SLOVENSKI VRSTNIK CELOVEC SREDA 20. JAN. 1988 Letnik XL!!I. Štev. 3 (2363) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 300 din P. b. b. Eksperti imajo spet besedo: 22. januarja novi „vrh"! Predstavnikom koroških Slovencev je pri razgovorih s predstavniki koalicijskih strank SPO ai OVP pretekli petek popoldne v parlamentu na Dunaju uspelo Prenesti šolsko vprašanje spet *ja strokovno-pedagoško plat! Ze prihodnji petek, 22. januarja 1978 se bo pri ministrstvu za Pouk in umetnost sestala posebna skupina izvedencev, v katerem bodo sodelovali isti ^astopniki koroških Slovencev "i celovške univerze, ki so sode- lovali že v zvezni strokovni komisiji. Na podlagi vnesnega poročila naj bi našla skupno rešitev odprtih spornih vprašanj. Dejstvo, da je jasno odklonilno stališče zastopnikov koroških Slovencev ter širokega solidarnostnega gibanja po vsej Avstriji in v številnih državah Evrope proti vsakršni ločitvi otrok po jezikovnih kriterih prisililo koalicijske stranke na zvezni ravni na ponovne razgovore na ravni strokovnjakov, lahko Slovenci štejemo za uspeh. Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser je po razgovorih s šefom socialističnega kluba v parlamentu dr. Fischerjem in mag. Schafferjem, ki je v OVP frakciji v parlamentu pristojen za šolska vprašanja izjavil, da so pogovori potekali v konstruktivni in dobri klimi. Osnova razgovora pa je bilo vmesno poročilo zvezne strokovne komisije in ne takoimenovani „pedagoški (&;//'Zva/cZ ve//^ov.sA;ega o A: ra/a ocen/n/e/o na.sta/o 'S/tnacZ/o. A/nd//a /e oprav//ena, /avno.s//.so /o te dn/pred.s/a-p/// n/en avtor dr. 77;//7 Traar, vod/a po/zvedovan/a dr. Franc IVeden/g /n d/re&tor tovarne Od/r d/p/. /nž. Fe//A.s lV/e.ser. /z/d anAete s/cer v /n.stv/; ne preseneča, ,sa/ /e ddo že od den/ons/rae///' redr.sA/7/ de/avcev zaznat/ .s/roAo podporo /z v.sega o A ra/a, A//;;/) ternt/ pa v.sa/ po.sarnezn/ rezn/tat/ oč/tno raz-^nr/n/o do/očene odgovorne po//t/čne Aroge. Prebivatstvo: Obir mora deiovati! ! . ! ' , Pri anketiranju mnenja so se poizvedovaici osredotočili Predvsem na vprašanja, kako Prebivalstvo ocenjuje gospodarsko situacijo tega področja. konkretne predloge za zaščito okolja, ki jih je s posebnim projektom vložila tovarna Obir, kaj meni o izjavi deželne vlade, da Obirju ne odobri subvencij, ter o posledicah morebitnega zaprtja tovarne na Rebrci. Kakor je to za take pozvedbe ntnjenja potrebno, so se tudi Pri sestavitvi te študije držali kriterijev, delali so po metodi naključnostnega vzorca, ljudem niso posredovali še dodatnih informacij, temveč so hoteli od njih zvedeti, kaj osebno mislijo. z^e ob ovrednotenju prvih rezultatov ankete moremo ugotoviti, da je prizadetost Prebivalstva v velikovškem okraju zelo velika, da se skoraj 90 odstotkov boji katastrofalnih posledic, ki bi jih "neto zaprtje tovarne. Na splošno lahko ugotovimo, da se prebivalstvo boji izgube delovnih mest, saj je prav velikovški okraj tudi uradno (npr. v statistikah delavske zbornice) priznan za nerazvit okraj, ki ga nikakor ni mogoče primerjati npr. z beljaškim, kjer je industrijski razvoj dosti močnejši in se predvsem zaradi povečane izgradnje prometnih zvez obetajo tudi še namestitve novih podjetij. Zatorej je velikovški okraj tudi po mnenju prebivalstva navezan na vsako posamezno delovno mesto. In prav v tem sklopu je zanimivo, hkrati pa tudi značilno, da je kar 80 odstotkov povprašanih (od vsega 297) predvsem iz gospodarskih razlogov za to, da se proizvodnja v Obirju nadaljuje tudi pod sedanjimi pogoji. To pa prav gotovo ne pomeni, da se prebivalstvo ne bi zavedalo pomena varstva okolja, toda delovna mesta so gotovo najvažnejša. Seveda pa je med prebivalstvom veli-kovškega okraja prisotna tudi želja po ukrepih za zaščito okolja, saj se je 87 % povprašanih izreklo za ukrepe za zaščito okolja pri tovarni celuloze na Rebrci, skoraj isti delež pa zagovarja tudi delitev stroškov za sanacijo. To pomeni, da pretežna večina zahteva, da bi morala deželna vlada podpreti projekt Obirja s subvencijami in ugodnimi krediti vsaj v isti meri kot druge tovarne iste stroke. 90 % anketirancev namero deželne vlade obsoja. Zanimivo je tudi dejstvo, da pri tem vprašanju razlika odgovorov v odstotkih med Železno Kaplo (100 % obsoja izjavo) in bolj oddaljenimi predeli okraja bistveno ne niha. Znatnih razlik tudi ni zapaziti med pripadniki različnih strank, pa tudi med povpra-šanci, ki se ločijo po jezikovni in narodnostni pripadnosti. Pretežni del povprašanih meni, da mora Obir dobiti podpore iz javnih sredstev. Pa tudi pri tem vprašanju ni razlik med pripadniki posameznih strank, nekoliko jasnejša pa postaja med anketiranci, ki govorijo doma samo slovensko (za podporo 96 %), oba jezika (82 %) ali pa samo nemško (63 %). Zanimivo: celo 46 % samo nemško govorečih ugotavlja, da ima dejstvo, da je Obir v slovenski lasti, pri odločitvi deželne vlade vsaj določeno vlogo, medtem ko jih le 38 % to zanika. Očitno pa - za ,.koroško klimo" nič kaj nenavadnega -se je prav ob statističnih podatkih o jeziku, katerega se povprašanci poslužujejo v najožjem krogu, razvnela polemika s strani politikov. Namesto, da bi z veseljem pozdravili rezultat, da 86 % anketirancev pozdravlja prizadevanja politikov vseh strank iz okraja, so se obregnili ob dejstva, da so določena vprašanja razčlenili tudi po kriteriju, kateri jezik uporabljajo. Ne bi hoteli trditi, vendar ta polemika že kaže v smer pravilnosti tistih odgovorov, ki vprašanje lastništva tovarne postavljajo v tesno povezavo z odklonitvijo subvencij s strani deželne vlade. Tako je reprezentativnost študije že pri tiskovni konferenci začel osporavati kapel-ški župan Haller, čeprav ji to vsi priznavajo. Še bolj pa preseneča, da je deželni tajnik SPO Ambrozy dan za tem blatil študijo kot manipulirano. K temu ga je verjetno vzpodbudilo mnenje 41 % ljudi, da bi morala politične konsekvence zaprtja Obirja nositi SPO. Še posebej to čudi, ker se sicer SPO tudi sama vedno označuje za tisto stranko, ki na Koroškem nosi odgovornost. Drži, da bo za reševanje Obirja potrebno prizadevanje vseh političnih dejavnikov, ne samo SPO, toda ta je imela že v deželni vladi možnost, da bi s svojo večino sklenila odobriti tovarni Obir iste subvencije kot drugim podjetjem. To bi bilo - kot dokazuje tudi študija - v interesu vsega okraja, ki še kako potrebuje vsako posamezno delovno mesto. Andrej Mohar zeHstoffabrik — tovarna ce!u!oze geseDschaft m. b. h. / družba z o.j., a-9133 miktauzhof / miktavčevo, rechberg / rebrca tetefon (0 42 38) 504, telex 42 2352, 42 2729 zelob a, teiefax 04238 / 504-39 Potom na WaHstreetu — postedica computerske inteMgence STANKO NACHBAR Viharni dogodki na mednarodnih tržiščih deinic -predvsem na borzi v New Yorku - so 19. oktobra lan-skeg leta obogatili zgodovino borze za nov „črni dan". Tečaji delnic so se zrušili. Njihovi lastniki so čez noč zgubili več milijard šilingov. Po vsem svetu so imele delnice najuspešnejših podjetij nenadoma samo še polovično vrednost. Skoraj vse borze je prizadel hud udarec. Dow-Jones-Industrial-Average (Dow-Jones-In-deks) — merilo za trenutni gospodarski položaj 30-ih najvažnejših industrijskih koncernov - se je od začetka leta do 25. avgusta zvišal za celih 43 odstotkov in tako z 2.722,42 točkami dosegel zgodovinski maksimum. Komaj osem tednov pozneje - na „črni ponedeljek" - se je ta indeksna vrednost