AÑO (LETO) XXVII. (21) No. (štev.) 22 ESLOVENIA LIBRE; BUENOS AIRES 30. maja 1963 FRANCIJA PRED NOVIM PLEBISCITOM Ob spominu na slovenske žrtve Znova se spominjamo tistih groznih časov, ko je komunistični satanizem v vsej polnosti sprostil svoj krvoločni bes tudi nad Slovenijo ter brez sodb moril ter pobijal svoje ideološke in politične nasprotnike. Dvanajst tisoč mladih slovenskih življenj je bilo pomorjenih. Dvanajst tisoč slovenskih fantov in mož je moralo prestajati najgrša ponižanja, sramotitve, mučenja in trpinčenja, predno se jim je mogla približati usmiljena smrt ter jim zapreti s krvjo zalite oči. Vsa Slovenija je posuta z grobovi slovenskih žrtev, vsa slovenska zemlja je blagoslovljena z njimi. Letos mineva že 23 let, kar je bila vsa Slovenija en sam grob, ko je vso deželo zajela nepopisna groza nad izvršenimi komunističnimi zločini. Vrste morilcev slovenskih žrtev so se v tem času gotovo že močno razredčile, na vrhovih so ipa še ostali tisti, po katerih naročilu se je opravljal ta grozoviti pokol j, ta strahotni slovenski rodomor. Prihajajo pa že novi rodovi. Za strahotne junijske dogodke zvedo samo to, kar jim odkriva komunistična stran. Pa jih ne prepričajo komunistični prikazi junijskih dogodkov iz leta 1945. Ne morej.0' verjeti v možnost, da so se tako grozni zločini sploh mogli dogajati. Neverjetno jim je dalje, da bi bila narodno zavedna samo komunistična stran, ki je povsod v manjšini, večina naroda pa narodno izdajalska. Sami si potem iščejo resnice in do nje tudi prihajajo. Medtem ko novi slovenski rod doma že sam išče krivce za junijske žliočine leta 1945, ki so jih zagrešili komunisti, nosilci komunističnega sistema s Kardeljem in drugimi na čelu ne kažejo nobenih znakov, da bi se bili kaj naučili iz zgodovine. Trmasto vztrajajo še naprej pri zagovarjanju, svojih zločinov. Milijone in milijone narodnega premoženja razmetavajo za propagando svojih partizanskih oddelkov in njihovih nastopov doma in v inozemstvu; padlim partizanom postavljajo po slovenskih krajih spomenike, pobite slovenske fante in može pa še naprej sramote z narodnimi izdajalci in okupatorjevimi sodelavci, še naprej blatijo njihovo čast in ne dovoljujejo, da bi mogli ljudje poiskati njihove po Vsled študentovskih in delavskih nemirov, ki so zajeli večino velikih mest v državi, je De Gaulle prekinil svoj obisk v Romuniji in se vrnil v Pariz, kjer je suho izjavil: „Reforma, da; kaos ne!“ Nato se je s svojo vlado zaprl na tajne seje ter se do preteklega petka za francosko razburkano javnost ni zmenil. Pripravil je načrt, k: se ga nrmerava držati, naj se razmere obrnejo v katero koli smer. V petek zvečer je nato francoskemu narodu po radiu in televiziji objavil, da iza 16. junij sklicuje plebiscit na katerem se bo morala Francija znova izreči zanj ali proti njemu, odn. za njegove bodoče reforme ali proti njim. ¡če ne bo dobil “masivnega ‘da’ ”, potem bo odstopil, je zagrozil. Ni pa De Gaulle pojasnil, kakšno število glasov bo smatral za množičen odgovor. Opazovalci menijo, dla tudi v slučaju negativnega odgovora ne bo odstopil, pač pa upeljal diktaturo, ki je Francija po vojni še ¡ni občutila. Medtem so delavski sindikati (komunistična CGT, krščanski in socialistični), delodajalci in Pompidoujeva vlada imeli dolgotrajne seje, na kateri so se dogovorili 0 10% zvišanju delavskih plač in nekaterih drugih socialnih izboljšavah, med katere spadla krajši 40 urni delovni teden. Glede problema tfcim. ‘demokratizacije’ vodstva podjetij — nov propagandni izraz za delavsko ¡soodločanje v podjetjih — so se dogovorili, da ga bodo še proučevali. Kmunistična CGT in Demokratska delavska konfederacija ter del socialističnih sindikatov so objavili, da bodo dali dogovor v odobritev delavstvu samemu. Če ga delavstvo ne bo odobrilo, se bodo stavke nadaljevale. Francoska KP je p0 vseh podjetjih v «državi organizirala delavske mitinge, na katerih s,n soverniki nastopali proti zgoraj ocenjenemu sporazumu in pozivali delavstvo, naj nadaljuje s stavko in zruši De Gaullov režim. Notranje ministrstvo je v ponedeljek zvečer objavilo, da je odkrilo komunistično zaroto nadaljevati z nemiri odn. preprečiti pomirjenje v državi. nas'’no prevrniti obstoječi red za povzročitev državljanske vojne in končno komunistično uzurpacijo oblasti. Zato je izdalo ukaz o brezobzirni in odločni udušitvi pripravljenih nemirov. V Toulonu in drugih francoskih mestih je prišlo do manjših spopadov med francoskimi študenti in komunističnimi delavci. KP je izdala svojim pristašem med delavci ukaz, naj ne podpirajo študentovskih anarhistov. Te je do minulega tedna vodil mednarodni komunistični aktivist 23 letni nemški Žid! Daniel Cohen-Bendit. Bi! je začetnik nemirov med študenti, nakar je iz Pariza z letalom odletel v Belgijo, od 'tam pa v Zahodno Nemčijo. Francoska vlada ga je izgnala iz države, 'ker je itak nemški državljan. Komunistični študentje v Franciji in Zahodni Nemčiji so grozili, da bodo Cohen-B'endita zaščitili in mu omogočili vrnitev v Francijo, toda grožnje niso mogli, Izpeljati. Med francoskimi študenti, tudi mnogimi komunisti, je vsled svojih za Francijo ponižujočih izjav izgubil mnogo ¡privržencev. Ker je francosko gospodarstvo v Skupnem evropskem trgu tesno povezano z gospodarstvom ostalih članic te ... * organizacije, so so vlade Zah. Nfmčre, Italije. Belgije, Luksemburga in Nizozemske začele z zaskrbljenostjo ozirati v Pariz. -Splošna stavka v Franciji je nm\ ustavila ladijski ipTorpet po Renu, ki je s po vojni zgrajenimi prekopi. s katerimi je preprečena Zahodna Evropa, najvažnejša rečna prometna žila svobodne Evrope. Po Renu je celo Švica povezana z ladijskim prometom, direktno ¡z .morjem skozi pristanišče v Rotterdamu. Vprašanje tudi ¡politične povezanosti svobodne Zahodne Evrope je v zve-z dogodki v Franciji postalo še ¡bolj zamotano: brez stabilnosti demokratskih režimov se ZrVatea Evropa še dolgo ne bo mogla politično trdlneje povezati, ker nobena država n;e bo hotela tvegati lastnih demokratskih u-stanov za sodelovanje z nestabilnim i režimom, ki s» m-ore vsak trenutek sprevreči v totalitarnega bodisi desničarske bodisi levičarske zvrsti. Vietnam: Pogajanja v Parizu še vedno na mrtvi točki vsej Sloveniji raztresene in zapuščene grobove. Tako netijo še naprej med slovenskim ljudstvom sovraštvo ter poglabljajo prepad ter razklanost. Ob takem stanju pa noben ¡narod ne more napredovati, Ikajti njegova bodočnost, njegova usoda ne more biti odvisna od ene same politične skupine, ki je poleg tega še velika manjšina v narodu. Srečnejšo, lepšo in pravičnejšo bodočnost je slovenskemu narodu mogoče zgraditi samo na ljubezni, samo s strpnostjo, z medsebojnim odpuščanjem, medsebojnim spoštovanjem osebnih, prepričanj in svetovnih nazorov vsakega poedinca. Komunizem tega ne dela, tega tudi noče, ker zasleduje samo svoje koristi, ne pa koristi ¡naroda. Zato hoče imeti sam popolno oblast nad premoženjem in življenjem vseh ljudi. Kako vse drugače postopajo modri ljudje po svetu, če zadene kako deželo nesreča, da v njej pride do političnega obračunavanja z orožjem, po zmagi ene strani nad drugo navadno objavijo, da v končanem boju ni ne zmagovalcev in ne premagancev. Doma pa komunisti sebe še kar naprej proglašajo za zmagovalce, čeprav ves svet ve, da jim je bila oblast naravnost podarjena, ker so do nje prišli samo po zaslugi rdeče sovjetske armade ter po zaslepljenosti zahodnih zaveznikov. Resnične zmagovalce — svoje ideološke in politične nasprotnike pa sramote in blati ju še naprej. Toda čas je pravičen sodnik za vse. Za poedince in narode, že razsoja in postavlja na prava mesta tako komuniste kakor njihove ideološke ter politične nasprotnike. Za komuniste je ta razsodba porazna. Ideja, za katero so šli v boj, v imenu katere so pobijali slovenske ljudi in uničevali slovensko narodno premoženje, se je izkazala za nesposobno, da bi sploh mogla pravilno Ameriška in hanojska delegacija sta imeli v Parizu minuli ponedeljek že. peti . sestanek za razgovore o miru v Vietnamu, pa se je tudi ta: končal, kakor vsi prejšnji: hanojska ¡delegacija vztraja pri brezpogojni ameriški ustavitvi bombardiranj Severnega Vietnama. ameriška pa zahteva zmanjšanje komunističnih vojaških akcij v Južnem Vietnamu kot pogoj za ustavitev letalskih bombardiranj Sev. Vietnama. Hanojski delegat je obtožil ZDA, da, “izvajajo premišljen napadalni načrt proti Vietnamu” in da hočejo “s trdovratno zvijačnostjo” izsiliti od Hanoja, da bi zmanjšal vojaške akcije. Johnsonov poziv, naj ibi ¡obe stranki zmanjšali vojaške akcije, je hanojski delegat označil za “absurden”. Ameriški delegat je odgovoril, da naj “hanoiska delegacija preneha vsevprek razmetavati pridevnike in naj raje začne z resnimi pogajanji.” Letalskih napadov na Severni Vietnam ¡pa ZDA ne bodo zmanjšale, ker ne morejo izpostavljati svojh vojakov še večji nevarnosti. Odkar so se začeli razgovori v Parizu (13. maja t. L), so komunisti v boiih v Vietnamu izgubili 4765 gveril- in pravično rešiti katerokoli vprašanje. Svoj poraz ie doživela n,e v opoziciji, empak na oblasti, ki je vsa njena in katere komunističnim oblastnikom nihče ne omejuje. ildeja svobode pa, s katero in za katero so šli v boj pravi zvesti sinovi slovenskega naroda proti navalu barbarskega protinarodnega komunizma, ideja svobode, politične, ¡gospodarske, kulturne, verske, pa vstaja z vedno večjim sijajem ter z vedno močnejšim plamenom prodira tudi mrak in temo komunistične tiranije. Z njo pa vstajajo v vsem poveličanju tudi slovenske žrtve kot resnični, dvakratni zmagovalci: v boju z orožjiem, po svoji cev, Amerikanci pa so imeli 1111 mrtvih in 2282 ranjenih. V celotnem trajanju vietnamske vojne — od januarja 1961 do danes — so Amerikanci utrpeli 23.500 mrtvih (od teh 6000 v letošnjem letu), komunisti (južnovietnamski gverilci in se-vemovietnamski vojaki) pa 350.000 smrtnih žrtev. Vladna koalicija krščanskih demokratov in Nennijevih socialistov v Italiji je pri zadnjih volitvah dobila večino nad komunisti in ostalimi opozi-cionalnimi strankami. Vladna večina je za poslansko zbornico dobila 55.6% oddanih glasov, za komuniste in prokitaj-ske socialiste pa 31.4%. Vladina večina za senat je dobila 55.8% glasov, za komuniste pa 30%. Krščanski demokrati So, v glavnem obdržali vse svoje postojanke, Nennijevi socialisti so pa pri volitvah izgubili dosti glasov v korist komunistov in protifcitajskih “proletarskih socialistov”. Ti so ¡ža postavili zahtevo, da morajo Nennijevi socialisti prekiniti sodelovanje s krščanskimi demokrati. Poslanska zbornica in senat se ¡bosta sestala 5. junija. Tedaj bo vlada -tudi odstopila. smrti pa tudi kot zmagovalni nosilci ideje svobode in demokracije proti nasilju komunizma. Slovenski narod mora imeti zagotovljeno srečnejšo in lepšo ¡bodočnost. Do nje ima vso' pravico po božjih in svetnih postavah. To bodočnost lahko ustvari samo ljubezen, nikdar pa ne sovraštvo in trmasto vztrajanje pri poveličanju zločinov. Pot do lepše ¡bodočnosti slovenskega naroda pa vodi samo preko grobov slovenskih žrtev. Narod ima vso pravico, da zve zanje, da jih bo mogel krščansko pokopati, komunističnih oblastnikov prva dolžnost pa je, da jim povrnejo čast. Ignacio Ezcnrra El día 8 de este mes en Saigón los guerilleros comunistas mataron al jovten periodista argentino ¡Ignacio- Ezcurra, corresponsal del gran matutino ¡bonaerense La Nación. Cuatro, días antes ocurrió lo mismo con otros cuatro periodistas. El número de todos ellos, caídos en el campo d¡e batalla en Vietnam o muertos traicioneramente por los guerilleros, alcanzó con la muerte ov-s"d s0 se spominjali slavnih prednikov, ki so tetra dne leta 1819 v Buenos * >-esu ustanovili prvo argentinsko vlado in t»ko postavili temelje argentinski politični .svobodi. Slavnostim v Buenos Airesu je prisostvoval tudi predsednik republiko gral. Ongania z vsemi člani svoje vlade. Navzoče so ¡bile tudi odlične vojaške in civilne osebnosti, kakor tudi člani diplomatskega zbora. Po ¡zahvalni službi božji v katedrali ie bila na