TATENBAH ZGODOVINSKA POVESt. Dr. O. Ilaunig: Bil je mož naravnost orjaške postave, na ramenih mu je sedela močna, okrogla glava, od katere so padali dolgi črni lasje na ramenaj katera je pokrival črn, z zlatimi nitmi obrobljen in pretkan žametast plašč. Dvoje črnotemnih oči je gledalo izpod močnih obrvi; kazale so odločnost, živahnost, neustrašenost, a zopet neko milino, ki je lastna onemu, ki ima tudi eut za nežno čustvovanje. Gospa zraven njega je bila istotako ponostiega stasa, enakomernega, polnega obraza. Temni črni lasje so se ji vsipavali v dveti močnih kitah črez tilnik, oči so gledale živo, zapovedujoče, imele so poseben blesk, da so vsakcga nohote očarale. Nežno-bela polt je kazala na pravo Slovanko. Ko se je nalahno nasmebljala sta se pokazali dve vrsti bclih zob, svctlih kakor slonova kost. Temna, žameta«ta obleka z s~lat mi zapon- kami se je oklepala njenega krasnega telesa, okoli katerega se je ovijal širok modrožametast pas, okrašen z dragocenimi kamni, ki so odsevali iz nakita opletenega med Iase. »Kaj pomeni ta zastoj,« se oglasi mlad mož, ki je ravnokar izstopil iz drugega voza. Bil je lepe, krepke postave, Crnib las, Ijubkega, naravnost nežnega obraza. »Nič posebnega, moj ljubi brat Franjo, dala sem konjušniku Rudolfiju nekatera povelja zaradi vožnje. Oh, hvala Bogu, da se bližamo Gradcu, že nas pozdravlja Schlossberg.« »Da, prav iinaš,« meni mladi gospod, »kmalu se otresemo prahu, potern pa bo zopet veselo, ko pridemo med družbo.« »Ah, kaj ta družba,« meni gospa nekoliko vznevoljena, »to so sarni licemerci, ki nas gledajo po strani, razni dvorjani iz Dunaja, sami Nemci, ki nas ne vidijo radi.« »A kadar nas rabijo, nas pa kličejo na pomoč,« ogiasi se gospod zravcn gospe, »kadar Turki ropajo z orožjem, so kar malodušni ti tnehkužncži, potem pa smo mi Zrinjski dobri, cla krijemo njih hrbte.« »Dobro, izvrstno, moj svak Peter,« pritrdi r.ivahno mladi spremljevalec, »če bi ne bilo Zrini- skih in Frankopanov, Nadasdyjev ter drugih plemenitašev, bi dunajski nemški mehkužneži ne mogli plesati tako veselo in brezskrbno ter se vdajati razkošnim veselicam; prepuščajo nam skrb, da čuvamo na meji.« »Ce jim še sedaj pomagamo,« poseže vmes gospa in oči se ji zaiskrijo, »tako bomo stavili tudi pogoje, da bodo vedeli, da smo mi Hrvatje tudi narod, ki zna sam vladati in ne igrati vloge sužnja.« »Premilostljiva gospa grofica,« spregovori Rudolfi, ki je zdajci prijezdil k vozu, »vse je pripravljeno za nadaljevanje vožnje, solnce se že nagiba in tam za Šekelnom se zbirajo temni oblaki.« »Tedaj naprej,« veli nagovorjena, »v Ravberhofu izstopimo, Rudolfi, saj veste, grof Viljem Tatenbah nas je povabil v svojo palačo.« Rezko Rudolfovo povelje sc zdajci zasliši, vsak je zavzel svoj prostor in potovanje se je zopet nadaljevalo. Ko je stalo solnce Sc nclcoliko nad hribom, na katerem se jc svctila maia corkvica sv. Ivana in Pavla, so odprli čnvnji jjtnr-na Ž-^l^zna vrau na južnovzhodni str.-uii mosta Cradr.i ja col s; revod se je naglo uoruika! pii.ti poi>osr>cmu po-lop- ju Ravberhof, kjer je prebival Viljem Leo giof Reinsteinski in Tatenbah, vitez reda Joaniterjev in veliki prijor, tajni svetnik in predsednik vojnega sveta. Kdo so bili ravno došli gostje, je bralec lahkr uganil. — Bili so to Peter Zrinjski iz rodu slavnih Zrinjskih s svojo soprogo Ano Katarino rojeno Frankopan, sestro Frana Frankopana, iz starodavne rodovine Frankopanov, katerih člani so že igfali v zgodovini zadnjega Babenberžana, Friderika Prepirljivega ter Hohenstaufa Konradina posebno vlogo. Rudolfi je bil je že dolgoletni konjušnik grofice Zrinjske. Bil je po rodu Italijan, ki je imel tudi vse lastnosti tega naroda. Dičila pa ga je lastnost, da je bil svoji gospodinji zvesto vdan in je tudi natančno izvrševal njena povelja. Ravno radi svoje živabnosti, pogumnosti ter zvitostl sc je prikupil grofici v toliki meri, da je bil nekak zaupnik njenih tajnih zadev. Z velikim veseljom so bili sprejeti došli gosije po gostiteljn grofu Viljcmu Loopoldu Tatonbahu, s kater-inri se }<> spozr.al grof Zrinjski na Dunaju « b piiiil.i jiosvetovanj zaradi bojnih načitov zoDer Tinka. Že priletni. a vedno ponosni. sicer pa dobrosrčni grof Tatenbah se je vsled svo.iega, nad vse vljudnega objiašanja takoj prikupil grofici Zrinjski in njenemn bratu, ki tudi nii?ta varčevala z laskavimi besedami hvale