PoStni urad Celovec 2 — Verlagspostamf Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. »Svoboda je žlahten sad borbe in trpljenja" Srečanje slovenskih izseljencev ob 20-letnici povratka iz taborišč Zadnjo nedeljo se je v Bilčovsu zbralo lepo število slovenskih izseljencev — članov izseljeniških družin ter njihovih prijateljev in znancev — na občnem zboru Zveze slovenskih izseljencev in družabnem srečanju, ki je veljalo 20-letnici povratka iz taborišč, Na občnem zboru, ki je bil v dvorani Miklavževe gostilne, so se izseljenci spomnili svojih umrlih sotrpinov, izvolili nov odbor svoje zveze ter mu začrtali naloge za bodočo delovno dobo, v diskusiji pa naglasili zlasti potrebo po ohranitvi izseljeniške zavesti, katero je treba v prvi vrsti vsaditi v srca mladine. Za kulturni okvir je skrbel mešani pevski zbor SPD „Bilka" pod vodstvom pevovodje Kapusa, mlada Katica Krušic (ki izhaja iz družine, katere člani so bili v dobi nacizma izseljeni, v koncentracijskem taborišču in v partizanih) pa je z globokim občutkom recitirala pesem "V pregnanstvu", katero je Janko Ogris zložil v izseljeniškem taborišču. Udeležencem bilčovskega srečanja je govoril tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter, ki je uvodoma ugotovil, da so se izseljenci prvič zbrali na slavnosti, na kateri se v prvi vrsti ne spominjajo trpljenja, marveč tistega trenutka, ko so spet lahko svobodni stopili na domača tla. „Težko smo čakali v dolgih letih pregnanstva in končno je prišel trenutek, ko smo se vrnili z dolge poti nazaj v domovino. Tisti dnevi so bili najlepši trenutki našega življenja; takrat je bilo pozabljeno vse gorje, poznali smo samo eno — spet smo doma, spet bo zaživelo po naših vaseh novo mlado življenje." V svojem govoru je nato poudaril, da kljub temu nikakor ne smemo pozabiti, zakaj smo bili izseljeni. „Ker smo bili Slovenci, smo morali skozi trpljene, iz katerega je končno vzcvela svoboda. V času gospodarskega blagostanja pa vse prehitro pozabljamo, da so bili včasih težji časi. Naše ljudstvo se je moralo skozi stoletja boriti na s krvjo prepojeni zemlji, da si jo je ohranilo, da si je ohranilo slovensko pesem in našo govorico. Tega se moramo zavedati tudi danes, zavedati se moramo zgodovinske resnice, da je svoboda žlahten sad borbe in trpljenja. Posredujmo to resnico kot dragoceno doto našim otrokom, ker le tako bo ta zemlja tudi v bodoče ostala raj našega ljudstva." Mladina mora poznati in znati ceniti žrtve, je dalje naglasil — ki so jih doprinašali njeni starši in ni pravilno mnenje, ki smo ga slišali na nedavni prireditvi mladine, da naj mrtveci počivajo v miru. .Vedeti moramo, da je novo življenje nastalo v trpljenju in borbi. Ta zavest mora biti živa v nas, če hočemo ohraniti domove tudi bodočim generacijam, če hočemo, da Se bo tudi še naprej razlegala slovenska pesem po naših vaseh. Da danes spet lahko slovensko govorimo In prepevamo, da imamo slovensko gimnazijo, potem moramo vedeti, da nam vse to ni bilo podarjeno, marveč smo sl morali šele priboriti, kakor je tudi člen 7 državne pogodbe sad naše borbe in našega trpljenja. Vedeti pa tudi moramo, da člen 7 še ni uresničen, zato bo potreben še nadaljnji boj, zlasti za pravico do svobodne uporabe našega jezika v javnem življenju." Predsednik ZSO je opozoril tudi na nevarnost oživljanja neonaciz- ma, ko avstrijsko mladino spet vzgajajo učitelji, katerih miselnost korenini v nacistični preteklosti. Dejal je, da bo tudi proti tem goljufivim prerokom potreben odločen nedavno izjavo predstavnika deželne vlade, češ usoda vsake manjšine je, da se prej ali slej spoji z večino in je zato večinski narod lahko konciljanten do manjšine, ter poudaril: .Manjšini, ki je bila teptana skozi desetletja, ni dovolj toleranca, treba ji je pomagati, da se ohrani. Toda motijo se, če mislijo, da smo koroški Slovenci obsojeni na smrt. Svojo življenjsko silo smo dokazali v najhujšem času in tudi dvajset let po vrnitvi iz taborišč nočemo umreti. Borili se bomo naprej, hočemo pa samo to, kar nam gre — naše življenjske pravice!" — Občnemu zboru je sledilo družabno srečanje, ki ga je s svojimi poskočnimi melodijami olepšala petčlanska godba iz Tržiča. Izseljenci in njihovi prijatelji pa so v boj, ker le tako bomo vredni sa- sproščenem razgovoru obujali spo- dov svobode. Omenil je nedavni govor zveznega kanclerja v Celovcu, ko se je le-ta zahvalil koroškim Slovencem, da so pomagali leta 1920 braniti domovino, pri tem pa se jim pozabil zahvaliti, da so s svojim trpljenjem in svojim bojem v nacistični dobi doprinesli velik delež za osvoboditev nove avstrijske domovine. Ob koncu je zavrnil mine na leta pregnanstva in posebno na nepozabne trenutke, ko so se pred dvajsetimi leti spet svobodni vrnili na svoje domove. Mnogi med njimi se po vrnitvi iz taborišča sploh niso več videli in tako je bilo nedeljsko srečanje lepa priložnost za obnavljanje starih vezi, skovanih v letih skupnega trpljenja. Parlament in vlada na počitnicah Mnogo važnih vprašanj je ostalo nerešenih Avstrijski parlament je prejšnji teden zaključili svoje spomladansko zasedanje, ta teden pa je imel zadnjo sejo pred poletnimi počitnicami tudi ministrski svet. V avstrijski notranji politiki je napočil čas dopustov, tako da se bo delo v parlamentu in v vladi praktično nadaljevalo šele jeseni. Seveda s tem ni rečeno, da bo skozi dva meseca vladalo popolno zatišje. Posebno letos izgleda, da bosta morali vladni stranki tudi čas počitnic izkoristiti za delo v raznih odborih in pododborih, kajti parla- za »vroča železa«, kajti v vsakem posameznem izmed teh je nakopičenega toliko političnega eksploziva, ida že najmanjša zaostritev lahko sproži resno nevarnost. Vsemu temu pa se je pridružilo še napeto stanje v državnem proračunu in je finančni minister s svojim krčenjem 'posameznih postavk le še povečal že prej dovolj 'veliko napetost. Vendar je resnici na ljubo treba ugotoviti, da so tudi v minuli dobi bili doseženi važni uspehi. Predvsem velja to .za uresničitev tako imenovane pokojninske dinamike ter uvedbo dopust« v trenutku, ko bi bilo treba reševati celo vrsto važnih problemov. Med temi so tudi vprašanja, za katerih reševanje si je vlada sama postavila določene trermine, vendar se jih mi držala, ker se je — kakor je splošno znano — vladna koalicija znašla v precej resni krizi. Morda bo sedanje »premirje« ustvarilo bolj ugodno ozračje, kar hi bilo vsekakor potrebno, da bi se jeseni delo spet lahko nadaljevalo v 'duhu konstruktivnega sodelovanja. Sicer je treba priznati, da sta imeli vladni stranki v pravkar zaključeni .delovni dobi .razmeroma malo Čaisa za 'Stvarno reševanje odprtih vprašanj. Na sporedu so bile proslave 20-članske osvoboditve in 10-let-nice podpisa državne pogodbe; nepričakovano prekinitev je povzročila smrt zveznega prezidenta dr. Scharfa in bivšega kanclerja ter zunanjega ministra ing. Figla; končno so bile na dnevnem redu tudi še volitve novega zveznega prezidenta, ki po stari tradiciji političnega ozračja niso izboljšale, marveč nasprotno le še bolj zaostrile odnose v koaliciji. To se je videlo pri obravnavanju najvažnejših problemov, kot so sta-novnajsko vprašanje, reforma radia in televizije, reorganizacija podržavljenih ipodjetij in reforma volilnega zakona. Torej sama vprašanja, ki veljajo v avstrijski notranji politiki "N Zvezni prezident Franz Jonas na prvem uradnem obisku na Koroškem Prejšnji teden je novi zvezni prezident Franz Jonas bival na dvodnevnem obisku na Koroškem. Ob tej priložnosti si je ogledal Deželno galerijo v Celovcu, izkopanine na Magdalenski gori ter železarno KESTAG v Borovljah, za zaključek pa je izročil v promet novo turistično cesto iz Beljaka na Dobrač. Uradni pozdrav državnemu poglavarju so predstavniki Koroške izrekli v Deželnem dvorcu, kjer je deželni glavar Sima med drugim poudaril, da je Koroška ponosna na svoje posebnosti, med katere spada tudi manjšina, katere samostojnost in lastno življenje hoče dežela čuvati in ohraniti. Zagotovil je, da bo koroško V. Med tvojim obitkom no Koroikem se je zvezni prezident Jonas razgovarjal tudi z jugoslovanskim generalnim konzulom v Celovcu Pirkovičem. V prisrčnem pogovoru so se odraiali dobrososedski in prijateljski odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo. prebivalstvo, zvesto svoji tradiciji, zastavilo vse sile za mir in napredek, za utrditev domovine, za obstoj svojega ljudstva in za dobrobit republike Avstrije. Zvezni prezident Jonas pa je naglasil, da je Koroška veliko prispevala za enotnost Avstrije in za utrditev njenega ugleda v svetu. »Koroška je obmejna dežela, ki je pretrpela težke čase, toda danes se vsi Korošci, naj bo njihov materin jezik nemški ali slovenski, pošteno trudijo, da bi živeli v medsebojnem miru; s tem dajejo našemu nemirnemu svetu dober zgled. . Če gledamo EGS kot celoto, je zanimivo, da je v vseh investicijah padel delež zasebnih investicij, povečala pa se je udeležba javnih podjetij in tistega dela, ki je namenjen graditvi stanovanj. Vendar pa imajo zasebne investicije še vedno dominanten značaj. Bruto-investicije so v državah EGS znašale 63 milijard dolarjev. Od tega je odpadlo 10 milijard na javne, 53 milijard pa na zasebne investicije. Približno 25 milijard zasebnih investicij je bilo financiranih iz sredstev amortizacije, približno 7 do 8 milijard z emisijo vrednostnih papirjev, 10 do 11 milijard pa z najemanjem dolgoročnih in srednjeročnih kreditov. Ostanek, približno 10 milijard, odpade na samofinanciranje in na kratkoročne kredite. Od leta 1961 do leta 1963 so bile države EGS uvoznice kapitala. Takšen je položaj, Na zasedanju ekonomsko-socialnega sveta OZN v Ženevi so delegati držav v razvoju opozorili na diskriminacije, ki jih izvajajo zahodne države nasproti mladim deželam, katerim preprečujejo dostop na njihova tržišča. Povedali so, da se je trgovina razvitih držav lani povečala za 13 odstotkov, medtem ko je trgovina držav v razvoju narasla le za 7 odstotkov; prav tako se je zmanjša! delež afriških, azijskih in latinskoameriških držav v celotni svetovni trgovini. Delegati Gane, Indije, Mehike in Združene arabske republike so izjavili, da kljub največjemu trudu njihove države ne morejo s svojim izvozom priti do potrebnih valut za nabavo industrijske opreme in končnih izdelkov. Predstavniki držav v razvoju so posebno ostro kritizirali zahodne industrijske države, od katerih zahtevajo, da morajo spremeniti svojo politiko v odnosih z nerazvitimi deželami. Delegat Gane je v tej zvezi dejal, da morajo zahodne države sprejeti sklepe lansko letne ženevske konference o trgovini in razvoju ter opustiti prakso, da vežejo svojo gospodarsko pomoč na politične pogoje. V tem ga je podprl tudi zastopnik Tanzanije, ki je govoril o tem, da jim vsiljujejo gospodarski jarem pod krinko gospodarske pomoči. V zvezi s sedanjim položajem držav v razvoju je zanimivp tudi stališče Mehike v okviru Organizacije ameriških držav, kjer je predlagala ustanovitev posebnega med-ameriškega sklada za pomoč v prehrani. kot kaže, ostal v letu 1964. Njihove monetarne rezerve so se zvišale za 1,5 milijarde dolarjev, medtem ko kaže bilanca tekočih operacij presežek le nekaj 100 milijonov dolarjev, kar nedvoumno opozarja na dotok kapitala v preteklem letu. Hkrati je izvoz kapitala v obliki neposrednih in posrednih investicij zelo po-meiriben. Poleg rednih operacij je evropska invesri-ska banka opravila lani tudi prve redne operacije svoje specialne sekcije, ki je bila ustanovljena leta 1963. Naloga te sekcije je v tem, da omogoči, če to zahteva položaj, banki intervencijo z odobravanjem kreditov pridruženi članici EGS ob izjemno ugodnih pogojih. Med poslovnim letom je banka v okviru rednih operacij odobrila šestnajst posojil v skupnem znesku 101,4 milijona dolarjev. 