Vred niši uo:
aa Travnik« ti. 177. I. »ad»ir. (ono akrM indi »a raapoliUanJe liata).
PraJemajo ao » plaAilo vaakorina oananila (udi v neslovenakera jeaiku 'Plača »o »a vaako najisan »mioft »old .oo ne aanaailu uma ciikral n« -(Uro, J!« dvakrat, H itold., Aa trikrat. 10 a. v. a. — 1'ovrli Icft ie vn«k kral 30 aa ilempelj.

za domaČo, slovensko in občno potrebe.
V (iorici, v pelek 20. novembru i808.
Izhaja tisa k petek.
Volja po jmJli poilljana aa oelo leto 3 goli., ia pol Ini« I gold. UO a., aa
lielrt lela HO ». Kilur min /m-ujti jio-pla,'a aa eelo Inlo aamo 2 g. M a., ia 1/3 I. I g. »O a., aa .tal rt I. 70.* Nar«i'llna plunin In roiUmafilJe nuj ae poliljajo rrodniAtvu
1'aaamni liati aa prodajnjo v (Joriol v kulvarnlrJ <C Soliar-Jrvi ua Travniku pO t) aold<iv.
l*roHlmo besede
zn nekaj <IJaiiJ»klli Iu ost-bslilli popravkov !
(tioritki deželni zbor.)
II.
V potil, listu „ Dom." navedeni spin n SI. Narodu " govori duljo o narodnih pridobitvah goriškega zboru ter prav j, da razen dr. Toukli nvo intorpellar.ijn nI najti ae iktiSen] ne kakih pridobitev za razvoj ulov. narod nosti na Goriškem ; pa tudi Toukli cva iuterpollacijo mu je „ propohlevua"- Potem pripovedige, da ho jo ,,slovenski govor sile malo Ču! v teiu zboru;" slednjič rešuje vprašanju, zakaj ho ti goriškega zbora Slo-vonei tako uilačui in čudni Slovenci, da je ijudatvo da loč pred njimi, ki bi imeli vodniki biti. " Ključ do tu vganjke inil jo to: „ Izmed teh poslance« so namreč atir je c. k. uradniki, toroj odvisni. Ti so gg- Marušič, c. k. profesor (vrednik „ Dum. "), VViuklor, c. k. okrajni glavar in vitez c. k. reda Frane Južefovoga, Gorjup in Rosmau, oba c. k. uradnika skozi in skozi." Dalje ura vi, da uradniki ne morejo bili „ neustrašeni narnilovi branilci, da sc jim jo bati zu službo, za kruh svojo dru žiuo" in svari Slovoncc, naj bi uradnikov pod nobenim pogojem vuč uo volili." II koncu opisuje posamne poslancu z narodnega stališča.
Ah jc prav, da se uruduiki volijo, ali ne, ue maram razsojali. 1'ovein naj lo toliku, da mod uradniki in uruduiki jo velik razloček, da pri nas nu Primorskem K romarjev nimamo, ampak Iu k vočcinu kake narodno nezavcdeiic, sicer pa sploh neškodljivo starošolce. Odvisnost uradnikov tudi jc jako relativna; jc/. nu liiglc-dal ravno, ali je kdo uraduik, ampak kake baže urad-
Centralno bogosl. scnie-v C^orlci.
Zgodovinske Črtice. Omenila jo v poslednjem listu „ Domovina ", da je bilo 11. t. m. petdeset let, kar jc sedanje skupno primorsko semenišče odprto, in da v spomin petdesetletnice prinaša tržaški latinski škofijski list zgodovino toga semenišča, ki jo je spisal g. profesor bogosl. Št. Kocjančič. Starega semenišča zgodovina je posneta po nekem „ urbarji. Iz te zgodovine naj posnamemo nokaj črtic. Mikale bodo gotovo zvlasti našo duhovščino, . ktera je skoraj vBa v tej dubovnišnici odgojena.	I
Ustanovil jo naše duhovsko semenišče, pa ne kot contralno, ampak kot nadškofijsko (dasi so se včasih tudi tržaški bogoalovei va njo sprejemali) prvi nadškof goriški, Karol Mihael grof Attems. IJkupIl je leta 1757 od barona Tacco-a za 13000 gold. zemljišče in ,hišo. ktero je za semenišče predelal. 8. decembra /7/57 jo semenišče slovesno odprl s tim, da jo vpeljal dvanajst mladih duhovnov.
