izhaja vsako soboto ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. OELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POLLETNA LIR 360. TRIMESEČNA LIR 190,— URENISTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919,— DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIM. LIR 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. poštnina plačana v gotovini, sped. in abb. post. _^bnovljena izdaja leto L Mtev 40. DELO glasilo osvokodilm; fiiontl slovenskega AAROOA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA TRST SOBOTA, 27. AVGUSTA 1949 Kdor kupuje reakcionarne časopise, podpira sovražnika in sl spleta bič za lasten hrbet Kupuj, siri in podpiraj le demokratično časopisje! V vsako hišo demokratične liste Delo - Unità ■ Lavoratore Cena 15 lir - 5 din Demokratičen lisk Baše najmočnejše orožje , . °r° odveč bi bilo danes ‘ »zovati, kako ogromen lv ‘"ii tisk v javnem živije-!Bn Ne le’ da ustvarja javno Ije en^e 'n doIo^a °kus ,in miš-tiln^6 EVo^e d°be, temveč odlo-P08-ga v življenje posa- 26odovino. Od 8^etelt n°vega veka štejemo 1b 1492. ko je Krištof Kotove °dkril Ameriko. In do go-e ®ere upravičeno; saj je In celih narodov, ust- modernih kolonial imPerijev španskega, ho Za .5ke^a 'britanskega. Toda tHatU^°Vn* 'n P°8redno tudi za t0U er‘alni napredek je vsej Pri °’ ne 86 m'no8° več doba t68la ®u*enbergova iznajd-ttti ‘Ekainc 8 premlčhimd črka-0d >eta 1450, ko je Guten-„ 8 Postavil v Mainzu prvo iil arn°’ Poztaja tisk vse odlo-4ov-JS' ;inite‘j v razvoju zgo-_'Po novega veka. «e .^^lajoči meščanski razred ®osV kmalu navedel velike važ-p0. ‘ te8a mogočnega orožja. Ve 0ttl tia*ta j® začel širiti no-svobode in enakosti v°ja *er av°b°dneSa raZr d«. 8°®Podarstva, katere so „e 6j ovirali privilegiji fevdal-ilec808P°de. Ideje velikih mi-«ea V Jeana Jacquesa Rous-■Imv8’ ^anIa. znanstveni iz-dry ' Kopernika, GalMlea in Poj811* naprednih duhov so se v ** tiska nagio razštrili po 6ov ^e^elab ter pripravili pot dobj v razvoju človeštva. tievj Iteš," lt ^naka revolucija ei je utr-bajprej v one dežele, Ja. i® bila pismenost največ-i,B.V Anglijo, Francijo, Ho-Z*o T*10’ do^lm j® v kulturno beu a'ik deielah zakasnila za ^ stoletje, tu6 dtbogo večji vpliv je dobil bovejši dobi. Postal ni iiejliavno sredstvo v medseboj-l*08a kon*turenónem boju med *0Jeznimi fabrikanti in tr-oegC1’ temveč predstavlja dati,^ najrn°čnejše orožje Impela l6UCne ekspanzije finančne-z,, Jokapitaia. Tako je tisk v dlBtZenih državah Amerike 8 de^anako monopol velikih trustov. Ti imajo v ttviiJe’ Vae velike časopise in lo^a ter največje knjižne za-Pt,^' ^ato ni čudno, da povre^ ? Amerikanec, ki mu je dUje lonarno časopisje dnevna itia Jna brana, nima niti poj-«lnil reani6nem življenju v soli^ deželah ter o bor- «Vpt eitl°kratičncga pokreta v Cot ' Kajti Hearetovo in Mac ttin ‘Ckovo časopisje o vsem V «Mesecu komunističnega 'n demokratičnega tiska» naj zato vsak demokrat izvrši dolžnost do sebe jn do naprednega tiska. Postani naročnik ali, Če tega ne zmoreš, vsaj redni bralec enega demokratičnega glasila: «Dela», «L’Unità» ali «Lavoratore»! Obenem pa pridobi tem ali drugim demokratičnim listom vsaj enega novega bralca ali naročnika. S čitanjem, širjenjem in podpiranjem demokratičnega tiska boš izpolnil najvažnejšo dolžnost do demokratičnega gibanja. Pristaši mira zborujejo v Moskvi IZ KRVI IN SOLZ JUGOSLOVANSKIH RODOLIUBOV VSTAJA MAŠČEVALEC V JUGOSLAVIJI RASTI HOVi PABTLIA Tajne celice se organizirajo po vsej državi - Delavci, kmetje ter inteligenca v ilegalnem delu - Aretacije na Reki in v Pulju - Poccecai obsojen na 3'h leta zapora Kakor v Španiji, Grčiji in drugih državah, kjer fašistični teror omemogoča vsako javno delovanj» Komunistične partije. tako so tudi komunisti Jugoslavije že pred časom začeli z organizacijo svoje Partije. V najsjrcžji ilegali, kakor v času nacistične okupacije, se po vsej državi ustanavljajo tajne celice. V industrijskih podjetjih v delovnih kolektivih, po mestih in vaseh, v uradih in šolah rastejo iz dneva v dan ilegalne skupine komunistov, ki so ostali zvesti Leninovemu nauku ter Sovjetski zvezi. Te tajne skupine se med: V č?trtek 25. t. m. se je pri-. r« tajne sKupme se čel Prvi državni kongresa pr- I sdvoj povezujejo ter si poma-stašev miru, ki se vrši v Dol | Rajo pri terkem in n e varni u sindikatov v Moskvi. Na ; nem delu. Največja začetna te- kongresu je navzočih nad 1000 delegatov iz vae Sovjetske zveze ter zastopnikov 14-ih zvTU-njih držav. V častno predsedstvo je bil izvoljen celoten Politbiro VKP/b s tov. Stalinom na čelu, V delovno predsedstvo tpa so izvolili akademika Gre-kova ter zastopnike zunanjih delegacij, med njimi dekana iz Canterburya, Nennija in druge. šm-l-a-acPmuja m mh mh h žava je bila nebudnost, ki so jo izrabili Rankovičevi agenti in sc vtihotapili v posamezne skupine. Kajpak je imelo io usodne posledice za vse njene člane, ki so jih kmalu pozaprli. Se hujše je bilo v Bijelom polju, Kladovu, Andrijevici in Zaječarju, kjer so okrajni ko-miteti in aktivist; začeli odiprto akcijo proti Litovcem. Oddelki UDB-e in vojaštva so uprizo- rili proti njim pravo ofenzivo, v kateri so mnogo komunistov pobili ostale pa pozaprli. Zaradi tega so postal: partijci mnogo previdnejši. Glavna naloga je postavljanje tajnih skupin in komitetov, katerih število raste iz dneva v dan. ter vključevanje novih aktivistov vanje. Člani ilegalci spretno vodijo propagando protj Titovi kliki, radkrinku-jejo njeno izdajalsko politiko ter ustmeno in v tajnih časopisih razširjajo poročila radijskih oddaj iz Moskve, Prage, Sofije in drugih postaj. Mnogo je bi! olajšan posel z izidom listov revolucionarnih poV;tem.igran-tov «Nove borbe», «Neupred» in drugih, katerih ljudstvo — kljub nevarnosti — zelo rado čita; saj zve iz njih za vse podle mahinacije tujcu predan» izdajalske klike. Posebno aktivne so komunistične skupine na univerzah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu kakor tudi na drugih visokih in srednjih šolah. Kljub {emu, da sta v vsakem razre-lu gimnazij in oddelku visokih šol vsaj po dva udbovca; mla- dina z vsem ognjem vodi propagando proti izdajalcem jugoslovanskega ljudstva, Okrog nove Partije se zgrinjajo jz dneva v dan večje množice delovnega ljudstva, delavcev, malih in srednjih kmetov t»r poštene inteligence, ki vedno bolj odkrito prehajajo na stran internacionallstov. Vključujejo se tudi v aktivno borbo proti izdajalcem delovnega ljudstva; saj vedo, da bodo le z zrušmjem krvave Titove i-ranije dosegli svoj končni cilj-socialistično Jugoslavijo. * * * Med tem se z nezmanjšano silo nadaljuje teror proti komunistom in demokratom. Iz vseh krajev Jugoslavije dnevno prihajajo vesti o novih aretacijah, internacijah ter umorih po ječah in taboriščih. Najhujša nasilja izvaja UDB-a v Industrijskih predelih, ker de-lavstvo kot najnaprednejši razred predstavlja za izdajalsko kliko imperialističnih podrepnikov največje nevarnost. Na Reki »o aretirali med drugimi ljudskega poslanca in glavnega ravnatelja Ladjedelnic severnega Jadrana Karad-žijo Emila, ravnatelja tvomice pohištva Albanese Branka in Smokvino Slavka. Vsi trije so bili partizani iz leta 1941 ter s i bili odlikovani s spomenico 1941. Dalje so zaprli Andreja Casassa ter poročnika UDB-e Radoševiča Pora, za katerim je izginila vsaka sled. Aretiranih je bilo v zadnjem mesecu mnogo delavcev Hrvatov In Čitajte in sirite svoje glasilo DELO IfalijanoV. 120 delavcev reške ledjelnice «3. maj» so Internirali v Zenico, v Bosno, kjer so na prisilnem delu. V Raši so zaprli znanega voditelja ljudske vstaje v Istri tov. Bosančiča Nina. V Poli so zaiprli od mestnega odbora Enotnih sindikatov predsednika Neffata Ferucia in člana Blažiča Ivana, dalje Člana vodstva Italijanske zveze za Istro Segio Sergija, kapetana UDB-e, Godina Francesca, člana mestnega LO Makoviča Luko ter ravnatelja gradbenega podjetja Polli Remigija. Vsi navedeni so člani KPJ in so jih zaprli zaradi zločina «zvestobe do Sovjetske zveze». Vendar danes tudi Rankovič ne upa več tega javno priznati. Zato so aretacije pred javnostjo opravičili s tem, da so bili italijanski špljoni. Mnogo delavcev iz ladjedelnice «Ulja-nik» pa so poslali na prisilno delo. V četrtek se je pričel prooes proti bivšemu uredniku «Lavo-tratora» v Bujah tovarišu Poccecai, ki je zaradi odobravanja resolucije IU že od 12. septembra 1948 v zaporu. Iter ga niso upali obtožiti zločina «komin-formizma», so mu naprtili lažne obtožbe sabotaže ljudske oblasti ter prestopkov prot; morali. Okrajno sodišče v Biljah ga je seveda spoznalo «krivim» ter ga obsodilo na tri leta in pol zapora, kamor se mu šteje tudi dosedanji zapor. Se vedno se nadaljujejo pro-vokatorske akcije, katere organizira UDB-a cone B in ki imajo namen opravičevati vedno hujši teror proti demokratičnemu prebivalstvu in zlasti še proti komunistom. Posebno so vzeli zadnje čase na piko delavce, ki so zaposleni v coni A. Mnogim od njih so »poročili, da »e morajo v najkrajšem času izseliti iz stanovanj ter zapustiti cono B. Sovjetski noti jugoslovanski vladi HE SOVJETSHA ZVEZA «h« mo je nmt i Oster protest ZSSR zaradi zapiranja sovjetskih državljanov Itl°Ki in nasprotno z laž- vestmi ustvarja prepri-«lte ’ da a° državljani Sovjet-ha - Va2e «beli sužnji», predani tiran ' °8t *n nemtloat «rdečim tllnj1111 v Kremlju». Osvobo-kot 8illartja prikazuje ta tisk tN5aaVatlna razibojništva, de-ta jeatiiinl pok ret na splošno tov ( predrnet najhujših napa-68a 'feakcionarnega časo-ta v' 6udno torej, če ogrom-hit, v'na Amerikancev nima de,0vF<,toa o borbah in ciljih tej | ne8a Uudstva drugih de-«V Za4° tudi sama ne vidi Ve)e,8a aovražnlka - finančni ki se »kriva pod W-H o demokracij za •tra-, 'kanako in demokratično j ko. V 0)1 Poiav kot v ZDA, Čeprav v»«h n^err* obsegu, vidimo v kapitalističnih de-"o in- **®ka ustvarja jav-in potom njega po-(4zted 6 oblast izkoriščevalskih **<1 |jUdV' ^a ta način si delov-(lta6j tv° ■ podpiranjem in Vl,ažn 111 av°jim interesom so-^ eUže'a ^‘Ska aamo podaijàu- V dg^8t,Vo kapilizmu ter o- % iti' Tod, osvoboditve. O ni 6 in >ki škodljivo samo poli-d^ugo propagandino Sa širijo reakcionarne im k®™- Poleg tega ^^Sa aja^° 80 sovražniki de-Xvni., *Judatva tudi netoroj ^ ^ revij in knjig, ki na ed 'zgledajo povsem v resnici pa krijejo Jzhiini 8truP kot politične. Z t. Pi j- oaladnimi magazini, .,*ru8o navlako ame- *S,žu tlt>a da uspavajo delovne , «tih ,,Ua n® vidljo svojih 8 jih Z v,jenskih problemov Ne .