Vred niši uo: aa Travnik« ti. 177. I. »ad»ir. (ono akrM indi »a raapoliUanJe liata). PraJemajo ao » plaAilo vaakorina oananila (udi v neslovenakera jeaiku 'Plača »o »a vaako najisan »mioft »old .oo ne aanaailu uma ciikral n« -(Uro, J!« dvakrat, H itold., Aa trikrat. 10 a. v. a. — 1'ovrli Icft ie vn«k kral 30 aa ilempelj. za domaČo, slovensko in občno potrebe. V (iorici, v pelek 20. novembru i808. Izhaja tisa k petek. Volja po jmJli poilljana aa oelo leto 3 goli., ia pol Ini« I gold. UO a., aa lielrt lela HO ». Kilur min /m-ujti jio-pla,'a aa eelo Inlo aamo 2 g. M a., ia 1/3 I. I g. »O a., aa .tal rt I. 70.* Nar«i'llna plunin In roiUmafilJe nuj ae poliljajo rrodniAtvu 1'aaamni liati aa prodajnjo v (Joriol v kulvarnlrJ cclč brez urad m ko v ne moio zbor bili ; k^jti v mnogih rečeh ao oni edim voAčakt. Uradnik, čo ima ({lavo in aroo na pravem iiiiihIii je lahko dovolj nainoHtaloii in ae v« nevar iiuhIi nilvitiuonti, ktera lo v malo kteri zadevi naalane, umetno o^iltali. 1'nvrh lega ga vnruje inimiinilalna pontavn Totem nploAiiem opinu zbornib potreb iu |>oalan Ak ili InHtiioHti |>regledamo prihodnji krat itaše „ Štiri" uradnike. V IihIii !>7. od 17. nov. nuni jn „Hlov. Narod" lo odgovoril na I. nuA iMauck „ i'rouimo bcnede Itd. " Ze zopel boiuo imeli muraikaj popravljati za ujiin. Za dnnan aamo eno lienedn : n Dom. " ni bila čialo nič raz laljomi po iineui prvem nontavku p Narodovem "r ampak odgovarja mu le zalo, da no rcnuiea j>rav apozua. /ukaj ne bi bil Aukul „ Narod " konca „ Domoviiiiitih " člankov V DrugI pot več! dcželuegu z bo ra goriškega. zaslran iolikc|S uadzora v »c|l KI. okt. t. I. I'ml. A. Marušič razlaga, zakaj s« ja iiaminil, kttuf.nnga gluaovauja tti zdržati *). Jez hoiii ud šolHkega odseka, kLeremu je bila izročena Ia postavu v uaprojšnji pretres. Vdoleiil aein se torej žo protresovaiua iu imel priliko, marsikaj opazovati, bodi si ozir prindpa, iz kterega postava izvira, bodi si ozir načrta samega. Kar ho tičo načrtu to postavo, ue vem, kaj bi rekel; ona ni ue meno, ne riba. O njej no bom govoril. H principom pa, ki jo tej postavi podlaga, ne morem ho vjomati. Ta princip jo, kakor jo znano, princip emancipacijo (oproščenja) šolo lz|Mid cerkve, ali ločitev šolo od eorkve. Ta princip pa je naaproten šoli sami na sebi (nuturi, IuhIvu šole), nasproten zgodovinski pravici cerkve do šole, nasproten božji pravici cerkve do učitvo. Zgodovinska pravioa eorkve do šolo jo tako znana, da bi bilo odveč, o tem govoriti, itožja pravica izvira cerkvi ined drugim iz besedi Gospodovih : „ Pojdite in učite vse narode"!— Poreče sc mi: To povedo velja samo o verski učbi, je/, pa trdim, da ae nanaša na občno učbo. Toda nočom se tukaj spuščati v obširnejša bo« goslovska dokazovanja, ampak naj prestopim naravnost k razlaganja: kaj je šola po svoji naturi- In res: kaj je prav za prav šola? Šola jo družina, soutavljena iz mludib udov mnogih družin. V vsaki po?amui družini pa so stariši sami prvi, pravi in na-turni učitelji svojih otrok ; oni imajo pravico in dolžnost odgojevati jih. Kaka druga oblast (autoriti) na utopi Ao le potem, ko Btariši Kvojih otrok vzrejati no morejo, nočejo ali nc znajo. In ta namestna oblastima — če