Prvi vodja je bil Martin Jabucini (popred duh. pomočnik v Ipavi, pozneje arhidiakon in propozit v No-vomcstu.J. Leta 1760 je dobil za podvodjo Jož. Križ-mana iz Rihenborga. Po povišanji Jabacinc-ovom je bil on vodja do 26. jan. 1771 [Šel je potem za fajtn. in naddiaKona v Devin (Št Ivan, St. Joannis a Tuba), 1. 1789 jo postal kanonik in generalni vikar tedanjo gra-diške škofijej. Tretji direktor, skoz 6 let, jo bil Jož. Komparč iz Lokavca (odšel potem za fajm. v Kanal in tam umrl.) Četrti in zidnjl vodja pred dobo ces. Jožefa II. je Juri Poljanec (Pollanzj od 1. 1776-1783.
nik in ali je mož za to, za kar ga volimo, no (<\ gledč nu narodnost, tim več gledč u/i občni iiaiueii iu konce volitve, kajti golo iiurodnjaštvu no stori še človeka sposobnega za kar si hodi. Jez poznam prav uuražiiaiiih narodnjakov, ki so na v vsakem drugem oziru pihkav-cl. Tudi IA toroj velja: Non guis »od guid. Iu jiotem, jO Ii zbor samo za narodno politiko V To jc le ena izmed sto druzih zadev, ktero spadajo v /.borovo področ jo iu kloru segajo za h lopatice ui ravno lako glohuko pod kožo, kakor unrodno stvari. Sc občiiu polilišku v-prašanja so mnogokrat taka, da niso v zvozi z narodnostjo Kch jo pa, da, kakor zdaj v Avstriji reči stojč, ju ona jedro vho politiko Jez sciu do dobrega uvorjen, da ne Mvohodnjaštvu, ne—tudi naj bolj« konitliliicijo nalile šablono, no porotno audiiijo, uo vse tislo lepo in glasovi to pridohitvo novo firo nas uo Imdo rešilo, ampak lo listu srečna roka, klora vuzol nurodskega vprašanja ru/.vozlja ali — srečno proseče. Popred narodnost, potlo mudi a svobodnostl S lom jc inenda z mojega stališča dovolj povdarjona narodna politika v zboru; ali ona sc ue smo udina gojili in no smo biti nikdur ua škodo drugim onakovažnim, cnakohislveiiim občnim iiitCiussoin. l)a jo pu kdo občni zborni nalogi kos, mora kuj več znati, ko „ živio " vpiti (nekdaj bo jo reklo ,, krompir poči"). Z ono besedo nobeden zbor no more obstali brez občnozmožnih mož, broz kapacitati. Nekte-ri pravijo: Dosti je, da imamo 2-3 veljake v zboru, med njimi enega voditolja, drugi bo lahko prostaki, kakor Litvlnovič ova Itnainnka kmečka straža na Dnuaji. V velikih zborih- to žo gre, da jc med obilno intclligen-cijo lahko tudi nekoliko nemili glasovavcev, ali pri nas, kjer nas ni vseh sknp za on dober klub, kdo bi pa delal ? Saj zbor ni le glasovavna maSina in izknzovavniea
L. »783 jo bilo kakor van druga semenišča tudi goriško odpravljeno in ustanoljcna občna (generalna) semenišča (za naše deželo v Gradcu). Premoženje goriško duhovnišnice so jo zedinilo z verskim zalogom (Itoli-gionsfond) štajerskim. Iz tega zaloga so bo vzdrževali goriški bogoalovci v Gradcu do I. 1790. Po smrti Jožefa II. I. 1790 bo bila generalna Hcmenišča (prav za prav duhovsko kazarme) odpravljena in škofom je bilo ua voljo dano, zopet škofijska semenišča napraviti, toda h tim pogojem, da morajo njih setneniški vzrejanci tam, kjer so javna bogoslovska učilišča, v tista hoditi, kjer jih pa ni, da naj si jih napravijo škofje ua svojo stroške ; profesorji pa, tla morajo hiti na kakem vseučilišči potrjeni; ali pa naj pošiljajo mlado duhovne v javni licčj ter naj jim dajajo iz semeniščnih dohodkov štipendijo. V Gorici ni hotela vlada lmgosl. učilišča napraviti, češ, da jo žo v bližnji Ljubljani bogoslovi-ŠČe. Škof pa tudi ni imel s Čem (7) professorjev in šol vzdrževati, toroj ni bilo moč napraviti v Gorici semenišča, ampak so bo pošiljali mladcuči s štipendiji v Ljubljano ali Gradec; (tam so so še zdaj živeči staroji naši duhovni izšolali). Ti štipendiji so se podelovali iz ostanka nekdanjih semeniških dohodkov. Leta 1788 namreč jo bila velika goriška nadškofija raztrgana in dobile 80 vaaka svoj del škofije krška (koroška), sekov-Bka (graška), lavatinska, ljubljanska, tri faro na Ti-roljskom so so vdružile v škofijo briknciiBko. Škofje o-menjenih 4 škofij so dosegli pri vladi, da so je tudi premoženje gor. semenišča po številu odpadlih duš porazdelilo. Vsled najvišega sklepa so jim jo moralo izplačati 365,000 gld. kapitala in 6080 gld. obresti, tako da je ostala Gorici le blizo polovica starega premoženja.