^Vračajo od borbe za v pravice. !» i «6,h()kravamu tl8ku postavlja v Pokret nasproti ,eat,,;ihkate--ega je ustvaril d V*Ukiniit^’3nice jrntVami- To !» bcae-lira1e»» .P '*>rhe za pravice ',>C ^ud8tva. tig^ Pa akrbi demokra-k,P°trev 86 zdravo razvedrilo izobrazbo najširših Ul nožič 12. tega meseca jc objavil moskosvski radio besedilo' nove diplomatske note * jugoslovanski vladi v pogledu Koroške. O tem vprašaju so bile že izročene razne diplomatske note s sovjetske in jugoslovenske strani. V zadnjem času pa je zavzelo vprašanje posebno važnost, iker izrablja Titova klika Koroško, da bi vzbudila v notranjosti narodnostno mržnjo a tem, da se predstavlja kot žrtev Sovjetske zveze. Ti ljudje govore naravnost o «izdajstvu in kupčijah» Sovjetske zveze na račun Jugoslavije. 2c v noti 19. julija je Sovjetska zveza razkrinkala Titovo kliko, da je vodila že dblgo prej zahrbtna pogajanja z imperialisti, kjer se je z njimi pogodila na račun Koroške. Titovo! so odgovorili 3. avgusta z novo diplomatsko noto, kateri sio ponovili svoje obtožbe. Najnovejša diplomatska nota sovjetske vlade je zadnji odgovor v najtrših besedah na vse laži in potvorbe beograjskih izdajalcev. Nota dokaže neizpodbitno, na osnovi dokumentov, da je aprila 1947. leta poslal zunanji minister Kardelj pismo Višinskemu, v katerem ugotavlja beograjska vlada odpor zapadnih sil proti jugoslovanskim zahtevam gl elde Koroške. V pismu izjavlja, da sc odpoveduje Jugoslavija tem zahtevam ter *%. V 191,8. letu se je znižalo število poljedelskih delavcev za en milijon in 800 tisoč v primeri z letom 19/,7. Število brezposelnih je preseglo 5 milijonov in bo doseglo prihodnje leto po Wallaceovih izjavah 10 milijonov. Da bi ZDA ubežale gospodarski krizi, jo poskuSajo prevaliti na druge kapitalistične države, kar jim pa ne pomaga, da bi se je reSUe. Prvi načrt Združenih držav, da bi odvrnile krizo, je bil Marshallov načrt. Danes lahko ugotavljamo iz izjav njegovih bivših pobornikov polom tega načrta bodisi za Ameriko, kjer se kriza poglablja, kot tudi «a evropske dežele. V Evropi hitro narašča brezposelnošt, V treh mesecih 19i9. leta je narastla KITAJSKA — Osvobodilna vojska je na svojem pohodu proti jugu prekoračila meje province Kvantung, čije presto-lica Je mesto Kanton cilj ljudske armade. S tem se je Mao-cetungova armada približala zadnjemu zatočišču nacionalistov na 150 km. Armada, ki prodira ob obali je zavzela pristanišče Putlen, 80 km. južno od Fučova. Razpoloženj ie v Kantonu je tako med prebivalstvom, kakor tudi že med Cangajškovimi generali in vojaki, da je pričakovati njegovega padca brez boja. Uvideli so namreč, da je vsak odpor zaman in da samo podaljšujejo vojno ter po nepotrebnem žrtvujejo nadaljnje tisoče kitajskega ljudstva im vojakov. Tud; v ofenzivi na severu Kitajske ne nudijo nacionalistične čete nobenega odpora. V pokrajini Kaneu je v zadnjem tednu prestopilo več bataljonov in manjših oddelkov na stran osvobodilne armade. ORClJA — Po prvem navdušenju zaradi prodora monarho. fašističnih čet na odseku pri Vicllju »o se tudi monarhisti nekoliko streznili. Kajti bilanca teh bojev nikakor ne govo. ri v korist atenske vlade. Mo- ti Franciji za en in polkrat, v angioameriški okupacijski coni Nemčije se je podvojila, ravnotako v Nizozemski in skoraj podvojila na Norveškem, skoraj potrojila pa se je v Svici. 19^9. leta je začela padati proizvodnja življenjskih potrebščin v Evropi, čeprav še ni dosegla niti 60 do 70% predvojne višine. Tudi trgovina med posameznimi deželami za-pada v 19/,8, Zetu ni dosegla niti višine 1938. leta, ko je bila na najnižji stopnji in se je povzpela le na 66% leta 191,7. Istočasno pa so uvozi evropskih dežel in ZDA dosegli 91,6% ti primeri z izvozom teh dežel v Ameriko. Tako se dešcit evropskih dežel vedno veča in je dosegel samo v preteklem letu astronomsko Številko s milijarde in ti 7 milijonov dolarjev. Vsa ta gospodarska politika pa še pospeSuje napredovanje krize v zapadni Evropi it\ Ameriki. Tekom poslednjih osmih mesecev je padla proizvodnja v ZDA za nadaljnih 76% in po statistikah je 4.581 tvrdk in podjetij doživelo polom ter pustilo za sabo S3t milijonov dolarjev dolgov. Isto je stanje v Evropi. V zapadni okupacijski coni Berlina je tekom poslednjih tednov narastla brezposelnost od 16.000 na tOO.OOO in industrijska proizvodnja je padla na polovioo v primeri z letom 1947. Napredovanje gospodarske krize je povedalo nasprotja med posavi eznimi kapitalist i čnlm i vladami. Po drugi 'svetovni vojni poskušajo monopolisti ZDA izvažati svoj kapital in ga naložiti v raznih deželah Latinske Amerike, Azije, no Brižnjem in Daljnem vzhodu, v Afriki ter poskušajo povsod Izpodriniti angleški ali drugi kapital. Samo v 1948. letu so taka posojila Združenih držav znašala 6 milijard in 693 milijonov dolarjev. P ojačan o prodiranje ameriškega kapitala v angleške in druge kolonije izziva samo jezo in odpor pri odgovarjajočih vladah in kapitalistih. Vsa ta dejstva kažejo jasno, da je famozni Marshallov načrt propadel. Bivši njegovi pristaši, francoski zunanji minister Reynaud, italijanski minister Campilii in drugi so to javno potrdili. Radi poloma Marshallovega načrta je bil tudi zamenjan njegov stvaritelj Marshall sam in je prišel na njegovo mesto Acheson. Sedaj so pričeli amirški monopolisti rezati in zmanjševati kredite v okviru tega načrta, ker je dokazano fn jasno, da z njim ni mogoče ubežati krizi in da celo pospešuje njen prihod. Krediti v okviru Marshallovega načrta naj se po mnenju Kongresa ZDA znižajo za deset odstotkov, to je na 5.568.470.000 dolarjev, a senat hoče celo zmanjšanje kreditov na 6t8.380.0C0 dolarjev, OECE, ki je organ evropskih držav, sestavljen iz posameznih zastopnikov, se je spravit np razdeljevanje zmanjšane «potice». V tem razde-Zjevaniu je rrrišlo do velikih prepirov. Italiji m zmanjšali kredite od 600 miljonov na 388, Angliji od 900 milijonov na 850, Franciji od 900 na 700 itd. S tem, da zmanjšujejo kredite v okviru Marshallovega načrta poskušajo monopolisti Amerike po eni strani povečati izvoz privatnega kapitala v posamezne dežele, a po drugi strani so ustvarili z Atlantskim paktom (PAM) novo pot za naložitev svojih, kapitalov. Ko so videli polom vseh svojih načrtov, da bi preprečili gospodarsko krizo potom Marshallovega načrta, so mu kapitalisti ZDA začeli obračati hrbet in ga krčiti. A po drugi strani iščejo svoj poslednji izhod v besnem oboroževanju in pripravah na ttatio vojno proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije. To nam je lahko razumljivo. V nasprotju z razpadajočim sistemom kapitalističnega gospodarstva. stoji pred očmi ■vsega sveta sistem socializma in ljudskih demokracij, ki se razvijajo v smeri socializma. Pred vsem svetom razkazujejo prednosti socialističnega gospodarstva nnd kapitalističnim, ker se vidi neprenehni in ki tri razvoj njihovega narodnega gospodarstva ter dvig življenjske ravni delovnih ljudi. Zadošča, da nakažemo samo to, da je industrijska proizvodnja ti dmgem tromesečju 1949 leta v Sovjetski zvezi za t0% višja, kot ona Iz leta 1948. V tem letu je srednja dnevna proizvodnja v Sovjetski zvezi presegla za 41% najvišjo predvojno proizvodnjo iz leta 1940. Delavci in demokratje najrazličnejših dežel bodo primerjali te uspehe v Sovjetski zvezi in deželah ljudske demokracije z gospodarskim polomom ti kapitalističnih deželah in izvedli iz njih tudi svoje zaključke. OBLETNICA SMRTI VELIKEGA BORCA Slava Andreju Ždanovu! V siedo poteče leto dni od nenadne smrti Andreja Zdano-va, člana in sekretarja Politbiroja VKP(b). Njegova smrt je bolestno odjeknila ne le v Sovjetski zvezi temveč po vsem demokratičnem svetu. Kajti Zdanov je bi eden najdoslednejših in naij-borbenejših voditeljev svetovne protiimperialistične fronte, katera se je vprav v tej povojni dobi silovito ojačila ter s svojo brezkompromisno borbo preprečila temne načrte imperialistov in vojnih hujskačev. Na prvem sestanku Informacijskega urada komunističnih partij v septembru 1947 je imel veliki pokojnik znamenit referat o političnem položaju v svetu, ki zaradi svoje globoke in dalekvovidne marksistično-leninistične analize služi vsemu svetovnemu komunističnemu pokretu kot vodilo v borbi. V tem referatu je genialni voditelj pokazal, da si po drugi vojni stojita nasproti dva velika bloka: na eni strani demokratični blok miru in napredka, n« drugi pa imperialistični blok vojne in reakcije. Med njima ni trajne pomiritve, ker sìa njuna končna cilja nezdružljiva. Osnovna naloga protlimpe-rialističnega bloka je borba za ohranitev miru in utnetiteo demokracije ter borba proti imperialistični ekspanziji in o-stankom fašizma. Fri stremljenju za temi cilji more ta blok računati poleg SZ in ljudskih demokracij tudi na demokratične sile v kapitalističnih deželah in osvobodilne pokreie kolonialnih in polkolonialnih narodov. Velik je bil tudi njegov ideološki doprinos k resoluciji Informacijskega urada o stanju v KP Jugoslavije. S to resolucijo je tov Zdanov ob sodelo- vanju ostalih delegatov osmih Partij razkrinkal trockistično kliko, ki se je vtihotapila v KPJ. V enem letu so se do pičice izresnidiZe napovedi resolucije o postopnem prehodu Izdajalcev marksizma v imperialistični tabor. V svojih re-fetatih o socialistični kulturi je brezobzirno razkrinkoval meščanske in kozmopolitske tendence, ki se vtihotapljajo v socialistično in napredno ljudsko kulturo. Kot vzoren učeneo In tovariš velikega Stalina je bil Zdanov vzor proletarskega vodite Ija. Skromen v svojem osebnem življenju, a vsestranski e svojem partijskem udejstvovanju. V veliki domovinski vojni je organiziral junaško obrambo Leningrada, ki je v precejšnji meri po njegovi zaslugi vzdržal dveletno obleganje po Hitlerjevih hordah. Delavski razred in demokratične ljudske množice vsega sveta bodo ohranile velikemu voditelju in boren večen spomin in hvaležnost. Združenje političnih preganjancev Osvobodilna fronta in SIAU organizirajo za NEDELJO 11. SEPTEMBRA POPOLDRE pri spomeniku v Bazovici Spominsko svečanost v počastitev štirih mučenikov Sprevod bo šel iz Bazovice na krat ustrelitve, ki er bo polaganje vencev in spominski govor - Po komemoraciji bo v vasi na prostem kulturna prireditev z godbo, zbori in recitacijami Stavka na Finskem uspeva kljub nasilju vlade narhofašisti »o namreč izgubili tri tisoč mrtvih im več tisoč ra^ njenih, dač im so partizani utrpeli 952 mrtvih ter 400 ujetih in ranjenih. Vsa ostala armada nad 7000 partizanov, ki