treba—alarišem nasproti posilno pravico; kajti o-troci iinajo pravico tirjati, da jih kdo goji, za to, *da morejo doaeči cilj in konec, v kterega ao ustvarjeni. Da se pn izve, ktera je tiBta oblast, ki ima v potrebi pravico iu dolžnost, stariše nainestovati, treba preuda-rili konce in namon, v kterega vzrejanec biva. Konec človekov je dvojen: naturni ali časni in Čcznaturni ali večni (Se ve, da ao jaz držim positiv-nih načel). Gojitev, hodi, da atariši sami otroke podu-čujejo, ali kdo drugi, mora ao raztezati čez oboje namenov. Nastane pa zdaj vprašanje : Kdo je poklican, da stariše namestuje, čo se primeri, da bi oni ne hoteli ali nc mogli otrok odgojevati V ") Pu i »kopitu itnnograG&iih spoiodjl, kajti n»U«nen.ib Je It 1« kom .j polovioa mj. Vr Naravuo je, in lega menda aikdo ne taji, da glo-dč večnega ci|ja, kar se tiče verskega uka, je k teuiu poklicana cerkev, t. j., verska oblast; napeljevanje k dosegi čaauili namenov pa državljanska oblast (občina, dežela ali sploh drlavaj, kajti človek je ud verske in državljansko družbe. Kor jo pa človek ena ssma oseba in todsj ne-razdeljiv (za to mu demo „ individuutn ") in kor sta tadi eilja iu konca njegova neločljiva in se ne smeta v-leči narazen, liinveč ao morata vzajemno podpirali; — naj časni namen ni druzega, nego podlaga večnetnu, in pomočuk, da po njem Česualuruega dosežemo : - tako mora bili uerazduljiva tudi odreja, ki obsega oboje ciljev iu je voditeljica k dosegi obeh. V uku in gojitvi mora biti ru/inoat ta celotnost, ona mora biti kakor h krulit lita (di un getto). Obe gojivui oblaati morate tedaj nkiinno iu zložno |M>alopati kakor oče in mati v družini. Drlava ne more reči: Ti, cerkev, imej si svoj katekizem, vse drugo pusti meni; kakor ni meni zato nič mar, tako ni treba, da bi so ti v moje zadeve vtikala. To bi bilo napačna načelo, kor tiči v njem do-ljivonl gojitve, ktera je, kakor atno videli, aama po se bi nedeljiva. Ako nta tedaj cerkev in država tisti oblasti, ki imate pravico, odgojevati mladino namesti atarišov, in, ako ho verah i poduk ne dA ločiti od občnega uka : nima država pravice, izklepati cerkev iz občnera poduka, ampak uiora pritrditi, da ima ona prav, da zahteva nadzor nud vnem podukom.— Iz tega se podaja, da mora Imeti šolski uk positivuo-verski značaj, da mora biti frmi/iMiiun n/mi. V tem zinislu kaže šola sama na sebi (po bistvu Hvojem), kol namestnica družine, da smo iu mora imeti tudi Ocrkev v njej nadzorno oblast nad vsem nkom fno samo nad vorskiuij, ker gre za tnlado njeno verno, ai jih so stariši s tem tihim |Kigojem obema učnima oblastima izročili, da se po njih (starišev) verjetno verskem namenu vzrejajo. S tem, da drŽava cerkvi pravico nadzora na občno virejo odreka, tali tudi pravico btarišev, ktere uamestoje. Kor jaz tedaj ne dopuščam principa, da se da Šola od cerkve ločiti, principa, na kterega se opirs načrt IHiatavo, ti ga nocoj obravnavamo; naj napo vem, daae lončnc^a glasovanja o celem načrtn postave zdriim; pridržujem si pa pravico, glasovsti pri posamnib paragrafih, ko bi se primerilo, da bi kdo med nadrobno debato kaj uusvetoval, kar je mojim načelom nasproti. (Ixrotiodgooor prtfc.) Državni zbor. Zbornica jtotlancer je hrambovno postavo po vla-dinom načrtu potrdila in le nekaj malega v nebistvenih rečeh tft ua tam premenila. 