o tako ljubem sprejemu sredi nemškega plemenitaštva. — Priprave za slovesni dan so bile v poinem teku. Vs~ak lastnik hiše se je potrudil, da je olepšal svoj dom; posebno v bližini grada, v kalerem se je nastanil cesar, je bilo živahno življenje in vrvenje. Re§iti pa je bilo še posebno kočljivo vprašanje, na kateri način naj se izvrši pokionitev. Peti dan po slavnastnem vhodu so se zbrali cesarjevi komisarji, med katerimi je bil tudi Viljeni Leopold grof Tatenbah, v dvorani deželne hiše, kamor so jih privedli odposlanci deželnih stanov, med njimi tudi grof Ivan Erazem Tatenbah/ Zbrani so bili vsi člani deželnih stanov. Bil Je kaj lep prizor, ko so se zbrali vsi plemenitasi cele dežele v različnih dragocenih nošnjah, da se posvetujcjo o cesarskem pismu, ki ga ie izro^il dvorni kancler deželnemu maršalu grofu Saura, katerega je nato prečital tajnik deželnik stanov. Po daljšem govoru grofa Sanra. ki je opisal običaje, po katerih se je izvršila poklonitev različnim vladarjem v Gradcu, so se cesarski komi- satji odstranili. nakar se je začelo razpravljanje o vsebini resai'jevega pisma, Tozadevno so se mtienja podelila in tako so se tudi člani deželnih stanov razccpili v dve stranki. Rn de! je bil za to, da se spre.jme cesarjeva ponudba zaradi poklonitvo. drngi je zastopal rnnonje, da se ima postopati po starih običajih. Nastalo je vrvenje nied zbcanimi, besedičenje sem in tja, da drusr drugesja niso razumeli. Ker ni bilo inogoče razpravliati, pozove deželni glavar navzoče, da zavzamejo svoia mesta, ter da besedo baronu Krnestu Purgstallu. V izbranili besedab ie za^loijal govornik stališče, da se ima izpolniti cpsar.ieva volja in da stanovi pokažejo s toin naM>olje svojo vdanost in zvestobo novemu vladacju. Ko je govornik koiif-al. mu j.e sledilo ploskanje od -¦rani njegovih somišijenikov. Zdajci ?e dvienfi n*i levi stiani Fran Fiankopan. Bil je še lo 19 lot stnr. sin s;eiir-i-ala v KarIovmi. a liil je ka.j žiiahon. Pnnašaiof sp s starim plemstvom, je bil ponosen,.ob enpm hicpcneč po vlndanju. S svojo sostro giofico ZrinLsko je imol popolnoma iste lastnosti. Ofi vsph so se obrnile na mladcca Dlemcni- (aša, ki je začel govoriti. Kckateri nasprotniki so mrmrali, češ, kaj bo ta govoril, Ui je še tako mlad, kaj on ve. A kmahi so morali utihniti, ko je grof Frankopan s prijetno zvenečim glasoin vedno bolj živahno zastopal stališče, da se varujejo stare pravice. »Tudi jaz sem član štajersldh deželnih stanov, zato imam pravico govoriti, če tudi vidiin, da nckatcri majejo z glavo, kakor bi hoteli reči: kaj nam bo ta.povedal. Toda kakor sem mlad, tako tudi vem, da imajo deželni stanovi tudi svoje pravice in ne samo dolžnosti. Od nekdaj je bilo tako, da je moral vladar razpisovati deželni zbor, ki potem zahteva poklonitev. Če prevzamemo dolžnosti, nam pristoja tudi, zahtevati naše pravice. Zakaj bi se naenkrat vpeljale novotarijc; s<aro je našc plemstvo, stare so tudi naše zahteve, ki so jih dosedaj priznali vsi vladarji. »Dobro, dobro, Frankopan,« se sli^ijo glasovi v njcgovi bližini. »In kako hoče cesar priseči,« nadaljuje Fr&nkopan in se vedno bolj razvnema, »spoiočilo so je, da hoče storiti prisego pred odposlanei rleželnih stanov. To je zopet nekaj novega. On je naš vladar. zato pa imamo tudi pravico, da položi očitno pred nami prisego, vsi hočemo to slišali, kakor tudi mi javno prisegamo.« »Izvrstno, le dalje,« slišijo se zopet medklici. »In kaj nam pomaga poklonitev,« uadaljuje grof Frankopan, »ako cesar ne ugodi vsem težnjam in pritožbam, gospodje, taka poklonitev je naravnost otročja igra, — na to mi ne pristanemo.« »Čisto prav ima, mi mu pritrjujemo,« zaklirešiti tudi vse pritožbe.« čejo posamezni na govornikovi strani, med tcrn, ko nastaja na nasprotni strani nemir. »Naše zahteve so utemeljene,« pravi Frankopan, »mi hočemo imeti pismeno potrjene naše pravice in svoboščino, kar se mora zabeležiti v posebni knjigi in zajamčiti s cesarjevim pečatom, in sicer v treh mescih, v kateri dobi se imajo Po teh besedah je nastal občen hrup, ki &e je še le polegel, ko se je dvignil baron Purgstall ter zagovarjal svoje stališče. Ob koncu je še pripomnil: »Če bi obveljalo stališče grofa Frankopana, bi moral cesar še pred vhodom v mesto pred zaklenjenimi Žoleznimi vrati, kakor je bilo ob čas«j ccsarja Rudolfa, položiti priaego in potrditi tm oravice in svoboščin«.«