Knjižnica sevnica Trg svobode 10 3290 SEVNICA Hadio/brežice J -v „ ' m M,7 in 95,9 MHz Jfevilka 67 Leto 3 Cena 220 SIT 13. november 2002 Župani že sedijo Posavje - Županski kandidati so v vseh treh občinah dobili zadostno podporo v prvem krogu. Dosedanjemu županu Brežic Vladislavu Deržiču zaupanja ni uspelo obdržati, saj je dobil 65,91 odstotka glasov volivcev mag.Andrej Vizjak iz SDS ob podpori NSi in SLS. V Krškem in Sevnici sta zaupanje volivcev upravičila dosedanja župana, oba SLS; sevniški Kristijan Janc s 55,05 odstotka in krški Franci Bogovič s kar 70,12 odstotka glasov. Vsi trije bodoči župani so dan po volitvah na skupni novinarski konferenci komentirali rezultate in s skupnim nastopom simbolno Nakazali prihodnje sodelovanje. Med prvimi nalogami so izpostavili Pripravo konstitutivnih sej ter oblikovanje proračunskih osnutkov. / medregijskih projektih pa so izpostavili nadaljevanje projekta hidroelektrarn na spodnji Savi, ustoličenje pokrajine Posavje in Vgradnjo kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav v vseh treh °bčinah s pomočjo ISPA sredstev EU. S.V. ‘Vov( župani Bogovič, Vizjak in Janc Mag.Andrej Vizjak se bo z županovanjem šele spoprijel. Rezultat ga je presenetil, saj je bil v dilemi glede izida in je verjel v zmago v drugem krogu. Meni, da so mu pomagala tudi 2adnja dejanja dosedanjega župana, predvsem z zapletom gle-rie Mokric. Velikih rošad občinske uprave ne napoveduje, saj ključni problem občine Brežice vidi v slabem vodenju. Zago-Varja pa 100-odstotno zaupanje med direktorjem občinske uprave in županom. Kljub izredni podpori Franci Bogovič do konca volilne kampanje ni bil povsem prepričan v zmago že v prvem krogu. Upal Pa je vanjo po petkovi večerni strankarski prireditvi, kije požela Velik uspeh. Zato meni, daje višji rezultat od pričakovanega lepa Nagrada za štiriletno opravljeno delo. Veseli ga tudi podpora stranki in njemu v samem mestu Krško. Tudi kot dosedanji župan jjs nepoveduje “revolucije” v občinski upravi. Enako v zadostno podporo že v prvem krogu ni verjel Kristjan Janc, ki priznava močne protikandidate. Uspeh gaje izjem-No presenetil, veseli pa ga še zlasti to, ker so glasovi enakomerno razpršeni po celotni občini. Meni, da je to dokaz dobrega in eNakomemega dosedanjega dela. Poudarja, daje 21-članska °hčinska uprava že sedaj racionalna in bodo prej še koga za-P°slili, kot pa delali “čistke”. GOSTILNA PIZZERIA p osma Borštnikova 10.8250 Brežice ^SU-DNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 27» NOVEMBRA 2002» Kdo bo zasedel svetniške stolčke? Posavje - Interese Posavcev zagovarjajo 30-članski brežiški, 31-članski krški in 25-članski sevniški občinski svet. Vse tri nove sestave svetov naj bi potrdili že v novembru. Za člane v Brežicah je znanih 12 neposrednih mandatov, v Krškem 14 in v Sevnici 12 neposrednih mandatov. Ostale predstavnike izračunavajo občinske volilne komisije, odločali bodo tudi preferenčni glasovi, zato so navedeni rezultati struktur občinskih svetov še neuradni. SDS 22.3% 8 sedežev Andrej Vizjak (Robert Žagar) Marko Hercigonja Jernej Zorko Ivan Molan Milko Veršec ? LDS Občinski svet Brežice 17,4% 6 sedežev Bojan Petan Bojan Tičar Borut Mokrovič Nataša Štarkl ? LORKS SLS 10 ;■ sedeže Vojko Bibič Stanka Preskar ? 3 sedeže Vlado Križman ? DeSuS PUM 71 $n SLS 28% 10 sedežev Franci Bogovič (Jože Požun) Jože Slivšek Miroslav Mikeln Miran Stanko Franc Lekše Ana Somrak Franc Štokar ? LDS Občinski svet Krško 22% 8 sedežev Vitko Budna Vojko Sotošek Andrej Božič Peter Žigante Ivan Petrišič ? NSi 11.9% 4 sedeže Jožef Jagrič Martin Kodrič ? ZLSD SDS PUM 7,5% 2 sedeža ? 7,5% 2 sedeža ? 6,8% 2 sedeža ? Lista za prihodnost A mladih 5,6% 2 sedeža ? n sns 3,9% 1 sedež ? SLS 23% 6-7 sedežev Kristijan Janc (Alojz Zalašček) Srečko Ocvirk Andrej Repše ? SDS 22.5% 6-7 sedežev Branko Kelemina Zvonko Tuhtar Bojan Rugelj Rudi Dobnik ? 7 LDS 7 20,7% 6 sedežev Drago Mirt Marjan Kurnik Rudi Bec ? Občinski svet Sevnica ZLSD 10,6% 2 sedeža Breda Drenek -Sotošek NSi 8.9% 2 sedeža Neodvisni kandidati krajanov PUM 4,8% 1 sedež Franc Povše st. 4,7% 1 sedež ? .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 POSAVSKE nvSiCE Najhujše je mimo Prva runda letošnjih volitev je mimo; večina upajočih je bila “nokavtirana” in mnogi se bodo od udarcev le težko pobrali, v Posavju pa smo že v prvem krogu izbrali svoje župane in ne bo potreben drugi krog volitev. Ka- občini, saj jih dosedanji župan Deržič ni nikjer upošteval! Naj bo tako ali drugače, večini ljudi je predvolilni čas presedal, nekaj pa jih je le bilo zadovoljnih. Predvsem seveda tisti, ki so dobili asfalt ali druge blagodati. Kajti toliko otvoritev in pridobitev je bilo te dni v Posavju, da bi bilo lepo Čigave so Mokrice? korkoli že, imamo nove župane, izvolili smo nove občinske svete in ponekod tudi svete krajevnih skupnosti, v mimski dolini pa so celo glasovali o novih samoprispevkih. Mimo so skratka naporni dnevi za kandidate vseh vrst in barv ter volivce, ki so morali poslušati velike obljube z vseh strani. Vmes je bilo tudi nekaj iskric; trganje plakatov, dopisovanje umazanih gesel in packanje portretirancev je nekaj vsakdanjega, bolj nevsakdanje domislice pa so se primerile v Brežicah tik pred nedeljskim glasovanjem. Za razliko od volitev izpred štirih let, ko je Vladislav Deržič pisal pismo izgnancem, s čimer naj bi si pridobil odločilne glasove za izvolitev župana, gaje tokrat prehitel Andrej Vizjak. Pismo, v katerem je opisal svoje pehanje za pravice izgnank in izgnancev, je naletelo na ostre obsodbe, nič manj nevsakdanje pa ni bilo dejanje neznancev, ki so po mestu razdelili letake z izmišljenimi namigovanji na račun socialdemokratov oziroma obrekovanji prvih mož te stranke v Brežicah, predsednika Milka Vršca in županskega kandidata ter poslanca Andreja Vizjaka. Še marsikaj se je dogajalo minule dni, tudi soočenje županskih kandidatov na predvečer volilnega molka. Pri Mladinskem centru Brežice so namreč hoteli izvedeti, kaj vse bi novi župani v prihodnjih štirih letih postorili za mlade. Jože Avgu-štinčič, Milena Jesenko, Stane Radanovič in Andrej Vizjak -županska kandidata Vladislav Deržič in Rok Kržan se srečanja z mladimi nista udeležila - in še nekateri predstavniki strankarskih list so vse vprek obljubljali nove zaposlitve, šolanje v domačih krajih in nova stanovanja, težje pa so jim šle iz ust besede, ko so sledila vprašanja, kako bi vse to tudi uresničili. Žal seje soočenja udeležila le peščica mladih in zato so bile še kako na mestu besede dosedanjega občinskega svetnika Edija Štrausa. Kot predstavnik mladih je povedal, da od njih vsa minula štiri leta ni dobil nikakršnih pobud, kar morebiti priča o malodušju mladih, ali pa ne vedo, kaj bi sploh radi! Je pa predvolilnih utrinkov še nekaj. Mar veliki plakati, na katerih v Krškem skupaj nastopajo Pahor, Kreft in Bogovič že obetajo novo koalicijo? Zato pa so v Artičah pred volitvami začeli razmišljati o priključitvi h krški in prav, če bi volitve bile kar vsako leto. Tudi zaradi tistih, ki se štiri leta le sončijo na oblasti! Vidmariada, martinovanja in... V senci predvolilnega časa pa je seveda življenje teklo dalje in prebivalci Posavja so praznovali, slavili in se zabavali. Potem ko se je bogat program zvrstil ob brežiškem občinskem prazniku, že so začeli praznovati v občini Sevnica, predvsem pa nikjer niso pozabili na martinovanje in krst mošta v vino. Dogodek je bil še posebej odmeven v Kapelah. Tradicionalno in najbolj množično druženje s stanovskimi prija- Drago Vidmar telji je spet pripravil domačin in znani odvetnik Drago Vidmar. Nekaj sto vabljenih in nepovabljenih se je zabavalo na več prizoriščih, tudi pod šotorom. Igrali so kar trije ansambli in povrh še domača godba na pihala. Vrli bizeljski vinogradniki s Hermanom Kunejem na čelu, s Puh-pinterjem in Najgerjem so pripravili poseben program, med goste se je pomešala ciganka in pozdravljala znana imena našega gospodarskega in političnega življenja. V Kapele k Dragecu niso prišli le odvetniki, notarji in zdravniki, marveč tudi sam Miloš Kovačič, generalni novomeške Krke, rojak Jože Stanič, prvi človek Gorenja, je pripeljal znane menežeije, bilo je veliko državnih poslancev, med plesalce sta se pomešala Jožko Čuk, predsednik slovenske gospodarske zbornice, direktor Narodne in univerzitetne knjižnice Lenart Šetinc in drugi. Pri krstu mošta so sodelovali tudi “ta pravi” župniki, med njimi se je posebej posvetno znašel Lado Leskovar z Bizeljskega. Mnogi gostje so vztrajali čez polnoč in obljubili, da prihodnje leto spet pridejo. ... različna druženja Mnogo bolj skromno, zato pa toliko bolj iskreno in prijateljsko je bilo vnovično srečanje nekdanjih članov Amaterskega odra Brežice. Starejši se verjetno spominjajo gledališke skupine, ki se je s svojimi predstavami kar večkrat uvrstila na zaključna republiška srečanja. V repertoarju je imela tudi dela, ki niso bila všeč tedanji oblasti, a jim težav ni povzročala. Samo spomnimo na Mikel-novo parodijo samoupravnega odločanja in sestankovanja z naslovom Moralno politične kvalifikacije tovariša Gubca ali na njihovo poslednjo uprizoritev Kur-be, s katero so leta 1985 obsodili vojno nasilje. Mija, Majda, Mišo, Darinka, Jana, Vida, Branko, Željko, Teja in drugi so za tokratno srečanje izbrali skrivnostni podgorjanski svet, čarobno in skrivnostno pa je bila tudi zato, ker so druženje imeli v noči čarovnic. Nič manj iskrivo in nepozabno ni bilo srečanje na drugi strani brežiške občine, pod Orlico. Prejšnji župan Deržič je v novo šolo Pišece povabil ministrico za šolstvo in šport Lucijo Čok, poslance in ravnatelje, sam pa nato Andrej Štricelj med vidnejše slovenske politike uvrstil Andrej Vizjak, sedaj novi brežiški župan. Večkrat je opozoril nase tudi Andrej Štricelj. Pa bi Štricelj znal sedaj še bolj sto- piti v ospredje. V Sevnici že verjamejo, da bi po izvolitvi prijatelja Boruta Miklavčiča za direktorja slovenskega zdravstva Štricelj lahko postal tudi direktor območne enote zdravstvenega zavarovanja v Krškem. Le za Stanislava Čubra bi bilo še treba poiskati drugo zaposlitev. Andrej Oštrbenk Zadnja leta seje spet aktiviral tudi Andrej Oštrbenk. Kot turistični delavec je moral kar neslavno zapustiti Terme Čatež, zato pa si je zdaj dal duška z ureditvijo rekreacijskega in športnega središča Grič ob Gledališčniki in noč čarovnic ni utegnil priti mednje. Zato pa je obisk Čokove izkoristil Niko Žibret iz Krškega, kije ministrico pritegnil v svoj vinski hram na Malem Vrhu. Druženje je bilo prijetno, trajalo je kar nekaj ur in se zaključilo kot pomiritveni dan s predstavniki študentskih organizacij. V znamenju Andrejev Če je Posavje nekoč slovelo po svojih Bojanih, spomnimo samo na Bojana Gričarja, še vedno pa so v prvih vrstah javnega zanimanja Bojan Petan, Bojan Tičar ali Bojan Božič, pa zdaj stopajo v ospredje Andreji. Ob jubileju Kostanjevice se je izkazal Andrej Božič, prav tako se je letos Krki. S tem je dokazal, kaj vse zmore zasebna pobuda, se pa medtem ni prav nič izkazal kot občinski svetnik. Budni opazovalci pravijo, da se v štirih letih menda ni niti enkrat oglasil k besedi, zato pa vztrajno pritrjeval svojim strankarskim prijateljem. Kdo ne mara rdečih? Sicer pa bo v novih posavskih občinskih svetih, posebej še v Brežicah, treba takoj po volitvah visoko zavihati rokave. Morda bodo novi svetniki dočakali odgovor, kako sta grad Mokrice izmenjala Vladislav Deržič in Borut Mokrovič, vprašanje pa je, če se bodo tako spravljivo kot stari občinski svet, obnašali tudi do reševanja Sadjarske zadruge Posavje. Škoda bi bilo izgubiti podjetje, ki slovi po rdečih plodovih! Vlado Podgoršek So Mokrice “ilegalno” legalno prodane? Brežice - Za slovo od štiriletnega