M®fM M miim. Iz Oradca. V ^Tagespošti" 39. preteč. m. boremo od benede dn bescde to-le : ,;Ločenje šole od cerkve, Dr. M." — V naj novejših časih so prišli v šego nekteri izrazi in besede; Ijudjc pa vendar ne razuraevajo, kaj se hoče ž njimi povedati. Temu ee prisleva tudi: Ločenje šole od cerkve. 0 tej reči iraa kmečko Ijudstvo prav različne in zelo krive zanmene. Najhujša med tem je pa inisel, da se otroci ne bodo več kerščanskega nauka učili. Nekteri ludi minlijo, da je nasvetovano, da ima prenehati vsaka šolina zveza z farno cerkvijo in duhovščino, da dušni pastirji ne bodo več šole in učiteljev ogledovali, da potein učitelji tudi zgube službo na koru in v cerkvi; sploh je pa misel razširjena, da bodo imele soseske, ki so a davki že preobložene, same skerbeti za učitelja in solo. — Od tega le ena beseda ni resnična. Sploh beseda ,,Locenje šole od cerkve" ni dosti jasna, in nekaj tudi neresnična, ker deržavni zbor le boče doseči, da cerkev in dubov.ščina ne bode izključljivo sama v šoli gospodarila. V tej reci se noeem prepirati; kakor pa poznam ljudstvo po deželi in Ijudske šole po Štajerskem dobro za 50 let nazaj, bodo tudi zanaprej , akuravno pieneha cerkveno gospodarstvo, duhovni po deželi sole bistveno vodili. Da je pa treba šolo v svojih razmerah do cerkve vravnati, mi bodo priterdili naj bolj goreči ceikveni branitelji, če se nočejo nalasč prepirati; ker gotovo si ne bodo npali terditi, da je n. p. poduk vbranji, pisanji, številjenji, je/.ikoslovji in v poljedelstvu cerkvena reč. Dušnim pastirjem pa ostane popolnoma poduk v kerščanskem nauku. Po vaseh so uavadno duhovniki naj bolj izobraženi, in ker so svobodni deržavljani, sc sinejo voliti za vse javne zadeve, in vsakako naj jim postava zagotavlja ogledništvo čez šolo in učitelja. — Solo na kmetih in cerkev pa naj več veže to, da je učitelj organist; to učitelju veliko pripomorc k njcgovi plači, kar bi sicer revne soseske mogle dajati, in služba na koru tudi ni kaj na skodo hoU. Godba in petje tudi mladosl izobražujc, in sc ima, kakor lelovaje, nčiti po šolah. Nasproti pa ccrkovnikova služba ni za učitelja, ker se čisto nic ne vjema s šolo, in kcr jo tudi kmct, kakor je tii pa tam v navadi, lahko oskerbijuje. Strastni prepir o tej reči jt- kazal, da se ta reč ne umeje zadosti jasno. Sleherna stranka je predaleč segala. Na deželi bo imel dusni pastir zmirmn in po pravici vclik vpljiv do šole in učiteljev, ker so ti naj vcč pu farah in po gorah le cdino u m n i možje, kteri inorejo šolo ogledovati in voditi. — Duhovni gospodje pa tudi niso tako grozni, kakor jih dan danes, ko strast prepire vnema, veckrat popisujejo. Med dubovščino je nasprotno naj več verlib, sposobnih dušnih paslirjev bre/. prisodkov, in nikakor se od njih ne raore reči, da bi bili zopcr duševno naprcdovanjc; t-lovcškc poinote posamesnih 80 pa povsod. Spoznal sem, da je uaj več dušuih pastirjev po deželi, ki so naj bolj blagi in darežljivi človekoljnbi in šolski prijatelji, ktere navdaja pravi keršcanski duh. Tako sem najdel v neki fari v gorah, kjer ni šole, kako je fajmožter v izbici, v mežniji petdeset otrok podučeval. V eni podfari, blizo planine Koralpen - Speickkogel, sem najdel duhovnika, kako je po zimi učil več otrok v mertvašnici, ktero 80 z deskami in bruni prenaredili v šolsko izbo, po letu pa je imel boIo v odpertem skeduji; orodje po skednji pa jc bilo namesto šolske mize. Naj ljudi,% kteri^biJse|slepo pertili zoper dusevno napredovanje, sem prav redkokrat naletil, in svobodnemu tisku smemo brez skerbi pripuščati, da jih vganja v prave ojnice. Tedaj «ola naj se nikar ne loč-i od ccrkve; pa tudi cerk'ev naj sama ne gospodari v šoli! Iz Ljubljane 30. in 31. preteč. m. so v gosposki zbornici na Dunaji nbravnavali novo šolsko postavo. GovoriM so grof Blooinc, grof \Vickenburg-, knez Windischgratz, grof Rokitanskv, knez Sauguszko, baron pl. Hock, grof Mittrovskv, grof Thun in prof. Arndts. — Giof Bloome pravi, da imajo pred vseni drugim starši svelo dolžnost iu pravico, da odga jajo svoje otroke, in njirn se pridružuje c e rkev, ktera je do sedaj tudi o tem svojo dolžnost zvesto spolnovala. V tretji versli je derž ava, ktera ima le dolžnost, da varuje družinske in cerkvene pravice. Prosto naj se giblje deržava in ž njo popolno prosto tudi cerkev! — Grof Wickenburg pripoveduje, kako žalosten je sedanji stan Ijudskih šol, in da ima deržava dolžnost, da šole boljša. — Knez Windisch gratz zagotovlja, da Ijudstvo na deželi ne ve in tudi noče, da bi se Iočila šola od cerkve. Prav je, da se poduk v šoli zboljša, toda ne more se to zgoditi s teni, da bi se ločila šola od cerkve. — Prof. Rokitanskv modruje in pravi, da se ceikev boji vednosti, zakaj ,,vediti" in ,,verovati" ste dve razlic-ni stvari, zavoljo tega naj se tudi ločire. — Enako terdi tudi baron pl. Hock. — Potem prav čversto govori grof Thun. On pravi, da naj se kar naravnost in odkrito pove, če se noče, da bi se v šoli po kciščanski podučevalo, ker jedro tega vprašanja je: ali ima biti Aola verna, ali neverna. H sklepu govornik povdaija, da je denar, ki se rabi za šole, k a t o 1 i h k i, in da se jitn (edaj ne snie jemati. — Ta obravnava je bila po večem enaka uni o /.akonski postavi, Zbornica je s celo malo spremembu sprejela (o novo šolsko postavo po načerlu poslaniške zbornice; lc to je pristavila, da razmi kerščanskega nauka gre duhovstvu v Ijudski šoli (a obla.sl, da čuje nad verskimi vajami. — In tako je sedaj dognana ta postava, ktera je že tolikim šolskim in nešolskiiu možem belila glave. Svetli cesar pa, kakor zakonake, tudi te še niso poterdili, in ravno zavoljo (ega so dunaJHki in nekteri drugi liberalci sedaj jiobiti in klaverni. — V tiskaniici J. R. Milic-evi je prišla na svetlo Vv. Geibičeva ,,Sveta inasa z blagoslovom" (V K-diirJ. Prihodnjič več o tej izverstni skladbi.