12 od 16 posojil v skupni vrednosti 74,5 milijona je bilo odobrenih Italiji, posojilo v višini 13,1 milijona dolarjev je bilo odobreno za financiranje nekega projekta v Franciji, 3 posojila v višini 13,8 milijona dolarjev pa za financiranje projektov v Grčiji. V okviru 'Specialnih operacij sta bili odobreni tudi posojili Turčiji v višini 5,4 miljona dolarjev. Banka je v letu 1964 odobrla vsega 18 posojil v vrednosti 106,8 milijona dolarjev nasproti 104,6 milijona, ki jih je odobrila leta 1963. Od leta 1958, ko je bila ustanovljena, do konca leta 1964 je banka odobrila skupno 85 posojil v vrednosti 465,1 milijona dolarjev, medtem ko skupna vrednost projektov, ki jih je S temi krediti delno financirala, znaša približno 2 milijardi dolarjev. Ko govori o Grčiji in Turčiji, ki sta se pridružili EGS, poročilo ugotavlja, da je v Grčiji brufo-porast družbenega proizvoda znašal lani 8 °/o, porast industrijske proizvodnje 10 °/o, uvoza pa 15 °/o, medtem ko je izvoz stagniral. V Turčiji se je bruto-družbeni proizvod povečal za 7 °/o. Mehika se namreč zavzema za izpopolnitev mehanizma OAD zlasti na socialnem in gospodarskem področju in prihaja s tem v nasprotje z Ameriko, katera želi okrepitev samo v vojaškem sodelovanju. Problem prehrane je zelo pereč skoraj v vseh latinskoameriških državah. Narodi Latinske Amerike potrebujejo „hrano, ne pa orožje", se glasi geslo Mehike, ki zahteva, da morajo v Organizaciji ameriških držav razpravljati o resničnih problemih teh držav in ne o zahtevah Washingtona, ki pomenijo vmešavanje v notranje zadeve tujih držav. Napetost na delovnem trgu bo trajala še nekaj let V prihodnjih petih letih bo ponudba delavcev na domačem trgu še naprej nazadovala, ugotavlja Delovna skupnost za vprašanja potenciala delovnih sil in njegovega razvoja, ki je bila ustanovljena pri gospodarskem sosvetu avstrijske vlade. Spričo tega se bo napetost na delovnem trgu v prihodnje še povečala in pričela popuščati šele po letu 1975. Sele v petletju 1975—1980 je računati, da se bo ponudba delovne sile spet stabilizirala. V letih 1961—1965 se je ponudba delovne sile zmanjšala za 4 %. Vzrok za zmanjšanje obsega razpoložljive delovne sile je v glavnem v skrajšanju delovnega časa. Po študijah omenjene skupnosti je računati, da se bo obseg razpoložljive delovne sile v prihodnjih petih letih, to je do leta 1970, zmanjšal za 8,5 %>. Tudi v petletju 1970— 1975 je pričakovati, da se bo še vedno zmanjšal za 2,5 %, nakar bo šele ostal na takratni ravni. Te napovedi se v glavnem opirajo na razvoj gibanja števila prebivalstva v zadnjih letih, ne upoštevajo pa možnosti, ki jih za omiljenje napetosti na delovnem trgu lahko podvzame vlada z ustrezno gospodarsko politiko. Napoved temelji tudi na pričakovanju, da se v teh letih splošna gospodarska konjunktura ne bo poslabšala. »Žagarski dan“ NA AVSTRIJSKEM LESNEM SEJMU V CELOVCU Za letošnji Avstrijski lesni sejem, ki bo skupno s Koroškim sejmom prirejen v Celovcu v času od 5. do 15. avgusta, pripravlja tudi avstrijska žagarska industrija posebne prireditve. Tako bo 6. avgusta na sejmu poseben „Dan žagarjev", za katerega je že doslej prijavilo svojo udeležbo veliko število od skupno 4000 lastnikov žagarskih podjetij iz vseh avstrijskih zveznih dežel; prav tako pa vlada za to prireditev veliko zanimanje tudi v inozemskih strokovnih krogih ter so razne organizacije žagarske industrije iz več držav prijavile skupinske obiske v Celovcu. Poleg tega se bo avstrijska žagarska industrija predstavila na sejmu z modernim žagarskim obratom, s katerim bodo demonstrirana prizadevanja za racionalizacijo v žagarstvu. osiROKemsvecu BONN. — Zahodnonemški FDP-jevski poslanec Imle se je zavzel za razširitev trgovine z Vzhodno Nemčijo ter za kredite tej državi. Poudaril je, da so zahodne države, ki so poprej to trgovino skoraj docela prepuščale Zahodni Nemčiji, zdaj same okrepile gospodarske stike z Vzhodno Nemčijo. Iz tega poslanec Imle sklepa, da bodo z Vzhodno Nemčijo trgovale pač druge države, če tega ne bo delala Zahodna Nemčija. Končno je v izjavi imenovanega poslanca zanimivo priznanje, da se je že pokazalo, da Zahodna Nemčija ne more zavreti gospodarskega napredka Vzhodne Nemčije. WASHINGTON. — V ameriških krogih se bavijo z načrti, kako bi svojo vojaško intervencijo v Vietnamu spremenili v operacijo Združenih narodov in se tako pred mednarodno javnostjo oprali madeža, da se je Amerika z oboroženo silo vmešala v notranje zadeve tuje države. Po načrtu, ki ga je na zahtevo pred- sednika pripravil senator Morse, naj bi ameriški vojaki v Vietnamu dobili modre čelade OZN, kar bi v bistvu pomenilo, da bi Amerika svojo politiko agresije in intervencije v bodoče nadaljevala pod okriljem Združenih narodov. BUDIMPEŠTA. — V gorah blizu Budimpešte so odprli mednarodno taborišče miru in prijateljstva pionirjev, v katerem preživlja dvotedenski dopust okoli 1500 otrok iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češkoslovaške, Finske, Francije, Italije, Mongolije, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze. Velike Britanije in Vzhodne Nemčije. ATENE. — Grčija je trenutno prizorišče velikih manifestacij in nemirov, ki jih je sprožila zaostritev v vladi. Začelo se je s tem, da kralj Konstantin ni hotel ugoditi zahtevi predsednika vlade Papandreua po odstranitvi desničarskih reakcionarnih krogov iz vojske in odstaviti obrambnega ministra Garufaliosa, nakar je predsednik Papandreu podal ostavko. Kralj je za novega predsednika vlade imenoval Novasa, kateri pa ne uživa zaupanja niti v široki javnosti niti v parlamentu. MOSKVA. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je na proslavi 25-letnice vzpostavitve sovjetske oblasti v Letoniji govoril tudi o vietnamskem vprašanju ter izjavil, da more podlago za normalizacijo položaja v Vietnamu predstavljati samo ženevski sporazum Iz leta 1954. O sedanji politiki Amerike v Vietnamu je Kosigin dejal, da ustvorja izredno resen položaj, ki ogroža mir ne le v jugovzhodni Aziji, marveč na vsem svetu. Takšna politika je po njegovem mnenju brez perspektive, ker vietnamsko ljudstvo v boju za svojo neodvisnost ne bo klonilo, ne glede na to, kakšnih barbarskih metod se bodo nasprotniki posluževali. Sovjetska zveza in druge socialistične države pa bodo vietnamskemu ljudstvu nudile vso podporo, potrebno za zavrnitev napada. LONDON. — Diplomatski predstavniki Velike Britanije in Sovjetske zveze so trenutno zaposleni s pripravami za obisk predsednika britanske vlade Wil-sona v Sovjetski zvezi, kamor naj bi odpotoval letos jeseni. HONOLULU. — V starosti 90 let je umrl bivši juž-nokorejski predsednik Singman Ree, kateri je bil leta 1960 strmoglavljen in je našel zatočišče na Havajih. PARIZ. — V odnosih med Ameriko in Francijo je prišlo do nove zaostritve, ko so francoska lovska letala prestregla ameriško vojaško letalo, ki je letelo nad prepovedano cono Pierrelatte, kjer izdelujejo uran za francoske atomske bombe. Ameriško vojaško poveljstvo je to sicer zanikalo, vendar se je pozneje izkazalo, da je ameriški pilot napravil 175 posnetkov nad Pierrelatte, nakar je Francija obdolžila Ameriko vohunjenja. BUKAREŠTA. — V Bukarešti je zasedal kongres romunske KP, katerega so se udeležile tudi delegacije komunističnih partij iz 36 držov. Med drugim so udeleženci kongresa pozvali vse države sveta, naj umaknejo svoje vojaške sile iz tujih ozemelj. Pri tem so zlasti opozorili na Ameriko, ki ima skopaj polovico svjih oboroženih sil nameščenih v raznih predelih sveta, kjer podpirajo .boj proti demokraličnim gibanjem”. WASHINGTON. — Zadnji ponedeljek je bil pokopan bivši stalni predstavnik Amerike v Združenih narodih Stevenson, kateri je prejšnji teden nenadoma umrl v Londonu. ŽENEVA. — Socialni odbor ekonomsko-socialnega sveta OZN je na svojem ženevskem zasedanju sprejel resolucijo o kaznovanju vojnih zločincev in ljudi, ki so krivi zločinov zoper človeštvo. Odbor je pozval vse države, naj takoj ukrenejo vse potrebno, da bi izsledili, zaprli in kaznovali vojne zločince in zločince, ki so zagrešili hudodelstva proti človeštvu. Vse države, ki imajo dokumente o povzročiteljih fokinih zločinov, naj med seboj izmenjajo te dokumente in sodelujejo pri preganjanju zločincev. O resoluciji bo razpravljala tudi Generalna skupščina OZN. LONDON. — Poslanska zbornica je odobrila zakon o prepovedi rasnih razlik v javnih lokalih, kot so hoteli, kavarne, restavracije, kino, gledališče, kopalni bazeni in javna prevozna sredstva. Zakon, ki ga mora potrditi še lordska zbornica, predvideva za kršilce globe do 100 funtov, vse tiste, ki podpihujejo rasno mržnjo, pa lahko kaznujejo z zaporom do dveh let. BONN. — V zahodnonemških političnih krogih narašča nezadovoljstvo s sedanjo politiko zunanjega ministra Schrdderja ter se množijo glasovi, ki zahtevajo njegov odstop. Posebno glasna sta bivši kancler Adenauer in njegov dolgoletni minister Strauss, o katerem je znano, da bi se spet rad povzpel na ministrski stolček. Kot drugoga kandidata za morebitnega Schrbderjcvega naslednika pa omenjajo prof. Hall-steina, katerega zlasti Francozi nočejo več videti na položaju predsednika slalne komisije EGS. RABAT. — Maroški krolj je izdal dekret o podr-žavljcnju večine zunanje trgovine. Ustanovljeno je bilo podjetje, ki bo imelo Izključno pravico trgovati z južnim sadjem, povrtnino, obrtniškimi proizvodi ter s konzervami rib, sadja in zelenjave. SOFIJA. — V Bolgariji pripravljajo nov gospodarski sistem, ki naj bi bil uveljavljen z letom 1966. Teze novega sistema planiranja In upravljanja v gospodarstvu bodo predložili v široko razpravo. Aktivnost evropske investicijske banke Izbrana dela Josefa Friedricha Perkoniga bodo začela izhajati že v letošnji sezoni „Ujeti krik" Miška Mačka Kot prva knjiga Mladje je s pomočjo Janežičevega sklada”, ki ga je lani ustanovila celovika Mohorjeva družba, izžla pesnižka zbirka .Ujeti krik”, katere avtor je Mliko Maček, ilustracije pa je prispeval Valentin Oman. Kaj nam pomeni vsak nov literarni pojav med koro-ikimi Slovenci, smo povedali pred nedavnim že v poročilu o zbirki črtic Bora Kostanka. Naj ugotovitve v omenjenem članku veljajo tudi za pesnižka zbirko Mifka Mačka, glede njene vsebine in jezikovne oblike pa po-natiskujemo ugotovitve prof. Janka Messnerja, ki je v letošnjem poročilu slovenske gimnazije med drugim zapisal tudi naslednje stavke: Kakor se je K os tanek zavil v svoj preplet besed, kakor je izumetničen in dela nasilje jeziku in svoji lastni duševnosti, tako človek Mišku Mačku (Karlu Smolleju) verjameš prizadetost in čutiš vsaj njegovo iskrenost. Kar zadeva manjkajoče vejice in druga ločila, ne bi pritrdil komentarju na ovitku: >5 tem se odprejo bravcu nove in doslej nepoznane možnosti interpretacije*, temveč se mi zdijo modna afektacija, s katero avtor umetniško nič ne profitira. Tudi Mačkove pesmi so ekspresionistične konstrukcije, nekatere (Mi smo) nekoliko pošastne, vendar ne vse slabe (Polnočni ples): »V obraz je udarjala pesem najetih rdečih glasov — kitara je z vinom plesala — in bučni akord basa je padel s kozarca na tla —• iz črepinj je privrela najina kri.* Iz take pesmi bravec vsaj zasluti, kam pes taco moli. Ali pesem »Pot*, ki rahlo spominja na W'alta Whit-mana in razodeva vsaj neko razpoloženje (Stimmang): »Noč z globokimi dlanmi — kliče vabi v svoj objem — na polja se naslanja pot — tokovom brazd se voljna vdaja — tako še jaz s popotno palico — brez volje ji sledim — da me zavije v svoje mreže — — in hodil bom — dokler ne bom s spletenimi nogami — z rokami križem prsi — padel in si razbil na belem pragu usta — — in krik bo brez odmeva v meni izzvenel.* Iskrenost izpovedi diha npr. tudi iz »Silvestrovke*: »Lahen dotik — romantika in pesem — polka in jazz — natlačeni kup namiznih misli — s praznim obložena miza — in polne rdeče ustne — in temni prestoli — novoletnih ljudi — — na steni visi človek — z obrnjenim lepim očesom.