mandata so brežiški svetniki povzdignili glas in županu očitali prikrito prodajo gradu Mokrice Termam Čatež. Svetnike je razjezilo, ker so o prodaji gradu izvedeli iz medijev ob predvolilnih soočanjih kandidatov za župana. Zahtevanih pojasnil od župana Vladislava Deržiča niso dobili, tako jim je ostala le jeza, da je brez njihove vednosti in odločanja prodal občinsko lastnino- Župan Deržič je prodajo “priznal” z besedami, da pogodbo preverjajo pravne službe in dokler nima njihovega mnenja, o prodaji ne daje izjav. Do podpisa pogodbe naj bi prišlo konec oktobra, govoric, daje pogodba podpisana pa ni potrdil. Naknadno nam je pojasnil, da je pogodba pripravljena in v preverjanju pri neodvisnih pravnih službah, ne pa tudi podpisana. Vsebina kupoprodajne pogodbe in višina kupnine ostajata neznani. Ob županovem molku je z besedami, da o podpisu pogodbe ne ve nič, presenetil tudi direktor občinske uprave Ferdo Pinterič. Pojasnil je, da so po lanski neuspešni obravnavi prodaje gradu Termam Čatež na občinskem svetu izvedli dva javna razpisa za prodajo, vendar se nanju ni prijavil nihče. Direktor Term Čatež Borut Mokrovič je svetnikom očital, da so polni diskusij in zavirajo razvoj občine. Z ostrim tonom jim je zabrusil, da občina s prodajo nič ne izgublja, ko pa je grad Mokrice dobila brezplačno. Mokrovič meni, da bo občina le pridobila, od novih delovnih mest do prispevkov. Izpostavil je še, da jim grad Mokrice ni v interesu in lahko dejavnost širijo drugje, za Mokrice so zainteresirani le zato, ker so v domači občini. Tako načrtujejo dograditev 9 novih golf lukenj, ureditev hlevov v klubske prostore, grajskih kašč v depandanso in obnovo gradu. Ker svetniki niso dobili odgovorov, kako in zakaj prodaja Mokric mimo občinskega sveta, so potrdili varovalni predlog dr.Zvo-nimirja Škofi janca. da po prenehanju mandata tega občinskega sveta do konstituiranja novega ni možno sklepati kupoprodajnih pogodb o občinskem premoženju-Za Mokrice je najverjetneje že prepozno, slišijo pa se govorice, da bi župan zadnje dni tega mandata rad prodal še stare zapore. ^ Delniška družba Terme Čatež ima za grad Mokrice zakupno pogodbo še za 42 let. Pogodbo z3 “prenos lastništva na kompleksu Mokrice” s predlagano zakupnino za skupno ceno 80 milijonov SIT ob priznanih vlaganjih družbe so podali že leta 2000. Predlog na občinskem svetu ni bil sprejet. Svetniki so takrat naspro-to vali priznanim 5 milijonoU1 evrov vložka in sprožili vprašanje zakonitosti sklenjenega aneksa h najemni pogodbi med občino Brežice in Termami. Odločili s° se, da občina prične postopek prodaje kompleksa, po uradni cenit'1 in z javnim razpisom. Zaprisežen1 sodni cenilec je celotni komplet Mokric ocenil na 1,2 milijard1 SIT. Javni razpis, tudi ponovljen, pa ni uspel. Suzana Valita! Policisti našli mamo male Nike Posavje - Sevniški policisti in kriminalisti Policijske uprave Krško so našli mamo male Nike. Ugotovili so, da je v nedeljskem jutru 27. oktobra komaj rojeno punčko pred vhodom v Dom starejših občanov v Sevnici pustil3 domačinka iz Posavja. Nika uspešno okreva- Navedeno dejanje bi naj storila iz osebne stiske. Zato na PU Krško o primeru ne dajejo izjav. Zoper osumljeno bodo podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zapustitev slabotne osebe. Ta člen Kazenskega zakonika se glasi; “Kdor pusti osebo, ki mu je bila zaupana, ali za katero je sicer dolžan skrbeti, brez pomoči v razmerah, ki so nevarne za življenje ali zdravje, se kaznuje z zaporom do dveh let”. Kot smo že poročali, so pred vhodnimi vrati sevniškega doma upokojencev novorojeno deklico, staro nekaj ur, našli v omotu iz tkanine. Rodila seje predčasno, vendar je bila stabilne' ga zdravja. Prepeljali sojo v brežiško bolnišnico, od tam pa v ljubljanski Klinični center, kjer so jo poimenovali Nika. Ves čas Je pod zdravniško oskrbo in tako pridobiva na teži. Ker je bila najdena na področju Sevnice, za njeno nadaljuj1; usodo skrbi tamkajšnji Center za socialno delo Sevnica. Direkt° centra Franci Kos ob zaključku redakcije še ni imel uradneg3 poročila o odkritju identitete matere. Vsekakor pa je poudaril. ® to lahko spremeni nadaljnje zakonske postopke. Kajti z materjo1 tudi morebitnim očetom bodo opravili razgovor, v katerem se lahk mati odloči, da bo Niko obdržala ali oddala v posvojitev. Sevniški center je že pred tem določil skrbnika male Nike 1 išče rejniško družino. Skrbnik pa je bil v ponedeljek s sodelavka113 sevniškega centra za socialno delo že na obisku deklice v Klinične centru, kjer naj bi bila po predvidevanjih zdravnikov deklica oko dva meseca. Suzana Vahtai )iš) Praznik občine Sevnica ftHKETA y^Grand v g . j Casino Lido Telče - Vas, ki letos slavi 750-letnico prve pisne omembe in sodi v Krajevno skupnost Tržišče, je bila gostiteljica osrednje slovesnosti ob prazniku občine Sevnica. Ta obuja spomin na heroja Dušana Kvedra Tomaža in njegovo reševanje pripadnikov Brežiške čete iz sevniškega zapora dan po Martinovem leta 1941. Njegovo ime nosijo tudi visoka priznanja, ki jih vsako leto podelijo ob občinskem prazniku. Že vrsto let se svečana seja ob občinskem prazniku odvija vsako leto v drugi krajevni skupnosti, zadnja leta pa je navada, daje prireditev pod šotorom in dobrodošli so vsi, kijih prireditev zanima. Letos zaradi volitev za razliko od preteklih let na Telčah ni bilo visokih gostov iz Ljubljane, so se pa vabilu odzvali župani sosednjih občin. Sevniški župan Kristijan Janc se je v nagovoru najprej spomnil Alberta Felicijana, kije Več kot dve desetletji sodeloval Pri pripravah najrazličnejših slovesnosti v občini kot nosilec kulturne dejavnosti, tik pred letošnjim občinskim praznikom pa je tragično preminil. V si prisotni so Se z minuto molka poklonili nje- Občinski nagrajenci: Breda Rman (OŠ Tržišče), Janez Mirt in Inna Toropeeva (Judo klub Olimpia Krmelj), Franci govemu spominu. Pavkovič, Jože Prah, Mirko Slapšak (PGD Tržišče), Maks Senica, Damjan Kerne in Matjaž Traven (Godba Sevnica) Priznanja KS Tržišče: Franci Borštnar, Marko Japelj in Marjan Jamšek Ob izteku štiriletnega mandata seje župan Janc zahvalil svetnikom in predstavnikom krajevnih skupnosti za plodno sodelovanje in ob tem nanizal zahtevnejše investicije, ki so po njegovem prepričanju rezultat politike enakomernega razvoja občine. Predsednik krajevne skupnosti Tržišče Marjan Jamšek je županu v zahvalo izročil kopijo cerkvenega oltarja, Jd ga je izdelal domačin Franc Simec. Hkrati so se v krajevni skupnosti s priznanji zahvalili tistim sokrajanom, ki so še posebej angažirani ob najrazličnejših akcijah; takšen je predsednik Marjan Jamšek, že tretji mandat na čelu sveta KS, Franci Borštnar, mojster zlatih rok, ki TERME C A T E Z NOVEMBER Vafietii Program 8002 Sobota 16. njGkv-: e m b e r I iuo Part v Sobota 23. november l*of) koncert Sobota 30. november "Sonda rs /996" POKUŠINA FRANCOSKEGA VINA zimska zmaga .JM 3m Sr 71 ra Od 16. oktobra 2002 do 6.januarja 2003 \ Vstopi v Grand Casino Lido in sodeluj v nagradni igri. Žrebanje bo v ponedeljek, G. januarja 2003 ob polnoči. 3¥**4S TJA e— . SMS iv JEJ Y •JSllSOO/JUj Grand Casino Lido Topliska cesta 35 • 82 Sl Čatež ob Savi Tel: 0? 4934 800 Fax: 0? 4594 810 eumail. marketing.!idc@ca»ino sr i {(jmtiitosa ‘|W|hiraskik , pripravila se bova za ljubljanskega konec oktobr.a.” Trenirala sva štirikrat tedensko, trikrat po en° uro in enkrat po dve uri na Pogorju Orlice, na čateškem na-!}Pu in s strechingom v fitnessu. treninge sva ves čas nadzorova-Ja z merilcem srčnega utripa in kondicijo analizirala s programsko opremo polar.” Darja: ”Pred Pričetkom vadbe sem opravila Judi obvezen posvet z zdravnikom. To poudarjam, ker bi bilo brez posuta z zdravnikom Početje docela neodgovorno. To polagam na srce tudi pOgim, ki bi se oddali za tak korak. majhna sem spremljala atletiko 111 dolge tekaške Preizkušnje. Vse to J® raslo v meni do te J®ere, da sem danes Ponosna na podvig, g3 sem ga dosegla j d 51 ženskami in 349 moškimi ,n sem na cilj pritekla štiriindva-cilj pa je doseglo 37 j.ekačev. Mali 2-kilometrski ma-a °n, oziroma prvi krog je bilo Potrebno preteči v 2 urah in 30 minut, jaz sem ga v 2 urah in 7 minut.” Darja in Maks pravita, da jima ni bil cilj maratona preteči za vsako ceno, ampak tako, da sta šla v ponedeljek lahko normalno v službo in ne v bolniško. Darja, kije lastnica gospodarske družbe, opravlja računovodske storitve in davčno svetovanje, pojasnjuje osnovni namen vadbe: ”Ni bila tekmovalnega značaja, temveč je bila ves čas usmeijena v umsko regeneracijo, povečanje koncentracije in storilnosti v osnovni dejavnosti, kjer je veliko sedenja in drugačnega umskega napora. Tek pa je tisti, ki sprošča in obnovi zaloge kisika v organizmu, tako so tudi rezultati pri osnovnem delu lažje obvladljivi in dosegljivi. Seveda pa sem ponosna, da sem pretekla maraton in da sem premagala samo sebe. In ne nazadnje - hvala Maksu za ves čas vodenja.” Natja Jenko Sunčič Maks in Darja po uspehu na ljubljanskih ulicah Roman Kje je Jure govori o Zelencih, razposajenih otrocih iz blokovskega naselja Zelenje, ki gredo v šolo v naravi. Tam se sprva sovražno nastrojeni spoznavajo, nato pa se preko pustolovskih iger močno povežejo. Zgodba se dramatično zaplete, ko izgine debelušni sošolec Jure. Problemski roman Nič mi ni govori o nekdaj odlični dijakinji Kitty, ki vse težje prenaša pritisk šole in zahtevnih staršev. Znajde se v psihiatrični kliniki, kjer so ji v veliko oporo prijatelj Sven in drugi bolniki, ki ji pomagajo na poti do zdravja in ravnovesja. Nova knjiga Dinozavri vas bo popeljala na potep po prazgodovinski Zemlji - v svet dinozavrov in vam razkrila njihov boj za obstanek v lepi, a nevarni divjini. Knjiga Fish! - Filozofija po ribje vas bo naučila ljubiti tisto, kar delate - četudi ne boste mogli vedno delati tistega, kar ljubite. Glavni junakinji z uporabo vsakdanjih, preprostih načel, ki se jih je naučila od prodajalcev rib, uspe spodbuditi in motivirati sodelavce. S tem pa v svojem delovnem okolju izvede presenetljivo preobrazbo. Privoščite si blagodejne maske in druge pripravke iz naravnih sestavin, še prej pa preberite knjigo Lepa polt, ki vam bo razkrila, kako pripraviti čistilno masko iz pomarančnega soka in gline, osvežilno masko iz beljaka in limoninega soka, pomlajevalno masko iz banane in smetane in še mnogo več. S prehrano, ki se ravna po krvnih skupinah, lahko preprečimo bolezni, izboljšamo imunski' sitem in ohranimo vitkost. Katera prehrana je prava za vas, boste izvedeli v priročniku Diete za krvne skupine. V sredo, 20. 11. 2002, bo Knjižnica Brežice ob DNEVU SPLOŠNIH KNJIŽNIC za organizirane skupine iz vrtcev pripravila ure pravljic, za varovance Varstveno delovnega centra pa literarne delavnice. “Sem ter tja po knjižnici” smo poimenovali informativni ogled knjižnice, na katerega bomo povabili osnovnošolce občine Brežice. V obliki razstave vam bomo predstavili domoznansko dejavnost in oddelek Knjižnice Brežice v Vojašnici Cerklje ob Krki. Dan bomo ob 19. uri zaokrožili s predavanjem POTI IN STRANPOTI DO NAŠEGA ZDRAVJA. Dr.Brane Kobal za začetek večera pripravlja diapozitive s svojih dveh zadnjih potovanj po Dominikanski Republiki in Združenih arabskih emiratih. Nato bo predstavil PEAT - metodo za odpravo stresa, strahov, tesnobe, jeze, žalosti in drugih neželenih stanj, ki nas omejujejo pri izkoriščanju naših resničnih sposobnosti in zmožnosti. Izvedeli boste marsikaj novega o prehranjevanju, kombiniranju hrane, jedilnikih, učinkovitem zmanjševanju prekomerne telesne teže, postu, vzrokih in posledicah visoke želodčne kisline. Našteli smo vam veliko razlogov, da si utrgate urico ali dve in se udeležite predavanja, kjer bo vsakdo našel nekaj koristnega in zanimivega. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice fhttp:// www.bre.sik. si/l. v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice 15. novembra ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice. Sabina Stnnetski London po Londonu Konec meseca oktobra, natančneje od 26. do 28. oktobra, je potekal Salon International, londonski mednarodni profesionalni sejem frizerstva. Sejem je zajemal bogato sejemsko ponudbo najno-vej ših proizvodov, tehnik in opreme svetovno znanih podjetij. Na odrih sejma -live stages, seje predstavilo kar nekaj britanskih ffizeijev. Kaj narekuje moda frizur v prihajajoči sezoni? Lahko rečem, daje ponudba res pestra in raznolika, tako kot je raznoliko prebivalstvo Velike Britanije. Od dolgih do ali naviti na alu-folijo. Moden je prav tako videz razmršenih dolgih las, videz vaške deklice, razne kitice ali svitki las, segreti na likalnik ali figam. Naj povem še, da so v Londonu skoraj obvezni sandali ali natikači, seveda brez nogavic. Mrzlo vreme, plašči in rokavice pri tem niso ovira. Skratka, če vas bo zamikalo, da si kljub plašču nataknete sandale, le pogumno! To je IN, vsaj v Londonu. kratko pristriženih las, skoraj obvezni so poniji, močno poudarjeni nad očmi ali celo padajoči na oči. Spodnji deli so močno pod-striženi, skoraj obriti. Asimetrija je še vedno prisotna, vendar nekoliko manj kot v sezoni pomlad-po-letje. Še vedno so prisotne rese in tudi puščeni različni šopi daljših las. Tudi likalniki za lase so še vedno v trendu, čeprav so po dolgem času prisotni tudi kodri. Aktualni so kodri, narejeni s toplim figarom Toliko v besedi, več naj povedo fotografije, s katerih je še bolj razvidno, kaj nam narekuje meda v prihodnje. Alenka Dimbek (tel.št. 07/49-61-775) e-mail: alenka@alenkinstudio.com http: www.alenkinstudio.com moda Kaj se bo nosilo, kateri slogi, kakšne barve in kateri materiali - o tem sem že pisala in skrivnost je že odkrita, saj nam trgovine že vse ponujajo. Tokrat dodajam še MODNO ABECEDO JESENSKO-ZIMSKE MODE 2002/03. Ali je moda pomembna? Da! Povsod, kjer smo in kam pridemo; moda je to, kar smo mi sami! Skoraj ni barve, ki bi jo imeli za “ouf’, ampak kako in s čim jo kombinirate, je pomembno. Vaš celoten iz-gled je pomemben, ne samo kos oblačila, in predvsem, kako oblačilo nosite! Če ste opazili, imate vsako sezono več svobode v oblačenju, več možnosti, da se izkažete sami, ne da vam ukazujejo drugi. Dame in deklice so “out”, bodite ženska, nikar tega ne skrivajte! Če si doslej niste ničesar privoščili in mode še niste vzljubili, storite to sedaj! Folklora je vdrla v modni svet, uporabite njeno osnovo in njene čare. Ne pozabite na geometrijo, črte poševne in ravne. Tudi hipiji z malce indijanskega in ciganskega navdiha so zelo iskani. Intimnost je pozabljena, kroji so ozki in pravilo je “ne skrivaj se”. Jeans je še vedno z nami, predrzen, ne čist, umazan, v zelenkastih in rumenkastih odtenkih. Krojev je na voljo toliko - ozkih, širših, krajših in daljših, da nam ne bo dolgčas. Lycra je eden obveznih materialov tudi to sezono, tako kot že prejšnjo. Obvezni so modni dodatki: pasovi, kape in šali! Ni pravil, ki bi vam vzela svobodo ustvarjanja. Obvezna obutev v vaši omari naj bodo tudi t.i. “špičaki” . Poskušajte ustvariti svojo modo! Prav zdaj bi bil čas, da naredite nekaj zase. Slogi\ Kar nekaj jih je in imate možnost igrati se z njimi. Pletena oblačila so zelo “in”! Verjemite, vaš trud se bo izplačal in zadovoljni boste! Eden obveznih umetnih materialovje krzno! Skoraj vse je dovoljeno, izgubite se in se spet najdete! Se eden izmed obveznih materialov je žameti Ta sezona jesen-zima bo modno zelo umetniška in zanimiva, ne glede na slabo vreme. Lea Šinko Štraus ŠPORT atletika Ne le Čeplak in Predanič, “naj” je tudi Brežičan Deržanič Čatež ob Savi - V tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije, ki je vrhunec doživela na slovesnosti ob podelitvi nagrad in priznanj najboljšim atletom, atletinjam, trenerjem in zagnanim funkcionarjem zveze, so tokrat podelili naziv “naj” atletinje svetovni rekorderki Jolandi Čeplak, “naj” atlet pa je postal Rok Predanič. Med elito, ki se je okronala z nazivom “naj”, pa srečamo tudi mladega atleta AK FIT Brežice Roka Deržaniča. Prireditev, ki jo je glasbeno popestrila skupina Fantasy z Majdo Arh pravzaprav ni prinesla velikih presenečenj. Po pričakovanjih so, predvsem v članski kategoriji, podelili naslov najbolj zaslužnima atletoma tega leta. Sicer pa so zbrani uvodoma prisluhnili pozdravu predsednika Atletske zveze Slovenije Romanu Jakiču, ki je poudaril, da je bila slovenska atletika v prejšnji sezoni zelo dobra in uspešna in je na dobri poti za lepo prihodnost. Ob tem se je slikovito izrazil, da je sama krovna organizacija Atletska zveza Slovenije preživela “porodne težave reorganizacije”, in v nadaljevanju izrazil upanje, da bodo slovenski atleti tudi na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Birminghamu v Angliji ter na SP na prostem v Parizu dosegli dobre izide. Na zaključni slovesnosti so podelili preko sto priznanj, tudi za nastope veteranov, v krosih in gorskih tekih. Za nastope v hitri hoji pa je priznanje prejel tudi zamejski Slovenec Fabio Ruzze- ri, ki je letos dobil slovensko državljanstvo, s tem pa Slovenija solidnega tekmovalca v tej panogi, ki pri nas sicer ni razvita. V nadaljevanju so podelili nagrade in priznanja najuspešnejšim atletom sezone po posameznih kategorijah. Tako so v kategoriji pionirke za najboljšo atletinjo s 179 glasovi proglasili Uršo Ozimek iz Kronosa, njen trener je Jure Kastelic. V tej kategoriji so se pojavila tudi imena treh brežiških atletinj, in sicer je bila kot četrta imenovana Lucija Križnik, Maja Petan sije delila 6. do 7. mesto, Barbara Tomše pa je bila 13. Med pionirji sije naziv “naj” atleta prislužil atlet AK FIT Brežice Rok Deržanič, za katerega so na zvezi prejeli kar 320 glasov. Rokov trener je Henrik Omerzu, med pioniiji pa je na 4. mestu tudi Rožle Bučalo. Med mlajšimi mladinkami je bila najuspešnejša Taja Naraks iz celjskega Kladi-vaija, pri mlajših mladincih Matija Krašovec iz novomeške Krke, pri starejših mladinkah Marina Tomič iz Kladivarja, Brežičanka Janja Budna je enajsta. Davorin Sluga s Ptuja je bil proglašen za “naj” atleta med starejšimi mladici, v tej kategoriji pa je na 11. mestu še Željko Kolman iz brežiškega FIT-a. Tako je ostala le še “smetana”; naziv “naj” atletinje je po pričakovanjih letos prejela evropska prvakinja in svetovna dvoranska rekorderka v teku na 800 metrov, Velenjčanka Jolanda Čeplak, njen trener Aleš Skoberne pa je prejel naziv najuspešnejšega trenerja sezone, medtem ko je bil za najboljšega atleta proglašen polfinalist evropskega prvenstva v Sprintu Rok Predanič. V tej kategoriji pa je tudi ime uspešnega atleta AK FIT Brežice - rekorder v skoku s palico Jure Rovan je na 9. mestu. Karmen Molan Rok Deržanič in Henrik Omerzu, najboljši “tandem ” iz Brežic ples “Step by step” proti vrhu... Ljubljana, Zagreb - Mednarodnega plesnega tekmovanja v latinsko-ameriških (LA) in standardnih (STA) plesih “Ljubljana open” so se uspešno udeležili tudi trije plesni pari Posavskega plesnega kluba Lukec iz Krškega (PPK Lukec). V konkurenci plesnih parov iz desetih držav je posavska šesterica v kategoriji mlajši mladinci dosegla naslednje rezultate: plesni par Luka Vodlan in Amadeja Plevel 5. mesto v LA plesih in 6. mesto v STA plesih, Simon Ceijak in Maja Omerzel 10. mesto v LA plesih in 9. mesto v STA plesih ter Dejan Bali-ban in Zala Zorenč 12. mesto v LA plesih in 10. mesto v STA plesih. Med mlajšimi mladinci je plesni par Simon Ceijak in Maja Omerzel osvojil 2. mesto v STA in 4. mesto v LA plesih, plesni par Dejan Baliban in Zala Zorenč pa 6. mesto v LA plesih. Luka in Amadeja na poti k vrhu Dan kasneje pa se je odvijalo državno prvenstvo v kombinaciji desetih plesov, ki se ga je udeležilo šest parov PK Lukec. V močni konkurenci sta se 3. mesta zasluženo veselila Luka Vodlan in Amadeja Plevel med mlajšimi mladinci. V tej kategoriji je par Simon Ceijak in Maja Omerzel osvojil 7. mesto, Dejan Baliban in Zala Zorenč 9. mesto ter Tadej Drakulič in Katarina Račič 11. mesto. Pri mlajših pionirjih je par David in Valentina Romih osvojil 2. mesto, Leon Štrok in Karmen Kobe pa 4.mesto Luka Vodlan in Amadeja Plevel sta bila še enkrat na zmagovalnih stopničkah, in sicer v Zagrebu na mednarodnem plesnem tumiiju “Zagreb open”, kjer sta premagala plesno konkurenco tako v STA kot tudi v LA plesih. streljanje Tri mušketirke na vrhu Leskovec pri Krškem - Na montažnem strelišču v Leskovcu je potekalo prvo kontrolno tekmovanje za izbor reprezentance v novi sezoni. Tekmovanja so se udeležili 203 najboljši slovenski strelci z zračnim orožjem. V odsotnosti Rajmonda Debevca je pri članih z zračno puško zmagal Sašo Korber iz Trbovelj, medtem ko seje moral najboljši predstavnik posavsko-dolenjske strelske regije, Sevničan Jani Horvat, s skromnim dosežkom 569 krogov zadovoljiti s 30. mestom. Pri članicah je tokrat blestela Krčanka Tina Grabnar, ki je v tej sezoni sevniške barve zamenjala za hotinjevaške. S 392 krogi je ugnala vse tekmice z olimpijko Natalijo Prednik na čelu. Pri mladincih sije vabilo selektoija na pozivno kontrolko pred prvimi letošnjimi reprezentančnimi nastopi prislužil Leskovčan Andrej Pavlin. Doseženih 577 krogov mu je zadostovalo za 6. mesto, medtem ko je pri mladinkah regijo najbolje zastopala Spela Koščak iz Ivančne Gorice. S 375 krogi se je uvrstila na 8. mesto. Nina Zupančič in Jelica Majstorovič iz Leskovca pri Krškem sta s 370 in 363 krogi zasedli 12. in 14. mesto. Med moškimi strelci z zračno pištolo predstavnikom jugovzhodne Slovenije ni šlo najbolje. S 534 krogi je bil še najboljši Matej Kolman iz Sevnice, kar pa mu je zadostovalo za 33. mesto. Zato pa sta z uvrstitvijo tik pod vrhom blesteli obe brežiški mladinki. Vesna Kržan je bila s 363 krogi druga, Kristina Grubeša pa je svoj krstni nastop med starejšimi mladinkami končala z osvojitvijo 3. mesta, na katerega se je povzpela z novim Osebnim rekordom 354 krogov. Zmagala je Ljubljančanka Nataša Marinček, ki se bo januarja zaradi dosežene starostne meje preselila v članske vrste. mali nogomet Mavi DA, Sevnica NE Voličina, Sevnica - Člani Kluba malega nogometa Mavi so v gosteh odigrali zaostalo srečanje prvega kroga 2. SMNL. Nasprotnika - ekipo KMN Selce so premagali s končnim izidom 7:13. Brežiški strelci so bili: Lenič 6, Lubšina 3, Rozman 2 in Kožar ter Omerzu po en zadetek. Klub malega nogometa Sevnica pa je na prijateljskem srečanju gostil reprezentanco Slovenije v malem nogometu. Reprezentanca je bila od gostiteljev boljša, saj so zmagali s končnim rezultatom 9:2. kegljanje Padali so keglji Hrastnik - V šestem krogu 3. kegljaške lige vzhod za moške sta se pomerili ekipi kegljaškega kluba Krško in Lokomotiva iz Hrastnika. Uspešnejši so bili Krčani, ki so zmagali z rezultatom 2:0. tajski boks Krizi m težave z denarjem Caladas, Portugalska - Tretjega evropskega prvenstva v tajskem boksu, ki seje odvijalo v bližini Lizbone, sta se udeležila le dva predstavnika iz Posavja. Težave s financami so namreč botrovale neudeležbi ostalih borcev. Tako sta s selektorjem na Portugalsko potovala Sandi Borojevič, ki je v kategoriji do 75 kg osvojil 5. mesto, medtem ko je Rožle Jazbinšek v kategoriji do 71 kg osvojil 3. mesto. Če se odličnim slovenskim borcem ni uspelo udeležiti evropskega prvenstva, pa se bodo zagotovo predstavili na “Večeru tajskega boksa”, ki se bo odvijal v soboto, 16. novembra 2002, v novi športni dvorani v Krškem. Na tem tekmovanju se bodo pomerili najboljši borci slovenske zveze tajskega boksa v profesionalnih dvobojih, njihovi nasprotniki pa bodo prišli s sosednje Hrvaške in