Majskem trrru vojaška parada. Predsednik republike gral. Juan C. Onsrania je imel že ¡dva posveta ter razgovora z visokimi vojaškimi poveljniki. V ponedeljek dne 20. maja t. 1. ia povabil v predseafniSko rezidenco v O'1'ivosu aktivne generale, ki so bili pri niem na večerji, nato jim je pa predsednik republike podal poročilo o dosedanjem delu vlade argentinske revolucije ter o notranje in zunanjepolitičnih vprašan jih. ki So trenutno na dnevnem redu. Razgovor predsednika o vseh teh vorašanuh z generali se je zavlekel d'o 'štirih zjutraj naslednjega dne. T-Tep o njem ni bilo izdano nobeno poročilo. so ¡se seveda začele širiti razne wcHvorice. ki so jim pa kmalu napravili konec neferteri generali kot general Alejandro Lanusse ter glavni poveljnik vojske grah Alsoo-arav, d'a so vse go-nnnVo o spremembah neosnovane, da jih ni in jih tudi ne bO', ker imajo taki sestanki samo namen, da se poveljujoče vojaško osebje podrobno seznani z delom vlade argentinske revolucije, ki so jo ¡pred dvema letoma izvedle oborožene sile. Sestanku predsednika Onganije z generali je v ponedeljek 'dne 27. maja sledil razgovor z admirali in kontraadmirali. Prihodnji teden bo pa tak sestanek z visokimi častniki argentinskega vojnega letalstva. Dne 29. t. m. je bil dan, ki je bil posvečen vojski kot spomin na 158 letnico njene ustanovitve. Glavne slavnosti so bile letos v Comodoro Rivadaviji. Navzoč je bil tudi predsednik republike gral Ongania. V Argentini po nekaterih provincah že' tri mesece niso imeli dežja. Zaradi velike suše je močn0 prizadeto polje-deljstvo ter živinoreja. Živinorejcem dajejo oblasti kredite pod ugodnimi pogoji za nakup krme za prehrano živine ter za njen prevoz na tista področja, ki jih suša ni tako močno prizadela. Andrej Framini, ¡peronistični funkcionar ter biv. glavni tajnik sindikata tekstilcev, se je 22. maja pojavil živ in zdrav v mestu Cañuelas v prov. Bs. Aires. Dne 10. maja s0 ga ugrabili njegovi nasprotniki z druge liste, ki je bila vložena za volitve v tekstilnem sindikatu, ki je tudi ¡zmagala, ter ga 'odpeljali v navedeno mesto, kjer so ga imeli zaprtega. ZENA I EN SVET I N J Anica Kralj Družinski prijatelj ali sovražnik? V hiši je vse tiho, čeprav živijo v njej živahni otroci. Gospa mi pove, da so kupili televizijski aparat in, da se otroci ne dajo odtrgati od njega, „škoda otrok!'1 sem si mislila, ko sem zagledala po vrtu zapuščene igrače. Televizija sama na sebi ni ne dobra ne slaba, zavisi pač od na», kaj od nje hočemo. Predvsem se moramo zavedati, da imamo v njej v hiši sredstvo, ki nam v pravilnih dozah lahko koristi, lahlko pa tudi polagoma, od dneva do dneva globoko zastruplja posebno otroške duše, ki dojemajo kar gledajo s polnimi svežimi močmi, brez lastnega mnenja — kakor sveto resnico. Televizija stoji v družini, ki ga posluša kakor prijatelja, ne da bi mogla odgovarjati, protestirati ali zagovarjati nasprotno mnenje, in prav to pasivno sprejemanje more maso dvigniti ali pa tudi zapeljati na kriva pota, izpodjedati njeno moralno silo v škodo tudi velikim narodom. V tem pogledu je televizija postala velesila. Prav v sikrbi za bodočnost svoje države je ameriški parlament naročil posebni znanstveni komisiji, naj preišče kvarni vpliv TV na mladino. Zaskrbljenost državnikov je nastala zaradi naraščajočih zločinov mladostnikov, ki se kažejo v zadnjem času v posebni surovosti in krutosti. Znanstvene raziskave so prišle do hudih ugotovitev. Otroci že v predšolski dobi (doba pravljic in pesmic!) presedijo nekaj ur na dan pred TV in gledajo po vsebini plehke, a po krutosti bogate filme. Tako si otrok svojo mlado nežno dušo v svojem lastnem domu. ob starših, polni s strupom, občudujoč napačne junake, se privadi na neusmiljeno ravnanje do premagancev in sčasoma se mu vse zdi popolnoma pravilno in normalno. V njem se krepi le želja biti zmagovalec za vsako ce Konec romana Pot je ozka, stisnjena med bregove. Prek smrekovih brincljOT veje veter, narahlo, kakor da se boji iti naprej. ■Noči se. Zahod je rdeče pobarvan in v zraku leži neznanska teža, kalkor da so se ustavile vse ure na svetu, kot da je v vsaki hiši mrlič in v vsaki veži za vrati pokrov od krste. Tu bel, tam črn. Nekam grenko diši nad potjo. Po rožmarinu ali po smoli, nobeden fantov ne more prav uganiti. Preveč so trudni, da bi ugibali, noge so jim težke, zapletajo se in (klecajo. /Moj Bog, zdaj je doma največ dela! Kovačeva dva sta skupaj. Fronc in » Cene. „Ti je težko?11 'Froncov glas je kakor da prihaja iz podzemske jame. Cena odkima. Žica je tako ostra, da žre prav ¡do kosti. In straža je blizu. Kolona 'gre za 'kolono, kakor da se ne mislijo nikjer ustaviti, kakor da morajo priti do krvave zarje, do onih visokih gora, ki so se zadrle v večerno nebo kakor grozeče pesti. Zarja se barva vijoličasto, le Še na robu je rahlo oranžasta. Polahno se mrači, pot ne more iz soteske. Bregova se tiščita eden k drugemu, kakor da grozita zasuti sprevod. Hosta se 'bohoti, z bregov diši po gnilem lesu in po mokrem mahu. Prav tiho nekje curlja voda prelk skale. Fantje so tako žejni! Da bi jo mogel vsak zajeti vsaj eno tperišče. Nič več. Mrtvi bataljoni Samo eno perišče za zadnjo uro. /čez pot je planila srna in slišati je pokanje suhljadi v hndu. Bregova sta pot tako stisnila, da se smreke z enega s ¡krošnjami skoraj dotikajo smrek z drugega hriba. „Po dva Sin dva.“ Da bi mogli vsaj zapeti! Tisto. Gozdič je že zelen... Za zadnjo uro. Korakov skoraj ni slišati. Pot je nastlana z mokrim igličevjem. Kakor da je vsa 'gmajna zaklet grad, vsaka smreka steber. Zdaj je že prav temno. Straže korakajo prav ob koloni. Ne 'bo dolgo, ko bo vstal mesec. Poslednjič za vasovanje. S smrtjo. „Na levo!11 Pot gre malo navzdol. Nekje spodaj mora biti kotlina, morda dolina z rožami, ki jih nihče nikoli ne potrga. Rastejo in segnijejo. Morda imajo sme čeznje svojo pot k studencu. Morda rasbo za poslednji pušeljc. Spomnčice. Z bregov se vali noč kakor črn valjar, ki se ustavlja ob smrekah. Tema pred mesečino. Pot gre venomer navzdol. „V grob stopamo.11 To je glas Rožnikovega Lojza. Doma ima staro mater in pol grunta. Pred seboj dober meter prsti, grob, ki bo morda prekratek za njegovo močno, veliko postavo. Mesec vstaja. Ne vidijo ga, toda mesečina je predrla smrečje in pozlatila kaluže, ki stoje ob poti. Zrak med vejami je podoben pajčevini. „Da bi vsaj dež šel, da bi lilo in da bi do kolen brodili po blatu,“ se sporni)' Kajžarjev Fronc. V takile noči je tako težko umreti.. „Nisem mislil, da bo tako prišlo.“ Fronc ima doma dekle, Plavelnikovo Maričko. „Morda ne bo hudega,“ se še drži upanje Bregarjevega Jaka. „Kar iz glave si zbij take sanje. Poravnali nas bodo, ¡boš videl.“ Prevčevega Petra nihče ne prepriča. Kolona stopa navzdol. Obrazi, ki so oili pri belem dnevu bledi, so zdaj v mesečini svetli, zlati. Navzdol, navzdol. Bregovi se odda-Ijujejo, dolina se širi. čezdalje več neba je nad kolono. Zvezde s0 goste, komaj je prostora za mesec, ki se je pognal mednje. „Na desno!11 Povelje je padlo kakor puščica, ki jo izstreli neznanec izza drevesa. Kolona se okrene. Straže se goste, koraki prvih postajajo krajši. V srce plane poslednja misel, na koso naslonjena stoji -smrt na jasi. Mesec je tako ledeno mrzel na baržuna-sti črnini, da boli, če pogledaš vanj. Prva kolona se postavlja v red, straže sklenejo krog. Jasa je dolga. Na južni strani ra-sto -hrasti. Košati so in v mesečini videti kakor kralji Matjaži. Na severni strani je kamenje in brinje. Zdaj mora nekaj priti. Tišina je tako težka, kakor da je vse ozračje iz železa. Nekaj mladih bruhne v jok. Potokarjev Vorenc, ki ima tri otro-. slovensko okolje i'n družbo. V prijetni družbi in razgovorih je čas kar hitro minil in so se ljudje pri- Msgr. Ignaciju Kunstlju v slovo čeli poslavljati in želeli msgr. Kunstlju veliko blagoslova pri njegovem odgovornem in težkem delu. O Kunstljevih obiskih v Slomškovem domu dne 1. maja ter v Našem domu v San Justu dne 5. maja, kjer je blagoslovil tudi novo dvorano, o njegovem bivanju med slovenskimi rojaki v Mar del Plati in Miramaru, med 6. in 9. majem, o vseslovenskem romanju v Lujan dne 12. maja, je Svob. Slovenija že podrobno poročala. OBISK V SAN LUISU V ponedeljek, 13. maja, je odšel msgr. Ign. Kunstelj v spremstvu msgra. A. Oreharja v notranjost države. Ustavil se je v San Luisu, kjer se je v torek, 14. maja, opoldtae sestal na kosilu v Mlinarjevem domu z večino slov. duhovnikov, 'ki delujejo v tej škofiji. Že prej je obiskal tamošnjega škofa msgra. Caferrata, ki je izrazil priznanje delu slovenskih duhovnikov. Zvečer se je slovenska skupina pod vodstvom krajevnega dušnega pastirja g. Franca Novaka zbrala k skupni sv. maši v cerkvi Karmel&ke Matere božje. Med sv. mašo je msgr. Kunstelj izročil pozdrave slovenskim r°jakom, jih vabil na; se vsaj ] enkrat mesečno zberejo pri slov. maši ter ostanejo med seboj povezani v bratski ljubezni, da se ohranijo. Po opravilu v cerkvi se je vsa skupina zbrala za večerjo v 'Pekolovem domu. V sredo popoldne je g. Jože Horn odpeljal obiskovalca v Mendozo. MED SLOVENCI V MENDOZI Monsignorjev obisk med njimi nam je prof. B. Bajuk opisal takole: Letos smo se pripravljali na majniško romanje s še večjo vnemo. Zavedali smo se visokega obiska, ki je bil združen z našim romanjem k Mariji Pomagaj na El Challao. Tudi Mendozo je vzel v načrt med svoje obiske po Argentini ¡g. generalni direktor slovenskih dušnih pastirjev v zamejstvu msgr. Ignacij Kunstelj. Za dan prihoda je naš Dom dobil Ikar novo lice. Vse tako olepšano in okrašeno z zelenjem spletenih vencev! Visokega gosta, v spremstvu msgr. A. Oreharja, ki je tudi prišel iz Buenos Airesa, ter č. g. župnika I. Tomažiča smo pričakali v lepo okrašeni dvorani našega Doma. Ko so med navdušenim pleskanjem gostje z našim dušnim pastirjem č. g. J. Hornom posedli na častna mesta, je z odra, kjer so bili že zbrani naši otroci, pozdravila msgr. Kunstlja s priložnostno deklamacijo in šopkom Žalika Hirschegger-jeva. Otroci so zapeli Hej Slovenci. Nato je štumbergerjev Jurček deklamiral Slovenec sem. Bajukova Danica je prisrčno povedala Mirka Kunčiča pesem IDed pripoveduje in končn0 še Irena Grebenceva istega pesnika pesem Ded se poslavlja. Deklamacije je pripravila učiteljica našega tečaja gdč. Lenčka Božnar. Sledil je pevski nastop naših otrok iz šolskega tečaja. Zapeli so nam ob spremijevanju prof. K. Bajuka na klavirju pesmic® Prav vesel iz šole grem; Gor čez izaro; Ena ptička mi poje in Le veseli pojmo mladi. Naša popevka iz grl ljubljenih otročičev je na mah segla, v srca vsem navzočim, ki so napolnili dvorano. V imenu mendoških deklet je msgr. Kunstlja pozdravila Lenčka Grošljeva; v imenu fantov Vlado .