Stran 435.
Kmetijstvo.
Združena kmetija.
O navedeni organizaciji ničesar ne pišejo, kakor bi se že pred 30 leti po nemških fevdalcih ne bilo pisalo. In na slov. Štajerju še tega ne vedo; „Slov. Gospodar" je še pred kratkim v nebesa povzdigoval te kranjske genije, ki so baje prvi izumili to moderno organizacijo kmetije, če bi kdaj pogledali v vladne navedene predloge in motivacije istih, bi našli, da je cela literatura nastala že prej o tem vprašanju in že tedaj, ko se je oče našega krščanskega socijalizma še pilil starih jezikov in vedel o krščanskem socializmu toliko, kakor o tem, kdaj bo umrl. Eksperimentirati z našim, do zadnje parcele zadolženim, analfabetnim slov. kmetom, ga pehniti v še hujšo revo, če se eksperiment izjalovi, — in ponesrečiti mora, ker organično iz našega gospodarstva zadružna kmetija še ne poganja kali, — se pravi biti brez vesti. Kaj so nam še dale Slovencem razne avstrijske vlade dobrega? — Zatrle so še vse, kar bi ta toliko nadarjeni narod spravilo gospodarsko in kulturelno naprej. Tem vladam zaupati! Kateri vestni domoljub bo to storil?
Meni, ki to pišem, ni pri tem vprašanju v prvi vrsti na tem, kaj se zgodi z našim gospodarsko in kulturelno še malo razvitim meščanom, če naši falkenhavni z vladnim aparatom kmeta odtrgajo iz gospodarske zveze z njegovim meščanom; meni je na tem, da si držimo kmeta, če je ta čvrst, s časom že tudi meščana vzdrži. Ali poznam življenje in gospodarjenje kmetije na slov. Štajerskem in na Kranjskem in tudi poznam razvito nemško in francosko vsaj po dobrih strokovnih knjigah. In pri prispodabljanju me obhaja groza, če mislim, da naj ta naš revež zadružno gospodari tako, kakor ga ti avstrijski odsluženi ritmojstri obligatorično siliti hočejo. Da bi se snovale kmetske kooperacije, kakor pred 70 leti ona slavna v Eahaline na Angležkem, se pokupila naša umirajoča veleposestva, se ustvarile večje kmetije, se kmetu dobre šole odprle in tako omikanejšega ter gmotno čvrstejšega napravile, o da, pozdravljeni bodite prav srčno! Tako pa ga vrtoglavo vreči v gospodarenje, ki ga
le fabrični, dobro omikani delavci ter kmeti okoli velikih
•t.
Stran 436.
tovarn z velikimi  žrtvami kolikor  toliko dosegajo, to se mi zdi naravnost abotno.
Naš boljši kmet pojde spat in le neumni revež, ki si ne upa čez veliko lužo v Ameriko, bo ostal in bo zadružen delavec obnovljene fevdalitete. Že so se različni tujci utaborili na Dolenjskem in na Štajerskem. Toda še več jih bo prišlo, za to skrbijo z vso vnemo naši — voditelji. Tudi imamo že dosti nepotrebnih zavodov in dobili jih bomo še več. Bo lepa zadruga to!
Sicer ne bo dolgo trpela. Ali še 20—30 let tega stagniranja našega gospodarstva sploh in omike naše mase in nobena „žavba" življenju naroda ne pomaga več. Kar nič nimamo časa zgubiti! Tujina se nakupuje v naših obmejnih krajih; zdaj bi ves naš svet vzel tuji fevdalni denar v zakup, če avstrijski falkenhayni zmagajo! — Ta bo že skrbel, da ostane to prebrisano Slovence pri tleh. Gospodarsko pri tleh držati male narode, ki se sami ne morejo upreti, in spravilo se jih je hitro iz sveta.
Tako je fevdaliteta v vseh usodepolnih dcgodljajih našega življenja oni čini tel j, ki se obrne na stran uni-čiteljev našega naroda. Dolgo je spal, ne malo ni storil v povzdigo narodove kulture v pomenu napredka. — (Vodnik, Gregorčič, Aškerc niso šteti v njegovo raso.) Zdaj, ko se naš meščan giblje, zdaj ko se kmet uči produktivnejšega kmetovanja, kar ga je še trdnejšega, zdaj se ga hoče iztrgati iz zdravega kapitalističnega egoizma ter ga vpreči v voz, v katerem se mora sebičnež in sa-moglavec skujati. Ta človek, ki si pedi svoje zemlje ne pusti vzeti, ta človek, ki še skoraj vse povžije in po-vžiti mora, kar pridela, ker še nima velikih mest, fa-bričnih trgov, pa naj postane zadružen konsument šta-cunjskega blaga! Ta naj proizvajalne zadruge snuje, ko le svoje polje vidi in za to skrbi, da spravi hitro svoje pridelke pod streho, ne meneč se za soseda, nakar mu voda vse odnese! — Ali ta človek se giblje, se hoče na podlagi proste lastnine ukrepiti in meščan tudi. Tu se zdaj naš fevdalizem giblje, tu pride s svojimi, pri raznih nemških falkenhaynih izposojenimi „osrečevalnimitt sredstvi za kmeta, tu hoče zagvozdo pognati v gospodarski in duševni razvoj tega malega naroda in ga pripogniti vsaj po kmetu pod svojo trdo roko. 0Naš si bil, naš ostaneš8 se glasi parola naših fevdalcev. — Pisati, brati ne umeš; bomo mi pisali in računili, kakor smo ti pisali in računali v časih srednjega veka in prodajali tudi; ti pa slovenski kmet boš delal.                                          K. S.