800 tisuč vojakov za oh čaau vojske Je tedaj za 10 let naprej dovoljenih I (oger-ske deželo jib imajo dajati 320.632; naše pa 470.268). Državni zbor se je s tim za deset let odpovedal pravico, število novincev in sploh stan armade odločevati in samo v d elegacijah, kedar pojde za dovoljenje stroškov za skupno armado, bode se dalo kaj ugovarjati. Debata v zbornici poslanški o tej krvavo važni zadevi je bila jako živahna in mikavna. Malokedaj se skor vsi ministri vso svoje žile tako napeli, kakor ta pot, pa jim je šlo tudi za kožo; kajti ko ne bili s svojim zmogli, morali bi bili odstopiti. Videli smo pa med to debalo nenavadno, čudno prikazen v zbornici. Navadni prijatli iu podporniki sedanjega minisleratva — levičaiki —so so temu predlogu na vso moč vpirali, ia navadna opposioija zbornična: Poljaki, Slovsoet Tiroljei so pomagali vladi zmago določiti I Sicer so |>a ministri s svojega stališča tako dobro io propričavno dokazovali, da sila kola lomi, da so ogromno večino zbornikov na svojo stran potegnili. „ Za Avstrijo, za njen obstoj gre "! Take misli imajo silno moč iu so važnejše nego kri in denar. No le, da ue smemo zamerili našim Slovencem, da so v tej reči na vladini strani stali, marveč Ae v zaalugo je to njim in vaoj navadni zbomičiai op-poslciji. Zdaj sc vidi, komu je za Avstrijo mar, zdaj ho vidi, ali dela lojalna opposinija na razpad države, kakor se ji večkrat očita. I^evičnikov, ki so se ao do- dovolitvi 800 tisoč vstavljali, jo samo 29. Paragraf 13. pa, s kteri m se je dovolila ta številka za detet let, je •prejet s 128 zoper 40 glasov. Bojevali so se tudi vporoili a prav dobrim orodjem, z krepkimi razlogi, ali tega uiso boteli priznali, (la sila kola lomi, da nevarnosti, ki uaa obdajajo in nam pretijo, so take, da podirajo vso drugo pomisliko. Eno reč pa naj bi pomislili naši vladavei, da ogromna armada, kakoršuo zdaj lahko spravimo ua noge, bo Še lo potle resnično močna iu impozautna, ako se bodo aabirala izmed zadovoljnih narodov. V ponedeljek 1(1. t. in. sto začeli delegaciji v Pežti zborovali. Izvolili ato ni obe avojo odseke za razuovrst na opravila. Og;l<»(l po metu. A v ■( rl|sko«og ertk a drlavs. Dvojo čez vse važnih dogodkov inornmo nar prod zapisati v našo kroniko. Prvi je uadpis dauašujoga ogleda. „ Avstrije" v dosedanjem pomenu - ni veA I namesti nje imamo „ avstrijako ogersko drlavo " ; „ Avstrija pomeni k večeinu šo hsiiio naše, ueogumke (letele, sli tako imenovano Ginlujtanijo. Oosarjov naslov pa se ima odsihmal glasili: n('esar avstrijski, kralj Češki iUl. in aposloljski kralj ogerski krajši naslov pa: „ cesar avstrijaki iu apostolski kralj ogerski"; ali pa: Nj. veličaustvo, cesar iu kralj" ali: B Nj. cesarsko iu kraljevo apoaloljsko veličanstvo.