šmon; za žene je spregovorila gospa Marica Hirsch-eggerjeva in za može g. .Stane Grebenc. V imenu Fantovskega odseka ga je pozdravil Miha Bajda in mu izročil pismeno poslanico. Sledil je pozdravni nagovor društvenega predsednika g. Luke Grintala in dušnega pastirja č. g. J. Horna. Pozdravne besede je spregovoril tudi msgr. A. Ore-liar. Končno pa je pred zbrane stopil gen. direktor slovenskih dušnih pastirjev msgr. Ignacij Kunstelj. V prisrčnih pozdravnih besedah nas je zlasti opozoril na veliko bogastvo, ki ga imamo .. spomnil nas je otrok, ki so pravkar tako iskreno in navdušeno nastopili na odru. Sledil je pevski nastop našega zbora. V pozdrav visokemu gostu je zapel Prešernovo Zdravico. Nato pa ga je zborovodja B. Bajuk povabil na kratek polet v domovino. Ob pesmi! Pozdrav Gorenjski (Bajuk) smo se ustavili na Bledu. Koroško simo pozdravili s Kerti jakovo Rož, Podjuna, Žila in z Bajukovo Pojdam v rute (solo Katica Grintal). .S štajerske smo poslušali Kimbvčevo Marko skače. Pohiteli smo v Belo Krajino s Tomčevo Cveče mi polje pokrilo. Primorske brate smo obiskali z Venturinijevo Nocoj pa, oh uoicoj (solo ing. agr. Andrej Habjan) in ustavili smo se še med Ribničani s Tomčevo Od Ribnce do Rakitnce. Za sklep smo pa poslušali v Mavovi Ej zato, zakaj je na Slovenskem tako lepo. V četrtek in petek smo se zbrali zvečer k duhovni pripravi za nedeljsko romanje. Med sveto mašo smo prepevali složno in ubrano v ljudskem petju; msgr. Kunstelj pa nam je s svojimi iskrenimi besedami odpiral srca za čim globljo pripravljenost romarskega razpoloženja. V nedeljo smo poromali ik naši Mariji Pomagaj na mendoške Brezje — El Challao. Mnogo ljudi se je s svojim „drobižem“ pripeljalo g°ri z avtomobili. Lepa skupina pa se je zbrala v velikem paiiku ter pod vodstvom č. g. Horna odšla peš do cekve med molitvijo rožnega venca. Opoldne smo imeli sv. mašo, ki so jo skupno 'darovali, vsi trije naši dušni pastirji: msgr. Kunstelj, msgr. Gmehar in ?. g. Horn. V nagovoru nam je msgr. Kunstelj govoril o naši ljubi Materi božji in pomenu naših romanj. Opoldanski odmor na,s je pod ogrevajočim mendoškim soncem povezal v romarskem družabnem razpoloženju. Ob J pa nas je zvon zopet povabil v cer • feev. Bogato okrašeno podobo Marije Pomagaj so dvignili naši fantje, ob njej so se uvrstile narodne noše. Zbor je pred Marijo zapel Premrlovo brezjansko 'Marija Pomagaj. Nato Se je razvila procesija po prostranem prostoru pod cerkvijo, ki ga mejijo lično kapelice s podobami Marijinih prikazovanj. Ob povratku je zbor zapel svetogorsko romarsko, nato pa je cerkev napolnilo ubrano petje naših tako priljubljenih litanij. Msgr. Kunstelj nas je spomnil v kratkem nagovoru na „višarska polena“, ki smo jih vsak v obliki svojih osebnih težav prinesli k Mariji Pomagaj. Romanje smo zaključili s posve-tilno O Marija, Naša ljuba iMati... IN V CORDOBI Po romanju Slovencev na Challao je v ponedeljek msgr. Kunstelj z omnibusom šel v Gčrdobo, kjer je v torek dopoldne p0 prihodu najprej v spremstvu tamošnjega slov. dušnega pastirja prof. Fr. Levsteka in msgr. Oreharja obiskal nadškofa msgr. Primatesto, se mu zahvalil za vso. skrb, ki jo posveča Slovencem. V provincialni bolnišnici je obiskal bolno go. Anico Pavlovčičevo, ki je 'bila pred 10 dinevi operirana. Po kosilu pri g. Jožetu Jazbecu na Colonu, je ostal v razgovoru z duhovniki p. Iv. Casermanom D. J. in g. Ant. Grčma-nom. Prvi ga je že kot T°jak skupaj z g. Kordišem pozdravil na avtobusni postaji. Kmalu je prišel čas za sv. mašo, ki so jo imeli v kapelici sester sv. Družine na Belgrano. V pridigi je msgr. Kunstelj poleg pozdravov posebej naslovil prošnjo, naj molijo rojaki .za duhovniške poklice in za izseljence sploh. Po prijaznem razgovoru so se poslovili rojaki od gen. direktorja, on sam pa je 'odšel na obisk dr. Jazbeca, kjer se je pri večerji zbrala mala družba, da še nekaj ur prežive skupaj. V sredo zjutraj je odšel v Cordobske gore v Dolores, na obisk g. dr. Hanže-liča in njegove počitniške hiše za Slovence. Začuden nad delom in krajem se je zahvaljeval pobudniku tega doma za dobro delo, ki. ga vrši v korist Slovencev. zna. Slovence kot pomožni škof iz Buenos Airesa. — že je bilo treba oditi k skupni sv. maši v 'kapeli slov. šol. sester, ki je blizu .škofijske palače. Stari in novi naseljenci so se zbrali pri Sv. daritvi, ki so. jo opravili koncelebrirano m&gr. Kunstelj, msgr. Orehar in g. A. Zarnik, vmes pa le.po prepevale slov. sestre pod vodstvom svoje prednice s. Štefanije Jelenc. Ob vstopu v hišo ga je lepo pozdravila Pristavčeva Alenka, mu poklonila šopek, nakar je njen oče g. Zoran Pristavec v imenu vseh rojakov izrekel dobrodošlico obiskovalcu. — Po evangeliju je najprej msgr. Orehar pozdravil rojake iz Eosaria, med katerimi že dolgo ni bil, predstavil msgra. Kunstlja ter prvič kot slov. dušnega pastirja v Rosariu g. Zarnika, za katerega je nadškof dovolil, da skrbi za Slovence. V pridigi je msgr. Kunstelj ¡priporočil posebej udeležbo .pri sv. maši, posebej tudi slovenski, ko smo veseli, da jo imamo. Pri večerji je pozdravil in se zahvalil za obisk novi domači dušni pastir g. Zarnik. S tem je bil obisk končan, 'ko smo p0 prijaznosti g. Jeriha še pogledali spomenik arg. zastave in nekatere druge točke mesta. Po obisku Pristavčevega in Vidmarjevega doma je odšel k počitku v župnišče Maria Consolata, v petek zjutraj pa z vlakom nazaj v Buenos Aires. NA SLOVENSKI PRISTAVI V CASTELARJU INa argentinski državni praznik dne 25. maja je msgr. Kunstelj z msgrjem. Oreharjem prišel na obisk k Slovencem, ki žive okoli slovenske pristave v Ca-stelarju. Lepo število Slovencev ga je sprejelo. Ob prihodu na pristavo ga je pozdravil zbor slovenskih otrok pod vodstvom ge. Marije Geržiničeve s pesmijo Naj čuje nas nebo. Krajevni 'dušni pastir g. Matija Lamovšek mu pa izrekel pozdravne besede v imenu slovenskih vernikov iz vse,h naselij, po katerih žive. Povedal mu je, kako je za vse poskrbljeno, v dušnem pastirstvu in za versko vzgojo slovenskih otrok. Dorica Geržiničeva je msgr. Kunstlju izrekla pozdrav s pesmico ter mu izročila slovenski šopek. Msgr. Kunstelj je imel nato sv. mašo s pridigo, zatem pa j« bila njemu na čast akademija. Najprej so ©a pozdravili šolski otroci k zborno deklamacijo. Sledili sta ¡pesmi otrok Je ptica priletela in Staršev sem slovenski sin. Franci Klemenčič in gdč. Kristina Golobova sta gosta pozdravila v imenu krajevne SFZ in SDO ter mu izročala šopek nageljnov. Dekliški zbor je zatem pod vodstvom ge. Geržiničeve zapel gostu na čast naslednje pesmi, Zdravica, Na snežni gori, Tam, kjer 'teče bistra Žila, Drobna ptička — lastavica in Imacula-ta. V' imenu 'dekliške, moške in ženske KA so nato msgra. Kunstlja pozdravili gdč. Zofija Pograjc, Lojze Golob in ga. Roza Gorišek. Rajmund Kinkelj je glavnega 'slovenskega dušnega pastirja pozdravil kot predsednik 'krajevnega šolskega odbora ter ga prosil, naj ponese pozdrave slovenskih staršev in slovenskih otrok med vse Slovence, katere bo obiskal. Zadnji je govoril predsednik Društva Slovenska Pristava g. Franc Pernišek. Msgru. Kunstlju se je zavalil za obisk, nato pa preden razgrnil življenje, in delo, ki se razvija na pristavi. Naglašal je, da so ljudje zadovoljni in hvaležni za vse delo, ki ga s tako vnemo opravlja med njimi g. župnik Lamovšek, zahvalil se pa tudi za šolske maše, ki jih ima redno vsak mesec msgr. Orehar. Ms.gr. Kunstelj je pohvalil delo pri-stavskih .Slovencev, da v medsebojni slogi razvijajo tako pestro dejavnost, čeprav imajo za vse to na razpolago v glavnem samo veliko šolsko sobo, pa so pripravili tako lepo akademijo, „da je bilo tako lepo, da lepše biti ne more“. Po akademiji je bila na pristavi skupna prijateljska večerja. V SLOVENSKI VASI V nedeljo, dopoldne dne 26. maja je bil msgr. Kunstelj v spremstvu msgra. Oreharja v Slovenski vasi v Lanusu, kjer je imel v tamošnji Marijini cerkvi slovenskih lazaristov sv. mašo in pridigo. Po maši je bila gostu na čast v farnem kolegiju slavnostna akademija. Pevski zbor pod vodstvom g. Ivana Meleta je 'gostu zapel lepo pozdravno ipesem, za njim je govoril g. vikar Janez Petek OM, nato so pa gosta še pozdravili predsednik Oruštva Slovenska vas Lovre Jan, .predsednik SFZ Bogo Rozina, otroci so msgru. Kunstlju izročili lep šopek s pozdravno besedo, nato je pa dragemu gostu zapel v pozdrav otroški zbor pod vodstvom ge. Zdenke Virant-Janove še tri pesmice. Msgr. Kunstelj se je vsem za po-r .zdrave zahvalil, pohvalil delo .Slovencev v tem kraju ter jih pozival, naj pri tem delu vztrajajo še naprej. Msgr. Kunstelj je bil pred to nedeljo v Slovenski vasi že 17. maja, ko so ga povabile na .prijateljsko večerjo in razgovor vse tamošnje slovenske organizacije ter društva z Društvom.. Slovenska vas na čelu. SLOVO SLOVENCEV V BUENOS AIRESU OD MSGRA. IGNACIJA KUNSTLJA Za slovo msgr. Kunstlju je bilo v v nedeljo, 26. .maja pop. v Slov. 'hiši v Buenos Airesu najprej somaševanje gg dr. Alojzija Starca, Toneta Ogrina iz Lujana v prov. San Luis, Jureta Rodeta, rektorja škofovega zavoda v Adro-gueju dr. Franca Gnidovca, msgra. Oreharja, župnika Lamovška, superiorja slovenskih lazaristov v Slovenski vasi' Ladislava Lenčka OM, Hladnikovega naslednika v župniji sv. Jožefa Pom- v svetu. Bogu je hvaležen za vse delo, ki ga vrše slovenski begunca in izseljen- ' ci v Argentini talko na verskem kot na kulturnem področju, kar j® v korist njim samim, pa tudi vsem rojakom po svetu. Nato je odgovoril na nekatera vprašanja, 'ki jih je prejel v času svojega obiska, tako o spominskih prireditvah kot tudi o komunizmu. Naglasil pa je, da je bil njegov obisk izključno dušnopastirskega značaja. NA OBISKU V.ROSARIU V četrtek je z zamudo poldruge ure odšel omnibus proti Rosariu, Ikjer je bila zadnja točka v tej seriji obiskov. Na omnibusni postaji sta v zastopstvu rojakov pozdravila msgra. Kunstlja krajevni slov. 'dušni pastir' g. Andrej Zarnik ter g. Ivan Vidmar. Prvi namen je bil obiskati najvažnejše točke Rosaria, možno je bilo opraviti ogled škofijskega semenišča, ogromne stavbe, ki jo je pred 30 leti sredi ogromnega parka zgradil takratni škof, kard. Caggiano. Tam je gosta vodil župnik cerkve sv. Antona, dolgoletni nekdanji profesor ter hrv. duhovnik prof. Sudar, ki sedaj predava filozofijo v hiši. Sledil je obisk nadškofa msgr. Bolattija, ki dobro po- Somaševanje desetih slovenskih duhovnikov z msgrjem. Kunstljem pejskega v Lanusu Toneta Škulja, spi-rituala dir. Filipa Žaklja in Jožeta Guština, tajnika kardinala Caggiana, z msgrjem. Kunstljem. BESEDA MSGRA. KUNSTLJA OB SLOVESU Po evangeliju je imel ms.gr. Kunstelj pridigo, v kateri je med drugim poudaril, da tega trenutka ne smatra za slovo, ker ni daljav, ki bi ločile Slovence Zatem je pokazal, da je najboljša rešitev za vernike takoimenovana narodna župnija, v katero se vpišejo vsi verniki iste narodnosti brez ozira, kje žive. Zanjo so seveda potrebni bogoslužni prostori kot cerkev ali vsaj kapela in seveda tudi duhovnik. Alko je župnikom garantiran vsaj eksistenčni minimum za življenje, se morejo tako v polni meri posvetiti svojim župljanom. Duhovnikom v pomoč pa naj bi bili posebni (Nad. na 4. str.). Msgru. Ignaciju Kunstlju v slovo G. MILOŠ STARE V SLOVO MSGRU. KUNSTLJU (Nadaljevanje s 3. strani) župnijski sveti, ki imajo svojo nalog,* po zadnjem koncilu. Končna odločitev pripada vernikom, da uresničijo svoje želje. 'Msgr. Kunstelj se je tudi dotaknil vprašanja mladine in njenega vraščanja v skupnost. Mladina vseh časov je imela svoje probleme, tudi današnja ni izjema. Potrebuje pa veliko razumevanja in zaupanja s strani starejšega rodu, kot mora tudi sama imeti zaupanje v izkušnje staršev, odgovornost za pravilno rešitev pa nosi sama. ■Ob koncu je želel, da bi se tako lepo delo, kot ga je videl v Argentini na vseh področjih še nadaljevalo in izpol- njevalo do popolnosti. Sam bo vedno prosil 'božjega blagoslova za rast in ifsovršitev vseiga. POSLOVITEV DIREKTORJA MSGR. OREHARJA OD MSGR. KUNSTLJA Po končani sv. maši je stopil na o-der msgr. A. Orehar. V govoru sev je zahvalil msgru. Kunstlju za obisk, da je sam spoznal tiste, za katere mu je sveti sedež določil nalogo skrbeti. Hvaležen mu je za vso potrpežljivost, s katero je hodil od kraja v kraj. Med tem je videl naše veselje-, nemir, uspehe in težave. Hvaležen mu je za zdrav ideal emigracije, v kateri je z nami ostal, odkar je pred 23. leti vstopil v vrste, s katerimi smo odšli v svet zaradi resnice, katero nas je učil rajni škof dr. Rožman. Tej resnici je ostal zvest tudi on do danes. Prav iz te ljubezni je pred meseci sprejel službo, da bi svojim bratom pomagal, da bi v vsem življenju tudi bogati in v svobodi ostali tej resnici zvesti. Zatrjeval mu je, da bodo slovenski izseljenci ostali z njim. Somaševanje sobratov duhovnikov, dušnih pastirjev med Slovenci, hoče pomeniti, da se v službi za vernike zedinimo vsi z njim okrog Kristusa. To ni prazna ceremonija večje slovesnosti, ampak simbol naše volje, da ostanemo povezani z njim, z njegovimi skrbmi, da bomo ta- ko vsi močnejši v ljubezni za duše naših rojakov. Prosi ga, naj pozdravi naše brate in sestre po svetu, naše izraze vdanosti Cerkvi naj sporoči njenemu poglavarju, naj na nas ne pozabi. Prosi ga dalje, naj za vse moli, kakor bodo zanj molili tudi duhovniki in verniki, “da bi postali boljši, svetejši, in zvesti v svojem pričevanju za Boga in v ljubezni do bratov, ki tako 'kot mi z nami nosijo težave življenja, 'da bi bili vedno bolj božji otroci in bratje med seboj.” Svoj poslovilni govor je zaključil z besedami: „V božjem imenu je med nas prišel, z njim med: nami hodil, z njegovim blagoslovom za nas in sebe naj srečno od nas odide.