* Kaj hoče povedati z »obrnjenim lepim očesom*, pač ni jasno — in tu je Mačkova pomanjkljivost: tudi on se ne poglobi povsod v jezik. Oko je kvečjemu lahko ,zavito', a v tem trenutku ne more več biti lepo! Nekakšna kostanekovščina je v pesmih »Pridi* (otroške klopi zadišijo po ožganem mesu?) in »Sen se*. »Kuštrajo lase bele breze* (Živ-klji) spominja na Župančičevega Cicibana, »vroče igre nohtov po čelu* ima nekoliko preveč (str. 12, 22, 33), »Ob razgaljeni grudi neba bova počila* (Oprašeni prsti) je rahlo smešno, ker se ni poglobil v glagola ,spočiti se‘ (ausruhen) in ,počiti' (platzen), kakorkoli mu tudi SP (Slovenski pravopis op. ured.) na tem mestu nima kaj čitati. »Prst zapet v odprta usta* ni razumljivo. »Moji koraki udarjajo v zadnja pisana okna* (Nočna) je nemogoče, udarjajo kvečjemu odmevi. »Pa majhen dečko ne ve korakov ne in ne naprej . . .* (36) ni Pred dvemi leti je koroški deželni zbor soglasno sklenil izdajo obširnega izbora iz literarnega ustvarjana velikega koroškega pisatelja Joseta Friedricha Perkoniga; deželna vlada je v letih 1963 in 1964 tudi že nakazala v ta namen posebna denarna sredstva. Skrb za izdajo Perkonigovih .Izbranih del" je prevzelo Perkonigovo društvo, ki je prejšnji teden na tiskovni konferenci poročalo o dosedanjih pripravah. Celotna izdaja bo obsegala osem knjig, katerih prvi dve bosta predvidoma izšli že letos jeseni, ostale pa v polletnih presledkih, tako da bo celotno delo prišlo na knjižni trg do jeseni 1968. Prva knjiga bo obsežna biografija v kateri je prof dr. Nussbaumer prikazal življenje, delo in oporoko .pisatelja sprave"; knjiga bo obsegala 432 strani ter ji bodo dodane tudi slike, kopije Perkonigovih rokopisov ter obširno stvarno in imensko kazalo. V drugi knjigi se bo pisa- Tedenski spored letošnjih poletnih iger 0 V B R E Ž A H : HLAPEC MATTI 23. 7. — Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV 24. 7. — Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI 28. 7. — Calderon; SODNIK ZALAMEJSKI 29. 7. — Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI 30. 7. — Calderon: SODNIK ZALAMEJSKI 31. 7. _ Brecht; GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI 1. 8. — Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI Začetek predstav ob 20. uri. 0 V LJUBLJANI: 23. 7. — KONCERT kraljevega moškega pevskega zbora iz Eupena, Belgija 25. 7. — TAMBURICA, folklorni ansambel iz Amerike 26. 7. — MOJSTRI RENESANČNE GLASBE, ansam- bel Akademije Mozarteum iz Salzburga Začetek predstav ob 20.30 uri. slovensko. »Sneži — tisoč jih udarja na šipe.. .* (Bela telesa)? Tisoč česa? Zakaj ne napiše: Snežinke — tisoč jih udarja. . .? »Sneg je poljubil na brazde bele kristale* (Mamica je šla) je čisto brez slovnice. »Mimo hodijo pijani vojaki in hrup* (Vek) — hrup ne hodi, torej ga ne bi smel povezati z ,in'. Pesem »Čas* je čisto v redu. Kakorkoli, nekaj več mišk kot K ostanek je Maček res ujel, naj oprosti primero — sam mi jo je položil na jezik s svojim novim imenom. telj predstavil v svojih avtobiografskih spisih; tukaj bo našel prostor tudi njegov znani esej „!m Morgenlicht", kjer je opisal spomine na svoja otroška leta in svoj odnos do slovenskega dela prebivalstva. Naslednje tri knjige bodo vsebovale izbor iz Per-konigovega leposlovja in je predvideno, da bodo razdeljene na kmečke in jadranske povesti. Šesta knjiga bo Perkoniga predstavila kot domovinskega pisatelja ter bo vsebovala njegove izbrane eseje o Koroški, njenih krajih in ljudeh, med drugim tudi njegov esej .Koroški Slovenec". V ostalih dveh knjigah bodo ponatisnjeni njegovi romani .Bergsegen", .Ev und Christopher’ in .Mensch wie du und ich". Dodatno k tem osmim knjigam .Izbranih del’ pa bo v enaki opremi izšel še njegov roman iz plebiscitne dobe .Patrioten". Kakor smo že povedali, je pobudo za izdajo Perkonigovih .Izbranih del' pred leti dal koroški deželni zbor, ki je zagotovil tudi izdatna finančna sredstva. Pri tem ga je vodilo zlasti dejstvo, da Perkonig načela sprave ni izpovedal le v svojih literarnih delih, marveč ga je manifestiral tudi s svojim življenjem. Prof. Nussbaumer je pri izbiri del žEctpc Jelen čič V Trstu je v starosti 63 let umrl znani tržaški slovenski prosvetni delavec Zoro Jelinčič, katerega smrt pomeni za Slovence v Italiji veliko izgubo. Že v mladosti se je posvetil prosvetnemu in narodnoobrambnemu delu med slovensko manjšino v Italiji. V dobi fašizma je bil obsojen na 20 let zapora, vendar se je po devetih letih fašistične ječe pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Po osvoboditvi Trsta je postal Jelinčič poverjenik za prosveto ter se je z vsemi silami vključil v delo za poživitev kultumo-prosvetne dejavnosti slovenske skupnosti v Italiji. To njegovo delo je bilo mnogostransko, z njim si je med tržaškimi in goriškimi Slovenci postavil časten spomenik. stremel za tem, da bi posebno poudaril ravno to plat njegovega ustvarjanja ter ponazoril njegovo razumevanje za manjšinski problem in jezikovno vprašanje na Koroškem. Po zaslugi deželne subvencije bo cena posamezne knjige v prednaročilu znašala samo 85 šilingov, v redni prodaji pa okoli 100 šilingov, kar je komaj dobra polovica knjigofržne cene. XX. folklorni festival v Stražnicah V Stražnicah na Češkoslovaškem je bil pred nedavnim XX. folklorni festival, o katerem nam je eden izmed udeležencev poslal naslednje poročilo: Stražnice, zasanjano podeželsko moravsko mestece sredi razsežnih pšeničnih polj, nasadov sladkorne pese, sadovnjakov in vinogradov, so bile v središču mednarodnega zanimanja ljubiteljev folklorne umetnosti. Razumljivo je, da je zrasel ravno na tem koščku slovanske zemlje — iz majhnih začetkov v obliki mestnega društva — tradicionalni praznik ljudske umetnosti, ki je letos s svojim jubilejem XX. festivalom daleč presegel svoj prvotni pomen in namen. V tem kraju še živi slovita moravska lončarska umetnost in narodna noša je v teh vaseh še danes praznična obleka. Daleč so tu naftni stolpi in dimniki moravske industrije — blizu pa je zdrava, rodovitna zemlja. Tu na obmejnem področju med Češko in Slovaško žive Slovaci, veselo in delavno ljudstvo. Na. letošnji jubilejni festival so se Stražnice pripravile z vso skrbjo. Ulice so bile vse v zelenju, trakovih, slavolokih in zastavah, mestece je prijazno pozdravilo desetine skupin v narodnih nošah iz raznih krajev Evrope ter gostoljubno sprejelo na desettisoče domačih in tujih ljubiteljev narodnih noš, običajev, plesov in pesmi. Jubilejni festival je bil otvorjen v navzočnosti državnega predsednika Antonina No-votnyja, nato je sledil sprevod sodelujočih folklornih skupin skozi mesto v novi stadion, ki so ga pravkar dogradili pod stoletnimi lipami in javori ogromnega grajskega parka. Številne skupine iz raznih krajev Češke, Slovaške in Moravske so se predstavile z revijo »Leto na vasi« ter pokazale bogastvo ljudskih običajev, pesmi, plesov in noš Čehov ter Slovakov. Druga velika prireditev je bila pod naslovom »Pozdravi izza meja«; nastopile so folklorne, skupine iz Finske, Španije, Sardinije, Vzhodne Nemčije (skupina lužiških Srbov iz Budyšina), Jugoslavije, Poljske in Sovjetske zveze. Jugoslavijo sta zastopali skupini iz Opatije in Banja Luke, ki sta s prisotnostjo svojih noš, pesmi in plesov želi posebno priznanje,, zelo ugajali sta skupini iz Sardinije in Poljske, velikega zanimanja pa je bila deležna tudi številčno posebno močna ruska skupina iz Voroneža, čeprav je v njenem obširnem in eksaktno podanem sporedu morda tu in tam bila pogrešana ljudska pristnost. Pohvalo pa zasluži tudi vreme, ki je bilo še dan pred začetkom festivala glavna skrb prirediteljev in sodelujočih skupin. Brez tega »sodelovanja« pač ne bi moglo biti tako uspešnih Stražnic, kot so se predstavile v svojem jubilejnem letu 1965. Nacistični načrti za uničenje koroških Slovencev (2. nadaljevanje) \y Druga priča na procesu proti Maier-Kaibitschu, nekdanji poslevo-deči vodja Nemške naselitvene družbe v Celovcu ing. Jauernig, pa je na procesu povedal, da je imel leta 1941 občutek, da je sicer neposredna pobuda za izselitev 200 koroških družin prišla iz Berlina, da pa so bili izselitveni načrti izdelani v Celovcu. Isto mnenje je na procesu ponovil tudi vladni svetnik Erwin Pabst. O pravilnosti obeh izjav priča zapisnik seje, ki je bila 27. septembra 1941 v Trbižu .in katere so se poleg dveh predstavnikov Berlina udeležili zastopnika Nemške preselitvene družbe dr. Stier in dr. Woss, zastopnik Nemške naselitvene družbe Schmidt, dr. Wanner je zastopal Maier-Kaibitschev preselitveni urad, Maier-Kaibitsch pa je na sestanku Zastopal državnega komisarja za utrditev nemštva. Na sestanku so se dogovorili o izboru kmetij, ki bodo odgovarjale za naselitev Kanalčanov ter o ocenitvi in nakupu razlaščenih posestev. Zedinili so se, da bo za zaplenitev predvidena posestva določil 'gestapo in da se bo od prizadetih Slovencev zahtevala prostovoljna oddaja posestev. V kolikor pa bi se ti branili pristati na zahtevo gestapa, 'bodo izbrana posestva zaplenjena in Predana optantom s pomočjo Nemške preselitvene družbe, naloga gestapa pa bo spraviti prizadete Slovence v taborišča.12 ejansko pa je začel »postopek« »pridobivanje« slovenskih poseže pred tem sestankom. Tako je Krelsbauernschaft za okraj Celovec obvestila dne 15. septembra Nemško naselitveno družbo v Celovcu, da ne nasprotuje razlastitvi posestva Lovrenca Mačka, češ da je nacionalni Slovenec. Po tem obvestilu je Nemška naselitvena družba 23. septembra pismeno vprašala Mačka, ali je pripravljen predati posestvo, kar pa je ta odklonil; seveda pa je bil 14. 4. 1942 tudi on med izseljenci. Prav tako je ohranjen odgovor velikov-šlkega okrožnega vodje NSDAP z dne 28. septembra o posestvu Karla Petriča pd. Arlaka.13 V skladu s Himmlerjevim naročilom sta celovška policija oziroma gestapo ter Maier-Kaibitschev obmejni urad NSDAP sestavila seznam bodočih izselejncev. Hans Selak, priča na procesu proti Maier-Kaibitschu, po anšlusu Avstrije leta 1938 uslužbenec celovškega gestapa, je na tem procesu povedal, da je decembra 1941 iz seznamov, ki jih je bila gestapu predložila policija, izpisal »obremenjene«, to je narodno zavedne Slovence. Seznam je tedaj ob- 12 Vsebino zapisnika podajamo po Izvlečku, objavljenem v Volksoillc 18. 10. 1947. Trditev, da je natri za Izselitev Slovencev nastal v Celovcu, je na podlagi tega zapisnika potrdil tudi predsednik sod lita, ki je sodilo Maler-Kaibltschu: .Ta sejni zapisnik brez dvoma dokazuje, da je Izilo načrtovanje Izselitve iz Celovca In da je bil pri tem Maier-Kaibitsch vodilno udeleien.' 13 Originale dokumentov hrani arhiv INV. segal 157 družin, toda konec decembra 1941 in v začetku januarja 1942 sta gestapo in Maier-Kaibitschev urad ta seznam še nadalje »dopolnjevala«, tako da je končno zajemal 204 slovenske družine. II. Za dan izselitve žrtev, ki so bile izbrane decembra 1941 in v začetku leta 1942, sta bila določena 14. in 15. april 1942. O samih pripravah za ta zločin javnost ni bila obveščena, vedeli pa so za njo odgovorni funkcionarji nacistične stranke in nekdanji obrambni borci — Abwehr-kampferji, ki jih je bil v drugi polovici februarja 1942 Maier-Kaibitsch sklical po naročilu Berlina na posebno posvetovanje. Dr. Mirt Zwitter je v članku, objavljenem v Slovenskem vestniku leta 1947, ugotovil, da je moral biti krog svetovalcev za to akcijo zelo širok.14 Sam akt izselitve je 14. in 15. aprila izvedel oddelek 171. policijskega bataljona, ki je v ta namen prišel na Koroško. Po izjavah prič so ga menda sestavljali vojaki, ki so slabo govorili nemški; bili pa so iz-vežbani za podobne akcije. Po vaseh so jim bili dalje v pomoč poverjeniki, ki so jim kazali pot do slovenskih »zločincev«. Izseljenci so smeli vzeti s seboj le najpotrebnejše, kasneje pa so dobili pravico do prejema obleke in obutve, ki so jo bili pustili na Koroškem. 14 Slovenski vestnik, 27. 6. 