bo branili Vici, pa se je umaknila bo. disi v Albanijo, bodisi v manjših oddelkih v nedostopne gozdove. Zato »e vladni krogi boje, da bi čez čas ti partizani ponovno zavzeli, te predele. Ker so vse dosedanje ofenzive proti pogorju Gramo» propadle, so začeli na Van Fleetov ukaz zbirati izredno močne vojaške sile in orožje za napad. Istočasno so začeli z veliko diplomatsko in politično Ofenzivo proti Albaniji, ki jo sporazumno vodijo iz Beograda in Aten. Namen te kampanje je opravičiti zasedbo predelov Albanije, iz katerih bi ob pričetku splošne ofenzive na Gramos morala prodirati monarhofaši-stična vojska. Titovi ageti poskušajo v severnih pokrajinah Albanije netiti nerede, da bi olajšali delo monarhofašistom. Istočasno vodijo monarhofašisti ofenzivo proti partizanom tudi v Vzhodni Makedoniji okrog gore Beles. Tudi na to ofenzivo se pripravljata sporazumno atenska in beograjska vlada. Jugoslovanski poverjenik v A-tenah Martinovič je obiskal v ta namen grškega podtajnika zunanjih zadev Pipinellisa. Ta podrajina je za Titovo kliko zelo važna, ker skozi njo vodijo ceste in železnica iz Soluna, odkoder prihaja Titovi klilki o-rožje iz Amerike. ITALIJA — Pomanjkanje električne struje postaja za vso severno Italijo in zlasti za njeno industrijo vedno, težje vprašanje. Tako je sedaj posebna komisija za električno energijo predlagala, da naj se omeji uporaba toka za 50 procentov. Po tem predlogu naj bi ostale vse tovarne, kakor tudi vsa druga podjetja in gospodinjstva 3 dni na teden brez struje. V tem pogledu bo vlada izdala te dni zadevni odlok, ki bi se začel izvajati 6. septembra. Predstavnik C.G.I.I». ki je član Imenovane komisije, je izjavil da delavci ne bodo mogli sprejeti teh omejitev, če ne bodo istočasno odredili tudi obvezno dopolnitev plače za dna-ve, v katerih ne bi delali. Prosluli ropar Sicilije Giuliano je dosegel žalosten rekord. S sedmimi karabinerji, ki so jih pretekli teden ubili njegovi (banditi, je doseglo število celokupnih žrtev stotino mrtvih-neupoštevajoč ugrabljenih in ranjenih. Končno se je tudi demokristjanaki minister Scel-ba odločil, prisiljen od Javnih mnenj in demokratičnega časopisja, da uprizori lov za tem veleroparjem, ki že leta strahuje mirno sicilijansko prebivalstvo. Toda namesto, da bi začeli i veliko akcijo proti Kljub vsem ogočim poskusom aocial-demokratskega vodstva Sindikalne konfederacije ter nasilatvom finske vlade, ki je pravzaprav v rokah socialdemokratov, »e enotno nadaljuje velika stavka šestih banditom samim, so izdali posebne ukrepe proti ljudstvu, ki že leta prosi pomoči od vla-de. Kajti Giulianova tolpa, ki je bila ustanovljena ob podpori sicilskih veleposestnikov, napada v glavnem predstavnike demokratičnih organizacij In strahuje kolone, ki se upirajo samovolji svojih gospodarjev. Italijanski veleposlanik v Londonu Je obiskal angleškega zunanjega ministra Bovina, od katerega je izvedel, da bo Velika Britanija ob pripori ZDA. Franclje in Južnoameriških držav predlagala, da Italijo dokončno izključno od aodelovarya pri upravi rženih dosedanjih kolonij Tripo-litanije in Eritreje. Tako bi ostala Italiji kvečjemu najrevnejša njenih kolonij Somalija, kjer ne dobiš drugega kot samo skalo in pesek. Tripoli-tanlja bi po britanskih predlogih prišla pod upravo še nedoločene države, Cirenaica pod zaupno upravo Anglije in sicer za dobo. ki bi jo dotočili, dokler ne bi bila «zrela», da se svobodno vlada. Eritrejo pa b! razdelili med Abeslnljo, ki naj bi dobila pristanišče Masso s Koridorjem do njega, ter med Anglo-egiptskl Sudan. kategorij finskih delavcev. Vodstvo sindikalne konfederacije je zaradi nepokornosti izključilo štiri kategorije delavcev a skupno 62. tisoč vpisanih članov, ker niso hoteli prenehati stavkati. Tudi Vlada je z najbrutalnej-šimi sredstvi skušala zadušiti. Tako je v mestu Kerni policija streljala na atavkù-jočo množico ter na mestu ubila enega delavca in mnogo ranila, od katerih Je kasneje podlegla še ena delavka. Vendar vse to nasilstvo in poskusi delodajalcev, da bi e stavkokazi razbili stavko, niso uspeli. Stavka v kateri sodeluje 47 ti. soč delavcev, se nadaljuje v popolni solidarnosti. Nadaljnih pet sindikatov je napovedalo stavko če do 27. t. m. ne bi ugodili njihovim zahtevam po- čita] ln širi DELO UNITA’ Lavoratore višanju plač. V tem primeru bi število stavkujočih narastlo nad 100. tisoč. Finska vlada se Je, vznemirjala zaradi naraščajočega nezadovoljstva delavcev, premislila ter prislila lastnike lesne industrije, da so ugodili zahtevam delavcev po zvišanju plač. Istočasno je odredila, da naj se delavci 25. t m. vrnejo na dejo Izobčenje 2e nekaj tednov je minilo odkar je «priletelo» no komuniste .izbočenje» z najviijegn metta v Rimu. Najprej so ga vrgli kar na vse komuniste, od prvega do zadnjega. Kaj hitro pa so se povlekli, ker so videli, da so ustrelili prohu-dega kozla. Kako bi naj verjeti ljudje, da se je satan in vsi njegovi pomočniki naselil kar naenkrat v najnavddpej-sih ljudeh nate bližnje okolice. Kako bi naj verjela iena, da je hudič skočil kar na vsem lepem v njenega moža, ali pa naj bi verjeli otroci, da je njihova mati .satanov» poslanec. Modrijani, ki so tizobče-nje» nakuhali, so videli, da se bodo z njim samo osmešili in so zato popustili ter izobdujejo le še najvidnejše predstavnike Komunistične partije in njihove časopise, ali pa tiste, ki se nahajajo v eni fronti s komunisti. Naredili ste Iz njega norišnico... Dolga je zgodovina najrazličnejših izobčen). V veliko < zabavo vsakemu čitatblju je nedvomno danes besedilo izobčenja, ki ga povzemamo te poglavij Balbuzia:... .Naj bo preklet če umira, če je, če pije, če ima iejo, če se posti, če dremlje, če spi, če bdi, če hodi, če stcji pri Miru, (e sedi, če leži, če dela, če počiva, ce 5 č i... če s.,,9, (iz knjige: .Nedeljske pridigo*. Izdal Bianchi Oiovini) Ce bi prišel Kristus v ta tempel ne bi mogel reči. «Nore diti ste iz njega razbojniško Jamo», nego: «Naredili ste iz njega norišnico». Tudi plesi jih zanimajo Na tem «vetu po niso samo izobčeni komunisti. Izobčeni so tudi tisti, ki plešejo «opa-lachioola», «oasoarrtoolo» in .Kalypso», To so trije filipinski narodni plesi. Toda tamkajšnjemu škofu Mariani Ma-driagi niso po godu. Zato so prečitali v vseh oerkvah na Filipinih ohrožnioo, da so tisti, ki plešego take plese »izključeni od svetih zakramentov*. A zemlja ae še danes vrti... Izobčenja imajo prastaro zgodovino, o cerkev se jih ne spominja posebno rada, ker ji ne služijo preveč v čast. lSlS leta so predložili Sveti stolioi vprašamje, ali je pravilna teorija Galilea Galilei, ki je trdila, da kroži zemlja, o sonoe stoji pri miru. Sveta stolica Je odgovorila, da je teorija nesmiselna in bogokletna ter je izobčila vee, ki so jo podpirali. Tuzli Galileo Galilei je moral priznati svojo «zmoto», sioer bi končal na grmadi. Vkljub Izobčenju ae Je zemlja tudi po 1616. letu še nadalje vrtela okrog «anca in to dela še danes. Kri ae nam še danes pretaka po šllah«. 1600. leta so bili izobčeni vsi zdravniki, ki so trdili, da se kri pretaka po žilah, ker je Sveta stolica trdila, da stoji kri pri miru. Na vao srečo se vkljub izobčenju kri še danes pretaka po žilah vseh živih ljudi. Včasih papežem niso ugajale pridige o uboštvu... 13ts. leta je papež Ivan XXII izobčil frančiškane, ker to vztrjalL na stališču, da je živel Kristus s svojimi apostoli v popolni revščini in da ni imel nobene lastnine. In vendar so propadli... Na naše veliko začudenje pa moramo ugotoviti, da Sveta stolica ni nikoli izobčila ali pa te izrekla proti fašistični stranki ali njenim poglavarjem, nikoli ni obsodila Manje fašističnih časopisov ta širjenje njihove ideologije. Sveta stolioa tudi ni izobčita nacistov in vseh ostalih vojnih zločincev, ki so prelili morje nedolžne krvi. Sveta stolioa tudi ni našla nobenega razloga, da izobči Hitlerja, MusolMja, Franko pa je njen največji miljenec. Sveta stoli-oa tem zločincem ni odrekla sv. zakramentov in bi firn nedvomno preskrbela najlepše mesto v nebesih, če bi le mogla. Vkljub temu, da Sveta stolica ni Izobčila Hitlerja in Mussolinija ter nati fašizma, jih je pravična kazen človeštva vendar dohitela ln uničila. Na njih ne bo padlo papeško prekletstvo... .Poslali bomo letala polna atomskih, zažigalnih, bakterioloških in s trinitrotoluolom napolnjenih bomb. Poslali jih bomo, da ubi jejo otroke v zibelkah, staroe zatopljene v mollivi in može, ki so pri delu*. Te vrste niso napisali lju-dožrcl Afrike ali Avstralije! Napisal Jih Je Washingtonekl časopis «Time* Herald», ki ni bil nikoli Izobčen od Svete stolice ln tudi v bodočnosti ne bo. To se dogaja po štirih letih vojaške okupacije TOV. JUR JE BIL «JED HA A DIESECE ZAPORA 12-dnevna stavka je bila odraz ljudskega ogorčenja - Svetla preteklost neustrašnega borca - Ironija sodnega dvora V ponedeljek, 22. t. m. se je pred tukajšnjim sodiščem začela razprava proti tov. Jakse-tlchu, obtoženemu, da kot član stavkovnega odbora za velike stavke leta 1946 ni vplival na to, da se stavka ukine, s čimer ae Je pregrešil proti zadevnemu ukazu VU. Kakor znano, je tedaj tržaško delavstvo s splošno etavko izrazilo svoj odločni protest proti podlim napadom neofašističnih tolp na sedeže demokratičnih ustanov v našem mestu. Tov. Jaksetich Je v svojem zagovoru poudaril, da je tretji dan stavke sicer Izvedel za Ukaz VU, da pa je bilo tedaj stvarno nemogoče vplivati na litavkujoče, da bi se vrnili na delo. K temu je predvsem pripomogla VU sama, ki je - mesto, da bi uvedla preiskavo proti krivcem in Jih kaznovala - z omenjenim ukazom, že itak (močno razburjenje delovnega ljudstva, še bolj razvnela. Na popoldanski razpravi so nastopile tri priče in sicer: tedanji predsednik ES občinskih uslužbencev Bruno Cesari, član lES pristaniščuikov in pomorcev Rudolf Dujc ter tajnik ES prevoznikov Giacomo Levi. Vsi so potrdili izjave tov. Jakse-ticba, da je bila zahtevana ukinitev stavke tekom 24 ur popolnoma nemogoča. Naslednjega dne dopoldne Je prvi nastopil branitelj, odvetnik Zennaro, ki Je predvsem zamikal VU pravno do ugotavljanja, da - H je neka stavka zakonita ali ne. Odlok VU o ukinitvi stavke Je bil neupravičen tudi zozirom na ohranitev javnega miru, ker bi bila morala v tem primeru VU nastopiti ne proti stavkujočim, temveč proti znanim tolpam, ki so s svojimi provokacijami izzvale protestno gibanje. iker mnogi očitki proti njemu tekom razprave sploh niso bili dokazani. Ob zaključku je odv. Zenna-io is prikazal moralne