“ KONCERT PEVSKEGA ZBORA “GALLUS” Po govoru magra. Oreharja je bil v slovo msgru. Kunstlju koncert pevskega zbora Gallus z orglami, za katerimi je spremljala posamezne pesmi ga. Anka Savelli-Gaserjeva, zbor je pa- izvajal naslednje pesmi pod vodstvom svojega pevovodja dr. Julija ¡Savellija: Sattner — S cvetlicami te venčamo Gruber — Prošnja (solo Lipušček), Schwab — Zdrava Marija (solo ga. Marinčkova), Gruber — Marija, moja sreča (solo -gdč. 'Roza Golob), Zangl -— Pojoč se oglasimo (solo Malovrh), Gruber — Marija vir sladkosti (solo A. Sa-vellijeva), Gruber —• Marija Pomagaj (solo ga. Marinčkova in gdč. Roza Golob). Zatem so bile na sporedu iz Schubertove maše v G-duru Kyrie eleison, Gloria in Sauctus (solo točki ga. Marinčkova), Gallusov Ascendit Deus, Wagnerjev Jubilate Deo, ter Aleluja iz Hándloveiga oratorija Mesías, za konec pa prelepa 'Tomčeva Marija Kraljica Slovencev (solo ga. Marinčkova). Zbrano občinstvo, ki je v dvorani zasedlo vse prostore, kakor tudi na galeriji, je izvajanju pevskega programa sledilo z napeto pozornostjo ter pevce in pevovodjo po vsaki odpeti pesmi nagrajevalo z odobravanjem. Ves koncert je izzvenel v re's dobrem podajanju in občutju vseh nastopajočih. Po 'koncertu pevskega zbora je stopil na oder ig. Miloš Stare, 'ki j'e v svojem govoru m©d drugim poudaril tele misli: Dejal je, da mu je poverjena častna naloga, da se poslovi od mstrra. Kunstlja kot eden izmed laikov, ki se trudijo in si prizadevajo ohranjevati slovensko zavest med slovenskimi izseljenci v Argentini in graditi temelje pravega slovenstva. Nato je nadaljeval: „Prva beseda je beseda zavale, da ste nas obiskali v Argentini. Prav posebna zahvala pa Vam gre 'za priznanje, ki ste nam ga dali na slovenskem dnevu, ko ste v svojem govoru poudarili, da ste hvaležni Bogu za delo, ki ga opravljamo slovenski izseljenci v Argentini, in d? naj pri tem in takem delu vztrajamo, četudi zanj nismo vedno deležni pravega razumevanja. To priznanje je bilo za nas odlikovanje, obenem pa dokaz, da so vezi, ki Vas 'vežejo ¡z nami, močnejše kot čas in razdalje. Včasi izgloda, 'da Slovenci v Argentini nismo «notni. Res je, da imamo v marsičem med seboj različne poglede. Toda v velikih stvareh smo si edini. Vaš obisk je 'bil za nas velika istvar. I To ste se lahko prepričali ob sprejemih in pozdravih v naših domovih in organizacijah.“ 'Zahvali js sledila prošnja. Govornik je prosil msgra. Kunstlja, da naj bo živa vez mod Slovenci, ki smo raztreseni po vseh kontinentih. Take žive vezi smo potrebni, ker živimo vsak v različnih okolnostih, v različnih deželah in se včasih ne razumemo, četudi govorimo isti jezik. Časi, v katerih živimo, so nemirni. Mnogim se majejo tla pod nogami, o-mabujejo in ne vedo več kaj je prav in kaj ni prav. Za 'slovenski narod se, lahko bližajo usodni trenutki. Zato se povežimo vsi v spoznanju, da so trdna tla za presojo in odločitve le v osnovah, ki jih daje krščanstvo. Naj večja nesreča, prava rak-rana je danes materializem Zato naj pove rojakom po svetu, da js naša prva dolžnost, da se upremo z vso silo materialističnemu pojmovanju življenja, pa naj bo to materializem, 'ki ga uči komunizem, ali pa materializem kot posledica pretiranega kapitalizma. ■Če bi Slovenci v izseljenstvu zavrglV krščanske smernice življenja, bi bilo njihovega slovenstva hitro konec. Prav isto si upam trditi za Slovence v domovini: četudi ibi govorili še slovensko in bi živeli na slovenski zemlji, pa bi si osvojili materializem kot osnovno smernico in vodilo v življenju, bi sami sebi kot narodu zapisali smrtno sodibo. Izvajanja g. Miloša Stareta je zbrana slovenska množica sprejela z velikim odobravanjem. Msgr. Kunstelj je pa vstal, stopil 'k g. Milošu Staretu, mu toplo stisnil roko in ®e mu iskre-zahvalil za prisrčne besede, ki mu jih je izrekel v slovo. Sledil je nad vse ljubek prizor. Pred msgra. Kunstlja so se postavile slovenske deklice in fantiči v slovenskih narodnih nošah. Repovževa Marija je za Msgr. Kunstelj se poslavlja cd Slovencev V Argentini Visoko poljsko odlikovanje dr. Tinetu Debeljaku V okviru poljskega narodnega praznika 3. maja, je 11. maja izročil v prostorih Zveze poljskih bojevnikov podpolkovnik diplom, mag. Zbigniew Kulpinski, ¡predstavnik Izvršnega odbora Član izvršnega odbora Narodnega zedinjenja podpolkovnik dipl. mag. Zbigniew Kulpinski pripenja zlat križec za zasluge dr. Tinetu Debeljaku. Narodnega zedinjenja (Zjednoczenia Narodowego), Iki mu načeljuje v Londonu triumvirat z gen. Andersoni 'na čelu, odlikovanja, s katerim je Ander-sova exilna vlada odlikovala 8 javnih delavcev na „kulturno-znanstvenem ter organizacij sko-socialnem polju“. Med temi osmimi odlikovanci je bil'J sedem Poljakov ter edini Nepoljak — Slovenec, prof. dr. Tine Debeljak. On in en Poljak (inž. K. Angerman) sta lila odlikovana z zlatim zaslužnim križem, pet s srebrnim (med njimi prijatelj Slovencev, Emil Czawlowski) ter ;den (staropoljski naseljenec, zaslužni organizator Poljakov v San Justu in prijatelj tamkajšnjih Slovencev Michal Bielak), z /bronastim zaslužnim križem. Odlikovanje je osebno izročil podpolkovnik dipl. mag. Kulpinski z nagovorom, v katerem je na prvem mestu spominjal delo slovenskega odlikovanca še v domovini pred vojno, ko ie kot tajnik Poljskoslovenskega društva sprevajal poljske begunce v Italijo, pozneje še njegovo sodelovanje v Rimu v okviru Andersovaga II. korpusa kot člana Intermariuma, profesorja slovo deklamirala priložnostno pesmico s takim občutjem, da je bil msgr. Kunstelj ves ginjen, ki se je začel zahvaljevati za tako prisrčne izraze ljubezni ob slovesu. Zagotavljal je, da se bo vseh spominjal v molitvi ter da bo prosil Boga, naj bi še naprej spremljal s svojim blagoslovom vse delo in življenje Slovencev v Argentini. PREDSTAVNIKI SLOVENSKIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ TER DOMOV S MSGREM. KUNSTLJEM Po slovesni poslovilni akademiji so se zbrali v jedilnici ¡Slovenske hiše poljske gimnazije itd. („bili smo torej bojevniški kolegi!“), ter nato tukajšnje delo na kulturnem znanstvenem polju kot predavatelj slovanske, torej tudi poljske literature na. katoliških univerzah. Čestitkam odlikovan-:ev sta se pridružila tudi predsednik Zveze Poljakov inž. dr. Slodyk ter predsednik Poljske zveze bojevnikov g. Czarnobrywy. , S G. Debeljaku .čestitamo k tako visokemu odlikovanju, ki ga je dobil od poljske vlade Narodnega zedinjenja v Londonu, ki jo predstavlja gen. Anders (do svoje smrti lani tudi gen. Bor Ko-morowski) in jo podpira večina strank, združenih v Narodnem Zedinjenju, predvsem pa bojevniki II. korpusa in vojske v domovini. Kot vidimo, ima odlikovanje vojaški značaj, ki jih gen. Anders podeljuje na podlagi ustave Poljske republike, a se ozira tudi na civilne zasluge. Da je dobil dr. Debeljak priznanje za svoje delo od te ¡poljske vlade v exilu, je toliko bolj pomembno, ker je nam odlikovanec, kazal pred kratkim pregled poljske lite-:ature, prevedene v tuje jezike, ki ga ¡e po vojni izdal PEiN’ klub v Varšavi in v njej ni njegovega imena (gotovo zaradi informacij iz Slovenije). Tu zo-*et vidimo pomembnost takih bibliografskih podatkov, kakor je prav Debeljakov v letošnjem Zborniku Svobodne 'Slovenije, ki imajo namen, [po-tcazati na resnično opravljeno delo naših kulturnih delavcev v zdomstvu. Doma molče o njem in ne pustijo, da bi zvedeli o njem celo tisti, ki se jih tiče, v tem primeru Poljaki za železno zaveso. . . Mislimo, da je sprejel Debeljak to visoko odlikovan je kot zasluženo relkompenzo za molk o tem svo -jem poljsko-slovenskem kulturnem delu v 'oficielni sovjetsko satelitski Poljski. Zanimivo je tudi, da je diploma odlikovanja datirana z dne 11. novembra 1967, to je na praznik Poljske neodvisnosti, ki ga v satelitski Poljaki ne slave več, zamejskim pa je slej ko prej največji praznik iz poljske preteklosti in cilj — bodočnosti, prav tako, kakor je ¡Slovencem 29. oktober. Tako odlikovanje ima tudi svoj pomen v cenjenju skupnega dela poljskih in slovenskih bojevnikov — vojaških in kulturnih — za „našo in vašo svobo--db!,“, za1 neodvisnost Poljske kakor ¿udi Slovenije! predstavniki organizirane slovenske skupnosti v Argentini ter so z glavnim slovenskim dušnim pastirjem ostali dalj časa v prijetnem pogovoru ter izmenjavi misli. Za vse je bila pripravljena .pogostitev. Misgr. Kunstelj ¡bo iz Buenos Airesa odpotoval v soboto, 1. junija v Sao ¡Paulo v Brazil, kjer bo podelil zakrament sv. birme slovenskim otrokom. Iz Brazila .ga bo vodila pot k Slovencem v Venezuelo, od tam bo pa odpotoval v Severno Ameriko. bo med drugim na .sestanku slovenskih ¡duhovnikov pri slovenskih frančiškanih v Le-rnontu. ZGODBA O VOLKU IN JAGNJETU Zbornik 1968, Boj slovenske; manjšine v krški škofiji na Koroškem za verski pouk otrok v slovenščini „V .primeru narodnih manjšin se zgodba o volku in jagnjetu ponavlja dan za dnem vedno v novih oblikah.“ Do tega spoznanja ¡prihaja dr. Anton Podstenar 'na str. 47 letošnjega ZBORNIKA SVOBODNE SLOVENIJE, ko se bliža zaključku svoje obsežne in temeljite razprave, katere začetek sega že v Zbornik 1966. Bravci so že v predlanskem začetku in v lanskem nadaljevanju lahko spoznali, da zajema ta ¡razprava snov daleč čez okvir naslovne teme. Avtor navaja, da je tekst ‘sestavil’, kar ibi si tolmačili, da je k zbiranju podatkov pritegnil ¡kake sodelavce, vsekakor zelo vešče. Način obdelave ¡kaže,., da so le-ti z njim vred strokovnjaki v obravnavanju stvari same, razodeva pa tudi njih veliko ljubezen posebej ¡do koroških rojakov in njih zemlje ter do našega naroda nasploh. Le tako je moči razumeti, da imamo danes na razpolago obširno in izčrpno zgodovinsko gradivo, 'brez teatrskih deklamacij strnjeno v eno samo delo, temeljito dokumentirano in kljub zavzetju (verjetnih) sodelujočih presenetljivo stvarno prikazano, obenem pa dovolj obzirno, da se ne Sprevrže v ceneno propagandistično natolcevanje, kot smo temu vajeni drugod. Kdor se je kdaj mudil s prebiranjem ali študiranjem podobne tematike, ve, kalko težko je najti delo, v 'katerem ibi se hravec brez trebljenja zanesenjaško ¡političnih ali narodnostnih otrobov lahko zanesel na podane trditve. V celoti obsega ta dokumentacija o koroških Slovencih 155 Zbornikovih ¡razsežnih strani, porazdeljenih v tri zaporedne knjige: 1966, 1967 in 1968. Koroška leži za eno zemeljsko poloblo v šir in dalj proč od ¡Čile, 'kjer živi dr. Podstenar, in proč od Argentine, kjer izhaja Zbornik ¡Svobodne Slovenije ob neverjetno težkih 'delovnih in in finančnih razmerah. Jugoslavija, matična država, ipa ima svoje manjšine tik pred vrati države. Razpolaga z vsem diplomatsko političnim in kulturnim aparatom ter s finančnimi skladi. Je po starih vsenarodnih uzancah upravičena in moralno dolžna uradno in stvarno zavzemati se za pravice svojih manjšin. Po letu 1945 pa, ko je bilo z nacizmom strto tudi staro velenemško nasilstvo, vidimo v sosednjih državah ne samo centralno jugoslovansko, temveč tudi slovensko republiško ¡oblast pridno na delu med svojimi manjšinami — za ureditev komunističnih pozicij'... Račun za 'tako pridobivanje partijske veljave je plačeval ik.oroški rojak (seveda tudi primorski) z zgubljanjem svoje narodnosti in z njo temeljne dgovore, ki sem jih dobil na to vprašanje v zasebnih razgovorih na hodnikih perzijskega parlamenta (Medzli-iu), 'kjer se konferenca vrši, ter se omejimo samo na pisane sovjetske vire, s., katerimi dokumentirajo svoj odpor. V rokah imam dokument, ki je bil razširjen med člane konference, z .m sl dvom: Problemi sodobnosti človečanskih pravic in vloga ZN v raz-‘0'u sodelovanja na tem *p!olju“. Derem ruski tekst, da ne bi kaj napačno razumel vsled. prevajanja na druge jrzi.ke. Obdelal je to temo kandidat juridičnih znanosti K. F. Hučenko, zastopnik ravnatelja Vsesov-jetsfcOga znanstvenega zavoda za sovjetsko zakonodajo. V začetku je zapisano: „Kar se tiče avtorjevega mnenja, mi ne najdemo nobene razlike med njim in sovjetskim uradnim stališčem.