1947. Pri opisu iz-selitve sc na tem mestu omejujemo le na nojvainejfe momente ter opozarjamo na Prva postaja križevega pota slovenskih izseljencev je bilo zbirno taborišče v Zrelcu. Izseljence so zbrali v taborišču v Žrelcu. Kot prvega so prignali iz celovških zaporov Tomaža Wasteja, pd. Rupa iz Grabštanja. Med izseljenci je bil tudi Luka Dovjaik iz Sel, star nad 85 let, najmlajša izseljenka pa je bila komaj rojena. V taborišču so izseljence popisali, enako tudi njihovo premoženjsko stanje; vsak je dobil svojo izkaznico in ploščato »značko« s številko.15 Skupaj so nacisti zbrali v Žrelcu 186 slovenskih družin, od katerih pa jih je bilo na povelje Maier-Kaibitscha v zadnjem trenutku osem črtanih s seznama za deportacijo, ker so bile »po pomoti« določene za izselitev. Skoraj 35-tirn razpuščenim slovenskim kulturnim društvom so nacisti tega dne izselili 20 predsednikov, od 13 članov osirednjega odbora Slovenske prosvetne zveze pa je bilo osem izseljenih ali interniranih.16 (NADALJEVANJE SLEDI) zadevne članke, omenjene v uvodnem de- 15 Gl. Koroika v borbi, Celovec 1951, lu natega članka. str. 20—21. 16 Vo)kswille, «. 4. 194«, it. 4«. Odprta je cesta v planinski svet Dobrača Mikaven je Dobrač — planina ob Žili in Beljaku — za turistični promet. V poletju zadivijo turista krasote z razgledom v širni, pokrajinsko lepi svet naše domovine, v zimskem času pa vabijo idealni smučarski tereni vrh sončne gore. Minulo soboto je bila ob lepi slavnosti ofi-cielno izročena svojemu namenu moderna cesta na Dobrač. Zgraditev te ceste je neprecenljivega pomena za še večji razvoj tujskega prometa na Koroškem, kjer se bodo srečavali in menjavali turisti iz dežele, avstrijskih zveznih dežel in iz drugih držav. Cesto je oficielno izročil svojemu namenu zvezni prezident Jonas, ki ga je množica živahno pozdravljala. Svečanost je bila na prostoru za parkiranje, kjer se je zbralo ogromno ljudi, med temi številne osebnosti gospodarskega in političnega življenja. Razen že imenovanega zveznega prezidenta so bili na svečanosti med drugimi prisotni finančni minister S c h m i t z , deželni glavar Sima, bivši deželni glavar W e d e n i g , namestnik deželnega glavarja T r u p p e in beljaški župan T i m m e r e r. Zvezni prezident je v svojem slavnostnem nagovoru povedal med drugim: Otvoritev nove gorske ceste je pomemben dogodek ne ie za Koroško, temveč za vso Avstrijo. Povezava s prirodnimi lepotami avstrijskih pokrajin je ob današnji otvoritvi posebno viden in lep primer skupnega prizadeva- nja države, koroške dežele in be-Ijaškega mesta. Veliko delo trajne vrednosti je bilo dokončano s sodelovanjem in razumevanjem zastopnikov v državi, deželi in belja-škem mestu ter z delom sposobnih tehnikov in marljivih delavcev. Deželni glavar Sima je v svojem govoru dejal, da so morale Pedagoški seminar za dvojezične učitelje V okviru letošnjih pedagoških tednov v Celovcu je bil — kakor v prejšnjih letih — prirejen tudi poseben seminar za učitelje dvojezičnih šol. Seminar je vodil okrajni šolski nadzornik in vodja manjšinskega šolsikega oddelka Rudolf Vouk, po katerega zaslugi so bili referati, ki so se zvrstili od ponedeljka do četrtka, skrbno sestavljeni ter referenti posrečeno izbrani. Posameznih predavanj se je udeležilo povprečno nad 30 učiteljic in učiteljev iz vseh predelov dvojezičnega ozemlja, ki so prve dni počitnic žrtvovali za svojo strokovno izobrazbo. Udeleženci seminarja za dvojezične učitelje so se s svojimi nemškimi kolegi udeležili tudi skupnih glavnih referatov, ki so bili letos posvečeni socialnim in gospodarskim vprašanjem. Odlični referenti z Dunaja, sekcijski svetnik dr. Adolf Marž, prof. dr. Hans Krasensky in univ. prof. dr. Leopold Rosenmayr, so vsak po svoje doprinesli k usposabljanju učiteljstva za naloge, ki jih jim nalaga novi učni načrt. Seminar za učitelje dvojezičnih šol je obsegal naslednja predavanja: Okrajni šolski nadzornik Rudolf Vouk je v svojem uvodnem referatu Šorš ni več med živimi V četrtek minulega tedna je umrl Gregor V i d o u n i g. Pod tem imenom je bil poznan le v ožjem krogu. Skoraj vsi koroški Slovenci pa smo ga poznali pod imenom Šorš, kajti pokojni je bil po vojni mnogo let šofer pri osrednjih slovenskih organizacijah v Celovcu. V tem poklicu je neštetokrat prevozil vse kraje in vasi od Žile do Podjune. Pokojni je imel sila dober spomin; pot, ki jo je storil enkrat, si je zapomnil za vedno, prav tako pa tudi ljudi in obraze. Imel je nešteto dobrih znancev po naši zemlji, ljudi, ki jih bo njegova smrt močno ganila. Šorš se je rodil v skromnih razmerah. V zgodnji mladosti je že okusil vso trdoto borbe za vsakdanji kruh; poznal je vso krivico v svetu, razliko med otroci s »Klanca• in onimi, ki so bili že rojeni v razkošju. Marljvo in pošteno se je prebijal skozi življenje, vedno pa je ostal odločen borec proti izkoriščanju gospodarsko šibkejših po gospodarsko močnejših. Pred nekaj leti se je osamosvojil ter začel z lastnim taksi-podjetjem. Ker je bil povsod znan, je podjetje tudi uspevalo. Zal pa se mu je zdravje rahljalo, več let je bolehal, podvreči se je moral operacijam in končno mu je smrt pretrgala nit življenja v starosti komaj 55 let. Kakor je bil skromen vse življenje, tako so ga na njegovo lastno željo minulo soboto v najožjem krogu pokopali na celovškem centralnem pokopališču. Zato je tudi ZSO, ki ga bo ohranila v častnem spominu, namesto venca namenila primeren znesek dijaškemu domu Slovenskega Šolskega društva. izčrpno nakazal pedagoško-didaktič-ne aspekte poučevanja po manjšinskem šolskem zakonu .ter razložil natančna navodila glede prijav k dvojezičnemu pouku. Šolski upravitelj Johan Millonig je govoril o ljudski pripovedki v pouku in na konkretnem primeru nakazal vsestransko uporabo pripovedke v šoli. Pri tem je naglasil, da bi bili ravno učitelji .posebno poklicani, da zbirajo in zapisujejo dragceno narodno blago. Učitelj Wa‘lter Lukan je imel predavanje o slovenskem petju na naših šolah ter je nakazal pot do uspešnega petja na raznih stopnjah ljudske šole. Strokovni nadzornik dr. Valentin Inzko je govoril o zvezah med Prešernom in Koroško. Prof. Janko Messner je v svojem zelo zanimivem referatu nakazal bogastvo narečja in pot otroka do pismene slovenščine. Prof. Johan Schnabl je nadaljeval svoje lanskoletno predavanje o slovenskem literarnem ustvarjanju na Koroškem in svoja tokratna izvajanja posvetil dobi od Janežiča do Prežiha, od katerega je ob koncu navezal na Perkoniga. Prof. dr. Pavle Za-blatnik ,pa je v svojem referatu o slovenskih narečjih na Koroškem med drugim ovrgel tudi teorijo o posebnem vindišarskem narodu oziroma jeziku. Udeleženci seminarja so izvajanja referentov spremljali z velikim zanimanjem, zavedajoč se, da jim bo vse to koristilo pri njihovem odgovornem delu na dvojezičnih šolali. Tako je bil tudi ta seminar jasen odgovor tistim, ki mislijo, da koroški Slovenci nimajo več dovolj žvtljenjske sile v sebi in so kot manjšina obsojeni, da se utopijo v morju večinskega naroda. miniti desetletja, preden je bila uresničena želja po izgraditvi danes prometu izročene ceste. Poudaril je, da se je treba hvaležno spominjati pobudnikov in pionirjev tega projekta, med temi posebno bivšega predsednika koroškega deželnega zbora in beljaškega župana Sereinigga ter bivšega zveznega prezidenta dr. S c harfa , ki se je prav posebno zavzemal za gradnjo ceste na Dobrač. Naglasil je, da niso le pokrajinske lepote koroške dežele vse, če si naša domovina v turističnem prometu osvaja prvo mesto med avstrijskimi zveznimi deželami, temveč perdvsem pridnost ter podjetnost naprednega koroškega prebivalstva. Mnogo v preteklosti zamujenega se povsod na Koroškem danes uresničuje, vsepovsod se poraja kaj novega. Cesta na Dobrač je mejnik na poti k novim uspehom za še lepšo Koroško. Nadaljnje nagovore so imeli še finančni minister dr. Schmitz, namestnik deželnega glavarja ing. Truppe in beljaški župan Timmerer. Po govorih sta dve deklici v nošah izročili zveznemu prezidentu škarje, s katerimi je kot simboličen znak otvoritve prerezal rdeče-belo-rdeči trak čez cesto, ki je bila s tem uradno odprta za tujski promet. Cesta na Dobrač je dolga 16,5 kilometra ter ima maksimalno vzpetino le 10 odstotkov. Gradbeni stroški so znašali okoli 70 milijonov šilingov. Poziv za pomoč žrtvam poplav Avstrijska zvezna vlada je naslovila na avstrijsko ljudstvo poziv, da pomaga žrtvam letošnjih poplav. V pozivu je rečeno: Naravna katastrofa največjega obsega je prizadela deset-tisoče naših državljanov. Poplave so preplavile mesta in vasi, prisilile tisoče družin, da so morale zapustiti svoje domove, ter uničile posevke na obširnih površinah kmetijske zemlje Škode, ki jo je vsled tega utrpelo avstrijsko gospodarstvo, tre nutno sploh ni mogoče ugotoviti. Zvezna vlada bo za sodržav Ijane, ki jih je prizadela ta katastrofa, podvzela ustrezne ukre pe. Poziva pa tudi vse državljane, ki so imeli srečo, da so bili obvarovani pred katastrofo, naj po svojih zmožnostih prispevajo za lajšanje vsaj najhujše bede; pri tem se zvezna vlada ne obrača le na posameznike, marveč tudi na ustanove in podjetja, da učinkovito pomagajo popravljati škodo. Prispevke je treba plačati na poštni konto „Postscheck-konto Nr. 9000, Hochwasserhilfe" avstrijske zvezne vlade; položnice se dobijo pri vseh občinskih in poštnih uradih. Zvezna vlada apelira na večkrat dokazano pripravljenost avstrijskega ljudstva, da pomaga. Potrebna je hitra pomoč! Avstrijska zvezna vlada Plih^rlc žena, je doma iz Št. Jurija pri Celju. Po šolski izobrazbi si je osvojila le-iPrejšnji teden sta se poročila Zora P° stopnjo strokovnega in splošnega Golob, kuharica v Breznikovem znanja m je poklicno trenutno pr,-hotelu na Zablatniškem jezeru, in znana kuharica v zgoraj rmenova-Lojze Krištof, poslovodja Krneč- h?telu' Kakor >e 'Podoba, njena ke gospodarske zadruge v Pliberku, kuharska umetnost zadovoljuje de-. ?. , v tt -t • • -i lodajallca m številne razvajene goste, tajnik domače Hranilnice in posojil- ^ y .;vahni tujsk se. mce ter živinorejske zadruge za Li- z(>ni ni časa 2a praJvo p^no slav_ buče m okolico, poleg [e§a Pa so- ^ ^ t0 poZneje po cerkvenih po-deluje tudi pri svinjerejskem krožku ro^ni}1 obredih, menda na nevesti-in pri Slovenskem prosvetnem dru- ne mdomu. Tudi poročno slavje na-stvu »Edinost«. Kakor lahko skle- šega zavednega novoporočenega pa-pamo, je zaposlen v zvrhani meri in ra bomo opazovali in o tem na krat-je razveseljivo, da je le našel čas ko poročali tudi širši javnosti. Za in vstopil v zakonsko življenje. Ne- danes Zori in Lojzu iskreno in srčno vesta, ali bolje povedano njegova čestitamo. Požarna hramba v Borovljah - 80 let Osemdeset let bo preteklo 1. avgusta, odkar so v Borovljah pionirji gasilske misli ustanovili svojo požarno brambo, organizacijo, ki naj služi bližnjemu v službi vsem ljudem brez razlike mišljenja In jezika. V prvih desetletjih je bila gasilska oprema primitivna, brizgalne na ročni pogon, prevozi pa s konji in za moštvo pešačenje. Danes je bramba tehnično dodobra opremljena in sposobna velikih zmogljivosti ne le v boju proti požarom, temveč tudi pri drugih nesrečah in elementarnih škodah. V osemdesetih letih svojega obstoja se je bramba vedno izkazala, da zasluži zaupanje vsega boroveljskega prebivalstva. Tudi konsum pomaga žrtvam poplav V zvezi s poplavami, ki so letos prispevati svoj del ter prijateljem, povzročile veliko škodo na obšir- ki so se znašli v sili, pomagati v nih področjih Avstrije, so tudi av- duhu zadružne solidarnosti, strijske konsumne zadruge uvedle Osrednja zveza avstrijskih kon-akcijo za pomoč žrtvam. V razgla- sumnjh zadrug se je temeljito basu, ki so ga poslale vsem časopi- vija z ogromno škodo, ki so jo pesom, med drugim ugotavljajo: vzroči|e poplave, ter soglasno spre- V interesu vseh Avstrijcev in jele sklep, da za lajšanje najhujše predvsem avstrijskega gospodar- bede zaenkrat stavi na razpolago stva je, da se žrtvam poplav po- 200.000 šilingov. Vsoto bodo pri-maga čim hitreje in z vsemi razpo- spevale avstrijske konsumne za-ložljivimi sredstvi. Tudi avstrijsko druge in nakupna družba avstrij-konsumno zadružno gibanje hoče skih konsumnih društev (G’0’C). Poleg tega so dobila vodstva konsumnih zadrug in zadružnih podjetij poziv, da uvedejo veliko zbiralno akcijo, s katero bi dobili nadaljnja sredstva za popravo škode. Pričakovati je, da bo pri tej akciji sodelovala velika družina zadružnikov — avstrijske konsumne zadruge oskrbujejo okoli 440.000 včlanjenih gospodinjstev — in prijateljev zadružništva. V vseh konsumnih trgovinah Avstrije so do konca julija 1965 na razpolago posebne zbiralne pole, da člani in prijatelji zadružništva lahko prispevajo svoj del za pomoč žrtvam poplav, med katerimi je veliko takih, ki so zgubili vse svoje imetje. KOLE DAR Petek, 16. julij: Dev. Mar. K. Sobota, 17. julij Aleš Nedelja, 18. julij: Miroslav Ponedeljek, 19. julij: Vincencij Torek, 20. julij; Marjeta Sreda, 21. julij: Prakseda Četrtek, 22. julij : Marija Magdalena SPZ NAZNANJA Zato je samoumevno, da so v Borovljah praznovali pomembni jubilej zelo častno in slovesno. Slavnosti so se udeležile delegacije vseh požarnih bramb v okraju, boroveljsko prebivalstvo pa je bilo do malega vse na nogah in s tem pokazalo povezanost s svojo koristno človekoljubno ustanovo. Pa tudi gasilska delegacija iz Tržiča v sosednji državi je prispela v Borovlje, da boroveljskim gasilcem čestita k jubileju in skupno z njimi slavi častni praznik. Tudi ta obisk je bil lep doprinos k medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju, ker namen in cilj teh organi- SPD „Zarja" Železna Kapla Društvena igralska skupina bo gostovala v Selah, kjer bo v nedeljo, dne 25. 