znižala na 1.738,41 točk, torej za več kot 36 odstotkov, kar obenem predstavlja največjo vrednostno izgubo vseh časov. Vzroki za to razvrednotenje so bili: # ponovno padanje ameriškega dolarja # visok trgovinski deficit ZDA # padajoči mednarodni nivo obresti ter # naraščanje cen surovin, predvsem zlata, srebra in nafte. Važno vlogo pri tem „crashu" pa so igrali tudi computerji. Odkar imajo upravičeni udeleženci na borzi (brokerji) možnost, izraziti svoje želje na trgu direktno preko computerja in zaslona in odkar ponudbo in povpraševanje na borzah usmerjajo skoraj izključno le še obširni computerski programi, ima hausse in baisse (naraščanje in padanje teča- jev) v ekstremnih situacijah svojevrstno dinamiko. V te computerske programe so vgrajeni svarilni signali za prodajo delnic, imenovani „Stop-Loss-Orders". Pri določenem padcu nekega tečaja avtomatično aktivirajo takoimenovani „SELL"-pro-gram za prizadete delnice. Computer se sam po sebi vključi v borzo in jih proda po trenutnem nizkem tečaju. S tem prepreči še večjo izgubo prizadetega delničarja. To elektronsko nadzorovanje gibanja tečajev na borzi je znano tudi pod pojmom ..program trading". Tako se je odigravala tudi ..katastrofa" na „črni ponedeljek", 19. oktobra 1987. Ob določenem padcu tečajev delnic nekaterih delniških družb so se sprožili ti prodajni signali in na stotine computerjev je avtomatično v pravem tekmovanju vdrlo v borzo. Prvi so nezaželene delnice prodali še po trenutno notiranih tečajih, vsi drugi pa so zaradi pre-plave trga z delnicami potisnili tečaje v globino. Sprožili so se novi „Stop-Loss-Orders" drugih delnic in avtomati so delovali dalje. Tečaji so padali naprej. S tem elektronskim zniževanjem so se sprožili ..Stop-Loss-Orders" celo tistih delnic, katerih tečaji so bili previdno nizki. Trg je tonil v delnicah. Rezultat je znan: skoraj 20 odstotkov izgube indeksne vrednosti v enem samem dnevu - za delničarje prava katastrofa. Še večjo katastrofo je - spet - preprečil človek. Tisti brokerji, ki mišljenje še niso podredili strojem, so zaustavili ..elektronski vrtiljak" tako, da so te delnice, ki so jih poprej computerji avtomatično vrgli na borzo, pokupili za prave razprodajne cene. Navadno so odločitve s pomočjo computerskih tehnologij boljše od človekovih, a „polom" na črni ponedeljek - ki ni izoliran borzni pojav - odločitve v nepredvidenih povzročijo neracionalne in nam priča, da elektronske ekstremnih situacijah lahko nezaželjene dogodke. Frankfurt ! Comfnerzbank index 2200 Mew York SCO!) London FT-SE 100 share index 2500 ToKyo NiMet average 27 000 Singapore Straits Times index 1500 . AustraHa 2400. 21 , , /zvzefo /z; Getv/nn 7 7/87, sfran 98 Kreditna boniteta: Avstrija na 9., Jugosiavija na 59. mestu Dvakrat letno okrog 100 mednarodnih bank oceni kreditno sposobnost različnih držav sveta. Od 109 držav zavzema prvo mesto Japonska, sledijo pa ji ZR Nemčija, Švica, ZDA, Nizozemska, Velika Britanija, Kanada in Francija. Na devetem mestu je Avstrija, deseta pa Norveška. Na predzadnjem in zadnjem mestu sta Uganda in Severna Koreja. Jugoslavija je na59. mestu. To pa je bilo še pred sporočilom, da v naslednjem času ne bo odplačevala dolgov v doslej predvidenem obsegu. To pomeni, da se bo njeno mesto na tem seznamu ob prihodnji razvrstitvi gotovo bistveno poslabšalo. Med socialističnimi državami Vzhodne Evrope je na najboljšem, 22. mestu Sovjetska zveza, DR Nemčija na 28., Češkoslovaška na 35., Bolgarija na 39., Madžarska na 40., Romunija na 58. in Poljska na 82. mestu. K. S. Eko - hranilna knjižica Neka velika za-hodnoavstrijska hranilnica bo v kratkem nudila svojim strankam t. i. „eko-hranilno knjižico" in „eko-kredit". Kratica pomeni ekologijo. Banka hoče s tem obdelati zanimivo tržno področje in uvesti ugodnost, ki je doslej denarni zavodi še niso nudili. Po nekaj letih vplačevanja na to hranilno knjižico bo banka nudila varčevalcu ugoden kredit za ekološko smiselne investicije. Tovrstno varčevanje namenjeno v prvi vrsti privatnikom in manjšim ter srednjim podjetjem, za katere akcije kot npr. ponudbe Ekološkega sklada niso predvidene. fdeja, ki je morda zanimiva tudi za naše denarne ustanove? Zunan ja trgovina Avstrija-Jugosiavija v prvem poiietju 1987 Po podatkih Avstrijskega statističnega urada je celotna zunanja trgovina Avstrije s socialističnimi državami (države Comecon, Albanija, Jugoslavija, Kitajska, Kuba, Sev. Koreja, Mongolija, Vietnam) v prvem polletju 1987 dosegla presežek v višini 2,8 milijarde šilingov. V istem obdobju prejšnjega leta je ta presežek znašal samo 1,6 milijarde šilingov. Medtem, ko je v prvem polletju 1986 Avstrija v menjavi z državami Comecon (Sovjetska zveza, Madžarska, Češkoslovaška, DR Nemčija, Bolgarija, Poljska, Romunija) zabeležila pri-mankljaj v višini 0,9 milijarde šilingov, se je le-ta letos spremenil v presežek 1,3 miljarde šilingov. Uvoz iz teh držav se je letos znatno znižal, nižji pa je bil tudi izvoz. V ostale socialistične države se je avstrijski izvoz z izjemo Jugoslavije precej znižal, uvoz iz teh dežel razen Jugoslavije pa je narastek Zunanja trgovina med Avstrijo in Jugoslavijo se v podrobnosti izraža takole: UVOZ iz Jugoslavije IZVOZ v Jugoslavijo v 1.000 šil. v 1.000 šil. 1. polletje sprememba 1. polletje sprememba živila pijače, tobak surovine goriva, energija žival, in rasti, olja kemični izdelki obdelovani izdelki stroji / vozila drugi dovršeni izdelki drugi izdelki 1987 1986 179.007 163.694 6.627 11.737 134.707 109.320 442.301 444.205 3.105 2.440 131.273 165.879 471.714 569.178 262.657 256.672 177.433 198.961 304 138 v% 1987 + 9.4 55.768 - 43,5 5.728 + 23.2 356.763 - 0,4 38.842 + 27.3 2.416 - 20,9 589.233 - 17.1 1,003.206 + 2,3 871.513 - 10,8 147.484 + 47,8 739 1986 V % 49.916 + 11,7 3.971 + 44,2 395.104 — 9.7 48.969 — 20,7 2.177 + 11.0 606.311 — 2,8 1,015.718 - 1-2 850.595 + 2,5 179.939 — 18,0 68 + 986,8 Skupno 1,809.098 1,922.224 - 5,9 3,071.692 3,152.768 - 2,6 Nauki iz Boroveh Mag. MIRAN BREZNIK Kot je znano, se slovenski zadružni sektor na Koroškem nahaja v zelo kritičnem stanju. Ena izmed naših posojil-nic, ki jevpreteklosti uživala ugled zelo aktivne banke, je čez noč postala črni madež slovenskega gospodarstva na Koroškem. Dobro obveščeni govorijo o kreditnem izpadu kakih 85 milijonov šilingov, ki ga je večinoma povzročila nelikvidnost 8 kreditirancev.. Sicer odgovorna človeka sedita v priporu in čakata sodbo in tudi v upravnem odboru v Borovljah se je marsikaj spemenilo, le v celovški centrali je ostalo vse pri starem. In to kljub prepričanju, da po katastrofi v Borovljah ne more biti več nobena stvar taka kot je bila. Ob dogajanjih v Borovljah se seveda postavlja vprašanje, kako je sploh moglo priti do zloma? Resje, da so zdaj ob dejstvu, da je bilo v Borovljah nekaterim poslovnim genijem mogoče zadružno banko v najkrajšem času spremeniti v svojevrsten fevd, v katerem je bilo vse dovoljeno, kar je služilo njihovim interesom, vsi zaprepadeni. Res pa je tudi, da je revizijski oddelek pri zvezi že od leta 1983 naprej neštetokrat-in zgleda zaman - opozarjal na kritični razvoj v Borovljah. Teli opozoril odgovorne osebe, iz katerihkoli razlogov, oči-vidno niso jemale preveč resno. Tako je minil dragocen čas, čeprav je hiša že tlela. In znana zgodba se je zopet ponovila, ko so se nekateri opekli najbolj zato, ker nihče -seveda iz taktičnih razlogov * ni