“ Delo ima 63 strojepisnih strani. Vprašanje mednarodne kontrole še obravnava na straneh 55—58 in na strani 62. Že zdavnaj je bilo načeto vprašanje ustanovitve nove mednarodne organizacije*, da se oživijo človečanske pravice; visokega komisarja za pravice človeka, mednarodno sodišče za isto stvar, regionalne komisije itd. Kaj je „slabega, v teh načrtih?“ Avtor podaja proti njim tri očitke, enega načelnega in dva praktičnega značaja. Predvsem: ti! načrti se nte skladajo z Deklaracijo ZN ter raznimi mednarodnimi akti na področju obrambe človečanskih pravic; konkretno: z načelom suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve držav. „S tem, da se predlaga zgraditi vso dejavnost nadnarod-nih organov na razsojanje pritožb posameznikov proti državam, je jasno, da se| na ta način skušajo Združeni narodi okoristiti s političnim pritiskom, ki ruši suverenost ter nevmešavanje v notranje zadeve držav.“ To ni novost. Znano je, da s® sovjet- reikovaj) bi imelo dolg in formalnopravni karakter. Avtor navaja kot negativni primer izkušnjo Evropske konvencije o človečanskih pravicah. Vemo, da je ta téma bila vsebina posebne razprave v februarskem zvezku revije „Sovjetska država in pravo“. Trdimo pa, da se Sovjetija sistematično izmika formalno-pravnim obveznostim na terenu ZN, izkorišičujoč rada to organizacijo kot tribuno za demagoško mobilizacijo ro'dov v Aziji in Afriki. „Ustanovitev takih organov,“ pravi Hučenko, „kakor je Visoki komisar za človečanske pravice in podobno, ki se s svojo avtoriteto, vplivom in polnomočjem ne morejo primerjati z glavnimi organi ZN (to je z Varnostnim svetom in Glavno skupščino), le slabe efektivnost dejavnosti ZN v boju z apartheidom.“ — Mnenja sem, da so ti glavni organi imeli precejšnjo „avtoriteto, vpliv in polnomočje“,'dokler jim ZSSR teh ni izpodkopala: zdiskrediti-rala je Varnostni svet s kroničnim vetom, leta 1950 ni priznala Glavni skupščini kompetence nad Varnostnim svetom, paraliziranim zaradi sovjetskega „niet“, ko je skušala (ZSSR) postaviti znano trojko namesto resnično učinkovitega organa ZN, Glavnega tajništva. In trdim, da obstoj ZN zahteva ustvaritev čimprej tem -bolje specifičnih organov za poedine konkretne zadeve. Tretji Hučenkov argument je tudi praktičnega značaja: „Treba so je sprijazniti s trditvijo, da s pomočjo teh novih organov in procedur ni mogoče okrepiti efektinosti rla področju obrambe človečanskih pravic. Narobe: rezultat bo nasproten: efektvnotet bo speljana na nič, kajti rušenje načel Deklaracije ZN podira realne osnove sodelovanja držav.“ — Popolnoma se strinjamo z avtorjem: kadar koli bd Visoki komisar za človečanske pravice nastopil svojo nalogo, ali kadar koli bi se pritožila kakšna drža- va pri njem, recimo, zaradi dejanj, opisanih v knjigi čornobola, bi takšna „netaktnost“ podrla realne osnove sodelovanja med to državo in Sovjeti jo... Štiridelno Hučenfcovo delo se konča s točko 11?: „Efektivna dejavnost ZN na popri-šču človečanskih pravic... ziavisi od tbga, v koliko same države spoštujejo ta načela in so pripravljene izpolnjevati obveznosti odnosno obrambo človečanskih pravic.“ Konkretno: V koliko je Sovjetija pripravljena Spoštovati in izpolnjevati te obveznosti? Udeležencu teheransilae konference, ki si po branju Hučenkovega spisa postavi to vprašanje, ni troha dolgo čakati na odgovor, kajti dobi ga v 7 spomenicah, ki so jih razna ukrajinska središča, ki delujejo v svobodnem svetu, obdelala in poslala na konferenco. Tam s0 obširno opisani in komentirani dogodki, ki so se v zadnjih mesecih dogodili v Ukrajini. In ni si nam treba beliti glave nad vprašanji, ali to ali iono dejanje, navedeno v dokumentih, ruši to ali ono pravico človeka, kajti odgovor je mogoče dohiti v treh ukrajinskih spomenicah: Ameriškega ukrajinskega -kongresnega odbora in Svetovnega kongresa* svobodnih Ukrajincev, ki primerjajo ta dejstva s členi Univerzalne deklaracije človeških pra-vii iz leta 1948 ter v spomenici Glavnega ukrajinskega osvobodilnega sveta, ki jih primerja z normami peterih dogovorov in ¡-deklaracij, podpisanih v okviru ZN v teku zadnjih let. In kaže dodati, da je eden teh odgovorov za boj proti diskriminaciji na pro-svetnem področju bil p-odpisan 14. decembra 1960 ter je stopil v življenje 22. maja 1966, ko je dobil potrebno število* ratifikacij, in da sta ga 'podpisali tudi ZSSR in Ukrajinska sovjetska republika. In potrebno je pojasniti, da ta odgovor razumeva pod „diskriminacijo“ (odstavek 1, člen 1) „vsako razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali favoriziranje“, temelječe ne le na rasi, barvi polti ali spolu, temveč tudi „na jeziku, veri in narodni ppripadnOsti.. Se pravi, da ni samo Južni Afriki prtiti krivde diskriminacij®... Na osnovi omenjenih dokumentov — in pisem Janfeowskega, Pawlušenka, Karantanskega, Črnobola, W. M*oroza ter pritožb mater predšolskih otrok — ni težko dokazati (kakor je to storil z memorandumom Glavni ukrajinski osvobodilni svet): 1) da sta ukrajinski jezik in kul-tula izključena za ukrajinsko manjšino v Ruski sovjetski federalni republiki; 2) da sta v sami Ukrajini težko ogrožena zaradi javnega nasilnega favoriziranja velik-oruskega jezika in kulture; 3) ter da je vzgoja ukrajinskega naroda celo v Ukrajinski sovjetski federalni republiki „omejena na nižje sloje“, nasprotno odstavku 1, členu 1 v omenjeni Konvenciji. Na ta način in na osnovi gradiva, ki je dospelo iz Ukrajine In kot je bilo predloženo teheranski konferenci iz ukrajinskih vrst, ni težko dokazati neutemeljenosti sovjetske teze. človečan- Poseben dan v letu — v slavo in čast materam našim — so uvedli nekoč, ko so bili časi drugačni. Beseda o materinstvu je bila sveta, vsa z lepoto ožarjena, v zlatem okvirju kot na oltar postavljena. Tako je pisal o njej Ivan Cankar, ki se je ob misli na mater do dna raznežil in je ob njej mislil samo na brezmejno ljubezen. Cankar ni poznal mater, ki ob misli na otroka ne ljubijo, ampak — računajo. Tudi ni poznal takih mater France Prešeren, ki je celo nezakonski materi položil v usta besede: Kaj pa je tebe treba bilo, dete ljubó, dete lepó! Al te je treba bilo al ne, vendar prisrčno ljubim te. On, ki ptice pod nebom živi, naj ti dá srečne, vesele dni. Al te je treba bilo al ne, vedno bom srčno ljubila te. Mati v Prešernovi pesmi, eni najlepših njegovih, četudi samo nezakonska, ni bila računarka. Le táko* si je Prešeren misliti mogel. Toliko manj si je mogel misliti računarke v zakonskih materah. V tem se lepo ujemata Prešeren in Cankar. Tako s0 bili časi, ko so zamislili in ustanovili materinski dan. Beseda mati je bila v vsem tedanjem ozračju sveta, vse obsegajoča, edinstvena. Takó svetel in čist naj, hi bil dan naših mater leto za letom. Danes- se zdi, da je domala vsak prihod otroka na svet plod skrbnega računa, komaj še plod ljubezni. Ni več prvenstveno zadeva srca, po računih v hladni glavi je dete sprejeto ali odklonjeno. Premnogim materam bi mogli reči le še; porodnice! Ali ne bi kazalo spremeniti ime tega dneva? Ali naj mu rečemo: Dian porodnic ? Spričo današnjega duhovnega — ali neduhovnega — sveta bi skoraj prikimal. Vsekakor je res, da ima načrtno urejevanje rojstev svoj pomen, svoje pravične razloge, Žal, večina, tako se zdi, ne sega po pravičnih razlogih, ne sprašuje po njih. INajvišji razlog, zelo splošno sprejet: v napotje bi nam bilo dete, ne zmoremo, prostost je več vredna. .•. In: preo-bljuden je svet, ljudi je ske pravice s*o brezpravno teptane v Južni Afriki, v Rodeziji, v portugalskih kolonijah, v SOVJETIJI... dokler bodo njih izvajanja izročena v roke posameznim državam in ne bodo pod vrhovna mednarodno kontrolo, kakor jo zahtevajo na konferenci predstavniki demokratskih držav in Vatikana. Ni čudno, da se Sovjetska zveza tako obupno bori proti taki kontroli, proti ustanovitvi mesta Visokega komisarja za obrambo človečanskih pravic. P. S. Kakor povzemam iz uradnih objav udeležencev, se v jugoslovanski delegaciji nahaja tudi Slovenec dr. Žiga Vodušek. vse preveč, beremo in slišimo neprestano. Komaj prisluhnemo, ko povzdigne glas kak državnik: število rojstev nevarno pada... Kje je v teh rečeh prava sreda, zlata skleda? Golo raču-narstvo je ne najde, ker mu je vodilo sebičnost, ljubezen le v toliko, kolikor je dopustijo računi. Praznujemo materinski dan sredi bučnega razpravljanja v javnosti o načinih preprečevanja spočetij, o veliki potrebi, da se uzakonijo splavi, o pravicah brezciljnega izživljanja v spolnosti, ki naj bo vsem dostopno. Ali moremo v tem današnjem ozračju slaviti materinski dan z enako mislijo kot sta jo imela Prešeren in Cankar? Ali bi ne bil bolj na mestu: Dan porodnic? Pa moramo vendar odločno‘povedati: NE! Dan naših mater moramo ohraniti po njegovem imenu in po njegovi svetlobi. Ne samo zaradi mater, nič manj zaradi otrok — majhnih in velikih. Sredi vojnih grozot najbolj iskreno zahrepenimo po miru. Sredi spolne razbrzdanosti najbolj začutimo, kako lepo je pravo materinstvo, čisto in svetlo, kot sta o njem pisala Prešere^ in Cankar. Še imamo matere, hvala Bogu, ki čutijo in verujejo z njima. Želimo si jih več. Dan naših mater naj pripomore k temu! (Misli, Avstralija, maj 1968) SIOVENCI FO SVIT« AVSTRALIJA Branspergerj ev Tonček v Melbournu je bil tisoči otrok slovenskih staršev, ki ga je zapisal v krstno knjigo g. p. Bazilij na veliko soboto. Ob tem dogodku je g. pater zapisal v majsko številko Misli; „To se pravi tisoč mladih Avstralcev s slovenskimi starši. Ali bodo poleg angleškega jezika še 'govorili jezik mamice in očka? Ali bodo sploh vedeli, odkod so prišli starši ? Ali jih bodo starši dali v katoliško šolo? ... Sto vprašanj se mi poraja ob tej številki. Me pes zanima, kaj bi na ta vprašanja odgovarjali madi starši. Vem le to, da v mnogih naših družinah otroci ne znajo moliti ne angleško ne slovensko. Vem tudi, da je odstotek otrok, ki obiskujejo našo Slomškovo šolo dvakrat na mesec, tako skromen, da Se ga sramujem objaviti v tisku.“ Ob Matici mrtvih, v kateri g. p. Bazilij objavlja imena umrlih rojakov, pa je zapisal tele žalostne ugotovitve, ki ne veljajo samo za Avstralijo; „poleg Matice mrtvih bi morali v „Mislih“ začeti objavljati Matico živih mrličev, vseh tistih, za katere sprašujejo matere in svojci iz domovine, ker se več ne oglašajo. Dolgo kolono imen že imamo, katero izmed njih se od časa do časa pojavi v našem listu, ko ponovno in ponovno sprašujejo zanj. Za nekatere vem, kje žive, pa mi je težko sporočiti materi domov, da jo je sin tako grdo zatajil. Sin je gospod z lastnim avtomobilom in lastnim domom in dobro službo — pozabljena mati pa živi od dinarčkov, ki si jih v Ljubljani revica težko zasluži s prodajanjem časopisov. Žalosten, a ne osamljen primer. Zgodba o volku in jagnjetu (Nad1.' 