vrline tov. Jakseticha, starega protifašističnega borca, zasledovati eg in zapiranpga že od leta ,1927 dalje. Javni tožilec Dye je vztrajal na tem, da se tov. Jaksetich obsodi. Predsednik, major BayMas, je izjavil, da je bil odlok VU popolnoma umesten z ozirom na ohranitev javnega miru; obenem je omenil, da je stav- Pa za lepa dekleta t Izvolitev zvezde tiska! kovni odbor imel namen odstraniti iz dežele — VU. Na popoldanski razpravi Je ig. Baylisa obnavljal potek stavke. Med drugim je navajal čldnke v «Il Lavoratore», ki eo tedaj «vzpodbujali k stavki» in zaključil, da je tov. Jaksetich vedel za odlok VU in ga namerno prekršil, zaradi česar iga smatra krivega. Na popoldanskem zasedanju [Je ob 18,14 vstopil iz posvetovalnice v sodno dvorano sodni dvor. Najprej si je g. Bayliss dovolil nedolžno norčijo: izjavil je «obžalovanje» sodnega Jutri, 28 t. m. od 15. ure dalje bo v Ljudskem domu v Miljah Veselica Komunistične partije na kateri bo sodelovala godba Iz Božičev. Ob 17. uri govor ob priliki razdelitve partijskih Izkaznic novim članom KP ter razdelitev nagrad članom in celicam, ki so se odlikovale v kampanji za razširitev Partije. Pozdrav tov. A. De-Etradi v imenu IK KP STO. Ob 19. uri na športnem igirišču PD «Frana!n» ples. Vstopnice veljajo za žrebanje dveh dobitkov srečelova. Ob 20. uri v Ljudskem domu družabni ples. Bogat srečelov Dobro opremljen bar dvora, da «mora» kaznovati tako zaslužnega protifašističnega borca... in obsodil tov, Jak-isettcha na 4 mesece zapora. Z obsodbo tov. Jaksetiča, čla-l stavkovnega odbora 12- dnevne stavke se je zaključilo •zadnje dejanje veličastne protestne stavke, ki je vzklila iz upravičenega ogorčenja tržaških demokratičnih množic nad fašističnimi nasilstvi. Z obsodbo zaslužnega antifašista in borca za pravice delavskega razreda pa je ta-.kozvana «zapadna demokracija» ponovno pokazala svoje (pravo lice. Obsodba, ki jo je izreklo okupacijsko vojaško sodišče nas sicer ne čudi. Saj so ekoro na dnevnem redu aretacije in obsodbe partizanov in aktltvistov osvobodilnega pelerete. Z druge strani pa se 'dajejo fašistom in teroristom proste roke, da se lahko svobodno kretajo in nemoteno ntv idaljujejo svoje fašistično delovanje. Krivična obsodba tov. Jaksetiča pa je obenem jasen pdraz stanja, v katerem se nahaja naše ozemlje po štirih letih tuje (zasedbe. Opozorilo ZDTV SLAVA NEPOZABNIM BORCEM! Vodstvo ZDTV (UCEF) obvešča vsa včlanjena športna društva, civilne in vojaške oblasti in uredništva časopisov, da je takozvano vodstvo ZDTV o katerem govorijo razni časopisi kot «Primorski dnevnik» in «Corriere di Trieste», sestavljeno iz elementov, ki Jih je občni zbor ZDTV dne 7. avgusta t. 1„ ki se je vršil na sedežu Delavske športne zveze, izključil iz organizacije. Vodstvo ZDTV istočasno opozarja društva in športnike, ki morda ne poznajo pravega položaja, da omenjeni elementi poskušajo ustvariti razkol na polju ljudskega športa ter da razni kot Turk-Joco, Ludovisl, Pregaro, Kuferšin Marcel itd. nimajo ničesar skupnega z ZDTV. Za kmete ki jih je prizadela toča Kmetijska strokovna zveza enotnih sindikatov opozarja vse kmetovalce, ki so utrpeli nad 30% škode povzročene po toči, da se takoj zglasijo na sedežu Enotnih sindikatov, ul. Imbriani 5-1, ladi zadevne prijave. Enotni sindikati bodo namreč v dogledanem času poslali oa agrarni Inšpektorat vse prijave oškodovancev. m Miam ni bila zaman V tem tednu poteka peta obletnica junaške smrti voditeljev demoratitnega pokreta in borbe proti nacifašističnemu okupatorju tov. Alojzija Frau. sina in tov. Natale Kolariča. V najtežjih dneh tujčeve o-kupacije ko so po vsej Evropi divjale fašistične in nacistične tolpe se je tudi na našem ozemlju vodila vztrajna ilegalna borba proti nacifašistični zveri. V te), za antifašiste neenaki borbi, so dan za dnem padali najboljši sinovi delovnega ljudstva, borci za svobodo in srečnejšo bodočnost vseh narodov. V vrsto teh spadata tudi tov. Frausin in Kolarič, ki sta, čeprav različne narodnosti, padla za one cilje in načela, ki so bila vedno in so še danes zvezda vodnica velike protir imperialistične fronte. Tov. Frausin je posvetil vse svoje življenje in delovanje delavskemu razredu v borbi za dosego njegovih osnovnih Spoznati boste mogli naše časopise, revije in knjige! KASAC1JSKO SODIŠČE JE RAZVELJAVILO ŽE DRUGO RAZSODBO Amnestirajle krivično obsojene partizane! Državni tožilec poveličuje “ugrabljence,, - Porotno sodišče ni merodajno za sodbo partizanov - Zakaj se ne izvaja ukrep VU št. 46? Preteklo soboto je kasacijeko . mentov iz zakladnice patenti-(rodišče v Trstu razveljavilo so- ranih zagovornikov pristašev dbo, ki jo je preteklega maja ! st.-anke prežuloetnega spomina, »me inv.»..» B.izreklo porotno sodišče proti ' Med drugim je poskušal pove-O položaju stavkovnega od- obtožencem Ivanu Al-essi, Fri- Kčevati «nesrečne ugrabljence» deriku Soban, Alfredu Micor, ! kot branitelje italtjanstva " Andreju Valentini, Mihaelu Angileri ln Francu Ricardl, Ob- ;bora po objavi zadevnega ukana VU je odv. Zennaro poudaril, da je isti formalno sicer še obstajal, dejansko pa ni več deloval. Končno je bila ukinitev stavke nemogoča tudi, ker bi — s tem, da bi odbor prisllti stavkajoče, da odnehajo od yvoje upravičene borbe proti inovo porajajočem^ se fašizmu «— zagrešil težko izdajstvo nad zaupanjem stavkajočih omotic. Iz vseh teh razlogov je branitelj zahteval popolno opro-iščenje ob toženca,posebno še, Kdaj! V nedeljo Ji. septembra od 14. ure dalje! sojeni so bili zaradi «sequestro dl persona». Na prizivni razpravi je državni tožilec Guido Batiggi-Sta-bile zahteval da ostane obsodba, ii jo je izreklo porotno sodišče popolnoma nespremenjena. Ob tej priliki je, kot običajno, privlekel kup argu- USPEH V0L1VNEGA PROGRAMA KP V PIŠČAN cm Bt IDO KO NČHO IMELI ELEKTRIKO Veet, da Je Acegat končno odobrila načrt za napeljavo elektrike v Piščance bo brez dvoma razveselila tamkajšnje prebivalce. Kakor i zgleda se bodo v kratkem pričela tozadevna dela. Vsekakor Je bil že skrajen čas, da so se odgovorne oblasti odločile, da dajo temu neposrednemu mestnemu predelu elektriko. Kmetijska zveza enotnih sindikatov se je za rešitev tega vprašanja Interessala že pričetkom leta 1947. Takrat Je bila poslana občini resolucija te eo sindikalni predstavniki tudi osebno intervenirali bodisi na občini kakor tudi na VU. Ker ni bilo nobene rešitve eo poslali prebivalci naknadno še mnogo protestov. I-atotako so Enotni sindikati v vljalnega odbora ljudske prosvete, tov. prof. Ferlanu Oskarju, ki je prinesel pozdrave v imenu «Centro di Cultura», ter ivsem delegacijam demokratičnih organizacij ter mladinki Počkar Mirell, ki je tako lepo (izvajala Simona Gregorčiča Velika veselica komumisitič-nega in demokratičnega tiska, ki jo organizira Komunistična partija STO razdobju od leta 1947 pa do ~ """ ‘ mirali danes i.e večkrat interv pri merodajnih oblasteh. Tudi «Delo» je o tem vprašanju pisalo še maja t. 1. Tako so prebivalci Piščancev, ob podpori Enotnih sindikatov ln našega tiska, po dolgotrajni borbi in prizadevanju končno dosegli, da bo imela vasica električno razsvetljavo, Vsekakor Je to obenem u-speh KP In njenega vollvnega programa za čigar izvedbo so se borile demokratične množi, ce. Ravno v programu KP se Trstu in borce proti «le calate carsiche degli Slavi». Za državnim tožilcem Je govoril odv. Presti, ki zagovarja Valentinija, Ricarda in Angileri -ja, za katere je zahteval popolno oprostitev. Ostale obsojence zagovarja odv. Zennaro. V svojem govoru je predvsem povdaril, da tržaško porotno sodišče ni merodajno, d« sodi člane splošne vstaje iz maja 1945" ter borce osvobodilnega gibanja. Zahteval Je amnistijo v smislu splošne odredbe št. 46, ki jo Je izdala ZVU. Po dvournem razpravljanju je sodišče obsodbo porotnega sodišča razveljavilo ter odredilo, da se bo ta ponovila pred drugo sekcijo istega sodišča. To je že drugi primer, ko je knsacijsko sodišče razveljavilo obsodbo, ki jo je v svoji pristranosti po krivici proti članom osv. gibanja izreklo porotno sodišče. Skrajni čas pa bi bil, da bi ZVU raztegnila splošno amnistilo tudi na Tržaško področje. V Križu pri Trstu se vneto pripravljalo... s petjem iz domačega ribiškega življenja «Na kriški osmiti». Igrivo je sestavil Justo Košuta in bo tudi sam nastopil v vlogi ribiča Nikole. Igrali bodo ribiči v domačem narečju. Prireditev se bo vršila na prostem na društvenem dvorišču. Pričetek ob 18. uri. Tudi kmetje so zavarovani proti nezgodam na delu Mnogim kmetom verjetno še danes ni znano, da so na podlagi plačevanja zemljiškega davka avtomatično zavarovani proti nezgodam pri kmeč- kem delu. Večkrat se naši kmetje, ki se ponesrečijo na delu bodisi na polju ali pri o-pravljanju kmečkega dela na domu — obrnejo do zasebnega zdravnika, katerega morajo sami plačati. Is tot ako si morajo v tem primeru sami plačevati morebitne stroške bolnišnice. Z ozirom na to opozarja Kmetijska strokovna zveza ES vse kmetovalce, da ae v primeru katere koli nezgode pri kmečkem delu takoj obrnejo na omenjeno Zvezo ES (Ul. Imbriani 5-1), kjer bodo prejeli potrebna navodila za prijavo nezgode in brezplačno zdravniško nego. pravic. Tem svojim ciljem je ostal dosledno zvest do zadnje-ga trenutka svojega življenja Hrabrega borca niso strašila preganjanja, aretacije in kon-finacije, ki jih je moral pretrpeti za časa fašizma. Po raz padu Italije ga najdemo'med prvimi v vrstah miljskih antifašistov, kjer je organiziral borolen upor proti prodirajo-Cim nacistom. Kljub zavratni bolezni, ki si jo je nakopal v fašističnih je čah je tov. Frausin prevzel odgovorno in nevarno nalogo organizacije osvobodilnega gl' banja in Partije. Dne 24. avgusta 1944 ga je zloglasna SS aretirala in skušala na vse načine izvleči iz njega kake izpovedi. Kljub zverinskemu mučenju pa ni okupator uspel v te) nameri. Na čelu ilegalne borbe je Mi skupno s tov. Frausinom, slo- melje slova nsko-itali Janškega bratstva. Oba borca in voditelja sta vedno delovala v in-ternacionalističnem duhu, ki je bil že takrat izraz razredne internacionalistične zavesti tukajšnjega demokratičnega pokreta. Njuna žrtev ni bila zaman! Tržaško demokratično ljudstvo je ostalo zvesfo svetlim ciljem teh borcev in voditeljev. To je tudi pokazalo ob objavi resolucije I. U. in na upravnih volitvah, ko so Slovenci in Italijani jasno izrazili svojo globo internacionalistično zavest. PD Škamperle - Acegat priredita jutri 28 t. -mi od 16. ure dalje v društvenih prostorih (Ljudski domi) Veliko vrtno veselico ZUOOU VINSKI DNEVI 27.8.1871 se je rodil The”df1-Dreiser, veliki am-ensKi r satelj. c.janj« 27.8.1944 je bilo prvo za»®"> antifašistične skupščine bani je v Beranih. . na6 28.8.1851 se je rodil v P°‘J.. u. .8.1851 se je rodil v. «iii dh nad Škofjo Loko P‘®atf ,ej* Ivan Tavčar. Srednje s obiskoval v Novem meS“ „4 jani, univer~~ dunaju, kjer je P' vetnik. Bil je poslanec,, ^ telj napredne stranke/!' v 1 Janški župan. Umrl J ______ _____ tfr Ljubljani 19.2.1923 inJ® £ kopan, po njegovi • don»; Visokem v Poljanski -n 28.8.1749 se je rodil dramatik Johann WoW®, Goethe. Umrl je •‘"fj„[r.a _________________ 22.2-5 Njegova največja umet?veb je pesnitev «Faust» v delih. „ gir 28.8.1866 se je rodil Mat«) » bad, glasbeni Pcda^!