel na češnjo,
zato je pod njo nametal velik kup
slame. Poklical me je: »Irena,
sedaj na skoči!" Opogumila sem
se in skočila. Odnesla sem le nekaj
prask po obrazu, rokah in nogah.
Potem dolgo nisem upala na
iešnjo, čeprav so me vabili rdeči
sadeži. Pa sem nekoč le premagala
str^ in danes se samo nasmeh-
nem, ko se spomnim na skok v
globino.
Irena Hunjet, 6. b,
OS Gorišnica
ENAJSTO SREČANJE MLADIH V DJAKOVia
Lepa je beseda prijateljstvo, še lepše je, če se ta beseda tudi
uresnični, Pinigem osnovne šole Boris Kidrič, Kidričevo, seje ta beseda
uresničila. V torek zgodaj gutraj smo se z avtobusom odpeljali v Zagreb,
od tod v Slavonski 'Brod in prespali v Beogradu. Nalsednje jutro nas je
pot vodila na Kosovo in sicer prek Cačka, Kosovske-Mitrovice do Peči in
Djakovice. Sprejeli so nas gostoljubni domačini Pionirji iz Kidričevega
smo vsem pioniijem in drugim prenesli naše pozdrave in se jim toplo
zahvalilli za gostoljubje, ki so nam ga pokazali ob prihodu. Spoznali smo
mesto'in ijudi, videli kulturne spomenike in izmenjali tudi naša čustva,
prijateljstvo in ljubezen. Bilo nasje-mno^, iz mnogo mest Jugoslavije.
Podobnih srečanj prijateljstva si vsi še želimo, kajti s podobnimi
manifesta^ami bomo našli še mnogo prijateljev in še bolj krepili
enotnost in bratstvo med narodi naše domovine. Pozdravjam pionirje iz
Djakovice!
Mojca Eijavec,
7; C,, osnovna šola B. Kidrič, Kidričevo
KAJ VEM O TOV. TITU
25. maja praznujemo dva
praznika: Dan mladosti in Titov
rojstni dan. Tito se je rodil 25.
maja leta 1892 v Kumrovcu na
Hrvatskem. Bil je sedmi otrok.
Družina je bila revna. Ko je bil
večji, se je izučil za k^učavni-
čarja. Ko se je izučil, se je vpisal v
delavsko- organizacijo. Delavci so
spoznali njegove sposobnosti
Izbrali so ga za voditelja. Delovno
ljudstvo je vodil v narodnoosvo-
bodilnem boju. 25. maja mladina
vsako leto nosi pozdrave. Letos bo
praznoval svoj 83. rojstni dan.
Želim, da bi še mnogo let vodil
našo domovino.
Igor Rakovec, 3. a,
OS Majšperk
i>OSTAU SMO
ČLANI RK
Prejšnji teden je bil teden
rdečega križa. V šoU smo lepili
znamke, risali-zastavo. V četrtek
smo imeli na naši šoli proslavo. Po
proslavi smo dobili značke in
izkaznice. Postali smo člani RK.
Sklenili smo, da bomo pomagali
revnim ljudem.
Jožek Pogačar,
OS Ptujska-gora
MOJ BRATEC
Moj bratec je star komaj eno
leto. Ime mu je Boris. Imam ga
zelo rad. Tudi zunaj se igrava. Že
hodi, večkrat pa tudi pade.
Najrajši pa je na sončku in trga
rožice.
Zvonko Medved,
OS Ptujska gora
PO MLEKO
Sonce je pravkar vstajalo in s
prvimi žarki obsvetijevalo hišic<^
ki se je kot umita ogledovala v
žuborečem potoku.