(Dalje p rili).
z<i ur.k(«i« ^aslilakoinncle, ampak Jeloo/iona skupščiua. Delovanje zborovo pa j« vsestransko, sega v vho razmero juvurgu življenju. Takemu delovanja pa ni viak koa, Ao vauk veljak on v vneli tije^a razpelih iznajdon. Na lo jo (roba ozir jemuti o volitvah ; iaknli zmoiuih iu deluvuib mož med uaroijnjaki, ue toliko z ozirom na atan, kolikor na občno MpoBobuoHt ali pa na Izvcdonont v kakih važnih razpolib opravjbikih. In za mnoga o-jiravila ho tudi oiaduiki m aicer naj bolj pripravni. Kaj Ae „ N Ir. Presne " je enkrat rekla, d> cclč brez urad m ko v ne moio zbor bili ; k^jti v mnogih rečeh ao oni edim voAčakt. Uradnik, čo ima ({lavo in aroo na pravem iiiiihIii je lahko dovolj nainoHtaloii in ae v« nevar iiuhIi nilvitiuonti, ktera lo v malo kteri zadevi naalane, umetno o^iltali. 1'nvrh lega ga vnruje inimiinilalna pontavn
Totem nploAiiem opinu zbornib potreb iu |>oalan Ak ili InHtiioHti |>regledamo prihodnji krat itaše „ Štiri" uradnike.
V IihIii !>7. od 17. nov. nuni jn „Hlov. Narod" lo odgovoril na I. nuA iMauck „ i'rouimo bcnede Itd. " Ze zopel boiuo imeli muraikaj popravljati za ujiin. Za dnnan aamo eno lienedn : n Dom. " ni bila čialo nič raz laljomi po iineui prvem nontavku p Narodovem "r ampak odgovarja mu le zalo, da no rcnuiea j>rav apozua. /ukaj ne bi bil Aukul „ Narod " konca „ Domoviiiiitih " člankov V DrugI pot več!
dcželuegu z bo ra
goriškega.
zaslran iolikc|S uadzora v »c|l KI. okt. t. I.
I'ml. A. Marušič razlaga, zakaj s« ja iiaminil, kttuf.nnga gluaovauja tti zdržati *).
Jez hoiii ud šolHkega odseka, kLeremu je bila izročena Ia postavu v uaprojšnji pretres. Vdoleiil aein se torej žo protresovaiua iu imel priliko, marsikaj opazovati, bodi si ozir prindpa, iz kterega postava izvira, bodi si ozir načrta samega.
Kar ho tičo načrtu to postavo, ue vem, kaj bi rekel; ona ni ue meno, ne riba. O njej no bom govoril. H principom pa, ki jo tej postavi podlaga, ne morem ho vjomati. Ta princip jo, kakor jo znano, princip emancipacijo (oproščenja) šolo lz|Mid cerkve, ali ločitev šolo od eorkve. Ta princip pa je naaproten šoli sami na sebi (nuturi, IuhIvu šole), nasproten zgodovinski pravici cerkve do šole, nasproten božji pravici cerkve do učitvo. Zgodovinska pravioa eorkve do šolo jo tako znana, da bi bilo odveč, o tem govoriti, itožja pravica izvira cerkvi ined drugim iz besedi Gospodovih : „ Pojdite in učite vse narode"!— Poreče sc mi: To povedo velja samo o verski učbi, je/, pa trdim, da ae nanaša na občno učbo. Toda nočom se tukaj spuščati v obširnejša bo« goslovska dokazovanja, ampak naj prestopim naravnost k razlaganja: kaj je šola po svoji naturi-
In res: kaj je prav za prav šola? Šola jo družina, soutavljena iz mludib udov mnogih družin. V vsaki po?amui družini pa so stariši sami prvi, pravi in na-turni učitelji svojih otrok ; oni imajo pravico in dolžnost odgojevati jih. Kaka druga oblast (autoriti) na utopi Ao le potem, ko Btariši Kvojih otrok vzrejati no morejo, nočejo ali nc znajo. In ta namestna oblastima — če treba—alarišem nasproti posilno pravico; kajti o-troci iinajo pravico tirjati, da jih kdo goji, za to, *da morejo doaeči cilj in konec, v kterega ao ustvarjeni. Da se pn izve, ktera je tiBta oblast, ki ima v potrebi pravico iu dolžnost, stariše nainestovati, treba preuda-rili konce in namon, v kterega vzrejanec biva.
Konec človekov je dvojen: naturni ali časni in Čcznaturni ali večni (Se ve, da ao jaz držim positiv-nih načel). Gojitev, hodi, da atariši sami otroke podu-čujejo, ali kdo drugi, mora ao raztezati čez oboje namenov.
Nastane pa zdaj vprašanje : Kdo je poklican, da stariše namestuje, čo se primeri, da bi oni ne hoteli ali nc mogli otrok odgojevati V
") Pu i »kopitu itnnograG&iih spoiodjl, kajti n»U«nen.ib Je It 1« kom .j polovioa mj.	Vr
Naravuo je, in lega menda aikdo ne taji, da glo-dč večnega ci|ja, kar se tiče verskega uka, je k teuiu poklicana cerkev, t. j., verska oblast; napeljevanje k dosegi čaauili namenov pa državljanska oblast (občina, dežela ali sploh drlavaj, kajti človek je ud verske in državljansko družbe.