hotel pravočasno ukrepati V tej zvezi pa se moramo vprašati, kaj je z odgovornostjo, še posebej ko vemo, da so nekateri odborniki vedeli, da se bliža gospodarsko-linan-čna katastrofa, pa niso povedali oziroma niso storili, kar bi morali. Pri tem je seveda treba upoštevati, da je vodstvo PoBo nasedlo nekaterim trgovcem, ki so z lažnimi računi in bilancami izkazovali pozitivne rezultate. Kljub temu ni mogoče mimo ugotovitve, da bi poslovodni in pozneje kontrolni organi, ko so posli prekoračili običajni obseg, morali posvetiti večjo pozornost in pravočasno ukrepati. Bilo bi zares katastrofalno, če bi vodstvo posojilnic sklepalo posle, ne da bi vedelo, kaj dela. Spričo dejstva, da so trgovcu Kocku odobrili kredit v višini 30 milijonov šilingov, čeprav je bil njegov letni promet znatno nižji, pa moramo dvomiti, če so bančniki res vedeli, kaj delajo. Sicer drži, da je bistvo ekonomije tveganje in tveganje je igra, kjer lahko pridobiš ali izgubiš. Realno gospodarstvo vedno vsebuje tudi elemente rulete. Za take elemente pa naj v bančništvu ne bi bilo prostora. Banke morajo vedno poslovati po načelih bančne ekonomike (varnost, likvidnost, rentabilnost in inovativnost). Smisel in cilj delovanja pa naj bi bilo povečanje gospodarske učinkovitosti. Seveda, če hočemo imeti tudi mi tak sistem, je treba zato najprej ustvariti pogoje. To že zaradi tega, ker je v sedanjih razmerah seveda težko pričakovati potrebno učinkovitost našega bančnega, pa tudi zadružnega sektorja. Sedaj se ravno pripravlja sanacija posojilnice Borovlje, -vodi jo Raiffei-sengarantiegesellschaft (RGG) - mnoga vprašanja pa so še vedno odprta. Raif-feisnova garancijska družba je sicer pripravljena pomagati, ampak samo pod določenimi pogoji. Ti pa vsi temeljijo na ekonomskih principih. Tako vsota 32 milijonov šilingov, ki jo je Zveza slo- venskih zadrug dobila menda že v decembru lanskega leta, ne predstavlja darilo Raiffeisna, temveč dolg, ki ga bo morala zveza v primeru pozitivnega delovnja povrniti. Sicer gre za brezobresten kredit, vendar je računati, da bo odplačilo trajalo najmanj pet let. Spričo problemov, ki izhajao iz spremembe Zakona o kreditnem gospodarstvu - predvsem zahtevek zvišanja lastnih sredstev do leta 1996-je situacija vse prej kot spodbudna. To pa še ni vse. Da bi bilo poslovanje zveze in posojilnic v bodoče brezhibno, si hoče RGG zagotoviti tudi kontrolo nad poslovanjem naših bank. Poleg lastne revizije, ki naj bi vsako četrtletje pregledala poslovanje posojilnic in zveze, bi torej obstajala še dodatna zunanja kontrola s strani Raiffeisen. Kot zgleda, pa bo prišlo tudi do večjih organizacijskih sprememb slovenskega zadružnega sektorja. Posojilnice, ki so dosedaj delovale samostojno in tudi same odgovarjale za svoje bančne posle, se bodo morale v prihodnosti združiti v večje enote; celo zlitje vseh posojilnic z zvezo samo je ena izmed možnih variant. Posledice so gotovo boleče, iz ekonomskega vidika gledano pa ni drugih možnosti, saj se bodo naše banke lahko uveljavile samo tedaj, če se bodo nekatere stvari spremenile. Že samo predpisi novega Zakona o keditnem gospodarstvu zahtevajo spojitev zveze z lokalnimi posojilnicami, ker bi bilo samo tako možno povečati skupno vrednost kreditnih linij. Kar se tiče težav, ki so obstajale v zvezi s kršitvijo obstoječih deviznih predpisov, je bila narodna banka pripravljena spregledati devizne prekrške, ki jih je zagrešila zveza. Omenil sem že osebne interese, ki so v veliki meri prispevali k izpadom v Borovljah. Vprašanje, ki se sedaj postavlja, je, mar niso razmerja pri zvezi sami omogočila in pospešila tak razvoj? Če pregledamo naše odbore, opazimo, da v njih sedijo večinoma ljudje, ki, sami vodijo kako podjetje, obrt ali pa kmetijo. Problem, ki lahko ob tem nastane, je, da se sicer vsak po svoje skuša posluževati zadružne banke, ne da bi istočasno tej ustanovi tudi služil. Tako je bilo v preteklih letih mogoče, da so nekatere posojilnice upravljali bolj dolžniki kot upniki. Isto velja seveda tudi za neformalni vpliv naših političnih organizacij na zadružni sektor. Označujejo jih egoi-zmi, intrige, strankarstvo. Ker manjka tudi presojnosti. je velika možnost, da se vprašanja prerazporejanja dohodka in s tem oblasti rešujejo tudi s pritiski političnih strank (organizacij). Ravno naša razdelitev v dva politična tabora je gotovo prispevala k temu, da zadružne banke svoje vloge niso mogle zadovoljivo opraviti. Zato poslovanje naših bank ni izhajalo iz ekonomske učinkovitosti, marveč bolj iz načel zasebnih in političnih interesov. To so dejstva, s katerimi se moramo soočiti, čimprej tem bolje. Ker samo „šcn-kan" denar nas ne bo rešil iz sedanje situacije. Saj živimo tudi v času, ko je pomembnejše znati kot imeti. Zato se bodo naše slovenske banke lahko uveljavile samo tedaj, če bodo nudile kakovostne bančne storitve. Najrazličnejšim potrebam svojih strank pa bodo naše banke lahko zadostile samo tedaj, če bodo kadrovsko dovolj usposobljene. To pa pomeni šolanje že zaposlenih in pridobivanje novih bančnikov. Vendar tudi samo izobraževanje ne bo zadostovalo. Odpraviti bo treba dosedanji vpliv političnih skupin na poslovanje naših bank. Japonci napovedujejo nov razmah svetovne trgovine Nasplošno je treba reči, da so poslovodje v Borovljah in kontrolni organi v Celovcu ravnali zelo neodgovorno. Tako je boroveljska posojil-aica v zadnjih letih razpolagala z velikimi denarnimi sredstvi, saj je delež depozitov v strukturi bančnih virov 2elo hitro naraščal. Temu primerno se je povečalo tudi kreditno poslovanje. Vlaganje prostih sredstev pa ni oiio posrečeno. Zgleda, da se odgovorni tudi niso preveč Potrudili: tako so nove kredi-j*rance poiskali kar v ožjem krogu sorodnikov in jih primerno obdarovali. Da med sorodniki velja zaupanje, je morda samoumevno, da se to Zaupanje razširi tudi na kori-že ne več. Da v takih razmerah ekonomska logika odpove, ni trega poudarjati. Obseg svetovne trgovine se bovprihodnjem letu povečal za 4,1% v primerjavi z letošnjim letom. To pozitivno napoved je dala japonska organizacija JETRO (Japan External Trade Organiza-tion), specializiran raziskovalni center, ki se že desetletja ukvarja s statističnim ugotavljanjem razvoja zunanje trgovine. Skupno bo obseg menjave prihodnje leto dosegel 2.720 milijard dolarjev, oziroma v nominalni vrednosti, 12,9% več kakor v letošnjem letu. Najmočnejši razvoj bomo po mnenju japonske znanstvene ustanove zabeležili pri uvozu blaga v smeri proti Evropski gospodarski skupnosti in Japonski. Sama evropska dvanajstecira naj bi prihodnje leto uvozila za 1.060 milijard dolarjev blaga, kar je za 15,3% (po nominalni vrednosti) več kakor v letu 1987. Izvoz iz dvanajsterice pa naj bi bil nekoliko manjši in naj bi dosegel 1.040 milijard dolarjev, kar pomeni, vedno po nominalni vrednosti, povečanje za 16,6% v primerjavi z lanskim letom. Če upoštevamo skupaj izvoz in uvoz. bo EGS prispevala kar 51,3% od celotne svetovne trgovine. Kaj pa Japonska? Strokovnjaki JETRO napovedujejo, da se bo njen presežek v zunanji trgovini, ki naj bi v letošnjem letu znašal 105,6 milijarde dolarjev, skrčil na 97,9 milijarde. Izvoz bo narastel samo po nominalni vrednosti, in sicer za 8,7% na 246,5 milijarde dolarjev, po realni vrednosti pa bo ta postavka dejansko za 1,1% manjša kakor letos. Uvoz pa se bo nasprotno povečal tudi po realni vrednosti in sicer na 148,6 milijarde dolarjev, kar pomeni porast za 22,6% po nominalni in za 10,3% po realni vrednosti. To bo tretje leto zapovrstjo, ko bo Japonska beležila ..realno" nazadovanje svojega izvoza. Združene ameriške države pa bodo vsled nadaljnjega nazadovanja vrednosti dolarja v prihodnjem letu povečale svoj izvoz za 18,2% po realni vrednosti. ZDA bodo zopet prevzele prvo mesto na spisku največjih svetovnih izvoznikov in sicer V tolikšni meri, da bodo same prispevale skoraj polovico vsega svetovnega dodatnega izvoznega prometa, ki je predviden za leto 1988. (Gospodarstvo, Trst) B/Vo nam fn všeč, ...