7. 1965 ob 15. uri uprizo-zacij je povsod enak — človeko- rila v farni dvorani igro 'iubie- ,* ..Stavi in mladi** Na slavnosti so bile navzoče mnoge osebnosti javnega življe- Ljubitelji slovenske prosvete pri-nja iz občine in okraja. Slavnostni srčno vobljeni. govor je imel župan S org o, ki je na kratko očrtal zgodovino brambe. Nadalje so spregovorili sp[) „ šf Vidu „ poc,juni deželni gasilski komandant Morak, okrajni gasilski komandant Nusser vabi na in okrajni glavar dr. Marko. Vsi so peVSkj kOIICBrt izražali pohvalo desetletja trajajočemu koristnemu delu brambe, ji društvenega pevskega zbora v ne-želeli nadaljnje uspehe in apelirali deljo, dne 25. 7. 1965 ob 20. uri posebno na mladino, da posnema Pri Voglu v Primožu, zglede zaslužnih starih in že mrtvih Na sporedu slovenske in nemške gasilcev. narodne in umetne pesmi. TO IN ONO v od Smobova do Eabota VRATA-MEGVARJE. — Odkar so se začele šolske počitnice, se je turistično gibanje rekordno razvilo. Kolone avtomobilov drvijo čez mejo na sončni jug in obratno tudi iz južnih pokrajin v severne kraje. V soboto na primer je pri Vratah-Megvarjih prevozilo av-strijsko-italijansko mejo nič manj kot 10.000 avtomobilov. Že ob osmih zjutraj so bile kolone motornih vozil pred mejnimi zapornicami in potniki so morali po tri ure čakati na carinsko odpravo, čeprav so bili obmejni organi, posebno na avstrijski strani, zelo hitri. Avto-kolona je segala vise do Vernberka. PODRAVLJE. — Prejšnjo nedeljo je znani ljudski duhovnik Tomaž U 1 h i n g , župnik v Sko-čidolu, praznoval diamantni maš-niški jubilej. Pred šestdesetimi leti je primiciral v Podravljah. V Sko-čidolu je župnik od deta 1922, razen det nacističnega nasilja, ko so ga kot zavednega narodnega duhovnika pregnali z župnije. Jubilant je kljub visoki starosti razveseljivo čili in prožen ter še vedno marljivo dela. Čestitamo ik častitljivemu jubileju! OB KLOPINJSKEM JEZERU. V Mladinskem počitniškem domu (iKinderland-Ferienheim) ipri Klo-pinjskem jezeru uživa počitnice 100 otrok. V nedeljo so imeli depo slavje z recitacijami, petjem in plesi. V Domu je tudi več otrok iz Slovenije, ki so prav tako z uspehom sodelovali na prireditvi; Koroški in slovenski otroci se prav dobro razumejo ter jim jezikovne razdike ne delajo preglavic. Na slavju navzoči deželni poslanec Kalt je dejal, da prava ljubezen do domovine predpostavlja tudi spoštovanje in prijateljstvo do pripadnikov ‘drugih narodov. Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredniitvo in uprava: Celovec - Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2, Postfach 124. FANTASTIČNA PREDVIDEVANJA MEDICINSKIH STROKOVNJAKOV: V Življenje - shranjeno za drugo stoletje Za biologe našega stolefja smrt ni več nujna meja, ki se je ni mogoče izogniti. Pravijo, da je smrt le nesrečen primer, v katerem v trenutku zastane zapleteni sistem, ki povezuje in usklajuje delo milijard celic in povzroči njihovo postopno odmiranje. ČUDNA OPOROKA 2e pred leti je znani francoski biolog Jean Rostand napisal: „Prišel bo dan, ko t>odo neozdravljivi bolniki in stari ljudje zapuščali oporoke, v katerih bodo zahtevali, da njihovo telo ob smrti ohladijo in položijo v posebne krste z napisom: Oživeti, kadar bodo izdelana zdravila za zdravljenje raka ali. . ." Ameriški profesor fizike, matematike in astronomije trdi, da je že sedaj fizično mo-9°če oživeti človeka po smrti. Po smrti naj bi ga ohladili do temperature absolutne ničle tako, da bi telo potopili v tekočo raztopino helija in potem v Posebnih prostorih shranili za nekaj desetletij ali pa celo stoletij. Skratka — vse dotlej, da se medicina ne nauči zdraviti bolezen, ki je povzročila smrt. OŽIVLJANJE Torej, nesrečen primer ni povsem brezupen. Neposredno po smrti so človekove celice še žive. Če se s pomočjo določenega Postopka obnovi biološko ravnotežje, organizem oživi. Trditve niso abstraktne. Že sedaj je dobila svoje mesto v znanosti nova medicinska veja — reanimafologija. Moskovski profesor Njegovski, eden od pionir-jev te znanosti, je oživel že več novorojenčkov, ki so se zadušili ob porodu in bolnikov, ki so umirali zaradi hudega krvavenja ali slabega srca. Šest usodnih minut je umrli v labilnem stanju klinične smrti. Nato začno odmirati celice velikih možganov: nastopi prava smrt. Profesor Etinger meni, da je najprej potreben uspeh pri podaljšanju teh šest minut, potem pa bo nastopil svoje delo mraz. POSKUS PRED DVEMA STOLETJEMA O zmrzovanju kot sredstvu za podaljševanje življenja so govorili že v osemnajstem stoletju. Neki Francoz je dejal: „Verjetno bo vsakdo, ki upa, da bo živel 80 let, rajši podaljšal življenje za 10 ali 12 stoletij tako, da bo v vsakem stoletju živel po 8 ali 9 let." Že leta 1780 je jezuit-znansfvenik Spa-lanzani hotel dokazati, da zmrzovanje za najbolj enostavne organizme ni problem. V tem letu je na temperaturi —19° C shranil mikroorganizme, ki živijo v mahu. Pozneje jih je oživel z ogrevanjem in potapljanjem v vodo. Pri bolj zapletenih organizmih je največji problem voda. Nemogoče je iz človeškega organizma odvzeti vso vodo, ne da bi bile poškodbe v tkivu nepopravljive. Neki ameriški znanstvenik meni, da morajo biti celice ostekljene v delcu sekunde, ker je le tako mogoče preprečiti njihove spremembe. Najbolj važno je torej kar najhitreje znižati temperaturo do —40° Celzija. USPEHI IN POMISLEKI Znani newyorški zdravnik je dejal: „Ko bi vsi zdravniki delali enotno, bi dosegli uspeh pri zmrzovanju v manj kot petih letih." Majhne možnosti so, da bo mogoče oživeti že prvega človeka. Toda drugega ali tretjega? Nihče še ni poskusil oživeti zmrznjenega človeka, ker znanost trenutno še ne dosega te stopnje. Kljub temu dosežki človeštva v tem pogledu niso majhni. Leta 1956 so jugoslovanski znanstveniki oživeli podgane ohlajene na —6°. Oživljene podgane so bile odpornejše, njihovo srce je delalo bolje kot pred „smrtjo". Marca 1963 je sovjetski biolog Lozinski ohladil do temperature — 269° dvajset gosenic: trinajst jih je povrnil v življene. Podobnih uspehov je bilo še več. In mogoče res ni daleč čas, ko bo mogoče uresničiti zamisel znanstvenika Etin-gerja in ustanoviti „Društvo bodočih nesmrtnikov". Rastline in razlika v svetlobi Znano je, da je svetloba za rastline bistvenega pomena. Manj pa je znano, da svetloba vpliva tudi na potek rasti pri rastlinah. Kratkovalovna, ultravijolična in modra svetloba ugodno vplivajo na rast v dolžino, dolgovalovna rdeča svetloba pa vzpodbuja rast v višino. Trajanje svetlobe je pomembno tudi za oblikovanje cvetov. Dokazano je, da rastline, ki potrebujejo dolg dan, to so razne vrste žitaric, sladkorna pesa, špinača ipd., cveto le, če dobe več kot 12 ur svetlobe dnevno. Nasprotno pa nekatere druge rastline cveto le, če so vsaj dvanajst ur dnevno v temi. Poskusi z zamračevanjem so danes že splošno znani, tako je n. pr. mogoče doseči, da križance, ki običajno cveto pozno jeseni, vzcveto že precej prej. Botaniki so zdaj pričeli s poskusi z umetnim osvetljevanjem, ki ga že dlje časa s Pridom uporabljajo živinorejci. Na sodobnih živinorejskih posestvih je vedno tako podnebje kot v avgustu, čeprav živali nikdar ne vidijo naravne svetlobe. Človek v opazovalnici »Titanica«• je imel nočno slepoto. Tako domneva dr. Heinrich Wietfeldt, zdravnik iz Bre-merhavna. Angleška potniška ladja se je aprila leta 1912 zaletela v ledeno goro in se potopila; utonilo je 1513 ljudi. Pri študiju poročil s preiskave je vzbudilo pozornost dr. IVietfeldta dejstvo, da so preživeli opazili ledeno goro že dvajset minut pred trčenjem, človek v opazovalnici, ki je za opazovanje posebej določen, pa jo je zagledal šele pol minute pred usodnim udarcem in seveda šele takrat dal znak za alarm. Zdravnik je mnenja, da je ta človek zelo verjetno imel nočno slepoto zaradi pomanjkanja vitamina A. Leta 1912 me- Ncčma slepcia potopila ladjo „Titanic“ džema še ni poznala nočne slepote. Kaj možno je, da so tudi drugi mornarji na »Titanicu* imeli nočno slepoto, vzrok za to naj bi bil isti, soj so bili tisto zimo, preden so jih sprejeli na ladjo, skoraj vsi brezposelni — razumljivo je torej, da niso mogli imeti hrane z zadostnimi količinami tega vitamina. i(r)ivosaizn«i 0 NA JAPONSKEM so naredili uspeine poskuse, pri katerih so elektronski možgani preiskali raka na pljučih. Profesor Išijama je s pomočjo podatkov o oblikah in znakih pljučnega raka izdelal 31 kombinacij za diagnozo raka in jih sistematiziral v elektronskih možganih. Pri praktični preizkušnji je naprava pri 66 primerih dosegla 90-odstotni uspeh. Podoben uspeh so dosegli tudi pri preiskavi 184 primerov tuberkuloze. 0 OSEMDESETLETNI iznajditelj Dušan Milosavljevič je izdelal majhno hidravlično stiskalnico za odcejanje sadnih sokov, tiskalnica je zelo enostavna in praktična za uporabo v gospodinjstvu. Pogonska moč je vodni cu-rek iz vodovoda. Ravnanje z njo je enostavno in nenevarno. Naprava bi bila lahko zelo cenena, mogoče pa jo je izdelati tudi iz plastične mase. 0 Na univerzitetni kliniki v Kaliforniji so namenili precejšnjo vsoto za raziskave, da bi odkrili hormon, ki naj bi v bodoče pomagdl pri zdravljenju želodčnega čira. Tak hormon, pravijo strokovnjaki, gotovo obstaja, treba ga je samo najti. Hormonu pripisujejo lastnost, da zavre nastajanje želodčne kisline. Želodčna kislina namreč razjeda želodčno steno na območju čira. Da hormon resnično obstaja, sklepajo iz tega, ker že poznajo hormon gestrin, ki pospeši izločanje želodčne kisline, brž ko pride v želodec hrana. Ko pa je hrana zadosti ..okisana", izločanje želodčne kisline poneha. To pa naj bi bila posledica hormona, ki ga zdaj iščejo. 