>" pr»roditelj našega^ ^ J>1 Cl UVll LOJ J v. o— •- 0V skega petja, katero J® j gnil na evropsko^ je dosegel, da ‘"--.m umi- tem Slovenci zrelo yniTt^‘ tradicijo ter bodočnost , j irò rvnmrlno vlAfllbC. UP* ve narodne glasbe, 2.5.1937. ^ Sodeluje godba «Rinaldi». Srečelov, športne tekme, ples Dobro opremljen bar Jutri vsi na veselico k Sv. Ivanu! 31.8.1589 je umrl v U y pisatelj Jurij DalnW‘»> je izdal v Wittenbergv je, lotno sv. pismo "LA! najpomembnejše delo i• ^ stantske dobe na S* i kem. Ob reformaciji " ničili vse protestantske »j: ge, ie Bibliji so Pri*V tako je postala temelj ** ga književnega jezika. » 1.9.1286 je bil v slovenske^, ziku umeščen na /Jfoy svetskem polju gro1 n-ard za koroškega v0^njJ OBJAVE Danes od 20, ure dalje bo v dvorani Prosvetnega društva «Ravbar» na Greti (ulica 01-eternone) družabni ples. Vabljeni! Otroško zabavišče z gugalnicami, kinemMografska predstava, lov na račke, nagradna igra z žogo in mnogo go drugih zabavi Ne bo mečkal niti «kiosk veselja» s čudovitimi presenečenji! Komunistična mladina iz Ko-lonkovca priredi Jutri, 28, in v ponedeljek 29. t. m. od 17 do 24. ure mladinsko vrtno veselico, ki se bo vršili v gostilni «Ex Soci» na Kolonkovcu. Spored: nastop dramske skupine «Tomažič», šaljiva pošta izvolitev zvezde veselice, ples. Igra orkester iz IColonkovca. Drevi ob 20. uri bo občni zbor (prosvetnega čiruštva v Zgoniku. Vabimo, vee člane, da se ga udeleže. b ODBOR veneo tov. Kolarič Natale. Skupno sta vodila borbo proti okupatorju ih skupno sta postavila že takrat trdne te- TEREMKI SINDIKALNI PREGLED Delavci zahtevaj o izbo lišar iie življensklh pogojev .«.»oj»,«. __________ Jutri, v nedeljo 28. t.m. bo «Nas narodni dom», ter vsej Ipri nas velik kulturni praznik, mladini, ki Je vestno izpolnje- Nastopila bosta prvič pred vala zadane' si naloge. Se enkrat kličemo hvala vsem tistim množicam, ki »o nas na ta veliki dan počastile e svojo navzočnostjo v tako obilnem številu. Člani celice KP iz Zgonika čestitajo tov. Pirc Alojzu, požrtvovalnemu sekretarju, ob njegovi izvolitvi za župana občine Zgonik. Uredništvo «DELA» se čestitkam pridružuje. Pripravljalni odbor ljudske prosvete se zahvaljuje tov. Dominiku Požer za denarni prispevek. Poročni prstan j,e izpulblla naša tovarišica v nedeljo v Bazovici. Pošten natfditelj naj ga odda v našem uredništvu. javnostjo novoustanovljeni orkester in moški pevski zbor. Orkester, katerega pridno vodi domačin Mario Bogateč, bo ob tej priliki zaigral 13 komadov umetnih in narodnih pesmi, med drugim «Ruske napeve», Chopinove «Tristesse», Venček slovenskih narodnih itd. Moški pevski zbor vodi tudi domačin Franček Žerjal. Ob tej priliki ima na sporedu med drugimi; «Partizansko», «Tiho luno», «Kam» itd. Nastopil bo tudi improvizirani kvintet ter domača godba na pihala. t Dramska skupina prosvetnega društva «Vesna» bo pa, vepri zorila folklorno enodejanko Na sindikalnem polju beležimo vedno večjo razgibanost. Sicer se tej razgibanosti ne moremo čuditi, če pomislimo na težke razmere v katerih se nahaja danes ves delavski razred. Tržaško ozemlje preživlja danes posebno kritično dobo, ki kot i zgleda, ne bo tako hitro končala, marveč se bo zavlekla v neskončnost. Razmeroma nizko število delavcev, ki so pravilno zaposleni se mora boriti z vsakodnevnimi težavami gospodarskega Cernu! Da bomo nudili vso podporo demokratičnemu in komunističnemu tislcu, ki širi resnico in odpira oči vsem poštenim! značaja. Kot Je znano, Je za človeka vradno življenje potrebno zb preživljanje štiričlenaki družini mesečno vsaj 60 tisoč, dočim večina delavcev zasluži komadi 28-30 tisoč in to vštevši vse draginjSke in družinske do- Zgradili so jih delavski žulji V nedeljo so «tvorili nov prosvetni dom «Zvezda» v Podlo-njerju. Ob tej priliki je bi is tudi kulturna prireditev z godbenimi, pevskimi in recitacij-»kimii točkami. Prireditev Je otvoril tov. Skodler Slavko. Sledili so pozdravni govori tov. Albina Prelc v imenu KP; tov. postavlja zahteva Javnih del ^“čka Kročiča za POLP tov. za napeljavo luči In vode po vseh mestnih predelih. Novi občinski odbor Je moral pač v tem primeru upoštevati voljo in težnje ljudstva, ki eo izražena v programu Komunistične partije. Sinuata r. D. ‘Zvezda. Odbor prosvetnega društva «Zvezda» iz Podlonjerja se toplo zahvaljuje vsem tistim, ki so pripomogli k lepemu uspehu otvoritvene proslave Ljudskega doma. Posebno »e zahvaljujemo pevskemu zboru «Velesila» iz Skednja, pevovodji Danilu Per- Kje! V Dolini! totu za njegovo požrtvovalnost pri pevskih vajah našega zbora katerega Je spet obudil k življenji, tov. Gombaču Francu, k! Je prinesel pozdrave Prlpra- prol, Oskarja Ferlana v imenu ■OOP ter tov. Beroetiča v imenu OF. Recitirala sta tov. Justo Košuta jn mladinka Počkar Mire la, glavni govor pa je imel tov. Gombač. Skedenjski pevski zbor je zapel nekaj pesmi. To, kar vsakdo rad P° dr 18.30 Plesna Sport 20.00 Z narodno Polipo Sloveniji. 20130__Z PD Škamperle — dramski odsek javlja, da je začel z [rednimi vajami za svoj prvi nastop v Jeseni. Ce bi že kdo želel sodelovati v zborni recitaciji ali drugače, se more priglasiti vsak četrtek od 20-21. ure, ko imamo redne vaje. Prosvetno ■ društvo «Srečko Kosovel» obvešča svoje člane, da bo odslej društvena knjižnica odprta vsak četrtek od 20,45 do 21.30. Vsi člani si lahko izposodijo knjige. V soboto in nedeljo 10. in 11. septembra bo dramski odsek prosvetnega društva «Valentin Vodnik» v Dolini priredil Jurčičevo dramo v petih dejanjih «Domen». Prireditev bo na prostem. Ob priliki izvolitve zgoniškega župana je nabrala družba, tovarišev v domači gostilni v Zgoniku vsoto 1.300.— lir za tiskovni eklad «DELA» lit «LAVORATORE». ZA TISKOVNI SKLAD «DELA», je darovala vesela proletarska družba iz Križa Lir 500, Pretekli teden sta stopila v zakonski stan tovariša Košuta Alojzija in Laharnar Henrik iz Križa pri Trstu. Ob tej priliki Jima čestita celica KP iz Križa ter okrajni komite v Nabrežini. Uredništvo «DELA» se pridružuje. knjižne police. 21.00 - oder: 8haw: «Močnej» sp njih». 22.45 Večerne ref J Ponedeljek: 13.00 Ceski y beni svet. 17.30 Plesna > 18.41 Istrske narodne ".(JI 19.00 Gospodinjska urtjj Pester koncertni spored- ^jf Sport. 20.30 Okno v »vet- / Mozart: «Beg iz geraja*' v 3 dej. .V Torek: 13.00 Narodne praslovanskih narodov. le-S^ morne skladbe. 19.00 trak. 19.15 Odlomki iz 20.00 Uverture, 20.30 svet. 21.00 Vzori mladini-Večerne melodije. Sreda: 13.00 Glasba V?y ljah. 18.00 Mamica Efltj/ duje. 18.15 Debussy: O®«"' kvartet v g-molu. 18.00 v niški vedež. 20.00 Glase® jVi'. nih narodov. 20.30 Okno'/ 21.00 Razgovori pred nom. 21.45 Haoaturijani cert za klavir in orkeatey Četrtek: 13.40 Na har^tf igra Marij Sancin. 18J" f zbeno predavanje. 18-90 %# f 20,45 vaL dol. 391 (samo » dah im nedeliah). PRAGA . (V srbohrvaščini) v»1'ii val. dol. 31',40; čas: 36.30' }}> 31,40: čas: 19.30 val. d°‘- A BCKARESTA jO,i (V srbohrvaščini) č®*1 val. dol. 48.30. BUDIMPEŠTA (V srbohrvaščini) ^®|j val. dol. 549; čas 20.» dol. 459. . VARŠAVA ji'1 (V srbohrvaščini) *®*’ val dol. 48,25. tirana (V srbohrvaščini) val. dol. 38,22. Odgovorni uredfl1^ DUŠAN KODRAL, j Založništvo «D®^F Tiska Štab. Tlpogr. ulica S. Pellico » ■X i»_____s — A L. ^ Dovoljenje A. 1- * ¥ifl m® n v F| "ffl «%% $ 5 veren Trubarjev sobojevnik ^ on okTHotišU« n ®ifi * *» A ' ty~ • la- IBI ‘y,n?r ■ |»£353!r; ‘S * “*’*"***' 1 »* **»’«•*- <» Bohoričeve slovnice iz 1. 1584 Ko sc, ob obletnici smrti Ju-r,i® Dalmatina, oziramo na nje-«ovo življenje in delo, ki je za Jaj narod tako pomembno bo-ttisi a političnega, predvsem pa * kulturnega stališča, vidimo takoj, da moramo spoznati vso dobo in prilike, v katerih ja žl- 14., 15 in 16. stoletje je doba •vetovnih socialnih in gospodarskih preobratov. Ti preobra-t‘ na. gospodarskem polju (ode *r“je Amerike in drugih kontinentov, porast trgovine, iznajdba tiska, smodnika itd.) ‘majo za posledico vrsto obratov v vsej ideološki uružbeni ®tavbi : v znanosti in umetno-•ti, v pravosodju in religiji. Tz •rednjeveških načinov produk-c‘le stopa človeštvo na višjo •topnjo. Razvija in krepi se nov družbeni razred: meščan» ®tvo, ki se bavi s trgovino in obrtjo, a nima še nič skupnega ? današnjim kapitalizmom. Meščanstvo, ki je takrat predstav-•Jalo nedvomen napredek, si krji pot v neprestanih borbah s fevdalizmom, ker ga ta zavira * svojimi privilegiji, izžemanjem in tlačenjem itd» Cerkev je imela do tedaj monopol nad vsemi kulturnimi po-‘Ji. v prvi vrsti v sodstvu, znanosti ltcj. Z iznajdbo tiskarstva sta pa postala znanost in Pravo dostopna vsakomur. Cerkov je tako izgubila, svoj mo-fopol, a za pravice v tem po-fjedu »e je posebno borilo meščanstvo. Se bolj kot kdajkoli je cer» kov — katoliška cerkev, bila Predstavnica In zastopnica razpadajočega plemiškega reda. nmgels nam daje pravilno oceno: «Cerkev Je bila predstavnik fevdalizma na vseh poljih um-•kega delovanja: v sodstvu, v knanosti itd». «Jasno je, da so se val proti fevdalizmu naperjeni nastopi, smatrali predvsem kot napadi na cerkev; vsi revolucionarni, družbeni in politični nauki pa obenem in predvsem - teološka krivoverstva. Da so se mogli dotakniti obstoječega družbenega reda, so mu torej morali odvzeti svetniški sijaj». (En- To je materjahna, realna osnova, temelj, na katerem slone •se verske borbe onih stoletij, “orba proti katoliški cerkvi je “orba proti fevdalnim, pi e m 16- * n* Pravicam cerkvenih poavet-,2‘n mogotcev. Meščanstvo za-nteva v prvi vrsti «ceneno» cer-v*v. ker mu ostale usluge duhovščin^ kot njen monopol na ‘danost in sodstvo, niso bile Potrebne. Kmetje pa gredo v svojih zahtevah po obnovi *re dalje in zahtevajo uvedbo Prave krščanske enakosti», f aka enakost seveda ni po go- meščanom in njihovemu Pfedstavnlku Lutru, ki hočejo “bnovo —•- toda samo do neke «btove meje. ^Zastopniki reformistov pri ,as. so več ali manj vsi naèb-»ni na meščanstvo, ne pa tudi gT. kmete ter njihove punte, no«? hlltlova revolucionar-?