če h; se nek/ pos/o vodja man/ brezobzirno ptdd za predsedniška mesta (npr. pr/ združenju staršev s/ov. gimnazije), temveč se se ko/j intenzivno posvet// reševaapt prok/emov zadružne zveze, k/j/k n/ nta/o. * ...če Zn se interesent/ za /zokrnževn/ne seminarje, k/ j/k za s/o venske gospodarstvenike pr/reja Zdovensk? znanstven/ /nšfduf, pravočasno prijav/// oz. se po prijav/ seminarja tud/ ude/eždt, kot je to navada pr/ drug/k strokovni/? sem/narj/k v Avstriji. * ...če Zu' se us/užkenc/ naš/k posojdu/c v prisotnost/ strank v bodoče več ne pogovarja/? o /nfern/k bančnik zadevak, kar /n' gotovo tud/ s/už?7o podob/, kakršno koče /tanka /met/ v /a vnos t/. * .. če Zn' nam v bodoče tud/ naš/ krn/c/ p/sa/i, kaj j/m je v gospodarski' pri/og/ /n pr/ gospodarskem de/ovanju korošk/k 57ovencev všeč, kaj ne /n kaj Zu' j/m Zu'/o všeč. Weč nam je, ...da se je tako ve/iko števi/o us/užkencev /n prijate/jev tovarne „Ok/r" preko narodne /n strankarske pripadnost/ nde/ež?7o uspešne demonstracije v Ce/ovcn /n na Dunaju, -1- ...da Gospodarstvo, pri/oga ,S7ovenskegn vestnika /zkaja že eno /efo (samokva/a/) /n j/ še n/ v/det/ konca. * ...da z nov/m /efom začenja obratovat/ podjetje Umor v Dorov/jak. Y/ nam všeč, ... da je pr? zasedanju junketj' v naš/k gospodnrsk/k ustanova/? nekaterim, ponavadi v ozadju od/očujoč/m, k/jak korove/jsk/ ajer/ še vedno pripadnost k ,,/evemu" a/? ,,krščanskemu" takoru ko/j pomemkna kot pa strokovna sposoknost. ...da je kdo pr/ demonstracij? tovarne Ok/r med jdukc/o-norj? potrekno to/iko diskusije zaradi' s/ovenskega transparenta /skupnost? južnokoroš-k/k kmetov /n da nokeu s/ndi-kn/n/ junkc/onar javno n/ spregovori/ tud/ s/ovensko, čeprav vekka več/na us/už-kencev podjetja okv/ada s/o-veušč/uo. ... da je mora/a v okviru končnega pos/a do/go/etna komer-c/n/na stranka posojdu/ce, zaradi' pomank/j/vega vedenja nekega us/užkenca menjat/ kanko. Zg/eda, da se drug/ avstrijski' denarni zavod/ resneje pomujajo pr/ pridobivanju nov/k strank /n se nj?'-kov/ us/užkenc/ temu primerno tud/ obnašajo. * ... da se gospodarski krožek v K/uku s/oveusk/k študentov /n študentk na Dunaju n/ več sreča/ že eno /eto. Breme dolgov na afriški retini Položaj afriške celine je najbolj kritičen med deželami v razvoju. Afrika je tudi barometer, kako se razviti del sveta obnaša do teh dežel. Trenutno je nova priložnost, da se opozori na potrebo po novi mednarodni ekonomski ureditvi^ saj so dosedanja ekonomska zdravila kvečjemu kot aspirin pri rakasti bolezni. Nova ekonomska ureditev bi morala omogočiti troje: morala bi pošteno pripustiti dežele v razvoju k mednarodnemu trgu, morala bi odločno ublažiti breme dolgov, naposled pa omogočiti zaostalemu delu sveta gospodarski napredek. Če ne bodo ubrali te poti, so naglašali tudi na sestanku Organizacije afriške enotnosti, ki je bil pred kratkim v Aids Abebi, bo posledice moral prej ali slej utrpeti tudi razviti del sveta. Tako na zasedanju Organizacije afriške enotnosti kot na nedavnem srečanju latinskoameriških predstavnikov v Acapulcu, so morali predvsem ugotoviti, da v sedanjih razmerah dolga ne bo mogoče vrniti nikoli. Dolg afriške celine znaša okrog 200 milijard dolarjev, sicer manj kot na drugih celinah, vendar je položaj Afrike neprimerno hujši. Njena revščina je že naravnost simbolična. V 20-ih najbolj zaostalih afriških deželah dosega letni dohodek na prebivalca komaj okrog 200 dolarjev! Na srečanju v Adis Abebi so v zvezi z dolgovi, ki so najhujša rakova rana, sprejeli nekatere sklepe, ki so dobesedno odrezavi, bržčas mnogo bolj kot tisti, ki sojih prav tako te dni osvojili v Acapulcu. Predvsem so zahtevali desetletni moratorij, rok odplačila naj bi bil kar 50 let, posojila za najbolj zaostale afriške dežele naj bi po vzoru Kanade in skandinavskih dežel spremenili v darila, nazadnje pa naj bi predstavniki kreditorjev neposredno sodelovali na mednarodni konferenci o dolgovih, ki bo v Afriki najbrž marca prihodnje leto. Dokaz, kako nepopisno breme so dolgovi, je naprimer tudi v tem, da so samo tako imenovane storitve znašale leta 1980 nekaj več kot 4 milijarde, letos pa že blizu 11 milijard dolarjev! Afrika pa se za nobeno ceno ne more izkopati iz krize, ker ji mednarodni karteli ne dovoljujejo, da bi povečala cene surovinam. Te stanejo še zmeraj toliko kot pred 50 leti. Položaj je domala absurden. Na zasedanju v Adis Abebi so spet ugotovili, „da so se dolgovi nekako redno povečevali, medtem ko so cene surovin redno zaostajale". Zdajšnji položaj na afriški celini ni prav nič boljši od tistega pred, denimo, sedmimi leti. Še zmeraj je žgoč podatek, da mora dobra tretjina afriških dežel odvajati za odplačilo dolgov polovico deviznega priliva. Možnosti za gospodarski napredek, ki naj bi tem deželam omogočil tudi rednejše, predvsem pa ..mirnejše" vračanje dolgov, so dobesedno iluzija. Že na 23 zasedanju Organizacije afriške enotnosti, ki so ga imeli avgusta letos prav tako v Adis Abebi, so kajpak morali ugotoviti, „da zdajšnji parametri ne morejo roditi pozitivnih rezultatov." V glavnem mestu Etiopije je zdaj izstopala tudi ugotovitev, da doživlja afriška celina recesijo nenehoma že 30 let. Pri njenem stanju žal ne more več delovati nobena gospodarska teorija. Za gospodarska in finančna stanja v drugih delih sveta so na primer značilni ciklični pojavi, toda za Afriko to ne velja. Zanjo je značilna samo pot navzdol. Tudi ob tej priložnosti so grajali politiko Mednarodnega denarnega sklada, češ, da skrbi le za koristi kreditorjev. Stalno nazadovanje Afrike je razvidno tudi iz tega, da so zašle v hudo krizo nekatere dežele, ki so do nedavnega priporočale „blage" odnose z upniki; govora je o Egiptu, Keniji, pa tudi o deželah v zahodni Afriki, med njimi o Slonokoščeni obali. Z zasedanja v Adis Ab$bi se je dvignil skorajda klic umirajočega v puščavi. Nekatera sredstva obveščanja so komentirala, da ljudje na tej celini še „fate morgane" nc vidijo več. Nepojmljiv pojav, da izvažajo kapital iz revnih predelov sveta v najbogatejše, je najbolj značilen. S tem z drugimi metodami nadaljujejo svojo večstoletno kolonialno prakso in izžentajo že tak izčrpano Afriko. Ukrep, da bi preprosto kredite, ki so jih prejele najbolj zaostale dežele spremenili v darila, bi ustrezal ne le najbolj humani, marveč tudi najpreprostejši logiki. Medtem je zanimivo, da so nekateri bogati partnerji, kot se sliši te dni tudi v krogih Svetovne banke, začeli razmišljati o tem, da bi svoj odnos do nerazvitih le spravili v bolj realne okvire. Bržčas se poraja ugotovitev, da na primer dogovor, da bi dolžnice vračale največ do 20 odstotkov vrednosti svojega izvoza, le ne bi bil povsem nesprejemljiv. Mimogrede je bilo to omenjeno tudi v Adis Abebi. Lahko bi dejali, da bogatim deželam zvoni zadnjič, da jim bije zadnje ura, da revidirajo svoje stališče do dežel v razvoju. Te dni je bila prav tako v Adis Abebi tudi konferenca afriških sindikatov, na kateri so se spet spoprijeli s problemom dolgov. Ocenili so, da že ne gre več za gospodarsko, pač pa tudi za grobo politično in življenjsko vprašanje, fhedsednik afriških sindikatov Joseph Rcgvesira je napovedal domala ultimat; ..rešitev, ki je pred nami, je rekel, ni prav nič zamotana: ali naj bogati spremene posojila v darila, ali pa bomo prenehali z vsako obliko odplačevanja!" Miro Kocjan (Gospodarstvo, Trst) Dota ^aktualnih vzrokov bom tokrat skušal razložiti možnost davčnega odpisovanja dote. V razsodbi od 16. 