- Namesti uaalova za vso eesarjovo dotole so bo rabil tudi naalov: „ avstrijsko- Ogcrska monarhija (to je, samodriava)." Našega dosedanjega imena „ cesarstvo" no bomo mogli prav za prav voč rabili. - To spremembo v uaalovih jo zaukazal prenv. cesar s lastnoročnim pismom do drl. kane. baronu llcuala, iu to, kor so Ogri na tako spremembo silili. S to pruinembo naslova je „ duulizem " vnovič potrjen in posvečen — Kdino skor ksr ni šo na dvojo raztrgano Je -arjnuda, tako da va(jub temu in onemu človeku dobro dč, da jo sboruica poslauoev za Čas vojske IKK) tisuč mož dovolila, du In> vsaj odiaa armada staro Avslrijo io staro njeno mogočnost kazala in zastopala. Iu lo je drugi dogodek, ki smo ga imeli v ta naš ogled zapisati. (Glej: „ Državni zbor. ") Vladin dunajski časnik je priobčil 17. t. m. kraljevi reskript poslan zlniru trojedine kraljevine (hro-vaškemu), h klerim mu naznanja, du jo državno pravni porazuinek med brovaškim iu ogerskim zborom tudi on ■potrdil. Samo zastran Iteke, čigava da bo, uaj bi so Uro vati in Ogri še poruzumeli. V ta namen veleva Nj. vel., uaj bi brv. in og. zbor in mesto Kcka poslali, zopet regnikolurno pooblaščence (deputale), ki naj lu to zadevo dokončno uravnali. Dan kralj, reskripta je 8. novembra t. 1. Kmetijski zbor na Dunaji jc nasvetov al med drugim to-lc : Ministcfstvo za kmetijske zadeve naj bi poskrbelo. da ao bodo v ljudskih šolah kinolijstvo učilo; v srednjih pa naj bi bil poduk v naravoslovji iu na~ ravopisji bolj praktičen ter uaj bi se oziral na potrebo vsakdanjega življenja. — Kmetijske šole po deželah naj hodo-kakor potrebe dotičnega kraia zahtevajo-niže iu više; na vseučiliščih naj sc napravijo stolicc za kmetijstvo is gojzdnarstvo; na tehničnih učiliščih pa naj so ustanovijo kmetijsko-gojzdnarstveno učiluioe-SamoBlalnih kmet—gojzd. akademij pa da ni treba. Nadaljo so je naavotovalo, da bi se ustanovili štipendiji (po 300 gld.) za obiskovavce »išili km. g. nči-lišč. — Nasveti zastrani razdeljenja kmetijskih šol na više in niže ni sprejet, tako tudi ne predlog zastran ustanovljenja kitu g. učilnic - na tehničnih učiliščih. — Kmetijski komisarji in nadzorniki naj so vpeljejo v tistih aeželab, kjer bo posobno deželno razmero take, da bi bili koriBtni in kjer jih deželna vlada žoli. Tndi zastran živinskih zdravnikov se jo govorilo. Vojaški značaj naj bi Živinsko-zdravniške naprave slekle; naj bi sc vpeljalo več taci h naprav po deželah; pridjale naj bi se vseučiliščam živinske holnišuicc itd. Domači novinar. (Čitalnica w Gorici) jo imela v ponedeljek IG. C, m. VII. ol>čni letni zbor, kteroga so je lepo število udov vdeležilo; politiški komisar je bil okrajni glav. kom. gospod Mali. Po kratkem ogovoru g. predsednika dr. Toukli - a se jo začela obravnava. lUzou navadnih opravil (lolufcga sporočila tajoikovoga, računa iu nove volitve odbora) bo bo popravili po odborovem uasveta nekteri pravil in je zbor privolil v to, da so najino novo stanovanje, uko so odda sedanjo, (zastran kterega jo čitalnica Ao do juuija prih. leta zavezana). Popravki v pravilih ho ti-lo: Tisti udje, ktori so vdo-liptujcjo plesov, bodo plačavali po lf> gld., tinti, ktori hodijo samo časnike čltat in so vdolctujojo samih vo-solio brez plesa, bodo plačevali po 12 gld. na loto. Vsak novovstopuik so zaveto za ono loto. — Kdor hoče mlnlopiti. mora naznaniti odstop tri mesece pred začetkom občnega društvenega leta (ktero toče od I. jan. do konca decembra), toroj nar pozuojo meseca sepUmibra. Novo stanovanju a prostorno dvorano, ki so društvu ponuja, je