*t zmei-na. Vendar so po d ruji .i*tran* prinesli velik napre-l®k; «Prvič izza pokristjanitve f *'oveneki živelj na krilih re-v ‘macijskih gesel v pomem--1?“ Posameznikih In skupinah tu. va* svobodo, da sme kri-, čdo razmišljati o napravah «SE Prpdstavah verskega udej-lBI”Vabja ter Iskati indlvldua-vn„,j.bdl®:ovor na vprašanja o «VkH re^eh*' P‘še Prijatelj, je , , tušem svojim napakam t). '^formacija vsebovala možeh» rua*nja stoletne traditici mrazvila J® slovenski jezik bila terarne!ra j®alka in dvlg-*abijVe j aloven8ih-i narod iz po- Reformacija je posebno raz- katerih del so sami obdržali; vila in pospešila razvoj sloven- 1 rušili so protestantske oerkve ske kulture z ustanovitvijo ti- j in pokopališča; silile so kmete s karti na domačih tleh. Prva | in meščane, da se izjavijo za taka tiskarna je bila ustanov- katoliško cerkev ali pa da pro- Ijena v Ljubljani prav po Dalmatinovi zaslugi. Jurij Dalmatin se je rodil 1550, leta v Krškem na Dolenjskem kot otrok siromašne dajo pod ceno svojo posest, plačajo desetak in se izselijo. Usodno za slovensko kulturo je bilo 'to, da so «rekatolizacij-ske komisije» sežigale prote- ------ —............ . ivumisije» oez.goie uruve- družine. Med njegovimi učite- stantske knjige — edine tedanje lj! sta bila tudi Bohorič m Tru- slovenske knjige. Tako je ko-bar, ki sta mu že v mladih le- : rakala katoliška cerkev tega tih dala smernice bodisi v ver-1 stoletja v znaku uničevanja s kem, kakor tudi jezikovnem, j slovenske kulture, v nasprotju literarnem in narodnostnem | z reformisti, ki so jo razvili. narodnostnem oziru. Dalmatin je, razen Trubarja, spesnil in objavil največ cerkvenih pesmi ip drugih del. Glavna so: Jezus Sirah, Pasijon, Mozesove bukve, 4. izdaja Trubarjeve pesmarice, Salamonove pripovesti in druge. Med njegova najvažhejša dela spada nova, popravljena izdaja Trubarjevega sv. pisma, v kat“ro je vnesel vrsto pravopisnih in jezikovnih popravkov in izprememb. Dalmatin in Bohorič sta najvažnejša reformatorja, ki sta razvila Trubarjev jezik tako. da Je postal slovenski jezik literarni Jezik. Se pred Dalmatinom Je Krelj videl razliko med sičniki in šumniki, a Dalmatinova zasluga je, da so se te razlike uvedle tudi v praksi, Razen razlike med c in č, a in š, a In ž je uvedel še razlikovanje med u in v ter drugimi črkami. Zanimiv je tudi odtoo» reformatorjev in Dalmatina do lastnega naroda. Odnos do Slovencev in njihovega ježika je postajal v izjavah slovenskih protestantskih književnikov pod vplivom njihove protestanske m'selnostl in prizadevmj za «slovensko cerkev» vedno na-ravnejši in ožji. Oni se istovetijo s Slovenci in slovenskim jezikom, njih nagovori na či-tatelje so prežeti iskrenosti in topline, ki često naravnost preseneča. Dalmatin se združuje z «našim bednim slovenskim preprostim človekom», z «našim revnim slovenskim narodičem» Tako je po zaslugi protestantskih reformatorjev, v prvi vrsti Ti ubar ja, Dalmatina in Bohoriča, dobil slovenski narod svoj literarni jezik. Temu nasproti stoji takratno Mlado meščanstvo one dobe je prvi nosilec zarodkov narodnostne zavesti In pojma «naroda». Zato moremo smatrati dobo protestantizma kot začetek narodnega individualizma in narodne kulture. Dolina, v ozadju Kroglje Kjer Soča, Sava, Drava teh imajo svoj n II MZVDJ ČIIIEII ne. s tem manjšo gotovostjo moremo določati časovna razdobja. kar ne bo čudilo, saj sloni vsako določanje časovnih geoloških In kulturnih razdob ' dob samo na bolj ali manj ver-jlh. Preostaja nam še obrav- jetnih domnevah. Tako trdijo V obeh dosedanjih člankih smo v najširših obrisih obravnavali naso domovino z ozirom ra njeno postojanje v raznih nava vprašanja človeka. Priložena preglednica naj nam na preprost način pomaga dobiti čim popolnejšo sliko geološkega, človekovega in kulturnega doživljanja pokrajin, obenem pa tudi sočasnost posameznih razdobij. Da ne bo nepotrebnih nesporazumov. morano že vnaprej ugotoviti važno dejstvo: čim dlje segamo v pretekle davni- Dolina - prestolnica Brega Tam so fantje po stari šegi, ne verjamejo več niti v botre niti v ve-domca in se ne glihajo več brez soldov za juničko, da bi dali nevestico V Bregu je marsikaj zanimivega In. čisto «svojevrstnega Tam je Boršt brez lesa, Jezero, na vrhu Kraškega griča in kar se zdi neverjetno tudi brezi vode ter Dolina na strmem po bočju Socerbskega griča. Pradedi današnjih Dol Inč a-nov so imeli svoje naselje tik pod starodavnim gradom Sv. Socerba, ki »e- Imenuje Maga-njevec. Od tam je čudovit razgled po vsej dolini do Zavelj, na Trst in morje; v ozadju pa je Maganjevec obdan od že o- j LVKtiUA r>,. EVANGELI S K VSI S. Lukovih». ftl- i. ca.mr v l sv# -< .l if* A4 r/ w sv.;.: xoxy.: g»»;«.* «to*»., V*/.--v. lMžMm •/ ‘ ■ * • *£^**fr*Č . j«•> t < > o>j »k« «#>» «MU, Iz Dalmatinove biblije delovanje katoliške cerkve in njej naklonjenih državnih oblasti, kar je povzročilo celo prekinitev kulturnega dela reformistov. Dne 30. oktobra 1598 so v Ljubljani objavili uKaz, da morajo protestantski pastorji in šolniki Se istega dne pred sončnim zahodom zapustiti Ljubljano, a v teku treh dni avstrijske dežele. Naslednje leto so sc začete ustanavljati rekatolizaiijske komisije, ki so delovale med kmeti in meščani. Slovenske knjige pri «rekatolizaciji» niso igrale že zato važne vloge, ker jih katoliška cerkev ni imela. Njih delo je temeljilo na nasilju. Spremljala jih je oSorožena sila, nalagali so denarne kazni, PREPQR0DITEL1 slovenskega zborovskega petja Matej Hubad &rvn«?Yom,no sPada glasba v člrv.?-, n® kulturne značilnosti »L elta. ki se Je od prvdtnih ehn„.—• a e je uu prv naj6atavt> h glasov razvila v da-n.,aje umetniško petje, a iz hJat‘Y°8tel>a ritmičnega tolče-dmeta ob Predmet v da-»tn, e "ajraznovrstnejše in-jAUmente. Ni pa nikaka ee-na aYala če trdimo, d-a ga ni na-°da’ kjer bi pesem bila vse-koh ?a last v -aki meri, ka-spo “«š pri Slovanih. Le 8® naše slovenske raZUmlu P®*1"1- k‘ nam >e — r«j ~ uajbližja in to- jeJ ,:udl najbolj znana. Kdo jo ttasSi117 Kdo dalj® gojil? a e iz notranje potrebe ni,ki J» je torej ustvaril rLmkl°. jo čuval, predajal ,v rod in jo razvijal. m’ tudi n a jè tare jài m le n-V1 Poznamo skladatelje; tia=- '“‘■limo na prvo slovensko HJl«, pt V V «ivivvjicnv V 2«trioo, vzniklo jz potrebe p0anau Protestantizma. Tudi kvaM„®, »o se posamezniki o- a VgJa:‘ z zlaganjem napevov. fodtlej6 owlalo le v okviru na-trehe v pet3a ‘n narodove po-tfov 1 »rez vsakih višjih emo- «(er6*6 k; 1867 Je Anton Foer-ha ,1E°*'-avil slovensko pesem n*ko višino in jo ize-v®h»k. v »vetu. Da pa je slo-81» ‘Umetniška pesem mo-ktot«, 1 ‘zražena. v javnosti, je hujno biti e petjem pre- nesena v svet. To nalogo je častno rešil Matej Hubad, v kar mu je bila kaj dobro došla doba prehoda Avstrije iz absolutistične v ustavno državo, v kateri Je moglo slovensko kulturno gibanje vsaj do gotove meje «sodobneje zadihati. Matej Hubad (28.VIII.1866 do 2.V.1937) Je krepko zaoral v ledino slovenskega zborovskega petja in privedel slovensko umetniško zborovsko pesem do višine one ostalih evropskih narodov. Kot protiutež proti germani-zatorski Filharmonični družb: so 1. 1872 ustanovili v Ljubljani Glasbeno Matico, pri kateri je od leta 1891 sodeloval tudi Hubad; sprva kot njen glasbeni učitelj, je ob ustanovitvi Matičnega pevskega zbora postal njegov vodja. Bil je pa tudi sicer eden najodličnejših Matičnih sodelavcev in si kot koncertni pevovodja zagotovil trajno mesto v zgodovini slovenske glasbene kulture. Iz prvotnega čltalniškega-diletant-stva je slovensko zborovsko petje dvignil na evropsko višino, našo narodno pesem pa Je postavil na koncertni oder In dcseg.el, da ee ji Je irfidlvll ves kuttumi svet. Hubadova zasluga je, da moremo gledati Slovenci danes s ponosom na svojo lastno ljudsko in umetniško zborovsko tradicijo. menjenega 6ocerbek»ga griča ter gradu. Sklepati je, da so se stari Dolinčani preselili iz Maga-njevca na mesto, kjer stoji današnja vas radi tega, ker so limali vsa polja v dolini ob bregovih Glinščice in je bilo naporno prenašati, pridelke na tako visoki In strmi grič. In taikrat Je po vsej verjetnosti nastalo tudi sedanje ime Dolina. Današnja Dolina je največji kraj in obenem upravno središče Brega in njegove okolice. Svojčas je bila dolinska fara zelo obširna; segala je celo do Podgorja v Istri, dočim so bile dolinskemu■ dekanu podre-jen £ celo duihovnlje Barka in Vatovlje v Brkinih ter Divača in Skoojam na Krasu.. Daleč naokoli je jt 0 ca 1 5 Doba brona od 1900 do 1000 I U Mlajša doba kamena Neolitik mlajši neolitik od 2500 do 1900 starejši neolitik od ? do 2500 95 c S La Madeleine (Francija) Madelenlen u nekaterih Šim štetjem 000 let H novi I. ledena doba 1 •S» .s Predmoft (Morav*kti) Solutró (Francija) Solutreén PS < is S s Brno (Moravska) Aurignac (Francija) S Aurignecen > M H srednji 0, i Neandertal (Nemčija) L. Mouaterlen II > D doba s 0 .2 > 2 t 2 I Acheuleén I c 2. ledena doba O 012 Che 11 en 1 1. medledena doba oj u At T3 1 Mauer pri Heidelbergu (Nemčije) Prachellen ff 1. ledena doba QE TERCIJAR Bivi in je človeka dvomljivo Razne dvomljive najdbe življenja, kar moremo opazit' že, če primerjamo trajanje posameznih kulturnih stopenj aluvija. Nadalje moramo še omeniti, da so navedbe letnic posameznih kulturnih stopenj ie približne m veljajo samo za naše ozemlje, kar se je drugod kulturni ravoj razvijal hitreje ali počasneje. Kdaj se je pojavil človek, ali bolje pračlovek v Evropi sploh, »o mnenja zelo različna. Nekateri strokovnjaki smatrajo, da je živel že koncem, drugi celo sredi tercljarja; svoje trditve opirajo na gotove najdbe, ki bi naj bile plod človekovega dela (artefakti), o katerih pa postavljajo drugi znanstveniki tehtne pomisleke ‘a trde, da je človek zasedel Evropo šele v času prve med-ledene dobe, torej v začetku diluvija. Ml se v ta prepir znanstevenikov seveda ne bomo spuščali in postavimo človeka tja. kjer ni nikakega dvoma o njegovi pojavi v Evropi, t. j. v začetek diluvija in sicer v prvo medledeno dobo. Po najdišču spodnje čeljusti v Maueru pri Heidelbergu (Nemčija), doslej edinega najdenega ostanka tega pračloveka, ga znanost imenuje heidelber-iki pračlovek. Da je heidelber-ški človek nedvomo živel v 1. medledenl dobi, sklepajo znanstveniki po mnogih najdbah koeti na istem, mestu in pripadajočim živalim 1. medledene dobe. Bolje nam je poznan njegov naslednik neandertalski pračlovek, čigar kosti so prvič našli 1. 