6. 1987 je Ustavno sodišče razsodilo, da je zavračanje mož nosti davčnega odpisovanja s strani zakonodajalca protiustavno. Dosedanja zakonska situacija: Za vse dote (ponavadi višje vsote denarjev) v dobi med 1. 1. 1984 ter 5. 8. 1987, ki so jih starši v primeru poroke naklonili lastnemu otroku, država (torej finančni uradi) ni pripozna-vala možnosti odpisovanja. Nova situacija: Doto lahko odpišete tudi v primeru če je vaš otrok sklenil zakonsko zvezo med 1. 1. 84 ter 5. 8. 1987, vendar ste mu iz raznih pomembnih razlogov doto lahko izplačali šele po 5. 8.1987. Če ste jo izplačali pred tem datumom, nimate možnosti za odpis. Višina dote Višina dote se že leta ravna po sodbi civilnih sodišč. V splošnem državljanskem zakoniku (§ 1220 ABGB) - torej v najvažnejšem avstrijskem zakoniku -je zakonodajalec predpisal staršem dolžnost, da dajo hčerki ob poroki doto. Isto dolžnost imajo tudi napram sinu. Ti zakonski predpisi ne veljajo samo za zakonske, marveč tudi za nezakonske (!) otroke (glej § 166 državljanskega zakonika). V tej zvezi je posebnega pomena § 140. V njem je zakonodajalec zapisal, da tisti zakonec, ki vodi gospodinjstvo (ponavadi žena), s tem polnovredno doprinaša svoj delež k materialnim potrebam otroka. To pomeni, da se dolžnost vzdrževanja ponavadi nanaša na moža, ker je žena z vodstvom 0 DAVKIH gospodinjstva svoj delež že doprinesla. Ta zakonska ureditev je elementarnega pomena zato, ker je za obseg oziroma višino dote pomemben družinski dohodek, kije ponavadi enak letnemu zaslužku moža (če žena vodi gospodinjstvo in se zaradi tega ne more zaposliti). Kaj je družinski dohodek? a) celotni letni dohodki tistega zakonskega partnerja, ki je edini zaposlen b) celotni letni dohodki obeh zakoncev, če sta oba zaposlena. Za dohodek se razume netto-zaslužek! Koliki del ietnega dohodka pripada otroku za doto? Družinski Pravica do ietni dohodek: dote: za dohodek do 500.000 šil. letno 30% za dohodek med 500.000 šil. in 1.000. 000šil.letno 25% za dohodek preko 1.000.000 šil. 20% Primer v pojasnilo: Septembra '87 seje poročila hčerka Micka. Koliko dote lahko zahteva od staršev? Očetovi letni netodohodki 900.000 šil. materini letni netodohodki 300.000 šil. 1. druž. doh. 1.200.000 šil. V našem primeru lahko izračunamo višino dote po prejšnji tabeli: do 500.000 šil.-30%= ' 150.OOOšil. za nadaljnih 500.000 šil.-25%= 125.000 šil. za del, ki prisega 1.000. 000šil. ^ to je 200.000 šil.-20%= 40.000 šil. 315.000 šil. Micka torej lahko zahteva doto v višini 315.000 šil. Kako lahko starši to vsoto odpišejo pri davkih? V našem primeru znese očetov delež v celotnem družinskem dohodku točno 75% (900.000 = 75% od 1.200.000). Materin delež znese 25%. To pomeni, da v našem primeru oče lahko odpiše 75% plačane dote -to je 236.250 šil. (315.000 X 75% = 236.250), mati pa 25% iste vsote = to je 78.750 šil. Pravico do odpisovanja morate uveljaviti na Vašem pristojnem finančnem uradu. Važno: Za odpisovanje dote zahteva finančni urad dokazilo, da je otrok doto prejel. To dokazilo Vam podpiše Vaš otrok - prejemnik dote. Naj ponovim: če je bila zakonska zveza sklenjena med 1. 1. 84 in 5. 8. 1987 lahko doto odpišete samo takrat, če ste jo izplačali po 5. & 1987. Za to pozno izplačilo morate napram finančnemu uradu navesti tehtne vzroke... *** Ob robu povedano: Finančna uprava je izdala nove dohodkovne karte. Stare (rumene barve) so izgubile veljavnost s 31. 12. 1987. Nove so rožnate barve in veljajo do leta 1992. Tudi upokojenci, ki so do sedaj imeli takozvano trajno dohodkovno karto, dobijo novo, rožnato. Tistim upokojencem, ki dobijo dodatek za slepe, nego ter nebogljenost, ni treba znova na finančni urad, da bi jim to vpisali v novo dohodkovno karto. Njim to pokojninski zavodi avtomatično upoštevajo. dr. Marjan Wakounig Nove obrestne mere *2 Navadna hranilna knjižica ...................... 2,625% Vezane vloge 6 mesecev ......................... 2,75 % Vezane vloge 12 mesecev ........................ 2,875% Vezancvloge36mesecev ........................... 3,5 % Vezava po posebnem dogovoru 6 mesecev in vloga več kot 100.000 šil...'...... 4,0 % Premijsko varčevanje ........................... 5,125% Kapitalno varčevanje 12 in 24 mesecev ...........4,25 % Kapitalno varčevanje 60 mesecev ................ 5,5 % Privatni (potrošniški) krediti ................. 8,75 % Posojila za gradnjo z javno podporo- majhnevsote .................................... 8,70% Posojila za gradnjo brez javne podpore ......... 8,0 % Poslovni krediti (z revolviranjem) za podjetja (,.prime rate" za izvrstne firme) .............. 7,75 % Srednja in dolgoročna posojila (brez revolviranja) za investicijske namene, rok več kot 12 mesecev in stalnaobrestnamera ............................. g,o % spremenljiva obrestna mera ..................... 7,75 % Menice, vnovčljive pri Nacionalni banki ........ 4,25 % Menice,siceršnje ............................... 5,25% Navedene obrestne mere (seveda brez jamstva) so v bistvu vsklajene z dogovorom denarnih ustanov 9. decem-bra l987na Dunaju, kjerso se zastopniki bank dogovorili o pogojih, katerih naj ne bi kršila nobena banka. V preteklosti se banke še nikdar niso držale takih dogovorov, tako da boste pri vaši banki mogoče dobili tudi drugačne informacije o obrestih. Zgornji prikaz naj torej služi kot neke vrste „uradno" merilo. * * * 1) nove obrestne mere za vloge veljajo od 15. decembra 1987, za kredite pa od 1.1. 1988 naprej *2) Vse obrestne mere so p. a. (proanno) = letne oddaja; 18.00 Izo- ;^^a;18.40 Številke in J'10 Risanka; 19.30 20.40 Glasbeni acert; 21,3Q pgročila; 4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Zabavna glasba. oddaja; 18.00 Dru-j-io'^'40 {številke in Risanka; 19.30 vkošarki-Partizan: vodmo- "wsarKi j^or^ntar) 4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.35 Koncert za mlade poslušalce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Vič-Rudnik Lj.; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 21.45 Lepe melodije. Ženske Bostona Sreda, 20.1.1988, TVLJ1, 20.05 - Bostančanke, tokratni film tedna RTV Ljubljane, je nastal po romanu Henryja Jamesa, se obrača v notranjost. Ne popisuje dogodkov, ampak izraža čustvena stanja in išče vzgibe zanje. Posnel gaje trio Ivory-Merchant-Prawer, ki se je v zadnjem desetletju lotil nekaj zahtevnejših tem v literarnih predlogah mojstrov pisane besede. Na robu teme ^ oddaja TV Skopje; ' J*-30 Risanka; 18.40 j ^domači ansambli: '4° Dnevnik; 20.00 J. °Pera, (do 22.00). 4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stoponjo; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Carmen in Romeo in Julija; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Govorimo angleščino; 14.35 Popoldanski mozaik; 14.50 Človek in zdravje. Četrtek, 21. 