Madžarske. šah Iz sveta kraljevske igre Krmelj - Na rednem hitropoteznem šahovskem turnirju za prvenstvo Krmelja za mesec oktober je zmagal Bojan Blažič s 7 točkami, prav toliko jih je na 2. mestu osvojil tudi Branko Keber. Po 10 letošnjih turnirjih je v vodstvu Bojan Smerdel pred Bojanom Blažičem in Brankom Kebrom. Ob prazniku KS Krmelj pa je potekal tradicionalni dvoboj šahistov Krmelja in Trebnjega. Zmagali so gostitelji s končnim izidom 47,5:33,5. Posamezno pa je bil z 8 točkami najuspešnejši Zvonko Mesojedec, Bojan Smerdel in Arif Begulič pa sta dosegla 7 točk. praznik občine Sevnica karate Odprto prvenstvo Sevnica - V organizaciji Karate kluba Hypo Sevnica je ob počastitvi občinskega praznika občine Sevnica potekalo mednarodno karate tekmovanje. Kar 121 tekmovalcev in tekmovalk iz treh držav, Hrvaške, Republike Sipske in Slovenije, seje pomerilo med seboj v katah posamezno in ekipno. Prireditev je odprl predsednik Športne zveze Sevnica Joško Kovač, vrhovni sodnik tekmovanja pa je bil Maijan Greifoner. V katah ekipno je pri deklicah 11-12 let zmagala ekipa KK Krita Šentjernej pred domačo ekipo Hypo Sevnica, pri deklicah 13-14 let je zmagala ekipa Velen ja pred Trebnjim, pri dečkih 9-10 let je zmagala Krka Šentjernej pred Termotehniko in Ki Ryu iz Nove Gorice, pri dečkih 11-12 let Hypo Sevnica pred Trebnjim in v starostni skupini 13-14 let Velenje pred sevniškim Hypom. V posamezni konkurenci je pri deklicah 6-8 let prvi nivo zmagala Dajana Todorovič, Srpski Soko, 2. mesto je osvojila Sanja Naraglav, Trbovlje, 3. Špela Obradovič, Šentjernej. V drugem nivoju je EvaPoljšak iz Termotehnike zmagala Deklice 9-10 let prvi nivo: 1. Iva Stjepič, 2. Nina Troha, obe Idrija, 3. Katja Račič, Šentjernej; v drugem nivoju pa: 1. Špela Grad, Domžale, 2. Iris Salamon, Sevnica, 3. Ana Orejaš, Koper, tretji nivo: 1. Tjaša Žveglič, Sevnica. Dečki 6-8 let prvi nivo: l.Tomo Lazarevič, 2. Marko Ikonič, oba Srpski Soko, 3. Patrik Golob, Šentjernej; drugi nivo: 1. Žiga Zagorc, Sevnica Deklice 11-12 let prvi nivo: 1. Mirjam Vovko, 2. Barbara Bevk, obe Šentjernej, 3. Lorina Smolnikar, Domžale; drugi nivo: 1. Nataša Trček, Idrija, 2. Lea Leban, Nova Gorica 3. Melanija Kožar, Sevnica; tretji nivo: 1. Ines Ferko, Ivanič Grad, 2. Dea Prašnik, Velenje, 3. Tajda Košir, Sevnica. Deklice 13-14 let prvi nivo: Ines Medved, 2. Barbara Kuhar, obe Šentjernej, 3. Deana Skorič, Pula; drugi nivo: 1. Marina Lelič, 2. Sara Devečerski, obe Pula 3. Maja Kranjc, Trebnje; tretji nivo: 1. Kaja Trebše, Idrija Nuša Miklasič, Mislinja, 3. Katarina Kavčič, Idrija; četrti nivo: 1. Jasmina Hodžič, Velenje, 2. Špela Poljšak Ter-motehnika 3. Tamara Jurkič, Velenje. Dečki 9-10 let prvi nivo: 2. Marko Jenjič, Srpski Soko, 2. Gaber Demač, Sevnica, 3. Klemen Grebenc, Trebnje; tretji nivo: 1. Rocco Sušac, Termotehnika, 2. Timi Umek, Trbovlje, 3. Samo Vrhovnik, Termotehnika Dečki 11-12 let prvi nivo: 1. Gregor Grabar, 2. Tadej Lampe, oba Šentjernej, 3. Alen Muminčehaič, Pula; drugi nivo: 1. Ivan Brcko-vič, Ivanič Grad, 2. Damjan Kranjc, Trebnje, 3. Tadej Bodlaj, Domžale; tretji nivo: 1. Armin Čolarič, Idrija, 2. Aljoša Orač, 3. Žiga Zveglič, oba Sevnica; četrti nivo: 1. Jernej Poljšak, Termotehnika 2. Ratko Božič. Velenje, 3. T ino Šalamon, Sevnica. Dečki 13-14 let prvi nivo: 1. Jeton Zumeri, Termotehnika; tretji nivo: 1. Joviča Markovič, Srpski Soko, 2. Nejc Jelenko, Mislinja, 3. Aleš Mandič, Domžale; četrti nivo: 1. Dani Maksimovič, 2. Dalibor Pavlovič, oba Velenje. Kadeti 15-17 let: 1. Gregor Triler, Domžale, 2. Rok Kužem, Sevnica, 3. Iztok Bevec, Trebnje. Kadetinje 15-17 let: 1. Lidija Božič, Velenje, Tamara Kokalj, 3. Tjaša Gavez, obe Domžale. Prve medalje Samobor - Mednarodnega karate tumiija Croatia Open seje udeležilo okoli 1000 tekmovalcev iz 13 evropskih držav. Med klubi iz Slovenije so se najbolje izkazali člani Kluba borilnih športov Rajhenburg (KBŠ - prej Karate klub Brestanica), ki so osvojili pet medalj, dve četrti in eno peto mesto. S takšnim izkupičkom je bil KBŠ Rajhenburg precej uspešnejši tudi od slovenske reprezentance, ki se je udeležila tumiija. Sicer pa je bila to za varovance trenerja Saša Vaša prva tekma v novi sezoni. Najuspešnejša tekmovalka tumiija je bila Marija Jeler, kije osvojila tri medalje. Srebrni medalji je osvojila v kategorijah kadetinje -borbe in kate, bron pa pri mlajših mladinkah v borbah. Danijela Grilc seje tokrat izkazala v katah pri starejših mladinkah, kjer je osvojila 2. mesto, medtem ko je pri članicah osvojila 4. mesto. V katah ekipno so Jasmina Grilc, Vesna Požun in Marija Jeler pri kadetinjah osvojile 2. mesto. Jasmina Grilc je v katah posamezno pri kadetinjah osvojila 5-mesto, pri mladinkah pa 4. mesto. Sara Jeler je z enajstimi leti prvič stopila v ring kot borka, vendar je v prvem krogu izgubila, ker je svojo nasprotnico premočno zadela z nogo v glavo. KBŠ Rajhenburg pa v tej sezoni kot prvi posavski klub pričenja svojo tekmovalno pot tudi v fiill contact taekvvondoju v olimpijski WTF federaciji-Prvo tekmovanje jih čaka meseca februarja, ko bo prvi krog državnega prvenstva v borbah. Treneija kluba Sašo Vaš in Martin Hriberšek pa sta prejela tudi povabilo na januarsko odprto prvenstvo ZDA (Las Vegas, Nevada) ter na prvomajske priprave s prvaki Japonske (Osaka, Japonska). športno plezanje Mladi plezalci v Ospu Osp, Slovenj Gradec - Med počitnicami so mladi člani Posavskega alpinističnega kluba dva dni preživeli v Ospu na Primorskem, plezali s° v tamkajšnjih plezališčih Babni in Mišji peči. Jaka Bemardič, Tomaž Škafar, Ambrož Novak, Izak Kelek ii) Katja Krejan so uspeli v Babni preplezati prosto več smeri do težavnosti 6b, kar je primemo za začetnike v skalnem plezanju. Bolj izkušen Nejc Pozvek, ki ima za sabo preplezanih že kar lepo število težkih športno-plezalnih smeri, pa je v Babni uspel v smereh Demolition party 7a+ (oba raztežaja skupaj), Ospomaniaku 7a+ in v še dveh težjih El Garbo 7a+/b ter Rainy days 7b+. Naslednji dan je plezal v Mišji peči. Tam je oprenj' ljenih največ najtežjih smeri na enem mestu v Sloveniji. Uspelo mu j6 preplezati Krvavico in Kindergarten, obe 7a+. Dan paje zaključil z novih1 osebnim uspehom, ko mu je že v drugem poskusu uspelo preplezati smet Manana, težavnosti 7c/c+. Plezal je tudi v plezališču Mlin na Bohorju« kjer je ponovil smer Čaša nesmrtnosti 7a+/b. V plezališču Za Savo paje ponovno uspel v težki tehnični smeri 8a. V Slovenj Gradcu paje bila že šesta tekma v letošnjem letu za državn0 prvenstvo za mlajše kategorije. Pri mlajših deklicah seje Katja Krejah uvrstila na solidno 9. mesto, pri mlajših dečkih pa sta zasedla Matk TVebušak 7. in Izak Kelek 13. mesto. Pri cicibanih je Ambrož Novak dosegel 16. mesto, kar je zelo solidno, saj v njegovi kategoriji tekmuje čez štirideset tekmovalcev. Do konca sezone čaka tekmovalce vseh kategorij še zadnja tekma, in sicer decembra v Škofji Loki. KRONIKA Kazen za “osji pik” Krško - Pred dvema letoma je novomeški Begrad postal večinski lastnik krškega Kostaka, ki je bil tudi lastnik podjetja Togrel. Na čelu Kostaka je bila takrat Silvana Mozer z idejo o dokapitalizaciji Togrela, s čimer pa se novi lastniki niso strinjali in 'dozerjeva za ta korak ni imela soglasja. Kljub temu je dokapitalizacijo izpeljala in večinski lastnik je postal GIP-o (prej OSA !)• Kostak je spremembo lastništva nad Togrelom izpodbijal s tožbo in te dni prejel pravnomočno sodbo Višjega sodišča. Na kratko in povedano po sPortno - Kostak je zmagal. Višje sodišče potrjuje sodbo Okrožnega sodišča v Krškem iz lanskega Junija, po kateri je družba GIP-o dolžna Kostaku vrniti celoten Poslovni delež v Togrelu. Taje po Pogodbi med Kostakom in OSO 1 iz leta 2000 znašal 53 odstotkov. Takrat je šlo za obljubljenih 300 bilijonov SIT dokapitalizacije s strani OSE v denarju in v objektih ter zemljišču s strani Kostaka. Vendar so družbeniki OSE naka-2ali le 188 milijonov SIT in jih v Uekaj dneh dvignili z računa. Nova Kostakova uprava oziro-jUa novi lastniki so si ves čas trajanja sodnega spora prizadevali, a uveljavijo nazaj lastništvo nad °grelom, nasprotna stran pa je s Pntožbami dokazovala svoj prav. Nončna razsodba j e vse družbene Pogodbe, podpisane od nekdanje •rektorice Kostaka Silvane Mo-Zer z družbo OSA 1 - danes je to GIP-o Posavje - spoznala za nič- bra 2000. Togrel mora Kostaku ne, torej so razveljavljene. Razve- povrniti vse pravdne stroške sku-ljavljeni so vsi sklepi skupščine paj z obrestmi. Togrela o dokapitalizaciji s stra- Težko pa bo udejanjiti zahte-ni Kostaka s stvarnim vložkom v vek sodišča, da GIP-o Posavje zemljišču in objektih iz septem- omogoči Kostaku upravljanje To- Upravna zgradba Kostaka grela v stanju, v kakršnem je bil pred septembrom 2000, ko je bila sklenjena sporna družbena pogodba. Kostak od tega datuma ni imel vpliva na upravljanje v Togrelu in po besedah direktorja Boža Resnika ne more nositi posledic nesmotrnih odločitev vodstev družb Togrel in GIP-o. Obema pa so že poslali zahtevek za izročitev poslovnih in knjigovodskih listin. Stanje premoženja, rezultate poslovanja in finančno stanje Togrela bo ugotavljala nova začasna uprava družbe Togrel, v katerije direktor Karel Vardjan, Niko Zi-gante je odgovoren za področje komerciale in Stane Budič za proizvodnjo. Poleg tega bo uprava skušala dokončati začete posle in pridobiti nove. Verjamejo, da bi podjetje imelo perspektivo, zato bodo iskali poti za dolgoročnejši razvoj dejavnosti. Branka Demovšek Mamila na balkanski poti zamenjale ptice Posavje - Na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje so od 11. septembra do 3. novembra v Sedtnih primerih pri italijanskih državljanih odkrili skrite večje količine uplenjenih mrtvih Ptic. Trgovina s pticami je trenutno v svetovnem vrhu kriminalističnih lestvic. y zadnjem primeru so tri rzavljani Italije v rezervnem k< esu osebnega vozila skrivali 21 Ntiičnih uplenjenih ptic. Štiri di ?red tem so delavci carine v n< ranjosti vozila prav tako tre Hjgih italijanskih državljane p|l,s|i 247 različnih uplenjeni Osumljeni bi naj ptice uplen li na Hrvaškem ali v BiH. Kriminalisti PU Krško so osumljence pridržali in jih s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem. Že pred tem smo poročali, da so cariniki v obdobju od 11. septembra do 23. oktobra na Mednarodnem mejnem prehodu Obrež- je pri vstopu v 'Slovenijo v štirih primerih odkrili skupaj 182 kg oziroma 4359 tihotapljenih ptic različnih vrst, namenjenih v Italijo. V Društvu za opazovanje in preučevanje ptic so za te primere ocenili, da so bile “pošiljke” vredne okoli 10 milijonov SIT. Večina uplenjenih ptic je zaščitenih s Konvencijo o varstvu prosto živečega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov. Črna trgovina s pticami pa je po trditvah tiskovnega predstavnika Generalne policijske uprave Ljubljana v svetu po prometu takoj za orožjem in drogami. Plenilci ptic so osumljeni storitve kaznivega dejanja “nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ali naravne znamenitosti”. Najvišja zagrožena kazen je 450.000 SIT; v prvih primerih plenilcev ptic jo je sodišče izreklo dvema Italijanoma. Suzana Vahtarič Pustila kombi in ilegalce ^ara vas - Ilegalno sprovajanje tujcev iz vzhodnih držav je še vedno aktualno, kljuh temu jj na Policijski upravi (PU) Krško letos beležijo manj teh primerov in tudi manj prijetih Jalnih prestopnikov hrvaško - slovenske meje. V zadnjem odkritem primeru minuli teden v Policisti v Stari vasi na Bizeljskem prijeli prevoznika in 24 tujcev, o dveh prevoznikih so v ^Su zaključka redakcije še zbirali podatke. Afinuli četrtek Ha] a.njih urah poli S; V k vasiKCg. [j ^mbiju pa 0( fe Turčije, Vd°nije. 0mp Preiskavi sc Ptikojleni Hrvat !ležal, e<30; sta tč' vasi Pn Voz2Ce