1856 v Neandertalu pri Duee-seldorfu in čigar bivanje v Evropi sega v 3. ledeno dobo ( najdišča v Franclji). Sem spada tudi krapinski pračlovek, odkrit in proučevan 1. 1896 po hrvatskem znanstveniku Go-rjanovič-Krambergerju v Krapini ob hrvatsko-slovenski meji. Nekaj starejšega izvora kaže biti najdba v Potočki zijalki na Olševi (Karavanke), kjer je bilo izkopanih pač mnogo živalskih kosti in človeških izdelkov, ne pa tudi ostankov človeka samega. Zato smatrajo anantvenikl Pot očko zijalko kot lovsko postojanko tedanjega človeka, ne oa kot stalno njegovo bivališče. Posebno mnogo ostankov tega človeka je bilo najdenih na raznih krajih Francije, ki je smatrs-na kot v tem oziru najboli raziskana dežela. Neandertalec Je bil nizke rasti, nizkega čela z močno razvitim obronkom nad očmi ter štrleče, brezbrade spodnje e tedanje ozemlje današnje Slovenije spočetka dobavljalo bron od zunaj, je e kovino vred prevzel tedanji človek tudi mnoge tuje oblike bronastih izdelkov. Te- BOŽJA SODBA ODLOMEK IZ »VISOŠKE KRONIKE» | Dr- ^AR Takega odlikovanja v Škofji loki še ni bil nikdar nihče deležen, in sam Filehrnpfeill mi je pozneje pripovedoval, da se tudi v najstarejiih pisarijah, katerih je i> gradu obilo, ne bere, da bi bil freysiniki škof kdaj podelil kakemu loškemu podloiniku zakrament sv. pokore. Dolgo jo je izpovedoval. Kaj sta govorila, ne vem; o tem ni vedel nihče ničesar, kar je umljvo. Tudi Agata mi o tem, kolikor časa iivtm, ni črhnila trohice, ali tudi po prose vati je nisem upal, dobro vedoč, da mi ničesar ne bi povedala. Ob desetih je zapel veliki zvon pri Sv. Jakobu. Kratko je pel, kakor poje mrtvaški zvon, V blisku je bil trg na kolenih, in videl sem stare može, da so si otirali oči. Med klečečimi je počasi prikorakal prošt Urh in Boga je nosil v rokah, ga vzdigoval ter blagoslavljal ž njim tiste, ki so molili. Zopet zapišem: takega obhajila ie ni bilo na loškim trgu in ga gotovo ne bo, dokler bo stalo naše lepo in bogato mesto, ki je najlepše; kar jih šteje naša kranjska detela - Ljubljana je morda še lepša. Ko je bilo obhajilo opravljeno, je izpraznila mestna gvardija trg j-n občinstvo se je movalo odstraniti. Hitelo je k vodi, napolnilo zopet vse bregom in puštalske tratv nike, pa tudi onkraj Selščice se je tiščal obraz pri obrazu. Gospod škof je bil ostro zaukazal, da morajo otroci ostati doma, pa sem jih pozneje vendarle opazoval, kako so silili k oknom ter pritiskali glavice k steklu, da bi napasli svojo radovednost. Ob polenajstih je zvon pri Sv. Jakobu zapel, in moja ialostna duša je občutila, da je glas tega zvona v resnici glas pravega mrtvaškega zvona! Na trgu se. je v vrsto postavil izprevod, kakor ga tisti rod, še nikdar ni videl. Naprej je hodila bratovščina sv. Rešnjegn Telesa in za njo še druge bratovščine, pa niso nosile s sabo bander, ker ne gre, da bi bandera v zraku plesala, kadar spremljajo človeka na zadnji poti. Potem so korakali loški meščani in njihove iene, in lahko trdim, da so samo najstarejši ostali doma. II koncu je prišla Agata - naj je preteklo še tolilko let, še danes jo vidim, kako je stopila iz mestne jetnišnlee na svetli zraik. Ni nosila druge obleke, nego dolgo, do nog ji segajočo belo srajčko, katera se je tu in tam prijemala deviških udov in njenega deviškega telesa. Bila je podobna nebeškemu angelju, posebno še zato, ker so ji nespleteni rumeni lasje obsipali tenko postavo. Ce se je prestopila, smo videli kako se ji je tresla noga. in če je sapa zaigrala s srajčico — moj Bog! — so ge opazile tudi čeme lise na obeh belih nogah, kjer so jo gtle otulile teike ielezne verige. Pa se je vsekdar sramežljivo sklonila, da bi pridržala belo obleko, da bi se ne mo0ia vzdigovati. Jezus in Marija Morda je vendarle hodila po stezi, katera je vodila k smrti, in to v najlejšem dnevu, ko ga ni bilo oblačka na boijem nebu in ko je solnce sijalo, kakor bi se hotelo sme. jati na roke ELAS-a. Zato so spustili s pa-| dali orožje na letališče pri Empisti, odkoder so ga pripeljali v Vepsori Titovim agentom.' Tempu, Goči in Pgosu, da bi služilo proti ELAS-u. Ze pod Jiitlei jevsko okupacijo sta Gote -i Pyos formirala makedonske skupine, ki so sodelovale s Tempom. Danes lahko smatramo za ugotovljeno, da je v ■nadaljnem razvoju Anglež E-vans, bivši predstavnik angleške vojaške misije v Makedoniji, posebno vztrajal na tem, da se razširi mreže teh skupin, ki so se jih služili Gote, Py-rios in Keramidjev za razbijanje ljudskega osvobodilnega pokreta v Grčiji. V decembru 1944. Tito ni storil kljub svojim bahavim besedam nič, da bi nam pomagal v borbi proti Angležem., v upanju, da bo iztrgal demokratični Grčiji Solun. Edina stvar, ki jo je res naredil, je bila ta, da j v povečal svojo kampanjo klevet proti Komunistični partiji Grčije v prvi vrsli med prebivalstvom Egejske Makedo ni je. Tito je organiziral veliko e-migracijo Makedoncev v Jugoslavijo. Tako je po eni strani pustil Egejsko Makedonijo brez makedonskega prebivalstva in to je cilj, ki so si ga ze pred leti postatili monarhofašisti, da bi tako izpremenili etnično strukturo Egejske Makedonije. Po drugi strani pa se Titovui trudijo, da bi nabrali med ubežniki agente, ki jih. oni ponovno pošiljajo v Grčijo po končanem kraikem tečaju, na katerem jim dajo instrulv-cije, kako škodovati g i ilei KP, EAM-u in našemu revolucionarnemu ljudskemu polcrctu. Komunistična partije Grčije in grško revolucionarno gibanje se nahajata že od 1943. leta v križnem ognju; na eni strani so tuj: imperialisti in monarhofašisti; na drugi strani je Titova klika in njen izvršni organ, banda Koče-Keramidjev, ki sv razpolagali in še razpolagajo v Egejski Makedoniji s stotinami agentov jugoslovanske špionaie, 1944, leta je odšel Goče na ukaz, ki je prišel iz Skoplja, s svojo skupino v Jugoslavijo. Danes imata Goče in Keramidje svoj glavni stan v Skoplju. Umori zbežali s pomočjo Rankoviče-vift agentov iz jetniškega tabo. rišča in se zatekli v Jugoslavijo, CK KPJ je izjavil, da mu o tem ni nič znano. Vendar pa smo mi nakazali točno dan in tudi mèsto, kjer so omenjeni monarho-fašistit prestopili mejo; oficirji in mejne straže so nam namreč izjavili, da so omenjeni monarho-fašisti piišli v Jugoslavijo, Špijonoza Aretirali smo na ducate <*-gentov jugoslovanske špiona-že. Decembra 1948 smo ob Pre-spanskem jezeru aretirali diva jugoslovanska agenta: Gemaris Menosa in Guhios Mitsova. Ta dva agenta sta nam dala jasne izjave; dala sta nam imena ofi. oirjev, ki so jih poslali in’konkretno nalogo, ki so jima zadali. Komunistična partija Grčije ■ima še celo vrsto nadaljnih neizpodbitnih dokazov za izdajalsko in razbjaško delo Titove klike napram grškemu le-volucionarnemu gibanju. Objava Vrhovnega poveljstva Giške demokratitčne vojske od e. julija 1949. poroča, da so dne S. julija monarho-fašistične čete uporabile jugoslovansko ozemlje, da obkolijo enote demokratične vojske v odseku Kajmakčalana. Istega dne je radio-agencija «Svobodna Grčija» na osnovi neke listine - ra-port poveljnika 516. monarho-fašistitčnega bataljona, polkovnika - poročnika Petropulosa, naslovljene generalu Grigoro-•pulosu, poveljniku S. armadnega korpusa - javila, da so se dne 4. julija, t.j. dan pred pte-hodom monarho-fašističnih čet preko jugoslovanskega ozemlja, sešli na nekem mestu med Popolovossi in med Kajmakča-lanom jugoslovanski in tuonar-lio-fašistični častniki. Temu se- Svoječasno se je Centralni komitet KP Gičtje obrnil večkrat na CK KP Jugoslavije ter razkrinkal na osnov i nedvoumnih in konkretnih dokumentov ^protirevolucionarno aktivnost teh agentov in zahteval, da se napravi koneo tej aktitvnosti, CK KP Jugoslavije ni naredil popolnoma nič, da se končajo te provokacije. Danes je neizpodbitno dokazano, da je bil Kristos Vlahos, agent jugoslo vanske Spijonaže, ki je prejemal navodila iz Skoplja. Neizpodbitno je tudi dokazano, da je prav Kristos Vlahos ubil 1947. leta v Solunu člana Politbiroja KP Grčije, Jamša Zev-gosa. Kristos Vlahos je prišel v Skoplje po nalogu jugoslovanske špionaie in se je postavil t> službo generala Zervasa, ■, /iu-jiisisucni cuainm». « cm'» -j"-agenta Intelligence Servicea ter ! stanku so prisostvovali tudi an-ubil Zevgosa. Pet monarho-\gleški in ameriški častniki. Tan-fašističnih oficirjev, med ka-\juy lega dejstva ni demanii-terimi so bili vojni ujetniki, so | ral. Tudi predstavnik angleške- ga zunanjega ministra, na vprašanje, tega ni zanikal. In Tito sam ni zanikal tega v svojem govoru v Pulju, dne 10. julija. Kakor Tanjug, je tudi on skušal zanikati, da bi bil sklenjen sprorazum glede prehoda jugoslovanskega ozemlja po monarho-fašistih. Tak je bil položaj, ko je 21. juliji, 1949. izdala Balkanska komisija Zveze narodov objavo, ki je imela edini namen zakriti sodelovanje Titove klike z monarho-fašisti, ono sodelovanje, ki je bilo objdvljeno dne 6. julija 1949. od Vrhovnega poveljstva Grške demokratične vojske in radia «Svobodna Grčijo ». Poročilo Balkanske komisije ZN je zanimivo tudi še iz drugih vzrokov, Predvsem zato, ker je komisija prvič od svoje ustanovitve priznala, da so monarho-fašisti večkrat prekršili jugoslovansko mejo na odseku Kajmakčalana, a trdili, da se to ni zgodilo po pešadijskih enotah, temveč po topništvu in po aviaciji. Drugič: poročilo Balkanske komisije je priznalo, da se je sestanek med jugoslovanskimi in monarho-fašističnimi častniki na odseku Kajmakčalana v resnici vršil. Razkrinkanje Po razkrinkanju izdajstva Titove klike nad borito grškega naroda, so jugoslovanski vo ditelji mobilizirali novega provokatorja. Za Titon in Djila-som je 24. julija tudi Kardelj podal Tanjugu izjavo o grškem vjrrnšanju, Kardelj zanika vse: dogovor s Tsaldarisom, dogovore na odseku Kajmakčalana, prehod monarho-fašističnih čet preko jugoslovanskega ozemlja in končuje z jezuitsko izjavo, da beograjska vlada «še vedno simpatizira» z gibanjem grškega ljudstva, da pa mu «ne mo. re vsiliti pomoči», čemur so krivi «agenti Informacijskega strada, ki so obrekovali Tita». Nikoli nismo dvomili o simpa- tijah jugoslovanskega ljudstva, smo pa proti kiivcem, katere nam pokaže «Times», ko piše, da je Tito s svojo izjavo v Pulju podal Američanom potrebno jamstvo za posojilo v dolarjih, ki mu je potrebno. Da bi zakrili svoje izdajstvo, kriče danes Tito. Djilas, Kardelj in njihovi pristaši, da polet grških demokratov pada in da izgubljajo vero v svojo zmago. V resnici pa napravi Titova klika vse mogoče, da spodkoplje polet grških demokratov. Res ustvarjata Titovo izdajstvo in njegovo delovanje proti demokratskemu gibanje grškega ljudstva mnogo nepri-lik. Tito smrtno sovraži grško osvobodilno gibanje in ga besno pobija. Toda, kakor njegovi monarho-fašistični zavezniki *n njihovi znani gospodarji, se tudi on moti, če upa, da mu bo uspelo ga uničiti. Po vse J Grčiji, v Rumeliji, Tesaliji, na Peloponezu, v Epiru, Macedo-niji in Traciji ter ,na otokih nadaljuje grška demokratska vojska z nezmanjšanim juna štvom borbo proti sovražniku, piemagujoč vse ogromne ovire. Mi se borimo, ker hočemo mir, demokracijo in neodvisnost Grčije. Reakcija hoče vojno; ona hoče na vsak način naš poraz in se zato poslužuje Titove klike. Toda s pomočjo vsega naprednega človeštva vključno jugoslovanske, ga ljudstva, bo grško ljudstvo zmagalo v vojni in v miru in si priborilo demokracijo in državno neodvisnost. 