1. 1988, TV LJ1, 21.10 - Angleška nade-ljevanka v šestih delih prikazuje svet vohunstva in smrti, ki se odpre policaju Cravenu po umoru njegove hčerke Eme. Nečista kri Pozor: kaj je napačnega v sistemu? Petek, 22.1.1988, TV Al, 21.20 - Josef Hader, Lukas Reseta-rits, I. Stangl, Edith Elollenstein, Sabine Kopera in Roland Duringer so le nekateri izmed številnih avstrijskih kabaretistov, ki bodo preko televizijskih zaslonov opozorili na nekatere napake v sistemu. Kako težke so te, pa lahko sami ocenite. Stopmakingsense s^Bibijan,bolgarski ' kresovi, ponovitev ; Predstava; 18.40 Dal-'9-30 Dnevnik; 20.15 °c"a; 21.50 Feljton; 5.00 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom-Boris A. Novak; 11.20 Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji. ijetri; 12.15 Anglunipe L^sna glasba; 16.00 ^Split:DPvkošarki-r'-18.30 Športno za-t<0.00 Zgodovina izu-j'99.55 Včeraj, danes, J 9 En avtor-en film; '9.00 Rokomet-IHF "^21.30 Poročila. 5.00 Poročila; 5.50 Rekreacija;7.30 Zdravo,tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori; 18.00 Zabavna radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program. in lutke, otroška 9jogram; 18.55 Pre-sportu; 19.30 Dnev-J'čna oddaja; 20.45 L' 21.10 Umetniški liriku. 4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 9.05 Glasbena matineja; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Ponedeljkov križemkraž; 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 14.40 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.25 S popevkami po svetu; 19.35 Lahko noč, otroci. j^Gedoorojstnem T'sanka; 18.40 Šte- ca h#,; 19.30 Dnev liik.e rnuzeje in gale 'Jiana; 20.50 Žreba 4-20 Oddaja iz kultu 4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo -obiskali smo cigansko naselje; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Aktualni problemi marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Znanje za jutri; 14.35 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak. Vestnik" in prosim, lasiednji nasiov: dinarjev — za Jugo-in poiožnico. (podpis) Naročite in širite Siovenski vestnik! Spoštovana hratka, spoštovani bratec Stoven-skega vestnika! V roki imate novo, sodobno števiiko novega Stoven-skega vestnika. Upamo, da vam bo nova obtika, vsebina, novi, bolj ročni format in še marsikaj drugega ugajaio. Z novo koncepcijo hoče Stovenski vestnik pridobiti še več naročnikov. Če še niste čtani veiike družine bratcev SV, potem izpot-nite naročitnico in jo pošt jitc na nastov: Stovenski vestnik, Tarviser Strahe 16, 9020 Ceiovec/ Ktagenfurt. Prvi mesec dobite novi Stovenski vestnik brezplačno! Petek, 22.1.1988, TV LJ1, 22.20 - Nemirna kri se pretaka po žilah prezgodaj odraslega Aleksa! Sin velikega gangsterja živi samotarsko življenje, ima pa dekle, ki ga neizmerno ljubi. Toda nedolžno razmerje, ki ga Alex zavrže, da bi začel novo življenje, se sprevrže v nevarno igro, ko prijatelj vplete Alexa v pogubni podvig. Trojanska vojna Ponedeljek, 25. 1. 1988, TV Al, 22.00 - V šestdelni dokumentaciji se britanski zgodovinar Michael Wood podaja na pot trojanske vojne in hoče razkriti vso resnico okrog tega dogodka. V svojem delu primerja izpovedi Homerjeve Hijade z izkopaninami, ki so jih nasledniki Heinricha Schliemanna z večletnim delom skrbno izkopali. Se je delo zgodovinarja obrestovalo, naj ostane še skrivnost. 2. del bo 1.2.1988. Petek, 22. 1. 1988, TV Al, 23.05 - Leta 1983 je v Pantagne-steatru v Hollywoodu nastal film „Stop making sense", ki še vedno velja za najboljši glasbeni film. Živi od kvalitete glasbe, vizualne odrske predstavitve in filmskega jezika. Režiser Jonat-han Demme je vse združil v neko enoto. Glasbo izvaja skupina „The Talking Heads" s pevcem Davidom Byrnejem. Sergej Eisenstein Nedelja, 24. 1. 1988, TV Al, 21.40 - Ob 40-letnici smrti Sergeja Eisensteina je nastala dokumentacija pod naslovom „Film njegovega življenja", ki pripoveduje iz življenja tega sovjetskega režiserja. Poleg tega vsebuje do sedaj le redko kazani filmski material, ki so ga oblikovalci filma našli v filmskih bibliotekah v Moskvi, Londonu in petdesetih različnih krajih Evrope. Torej posebna ponudba še neznane in javnosti malokrat prikazovane filmske umetnosti. /z tega sad/a ne bo mošta (A/edeZ/sk/ dnei/n/k) Ero z onega sveta Petek, 22.1.1988, TV LJ2, 20.00 - Ero z onega sveta je opera, ki izhaja iz ljudstva, pa ne le zaradi vrste lepih narodnih napevovvnjej. Zvesta duša Potikuška naj izgine Sobota, 23. 1. 1988, TV Al, 10.35 - Po Levu N. Tolstoju je nastal film „Polikuška". Polikuška opravlja priložnostna dela, oskrbuje konje in časti svojo gospo, lastnico posestva. Upravitelj pa bi se je rad znebi). da pa bi mu to uspelo, si izmisli pretkan načrt, da bi onemogočil vestno Polikuško. Kakšen je bil ta načrt, pa si sami oglejte. CANKARJEVA F j KOLEDAR DOMWy PRIREDITEV Sreda, 20. januarja: gent Horia Andreescu, Romuni- Predstavitev evropskih lutkar-ja. Velika dvorana, škili organizacij in ustanov. Sejna dvorana. Sobota, 23. januarja, ob 19.30: Koncert Mladinskega pevskega Petek, 22. januarja, ob 19.30: zbora. Slovenska filharmonija. Moj ata, socialistični kulak. Premiera novega slovenskega filma. Od 25. do 29. januarja: Scenarij: Tone Partljič, režija: Računalniška učilnica. Valva-Matjaž Klopčič. zorjev pohod. Srednja dvorana. Od 25. do 20. januarja, Petek, 22. januarja, ob 20. uri: ob 11. uri: Zvočno giedališče. Ciril Kosmač Racman Jaka in njegova klapa. - Mitija Mejak: TANTADRUJ, Disneyeve risanke. Mala dvora-radijska igra. Okrogla dvorana, na. Petek, 22. januarja, nb 20. uri: Ponedeljek, 25. januarja, ob Simfoniki RTV Ljubljana. Diri- 19.30: Derek Dešpalj, violončelo. Dušan Bogdanovič, kitara. Mala dvorana. Četrtek, 28. in petek, 29. januarja ob 19.30: Simfonični orkester slovenske filharmonije. Dirigent: Pavel Kogan. Ve!ika dvorana. Od 1. do 6. februarja: Fest post festum. Tudi letos bodo v Cankarjevem domu predstavili nekaj filmov z beograjskega mednarodnega filmskega festivala, ki jih v rednih kinematografih ni mogoče videti. Srednja dvorana. Datum Kraj PR!RED!TVE Priredite)) Katotiškidom SPOR ZARADI DVOJEZIČNE ŠOLE - Podijska Sodatitas 20.1. prosvete diskusija; Razpravtjajo: prof. dr. Reginatd 19.30 v Tinjah Vospernik, dr. sv. dr. Ratf Unkart, dr. Mirko VVakounig, prof. dr. Hugo Reinprecht, univ. prof. dr. Dietmar Larcher. Vodja diskusije: dv. sv. dr. Vatentin tnzko. Vsi udeteženci so čtani ekspertne komisije za vprašanje manjšinske šote pri Zveznem ministrstvu za pouk, umetnost in šport. Četrtek Presseciub PREDSTAVITEV KNJIGE „ZWANGHAFT Avstrijska tiga 21.1. Concordia DEUTSCH"; avtor: dr. Peter Gstettner za čtovekove pravice 11.00 Bankgase8, 1010 Dunaj Zatožba Drava in SZt Petek Ktubstovenskih JAVNA SEJA KLUBSKEGA ODBORA KSŠŠD 22.1. študentov in Razprava o pretekiem in prihodnjem detovanju. 20.00 študentk, Dunaj Petek Siomškovdom PODELITEV IX. TISCHLERJEVE NAGRADE NŠKS in KKZ 22.1. 19.30 Ceiovec pretatu dr. Janezu Hornbocku Sobota Tišierjeva dvorana NOVOLETNi KONCERT Stovensko prosvetno 23.1. v Šentjanžu Nastopajo: oktet Suha, Podhumška dekteta, društvo SVOBODA 19.00 domači tamburaši Šentjanž Sobota pri Svetiju HODIŠKI PLES Stovensko prosvetno 23.1. 