Kor jo pa človek ena ssma oseba in todsj ne-razdeljiv (za to mu demo „ individuutn ") in kor sta tadi eilja iu konca njegova neločljiva in se ne smeta v-leči narazen, liinveč ao morata vzajemno podpirali; — naj časni namen ni druzega, nego podlaga večnetnu, in pomočuk, da po njem Česualuruega dosežemo : - tako mora bili uerazduljiva tudi odreja, ki obsega oboje ciljev iu je voditeljica k dosegi obeh. V uku in gojitvi mora biti ru/inoat ta celotnost, ona mora biti kakor h krulit lita (di un getto). Obe gojivui oblaati morate tedaj nkiinno iu zložno |M>alopati kakor oče in mati v družini. Drlava ne more reči: Ti, cerkev, imej si svoj katekizem, vse drugo pusti meni; kakor ni meni zato nič mar, tako ni treba, da bi so ti v moje zadeve vtikala. To bi bilo napačna načelo, kor tiči v njem do-ljivonl gojitve, ktera je, kakor atno videli, aama po se bi nedeljiva.
Ako nta tedaj cerkev in država tisti oblasti, ki imate pravico, odgojevati mladino namesti atarišov, in, ako ho verah i poduk ne dA ločiti od občnega uka : nima država pravice, izklepati cerkev iz občnera poduka, ampak uiora pritrditi, da ima ona prav, da zahteva nadzor nud vnem podukom.— Iz tega se podaja, da mora Imeti šolski uk positivuo-verski značaj, da mora biti frmi/iMiiun n/mi.
V tem zinislu kaže šola sama na sebi (po bistvu Hvojem), kol namestnica družine, da smo iu mora imeti tudi Ocrkev v njej nadzorno oblast nad vsem nkom fno samo nad vorskiuij, ker gre za tnlado njeno verno, ai jih so stariši s tem tihim |Kigojem obema učnima oblastima izročili, da se po njih (starišev) verjetno verskem namenu vzrejajo. S tem, da drŽava cerkvi pravico nadzora na občno virejo odreka, tali tudi pravico btarišev, ktere uamestoje.
Kor jaz tedaj ne dopuščam principa, da se da Šola od cerkve ločiti, principa, na kterega se opirs načrt
IHiatavo, ti ga nocoj obravnavamo; naj napo vem, daae lončnc^a glasovanja o celem načrtn postave zdriim; pridržujem si pa pravico, glasovsti pri posamnib paragrafih, ko bi se primerilo, da bi kdo med nadrobno debato kaj uusvetoval, kar je mojim načelom nasproti.
(Ixrotiodgooor prtfc.)
Državni zbor.
Zbornica jtotlancer je hrambovno postavo po vla-dinom načrtu potrdila in le nekaj malega v nebistvenih rečeh tft ua tam premenila. 800 tisuč vojakov za oh čaau vojske Je tedaj za 10 let naprej dovoljenih I (oger-ske deželo jib imajo dajati 320.632; naše pa 470.268). Državni zbor se je s tim za deset let odpovedal pravico, število novincev in sploh stan armade odločevati in samo v d elegacijah, kedar pojde za dovoljenje stroškov za skupno armado, bode se dalo kaj ugovarjati. Debata v zbornici poslanški o tej krvavo važni zadevi je bila jako živahna in mikavna. Malokedaj se skor vsi ministri vso svoje žile tako napeli, kakor ta pot, pa jim je šlo tudi za kožo; kajti ko ne bili s svojim zmogli, morali bi bili odstopiti. Videli smo pa med to debalo nenavadno, čudno prikazen v zbornici. Navadni prijatli iu podporniki sedanjega minisleratva — levičaiki —so so temu predlogu na vso moč vpirali, ia navadna opposioija zbornična: Poljaki, Slovsoet Tiroljei so pomagali vladi zmago določiti I Sicer so |>a ministri s svojega stališča tako dobro io propričavno dokazovali, da sila kola lomi, da so ogromno večino zbornikov na svojo stran potegnili. „ Za Avstrijo, za njen obstoj gre "! Take misli imajo silno moč iu so važnejše nego kri in denar. No le, da ue smemo zamerili našim Slovencem, da so v tej reči na vladini strani stali, marveč Ae v zaalugo je to njim in vaoj navadni zbomičiai op-poslciji. Zdaj sc vidi, komu je za Avstrijo mar, zdaj ho vidi, ali dela lojalna opposinija na razpad države, kakor se ji večkrat očita. I^evičnikov, ki so se ao do-
dovolitvi 800 tisoč vstavljali, jo samo 29. Paragraf 13. pa, s kteri m se je dovolila ta številka za detet let, je •prejet s 128 zoper 40 glasov. Bojevali so se tudi vporoili a prav dobrim orodjem, z krepkimi razlogi, ali tega uiso boteli priznali, (la sila kola lomi, da nevarnosti, ki uaa obdajajo in nam pretijo, so take, da podirajo vso drugo pomisliko. Eno reč pa naj bi pomislili naši vladavei, da ogromna armada, kakoršuo zdaj lahko spravimo ua noge, bo Še lo potle resnično močna iu impozautna, ako se bodo aabirala izmed zadovoljnih narodov.