v grof Strassoldo vem poslopji na trgu sv. Antona, (kjer jo uokdaj pregnana kraljeva rodovinu francoska atanovala). — Novi odbor jo so-utavljon tako le: Gg. Ant. Klodič (gimn. profoaor) predsednik, Andr. Jeglič (dot. računur(je votUsj de-narničar - odborniki: gg. M«t Lazar (gimn. prof.) Franc Hafner (gimn. prof), Andr. Marušič (vrednik m Dom."), KrncHt Kluvžar (dež. uradnik), dr. Tonkli, Ant. Ilrihur (norm. uč.), in naš veteran A. V. Toiliun. — Namost-uika : K. Dolence (prlv. uradnik) in Val. KlavŽar (telegrafist.) (/Viti »neg u Gorici) jo pudol po noči od suhoto do nedeljo lf>. t. in. To jo bila za uas redka prikazen: Po drevesih še listjo (tft pa tam prav zolono) in žo belo odeto I Po bližnjih gorah pa ni (»ilo zamotlo tisto uoč. Sc vo, da jo v malo urah sneg zginil. Umrl jo prč. opat AdmonŠki, Karhnan Hieber, ki je hil tudi pravi konsistorialni svetovavcc goriški. (ttekmtba) za I. 1808 so je začela na Goriškem 16. t. m. v Tržiču. V hIov. okrajih bo: 20. t. m. v Gradišči, 21. v Karminn, 23. iu 24. za okolico Goriško, 2/i. v mostu ; 27. v Kanalu, 3«. v Bovcu ; 2 in 3. dec. v Tominu, 6. v Oerkncm, 9. v Ajdovščini, 11. v Komnu, 14. v Sežani. (\Villardl-ov ajiatomiieki muzej) smo iinoli to dui v Gorici, t. j., umetno podobo iz vsega telesnega življenja človekovega od prvega spočetka do smrti in popolnega razpada. V 1000 podobuji jo vso razkazano, tudi mnogo bolezni in oporacijo. Človek ne ve, ali bi se bolj čudil zares Itožji umetnosti olovcškega organizma^ uli umetnosti, s ktoro so narejene podobe, ktc-rim ni para v nohonom drugem enakem muzeji. Želeti hi bilo samo to, da bi nektori razdelki nc bili vsem odprti. (1'redeleka železnica). Uni leden, 13. t. m., je šla iz Trsta skoz Dol, Gorico in Sočko dolino tehnično-vojaška komisija ter vnovič pregledavala železnično črto. Udje komisijo bo ccb. Bvotovavco iticncr, en major generalnega štaba iu trije inženirji. K pur si muovel (Za slovenfžino na gor. gimnaziji) je — poskrbljeno. Prišel je en nemški supplent, odvzel gg. Klodiču in Hafnerju nemščino in latiuščino in tako je bilo mogoče, izročiti njima slovenščino, unemu v razr. od IV. do Vllf temu od I. — HI. V nedeljo 15. t. m. je l»il t niaimka po »orle* f.. g. Antam Honda, gorilke mdlkf botfo«! IV. let«. Slovenska druAtvn. Druttvo za hrambo narodnih pravic. (Konec.) (Va „ Noricth-") Po dovršeni toj razpravi jc govoril g. dr. Ktbin Gosta o vpeljavi slovenskega jezika v šolo in urade. Govornik jo omenil pred vsem to, da ta Btvar seje žo rešila v deželnem zboru, in da le deželni zbor je edi no ustavno inctdo, v kterem ho rešujejo lako deželno zadeto. Ali ker jo ljubljanski Bkoiistilntionellor Vcrein" to hI v ar vzel v nvojo razprave iil jo v Ich razpravah pr iAirl ilo legli, du pošlje m i u interni v u policijo, nuj 110 priporoča v deželnem zboru kruiijskcui sklenjeno posta-v« Njili VcličaiiHlvu v polrjeuje, treba je, da društvo nitše, ki j« ,.diiiAtvo za hrambo iiaiodmli prnvič", Hlepi na noge iu ho olirne do e. kr. imninloiHlva h peticijo, v kleri doka*.«, da je »htava iu zbudi g. 11), te listine praznit fia"a, ako ho narodu Hlovenakemu ne bi dalo, kai mu gič Govornik je potmi na Milico huyio ruttično kritike dpil, kar je „Tjigblattu jiiidigovftl o tej zadevi, iu zlatih o tem, «la jr r/.nujdel, da pred §. 