20.00 na Ptešerki Za ptes igra: Ansambet Vita Muženiča društvo Zvezda Četrtek Katotiškidom BILA SEM ZA HITLERJA Sodatitas 28.1. prosvete v dr. Erika Horn, Gradec; izkušnje priče časa in 19.30 Tinjah njeni zaktjučki. Prireditev iz cikta „Vetiki tabu" -oz. Kako ravna Avstrija s svojo pretektostjo. Diskusijo vodi: dr. Janko Zerzer. Petek Dom sindikatov, G!MNAZ!JSK!PLES Maturantje gimnazije 29.1. Cetovec Za ptes igrata: ansambet Mareta in 20.00 ansambet Rendezvous; v prvem nadstropju: disco z Marjanom Vetikom in izbor uspešnice meseca januarja. Za otvoritev bomo maturantje zaptesati meunet; potnočni vtožek. Sreda Avta Zvezne SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB SLOVENSKEM SPZ in KKZ 3.2. gimnazije za KULTURNEM PRAZNIKU 19.30 Stovence, Ob 80-tetnici ustanovitve stovenske osrednje Cetovec kutturne organizacije četrtek Katotiški dom KRIV ZARADI BREZBRIŽNOSTI Sodatitas 4.2. prosvete dr. Erika VVeinziert, Dunaj; 19.30 v Tinjah iz cikta „Vetikitabu" Sobota Kutturnidom PLESDANtCE Stovensko prosvetno 6.2. 20.00 Šentprimož društvo Danica Petek Katotiškidom O PRIMERU KOROŠKE Sodatitas 12.2. prosvete Wotf in der Maur, Dunaj, 19.30 v Tinjah iz cikta „Vetikitabu" Petek gostitna VVeidinger SLOVENSK! VESTNtK - NOVA OBLtKA, Dunajski 19.2. 19.00c.t. 1040 Dunaj NOVAVSEBtNA krožek TEČAJ! ZA SLOVENŠČiNO Torek Delavska zbornica SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE Volkshochschule 2.2. Cetovec Vodi: Maria Fiodi Kiagenfurt 18.30 Bahnhofptatz3 Sreda Delavskazbomica SLOVENŠČINAZAZAČETNIKEII Votkshochschute 3.2. Cetovec, Vodi: prof. mag. Rosatia Kovvatsch Ktagenfurt 18.30 Bahnhofptatz3 RAZSTAVE Kulturna taberna Pri Joklnu Risbe sovjetskih mtadostnikov (Dušanbe) skupno z Avstrijsko-sovjetskim društvom 22.1.-8.3. GaterieCarinthia Cetovec Hans Staudacher- Novejša deta na ptatnu do 23.1. Karntner Landesgaierie Cetovec Arnotd Ctementschitsch - razstava ob 100-)etnici rojstva umetnika do31.1. OB!ŠČ!TEVSLOVEN!J! do 20.1. Cankarjev dom Kidričev park 1, Ljubtjana LUTKE 88 - mednarodni festivat tutkarskih šot in studiev, izbrani program jugostovanskih tutkarskih predstav. do21.1. Narodna gaterija Prežihova 1, Ljubtjana EVROPSK! SLiKARJ! !Z EREMtTAŽE V LENtNGRADU Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 18.00, ob nedetjah od 10.00 do 13.00; ob ponedetjkih zaprto. do 29.2. Narodni muzej Trg osvoboditve, Ljubtjana ANT!ČN!PORTRETVJUGOSLAV!J! Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 18.00, ob nedetjah od 10.00 do 13.00; ob ponedetjkih zaprto. 31.1. Moderna gaterija Tomšičeva 14 KiPARSKA DELA FRANCETA GORŠETA - retrospektivna rasztava Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 18.00, ob nedetjah od 10.00 do 13.00; ob ponedetjkih zaprto. 14.1. Ptuj 28. KURENTOVANJE-nastop fotkiornih skupin SLOVENSKI VESTNIK izdajate)) in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 sndk a. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: AD)T-DZS, Kardeljeva c. 8/ll,p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 300 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 12.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 900.000 dinarjev. Miklova Zala 87 marca v Cankaijevem domu! Igralci in igraike ljud-skega gledališča Samorastniki, ki so lani na zgodovinskih tleh v Svat-nah pri Šentjakobu uprizorili prenovljeno igro o Miklovi Zali, so se to soboto srečali ob jagnjetu in pijači pri Kri-stlnu Lajčaharju v Kot-mari vasi. Prišlo jih je veliko število iz vseh koncev Koroške.Seveda ni manjkal tudi režiser Peter Militarov, ki je zadnje čase vse bolj iskan režiser in svetovalec naših igralskih skupin. V sproščenem vzdušju so se menili o uspelih prire- ditvah (gostovali so tudi še na Celjskem gradu) ter še neštetokrat spregovorili o predsodkih in neupravičenih kritikah, ki jih je bila deležna Miklova Zala'87. Kovali pa so tudi nov, mikaven in zahteven načrt: Ljudsko gledališče Samorastniki bo namreč 20. marca nastopilo v okviru Koroških kulturnih dni v Ljubljani, in sicer v veliki dvorani Cankarjevega doma. Vsekakor visoko priznanje za samorastniško gledališče, hkrati pa tudi velika preizkušnja. Dosti bo namreč še dela, saj velja prenesti igro z velikega naravnega odra na gledališki podij. Prostor bo ožji, scena bo morala biti nekoliko drugačna, spremenjena, - vendar se igralci, z režiserjem Petrom Militarovom polni zagnanosti. Poleg tega pa so se igralci in igralki poveselili tudi ob video-filmu o Miklovi Zali'87, ki sta ga pripravila zakonca Pratsch iz Horna, (na sliki druga in tretji z leve). -ma spd Šentjanž vabi na konceRtr kdaj: sobota, 23. januar 1988, ob 19. uri kje: tišlarjeva dvorana v Šentjanžu nastopajo: oktet suha. podhumska dekleta, domači tamburaši povezava: dr. torni part! 1/ okviru knjižnega daru S/ovenske prosi/eine zveze je v Založbi Dravi izše/ tudi ročno pisani stenski ko/edar, ki ga je Rudi Benetik na trinajstih straneh oziroma tistih opremi/ z majhnimi risbami iz svoje skicirke. Lični ko/edar je brez dvoma umetniško zanimiva ce/ota in /ep okras za vse /eto. 7/st/, ki so Benetikov ko/edar kupi/i v okv/ru knjižnega daru SRZ, so ga dobi/i po ugodni ceni. Pa tudi sicer ko/edar ni pretirano drag, saj ga je v knjigarn/ „/\/aša knjiga" v Ceiovcu možno kupit/ za 720ši/ingov. Z nabavo Benet/kovega ko/eda/ja s/ kupe/ ne bodo pridobi/i /e dragoceno umetnino, ampak bodo tudipodprti sodobno s/ovensko umetniško ustvarjanje. Razen tega pa bo ko/edar v kratkem času redkost, k/ je kma/u ne bo več možno dobiti, zato na to posebej opozarjamo zbi-pa/ce takih ko/edar/ev. 20. januar 1988 9 O domačnosti kapelskih grap Ni dvoma, da so znali naši predniki dosti prijetneje oblikovati dolge zimske večere, kot nam to dopušča čas modernizacije. Toliko bolj je seveda razveseljivo, če se ob priložnosti spomnimo že minulih časov, s katerimi je potonilo v pozabo tudi mnogo šeg in navad. Takšne spomine so obujali zadnjo soboto zvečer v gostilni pri Rastočniku v Lepeni, kjer je Karla Haderlap z nekaterimi domačini pripravila prispevke iz kapelških grap. Za uvod je dr. Pavle Zablatnik spregovoril o šegah in nava- dah zimskega časa, za tem pa je predal besedo domačinom. Mihi Kuhar se je pogovarjal z Matilko Kukeš, Cirilom Miklauom, Francem Osojnikom in Jurijem Kukešem o raznovrstnih običajih zimskega časa, med pripovedovanje pa so vpletli tudi marsikakšno „mastno" iz mladostnih let, v dokaz, da takratna mladina ni bila nič boljša od današnje. Med pripovedovanjem so Lepenčani zapeli nekaj pesmi iz domače zakladnice, Zdravko in Mihi pa sta intonirala „povšter-tanc", ki ga je plesalo mlado in staro. Večerje bil resnično poln domačnosti. Toliko bolj resne pa so bile zaključne besede Karoline Haderlap, ki je navzočim prebrala nekaj misli o trenutnem položaju dvojezičnega šolstva na Koroškem. Njene besede so bile resen opomin vsem Lepenčanom, naj ne pozabijo jezika prednikov, ki jih povezuje tudi z vsem, kar so slišali ta večer. Tem besedam se je pridružil tudi predsednik SPD „Zarja" Miha Travnik. Zahvalil se je domačinom, ki se trudijo, da se ne bi pozabile posebnosti iz domačih izb. Miha Pasterk /z svo/Vh m/ad/b /et so pupovedova//' tod/ Maf/Vda Kukeš, Franc Oso/n/k /n Jur// Kukeš. M. Pasfer/( Izš!a je pomembna pubbkacna SAZU: Pri Slovencih v Avstriji in Italiji Program potovanja je obsegal obisk petnajst krajev različnega pomena za slovensko manjšino, v njih pa predvsem obisk industrijskih in gospodarskih podjetij, družbenih organizacij, kulturnih institucij ter slovenskih založb; srečanja in pogovore s predstavniki