V ponedeljek 1(1. t. in. sto začeli delegaciji v Pežti zborovali. Izvolili ato ni obe avojo odseke za razuovrst na opravila.
Og;l<»(l po metu.
A v ■( rl|sko«og ertk a drlavs.
Dvojo čez vse važnih dogodkov inornmo nar prod zapisati v našo kroniko. Prvi je uadpis dauašujoga ogleda. „ Avstrije" v dosedanjem pomenu - ni veA I namesti nje imamo „ avstrijako ogersko drlavo " ; „ Avstrija pomeni k večeinu šo hsiiio naše, ueogumke (letele, sli tako imenovano Ginlujtanijo. Oosarjov naslov pa se ima odsihmal glasili: n('esar avstrijski, kralj Češki iUl. in aposloljski kralj ogerski krajši naslov pa: „ cesar avstrijaki iu apostolski kralj ogerski"; ali pa: Nj. veličaustvo, cesar iu kralj" ali: B Nj. cesarsko iu kraljevo apoaloljsko veličanstvo.- Namesti uaalova za vso eesarjovo dotole so bo rabil tudi naalov: „ avstrijsko- Ogcrska monarhija (to je, samodriava)." Našega dosedanjega imena „ cesarstvo" no bomo mogli prav za prav voč rabili. - To spremembo v uaalovih jo zaukazal prenv. cesar s lastnoročnim pismom do drl. kane. baronu llcuala, iu to, kor so Ogri na tako spremembo silili. S to pruinembo naslova je „ duulizem " vnovič potrjen in posvečen — Kdino skor ksr ni šo na dvojo raztrgano Je -arjnuda, tako da va(jub temu in onemu človeku dobro dč, da jo sboruica poslauoev za Čas vojske IKK) tisuč mož dovolila, du In> vsaj odiaa armada staro Avslrijo io staro njeno mogočnost kazala in zastopala. Iu lo je drugi dogodek, ki smo ga imeli v ta naš ogled zapisati. (Glej: „ Državni zbor. ")
Vladin dunajski časnik je priobčil 17. t. m. kraljevi reskript poslan zlniru trojedine kraljevine (hro-vaškemu), h klerim mu naznanja, du jo državno pravni porazuinek med brovaškim iu ogerskim zborom tudi on ■potrdil. Samo zastran Iteke, čigava da bo, uaj bi so Uro vati in Ogri še poruzumeli. V ta namen veleva Nj. vel., uaj bi brv. in og. zbor in mesto Kcka poslali, zopet regnikolurno pooblaščence (deputale), ki naj lu to zadevo dokončno uravnali. Dan kralj, reskripta je 8. novembra t. 1.
Kmetijski zbor na Dunaji jc nasvetov al med drugim to-lc : Ministcfstvo za kmetijske zadeve naj bi poskrbelo. da ao bodo v ljudskih šolah kinolijstvo učilo; v srednjih pa naj bi bil poduk v naravoslovji iu na~ ravopisji bolj praktičen ter uaj bi se oziral na potrebo vsakdanjega življenja. — Kmetijske šole po deželah naj hodo-kakor potrebe dotičnega kraia zahtevajo-niže iu više; na vseučiliščih naj sc napravijo stolicc za kmetijstvo is gojzdnarstvo; na tehničnih učiliščih pa naj so ustanovijo kmetijsko-gojzdnarstveno učiluioe-SamoBlalnih kmet—gojzd. akademij pa da ni treba. Nadaljo so je naavotovalo, da bi se ustanovili štipendiji (po 300 gld.) za obiskovavce »išili km. g. nči-lišč. — Nasveti zastrani razdeljenja kmetijskih šol na više in niže ni sprejet, tako tudi ne predlog zastran ustanovljenja kitu g. učilnic - na tehničnih učiliščih. — Kmetijski komisarji in nadzorniki naj so vpeljejo v tistih aeželab, kjer bo posobno deželno razmero take, da bi bili koriBtni in kjer jih deželna vlada žoli.
Tndi zastran živinskih zdravnikov se jo govorilo. Vojaški značaj naj bi Živinsko-zdravniške naprave slekle; naj bi sc vpeljalo več taci h naprav po deželah; pridjale naj bi se vseučiliščam živinske holnišuicc itd.
Domači novinar.