's' 5. str.) ji v svojem končnem hotenju merijo spet le v škodo in v nov poraz, zahtevajo s strani manjšinskih voditeljev sila pažnje in subtilnega čuta za dojemanje, da se jim ob takih prijateljskih zvokih ne zaziblje čreda v sen. Kako pa je potekalo skozi koTO-ško zgodovino valovanje borb v napa-lifa in obrambah, nani —• kot smo že v početfcu ugotovili — pregledano beleži dr. Podstenar v Zborniku. Svojo razpravo je posvetil “ob 1100-letnici prihoda svetih apostolov Cirila in Metoda k slovanskim narodom... velikemu prijatelju Slovencev in Slovanov, 'papežu Janezu Dobremu, branilcu mi-:u na osnovi resnice, pravice, ljubezni in svobode, v zahvalo za okrožnico Pa-cem in terris”. Sestavil jo je v devet lelov, katerim je v celoti dal 69 podnaslovov in v sklopu le-teh skupaj 334 točk! Ko početkoma v parih potezah zariše Slovence na koroško zemljo, jih brž nato po 'bližnjicah pripelje skozi ■esarsko Avstrijo in naprej do naj novejše dobe:- v čas dr. Kadrasovega dekreta. Iz te izhodiščne točke, ki jo v 'adaljevanju dodobra osvetli z vseh plati, niza podatek na podatek, vsak posebej dokumentiran. Pripoveduje npr. o šolstvu, o poučevanju verouka, o težavah s tem v zvezi tako od civilnih kot cerkvenih oblasti, o nelojalnosti nemške duhovščine do naše in do — papeža. Kadar je potrebno za razumevanje ali v podkrepitev, *seže nazaj v preteklost, navaja podatke o goljufivih ljudskih štetjih, se kratko ustavi oh nacistični dobi, zateče k papeškim okrožnicam, o-svetli problem ‘Vindišarjev’, navaja dolgo* vrsto slovenskih velikih mož, ki so obogatili avstrijsko kulturo iz vseh pano,g; razmotriva s kulturnih, političnih, gospodarskih, verskih, etničnih, topografskih itd., vidikov obstoj manjšin in upravičenost njih obstanka. Razvozljati skuša zapleten problem dvojezičnih šol in poda kratko analizo vzrokov za dani značaj Korošcev. Vsemu pa je seveda okvir nestrpno stališče krškega ordinariata. V drugi knjigi (1967) najprej izčrpno obdela rešitev problema v luči papeških okrožnic Pija XII, Janeza Dobrega in Pavla VI, nato pa preide na aplikacijo* teh naukov na civilno o-blast. Razloži člen 7 Državne pogodbe med Avstrijo in zmagovitimi zavezniki z dne 15. 5. 1955 in pojasni nato z različnih premis, med mnogim drugim zapleteno jezikovno *in številčno stanje manjšine; kritično vzporeja Južno Koroško z Južno Tirolsko in vnaša v vse, česar se loti, mnoge podrobnosti. V knjigi 1968 sledita zaključni poglavji: Rešitev problema in voditelji manjšine ter Koroški Slovenci in civilna oblast. To je pač branja in študija vredno pisanje. Obsega dobo od 1945 idk> vključno 1966. Gre za dobo skrajne dejavnosti voditeljev koroških Slovencev v borbi za pravice, predvsem za uresničenje čl. 7 Državne pogodbe. To je doba, ko so si rojaki okrog Narodnega sveta koroških Slovencev pletli nevidne in tihe lovorike v neenaki borbi z večinskim in z matičnim središčem ter z nemško Cerkvijo. Doba. ko s0 se proti orjaškemu političnemu, propagandističnemu, finančnemu in številčnemu potencialu nasprotnikov lahko postavili v bran le — s svojo materialno revščino pa s svojim neizčrpnim in — kot se je izkazalo — nepremagljivim bogastvom resnične ljubezni do svojega naroda! Naj se zato na tem mestu z vsem spoštovanjem in vdano ljubeznijo zahvalimo slehernemu, ki se je žrtvoval in nesebično trpel le zato, da bi ‘zadnja ura’ z Gospe Svete ne odbila Korošcu -— Slovencu! In naj nam bo dovoljeno, strniti vse znane in neznane orače z narodne njive koroške v ime dr. Joška Tischlerja za može; koroška žena pa v svoji borbi za nepretrgano nasledstvo slovenskih sinov na ocetni zemlji ne more najti plemenitejšga imena, kot je — Milka Hartmanova! In ko iščem po spominu ime za slovenskega koroškega duhovnika, si ne upam odločiti: vsi dejavni so velikani, vsi v službi Njegovi, ki so v pravični službi Narodovi! Dobo 1945—1955 nam dr. Podstenar prikaže kot črne čase vsestranskega zatiranja, smešenja in samotnega, a žilavega odpora. Podpisu Državne pogodbe sledi doba borb za uveljavljanje perečega sedmega člena ob trdovratnem odporu vlade, a se končno spričo mednarodnih obveznosti in razvoja začenja po malem svitati zatiranim manjšinam. V tej zvezi beremo o sestankih med predstavniki avstrijske vlade in manjšine iz obeh taborov, srečamo ustano-novitev slovenske gimnazije, dijaški dom Korotan na Dunaju; po 1965 pa že prihajajo najvišji avstrijski državniki k slovenskim Korošcem na uradne driske, jih nagovarjajo v njih jeziku, gredo nato na državniške obiske v Beograd, Jugoslovani jih vračajo na Dunaju; slovenski koroški prvaki so vabljeni v Ljubljano, Celovec nudi svoje odre in koncertne dvorane kulturnikom iz Slovenije, univerzitetni študentje obeh narodnosti dajejo drug o drugem zelo simpatične izjave — a kljub temu, da daje čl. 7 drž. pogodbe jugoslovanskima manjšinama celo privilegiran položaj napram drugim manjšinam v Avstriji in kljub temu, da postaja slovenska gimnazija v Celovcu nedvomni uspeh —* se sedmi člen še vedno v celoti ne izvaja in dve tretjini sloven-sk otrok je še vedno brez pouka v materinščini; glede dvojiezičnii-h napisov na javnih poslopjih so na slabšem kot pred prvo svetovno vojno in veliko na slabšem glede osnovnega šolstva kot pred letom 1955. Zgodba o volku in jagnjetu ima tedaj res mnogo poglavj! Gotovo bi bjla primerna kritična študija te dr. Podstenarjeve razprave, ki pa bi zahtevala mnogo več časa, kot ga imamo na razpolago za to poročilo. Morda se kdo loti kdaj tega in jo dopolni z morebitnimi pomanjkljivostmi. Kazalo bi jo tudi ponatisniti v posebni knjižici kot priročni vir ter ji v tem primeru dodati predmetno kazalo z iztočnicami po abecednem redu, ki bi olajšalo iskanje posameznih podatkov. Zanimivo bi bilo tudi, če bi enako pošteno, kot je to opravil dr. Podstenar, izdali podobno dokumentacijo pri Zvezi slovenskih organizacij, zajeto iz njihovega delovnega območja. Dr. Podstenar ju in njegovi verjetni ekipi “podstenarjev” gre vsekakor vse priznanje! Krepko so zastavili, ko so vstopili v strmo steno narodnega rešen ja in trdno so zabili varne kline na previsnih oprekah ter zavarovali spodrične žlebove. Hvala! dp Knjiga za boj proti kat. Cerkvi V založbi „Komunist“ je v zbirki Politična knjižnica izšla knjiga „Ateisti in religija danes“. Napisal jo je Marko Kerševan profesor na part j ski visoki štoli za politične vade v Ljubljani. Priročnik za nastopanje proti kat. Cerkvi in vari sploh je IJuPljansKo Oslo z dne 16. aprila javnosti priporočilo takole: „Avtorjeva razprava in razčiščen je pojmovanj v zvezi z religijo in cerkvijo v naši družbi bo nedvomno pomembna osnova tar hkrati pomoč vsem družbeno aktivnim delavcem, predvsem članom Zveze komunistov, mladini in vsem ki se zanimajo za to vprašanje. Bralec bo v tej knjigi našal odgovore na mnoge dileme in nepojasnjena vprašanja, ki so danes vedno bolj osnovna tema naših razgovorov o religiji in cerkvi.“ Jubilej Postojnske jame Letos mineva 150 let, odkar je Po-stojničar Luka Čeč 14. aprila 1818. leta napravil čudovito pot v Postojnsko jamo ter s tem odprl vrata kraškemu turizmu. Dne 18. maja t. 1. so mu odkrili spomenik. Izšel bo pa letos tudi spominski zbornik, ki 'bo prikazal 150 letni razvoj Postojnske jame. V splošnem je jamski turizem v Sloveniji še zelo malo razvit. V Sloveniji je n. pr. 3000 podzemskih jam, od katerih so pa urejene za turizem in razsvetljene le 3: Postojnska in Taborska jama ter škocijansike jame. Lepe so pa tudi ostale jame in zelo zanimive. N. pr. Križna jama, v kateri je 22 podzemskih jezer. V Novem mestu ®o imeli 17. aprila večer rimske lirike. Pripravilo ga je Društv0 književnih prevajalcev Slovenije. Na sporedu so bile recitacije pesmi Katula, Tibula, Sulpicija, Proporca, Gvida in Hioraca. Sodelovali so Božidar Borko, dr. Franjo Smersu, dr Kajetan Gantar, recitatorja 'Helena šobar-Zajc in Radko Polič ter kitaristka Lucija Žabkar. Anduino Zamiairo je novi član ljubljanske Opere. Je tenorist, ki ima za sabo vrsto uspelih opernih nastopov v Italiji in Severni Ameriki V Ljubljani je prvič nastopil v vlogi Vierdijeve opera Aid*. V Napotnik°Ti galeriji v Šoštanju »o imeli v počastitev 75 letnice Planinske zveza Slovenije, t. j. prejšnjega Slovenskega planinskega društva razstavo „Gore v |podobi“. Razstavljenih je bil0 več kot 50 slik v najrazličnejših tehnikah naslednjih slovenskih slikarjev Valentina Hodnika, Frana Zupana, Ljuba Ravnikarja, Ivana Kosa, Toša Primožiča, Alaidina Lanca in Franca Boštjana. * Društvo slovanskih skladateljev v Ljubljani je ‘kot drugi zvezek svojega ¡zidanja Slovensko izročilo objavilo Gerbičeve moišlke, ženske in mešane zbore v uredništvu Lojzeta Lebiča ter s v prem n o besedo Boruta Lopamik*. „Slovenačka književna) situacija u 1967“ je v prevodu Marije Mitrovič v reviji Književnost (februarski zvezek) izšel sestavek Tarasa Kermavnerja. Je to strukturalni prerez vsega slovenskega povojnega litearnega ustvarjanja. Avtor smatra za največje presenečenje leta 1967 dve knjigi Pavla Zidarja: Oče naš in Sveti Pavel, za najhujše lanskoletno razočaranje pa Smoletovo dramo „Cvetje zla“. V Sloveniji so imeli v aprilu pravo poletno vreme- Vročina je dosegla 23 stopinj, tako, da je v Kresncah 7 fantov že ta mesec preplavalo Savo, kar so druga leta mogli storiti šele v maju. V Ljubljani je posebna komisija izvršnega sveta dne 15. aprila sprejela zasnovo dolgoročnega razvoja Slovenije. Predlog delovna zasnove za Izdelavo koncepta dolgoročnega ekonomsko-'{Jolitičnega razvoja SR Slovenije so pripravili sodelavci instituta za ekonomska raziskovanja na osnovi dveh predhodno izdelanih študij univ. prof. A. Orthaberja in dipl. ekonomista E. Kržišnika ter njunih sodelavcev. V Sloveniji bo posebna komisija od 15. maja do 15. septembra ocenjevala ureditev in čisboč0 slovenskih krajev in gostinskih lokalov, izbiro blaga v trgovinah ter gostilnah. Tisti turistični kraj v Sloveniji, ki bo po oceni navedene komisije najbolje «rejen in katerega prebivalci bodo pokazali največ prizadevanja, bo dobil ob koncu leta posebno priznanje. Komisijo je imenovala Turistična zveza Slovenije v zvezi s hortikulturnimi društvi. , Na ^krožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani so 15. aprila dosegli prisilno poravnanje za edino slovensko le- talako prevozniško podjetje Adria avio-promet - AA- Medi podjetjem Adria aviopromet, ki je bilo v stečaju, in njegovimi upniki je bil dosežen sporazum, po katerem so se upniki odrekli 30% tvojih terjatev, Adria aviopromet jim bo pia v dveh letih povrnil 70% dolga. Prisilna poravnava je dala podjetju možnost za notranjo gospodarsko ureditev. V Sloveniji in po ostalih republikah je 15. apr. stopila v veljavo nova poštna tarifa. V notranjem prometu je poštnina zvišana za navadna pisma do 20 gramov na 50 par, od 20 do 50 gr. pa na 80 par. V mednarodnem poštnem prometu je nova poštnina za pisma do 20 gr. dinarjev 1.25 za vse države razen za Ičeiškp-Slovaško, Madžarsko, Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, za katere je tarifa samo 50 par, za vsakih nadaljnjih 20 gr. je pa treba za vs« države doplačati 70 par. V Ljubljani se pred komunističnim režimom ljudje niso nikdar pritoževali, da ne bi bili imeli zadosti kislega zelja. Pod komunistično upravo se Je pa zgodilo tudi to, da je v Ljubljani domačega kislega zelja premalo in da ja zato tudi zelo drago. Zgodilo se je cel0 to, da lS(o morali v Slovenijo in slasti v Ljubljano uvažati kislo zelje ':z Madžarske. V Ljubljani stane 1 kg. kislega zelja 3 do 4 dinarjev, v Mariboru pa samo 2 dinarja in pol. Pri Slovenski matici v Ljubljani je izšla znanstvena publikacija Ivana Mohoriča Zgodovina železnic na Slovenskem. Mariborska občina je navezala prijateljske zveze z mesti Greenwich v Angliji, Reinikenidiorf v Zah. Nemčiji, Szonbafchaly na Madžarskem in z Gradcem v Avstriji. V Ljubljani'je bil ustanovni 0bčni sbor Društva zasebnih obrtnikov, ki bo sastopalo blizu 5000 zasebnih obrtnikov na ljubljanskem območju. V pravilih društva je določilo, da je namen društva med drugim aktivno delovanje za strokovni in gospodarski napredek zasebnega obrtništva in za njegovo vključitev v gospodarsko živjjenje Slovenije. Pri izdelovanju načrtov za ureditev Beograda od mestnega dela Slavije do Kalemegdana v letu 2000 so sodelovali tudi slovenski arhitekti. Žirija vsejugoslovanskega natečaja je prvo nagrado Tazdelila med avtorje iz Beograda in Ljubljane. To s0 arhitekti: Iz Beograda Stojan Maksimovič in Boško Novakovič, iz Ljubljane pa Fedja Košir- in Mirko Kajzelj. Tretjo in četrto nagrado si prav tako dele Srbi in Slovenci in sicer iz Beograda Aleksander Džo- kič, Vladimir Petrovič in Peter Lukič, ter iz Ljubljane Marjan Bežan, Braco Mušič in Nives Starc. V mirenski tovarni čevljev Je bil 26. marca požar, ki je v skladiščih, modelirnici in izrezovalnici povzročil škodo več kakor pet milijonov dinarjev. Gorenjski muzej v Kranju je v sodelovanju s kamniškim in 'škofjeloškim muzejem ter Zavodom za spomeniško varnost v Ljubljani pripravil razstavo o gorenjskih gradovih. Kidričeve nagrade za leto 1968 sta dobila prof. dr. Jože