raznih slovenskih družbenih organizacij, ne glede na politično usmeritev. Poročila, objavljena v imenovani publikaciji so povsem stvaren prikaz položaja Slovencev v Avstriji in Italiji. Člani delegacije so svoje izsledke napisali iz povsem znanstvenega vidika, torej brez političnega ozadja. Na Koroškem je imela delegacija deset okroglih miz z našimi gospodarstveniki ter kulturnimi in prosvetnimi delavci. Obiskala je nekaj niešanih avstrijsko-jugoslo-vanskih podjetij z dvojezičnim uradovanjem, obe naše založbi in knjigarno, nekatere partizanske grobove, spomenike in partizanski muzej. V Bilčovsu je imela delegacija pogovor s slovenskim županom Hanzijeni Ogrisom, v Celovcu pa pogovor s koroškim deželnim glavarjem Leopoldom Wagner-iem. Pri slovenski manjšini v Avstriji in Italiji je naslov Publikacije, ki jo je minuli teden v Ljubljani predstavila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Gre namreč za poročilo delegacije jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti, ki seje leta 1986 * mudila na Koroškem in Primorskem. Knjigo je predstavil akademik Stane Krašovec, ki je ob tej priložnosti med drugim dejal: „Vrsta dogodkov in dejanj je obrnila pozornost SAZU, pa tudi drugih jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti na probleme naših narodnih manjšin onstran meja Jugoslavije kakor tudi drugih narodnosti znotraj Jugoslavije. To so predvsem vesti o hitrem potujče- PRI SLOVENSK! MANJŠtN! } V AVSTRU! )N ITALtJ! } @ vanju, o prisilni asimilaciji, o neizpolnjevanju in kršenju mednarodnih pogodb, po drugi strani pa celo nekatera stališča javnih krogov v sami Jugoslaviji, da je ta asimilacija popolnoma naraven in demokratičen proces. Naše stališče je, da so bile manjšine doslej v glavnem vzrok sporov in napetosti in celo vojn med državami, da pa so lahko tudi most prijateljstva med njimi. Zaradi tega so akademije sklenile manjšinam posvetiti vso pozornost ' Knjigo Pri slovenskih manjšinah v Avstriji in Italiji bo vsakdo, ki se zanima za manjšinsko problematiko prebral z zanimanjem, brez dvoma pa mimo nje ne bodo mogli politiki, ki manjšinsko politiko čestokrat vodijo brez prizadete manjšine. Obisk delegacije predstavnikov jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti pri Slovencih v Avstriji in Italiji je bil med drugim tudi povod, da so ustanovili jugoslovanski Medakademijski odbor za proučevanje narodnih manjšin, ki je maja lani izvolil za svojega predsednika dr. Antona Vratušo. Knjigo Pri Slovencih v Avstriji in Italiji je možno dobiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, lahko pa jo naročite tudi preko Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. TMBUNA BRALCEV O občnemu zboru ZSZ V Našem tedniku z dne 5. 1. 1988 sem bral članek o zadnjem občnem zboru Zveze slovenskih zadrug, v katerem pa ni vse napisano tako kot je dejansko bilo in zato ne odgovarja resnici. Ne verjamem, da pisec (ONEN) ne bi poznal resnice, očitno pa jo je namerno potvoril. Vsekakor je treba ugotoviti, da pisanje v tedniko-vem članku v večini glavnih točk ne odgovarja resnici. Resnica namreč je - in tako je zapisano tudi v protokolu - da je bit ob ponovni razpravi Nadzornega odbora o začasni odstavitvi podpredsednika inž. Kapuna (navzoči so bili vsi člani), izid glasovanja sledeč: trije člani so bili za začasno odstavitev, trije so bili proti, eden pa se je glasovanja vzdržal. Nastal je položaj tri proti tri. In v zvezinih pravilih točno piše, da ima v slučaju enakega števila glasov večino tista skupina, s katero je glasoval predsednik Nadzornega odbora. Povedati je tudi treba, da so bili nekateri po izidu glasovanja močno razburjeni in so članu, ki se je odločil vzdržati se glasovanja očitali, da je izdajalec! Taka je resnica in resnica je samo ena! Pripomniti je treba tudi, da se je prav te možnosti svoječasno poslužil tudi sam tedanji predsednik ZSZ inž. Kapun, ko je šlo za ustanavljanje oz. za vstop ZSZ v družbo Korotan. Tudi tedaj je bilo glasovanje neodločeno. Toda tedaj je bilo vse prav. Tudi na zadnjem občnem zboru izid glasovanja ni bil tak, kot ga je „namalal" omenjeni pisec. 82 proti 81 pomeni 0,3% večine za rehabilitacijo. Ta večina je res klavrna in je ne moremo šteti za veliko večino; je brez široke podpore. Omeniti pa je treba tudi, da so bile volitve na zadnjem občnem zboru tajne in z začudenjem in ogorčenjem se sprašujem, kako je mogoče, da pisec navaja, da je za rehabilitacijo glasovalo 30 zadružnikov, 24 pa proti; saj je odločalo le število deležev. Vprašnje je, od koga je dobi! podatke? Glasove sta štela dva zadružnika. Sta ta dva izdala volilno tajnost? Če, potem je treba to obsoditi in raziskati. Če so bile volitve tajne, potem so veljavni oddani glasovi, ne pa število zadružnikov, kakor bi rad olepšal pisec članka v NT. Neresnica je tudi to, da bi na občnem zboru premlevali stare lajne ravno tisti, ki skoraj v$ak teden hodijo na razne instance v Slovenijo in zahtevajo odstranitev Kapuna. Ta reč je že stara in so jo že prej vlačili po časopisih. Pisec je pač smatral za potrebno, da takšno podtikavanje zopet malo pogreje. Pisec se je razburjal tudi nad zapisnikom, ki je bil prebran na občnem zboru. Seveda je bil zanj in njegove nepotrebno dolg, ker pač ni bil pisan tako kot si on želi. Zakaj so po volitvah nekateri zapustili zbor? Očitno jih zadeve ZSZ ne brigajo, sicer bi ostali, stvarno sodelovali in se soočali z resnico. Nekateri pa še vedno hočejo druge voditi za nos in eden od teh je tudi ONEN. Dolgo si pošteni ljudje tega ne bodo dopustili. ' Lipej Kolenik Jubilej naših planincev Pred 35. leti, 11. januarja 1953 je bil v Celovcu ustanovni občni zbor Slovenskega planinskega društva Celovec. Ta je naslednik nekdanje ziljske oziroma koroške podružnice SPD (ustanovljeni 1. 1900 oz. 1906). Med obema svetovnima vojnama slovensko planinstvo na Koroškem ni bilo organizirano. Pred omenjenim ustanovnim občnim zborom so bili naši planinci organizirani v planinski sekciji tedanje, leta 1947 ustanovljene Slovenske fizkulturne zveze (današnje Slovenske športne zveze), ki jo je vodil Lubo Urbajs. Predsednik novoustanov- ljenega SPD Celovec je postal Lubo Urbajs, leta 1984 pa je bil za to funkcijo izvoljen Franci Kropivnik. Takoj po ustanovitvi oziroma obnovitvi planinskega društva so si naši planinci zastavili cilj zgraditi lastno planinsko postojanko. Tega so uresničili pred 20 leti. Nadaljnji cilj je bil utrditi planinsko vzajemnost tako v deželi kot izven nje. Tudi na tem področju so bili naši planinci uspešni, saj je SPD Celovec danes član Zveze avstrijskih planinskih dru-štev/Verband alpiner Vereine Osterreichs. Našim planincem ob njihovem jubileju iskreno čestitamo. P. C. Na pohodn v Dražgoše V Dražgošah nad Selško težilo precej več ljudi kot dolinoje bila v nedeljo tradi- prejšnja leta. Med več tisoč cionalna športno-rekrea- pohodniki so bili tudi šte-tivna prireditev „Po stezah vilni zamejski Slovenci, naj-partizanske Jelovice" v spo- več iz Italije. Ker v Dražgo-min na znano dražgoško šah ni bilo snega, so smučar-bitko v januarju leta 1942. ska tekmovanja izpeljali na Prav zaradi lepega vremena više ležečih terenih Jelovice se je letošnje prireditve ude- in na Pokljuki. L. S. 10 20. januar 1988 SLOVENSKI VESTNIK Protest proti Griicu! /z/ava prc7/,sc<://;jAa IVaroč/ncga .svcla Ačvo.fAj/; ,S7oTC7/cct', .s Aalc/'o y'c IzrcAc/ za