(Čitalnica w Gorici) jo imela v ponedeljek IG. C, m. VII. ol>čni letni zbor, kteroga so je lepo število udov vdeležilo; politiški komisar je bil okrajni glav. kom. gospod Mali. Po kratkem ogovoru g. predsednika dr. Toukli - a se jo začela obravnava. lUzou navadnih opravil (lolufcga sporočila tajoikovoga, računa iu nove volitve odbora) bo bo popravili po odborovem uasveta nekteri pravil in je zbor privolil v to, da so najino novo stanovanje, uko so odda sedanjo, (zastran kterega jo čitalnica Ao do juuija prih. leta zavezana). Popravki v pravilih ho ti-lo: Tisti udje, ktori so vdo-liptujcjo plesov, bodo plačavali po lf> gld., tinti, ktori hodijo samo časnike čltat in so vdolctujojo samih vo-solio brez plesa, bodo plačevali po 12 gld. na loto. Vsak novovstopuik so zaveto za ono loto. — Kdor hoče mlnlopiti. mora naznaniti odstop tri mesece pred začetkom občnega društvenega leta (ktero toče od I. jan. do konca decembra), toroj nar pozuojo meseca sepUmibra. Novo stanovanju a prostorno dvorano, ki so društvu ponuja, je v grof Strassoldo vem poslopji na trgu sv. Antona, (kjer jo uokdaj pregnana kraljeva rodovinu francoska atanovala). — Novi odbor jo so-utavljon tako le: Gg. Ant. Klodič (gimn. profoaor) predsednik, Andr. Jeglič (dot. računur(je votUsj de-narničar - odborniki: gg. M«t Lazar (gimn. prof.) Franc Hafner (gimn. prof), Andr. Marušič (vrednik m Dom."), KrncHt Kluvžar (dež. uradnik), dr. Tonkli, Ant. Ilrihur (norm. uč.), in naš veteran A. V. Toiliun. — Namost-uika : K. Dolence (prlv. uradnik) in Val. KlavŽar (telegrafist.)
(/Viti »neg u Gorici) jo pudol po noči od suhoto do nedeljo lf>. t. in. To jo bila za uas redka prikazen: Po drevesih še listjo (tft pa tam prav zolono) in žo belo odeto I Po bližnjih gorah pa ni (»ilo zamotlo tisto uoč. Sc vo, da jo v malo urah sneg zginil.
Umrl jo prč. opat AdmonŠki, Karhnan Hieber, ki je hil tudi pravi konsistorialni svetovavcc goriški.
(ttekmtba) za I. 1808 so je začela na Goriškem 16. t. m. v Tržiču. V hIov. okrajih bo: 20. t. m. v Gradišči, 21. v Karminn, 23. iu 24. za okolico Goriško, 2/i. v mostu ; 27. v Kanalu, 3«. v Bovcu ; 2 in 3. dec. v Tominu, 6. v Oerkncm, 9. v Ajdovščini, 11. v Komnu, 14. v Sežani.
(\Villardl-ov ajiatomiieki muzej) smo iinoli to dui v Gorici, t. j., umetno podobo iz vsega telesnega življenja človekovega od prvega spočetka do smrti in popolnega razpada. V 1000 podobuji jo vso razkazano, tudi mnogo bolezni in oporacijo. Človek ne ve, ali bi se bolj čudil zares Itožji umetnosti olovcškega organizma^ uli umetnosti, s ktoro so narejene podobe, ktc-rim ni para v nohonom drugem enakem muzeji. Želeti hi bilo samo to, da bi nektori razdelki nc bili vsem odprti.
(1'redeleka železnica). Uni leden, 13. t. m., je šla iz Trsta skoz Dol, Gorico in Sočko dolino tehnično-vojaška komisija ter vnovič pregledavala železnično črto. Udje komisijo bo ccb. Bvotovavco iticncr, en major generalnega štaba iu trije inženirji. K pur si muovel
(Za slovenfžino na gor. gimnaziji) je — poskrbljeno. Prišel je en nemški supplent, odvzel gg. Klodiču in Hafnerju nemščino in latiuščino in tako je bilo mogoče, izročiti njima slovenščino, unemu v razr. od IV. do Vllf temu od I. — HI.
V nedeljo 15. t. m. je l»il t niaimka po »orle* f.. g. Antam Honda, gorilke mdlkf botfo«! IV. let«.
Slovenska druAtvn.
Druttvo za hrambo narodnih pravic. (Konec.) (Va „ Noricth-") Po dovršeni toj razpravi jc govoril g. dr. Ktbin Gosta o vpeljavi slovenskega jezika v šolo in urade. Govornik jo omenil pred vsem to, da ta Btvar seje žo rešila v deželnem zboru, in da le deželni zbor je edi
no ustavno inctdo, v kterem ho rešujejo lako deželno zadeto. Ali ker jo ljubljanski Bkoiistilntionellor Vcrein" to hI v ar vzel v nvojo razprave iil jo v Ich razpravah pr iAirl ilo legli, du pošlje m i u interni v u policijo, nuj 110 priporoča v deželnem zboru kruiijskcui sklenjeno posta-v« Njili VcličaiiHlvu v polrjeuje, treba je, da društvo nitše, ki j« ,.diiiAtvo za hrambo iiaiodmli prnvič", Hlepi na noge iu ho olirne do e. kr. imninloiHlva h peticijo, v kleri doka*.«, da je »htava iu zbudi g. 11), te listine praznit fia"a, ako ho narodu Hlovenakemu ne bi dalo, kai mu gič Govornik je potmi na Milico huyio ruttično kritike dpil, kar je „Tjigblattu jiiidigovftl o tej zadevi, iu zlatih o tem, «la jr r/.nujdel, da pred §. 19. je tj. I H. Veliko Hineba jo izbtidila la razprava. Prc dlog: naj odbor iznai pelieijo do e. k. miniaterstva,jo bil potem soglasno sprejel; ravno tako tudi predlog g. I''i Itavuikarja: nuj zbor »klene zabvuluieo hI. dežol-nemii zboru za krepko brambo narodnih pravic in to zalivalnico izroči deželnemu odboru. Tudi predlog /.aind priprav gledč na prihodnjo volitve iiieilluogu zbora je bil Hoglamio Hprejet z doHta v k oni g Itavnlkarje vim, naj odbor v te| zadevi poroča občnemu zboru, ki naj ho skliče vini j v M dnoh. Konočuo ho bilo Volitve novega odliora po li. društvenih piavil. Izvoljeni no bili goHpodjo: tli. Almčič, «lr. Jan. liloivvoiH, dr. Ktb. Cosla, Jan. iloiak, 1'eter Kozlor, J. Miirnik, M 1'uLič, di l'apc?., di. 1'oklukar, l'*r. K«. Sovao.