Ko me je sonce požgečkalo po
glavi, sem hitro vstala, se oUekla,
pograbfla posodo za mleko in
o(&tela po gozdni stezi proti
majhni koči, kjer sem dobivala
vsako jutro mleka
Ko sem vstojala v hišo, me je
mleko že čakala Nalila sem si ga,
malo pokramljda z otroki in od^a
domov. Zdaj nisem tekla, ker bi
lahko padla in pdila mleka
,,Čakaj no, Jožica!" sem
zadišala za sabo droben ^as male
Irence.
,,Kje si pa bila? " sem vprašala.
„Nfi tudi nosinK) mleko," je
dejala. ,,Po mleko sem šla."
»Aha."
V gozdu se je igralo mnogo
otiok, ki so hodili po mleka
Hotda sem domov, an:q)ak
prijatelji so kričali vsevprek.
»Ostani, daj no, več nais bo,
lepše ba"
Ostala sem. Posodo sem si
shranila pod debd hrast Ker pa ni
nihče gledal, kam teče in kaj je
pod nogami, sem na3a čez deset
minut mleko polito po deh,
pokl(^c v potoku, posoda pa se
je kotalila po Ileh.
,Joi, kdo je to storil sem
obupano zakričala.
je, Mitja," je v grozi
zavreščala Irenca, ki se je bala, da
ne bo tepena.
Jaz že ne, smrklja, smrkava, ti
si!''
„Jaz Šem bila na drevesu, da
veš."
»Jaz pa sem se dciil za dreva"
»Točno je tako, kot je povedal,
ampak ko je bežal, je v na^id
zadd z nogo ob posodo," je
povedala Špda.
„Vsi ste krivi, prav vsi, mleko
prosit, takoj!" sem zakričala.
,J)rugače bom tepena doma."
Mso sli po mleka posodo so mi
pobrali in se mi opravičUi Potrta
sem odšla domov in povedala, kaj
se mi je zgodila Mama ni lekla
nič, le jezna je bila. Nfidve s sestro
pa sva jedli tisto jutro čaj in
marmelado na kruhu, mleko pa so
jedle muhe..
Od tistega dne sem hodila po
mleko po drugi stezi in izogibala
sem se otroških iger in otrok v
jutranjih urah.
Jožica Levanič,
7. b, OS Tone Žnidarič,
Ptuj
EKSKURZIJA
VPREKMURJE
Torek je. Dež Uje kakor iz Škafa.
Slabe volje sem. „Le kakšno bo
jutri vreme? Le kako bomo odfli
v takem vremenu na dol^
pričakovano in zadnjo ekskurzijo
v tem šolskem letu?
Toda jutro je bilo brez dežja.
Odpejjali smo se ob 6. uri izpred
šole. V polnem avtobusu je
zavladalo veselo razpoloženje.
Naše voditeljice so bile tovariSce
razredničarke. Ob sedmi uri smo
že prispeli v Ljutomer, kjer nas je
pozdravil dež. Po kratkem o^edu
mesta, smo oddrveli proti lepemu
Preknuiju.
Ob osmi uri smo se ustavili v
Veliki Polani, v rojstnem kraju
lasatelja Miška Kranjca. V
prenovljeni hiši je bil v letih
1934-1935 sedež ljudske pravice.
Ob 40-letnici ljudske pravice so
razstavili ti^ in knjige iz tedanjih
časov. Očuvana je tudi večina
pisateljevih rokopisov. V Polani je
tudi spomenik padlih herojev v
NOB.
V	Turnišču smo si ogledali
cerkev iz 14. stoletja, ki jo v
sprednjem delu restavrirajo. Sto-
smo še v grobnico, ki je v
cerkvi V njei so bili pokopani
gro^e okrog 1864. leta.
Nato nas je pot vodila skozi
Lendavo do prijetne vasice
Bogojinei, kjer smo si ogledali
Plečriikovo cerkev in v njej Križev
Et, delo našega znanega umetni-
profesoija Janeza Mežana,
Po utrudljivem popotovanju
smo prispeli v Martjance, kjer nas
je že čalulo kosilo, ki smo ga z
velikim tekom pospravili. Ko smo
si nabrali novih moči, je sledil
odhod.