Pokorn in dr. ing. Anton Železnikar; nagrade sklada B. Kidriča pa: prof. dr. ing. Davorin Dolar, prof. idr. ing. Drago Leskovšek, prof. dr. Savo Lapanje, dr. ing. Miha Furlan, dr. Drago Leber, docent dr. Milin Dimitrijevič, docent dr. Matija Gogala, dr. Drago Meze, dr. Angelos Baš in prof. Alfonz Gspan. Nagrade za izume so dobili: ing. Avgust Belič, ing. Janez Eržen, Ivan Car, Karol Ferlež in Viktor Zupančič. Umrli so. V Ljubljani: Matija Rob, Jože Mikolič, Franc Piškur, biv. trg., Jože Šarc, Anton Popit, Ivan Krivic, Katarina Konte, vdova po post. inšpektorju, Julija Franko, Davorin Golob, fin. uradnik v. p., Dragan Sokolič, geometer, Ivan Novak, upok., Marija Mohorčič, Alojzij Vesel, v. rač. inšpektor v p., Bruno Nussdorfer, v. žel. u-radnik v p., Fanči Gnidovec roj. Vidmar, Anton Gorjup, Jožica Gašperšič, v. lekarniška tehničarka, Rafaela Pajek roj. Kolesa, Ivan Brazdil, Frančiška Bizjan roj. Oven, Karol Bedina, upok., Ivan Jurak, ključavničar in E-gon Tancing, v. žel. svetnik v p. v Št. Vidu pri Stični, Marija Brezovšek roj. Trunkelj v Št. Vidu nad Ljubljano, Marija Erjavec roj. Snoj v Ježi, Vitko Jurko, golsiki upravitelj v p. v IDolu, Ivan Pervanja v Idriji, Julijana Jesel-nik roj. Mohar v Stari cerkvi pri Kočevju, Aleksander Eržen, šofer v Vav-ti vasi, Jože Resnik v Šmartnem pri Litiji, Jože Jeraj v Kranju, Ivana Pu-stavrh roj. Pintar v Tinju, Nada Novak roj. Leskovar v Mariboru, Ludvik Šinkovec v Idriji, Ivan Komac v Kočevju, Božidar Zabavnik v Bizoviku, Milko Golob, prads. okrožnega sodišča v p. v Mariboru, Katarina Jemc v Črnučah, Marija Štefančič roj. Sojer v Notranjih goricah, Anion Potokar v Šmarju—'Sap, dr. Ludvik Lobe, sodnik v p. v Celju, Ana Bolta roj. Ceglar v Sneberju, Ivan Pegan, pos. v Senožečah, Fran Ježek v Tacnu, Franjo Grandovec, upok. v Domžalah in Mihael Stražnik na Vrhniki, Jože Dolenc, pTav-ni ref. v p. v Tržiču, Ivan Kočar, vratar na Studencu, Hilda Obreza roj. Korošec v Tržiču in Anton šmerl, pos. v Logatcu. IlOVINCI ¥ CARAPACHAY 1 Osmo obletnico doma naše slovenske skupnosti smo praznovali v nedeljo, 19. maja, kot celodnevno prireditev. Slovesnost se je pričela ob 10.45, ko so se zbrali ob drogu šolski otroci, skavti, mladina, odibor in številni rojaki. Med zvoki argentinske in slovenske narodne himne so skavti dvignili obe zastavi, s čemer se je začela proslava. Nato so ,se vsi podali v dvorano, kjer je g. Matija Borštnar, duh. vodja cara-pachayiske skupnosti daroval sveto daritev. Mod mašo je v govoru poudaril, naj ta stavba res služi namenom slovenskega doma in ne kakemu klubu. Po maši, med katero je ljudstvo lepo prepevalo, je bila podana lepa, kratka, pa prisrčna akademija. Posamezno točke programa je napovedoval g. A. Pirc. Najprej s0 nastopili carapachayski in sanmartinski harmonikarji, nato pa so domača dekleta zapela nekaj slovenskih narodnih pesmi. Obe točki je vodil g. Jenko Viktor. Spregovoril je g. Edo Škulj, ki je nanizal namene in pomene slovenskih domov. 'SFZ in SDO sta se predstavili v recitaciji Gregorčičeve Jeftejeve prisege“. Kot zaključno sceno so pa Slovenski skavti padali staro slovensko zgodovino, ki jo je pod geslom „Sonce se vrača“ napisal g. M. Trtnik. Za tem je vsa dvorana navdušeno zapela slovenske pesmi: Lipa zelenela je, Kje so tiste stezice in Oče, mati. S tem je bil program končan in gostje so se posedli okrog miz, kjer so bili prijazno postreženi z domačo jedjo in pijačo. V popoldanskih urah se je vrvež povečal in so se ljudje zabavali ob zvokih lepe slovenske glasbe. Proti večeru pa je zadonela godba orkestra „Pla- A K © I N T I N I nika“, ob kateri se je inladina lepo zavrtela. EZEIZA Zdi se mi, da se na splošno vse premalo oglašamo — ne samo mi, ampak tudi ostala manjša slovenska, središča, ki nimajo isvojih domov in drugih ugodnosti, ki so si pa kljub temu lepo uredila svoje soseske. Kljub temu ®e čutimo žive člane slovenske skupnosti v Argentini, saj na splošno sodelujemo pri vseh večjih prireditvah s svojo navzočnostjo po slovenskih domovih in njihovih prireditvah. Ker nimamo svojega doma — vseh nas je le okoli 50 duš — si pomagamo na ta način, da že 7 let vsaika dva meseca prirejamo svoje .¿slovenske večere“. Posebnost teh večerov je v tem, da je vsakokrat v drugi hiši. Njen gospodar je obenem tudi gostitelj vse soseske. Slkoraj vedno so ti večeri združeni s kako prireditvijo, nato pa seveda pride do veljave družabni del, za kar zlasti skrbe 'gg- Štefan, 'Stane in Luka ter drugi. Lahko rečemo, da so ti naši večeri veseli in prisrčni, kjer lepo zapojemo in se zabavamo. Tudi zaplešemo malo. Druga posebnost te s-kupnosti je tudi v tem, da imamo svoja gostovanja takoirekoč „klasificirana“. To je talko: če goduje moški, pridejo voščit samo moški. Izjema je samo žena godovnja-ka. Če pa goduje katera 'gospa, ji vse druge pripravijo lepo čajanko popoldne, prinesejo rož in tort. Moškim in ženam se sedaj pridružujejo tudi naša dekleta. Zvedeli smo, da ibodo tudi slovenska dekleta na Ezei-zi v bodoče svoje godove praznovale tudi s poticami in „coca-colo“. Tudi za veselo zabavo bodo poslkrbele. Porok že dolgo nismo imeli. So pa znaki, da se bo tudi na tem področju začelo obračati ina 'bolje, zlasti ko bodo mlade začele „nastopati 3 svojimi pravicami“ pred starši. Ob tej priložnosti lepo pozdravljamo vse tri v ZDA izseljene dlružine. LM MENDOZA Iz slovenske kronike Občni zbori naših društev. — De-.kliški krožek deluje letos pod sledečim novim odborom: Marija Hirschegger predsednica; Lenčka Grošelj' podpredsednica; Anica Trobec tajnica; Božena Nemanič blagajničarka; Martinka Triler športna referentka; Magda 'Hirschegger voditeljica naraščajnic in Slavka Triller njena pomočnica. Fantovski odsek je po večtedenski prekinitvi nadaljeval z občnim zborom ter si izvolil naslednji odbor: Jaka Bajda predsednik; Miha Bajda tajnik; Franci Bajda kulturni referent; odborniki: Martin Bajuk, Davorin Hirschegger in Miha Hirschegger. Društvo- Slovencev v Mendozi pa je polagalo obračun svojega letnega delovanja na 19. rednem občnem zboru, dne 5. majnilka. V novem odboru so: predsednik g. Luka Grintal; podpredsednik g. Pavle Bajda; tajnik g. Jože Bajda; blagajničarka ga. Matilda Petrena; gospodar g. Janez Štirn; odborniki: g. Stane Grebenc in g. France Jerovšek; namestnika g. Ivo Borovšak in g. Vlado Simon. Kot stalni član odbora je naš dušni pastir č. g. Jože Horn. — V nadzornem odboru so: gg. Mirko Šmon, Jože Žumer in Miha Grošelj. Predsednik razsodišča pa ostane g. Pavel Božnar. Bb. Družinska sreča. Dne 24. marca 1968 se je v družini g. Anataloa Fabjančiča in ge. Elide roj. Moi rodila hčerika. Pri krstu so ji dali ime Kata-rina-Marija.. Dne 21. aprila t. 1. pa se je g. Francu Jerovšku in njegovi ženi ge. Kristini roj. Zarnik rodil sinček Frane-Marko. Družinama iskreno .čestitamo. Smrt med nami. Smrt je znova posegla v našo sredo. Dne 8. maja 1967 je umrla ga. Ivana štembergar roj. Vrh. Preselila se je, iz Notranjskega v Argentino že po prvi svetovni vojni, že pred letom smo tu pokopali njenega moža, sedaj pa je smrt tudi njej prestregla zemsko pot. Oh številni udeležbi rojakov in tukajšnjih njenih znancev smo jo dne 9. maja pospremili na njeni zadnji poti, ki jo je vodil naš dušni pastir g. Jože Horn na pokopališče v Las Heras. V Mendozi zapušča hčer Ivo por. Lončarič z družino, kateri izrekamo globoko sožalje. H. SAN MARTIN Sestanek imsgr. Kunstlja z biv. slovenskimi vojnimi ujetniki je bil v soboto, 4. maja, v prostorih Slovenskega doma v .San Martinu. Zbralo se je okoli petdeset bivših vojnih ujetnikov, 'ki so živeli po razinih angleških taboriščih v Italiji. Z velikim veseljem so pozdravili v svoji sredi svojega bivšega garata, sedaj generalnega direktorja msgra. Ignacija Kunstlja, ki je prišel na sestanek v družbi msgra. Antona Oreharja in župnika Gregorija Malija. Ob asadu so se spreminjali medvojnih in povojnih časov. V imenu bivših borcev je izrekel dobrodošlico g. Boris Pavšer. Msgr. Kunstelj se je zahvalil za vabilo in za pozdrav ter je poudaril, da je presenečen nad izredno živahnim -delovanjem slovenske emigracije v Argentini .ter tudi nad složnim in požrtvovalnim delom tukajšnjih »jakov. Ustanovitev Lige žena-mati. V okrilju Slovenskega doma v San Martinu se je ustanovila Liga žena-mati z nalogo, da poveže žene in matere iz sanmartin-skega okrožja, jih seznani z modernimi ženskimi problemi in poskrbi tudi za bolj domačo in bolj prijetno vzdušje v domu. Liga je že imela dva lepo uspela sestanka in tudi v domu že prihajajo do izraza iznajdljive in pridne roke naših žena. Tako je npr. vsako soboto zvečer rojakom ina razpolago topla večerja. Domačo družabno prireditev je imel Slovenski dom v San Martinu v soboto, 25. maja zvečer. Balinarski društvi iz San Martina in Carapaehaya sta se pomerili v balinanju zmagali so Cara-pachayci. Nato so bili številni »jaki postreženi z okusnim asadom. Med tem asadom se je slovenski javnosti prvič predstavil nov slovenski orkester, ki ga sestavljajo trije bratje Plesničarji. Vsi navzoči so bili polni hvale in naravnost navdušeni nad njihovim igranjem. Na spominsko nedeljo (slovenski Vernih duš dan), 2. junija, bodo p o Vseh slovenskih središčih nabirke1 za sv. maše za večni mir in pokoj v zadnji vojni pomrlih in za podporo revežem. — Vincencijeva konferenca V sefe teden JAZ PA BOM PTIČKE POVPRAŠAL... Jože Svet Naši ležijo pokajmo pod to rušot, zelemomodro rušo smdd korenin. Drevesa pojejo večerni ave in ptičkov zbor nag robni 00 v pozdrav, mrtvim v spomin. Na vasi nič več ne pop, vsi legli so in pesom neizpeta leži na dnu pod rušo, pod to zelemomodro rušo sredi lcorenin. Dpevrna pojejo večerni ave in ptičlaov zbdr nagrobnim v pozdrav _ mrtvim v spomin. Jaz pa bom ptičke povprašal, kje gre pot v spokojno dmramo, kamor ste vi, rrmfi bratje, legli brez mme prerano'. Jaz pa bom ptičke naprosil, da srca odklenejo1 vroča, da pesem uklenjena plane kot nekdaj skoz grla pojoča. PO ŠPORTNEM SVETU Po ekiptnem evropskem namiznoteniškem prvenstvu, na katerem je Jugoslavija zasedla tretje mesto za švedsko in Sovjetsko zvezo, je bilo nato še prvenstvo posameznikov, iki je trajalo od 22. do 25. aprila v Lyonu v Franciji. Proti vsem pričakovanjem je Zagrebčan Dragutin šurbek osvojil naslov med posamezniki, Slovenec Edvard Vecko in Hrvat 'Stipančič pa sta prvaka v parih. Šurbek je v polfinalu premagal Šveda Allserja, v finalu pa Madžara Borseija. Vecko in Stipančič sta v finalu premagala švedski par Allser-Johannson. Pri damah je prvo mesto osvojila 15-letna Čehinja Voštova pred Rudnovo (SZ), Lužkova in Karlikova (oSSK) sta prvakinji v dvojicah, v mešanih parih pa Gomazkov-Rudnova (SZ). Zagrebčanka Reslerjeva se je med posameznicami uvrstila med prvo osmorico najboljših evropskih igralk namiznega tenisa. V Slavonskem Brodu je foil telovadni dvoboj med Jugoslavijo in Bolgarijo. Za Jugoslavijo s0 nastopali Slovenci Oerar, Brodnik, Vratič, Šrot in Kuesel, ki so premagali bolgarske telovadce s 557,75:554,70 točkami. Jugoslovani so zmagali pri obveznih in poljubnih vajah na konju, krogih in bradlji, v parterju pa le pri obveznih vajah. Tekmovanje samo je bilo precej napeto, ker so bolgarski sodniki na vse načine okušali nižati ocene slovenskih telovadcev, višati pa ocene svojih. ANTIGONA, nesmrtna odrska umetnina grškega trageda Sofokleja, bo prvič uprizorjena na predvečer praznika Junakov, v soboto, 1. junija, ob 9 zvečer na odru Slovenske hiše. Gledališki odsek SKA, ki je prireditelj predstave, vabi vse rojake, da s svojo udeležbo na tem večeTU izpričajo kulturno in domovinsko zavednost — v svobodi, v spomin Junakom, ki so za svobodo vse žrtvovali. Glavni vlogi bosta igrala Nataša Smrsujeva in Maks Borštnik v zamisli in režiji Nikolaja Jeloč-nika. Pri predstavi sodeluje 35 nastopajočih, Ker je občinstvu namenjen samo parter, vabimo, da si vstopnice po 300 in 250 pesov kupite v predprodaji v Dušnopastirski pisarni (tel. 69-9503). Ponovitve bodo 7. junija ob 21, 8. junija ob 18 (dijaška predstava) in ob 21, v nedeljo, 9. junija ob 18. Začetek