Včeraj ne jn zbral novi odbor iu je izmed nebu izvolil : za predsedniku dr. Jau. ItloivvciHii, zu podpred-Hednika dr. K II ('onta in <lr. J. Abačiču, za tajnika J. M umika in dr. Papeža, za blagajniku F. K a. Sova na.
V poudeljek, JI. t. m., je imelo druAtvo h vej drugi občni zbor. 1'riča mu je bil kot eea. komisar goap. Giitmuu, zdaj mealno gosposko voditelj. 1'rvoiiicHtuik druALva goap. dr. Janez ltloivvcis jo začel zbor, ktcruuiu jo prvokrat predHedoval, h kratkim nagovorom, v kterem je rčkel, da rad priznava čuat, ki mu je doAla R tem, du ju na ččlo poHtuvljen važnemu druAtvu, pa da po tem mestu ui nikakor hrepenel, ker nc prezira težav, ki ae ž njim Htrinjajo. Nemogoče bodo zadoatiti vsem, ki bodo kri tikovali društvo: enim bode vse preveč, drugim vho premalo. DruAtvo naj bodi vsegdar ti h to edino pravo pot, ki jo mu naznanja blagor domovine, ne gledč na desno niti mi levo. Domovina naAu potrebuje dandanes kre.pke branibe, a zrele politike. Sloga pa mora bili zastava, pod ktero nuj se zbirajo vsi pravi brambovei ua rodn i h pravic, kterim je nesloga pogin. — Po govoru predsednikovem jo poročal tajnik g. Muruik o o-pravilih, ki jih ju dovršil odbor po sprejeti nalogi zbo rovi, med kterimi ho važnejši Iti 1 i ti, da jo skrbel, da ae brž ko mogoče apiAe knjižica o zedinjonji Slovencev ua blizo 6 pfdah pfilo zgodovinskega obsega, 2 pa druzega"), — da je izročil pismo c. k. deželni zarad narodne ravnopravnosti v šolah, — da jo naredil za-hvalnico narodni večini deželnega zbora kranjskega za krepko brambo narodnih pravic, — da je prevdarjal postopanje zarad prihodnjih mcHtnih volitev in da bodo oh pravem času o tem poročal. Dodal jo naposled, da je po poslednjem občnem zboru pristopilo novih udov 101.
Potem je prišla na vrsto debata o 1. predlogu od-borovem, da se društvu prideno ime „Slovcnija.w Gosji, dr. 1'oklukar je v imenu odborovem zagovarjal ta predlog, rckši, da ta pristavek, glodč na bistvo dru Atveno, jc sicer le bolj formalnost, hI i potreben jp, ker ime ^društvo za hrambo narodnih pravic" jo tako silo dolgo, da u) ročno za navadno rabo. Ko gosp. dr. Jan. Hiičnr nuHvelujc, naj bode društvu iz zgodovinskega ozira rajo imč »Ilirija" in ga gosp. Ilorak v tem podpira, — gosp. L. Kuvnikur, v soglasji z gosp. Nolijcui in g. Žagarjem, pa nasvetuje, naj su sklep o tej zadevi odloži za prihodnji obilniši zbor, — in gospoda dr. K. Hloitvcis in Fr. Ravnikar zagovarjata predlog odborov : je glasovanje po obili večini odločilo, naj se dru At v u pridcnc ime „Slovcuijnr. (nol.™. iUi.ro') - Dru •;i predlog: naj sc nubiru doneskov za Voduiaov spominek nadaljuje, vvaja g. Miirnik s tem, do povč iz „Novieu začetek nabiranja po pozivu dr. Tomanovem
1867. leta in da je pozneje prenehalo to napiranJe, po kterem Je zdaj v hraniluici spravljenih 1840 gold. Po živalmi debati, klere so su udelužili gospodje Grasselli, Fr. Ravnikar, Noli, dr. Jlučar, Žagar, je bil odhorov predlog Hjirejet s pristavkom Grcsuellijevim: naj odbor oskrbi po javnem razpisu tiučrt spominka m pozveda stroške njegove, da ho potem vč, kdaj bo denarja do-uti, —- daljo h priutavkom Kr. Itavnikarjeviui: nuj se odbor ob svojem času ohruu tudi h prošnjo do meatne-ga zbora in deželnega zbora, iu h pristavkoiu Nolijo-viui : naj ue nabira razloza do vneli krogov Ijubljati-Hkili. Konečno ho bili sprejeti -:t nasveti : namreč 1) nasvet g. L. Ravnikarju: naj odbor prevdari in po roča prihodnjemu občnemu zboru, kako bi se dal v Ljubljani Hlovcnaki dnevnik ali aiij .H krat v tellnu izha-|oi\ fotanik na svetlo apruviti; 2) nasvet Nolijev : naj ho pogum nun branitcljem narodnih pravic okolico tria Ako naznani priznanje iu sočutje društva našega, tu 3) iiuhvcL ilorakov : nuj društvo Ao eno Stopinjo več atori in po Hloveiiakih tli2.it v nili poiduncih na Duuaji peLici-joniru pomoči za Ijmlnko učitelje, v okolici tiAaAki iz službe djaue.