Peljali smo se mimo hotela
Carda v Miursko Soboto. Po
ogledu Murske Sobote smo krenili
v Radence, kjer smo se seveda
okrepčali z radiisnsko slatino. Nato
smo i^ali mini-golf, se kopali,
dremali v parku in s tem pc^asi
zaključevali našo ekskurzijo.
Okrg 18.30 je sledil odhod iz
Radenc proti Ptuju.
V	avtobusu se je spet zaslišala
pesem in veseli živžav.
Že se je tema spuščala na
zemljo, ko smo prispeli v Ptuj. Bili
smo precej utrujeni, kajti za nami
je ostal naporen, vendar lep in
nepozabljen dan na zadnjo šolsko
ekskurzijo v tem šolskem letu.
MERLIN KOLAR,
7. e, OS ,,T. Žnidarič",
Ptuj
KMET
Kmet ima čez vse leto dosti
dela. Tudi pozimi ga ne zmanjka.
Krmiti mora živino in skrbeti,
kako bi čimbolje gospodaril. Sedaj
imajo večji kmetje že stroje, da
jim gre delo lai^e, saj ni dovolj
Hudi za ročno obdelovanje.
Spomladi imakmet mnogo dela z
vinogradi. Komaj to nar^i, začne
z oranjem. Potem lahko posadi in
poseje semena. Veliko aelo čaka
kmeta, ko se začne košnja. To
traja kar do jeseni. Največje
veselje je, če mu pridelki dobro
obrodija Tako ima delo najbolje
poplačano.
Marinka Smole,
2. raz., L^oije
KAKOR REKA...
Gaudeamus i^tur je ponovno zaživel po ptujskih ulicah. Nadobudni
maturanti ptujskih srednjih šol smo šli zadnjič skupaj po naši stari
Petovii ter v mali črni krsti nesli štiriletnega kolega - cvek. Obiskali smo
^iole, podjetja, ki so nam finančno pomagali pri maturantskem plesu, in
potem smo odšli v šolo, da predamo ključ zelencem, S solidno kroniko
smo se poslovili od profesoi^ev, ki so štiri leta dvomljivo majali z glavami
nad našim (ne)znanjem.
Okrog 14. ure smo stali sredi dravskega mostu in peli otožno pesem.
Velik cvek je že bil v plamenih, gorela je tudi krsta.- Naša pesem je
postajala tišja.. . Misli so se vračale nazaj v tiste -prve dni, potovale so
skozi vsa štiri leta. Sežgali smo in vrgli v Dravo ure »cvikanja" in tihih
kletvic. Zadržali smo solze, se ponovno prijeli za roke in si zapeli, kot da
bi bil ves svet naš.
Toda vsak' je v tej prešerni družbi začutil, da se poslavlja od
brezskrbne mladosti,-da je pred njim še pot, pot v življenje - dolga in
nemima kakor reka .,.
_SILVA ČEH
14. stran
tednik - Četrtek, i9. junija 19,
IfEDNiK - Četrtek, I9. junija 1975
stran 15
16- stran
tednik - ČETRTEK, 19. junija 197$
Markovski kopjaši na »Kmečki ohceti 75"
Poleg tradicionalnega ptujskega kurentovanja so si markovski kopjaši
utrli pot tudi na Ijubljanslco' Kmečko ohcet, ki se vsako leto prireja v
Ljubljani zadnje dni meseca maja. TUdI a letošnji Kmečki ohceti so plesali'
markovski kopjaši.
Naj vam jih tokrat pob liže predstavimo:
Od leve proti desni stojijo - Tine Mikša, Jože Slana, Milan Kostanjevec,
Janko Strelec, Stanko Meglič, Tonči Golob in Vlado Markovič. Od leve
proti desni' čepijo - harmonikar Tine Kline, klarinetist Janko Horvat,
trobentač Janez Begak in basist Stanko Horvat.