0 RAZSEŽNO zemljišče v Costa Rici, na katerem bo kmalu umetno jezero nove hidrocentrale, bodo prekrili s plastično folijo. S tem bodo zmonjšali nevarnost odtekanja vode skozi tla. Folijo bodo zasuli z deset centimetrov debelim slojem peska in dvakrat tako debelim slojem blata, da se folija ne bi poškodovala. V razvojnih laboratorijih družbe Westing-house Electric v ZDA so razvili novo televizijsko snemalno kamero. Cev, ki so jo imenovali SEČ — vidikon, ima posebne lastnosti, ki so zelo ugodne pri raziskavah vesolja. Pravijo, da takšna kamera »vidi« celo v temi. Zelo zanimiva novost, zato je vredno, da se seznanimo z njo. Običajna snemalna 'kamera pretvori vidno sliko v električne signale, 'ki jih ojačijo in s pomočjo antene oddajajo. Pri tem pade svetloba od predmeta, ki ga snemajo, na občutljivo fotokatodo. Ta fotokatoda je narejena iz posebne kovine, 'ki ima to lastnost, da se iz nje izbirajo negativno nabiti delci — elektroni, ko pade nanjo svetloba (zato se imenuje fotokatoda). Čim svetlejši je predmet, tem več elektronov se izbije iz te katode. Tako delajo današnje snemalne kamere. Raziskovalci družbe Westinghouse Electric pa so odkrili nov pojav, ki so ga imenovali »prevajanje sekundarnih elektronov« in ga spretno izkoristili pri izdelavi nove snemalne cevi. Takole so naredili: Elektrone iz fotokatode najprej pospešijo z električnim poljem, nato pa ti pospešeni delci padejo na tenek in porozen film ali tarčo, kjer izbijejo nove elektrone, ki se zato imenujejo sekundarni elektroni. Ta tarča je napravljena iz trdnega materiala, ki je izredno lahek in porozen, tako da je le 2 °/o njegovega volumna trdna snov. Ostalo je prazen prostor, kjer se brez težav gibljejo elektroni. Kaj so torej dosegli s temi dodatnimi elektroni? Čeprav pade na fotokatodo zelo malo svetlobe, dobijo zaradi sekundarnih elektronov dovolj močen električni signal, da na zaslonu sprejemne televizijske cevi vidimo tudi slabo osvetljene predmete. Poleg te lastnosti (da je namreč izredno občutljiva) ima pa ta kamera vrsto drugih presenetljivo lepih karakteristik. Ta kamera namreč ni prav nič občutljiva za nenadne močne osvetlitve predmetov, ki jih snema, slika ibo še naprej jasna in kontrastna. Poleg tega ustvari sliko zelo hitro in je takoj sposobna posneti novo. Razen tega ne vplivajo nanjo temperaturne spremembe. In še nekaj moramo povedati: sama si lahko »za- S kamero v vesolje * v pomni« sliko za dolgo časa, ne da bi se pri tem spremenila kvaliteta slike. Vse te odlične lastnosti so kot nalašč primerne za satelite, ki so opremljeni s televizijskimi kamerami. Ta SEC — vidikon bo lahko tako posnel celo tisto stran lune, ki je vedno v temi, si bo to sliko zapomnil in jo predvajal šele, ko se bo satelit vrnil na zemljo. Ali pa drugi primer: zemeljski satelit je izpostavljen močnim svetlobnim spremembam, saj potuje enkrat v območju, kjer je tema, drugič pa zopet tam, kjer je dan. Te svetlobne spremembe prav nič ne vplivajo na kvaliteto posnete slike in zato ni potrebno z zemlje popravljati delovanje snemalne kamere, kot so to delali doslej. Vsemu temu se morajo razvijalci sekundarnim elektronom in poroznemu materialu, iz katerega je narejena omenjena tarča. Elektroni namreč potujejo v njem dosti hitreje in enakomerneje kot v običajno trdnih snoveh. To dejstvo in še lastnost, da se slika shrani kot pri fotografskemu filmu, kaže na to, da 'bodo s to novo snemalno kamero odstranili mnogo pomanjkljivosti starih cevi. ,l||HniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiinniiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiHMiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiMiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiuniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiininMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiii!iiiiiiiiiiiuiiii VLADO FIRM: Uskoška nevesta 7. nadaljevanje Grof je izpustil zvonec. V obraz je bil bel kot čipkasti ovratnik njegovega vezenega suknjiča. Končno je s*isnil iz sebe: »Svojim podložnikom sodim jaz!" »Kaznujete da, toda ne lastite si sodbe življenj. V N°vem mestu je cesarsko sodišče edino pristojno odločati C življenjem in smrtjo deželanov. Zahtevam tri, a živa 3,Q 'e dva, grof.” Rezki grofov smeh je napolnil mali salon. Grof se je ^°'9ral z bodalom. Obrnil se je in hotel oditi. v »Gospod grofi" ga je ustavil Tudor. »Menim, da 6zelnemu glavarju, cesarjevemu namestniku, pač ne bo Vseeno, ko izve, da kršite njegove zakone, njegovo sod-, Vo 'n s tem nam, vojakom, ki smo poklicani, da prav Qko ohranimo v deželi red in mir, otežujete delo in se °9ate vojaški oblasti. Z isto pravico, kot vrhovni uskoški Poveljnik, vam odrekam vsako pomoč in četo, ki je na zavrnem, da ostane vaš grad v teh nemirnih časih °samljen. Gospod, uskoških vasi je veliko in Uskokov nič Koliko/ Grof je poslušal in drhtel po vsem telesu. »Vzemite jih," je končno zagrgral, »a le pod pogo-)ern> da jih izročite deželni- oblasti. Vse trii" >■ »Ne, le dva, tretjega sta ubili," ga je ostro prekinil u or. »Pošljite ju z mojimi Uskoki za menoj na graščino Ulr*berk, a živa, gospod grofi" Grof je nemo prikimal, se prijel za vrat in pravkar hotel zapustiti sobano, ko so se odprla dvokrilna vrata in je nekaj že pijanih plemičev hrupno prikolovratilo iz viteške dvorane. Tudor se je bežno ozrl v dvorano. Srebrne čaše so bile do vrha nalite z vinom in pečena perjad je vabila k mizi. Rdeča, rumena, modra, črna in svilena oblačila gostov so se prelivala v dnevni svetlobi. Pijani glasovi so se mešali s cviljenjem sobaric, ki so pred razbrzdanimi plemiči kot kokoši begale iz kota v kot. Kljub vsemu pa si niso upale zapustiti dvorane, ker jim je grof zagrozil s strogo kaznijo, če to store. Tak je bil torej prizor, ki se je nudil presenečenemu Uskoku. Tudor se je naglo obrnil, krepko pljunil na preprogo in odšel. Za njim pa je ostal krohot in cviljenje. Na hodniku ga je čakal oskrbnik. Pristopil je k njemu in ga nagovoril: »Naročeno mi je, naj vas pospremim do grajskih vrat." Osorni Tudorjev pogled ga je presenetil. »Uskoški vojak je navajen hoditi brez spremstva!" Stekel je po stopnišču, ne da bi se ozrl. Spremljali so ga le vprašujoči pogledi obhodne straže. Na grajskem dvorišču je zahrzal Hasan. Tudor je stopil k njemu in ga rahlo pobožal po gobcu. Nemirno je grebel z očiščenimi kopiti po kamenju. »Gospodar, pojdimo,” je ogovovril Brano svojega poveljnika in s težavo krotil Liska. Tudor je skočil v sedlo. Njegova vitka postava je bila kot ulita za Hasanov hrbet. Izza zasenčenih grajskih oken ga je opazovalo dvoje občudujočih oči grajske gospe. Hasan se je hrzaje vzpel na zadnje noge, se bliskovito obrnil, a že ga je jezdec pognal v skok. Prešerno je zdirjal vranec čez dvorišče. Za njim se je pognal še dolgonogi rjavec. Strme so zrli grajski hlapci v jezdece, ki so že pre-dirjali dvižni most in se čez vnanje dvorišče pognali skozi odprta grajska vrata. Ko se je Tudor obrnil v sedlu, je opazil dvoje temnih postav, ki sta tekli po pobočju navzdol. »Puntarja," je zavpil Brano in ustavil konja. »Naj pojez-dim za njima? Vohunila sta!" Hotel je pognati Liska vskok, ko je Tudor urno zgrabil njegovega konja za vajeti in ga zavrnil: »Pusti ju, naj gresta svojo pot!” Trojica je oddirjala. Za njimi je ostajala le megla prahu. 2. Ob naraščajoči Krki so se počasi vrtela počrnela mlinska kolesa, ki so se v globokih požirkih nacejala v vodo in jo metala zopet iz svojih številnih požiralnikov. Po dežju se je blatna cesta napolnila z mlakužami. Po njih so čofotale race in gagale gosi, ki so se kriče razpršile, ko jih je preplašil topot konjskih kopit dirjajoče uskoške trojice. Dolenjske vasi so ostajale za njimi, a med zelenjem skrite graščine so jezdecem izginjale izpred oči. Prihajali so v vas Krko. Tudor je ustavil vranca. Vpitje in kričanje iz vasi mu je prihajalo na uho. »Ej, to so zopet biriči iz gradu, plenijo beračem," je pripomnil Brano in si zategnil pas. Konji so nemirno stregli z ušesi. »Daj, gospodar, da jim podkurimo pete.” Pomenljivo je pogledal Tudorja, ki si je z eno roko senčil oči in odvrnil: »Postojta, napasti jih smemo le z zvijačo. Tudi oni so gosposka." Brano je zasukal konja, za njim sel na belcu. Vpitje se je približevalo. Zaslišal se je pok pištole. Branove, čeprav že stare, a ostre oči, so razločile jezdece, ki so se bližali v divjem diru. Od začudenja je pričel glasno šteti: »Eden, dva, tri, vraga,pet!" « _ Štev. 30 (1208) lNAPREDNIH GOSPODARI 23. julij 1965 Vpliv briketiranja krmil na krmilno vrednost Pri govedu je prireja odvisna od vlaknine v krmi Proizvodnja krmil v briketirani obliki se je v svetu že močno razširila. V Ameriki predstavljajo briketi že polovico celokupne proizvodnje krmil. Briketiranje krmil ima svoje prednosti in tudi svoje slabosti. Med prednostmi stoji na prvem mestu lažji transport, med slabostmi pa podražitev proizvodnje ali priprave krmil, poleg tega pa tudi negativni vpliv na nekatere biološko važne sestavine v krmilu, predvsem na vitamin A. Nemška znanstvenika dr. Kramp in dr. Nehring sta pred kratkim raziskovala, katere prednosti ima s stališča prehrane briketiranje krmil za prašiče in perutnino v primerjavi z običajnimi mletimi krmili. Pri tem sta na podlagi številnih poskusov ugotovila, da z briketi • prebavljivost močnih krmil za prašiče in piščance povečamo za približno 2 odstotka, • ostane biološka vrednost beljakovin za prašiče nespremenjena, • količina karotina v dehidrirani lucerni, ki je bila dodana krmilu, ne pade, pač pa se zmanjša za 8 °/o, če so bila krmila 5 mesecev vskladiščena, medtem ko se pri običajnih krmilih v papirnatih vrečah zmanjša za 51 °/o, • konsumacijo krme pri prašičih poveča za 15 °/o in je krma za 10 °/o bolje izkoriščena kot v mletih krmilih, • najbolje krmimo, če niso večji od 8 mm, ker se prašiči na večje brikete težje navadijo, • prašiči popijejo več vode kot poleg navadnih krmil, • poraba krme pri starejših piščancih ne naraste, da pa se pri piščancih do 6 tednov starosti poveča in jo za 20 °/o bolje izkoriščajo kot mleto krmo. Piščanci do 10 dni starosti so najraje jemali brikete v velikosti 1,5 do 2 mm. Za piščance nad 10 dni starosti pa so bili najbolj primerni 3 mm veliki briketi. Kokoši nesnice so konsu-mirale okrog 10 °/o več briketiranih krmil. V ugodnih pogojih so znesle sorazmerno več jajc kot kokoši, ki so dobivale mleta krmila. Negativne posledice briketiranja pa so bile naslednje: • Med briketiranjem je razpadlo 20 do 30 odstotkov vitamina A, ki je bil dodan krmilu za perutnino. Ker pa dajejo krmilu 30 do 50 odstotkov več vitamina, kot znašajo po normativih potrebe, se v poskusih niso pokazale negativne posledice zaradi delnega razpada vitamina A ob briketiranju. ® Kokoši nesnice v slabih pogojih reje kljub večji konsumaciji briketov niso povečale nes-nosti, razen tega pa so prej začele jesti perje kot druge skupine. Poleg naštetih prednosti in slabosti briketiranja, ki se kažejo v prehrani, je treba omeniti še občutno manjši razsip krme, če jo perutnina dobiva v obliki briketov. Nadalje se pri briketih ne more zmanjšati homogenost krmila pri presipanju v silosih in pri transportih. Medtem, ko pri običajnih mletih krmilih ostane ravno med ostanki na dnu krmilnikov največ mikrododatkov (mikroelementi in vitamini), ker so dodani v obliki praškov, se to pri briketih ne more zgoditi. Zaradi velikih prebavil goveja živina lahko požre veliko voluminozne krme, to je vseh vrst sena, silaže, zelene krme ter gomoljnic in korenčnic. Vse te vrste krme imajo na enoto hranilne vrednosti veliko prostornino, v čemer se bistveno razlikujejo od močnih krmil. Hranilno vrednost krme lahko izračunamo iz podatkov kemične analize, izražamo pa jo navadno v beljakovinah in Škrobnih enotah ter v suSini. Poleg teh pa je tudi odstotek surove vlaknine (Rohfaser) zelo odločilen činitelj krmne vrednosti, kajti ta odstotek v veliki meri vpliva na njeno hranilno vrednost. Surova vlaknina ni enotna kemična spojina, marveč zmes raznih spojin, predvsem težko prebavljive celuloze, lignita, pektina in podobnih snovi, ki pri kemični analizi kljub polurni obdelavi z žvepleno kislino in kalijevim lugom ostanejo neraztopljene. Surova vlaknina je težko in le delno prebavljiva, zlasti za prašiče in perutnino, ter ovira tudi prebavo drugih hranilnih snovi, beljakovin in topljivih hidratov. Njena količina narašča s starostjo krme, zato je tudi kakovost krme slabša, čim pozneje je bila krma košena in spravljena. Glede na odstotek vlaknine v zračno suhem stanju krme lahko pridelke ločimo na dve