Pričak °SJa,stovon Vendialaltaji poti zaznala, da se jima približuje Tuje državljane so še istega policijsko vozilo. Zato sta vozilo dne prepeljali na MMP Obrežje, na vozišču zapustila in pobegni- kjer sojih izročili hrvaškim mej-la. Policisti so vozila, s katerimi nim organom. S.V. so osumljeni prevažali tuje državljane, zasegli. Ugotovili so, da so bile na tovornem vozilu nameščene odtujene registrske tablice krškega registrskega območja, čeprav vozilo izhaja iz ljubljanskega registrskega območ- Po sedmih urah od prijetja so tujce z avtobusom ja. vrnili na Hrvaško. Zimsko “obujte” vozila Slovenija, Posavje - Od 15. novembra do 15. marca prihodnje leto za vse voznike nastopi t.i. “cestna zima”. V tem času morajo biti motoma vozila v cestnem prometu pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo. Policisti PU Krško bodo prvi dan “cestarske” zime, torej 16. novembra, poostreno izvajali aktivnosti za varno zimsko vožnjo. Poudarek bo na pnevmatikah oziroma predpisani zimski opremi. Opozatjajo, da bo le primerno opremljeno vozilo v nepredvidljivih zimskih razmerah lahko kos vsem nevšečnostim, ki jih te prinašajo. Neupoštevanje zakonskih določil glede opremljenosti vozil z zimsko opremo lahko sankcionirajo z denarno kaznijo v znesku 20.000 SIT. S.V. Krčanka trčila v pešca Trebnje, 6.11. - Malo pred polnočjo je 25-letna voznica iz okolice Krškega vozila osebni avto po hitri cesti v smeri od Ljubljane proti Novem mestu. V kraju blizu Trebnjega je trčila v 47-letnega pešca, ki je hodil po desnem robu cestišča v isti smeri. Pešec je bil tako hudo poškodovan, da je umrl na kraju nesreče. V smrt Brežičan Štefan - V prometni nesreči, ki seje 8.novembra zgodila na prehodu čez železniško progo pri kraju Štefan pri Trebnjem, je za posledicami nesreče umrl 24-letni voznik delovnega stroja, sicer domačin s Cimika. Taje na prehod čez progo zapeljal v trenutku, ko je iz ljubljanske smeri prihajal tovorni vlak, namenjen v Trebnje. Lokomotiva je ob trčenju vrgla delovni stroj v spalnico sosednje hiše, ki je bila na srečo prazna. 24-letni voznik pa je po silovitem trčenju zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. kompas po pravnih labirintih Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Spoštovanje načela zaupanja Vprašanje, kaj storiti, da bi ljudje v pretežni meri upoštevali pravna pravila in se ravnali po njih, da državni organi upoštevajo svoje pristojnosti, da se državljani z zaupanjem obračajo na državne organe in ne urejajo svojih medsebojnih zadev in sporov mimo države, vse to je sociološko vprašanje, ki ga ne smemo zamenjati s pravnim vprašanjem veljavnosti prava v času in prostoru. Trdnost, moč in učinkovitost pravnega reda temelji na osebnih, družbenih in oblastvenih pogojih. Ti pogoji so: l.Osebni pogoji, ki so subjektivne psihološke narave in temeljijo na osebni zavesti človeka kot posameznika, kolikor se sklada s pravno ureditvijo in jo odobrava. Ni dvoma, da izvršujejo ljudje, državljani in predstavniki oblasti pravne predpise največ iz prostovoljne družbene discipline. Harmonični odnosi v urejeni zakonski zvezi ne temeljijo na pravnih predpisih, ki določajo pravice in dolžnosti zakoncev, marveč na skladnosti značajev, skupnih interesih, skrbi za otroke. Pogodbene obveznosti se ne izpolnjujejo samo zaradi pravnih sankcij, marveč predvsem zato, da se ohrani zaupanje med pogodbeniki in ugled v javnosti. Iz prostovoljne družbene discipline se ljudje podrejajo razsodniškemu izreku. Pri nepregledni množici pravnih predpisov v naši državi sploh ni pričakovati, da bi jih ljudje poznali in po njih uravnavali svoje življenje. Predpisi so danes le še po obliki pravila za ravnanje ljudi, ki so v resnici namenjeni državnim organom kot navodila za odločanje. Družbeni pogodbi nasproten odnos do prava imenujemo pojmovanje prava kot nadležne ovire samovoljnemu ravnanju za uveljavljanje interesov, ki so nasprotni zaželenemu družbenemu redu. Kjer prevladuje tak odnos, pravo ni trdno. Znano-je, da so nekateri, ki so se pojavili v pravem času na pravem mestu in ko so odpovedale številne institucije nadzora, zelo uspešno odstranili vse pravne ovire, povezane s prehodom družbene lastnine v zasebno lastnino. Značilno za ta čas v vseh državah tranzicije, ki se sedaj končuje, je, da pravo ni trdno, zato je potrebno napraviti korak dalje v smeri k večjemu spoštovanju prava. Če sledimo dogajanjem, lahko opazimo, da imamo sedaj nov zakon o obligacijskih razmerjih, nov zakon o delovnih razmerjih, nov stvarno pravni zakonik in še vrsto drugih predpisov, ki bodo na pravnem področju prinesli mnogo več reda, kot ga je bilo doslej. Zagovorniki naravnega prava poudarjajo, da mora učinkovitost prava temeljiti na skladnosti s humanimi, etičnimi in drugimi načeli in na razumnem urejanju družbenih razmer, zaradi česar naj bi ga ljudje praviloma sprejemali brez odpora in brez pritiska. To pa so samo lepe besede, ki se bodo morda nekega dne uresničile, vendar kot kaže, so ti časi še daleč. 2. Nadalnji pogoj, ki zagotavlja učinkovitost prava, je razmerje med dejansko močjo družbenih skupin in pravnim položajem, ki jim ga pravo priznava. Pravna ureditev v določeni državi ob določenem času je vedno odraz takratnega razmerja sil. Če trčijo interesi močnega ob interese šibkega, pride običajno do kompromisa na škodo šibkejšega, lahko pa tudi do popolne podrejenosti oz. kapitulacije šibkejšega. Če se razmeije sil spremeni, se slej ko prej poruši tudi veljava dotedanje pravne ureditve. Zgodovina nam za to nudi prepričljive primere. Npr. socialna delovna zakonodaja, udeležba delavcev pri upravljanju podjetij v prejšnjem socialističnem sistemu, izigravanje pravic in pridobitev v sedanjem pravnem sistemu in podobno. Pravo je torej rezultat medsebojnega trenja interesov oz. je rezultat relativnega ravnotežja družbenih sil ali uspeh boja za pravo, oz. je zmaga močnejšega in kapitulacija šibkejšega. Rezultat takega boja je potem ustavna ureditev države, pravni položaj držav v mednarodnih odnosih, sodba itd. Stvar prava je, da tehta in usklajuje posebne in splošne interese, predvsem pa, da tako usklajene interese uzakoni in zagotovi v tako ustanovljenem razmerju pravno varnost in trajnost. Ustava utrjuje uspehe političnega boja, ki jih morajo upoštevati vsi državni organi in vsi državljani, dokler ustava velja. Enako tudi pogodba, ko je pravno veljavno sklenjen, stranke obvezuje. Če se te obveze ne izpolnijo prostovoljno, jih v to lahko prisili sodba, če še ta ne, sledi izvršba. Zato imamo sodišča, ki odločajo, in sodišča, ki izvršujejo njihove odločitve. 3. Oblastveni pogoji učinkovitosti prava so v avtoriteti in silijo državo k njeni sankciji. To je pogoj, na katerega pravnik v prvi vrsti pomisli, če je govor o učinkovitosti prava. Sankcije so sredstva, s katerimi država zagotavlja, da se bodo pravna pravila izpolnjevala in da se bodo pravno ustanovljena razmerja uresničevala. Za uveljavitev prava v življenju ni potrebe, da se državna sankcija izvaja, zadostuje že zavest, da se bo sila uporabila kot skrajna možnost. Tudi v tej obljubi ali grožnji je pomen sankcije kot pogoja za učinkovitost prava. Država nudi pravnim predpisom in pravno ustanovljenim razmerjem pravno sankcijo na različne načine. Pozitivna pravna sankcija je v tem, da država na kršenje prava veže neugodne posledice za kršitelja. Način, kako država izvaja svoje sankcije, določajo predpisi o postopkih (za kazenske zadeve v zakonu o kazenskem postopku, za civilne zadeve v zakonu o pravdnem postopku itd.). Naše pojmovanje prava pa še ni na taki civilizacijski stopnji, da bi državni organi in zakonodajalec, ki izdaja neustavne zakone, imeli urejene pravne sankcije za kršitelje človekovih pravic. Očitno grenke izkušnje iz preteklosti še niso dovolj, da bi bile škodne posledice teh kršitev sankcionirane. Prav tako tudi očitno ni interesa, da zakonodajalec nosi odškodninske odgovornosti za izdajo neustavnih zakonov, kajti ta ustvarja pravo in ga zato lahko tudi spreminja in ukinja. Za kršitve ali za neprimerno spreminjanje prava zakonodajalec zaenkrat pravno še ne odgovarja. V srednjem veku so postavili celo kralja pred sodišče in ga obsodili, če je izdal zakon v nasprotju z obstoječim pravom. Danes pa očitno nimamo tako razvite pravne zavesti, saj država tovrstne kršitve kar molče prezre. Zakona, ki bi uredil postopek, po katerem se kaznujejo kršitelji človekovih pravic, nimamo. SavaGlas, 13.11.2002 HOROSKOP OVEM Ta mesec vas čaka veliko dela, vendar boste kljub temu imeli dovolj energije, da prekinete s starimi navadami in aktivnostmi, ki nič več ne plemenitijo vašega življenja. Poskusite z alternativami, predvsem na področjih, ki sijih doslej niste upali raziskati. BIK Nekdo se mora sprijazniti z dejstvi, zato bodite pogumni in odkrijte družinski tabu. Čeprav bodo ljudje verjetno presenečeni in osramočeni, bodo skupaj z vami veseli, da ste očistili zrak. November je mesec osebne kreativnosti, kljub temu pa obdržite noge trdno na tleh. DVO JČKA Obsedeni ste s svojimi zdravstvenimi in poslovnimi problemi, zato greste domačim že pošteno živce. Vzemite si nekaj časa in premislite o vsem, kar vas teži, ter najdite rešitev. Denarne zadeve se bodo konec meseca spremenile v precej posrečeno naključje. RAK Na delovnem mestu boste občutili precej stresnih situacij, zato ni čudno, da razmišljate, kaj si pravzaprav želite od službe. Ste v plodni in kreativni fazi, četudi se vam zdi, da se že nekaj časa niste premaknili z mesta. Velike odločitve sklepajte po 20. novembru. ' LEV Ne marate kompromisov in laži, zato nikar ne odlašajte z nujnimi pogovori. Ne glede na spremembe povejte resnico, tako boste ponovno vzpostavili integriteto in poživili situacijo. Konec 'meseca pričakujte na delovnem mestu nekaj dramatičnih dogodkov. DEVICA Poglavitna točka problemov je družina, kjer boste morali zaropotati, če boste želeli, da se stvari zopet vrnejo v normalno stanje. Na pozitivni strani boste čutili nenadni val energije in nekaj časa boste posvetili celo skrbi za svoje zdravje. Uživajte! TEHTNICA Ko vas konec meseca napadejo težave, ne boste imeli na voljo preveč zunanje pomoči. Rešitev boste morali najti sami. Finančno stanje ni tako varno, kot ste si predstavljali, zato reagirajte hitro, da boste zmanjšali izgubo. Ne mučite se z melodramatičnimi čustvi. ŠKORPI JON Ko vas konec meseca napadejo težave, ne boste imeli na voljo preveč zunanje pomoči. Rešitev boste morali najti sami. Finančno stanje ni tako varno, kot ste si predstavljali, zato reagirajte hitro, da boste zmanjšali izgubo. Ne mučite se z melodramatičnimi čustvi. STRELEC Ta mesec vas čaka kup različnih dogodivščin, začenši z novimi poznanstvi na poslovnem področju. Denarna situacija ni ohrabrujoča, zato vnaprej odmislite nespametno zapravljanje denarja. Po 20. novembru pričakujte razvoj dogodkov, ki ste si jih neučakano želeli. K0Z0R06 Navajeni ste zanašati se sami nase, zato nikdar ne pričakujete pomoči od prijateljev in kolegov. Tokrat pa si nikar ne zatiskajte ušes, saj vam bo njihov nasvet prišel še kako prav. Nezadovoljstvo v poslovnem življenju vas bo prisililo, da poiščete nov pristop. VODNAR v bes. zovanjem. Počakajte na ugodnejši čas. Domači so precej nezadovoljni z vašo vzkipljivostjo, zato se potrudite probleme reševati z nekoliko več strpnosti. RIBI Čeprav si želite spremeniti svoje delovno okolje in pridobiti nekoliko svobodnejše naloge, vedite, da se bo vaša denarna situarijaprecej poslabšala Poskusite raje spremeniti življenje tako, da boste manj nervozni Čaka vas zanimivo potovanje. ^ ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju j nagradna križanka Nagrade Nagrade, kijih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada-knjižna nagrada Zlatko Rožman, Erjavčeva 8, 8250 Brežice 2. nagrada -knjižna nagrada Helena Kozina, Pot na Brod 1, 1422 Radeče 3. nagrada -knjižna nagrada Fani Gimpelj, Florjanska 111, 8290 Sevnica Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: ADAMO, REDAR, EPIKA, NIT, ALINA, GRENADA, AV-AR, REGENERACIJA, ECO, AMATI, EG, NENA, OLAJ, MO, AS, RIN, MAIN, DINAMIKA, SIN, IJAR, KANTINA, RAKA, ATITLAN. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 22.11.2002, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! kino Kino Brežice Četrtek, 14.11., ob 16.30 Ledena doba, risanka, ob 18. uri Rdeči zmaj, krimi srhljivka, ob 20. uri Bili smo vojaki, vojni; petek, 15.11., ob 16.30 Ledena doba, ob 18. uri Rdeči zmaj, ob 20. uri Bili smo vojaki; sobota, 16.11., ob 16.30 Ledena doba, ob 18. uri Bili smo vojaki, ob 20. uri Rdeči zmaj; nedelja, 17.11., ob 16.30 Ledena doba, ob 18. uri Bili smo vojaki, ob 20. uri Rdeči zmaj; ponedeljek, 18.11., ob 18. uri Bili smo vojaki, ob 20.15 Rdeči zmaj, sreda, 20.11., ob 18. in ob 20. uri Nezvesta, akcijski; četrtek, 21.11., ob 18. uri Nevarna smer, akcijski, ob 20. uri Nezvesta; petek, 22.11., ob 18. in ob 20. uri Nevarna smer; sobota, 23.11., ob 18. in ob 20. uri Nevarna smer; nedelja, 24.11., ob 18. in ob 20. uri Nevarna smer; ponedeljek, 25.11., ob 18. in ob 20. uri Nevarna smer; sreda, 27.11., ob 18. uri Odbite zabave divjega Vana, komedija, ob 20. uri Naključni milijonar, komedija; četrtek, 28.11., ob 18. uri Odbite zabave divjega Vana, ob 20. uri Naključni milijonar. Kulturni dom Krško Četrtek, 14.11., ob 18. uri Špirit: Divji žrebec, ob 20. uri Inso-mnia, psihološki triler; petek, 15.11., ob 18. uri Špirit: Divji žrebec, ob 20. uri Zvenenje v glavi, slovenska drama; sobota, 16.11., ob 18. uri Zvenenje v glavi, ob 20. uri Insomnia; nedelja, 17.11., ob 18. uri Špirit: Divji žrebec, ob 20. uri Zvenenje v glavi; četrtek, 21.11., ob 18. uri Pozabljeni zaklad, slovenski mladinski, ob 20. uri Motmanova. prerokba, grozljivka; petek, 22.11., ob 18. uri Ledena doba, risanka, ob 20. uri Kdo je Bourne, akcijski triler; sobota, 23.11., ob 18. uri Pozabljeni zaklad, ob 20. uri Motmanova prerokba; nedelja, 24.11., ob 18. uri Ledena doba, ob 20. uri Kdo je Bourne; četrtek, 28.11., ob 18. uri Rdeči zmaj, krimi srhljivka, ob 20. uri Glasniki vetra, akcijska vojna drama. 93,7 87,6 ■ L • -i •• i M ■ NAJBOLJ POSLUŠANA REGIONALNA RADIJSKA POSTAJA (Mediana 1994-2001) RADIO ŠTAJERSKI VAL d.o.o. Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 21,3240 Šmarje pri Jelšah Humor ni nikakršen dar duha, temveč srca. Luehvig BORNE Ni tisti tvoj prijatelj, ki te hvali, ampak tisti, ki te graja. Slovenski pregovor Iluzije še nikoli niso bile varstvo pred dejstvi. DeanACHESON Kdor želi biti dober, je že dober. Denar v žepu - hudič v srcu. BAEUCHENE Ivan KOZA RAC Z lenobo še nihče ni postal nesmrten. SALUSTIJ Dom je dekletu ječa, ženi delavnica. shaN Pravica in dolžnost sta kot palmi, ki ne dasta plodu, če nista druga zraven druge. Felicite LAMENNAlS Mnogih se mora bati tisti, ki se ga mnogi boje. PUBU J SlE Lažnivec se kaznuje s tem, da se mu ne verjame niti takrat, ko govori resnico. talmud Branje je za duha to, kar je telovadba za telo. Jazz je zmaga črncev nad belci. Skromni ne govore o svojih zaslugah. steelE furla# COLMAtf Pobude mladih so vredne toliko kot izkušnje starih. knore Človek, ki 'naredi napako, ne da bi jo popravil, zagreši novo napako. . KONFUCU Ljubosumje je citronska kislina ljubezni. lindneE Nihče ne ve, kaj je vojna, če nima v njej sina. c Joseph de MAISTEE Kjer seješ ljubezen, zraste veselje. shakespeaeE |02 I Nagrada natečaja “Evropa v šoli” Evropska hiša Maribor, ki je članica Mednarodnega združenja Evropskih hiš FTME, vsako leto razpiše natečaj “Evropa v šoli”. Najboljše avtorje likovnih, fotografskih in literarnih izdelkov ter internetnih strani nagradi z bogatimi nagradami, kijih podelijo na sklepni prireditvi v Mariboru. Na natečaj smo se dobro pripravili tudi učenci 4. b razreda OŠ Savo Kladnik Sevnica. Pisali smo spise na temo Naša zgodovina -naša evropska prihodnost. Razredničarka Katarina Šantej je pisna dela pregledala, popravila, računalniško obdelala in v obliki knjižice, ki je bila oblikovana v obliki papirnatega evra, poslala na natečaj. Bili smo nagrajeni na regionalni ravni in celoten razred je bil nagrajen še s posebno skupinsko nagrado na zaključni prireditvi natečaja v Mariboru. Državne podelitve nagrad so se udeležili vidni predstavniki Evropske hiše iz Slovenije in tujine. Prejeli smo nagrado - enodnevni izlet v Piran. Nagrade smo bili zelo veseli, sklenili smo, da bomo šli na izlet šele v jeseni, ker smo imeli v mesecu maju in juniju še več drugih izletov in bi nam tako odpadlo preveč pouka. za vse. Pot nas je vodila mimo Trebnjega po avtocesti mimo Ljubljane do Pirana. Pričakal nas je prijazen vodič, ki nam je raz- Tako so izlet uresničili šele v soboto, 19. oktobra. Zbrali smo se zjutraj ob 8. uri na avtobusni postaji v Sevnici. Kmalu je prispel avtobus in sprejela sta nas prijazen voznik in ga. Vida Ban iz DPM Krško. Odpeljali smo se, v avtobusu je bilo dovolj prostora kazal znamenitosti starega mesta. Bili smo na Tartinijevem trgu, občudovali smo hišo Benečanka, hodili po tesnih ulicah starega mesta, ogledali smo si pristanišče in ladjice, ki so bile zasidrane ob pomolu. Najbolj všeč nam je bil razgled na naše moije in samo mesto Piran s hribčka, kjer stoji stara cerkev. Sonce nas je grelo in bili smo zelo dobre volje. Ga. Vida Ban nas je odpeljala na zelo dobro kosilo v gostišče Maksimilijan. Tam smo se še malo odpočili in skupaj odšli v pristanišče ter se z majhno ladjico odpeljali v Strunjan. Ni bilo vetra in v vožnji in soncu smo prav uživali. Ogledali smo si še soline v Strunjanu, se poigrali na igralih ob obali in se spet odpravili na avtobus. Bili smo malo utrujeni od vsega, kar smo doživeli, vendar smo veselo uživali v vožnji domov. Ob 20. uri smo prispeli v Sevnico. Preživeli smo lep dan, ko smo se potepali po naši lepi slovenski obali. Radi bi se zahvalili DPM Krško in ga.Vidi Ban za prelepo doživetje. Sama nagrada pa nam bo vodilo za sodelovanje na nagradnem natečaju v prihodnje. Učenci 4. b razreda OŠ Savo Kladnik Sevnica in razredničarka Katarina Šantej Brez čarovnic in duhov ni prave zabave v Artičah. Pripravili smo zanimivosti na oglasni deski, okrasili buče, potem pa imeli v petek zvečer pravo zabavo v dvorani šole, kamor smo povabili tudi drugi razred devetletke, ki se že tretje leto uči angleških besed in so tudi veliki ljubitelji “spooky things”. Na zabavi ni manjkalo hrane in bonbonov, pa glasbe in plesa, seveda pa smo pripravili tudi veliko iger. Počeli smo to, kar počno na takšnih zabavah angleški otroci. Da pa bi bilo vse še malce bolj strašno, smo organizirali nočni sprehod okoli cerkve in pokopališča. Bilo je noro, super, zato bomo prihodnje leto to ponovili. 6. a in 6.b OŠ Artiče Uredimo igrišča za medvedke Med poletnimi počitnicami snio preživeli veliko časa zunaj, Predvsem smo se gibali na našem tgrišču za staro šolo. Misli so se mi vračale 20 let nazaj, ko smo s starši uredili to igrišče. Kako lepo je bilo! Zob časa je načel igrala 111 pogled nanje je bil žalosten. Šolsko leto seje začelo. Načrtovanje dejavnosti, ki se bodo Vrstile v tem šolskem letu, so Polnile delovni načrt. Na misel mi je šinila ideja o sanaciji našega ‘grišča. Kako to izpeljati? Denaija m dovolj še za osnovne potrebe?! Naj če bi na roditeljskemu sestan-5U povabila k sodelovanju star-to? Ni mi jih bilo potrebno vabiti. Nar sami so dali pobudo: “Nare-oirno akcijo!” Srce mi je posko- čilo. Mogoče mi bo tokrat le uspelo! Dogovorili smo se za delo, si razdelili naloge in se v tednu otroka lotili dela. Brez zapletov seveda ni šlo, vendar sta dobra volja in želja po boljšem počutju otrok premagali vse ovire. Tri popoldneve smo žagali, čistili, zbijali, barvali, vpeli ograjo, pripeljali mivko in rezultat je bil kmalu viden. Kljub slabemu vremenu in kratkemu dnevu smo igrišče uredili tako, da je varno in prijetno za otroke, ki so z navdušenjem skozi okna spremljali potek našega dela. Ker pa smo ljudje bitja, ki nismo nikoli dokončno zadovoljni s svojim delom in vidimo daleč naprej, mislim, da bomo akcijo “Uredimo igrišče za naše otroke” še nadaljevali. Na koncu bi se rada zahvalila vsem donatorjem, OŠ Raka, predvsem pa staršem, ki so nesebično žrtvovali svoj čas in na kakršenkoli način pomagali izpeljati našo akcijo. HVALA! Medvedki s Tatjano in Renato V sadovnjaku Dobovški petošolci so drugi naravoslovni dan namenili ogledu sadovnjaka pri g. Jožetu Zorku v Selah pri Dobovi. Učenci si ogledali več vrst jablan in jabolk, spoznali so stiskalnico, poskusili različna jabolka in pili jabolčni sok. Pomembnejše reči so si po pripovedovanju sadjarja zapisovali ter jih potem pri pouku spoznavanja narave predstavili. Martina Cizel, 8. b, OŠ Dobova 0 Gardalandu Konec septembra smo se učenci osmih razredov OŠ Dobova odpravili na zaključno ekskurzijo v Gardaland, kjer smo se naužili adrenalinskih doživetij. O vtisih pa tole: Sašo: Najbolj zabaven je bil “blue tornado”, menim pa, da bi lahko obiskovalce Gardalanda obveščali ne samo v italijanskem, temveč tudi v angleškem jeziku. Barbara: Ogled Gardalanda nam je pomagal pri fiziki, saj smo se namreč mnogo naučili o prostem padu, ter pri biologiji, ker smo videli tudi pobruhane smeti. Edita: Izlet je bil super (vlak smrti, ikarus), k temu pa je pripomogla družba, moteče so bile le visoke cene. Andrej: “Very good”. Najljubša pa mi je bila natakarica v prvem lokalu. Rok: Toliko doživetij je bilo, da se ne morem opredeliti o tem, kaj mi je bilo najbolj všeč. Anja C.: Ekskurzija mi je bila všeč, še posebno vlak smrti, “boat colorado” ter “3D movie screen”. Kristina: Bilo je zabavno, zanimivo in pestro, čeprav je bila pot kar precej dolga. Anja in Martina, 8.b, OŠ Dobova Literarno-glasbeni večer Kulturno društvo Anton Aškerc Koprivnica in Osnovna šola Ko-PNvnica sta 18. vinotoka 2002 v prostorih šole organizirala literamo-Stosbeni večer z naslovom “Ogledalo src”. S svojimi pesmimi so se predstavili učenci koprivniške šole in dve učiteljici - Metka Bogolin n Sonja Simončič. Predstavili so se tudi učenci, ki obiskujejo glas-en° šolo. Prireditev, kije potekala v prijetnem vzdušju ob svečah, je v sklopu literarnih večerov, ki se bodo odvijali vse do spomladi. pobudnik in organizator večerov je David Radej, pri organizaciji Ve§a pa je izdatno pomagala Sonja Simončič. Jože Ivačič, OŠ Koprivnica Artičanke v Londonu O Angliji smo že veliko slišale, a smo se med jesenskimi počitnicami z učiteljico Alenko Cizel odločile oditi na izlet v London z znano agencijo TWIN iz Ljubljane. Družbo nam je delal še Brežičan Rok Šetinc, kije včasih poskrbel za našo varnost, če učiteljice ni bilo v bližini. Pot, ki nas je vodila skozi Avstrijo, Nemčijo, Belgijo in Francijo, je bila naporna, a izleta ne bomo nikoli pozabile. Spoznale smo angleško vreme, ki je spremenljivo, “fast food” restavracije, videle čudno modo Britancev, hkrati pa spoznale, da je to ogromno mesto, kjer seje treba držati skupine, sicer se izgubiš na podzemni ali v samem obhodu mesta. Uporabljati smo morale angleščino, če smo kaj kupovale ali naročale hrano. Bilo je res lepo. Vedeti kaj o Londonu, je nekaj, spoznati ga, pa je tisto pravo za zmeraj. doživetje, ki ti ostane v spominu Katja R, Tina in Katja B., OŠ Artiče Ne srečaš kraljeve družine kar vsak dan. Katji B. in Katji R. je to uspelo. Občinsko tekmovanje v znanju RK Cerklje ob Krki - V organizaciji Območne organizacije RK občine Brežice in v okviru prireditev ob prazniku občine Brežice je na tamkajšnji osnovni šoli potekal kviz Mladi in gibanje Rdečega križa. Tekmovanja so se udeležili mladi člani RK iz osnovnih šol Brežice s tremi ekipami, Velika Dolina z eno ekipo in Cerklje ob Krki s tremi ekipami. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V okviru teoretičnega dela so tekmovalci pokazali znanje o zgodovini Rdečega križa in prve pomoči, v praktičnem delu pa so prikazali znanje o oskrbi poškodovancev. Med sodelujočimi se je najbolje izkazala prva ekipa OS Brežice, ki je zmagala, sledili pa staji druga ekipa OŠ Brežice ter prva ekipa OŠ Cerklje ob Krki. “Lupatva” J-upatva” ni več to, kar je nekoč bila, pravi moja mama. Nekoč sk *0ruzo najprej potrgali in jo pripeljali domov. Zložili so jo v iti enj’ ne^ateri celo v hišo. Zvečer so se zbrali fantje in dekleta koruzo ličkali na roke, zraven so si zapeli in si pripovedovali s,Danes pa vse to delamo s stroji. Pri nas doma smo koruzo trgali j. Ornbajnom. Ko smo jo pripeljali domov, je že bil pripeljan trans-si rter» P« katerem smo koruzo spravljali v koruznik. Čeprav je vse v PaJ šlo zelo hitro, mi je bilo vseeno lepo, ker sem s sosedom P0^11 to^t°r. Zvečer, ko smo končali, smo bili veseli, daje koruza Kristjan Kežman, 3.r., Podružnična OŠ Kapele Jesen Listje odpada in rumeni, kostanj v košari se veselo smeji. Medved hrano išče, da med zimo ga lakota ne obišče. Poljske pridelke so pobrali vsi, saj zima proti nam hiti. Zamenjali smo oblačila, da nas zima ne bo pohladila. Brž zakurimo peči, kmalu beli bomo vsi! Petra Felicijan, 6.r., OŠ Boštanj Prijateljska tekma V Krškem je potekala prijateljska tekma v namiznem tenisu, ki se je je udeležilo osem učencev iz OŠ Dobova Učenci obeh šol so se pomerili med sabo posamezno in v dvojicah. Naj poveva, da so Dobovčani dosegli izvrstne rezultate. Anja in Martina, 8.b, OŠ Dobova V gozdu Za naravoslovni dan smo šli v gozd. Razdelili smo se v dve skupini. Iskali smo gobe in plodove kot na primer žir in želod. Dekleta smo našle zelo čudne gobe. Našle smo tudi veliko dežnikarico, kije bila videti zelo okusna, a na žalost je nismo pojedle. Fantje so našli različne gobe. Vsi pa smo našli veliko pajkov in pajčevine. Nato smo šli nazaj v šolo. V razredu smo si vse ogledali. Sara Gregl, 4. r., OŠ Dobova Halloween party Šestošolci smo se letos pri angleščini odločili malo več posvetiti prazniku “Hallo-ween”, kajti vse bolj postaja popularen tudi pri nas. Po internetu smo iskali podatke o tem, od kod izvira beseda, kdo si je praznik izmislil, kakšna je tradicija v Angliji in v kaj se na ta dan obleči. OGLASI stran 18 Sava Glas, 13.11.2002 ■■■■■ Ki Mpaam mrnrni Vabljeni v vrtni center Kalia V NC INTERMARKET BREŽICE na Tovarniški io v Brežicah IN V PRODAJALNE: MOJ DOM, Velika Bučna vas i v Novem mestu NA CKŽ 135 C V PRODAJNEM CENTRU JOB V KRŠKEM KJER BOMO SREDI NOVEMBRA ZA VAS PRIPRAVILI; BOGATO NOVOLETNO PONUDBO: smreke - umetne, različnih višin steklene bunkice - vseh velikosti in barv s posebnim poudarkom na letos modnih barvah girlande - različnih velikosti in barv lučke - vseh velikosti in najlepših barv adventni venci sveče - dišeče, čajne, v raznolikih barvah, oblikah, velikostih in vonjev jaslice - za vsak okus in prostor SVETOVANJE: vsak dan strokovno svetovanje UGODNOSTI: Ponudba meseca akcijske cene, vsak mesec od 5. do 20. v mesecu Kartica popustov Od 1. Septembra 2002 možnost obročnega odplačevanja delovni čas in informacije: Brežice: od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 16. ure, tel.: 07/496-35-31 Novo mesto: od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure, tel.: 07/33-23-900 Krško: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, tel.: 07/48-81-647 MER^I N V mesecu novembru odprodaja razstavnih eksponatov s 60 vjo popustom velika izbira sedežnih garnitur na zalogi tipske kuhinje že za neverjetnih 59.900 sit mladinske sobe že od 49.990 SIT 3 g a o ca < Z s u 4 o < z v: J Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390 avtoservis pooblaščeni serviser za vozila TUHTAR ^ Zvonko Tuhtar s.p. Orehovo 89a, 8290 Sevnica Tel./fax: 07/ 81 44 346 GSM: 041/642 544 ^posredovanje j redno servisiranje popravila v garanciji vulkanizerstvo ovanje pri prodaji novih vozil Pevci Mešanega pevskega zbora Viva vabimo v svoje vrste nove člane. Avdiciji za vse glasove bosta v petek, 15.11.2002, ob 19. uri in v soboto, 16.11.2002, ob 11. uri v pevski sobi nad Kinom Brežice, Trg izgnancev 12. Pridite, z nami vam bo lepo! TPV AVTO d.o.o., KancBjsfca 30, 0000 Kovo Me*to TPV AVTO Brežice \/t/)\ Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice ' 1 ' Tel.: 07 49 91 903, 49 91 901 P4 8 3 ■Sl xV 4« A if ^7 « <3 r . •§§ J2.— xt>RN4 * % TL T5 m i ^ •&>. evm&imMžmji pmmmmmvE ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE TEL: 07/49-61-090,07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455 J* Delovni čas: 7.00 -18.00 ob sobotah: 8.00 -13.00 Ob svetovnem dnevu diabetikov Vas vabimo v naše ortopedske prodajalne, kjer Vam pod strokovnim vodstvom nudimo brezplačno merjenje krvnega sladkorja ob ponedeljkih in četrtkih med 8. in 10. uro. ^ Aparat za merjenje krvnega sladkorja Vam nudimo po akcijski ceni 17.000 SIT, z možnostjo nakupa na dva obroka. % r L:': STOMA. CENTER SANA STOMA CENTER SANA KRŠKO Bohoričeva 11 Tel.: 07 48 81 790 Prisrčno vabljeni! S' NAROČILNICA SANAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala @radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS Ime in priimek____________________________ \ Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV________ Kraj ___________________ Ulica Datum Poštna št^ Telefon__ Podpis___ Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic '^naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. mali oglasi Na Senovem, ob glavni cesti, prodam stanovanjsko hišo z lokalom, staro 60 let, dobro vzdrževano, na parceli površine okoli 1.000 m2. Pokličite 031-278-499. Prodam dvosobno stanovanje v Maistrovi ulici v Brežicah. Za informacije pokličite 07/49-64-363 ali 041-888-174. Prodam obnovljeno dvosobno stanovanje v Krškem v izmeri 60 m2. Pokličite 040-375-402. Ugodno prodam gradbeno parcelo v izmeri 16 arov, na lepi lokaciji v Župelevcu. Pokličite 041-634-025. V okolici Brežic kupim zazidljivo parcelo, površine približno 15 arov. Pokličite 031-357-303. Prodam jabolka prve kakovosti za ozimnico in sicer jonagold, aida-red in melrosse, cena za kg je 80 SIT. Obstaja možnost dostave na PRILOŽNOST DO CENEJŠEGA SVETOVANJA -PROGRAM VAVČERSKEGA SVETOVANJA Če imate podjetniško idejo, izmišljate o lastni poslovni dejavnosti, ali ste pravkar odprli podjetje, če imate podjetje z razvojnim projektom, če vaše podjetje raste, ali je zašlo v težave IN NE VESTE, KAKO NAPREJ? REŠITEV VAM NUDIMO v regijskem in lokalnih pospeševalnih centrih Posavja, kjer ste lahko deležni kakovostnega svetovanja na podlagi napotnic brezplačno ali po subvencioniranih cenah Sofflu je proaram namenjen? T Potencialnim podjetnikom in ostalim ciljnim skupinam potencialnih podjetnikov ceno storitve Verama 100% krije FCMO (brezposelne osebe, ki so oz. niso prijavljene na ZK5Z, kmetje in osebe, ki želijo ustanoviti podjetje) 2- Delujočim podjetjem do 50% cene storitve programa krije PCMO, preostalo razliko pa prispevajo podjetja sama (mala in srednje velika podjetja v začetnem obdobju rasti - od O do 36 mesecev poslovanja - z razvojnim projektom, s poslovnim problemom) ^ako deluje proaram VAVČERSKEGA SVETOVANJA? Vključitev v program in dostop do vavčerjev zagotavlja PCMG - Pospeševalni center za malo 9°spodarstvo Ljubljana v sodelovanju z mrežo 37 izbranih lokalnih in regionalnih podjetniških Centrov, ki v programu nastopajo kot izvajalci programa in predstavljajo mesta, kjer se podjetniki 'ahko vključijo v program. Več informacij lahko dobite v naslednjih pospeševalnih centrih v Posavju, kjer se lahko tudi vključite: legijski pospeševalni center Posavje Cesta krških žrtev 23 8270 Krško kontaktna oseba: ^ai"ija Kržan Tel.: (07) 466 10 40 e~rna\\: center@rpcp.net KIN Podjetniški center Sevnica Naselje heroja Maroka 17 8290 Sevnica kontaktna oseba: Anita Gole Tel.: (07) 616 17 00 e-mail: kin.ps@kin.si Podjetniški center Krško Cesta krških žrtev 53 6270 Krško kontaktna oseba: Egon Lapuh Tel.: (07) 490 22 20 e-mail: info@pckrsko.si Z NAMI VAM 30 USPELO PREJ! dom. Prodam tudi jabolčne krhlje po 1.500 SIT kg. Pokličite 45-22-093 ali se oglasite pri Jožetu Zorku, Sela 95. Prodam leseno montažno hišico, preseljivo, primemo za vikend, ter razni gradbeni material, pretežno zidake. Pokličite 00385/1-6674-732 ali 07/304-44-01. Prodam tri mlade svinje, krmljene z domačo hrano, težke po 300 kg, ena je rjava, dve pa beli. Prodam tudi 5-centimetrske hrastove plohe. Pokličite 07/49-68-535. Nudim kakovostno storitev likanja na domu na območju krške in brežiške občine. Pokličite 031-594-662. Restavracija Pacific Krško nudi redno zaposlitev natakarju ali natakarici. Informacije na telefonski številki 031-676-146. CJ ‘S p*iD V pr o TOM pri ZPMS BREZPLAČEN KUC - VSAK DAN OD tj* DO 20* Albert Felicijan 11953-20021 Domala tri desetletja njegove predanosti kulturi so zaznamovana v srcih in dejanjih mnogih ljudi. Povsod in znova se je razdajal samo enemu cilju, ki ga je postavljal višje in višje -eni sami plemeniti želji osrečiti ljudi s kulturo, ki je osnovni pogoj za obstoj naroda - obstoj slovenstva. Z neutrudnim zanosom je vlagal napore za ohranitev bogate sevniške kulturne dediščine naših prednikov, kljub nemalokrat težkim, tudi nemogočim, pogojem. Naj je šlo za obnove sevniške ga gradu, lutrovske kleti, arheološkega najdišča Ajdovski Gradec, kulturnih domov, knjižnice ali pomoč pri obnovi cerkva in drugih sakralnih objektov. Nesebično je pomagal -kjerkoli je bilo potrebno! Iz njegove tihe, srčne dobrote in spodbude smo črpali moč in vizijo sodelavci, pevci, igralci, godbeniki in mnogi drugi kulturni delavci in soustvarjalci vseh generacij. Z njim smo delili veselje na mnogih prireditvah, sam se je vedno umaknil v svojo skromnost za oder, za zaveso; koval in koval spet nove cilje. Še posebno je bil navezan na rojstni kraj Šmarčno, kjer je z velikim veseljem sodeloval in povezoval vaščane pri mnogih pridobitvah. Vedno in povsod, tudi v trenutkih grenkobe, sta mu pokončno stala ob strani njegova najdražja Zvonka in Iztok. In tako je v družini našel zavetje in moč za uspešno delo ter nove ideje. \ Njegovo veliko srce nam bo ostalo v trajnem spominu, opravljeno poslanstvo pa temelj in izziv za novo generacijo. Jože Novak ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta IVANA ČERNIČA z Ledine se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, še posebej Mastnakovim z Ledine in Motoretovim iz Lamperč, Francu Imperlu s sevniške Komunale za pomoč, pevcem za zapete žalostinke in govorniku Lojzetu Motoretu za besede slovesa. Iskrena hvala dr.Juriju Pesjaku mlajšemu, prijaznim sestram sevniškega zdravstvenega doma v enoti nujne medicinske pomoči, dr.Ivani Jelovčan ter dr. Božidarju Groboljšku. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA “Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ” Ob nenadni, nenadomestljivi in boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre, tašče, svakinje, botre in tete KRISTINE DVORŠAK iz Bukoška se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli pisno ali ustno sožalje ter darovali sveče, denarno pomoč in za svete maše. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter g.Francu Počku za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Posebej hvala sodelavkam iz kuhinje Bolnišnice Brežice ter družini Žokalj s Piršenbrega za vso pomoč. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu iz Brežic za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, g.Roguljiču za zaigrano Tišino, g.Lešu za organizacijo pogreba in Gostilni Cetin za gostinske storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 220 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.geijevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. špranje in okenca posavcev Tone Kerin: “Križ je premalo ovrednoten. Je vedno središče.” G. Kerinu seje pravkar izteklo 44. leto. Je četrti od osmih otrok mame Marije in očeta Alojza s Straže pri Krškem, ki sta jih vzgojila v skromnosti. Mama jim je vsadila spoštovanje do svetih stvari, ko jim je polagala na dušo, da se je treba pred vsakim človekom pokloniti in ga spoštovati. ”To je bila naša rdeča nit, vodilna življenjska duhovna rast - spoštovanje do sočloveka, medsebojno spoštovanje v družini, v vasi, kjerkoli na vseh poteh in ob vsakem času.” Vrednote, ki jih je v otroštvu shranjeval v podzavest, jih je ozavestil, ko ni bil več pod perutmi staršev. ‘ ‘Poklica, postati duhovnik, v začetku nisem čutil kot klic, ampak je bil to nek meglen obris, kam bi me vodila ta pot.” Na pedagoge iz OS Jurij Dalmatin Krško mu ostajajo lepi spomini, prav tako na Gimnazijo v Vipavi. To so bili svetovi priprav k razmišljanju. Tudi do dilem, ali bi nadaljeval to pot. Po notranji žerjavici se je tik pred Teološko fakulteto odločil: "Gospod, poskusil bom biti pošten s teboj! Filozofija na fakulteti mi je odprla širši pogled na človeka, Boga, vero, na neumnosti, ki jih je cerkev v zgodovini delala V teh spoznanjih, ki sem jih dobil prvi dve leti študija je bila odločitev za duhovniški poklic še na večji preizkušnji. Z obilico novih vedenj, je v tem mojem novem svetu začel odmevati prvoten klic, tako močan, da sem Gospodu rekel “da” in vem, da mi je pomagal pri tej odločitvi. To je bila pripravljenost, da mu služim. Preko njega in z njim pa to pomeni služenje v dobrobit človeka. Še prej sem se moral od institucije toliko osvoboditi, da sem zmogel priznati pozitivne in negativne stvari iz zgodovine cerkve.” Po štirih letih študija teologije, poglabljanja vede o Bogu in človeku, katerima bo služil, je prišel do dovolj jasnega cilja za življenje: “Krščan- stvo je osvobojajoča svoboda. Plavaš v milostnem objemu Boga, kije izpolnjena sreča in jo lahko doživi vsakdo, če je iskren do sebe. Je pa to vsakodnevno iskanje.” Osrečujoča zavest, da je lahko veren, ga je po končani fakulteti navedla na odločitev, ki je že bila v njem. Mesto v drugi kulturi, v deželi, kjer Kristusa še ne poznajo.” V spletu okoliščin, s prihodom slovenskih misijonaijev z Madagaskarja, sem se odločil, da grem delat na Madagaskar, kjer sem že 18 let. Moj idealizem o božji dobroti je bil, ob soočenju z duhovno in materialno bedo na Madagaskarju, spet trdo dan na kamen preizkušnje. Spraševal sem se, kje je ta moj Bog, v katerega sem tako verjel. Ob delu z zaporniki in tuberkuloznimi bolniki, pozabljenimi od ljudi in Boga, so se spet pojavili dvomi o moji veri. Preko molitev in osebnih prerekanj z Bogom sem prišel do spoznanja, da je Križani Kristus svetla točka moje vere. In drugo, daje moje poslanstvo brezpogojno delo za Boga in za vsakega človeka do konca življenja. O križu premalo govorimo in je premalo ovrednoten. Karkoli mislimo o krščanstvu in o njem govorimo, ga skušamo oplemenititi s svojimi idejami - križ vedno ostane središče. V tem, ko mi je uspela želja, da sem se slekel iz evropskega človeka in sem zaživel v novi kulturi kot neobremenjen kristjan, sem se odločil, da bom živel kot oni. Vedeti je namreč treba, da le neobremenjen lahko daješ vse od sebe. Sami kujemo svoje odrešenje, Bog nam daje moč, da se spremenimo in Bog je vsemogočen samo v ljubezni.” S pomočjo ljudi, kristjanov in prijateljev iz Slovenije in leskovške dekanije je naredil veliko podružnic, zgradil 10 cerkva, 16 šol, nešteto cest. V blatnem riževem polju so spoznavah vrednote drug drugega. Podružnice se razprostirajo na razdalji 150 kilometrov, zaradi slabih cest je do njih mogoče priti samo peš, zato včasih prehodi tudi po 200 kilometrov na mesec. “ Ljudi moraš imeti rad in res ni lahko imeti vseh enako. Vera v Boga pa da to dimenzijo, da sprejmeš drugačnost. Zato sta sveta časa zame jutranja in večerna molitev pred mašo. Zjutraj v molitvi vzpo- stavim oseben odnos z Jezusom, mu izrečem svojo pripravljenost hoditi za njim in ga prosim moči za vse, kar bom delal čez dan. Zvečer se mu zahvalim za vse, kar sem uspel narediti in ga prosim za odpust, če kaj ni bilo prav.” Za misijonarje je poleg oznanjanja vere najpomembnejša skrb za so-cialno-ekonomski status ljudi, med katerimi delujejo. “Dela nikoli ne zmanjka. Vse noči in vsi dnevi so za ljudi. Med revnimi Malgaši delam to z velikim veseljem. Zaprenekaterega Evropejca bi bila njihova revščina nepojmljiva, a je njihova skupnost tako močna, da tu prav čutim, kako polno živim. Njihovo skupno vaško življenje je tudi dober zgled za krščanstvo, v katerem je skupnost prav tako pomembna. Malgaši so zelo dovzetni za krščanstvo, posebno če misijonarji znamo spoštovati njihovo tradicijo. Treba jih je prepojiti s pozitivnimi vrednotami krščanstva, a ohraniti njihove navade, da lahko živijo naprej v svoji lasmi družbi. Sedaj vem, da v nobenem poklicu ne bi našel toliko veselja in notranje izpolnitve.” Vsa leta ni nikoli začutil večjega domotožja po Sloveniji. Vsake štiri leta dobi štiri mesece dopusta, letos je notranje “zmogel” le dva, saj je komaj čakal, da se vrne med svoje Malgaše. "Duhovnik ima z domovino nebesni stik tam, kjer dela.” Nebesni stik. Kot da sva pravkar končala odmevno srečanje, ki je bilo nekega septembrskega podvečera. Natja Jenko Sunčič “Prinesite svež veter...” Čatež ob Savi - Konferenčni center Hotela Terme je gostil slovenske tajnice na osmem jesenskem strokovnem izpopolnjevanju. Tokratna tema je bila “Kaj mora vedeti dobra tajnica”. Ko so organizatorji posveta - družba G V Izobraževanje vprašali menežeije, kakšna so njihova pričakovanja od dela tajnice, so si ti bili enotni, da od svoje tajnice oziroma poslovne sekretarke želijo strokovnost, natančnost in zanesljivost, pozitiven odnos-do strank ter sodelavcev, točnost, pripadnost in samoiniciativnost, urejenost pri delu, sposobnost organiziranja ter samoorganiziranosti. Le tako lahko svoji tajnici popolnoma zaupajo. Pri pripravi posveta so si organizatorji zadah cilj pravočasno seznaniti in pripraviti udeleženke na spremembe, ki se obetajo v prihodnjem letu in seveda ponuditi pester obkonferenčni program. Sicer pa je tradicionalni jesenski posvet “Kaj mora vedeti dobra tajnica” srečanje tajnic, ki vedo, kaj hočejo, ki znajo vprašati in prisluhniti, izmenjati izkušnje. To je bilo torej srečanje vseh tistih, ki vedo, daje potrebno znanje nenehno osveževati in nadgrajevati. KJM. Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico ... ... nakup pa lažji za 300.000 SIT. Lupo hop - s servo volanom še bolj okreten in primeren za mestno vožnjo. Ob nakupu vam ostane kar 300.000 tolarjev! [zberete lahko ugodno financiranje z minimalnim 20 % pologom, ki ga omogoča podjetje Porsche Kredit in Leasing SLO, d.o.o. Uredite ga takoj, potrebujemo le nekaj vaših podatkov in vašo osebno izkaznico! Lupo hop Število vozil in modelov je omejeno._ Radanovič d.o.o. Čemelčeva ulica 5, Tel.: 07/49-92-150 8250 Brežice Fax: 07/49-92-172 “Račke” so martinovale v Sevnici Sevnica - Pri Društvu novinarjev Slovenije zadnje leto pridno deluje aktiv upokojenih novinarjev. Naši kolegi, dolga desetletja prva peresa dnevnikov in revijalnega tiska, najbolj uveljavljeni mikrofoni naših radijskih postaj ter znani obrazi s televizijskih ekranov se redno dobivajo v restavraciji ljubljanske Sestice, enkrat na mesec pa se odpravijo na daljši izlet po naši domovini. Tako so oktobra bili v Brkinih in na Mašunu, prvi torek v novembru pa so se odločili za enodnevni izlet v Sevnico. Kar 40 upokojenih novinaijev ženci izleta v Sevnico obiskali še se je pripeljalo iz Ljubljane in si prodajalne Lisce in Kopitarne, podrobno ogledalo sevniške zani- nakupili kar veliko njihovih iz-mivosti. Hvaležni so bili županu delkov ter se čudili bogati izbiri Kristijanu Jancu, ker jim je v in kakovosti. Novinarji na sevniškem gradu hotelu Ajdovec postregel z bogato toplo malico, nakar so si z zanimanjem ogledali muzejske zbirke na sevniškem gradu. Ustavili so se tudi v Lutrovski kleti, kjer je njihova članica in odlična sopranistka Breda Senčar preizkusila akustičnost obokanega prostora s slikovitimi freskami. Zupan Janc se je še enkrat izkazal kot pozoren gostitelj, saj je pevko nagradil s cvetom. Zaradi slabega vremena je žal odpadel ogled arheološkega parka Ajdovski Gradec. Zato pa so udele- Torkovo popoldne pa so gostje iz Ljubljane izkoristili tudi za veselo martinovanje pri Dolinšku na Vrhu nad Boštanjem. Preizkusili so njihove dobrote, med drugim tudi “novinarsko raco”, se posladkali s kostanjem, pokušali domača vina ter se zavrteli ob zvokih harmonike. Stane Skrabar, predsednik aktiva upokojenih novinaijev je povedal, daje izlet v Sevnico odlično uspel in da se bodo decembra spet odpravili na pot, takrat na Miklavžev izlet v neznano. V.P. Na svečani seji Občinskega sveta občine Brežice je bil za častnega občana Brežic razglašen akademik prof. drJože Toporišič, osrednji raziskovalec slovenščine, ustanovitelj katedre za slovenski jezik in stilistiko, da Slovaija slovenskega knjižnega jezika niti ne omenjamo. Ob tako svečanem dogodku in eminentnem gostu pa so si prireditelji privoščili kar nekaj jezikovnih spodrsljajev. Če smo fonetične napake pri povezovanju prireditve in utemeljitvah preslišali, pa nikakor nismo mogli prezreti pravopisne napake na zakuski po svečani seji, ko so gostitelji ob eni izmed kulinaričnih ponudb med drugim zapisali, da ponujajo ZELJE Ž FIŽOLOM IN BUČNIM OLJEM. Odziva akademika Toporišiča ob spodrsljaju ah neznanju gostiteljev, žal, nismo ujeli. Tudi Posavski muzej Brežice sije privoščil pravopisni spodrsljaj, ko je postavil na ogled Razglednice IZ Bizeljskega in tako ubral lažjo pot kopiranja pozdravov z razglednic, starih 100 let. Pa je mah krajevni župan Kržan le povedal, da se pride na Bizeljsko in gre z Bizeljskega. Marko Japelj, župnik iz Tržišča, je imel minule dni obilico dela Z blagoslovom na odprtjih asfaltiranih lokalnih cest. Po opravljenem obredu ni pozabil ljudi še posebej opozoriti na previdno vožnjo, saj te ceste nemalokrat vodijo v vinske gorice, rekoč: “Pazite, saj angel varuh pri 80 km na uro izstopi iz avta in potem je odgovornost samo vaša!” Bo mogoče potrebno poskrbeti tudi za zdravstveni pregled zaposlenih v brežiškem zdravstvenem domu? Že leta in leta so namreč nad njihovimi glavami “zdravju izredno prijazne” salonitne plošče. Po nadstrešku bo zdaj menda zdravo “pokrivalo” dobila tudi stavba. Kandidati za župane in kandidati za občinske svetnike so nas v času volilne kampanje pozdravljali in nagovarjali iz vseh mogočih medijev. Nekateri bolj, drugi manj spretno, vsi pa z namenom prepričati čim večji del volilne baze. Pri vsem tem pa so nekateri njihovi nastopi, kot na primer ob plačanih predstavitvah v radijskih programih, ko so se zahvaljevali za povabilo v studio, izzveneli malce neumestno. Veseli nas bonton naših potencialnih predstavnikov, vendar bi se bilo smiselno zahvaliti le za to, da jim je medij omogočil predstavitev, kajti povabili so se kar sami... Tako je obležalo tostranstvo onostranstva ob letošnjem spominu na rajne za živo mejo brežiškega poslednjega počivališča. ujeli smo... Brane! V zahvalo, ker si me pustil zmagati na volitvah, ti poklanjam tole spominsko darilo. V njem so glasovnice tistih volivcev, ki so namesto zate glasovali zame! Cd Sevniški župan Kristijan Janc (desno) in njegov tekmec Branko Kelemina