točen, odmora ni; po začeitku vstopa v dvorano ni več. OBVESTILA Sreda, 29. maja 1968: V Slovenski hiši ob 19 seja učiteljskega šolskega odseka Z S. Na dnevnem redu sta poleg Baragove proslave tudi točki, ki sta odpadli na študijskem dnevu: Razgovor z g. Markom Kremžarjem in referentovo po»čilo. Sobota, 1. junija 1968: V Slovenski hiši ob 21 predstava Antigone. V Slovenski hiši sestanek SKAD-a s predavanjem Rude Jurčeca o študentih v predvojni dobi. Točno ob 19. Nedelja, 2. junija 1968: V Slovenski hiši ob 16 proslava slovenskih žrtev. Petek, 7. junija 1968: Antigona ob 21 v Slovenski hiši. Sobota, 8. junija 1968: V Slovenskem domu v San Martinu ob 20 predstava Slehernika v počastitev za slovenske žrtve Antigona ob 18 in 21 v Slov. hiši. Nedelja, 9. junija 1968: V Slomškovem domu spominska proslava za slovenske žrtve ob 18. V Slovenski hiši po sv. maši zvezni sestanek SDO in SFZ. Antigona ob 18 v Slovenski hiši. Sobota, 15. junija 1968: V Slomškovem domu gledališka predstava Moč uniforme oh 20. Nedelja, 16. junija 1968: Procesija sv. Rešnjega Telesa ob 10 v Don Bosco. V Slomškovem domu ob 18 predsta va Moč uniforme. Četrtek, 20. junija 1968: V Slomškovem domu predvajanje celovečernega filma. Nedelja, 23. junija 1968: V Slovenskem domu v San Martinu ob 16 koline. Igra Planika. V Slomškovem domu družinska nedelja. Proslava šolskih otrok ob 16 v Slovenski hiši. Nedelja, 2. junija, ob 11 dopoldne: POKLONITEV GENERALE SAN MARTINE na trgu San Martin v Buenos Airesu Popoldne ob 4 v Slovenski hiši: Spominska proslava s počastitvijo pred spomenikom in sv. mašo v dvorani. Sobota, I .junija, ob 9 zvečer: počastitvena predstava tragedije ANTIGONA v izvedbi Gledališkega odseka Slov. kulturne akcije ZEDINJENA SLOVENIJA V spomin na padle junahe bo v Slovenskem domu v San Martinu v soboto, 8. junija, ob 20 igra - misterij SLEHERNIK Igrajo člani in članice draanatskega odseka iz Caraipachaya v režiji g. Trtnika Vstopnice po 150,100 in 50 $ na razpolago pol ure pred predstavo Vsi rojaki toplo vabljeni! ESL0VENIA UBRE Editor rMpMMbfe: Milo« St*r« Redactor: J«sé Kroaelj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4168, Buenos Aim T. E. 99-9603 Argentina SLOMŠKOV DOM V SOBOTO, 15. junija ob 20 V NEDELJO, 16. junija ob 18 Jakob Stoka: MOČ UNIFORME Gledališka predstava v treh dejanjih VSI ROJAKI LEPO VAB L J jE NI Metalurgični tehnik z veliko prakso v rojstni deželi Franciji in v Argentini, sedaj upokojenec, nudi .pomoč za izdelovanje vseh vrst vzimetov (resortes) ter pouka delavstva. Calle Gelby y Obe® 1365, Haedo SLOVENSKA HRANILNICA Bme. Mitre 97 Tel. 658-6574 Ramos Mejia vabi vse člane in 'prijatelje na gospodarsko predavanje o temi: Zlata podlaga in razvoj svetovne politike. Predavatelj g. Ruda Jurčec in sicer v soboto, 22. junija oib 20. EUROTUR Av. CORDOBA 351 - T. E 32-6077 - Bs As. ) TE RI ZEM Je vaša potovalna agencija. Oddelek za Slovence vodi Armando Blažina raggj OBIŠČITE EVROPO — posloma ali kot turisti. SREČAJTE se s svojimi sorodniki in prijatelji. ČAS NI OMEJEN. V tem letu BREZ vizumov. VOŽNJA Z LADJO tja in nazaj VOŽNJA Z LETALOM tja in nazaj 427.50 USA dolarjev CELOVEC 940.50 USA dolarjev TRST 904.10 USA dolarjev Vse na odplačevanje 25% na račun in 12 ali 24 obrokov a 12% obrestmi LADJE: G. Cesare — Augustus — Anns C — Avenida Córdoba 351 Baeaos Airea Eugenio C — Enrico C Tel.: 32-6070/6077/6078/6079 S hisopom jih poknopi, z v\ejioa roženlcravta in rožmarina, z blagoslovljeno vodo večnega spomina... Jeremija Kalin: Črna maša SPOMINSKA PROSLAVA NAŠIM JUNAKOM V NEDELJO, 9. junija 1968 ob 18. uri v Slomškovem domu «■■■■■■■■■■■■■■■■■■M*’ Dr. Tone žužek ADVOKAT Lavalle 2327/33, p. 5o. Of. 10 Ena kvadra od podzemske postajg Pasteur Uraduje ob torkih in četrtkih od 18. do 2!0. ure Na Pristavi v Castelarju bodlo pristne DOMAČE KOLINE 9. JUNIJA T. L. Prijave za na dom na T. E. 629-4077 Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Liljan, Franeia 952 T. E. 735 ali 516 V ipeteik in soboto od 9—13. ure. JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofie. 2 Cangallo 1642 Buenos Aireo T. E- 85-8827 FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 o o zn Jz! 8 SA Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 955.451 Naročnina Svobodne Slovenije aa lM* 1968: za Argentino $ 2.500.— Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Za ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 USA dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S R.L., Estados Unidos 425, Ba. Airea. T-E. 33-7213 Zahvala Iskreno se zahvalujemo vsem, ki so nam ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta, strica, nečaka, bratranca, tasta in svaka, gospoda Ignacija Lavriča stali ob strani in nam kakor koli pomagali v bridkih urah. Posebna zahvala č. g. prelatu Francu Novaku za pogrebno sv. mašo, vodstvo pogreba in tolažilne beSedie. častitim gg. dr. Alojziju Starcu, Janku Merniku in Francu Barletu za asistenco pri maši in pogrebu, č. g. Danetu Vrečarju za opravljeno- mašo na pokojnikovem domu in vsem čč. gg. duhovnikom za opravljene molitve in spremstvo na pokopališče. Iskrena zavala g. Jošku Krosi ju, prof. dr. Srečku Baragi in Francu Bergantu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Topla zahvala družinam Mizerit, Uštar, Svetlin, Jerin, Vrečar in vsem moravškim faranom za darovano cvetje. Nadalje se toplo zahvaljujemo tudi Medsebojni pomoči Slomškovega doma. Enako smo dolžni zahvalo vsem, ki so nam kakor koli pomagali in vsem, ki so ga v tako velikem številu prihajali kropit in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem za vse Bog plačaj! Žena Angela v imenu vsega sorodstva V 67. letu starosti je dne 19. maja 1968 umrl naš član gospod Ignacij Lavrič V molitvi za pokoj njiegove duše se pridružujemo žalujočim. Slovenska hranilnica z. z o. z. Slovenski javnosti sporočamo, da je dne 19. maja 1968 v 67. letu starosti umrl bivši moravski župan, član načelstva SLS — Slovenske krščanske demokracije, gospod Ignacij Lavrič Zvestega člana in požrtvovalnega slovenskega javnega delavca bomo ohranili v hvaležnem spominu. Načelstvo SLS — Slov. kršč. demokracije PRED PETDESETIMI LETI: 8 POT DO PRVE SLOVENSKE VLADE Dr. Tine Debeljak 23. marca je cesar Karel napisal dolgo pismo, ki je nato šlo na pot v Ameriko. Toda med tem se je v listih že pisalo o osebnem kontaktu cesarje in predsednika, kar so zavezniki zvedeli iz dešifriranih telegramov kralju Alfonsm.. . Da bi utišal radovednost, je avstrijski poslanik oddal pismo kralju šele v drugi polovici aprila. Beneš piše o vsebini tega pisma (str. 433), da se cesar strinja z Wilsonovimi točkami, kar pa se tiče slovanskih narodov v državi, jim bo šel na roke, odklanja pa pravico komurkoli proti volji teh provinc premikati jih iz ene suverenosti v drugo.. Na Jadranu nima nobenih tendenc, ki bi nasprotovale Wilsonovim, pač pa: Bolgarijo bi bil0 treba združiti s Srbijo in drugim dati možnost razvoja. „Kar pa se tiče italijanskih zahtev na ozemlje do Brenner ja in Ljubljane, s0 pa naravnost smešenje temeljnih Wilsonovih načel kajti prebivalstvo teh dežel so predvsem Nemci in Slovenci. Trst, bolj slovenski in nemški kakor italijanski se je z Avstrijo zraste] in bo sprejel prestop k Italiji za svojo na j večjo- katastrofo, kajti gospodarsko zavisi od Krasa. Ravnine ob Gorici, Furlaniji in Južni Tirolski niso nikdar pripadale Italiji in kolikor je italijanskega elementa na tem ozemlju, se je vselil sem iz gospodarskih razlogov.“ Tako je pisal cesar Karel — Wilsonu -ned vojno leta 1918. Kakor je Beneš ugotovil, je to pismo bilo že pisano s privoljenjem Nemcev iz Rajha; vse pa kaže, da pismo ni bilo odposlano in da ga Wilson ni nikdar dobil v roke... (B. 435). Uspeha ni bilo nobenega. In ga tudi ni moglo biti, kajti — Nemci so se čutili v prvih mesecih leta 1918 na višku svojih uspehov in najmočnejšega prepričanja, da je zmaga na njihovi strani. Rešili so se borbe na dveh frontah, pogazili februarja tudi Romunijo, drugega nasprotnika, z enakim “mirom meča”, vrgli Italijane daleč do Piave in potegnili vso vojsko na Zahod... na eno samo fronto... Clemenceau je sicer vodil vojsko z namenom „'popolnoma uničiti nemški militarizem“, toda Nemci so. imeli prav tak namen z Antanto. Kakor pa je videti, sta tudi avstrijski grof Czernin in cesar Karel delila nemško misel na zmago in se nista hotela ne mogla ločiti od Nemčije. Glavni pogoj vseh antantnih pogajanj pa j.e bil: izolirati Nemčijo in dvigniti Avstrijo za jez proti germanstvu ... kot evropsko ravnotežje... te misli pa v oficialnih poskusih — razen v neoficialnih Lamaschovih — ni bilo. Nemški napuh je bil že in še vseprisoten spomladi 1918. Avstrija s,e mu — iz strahu ali nemoči ali soglasja — ni upala upreti, ter zato ni več pomenila, „ravnotežja v Srednji Evropi, ampak je bila že — čeprav na pol prisiljena — zaveznik nemškega prusizma. Ta j.e spomladi 1. 1918 že vladal nad vsemi Osrednjimi silami.tako, da se mu nihče ‘zaveznikov1 ni upal upreti. Do tega nazoba so prišli zavezniki šele meseca aprila 1918, ko so začeli spreminjati svoje razmerje do Avstrije ne malo po zaslugi in pod vplivom — emigrantskih odborov, predvsem češkega in — Masaryka osebno. 6. LETO 1918: MASARYKOVE ČEŠKE LEGIJE — JUGOSLOVANSKI ODBOR — KONGRES AVSTRO-OGRSKIF PODJARMLJENIH NARODOV V RIMU Vse Antantine evropske velesile, pa tudi Amerika in Vatikan, so še vedno računale — v prvi polovici let ' 1918 •— na cbstoj Avstrije, seveda ločene od pruskega militarizma, da, celo kot jez proti njemu. Tudi italijanska vlada, avtorica Londonskega pakta, ni računala na razpad monarhije* samo na preureditev, pri kateri bi si ona prilastila obmejno ozemlje. Računala j,e na trializem — na Hrvatsko, ter si je izbrala zase zaledje Trsta, ki bi tudi po avstrijskih računih ne pripadlo južnoslovanskemu trializmu v monarhiji. (Kot vemo, je tudi srbska vlada vzela v račun Slovence šele na zahtevo Slovencev — Zupaniča, prej ni računala nanje. Bili simo tudi v Antan-tinihi očeh — drobiž za plačevanje uslug velikim.) Tudi srbska vlada bi se zadovoljila z Bosno in Hercegovino, s katero bi povečala svojo Veliko Srbijo. Prava načelna pristaša razbitja sta bili češka in jugoslovanska politična emigracija, ki sta jo' vodila prof. Masaryk in dr. Triumbič. Češka in jugoslovanska politična emigracija sta od vsega začetka sodelovali tesno skupaj, ker sta ju vezali med seboj že tradicija iz Avstrije in skupni interesi tako, da je bil vsak uspeh Češkega narodnega sveta kakor Jugoslovanskega odbora zadeva obeh. Češki narodni svet je takoj mislil na- vojaški nastop proti Avstriji ter je začel ustanavljati prostovoljne družine. Najprej v zavezniških sklopih (francoska tujska legija, ruska Družina, kanadski prostovoljci). L. 1916 je bilo že več kot 2000 čeških vojakov-prostovoljcev v tujih vojskah. Predvsem je bilo med njimi mnogo ujetnikov v Rusiji, kamor so se vdajali sami. Ko so 1. 1916 Rusi poslali v Francijo 16.000 mož pomoči, so prišli Cehi na misel, da bi mogli s temi ruskimi vojaki poslati v Francijo tudi češke ujetnike, da bi jih porabili kot vojake proti Nemcem na francoski fronti. Da organizirajo te legije, je šel v Rusijo gen. štefanik, pozneje Masaryk. Francoske oblasti so dovolile organiziranje samostojne češkoslovaške vojske na njih ozemlju. Toda — vojaki so bili še v Rusiji po taboriščih. Bilo jih je tam kakih 50.000. Poleg tega v Franciji 4.000 ujetnikov, ki jih je odstopila srbska vlada in so prišli z njo čez Albanijo (od 25.000 ujetih na srbski fronti), in v Italiji okrog 10.000. Iz tega bi se dala napraviti lepa vojska, ki bi jo vpoštevali tudi zavezniki. Priprave za take legije so trajale vse leto 1916, uresničile pa se tekom leta 1917, po padcu carske vlade v Rusiji. Nova vlada Kerenskega je hotela nadaljevati vojno do zmage ter je takoj izjavila, da bo ustvarila iz pruske in avstrijske Poljske svobodno Poljsko, ki bo vezana z Rusijo le po vojaškem paktu. Tako sta padli v vodo „avstrijsko in nemško resenje poijsKega vprašanja“. (Beneš, 186)