Ob U. uri je bil konce zboru, ki je prav v par lauicnturiium redu razpravljal vse predloge.
Umrli v Gorici
od 2.'/. okt. do 17. «uo. t. t.
2U. Parilmaml Kabr., tli I., n. I>. oftcuja .in, ia kron. viiot Irav} Augualiua I ab^J, II <1.. kme/.ki otrok, aa !,o4)aat,o. Katarina Hundt^, Hi 1, poaoatiuka »lova, povolnua , I jI I Kibp Plaiiini/.ok, 4 I. 4 m., <*ni(]ai|a otrok, ia vailrnico, 4. Alojn lloaat, 4« I, klii/ar, >• plu.iilo V-aot 5 Marjana l'r«>t|i-l. AO I, krnntra, aa inrtililoni; Ana }.\ ver, U. in., oii<ar)a otrok, aa lioljaatjo; 7. Anton 1'aulin, 33 I., pnkar, ia mrludora; liiatina Voljna, t I. 4 ui., kroja/a bči, ia bol. v prlu; S. I.m;ya Tri>-viaan, ti I, kmnlira, ta pluftumj 10. Marija (/'vin, ia I., klabtidarja Iona, aa porodom; 11. Jau Talnk, t I., kmrlki otrok, ia bul. v prlo, Aixlr«t} (Jnrjan, U d., kmečki otrok, aa korjaa()o: Afiiirnj Namor. 7J I., liboinifUr ia ataroa^o; Kolav^ir. Ana, O.1! t., kmnlira, aa pr«Ba vodent-co. Kram: Konic«lcr, 30 I., lcvl;ar. /a auiico; 13. Biiioaia Prrarl, 41., pomaratv. ura ia otrftk, aa v»«l. t (lavi; A|ia Čuk, «3 I., delavica u Itibo pri arcu, Karol Viainlni, 141., kma<:ki nln, ia plu^iiir.o. 14. Krmar IKluna, fl) I, oakrbmftki am, va pla^air.o; IX. Marija Itoiiiagiiiua. &H I., tkalca Inna, aa en rt m lom . Vincnor Dnrolak, 7 (I., kinr/.ki olrok, sa kol-Jaatjo. III Jolrf Nrinio, 4ft I, k mrl. ia vnal. pbi^ ; 17. Terenja llina-
42 I., iiiagiatratn komisarji aopniga, ia vo4<M.ir.o.
Ilormil kuril 18. t. m. Metali. 68:20; narodno po-Hojilo f).'5 :(>(); London M(>:80; ndžjo srebra llo:oO cekini 6:51'/«•
Lotvrijilke at<-vllk«-. V Gradcu 18. t m. 49. 43, .r»l, SO, 15.
Oglagnfk.
Kastllimkl obllž (flnatt r);
iziiaiel ga V. Token, dober za rane, uUxn (ture) in ozebline.
Ta flašter ima med vsemi enakimi nar veči zdravilno moč in je vredcu, da se Atcjo za prvega med domačimi zdravili nobena hiša bi ne smela biti brez njega. — Poskušnje, ki so se delale s tim obližem po bolnišnicah, so pokazale, da sc dajo ž njim v kratkem času za dobro iu brez škodljivih nasledkov ozdraviti ne le vsakoršno rano, temoč tudi občasna nlesa (kronični turi), če jib kdo že tudi 10 do 16 let ima.— Itavno tako sc je izkazala posebna moč tega obliža tudi pri nar hujših ozeblinah. Turi, kakoršni koli, smo-lika (žlezni otčk) in tako imenovani črv ne potrebujejo, Če sp ta flašter rabi, kot malo dni, da dozorč in da človek ozdravi. — Glavna zaloga za naAo kraje je v gosp. Liulovik Kurnerjevi lekarnici (apoteki) v Gorici na Travniku. — Ku veči kon velja f/t sntriov, en manj-ii 26 aoldov. — V Cervinjanu se dobiva pri g. iMvittmi u.