To so, kot se temu pravi, fantje od fare, predvsem takrat, kadar stopijo
v strumni kopjaški ples. Ne moremo si zamišljati tradicionalnega ptujskega
kurentovanja, če na celu povorke ne bi bilo markovskih kopjašev.
Ker že vsa leta opažamo, da so v skupinieni in isti fantje, so le ti
medtem časom že skoraj vsi postali možje - le dva sta še fanta, Stanko in
TončL Najstarejši med njimi je Jože, ki pa mu ni videti let, predvsem takrat
ne, ko dobi v roke kopje in ko si pripne trobojnico in pušelce. Ko sem pred
dnevi nekoliko pobrskal po svojih zapiskih sem ugotovil, da je Jože Slana
edini med njimi, ki je preplesal že vsa dosedanja ptujska' kurentovanja.
Jožeta že moramo zadnja leta nekoliko nagovaijati in prositi za sodelovanje
- saj veste,'leta so že tu. No, Jože seje dal še vedno pregovoriti.
Poleg številnih gostovanj doma so si naši kopjaši utrli pot tudi izven
meja naše domovine. Pred leti, ko je naša plesna folklorna skupina gostovala
v Deutschlandsbergu v sosedni Avstriji, smo poleg ljudskih plesov in pesmi
predstavili tudi nekaj ženitovanjskih običajev z našimi kopjaši.
Za poskočne viže običajno poskrbi ansambel ,,Dobri prijatelji", kije v
glavnem njihov stalni spremljevalec. Tudi ti razmišljajo, da bi si nadeli novo
ime: „Kopjaši".	^^^^^ KOLARiC
V Ptuju ustanovljen klub značkarjev
Prvega sestanka značkarjev v Ptu-
ju se je udeležilo le devet ljudi,
čeprav lahko z gotovostjo trdimo,
da je v Ptuju in drugod precej ljudi,
ki imajo doma že nekaj sto značk,
obeskov in drugega. Pobudo za ta
sestanek je dal Tomislav Kolar iz
Ptuja. Našim bralcem in zbiralcem
značk, okrakov, itd. želimo posre-
dovati nekaj najvažnejših sklepov
tistih, ki so prvi zaorali ledino na
tem področju. Izvoljen je bil prvi
odbor, ki ga sestavljajo Tomislav
Kolar kot predsednik, Sandi Rajh
kot tajnik, Alojz Jakomini blagajnik
in Marjan Vnuk, iz Ivanjkovec pri
Ormožu, kot član.
Z namenom, da bi se zbiralci
značk, okraskov, numizmatiki in
sploh vsi, ki zbirajo kakšne prei
mete (ne samo značke) med sek
spoznali, bo odslej vsak prvi torek,
mesecu sestanek značkaijev v Eko,
nomski • šoli v Ptuju, in sicer oj
19. uri zvečer. Vsi, ' ki zbiratj
značke in drugo, vabljeni. S seboj
prinesite' značke, ki jih želite zame,
njati, pokazati drugim zbiralcem
značk itd.
Razumljivo, da so na te sestanki
značkarjev vabljeni zbiralci tudioii
drugod, zlasti iz Ormoža, Kidričeve,
»a, Majšperka, predvsem pa mlai
cr so značke šele pričeli zbirati. V*
obveščamo, da bomo v Tedniku 04
časa do časa objavljali novosti v
zvezi z zbiranjem in zamenjave
značk, obeskov in drugega. F. E
Zbiralci značk, ki so se udeležili
prvega srečanja v Ptuju
Foto: F. H.
RAČKE - RIBIČI
Ob ribniku v Podlehniku bo 1
nedeljo, 22. junija že dru?
tradicionalno tekmovanje slovenski},
novinarjev, fotoreporterjev in TV
snemalcev v športnem ribolovu
Pokroviteljica srečanja je Kreditm
banka Maribor.	MC