19. je tj. I H. Veliko Hineba jo izbtidila la razprava. Prc dlog: naj odbor iznai pelieijo do e. k. miniaterstva,jo bil potem soglasno sprejel; ravno tako tudi predlog g. I''i Itavuikarja: nuj zbor »klene zabvuluieo hI. dežol-nemii zboru za krepko brambo narodnih pravic in to zalivalnico izroči deželnemu odboru. Tudi predlog /.aind priprav gledč na prihodnjo volitve iiieilluogu zbora je bil Hoglamio Hprejet z doHta v k oni g Itavnlkarje vim, naj odbor v te| zadevi poroča občnemu zboru, ki naj ho skliče vini j v M dnoh. Konočuo ho bilo Volitve novega odliora po li. društvenih piavil. Izvoljeni no bili goHpodjo: tli. Almčič, «lr. Jan. liloivvoiH, dr. Ktb. Cosla, Jan. iloiak, 1'eter Kozlor, J. Miirnik, M 1'uLič, di l'apc?., di. 1'oklukar, l'*r. K«. Sovao. Včeraj ne jn zbral novi odbor iu je izmed nebu izvolil : za predsedniku dr. Jau. ItloivvciHii, zu podpred-Hednika dr. K II ('onta in . oftcuja .in, ia kron. viiot Irav} Augualiua I ab^J, II <1.. kme/.ki otrok, aa !,o4)aat,o. Katarina Hundt^, Hi 1, poaoatiuka »lova, povolnua , I jI I Kibp Plaiiini/.ok, 4 I. 4 m., <*ni(]ai|a otrok, ia vailrnico, 4. Alojn lloaat, 4« I, klii/ar, >• plu.iilo V-aot 5 Marjana l'r«>t|i-l. AO I, krnntra, aa inrtililoni; Ana }.\ ver, U. in., oii-viaan, ti I, kmnlira, ta pluftumj 10. Marija (/'vin, ia I., klabtidarja Iona, aa porodom; 11. Jau Talnk, t I., kmrlki otrok, ia bul. v prlo, Aixlr«t} (Jnrjan, U d., kmečki otrok, aa korjaa()o: Afiiirnj Namor. 7J I., liboinifUr ia ataroa^o; Kolav^ir. Ana, O.1! t., kmnlira, aa pr«Ba vodent-co. Kram: Konic«lcr, 30 I., lcvl;ar. /a auiico; 13. Biiioaia Prrarl, 41., pomaratv. ura ia otrftk, aa v»«l. t (lavi; A|ia Čuk, «3 I., delavica u Itibo pri arcu, Karol Viainlni, 141., kma<:ki nln, ia plu^iiir.o. 14. Krmar IKluna, fl) I, oakrbmftki am, va pla^air.o; IX. Marija Itoiiiagiiiua. &H I., tkalca Inna, aa en rt m lom . Vincnor Dnrolak, 7 (I., kinr/.ki olrok, sa kol-Jaatjo. III Jolrf Nrinio, 4ft I, k mrl. ia vnal. pbi^ ; 17. Terenja llina- 42 I., iiiagiatratn komisarji aopniga, ia vo4(); London M(>:80; ndžjo srebra llo:oO cekini 6:51'/«• Lotvrijilke at<-vllk«-. V Gradcu 18. t m. 49. 43, .r»l, SO, 15. Oglagnfk. Kastllimkl obllž (flnatt r); iziiaiel ga V. Token, dober za rane, uUxn (ture) in ozebline. Ta flašter ima med vsemi enakimi nar veči zdravilno moč in je vredcu, da se Atcjo za prvega med domačimi zdravili nobena hiša bi ne smela biti brez njega. — Poskušnje, ki so se delale s tim obližem po bolnišnicah, so pokazale, da sc dajo ž njim v kratkem času za dobro iu brez škodljivih nasledkov ozdraviti ne le vsakoršno rano, temoč tudi občasna nlesa (kronični turi), če jib kdo že tudi 10 do 16 let ima.— Itavno tako sc je izkazala posebna moč tega obliža tudi pri nar hujših ozeblinah. Turi, kakoršni koli, smo-lika (žlezni otčk) in tako imenovani črv ne potrebujejo, Če sp ta flašter rabi, kot malo dni, da dozorč in da človek ozdravi. — Glavna zaloga za naAo kraje je v gosp. Liulovik Kurnerjevi lekarnici (apoteki) v Gorici na Travniku. — Ku veči kon velja f/t sntriov, en manj-ii 26 aoldov. — V Cervinjanu se dobiva pri g. iMvittmi u.