skupini. Prvo skupino sestavljajo vse vrste žitnega zrnja, razna semena, krompir in korenčnice. Vsi ti pridelki imajo 2 do 10% surove vlaknine, so lahko prebavljivi ter služijo predvsem za prehrano ljudi, prašičev in perutnine. Za govejo živino jih uporabljamo le kot dodatno krmo in v manjših količinah. Značilno za vse te pridelke je, da imajo dokaj stalen odstotek vlaknine. Največja razlika med dobro in slabo kvaliteto pridelka znaša 2 do 4 % absolutne vrednosti vlaknine. V drugo skupino štejemo vse vrste voluminozne krme gomoljnic in korenčnic. To krmo sestavljajo skoraj vedno cele rastline s stebli in listi, zato vsebuje — računano na zračno suho snov — od 20 do 40 % surove vlaknine. Zaradi tolikšne količine vlaknine je seveda ta krma težko prebavljiva, zato jo lahko najbolje izkoriščajo prežvekovalci, ki zaradi svojih prebavil lahko prebavijo tudi velik del vlaknine. Voluminozna krma je torej goveja osnovna krma. Značilno pa je, da ima ista vrsta krme zelo različne količine vlaknin. Odstotek je odvisen od gnojenja in oskrbe, od časa košnje ter sušenja in siliranja. Mlade rastline, k iimajo v glavnem liste, imajo najmanj vlaknin in so zaradi tega najlažje prebavljive. S starostjo se poveča delež stebel in z njimi količina vlaknine, pade pa njihova hranilna vrednost. Dobra zelena trava s travnikov vsebuje pred cvetenjem 22 do 24 % vlaknine, njena škrobna vrednost pa znaša 50 %, računano na zračno suho snov. Pozno košena zelena krma s travnikov ima 30 do 35 % vlaknine in zaradi tega le še 40 do 45 % škrobne vrednosti. Še bolj pereče kot pri zeleni krmi je vprašanje kvalitete pri senu in silaži. Pri teh se odstotek vlaknine pri sušenju in siliranju lahko močno poveča, kar je seveda odvisno od spravila. Med dobro sušenim senom in izpranim, olesenelim bil-kastim senom je velika razlika v odstotku vlaknine in škrobne vrednosti. Zgodaj košeno in lepo spravljeno seno ima okrog 25 odstotkov vlaknine in 30 do 32 % škrobne vrednosti; povprečno seno pa ne doseže več kot 20 do 25 % škrobne vrednosti, medtem ko odstotek vlaknin v njem zleze na 30 do 35 %. Podobno se s starostjo rastlin spreminja tudi kvaliteta silaže. Ta primerjava torej znova potrjuje, da ne moremo govoriti o neki ustaljenosti hranilnih snovi v osnovni goveji krmi. Ta hranilna vrednost niha in pada skladno s starostjo rastlin v času spravila in z njihovim spravilom. Letošnje naše seno bo zaradi pozne košnje gotovo slabše, kot ga pridelamo v normalnih letih. Imelo bo več vlaknine in manj škrobnih vrednosti, kar pomeni, da bomo z enakimi količinami, kakor jih normalno pokladamo goveji čredi, dosegli manj mleka in manj prirastka, kakor ga običajno dosegamo. Iz tega pa ne sledi le to, da bomo morali posvetiti vso pozornost spravilu kvalitetno dobre otave in jo pri krmljenju mešati s senom, marveč bomo morali živini pokladati tudi več sena in silaže, kot običajno, poleg tega pa manjkajoče hranilne vrednosti še dodajati v obliki močnih krmil. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■ ■ Strojni krožki v razvoju mehanizacije kmetijstva j ■ (3. nadaljevanje in konec) m Ko smo tako preprosto in razumljivo orisali bistvo strojnega krožka in prakso E njegovega poslovanja, si lahko ogledamo še nadaljnje prednosti, ki jih članom nudi. *■ Zadnjič smo videli, da strojni 'krožek svojim članom omogoča, da svoje kmetije ta- ■ korekoč čez noč polno mehanizirajo in to zelo poceni. Po eni strani so poceni me- £ hanizirane potom plačila efektivnih stroškov, ki jih povzroča delo s strojem, po 5 drugi strani pa s služenjem denarja za obrestovanje in amortizacijo stroja v času, » ko je ta na kmetiji lastnika brez dela. To je neprecenljiva prednost, ker se potom • strojnega krožka kapital, ki ga imajo člani naložnega v strojih, bolje ob- J restuje in n a g 1 e j e amortizira. To pa je končno za vsak stroj najbistvenejše. Pri S strojih, zlasti poljskih, najbolj drži pregovor »kdor ne dela, rja« in tudi ničesar na svetu dandanes ne zastari tako naglo kot 'kmetijski stroj. Torej mora kmetijski stroj » v času, ko je uporaben, čim več delati, drugače se ne more obrestovati in amorti- £ zirati. ■ Strojni krožek svoje člane k ničefnur ne sili, vsak član ima glede svo- 2 jih strojev popolno svobodo. Krožek člane ne sili k popolni mehanizaciji, le-to J jim samo omogoča. Posestnik tega ali drugega stroja s posredovanjem krožka lahko » prevzame obveznost, da bo s strojem po potrebi pri drugih članih delal, kar pa ‘ tudi lahko odkloni, če mu to iz kakršnega 'koli vzroka ne gre v račun. j N a j v e č j a prednost strojnega krožka je vendar v tem, da nobenemu članu j ni treba dajati dragih in kompliciranih strojev, kakor so današnji, iz rok. • Krožek temelji na tem, da s svojim strojem vsak član dela sam ali pa oseba, ki je S vešča oskrbe in dela s strojem. S strojem gre sam na sosedove njive delat in sicer S proti odškodnini po tarifi, na katero se člani skupno zedinijo. V istem času pa z dru- * gim strojem sosed opravlja potrebno delo na njegovem polju. Ta princip medseboj- ■ ne pomoči ima prednost v tem, da se lastnik katerega koli stroja izogne ne- E varnosti okvar zaradi neusposobljenosti osebe, ki bi drugače morala delati s * strojem in ki bi ga prav zaradi tega pomanjkljivo oskrbovala. = Nadaljnja prednost tega principa je v povečani storilnosti S stroja, kajti na svojem stroju postane s časom vsak specialist, kar na vseh strojih hkrati skoraj nen more več biti. Kot špecialist po opravlja delo nagleje in bolj * temeljito, kot ga opravlja nešpecialist. .... ... * j Na številnih kmetijah je sicer dovolj strojev, manjka pa ljudi, ki bi z njimi S delali in jih oskrbovali. V takih primerih je skoraj najbolje, da se lastnik poveže z S manjšim kmetom ali sosedom, da prevzame on delo z enim izmed strojev. S tem ■ pa je tudi manjšim kmetom dana priložnost ne le mehanizacije svojega dela, ■ marveč tudi stranskega zaslužka. Tarife se namreč lahko delijo na osebo, g ki dela s strojem in na delo stroja. j Torej strojni krožek ne rešuje le problema mehanizacije, marveč tudi omiluje j problem pomanjkanja ljudi za delo na večjih kmetijah. Marsikje ta problem lahko " docela reši. £ IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIMIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIlIHIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllinilllllllllHIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIUIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIII.HIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII „To so naši ljudje," je razburjeno vzkliknil sel. »Na čelu jezdi Doič," je dejal Brano in pričel mahali z roko. „Ni sam, dva sla v sedlu, ženski lasje vihrajo hkrati skonjsko grivo," je zarohnel Tudor. »Prekleto, spet ženitveno nasilje!" Skrtnil je z zobmi, ne da bi vedel, kaj naj stori. Za petorico pa se je podila skupina vaščanov in jih s krikom in palicami silila k še hitrejšemu diru. Kmečki jezdeci na urnejših konjih so se beguncem že nevarno približali. Znova se je zabliskalo iz pištole. Konjske glave je pokrivala bela pena, ki je oznojenim dirkačem brizgala iz odprtih gobcev. Kot blisk je šinil mimo Tudorja jezdec z ugrabljeno nevesto. »Brano," je v nastalem hrupu zavpil Tudor, »jezdi in skušaj ustaviti razjarjene vaščane, sicer pride do pretepa. Brž!" Tudorjev vranec je prhnil, iztegnil vrat in zdirjal, da so se mu kopita komaj dotikala blatne ceste. »Doič!" je zavpil in ga po kratki ježi dohitel. Urno je zgrabil konja za uzdo in ga skušal ustaviti.. Doičev obraz je bil oznojen in prašen. 2e je dvignil roko in z bičem usekal Tudorja po roki. V istem trenutku pa se je Hasan ustavil, se razkoračil in Tudorjeva pest je posnela razjarjenega jezdeca s konja. Tudor je z levico skušal v sedlu obdržati ugrabljeno dekle, a trčenje je bilo tako silno, da se je Hasan skoraj sesedel. Skočil je s konja, prijel dekle in jo položil v travo ob cesti. Nato je stopil k brkatemu Uskoku, ki bi se bil spet rad pognal v Tudorja. Spoznal ga je. Uskok je preklinjal. »Molči!” se je zadrl Tudor in ga stresel za ramo. »Zmikastim te! Ugrabil si dekle, rokovnjač, in razdražil vaščane. Si pozabil strogi glavarjev ukaz, kaj?" Krepka zaušnica je Doiča zopet posadila v obcestno travo. »Vstani!" Tudor je nasmejan stopil k objokanemu dekletu, ga prijel okoli pasu in ga dvignil. »Ne boj se me, dekle, nič hudega ti ni. Glej, tam prihajajo tvoji!" »Ne boj se me, dekle, nič hudega ti ni. Glej, tam prihajajo tvoji!" Solzna se je skušala nasmejati. Tudor jo je posadil na vranca in z njo odjezdil. Videl je, kako je Brano kmetom nekaj prav burno dopovedoval in mahal z rokami. Nekaj konjskih dolžin pred njimi so se zasledovalci ustavili. Sovražno so merili mladega poveljnika. Dekle je skočilo s konja in steklo k očetu, ki jo je prijel za roko in jo porinil za svoja široka pleča. »Vaščani," jih je nagovoril Tudor in prekinil moreči molk. Pravočasno je opazil spogledovanje in dviganje sekir. Njegove ostre oči so pazile na vsak gib. »Saj niste Turki,” je nadaljeval mirno. »Med nami so malopridneži in med vami grešniki. Menim, da me poznate. Popravljam dejanje našega človeka in vračam dekle. Krivec bo kaznovan, poznate Uskoke! Drže besedo." Ko je videl pogled dekletovega očeta, je še dodal: »Dobro poznate uskoške vojščake. Znajo sukati sablje. Če bi bil vzel nevesto na svojega vranca, ga ni dirkača med vami, ki bi me bil dohitel. Uskoška naselja so blizu, vračam vam dekle!" S ponosnim pogledom je ošvrknil kmete in skočil na vranca. »Brano, Doiča v sredino in naprej." Konjska kopita so zapela, kmetje pa so obstali in zrli za uskoškimi jezdeci, ki so izginjali v prahu. Doič je molče jezdil med Branom in slom. Izogibal se je mračnih Tudorjevih pogledov. »Iz katere vasi si?” ga je osorno vprašal Tudor. »Perič nam je vojvoda. Naselje leži v dolini pod gradom Vrhovo," je odgovoril Doič. »Zakaj si jo hotel s silo odpeljati?" »Nevesto iščem, brhka je," je bil odgovor. »Ha, nevesto," se je porogljivo zasmejal Tudor. »Na meji groze Turki, po vaseh tlačani in ti jih še izzivaš, kaj?" Nastali molk je pretrgalo le enakomerno kopitanje konj. »Z menoj pojdeš h glavarju Vukmiru na grad Žum-berk, on naj te kaznuje!" Doičev obraz je za spoznanje pobledel. Stari glavar je bil neizprosen. Tudor se je obrnil k slu. »Odjezdi v naselje pod vrhovsko graščino in sporoči vojvodi, da se čimprej oglasi pri glavarju Vukmiru. 5> razumel?" Sel je pognal konja v galop. Pot se je na klancu odcepila na levo. Tudor se je ustavil in se zamišljen zagledal v pojemajoči mrak, ki se je umikal noči. Visoko nad njim so se druga za drugo prižigale zvezde. Ko pa *e je za hip ozrl v Doičev obraz in priprl veke, mu je v svetlem krogu priplesal pred oči Beli dvor. Na drugi strani pobočja je ležala razsežna uskoška vas. Tudor je trudno zamahnil z roko in ukazal: »Tam pre' nočimo!" o ° o Sonce je stalo že visoko. Po dvoriščih raztresene uskO' ške naselbine so krulili prašiči. Okoli ilovnatih koč, p0^rl' tih s slamo, so se lovili otročaji, se prepirali in obmetava 1 z ilovnatimi kepicami. Številne so bile uskoške družine-Četvero, petero se jih je stiskalo pod eno streho. (Nadaljevanje prihodnjič) Ubogi, neškodljivi, neučinkoviti Maling! Ne bi rad, da bi se smejali njemu in njegovemu borborigmusu, kakor so se zmerom muzali zdravniki, kadar jih je prihajal spraševat za svet, celo po tistem žalostnem vrhuncu 3. septembra 1940, ko je bor-borigmus za štiriindvajset usodnih nr zadržal združitev časopisnih in tiskarskih družb Symcox in Hythe. Koristi Symcoxove družbe so bile Malingu zmerom dražje ikakor življenje samo: kot priden in vesten uslužbenec, ki ga je njegovo delo osrečevalo, je sanjal samo še o tem, oa bi kdaj postal njen tajnik, in te-uaj je prišlo tistih štiriindvajset ur, , ki so postale usodne za obstoj njego-ve družbe. Po tistem se mi je Maling Popolnoma izgubil izpred oči in ne juorem si ‘predstavljati drugega, kakor da se je umaknil iz mesta, da bi strtega srca umrl v 'kaki podeželjski tiskarni. Joj, ti ubogi Maling! . Borborigmus — tako so imenovali njegove težave samo zdravniki, mi Preprosti ljudje pravimo navadno kar, da ti »kruli po trebuhu.