0 ZVEPLANJU VINSKIH SODOV Cim smo vino in goščo potočili iz soda, zlijmo v sod nekoliko mrzle in čiste vode, ga dobro oplaknimo in umazano vodo nato iztočimo. To ponavljamo tako dolgo, dokler ne izteče iz soda čista voda. Ko smo sod do čistega oplaknili, izderimo mu čep in veho in poveznimo ga na veho pod kakim ostrešjem, da se voda popolnoma odcedi. Odvedeni sed potem takoj požveplajmo in sicer le s takimi žveplenimi treščivarni ali trakci, ki imajo azbestovo vlogo. Te treščice imajo namreč to dobro lastnost, da pri gorenju v sod žveplo ne kaplja z njih in tudi ne izhlapi, dočim kaplja žveplo med gorenjem z onih treščic, ki imajo platneno ali papirno vlogo. Ce pa goreče žveplo kaplja na spodnje sodove doge, lahko te pregore, posebno če je sod suh. Vrhu tega dobita s takimi trakci žveplani sod in vino duh po goreči cunji, ker žveplo med. gorenjem izhlapi in sé uleže na sodove stene, kjer se sprime. Vino dobi v takem sodu duh po gnilih jajcih. Nikdar pa ne rabimo za žveplanje takih žveplenih trakcev, ki so posuti z dišavami, kajti po teh dobi vino postranski duh. Omenjene žveplene treščice lahko dobimo danes v trgovini v obliki kolesca. Ko hočemo sod zažveptati, vzamemo ko» navadne žice; napravimo ji na spodnjem koncu mal kavelj in obesimo nanj žvepleno kolesce, ter ga prižgemo. Nato vtaknimo kolesce skozi vehino luknjo tako globoko v sod, da seže do njegove sredine. ZicO, ki jo držimo v roki, pritisnimo ob rob vehi ne luknje in veho trdno zabijmo. Samo ob sebi se razume, da moramo najprej zabiti v sod tudi čep, sicer nam žvepleni dim sproti uhaja iz soda. Žveplena kolesca izgorijo v par minutah, na kar primimo žico, veho odbijemo in potegnemo žico iz soda ter sod takoj trdno zavehamo ali pa enostavno začepimo. Ce ožveplani sod ni bil še osušen, požveplajmo ga po devetih ali desetih dneh zopet in ponavljajmo to tako dolgo, dokler se sod znotraj popolnoma ne osuši. Ako je bil sod pri prvem žveplan ju znotraj suh ali pa se je po ponovnem žveplanju osušil, zadošča, da ga potem vsaka dva all tri mesece na novo zažveplamo. Sodi, ki jih hranimo v osušenih kleteh, se morajo zažveplati vsaj vsak meseo enjera f Sode, ki rabimo za razpošiljanje vina, ztižveplajmo takoj, ko smo jih dobro oplaknili. Sodi in druga vinska posoda, ki niso žveplani, splesne in skisajo in tudi vino se potem v kratkem pokvari, ako ga točimo v tako posodo. Sode, v katerih je bilo oiknjeno ali sicer bolno vino, moramo očistiti s pomočjo vodene pare, ki se napelje o sod iz nalašč v ta namen narejenih parnih kotlov. Ako ne najdemo v kraju ali v bližini kotla za popravljanje sodov s pomočjo vodene pare, zlijmo v sod vrelo vodo, sod zabijmo in ga dobro preobračajmo. Ko se je voda v sodu precej ohladila, izlijmo jo in nalijmo novo vrelo vodo. To večkrat ponovimo m končno zažveplajmo sod z dvakratno običajno količino žvepla. Močno plesnive sode in take, ki smrde po gnilobi, porabimo rajši v kako drugo svrho, nikakor pa ne za vino. Ko hočemo sod porabiti za vino, fcderimo veho in ga dobro povohajmo ; če nosu prav ne zaupamo, pa si dajmo posvetiti z lučjo na čepovi luknji in oglejmo si sod na znotraj natančno, da se prepričamo ali je sod zdrav ali ne. Sode, ki so bili dalje časa prazni, a smo jih ves čas pravilno žveplali, napolnimo osem dni predno nalijemo vino ali meši, z mrzlo vodo, katero iztočimo šele takrat, ko imamo sode rabiti. za ceno žrtev in kivi v oorb proti fašističnim okupator)6®’ bi bila ogrožena. Dejstvo J=’ da je naredila Titova bur* žoazna nacionalistična kUaa vse, kar je v njeni moči, d» bi izpremenila Albanijo svojo kolonijo. Pomoč vjetske zveze in dežel lju-demokracije je o«nogočila.ma*1 Albaniji, da se upre intrigam imperialističnih agentov. Dveletni načrt za dvig na* rodnega gospodarstva je b|0 mogoče sprejeti šele, ko so bde razkrinkane sovražne spl6tlt Titove klike in So te propadle. Ljudska republika Alba' «lija je morala voditi osti borbo proti grobim vmešavanjem jugoslovanske vlada v njene notranje zadeve. . Dolga leta so se posluževal titovci vser sredstev in metod, da bi kolonizirali Albani)0' Tito je poskušal narediti ■» Albanije isto, kar je naredP z njo 1939 leta Mussolini. V želji, da ustvarijo velik® Srbijo, sen buržoazije srbskih kraljev, eo beograj3*1 nacionalisti nastopili na ini način. Tito je mislil, da je treba priključiti Albanijo Juf? slav-iji. Izrabljajoč pi-ijatelisk® odnose, k* so se vzpostavi med albanskimi im jugosl vanskimi narodi tekom skd" ne borbe pro.ti okupatorjem, je Titova klika poskušal» vztrajno likvidirati Albani) kot neodvisno in suveren državo. Titova taktika je bil» v resnici satanska, ker so se imperialistični agenti skriva pod krinko komunistov, P®*? krinko prijateljstva Sovjet»» zvezi in taboru socializma. Titova klika je hotela izpre-meniti Albanijo v svojo K®1®' ni Jo na ta način, da ji je dal» posojilo pod poniževalnimi P® goji. Pod vodstvom Beogr» b; morala Albanija delati Jugoslavijo. S svojim gosp1?* darsklm pritiskom je Tito pr* silil Albanijo, da je ukinil Svoje carinske meje ter * poskušal polastiti vseh njen«1* .rudnikov. V zadnjem °asa svojega bivanja v Albaniji s je agent Tita. Savo Zlati®, upal predlagati Albaniji ta» vrsto odnosov z Jugoslavija* kot obstojajo med državam» Beneluxa. v Do nedavna smo verjel' Albaniji, da je Titov h)ape® Moša Pi ja de branil al ban» k suverenost tekom tajnih r®* govorov, ki jih je '«ncl Tsaldarisom in, je odbil slednjemu razkosanje Albami ■ Danes pa vemo, kaj je nameravala Titova skupina. Ttl in Pijade nista sprejela razkosanja Albanije, ker at mislila, da jo imata že v*® pu. Po teh razgovorih je Ttt“J va klika poskušala vtihotapi svoje čete v Albanijo, posk® šali so izvesti mednarodni m cident ter zasesti Albanijo p®“ pretvezo, da skrbijo za njen obrambo, da bi tako spravili n oblast svoje agente, na čelu .* Koči Dzodže in ostvarili SV’°L sanje o veliki Jugoslaviji, k> " segla do Egejskega morja. Taka Jugoslavija bi naj b' ■mogočna opora reakcije 11, Balkanu in fašistični arze« proti Sovjetski zvezi in dež lam ljudske demokracije, v Ti tovi osebi, novem fašistične", diktatorju ki se trudi, da ® vršil funkcijo Musolimija , jugovzhodni Evropi, je nf® ameriški imperializem tiglt oporo, ki mu je manjkala. rad» Pred oklobersko revolucijo 1 znalo pisati le 14% P1"6 valstva, danes ima Baškirs republika 5000 osnovnih s° ’ 39 tehničnih itd moliti sabotirajo trgovinske odnose s Poljsko Po ukazu anglo-amerišklh imperialistov dela Titova klika vse, da bi čimbolj poslabšala odnose z deželami ljudske demokracije in s Sovjetsko zvezo ter bi tako popolnoma izolirala Jugoslavijo od teh dežel. Titovci so tekom poslednjega leta izvajali odkrito sabotažo dolgoročnih in tudi drugih trgovinskih pogodb, ki so jih sklenili z deželami ljudske demokracije. Titovcem je bilo neverjetno mnogo na tem,, da svojim gospodarjem iz Wall-Streeta dokažejo, da so v resnici prekinili 9 protiimperiali-stično fronto. Zadošča, da človek pogleda strukturo izvoza iz Jugoslavije tekom poslednjega leta, pa bo spoznal kako je izvoz važnih kovin, strateških suievin in lesa v kapitalistične države stalno naraščal, medtem ko je izvoz v dežele ljudske demokracije stalno padal. Istočasno pa so titovci poskušali izvažati v dežele ljudske demokracije proizvode manjše važnosti, zahtevali pa v zameno stroje, kovine, koks itd,. Poleg vsega tega pa so titovci ustvarjali pasivno bilanco v trgovini s temi deželami in s tem povzročali veliko škodo njihovemu finančnemu poslovanju. Razumljivo je, da niso mogle dežele ljudske demokracije dovoliti, da se tako stanje nadaljuje v neskončnost. Pred kratkim so vlade Češkoslovaške in Madžarske obvestile jugoslovansko vlado, da so zaradi neizpolnjevanja obvez s frani Jugoslavije prisiljene prekiniti trgovske odnose. 6. julija t, 1. je tudi poljska vlada obvestila Titovo vlado, da smatra sklenjeni sporazum z Jugoslavijo iz istih razlogov za neveljaven. V noti poljske vlade je rečeno; «Vlada izjavlja, Poljske rcp-ubli*6, da Jugoslavija ngl„ pram Poljski že zdavno in.„y stematlčno tre izvršuje ®?D6„ osnovnih proti izvodov, ki predvideni po Jugoslovan* mu. Brez ozira na obstoječe poljskem trgovinskem sPor ^j-podpisane sporazume še m la do današnjega dne zaCton dostava predvidenih 500 bakra. Dobava svinčenega * 19 centrata, katero se je °byez» Jugoslavija izvršiti do k®"c» preteklega leta, je do ®,a 0. izpolnjena le za 65%. V rajJJj« tako malem obsegu se izvr5-o-dobava cinka i,n drugih, za libijsko gospodarstvo važnih rovin». Dalje navaja nota vlade, da so titovci omejil* v voz iz Jugoslavije v Polj»»" t glavnem takih proizvodov tg. eo : vino, grozd je, suhe slive, bak itd. po- Prekinitev trgovinskih » godb s Poljsko, kakor tudi P t krnitev trgovinskih P®8° ;uo, Madžarsko in Ceškoslov* ,e izrabljajo titovci za razv'i ostre šovinistične kamP -- proti deželam ljudske cije in proti Slvjetski zvez® v suni raznih titovskih časoP e uporabljajo tudi tokrat z." oguljene «argumente», če». fca- dežele ljudske demokracij® l9 je «ovirajo graditev sociali v Jugoslaviji», ker ne trgM^jg na osnovi enakopravnost'» slične neumnosti. Iz tak"* tj. sličnih «dokazov» izvajaj® tovci zaključke, da trguj6) ,g. padni imperialisti z j» vi jo «enakopravno» ln ta «trgovina» v korist g1'.® «socializma» v Jugoslavi)1, S prekinitvijo trgovski"^ »godb in vezi z deželami demokracije na ukaz goSIvr|t® rjev v VVall-Streetu kaž6 ponovilo svojo protilju” SPak°- M. J13S1C