« Po mojem je to prav neškodljiva vrsta prebavnih motenj, toda v Malingovem Primeru je nastopala v nekoliko nenavadni obliki. »Moj trebuh,« se je Pritoževali Maling in žalostno mežikal skozi naočnike, »ima ,uho‘, s katerim kdove kako lovi glasove in jih P° jedi spet oddaja.« bom pozabil zadrege hotelu Piccadilly, ki je na čast skupini tiskar- *_______ja; bilo je leto dni pred Y°jno in Maling je še hodil na sim-tonične koncerte Queen‘s Hall (po tistem večeru ni šel nikdar več). Na cajanki nas je zabaval plesni orkester, in ko so odigrali The Lamibeth jjulk, so se v zadovoljni tišini med uvema plesoma, ko so tiskarji po-se“h^ za opustošene mize s popečeni-mi čajnimi kolački, na vsem lepem oglasili uvodni takti nekega Brahmsovega koncerta — potiho, kakor iz kakega oddaljenega dela hotela, ža-•pstno in lepo doneče. Neki škotski jjskar, ki je imel uho za dobro glasbo, je vzkliknil z resno zamaknje-ttostjo: »Moj bog, kako ti ta človek igra!« .Nato je glasba utihnila, kakor bi odsekal. Čudne slutnje so me napo-tile, da sem pogledal proti Malingu. Bil je rdeč ko kuhan rak. Nihče ni nic opazil, zato ker je — v Škotovo Uevoljo — spet zaigral plesni orke-ster, in mislim, da sem bil edini, ki ANiKdar ne ?ta čajanki v bila prirejena Jev S Dodeželi Ubogi Maling je v novi skladbi odkril nenavaden, rahel podton melodije »The Lambeth Walk«, ki so jo igrali malo prej; ni-kakega dvoma ni bilo, da prihaja glas od stola, na katerem je sedel Maling. Po deseti, ko so se tiskarji naložili v taksije in se -zapeljali na železniško postajo, mi je Maling razodel, kako je z njegovim trebuhom. »Popolnoma je neodgovoren,« se je pritoževal, »pravi papagaj. Zdi se, da ponavlja vse povprek, kar kje sliši.« S solzami v glasu je pristavil: »Ni-kakega veselja nimam več z jedjo. Nikdar ne vem, kaj se bo potem zgodilo. Nocojšnji večer še ni bil najhujši. Včasih je zelo glasno.« Zgubljeno se je zamislil. »Ko sem bil majhen, sem rad poslušal nemške pihalne orkestre . ..« »Ali niste šli k zdravniku?« »Zdravniki ne razumejo. Pravijo, da so to prebavne motnje in naj si ne delam skrbi. Naj si -ne delam! Vrh tega je trebuh čisto tiho, kadar grem h kakemu zdravniku.« Opazil sem, da govori o trebuhu kakor o kaki zoprni živali. Pobito je strmel v členke na prstih in nadaljeval: »Zdaj se bojim vsakega novega glasu. Nikdar ne vem, kaj vse se lahko zgodi. Za nekatere glasove se sploh ne zmeni, drugi pa ga nekako... recimo, da ... prevzamejo. Že ko jih prvič sliši. Lani, ko so razkopavali Piccadilly, so ga očarali kompresorji. Po večerji sem jih dobil servirane vsak dan.« Neumno sem ga vprašal: »Običajna zdravila ste najbrž že vsa preskusili, kajne?« in spominjam se — takrat sem Malinga zadnjič gledal, kakor da je tisti trenutek naredil križ nad možnostjo, da bi ga živa duša kdaj razumela. Srečala se zato nisva več, ker me je vojna vihra vrgla iz tiskarstva v najrazličnejše druge opravke, in tako sem dobil poročilo o nenavadni seji, ki je ubogemu Malingu strla srce, šele iz druge roke. Blitzkrieg proti Angliji, kakor so to imenovali časniki, je trajal že kak teden dni: v Londonu smo se ravno pripravili na to, da pride pet ali sest alarmov na dan, toda tretjega septembra, na obletnico začetka vojne, je vladal sorazmeren mir. Vendar smo pričakovali, da bo Hitler morda proslavil obletnico s kakim posebno velikim napadom. Zato je skupna seja Symcoxa in Hytha potekala v napetem ozračju. Zbrali so se bili v tradicionalni zanikrni pisarnici nad Symcoxovimi uradi v Fetter Lanu: okrogla miza, ki je izvirala še od ustanovitelja Joshua Symcoxa, jedkanica, ki je predstavljala tiskarski obrat iz leta 1875, in nepomemben izvod biblije, ki je bila že od nekdaj edina knjiga v veliki stekleni knjižni omari, če ne štejemo knjige z vzorci črk. Na predsedniškem mestu je sedel sam stari sir Joshua Symcox: lahko si predstavljate njegove snežno bele lase in bledi, okrogli nonkonformistič-ni obraz. Seje se je udeležil tudi Wesby Hythe in pol ducata direktorjev s podolgovatimi, previdnimi obrazi. Oblečeni so bili v elegantne črne suknjiče. Vsi so bili videti nekoliko nesproščeni. Če so se hoteli izogniti novemu zakonu o davkih na dohodek, so morali hitro ukrepati. SMEH STOLETIJ Splošno znan lopov je obesil nad vhod svoje hiše napis: „Zlo naj ne stopi v ta dom!" Diogen, za katerega je znano, da je z lučjo pri belem dnevu iskal človeka, se je začudil, ko je videl napis: »Glej no, kako pa pride gospodar v hišo!" Mladina se je rada posmehovala Diogenu (mladina se torej v dveh tisočletjih ni bistveno pokvarila], toda ta se je znal braniti. Ko sta dva mlečnozobca na cesti srečala modrijana v njegovi čudni opravi, je eden opozoril soseda: „Bodi previden, da te ta žival ne požre!" Diogen pa je pomirjevalno dejal: „Bodi brez skrbi, takšne zelenjave ne mara." Na svojih potovanjih je prišel v mesto, kjer si je s svojimi nastopi naprtil jezo prebivalstva. Nazadnje so mu čisto preprosto rekli, naj izgine. Ker je bilo mesto precej zanemarjeno, je Diogen ob odhodu posmehljivo pripomnil: »Kaznovan bi bil, če bi moral tu ostati!" V začetku četrtega stoletja je bila Šparta zapletena v hude boje s Perzijci in drugimi sovražniki. Vendar ji je takrat vlada! spretni in uspešni vojskovodja Agezilaj in sovražni pritisk ni dosegel ničesar. Po neki bitki se je Agezilaju približalo več vojakov, ki so močno krvaveli. Ponosno so mu izjavili, da niso sovražniku nikdar obrnili hrbta. Kralj pa jim je rekel: »Raje bi imel v svoji službi tiste, ki so vas tako zdelali." Napoleonov zmagovalec Wellington je bil zelo strog in ga vojaki zato niso marali. Ko je bil še polkovnik, je padel v kanal in bi utonil, da ga ni rešil mimo idoči vojak. Wel!ington se mu je ves ginjen zahvaljeval in ga spraševal, kako naj se mu oddolži. Največjo uslugo mi storite, če nikomur nič ne poveste," je dejal vojak. »Zakaj!" se je začudil polkovnik. »Če moji tovariši zvedo, da sem vam rešil življenje, me prav gotovo vržejo v kanal." Postal sem oče »Nekaj važnega ti moram povedati, dragi," mi j® rskla Matilda in me narahlo potisnila v naslanjač. ® sem četrt ure pozneje vstal, je ležala na mojih p ecah velika odgovornost, kajti čez nekaj več kot Sedem mesecev bom postal oče najlepšega in naj-Parrietnejšega otroka na svetu. Seveda sem z vsemi silami pomagal Matildi, da ta lepi, toda težki čas čim laže prestala. Namesto j)je sem dvigal slušalko in jo zopet polagal na vi-ICe> namesto nje sem odklepal in zaklepal vrata in namesto nje sem lovil muhe po sobi. Rad bi ji požgal tudi pri pomivanju posode, čiščenju tal in cevljev, toda tega se nisem nikoli učil in zato sem a posel prepuščal svoji ženi. Zavedal sem se, da Nestrokovno opravljeno delo bolj škoduje kot ko-|'sti in bi povzročilo moji ženi še dodatno delo; ne, e9a pa nisem mogel dovoliti. Iz dneva v dan, iz tedna v teden, od meseca do Noseča je naraščala moja nervoza in raztresenost, cesti nisem slišal trobljenja avtomobila, ki je tik nosom švignil mimo mene. Čeprav je od ženi-. 9a sporočila minilo šele nekaj mesecev, sem ven-v. r kaza| že simptome očeta-mučenika. Na moje 'VvCe je pritiskala skrb, ali bom ob določenem času n^še| faks^ kakor da mi veseli dogodek v moji družini ne °Vzroča nobenih skrbi. Toda Matilda je vendar Pazila, kaj se dogaja v meni, in mi je pričela pre-•j.1 n° ponujati boldrijanove kapljice in kamilični čaj. j n62c*upanje v mojo odpornost me je hudo potrlo, ob ° »emu sem kazal svoji ženi nasmehljan |az in sem ji venomer zagotavljal, da nikakor ne k rebujem nobenega baldrijana in nobenih kamilic, da s®m popolnoma miren, tako miren kot nikoli po- sem skratka občudovanja vreden miren mož. V sedmem mesecu sem segel po živce pomirjajoči literaturi, pričel sem hoditi na dolge sprehode, vendar nisem našel miru. Vsakokrat, kadar je prišla Matilda od zdravnika, je njeno poročilo pomirjujoče delovalo name, vendar samo za zelo kratek čas. Potem sem zopet zapadel v pesimizem, ko sem videl, kako je Matilda pri čiščenju tal nekoč spačila svoj obraz. Naslednji dan sem v službi telefonično poklical neko babico in ji opisal svoje muke. „Ko bo čas, me kar pokličite," mi je dejala, »medtem pa pripravite čiste rjuhe in poskrbite za vročo vodo." Ves dan sem v službi razmišljal, kje bom nabavil rjuhe in vročo vodo, da bom imel vse pri roki, kadar bo potrebno. Ko sem prišel domov, sem pobral iz omare vse rjuhe in si jih spravil v predal svoje pisalne mize, v kuhinji sem si pripravil celo baterijo loncev. Ko sem tako pripravil vse potrebno, sem odšel pomirjen s kolegi v gostilno. Toda zgodilo se je drugače, kot sem predvideval. Ko sem naslednjega dne prišel zgodaj zjutraj domov, Matilde ni bilo več. Tudi tašče, ki je zadnje dni neprestano prihajala in odhajala, ni bilo. Nikogar ni bilo. Koliko časa je minilo, preden sem odkril v kuhinji na mizi listek, danes ne vem več. Toda ko sem z drhtečimi ustnicami prebral tistih nekaj besed, ki so bile načečkane nanjem, sem zdirjal kot raketa od doma in čez nekaj minut pristal v bolnišnici. Četrti zdravnik je bil pravi. »Čestitam,” je dejal, »dvojčke ste dobili!" »Prave dvojčke, enega in še enega, natanko dva? Ali se niste zmotili pri štetju? Resnična dvojčka in oba od moje žene?" „Da," se je smehljal zdravnik, me previdno postavil pokonci in odšel. Pred menoj se je ustavil neki drug bodoči oče, ki je nervozno krožil po hodniku. »Dvojčki, to je lepo! S tem gotovo niste računali?" »Nisem računal?" sem vzkliknil in požiral solze. »Nisem računal, pravite? Dragi moj, pri tako načrtnih pripravah in organizaciji ni moglo biti nič drugega kot dvojčki!" Pri Divjem mustangu v Knoxvillu je bilo spet veselo. Fantje z ranča so dobili svojo mezdo in so zdaj hiteli, da bi svoje krvavo zaslužene dolarje čimprej spremenili v whisky in jih zaigrali pri kartah. Učitelju, ki je bil šele premeščen v to teksaško mestece, je okoli polnoči zadeva postala preneumna. Siromak stanuje tri hiše od krčme in zaradi peklenskega trušča, ki ga povzročajo kavboji, ne more zatisniti očesa. Naposled se je dvignil in odločno stopil k Divjemu mustangu, da bi razgrajajoče kavboje spravil k pameti. Ravno je hotel stopiti v lokal, ko so se sunkovito odprla krilna vrata in na cesto je priletel neki možakar. Komaj je priletel na sredo ulice, se je takoj spet dvignil in stekel nazaj v krčmo. Trdovratnež Učitelj je zmajal z glavo in mu hotel slediti, toda prav tedaj je spet priletelo iz lokala človeško telo. Na svoje presenečenje je učitelj opazil, da je bil to prav tisti mož, ki je že prej doživel podobno usodo. Hotel ga je nagovoriti, toda možakar se je brž spet pobral in znova izginil v krčmi. Ni minilo deset sekund, ko je možakar spet priletel na cesto. Takoj se je spet pobral, otipal svoje kosti in spet stopil v lokal.. Ko pa je četrtič v velikem loku prijadral skozi vrata, je učitelj odločno pristopil k njemu in dejal: »Hej, vi ste pa trdovratni! Ostanite vendar raje kar zunaj, notri vas samo mlatijo!« »Vem,« je dejal možakar, »ampak kljub temu moram spet noter. Jaz sem namreč krčmar!« Henry Kaiser Maling je sedel sključen nad svojim blokom, živčno nared, da svetuje komurkoli karkoli. Med branjem poročila je prišlo do prekinitve. Welby Hythe, ki je bil bolan, se je ‘pritožil, da mu pisalni stroj iz sosednje sobe gre na živce. Maling je zardel in stopil ven. Najbrž je vzel kako tableto, zakaj pisalni stroj je utihnil. Hythe je bil nestrpen. »Hitreje, hitreje,« je priganjal moža, ki je bral poročilo. »Ne utegnemo tu sedeti vso noč.« Ali prav to je tisto, kar jih je ča- Potem ko so prebrali poročilo, je začel sir Joshua s svojim yorkshir-skim naglasom dovršeno dokazovati, kako so njihovi nagibi docela rodoljubni: nikagega namena nimajo, da bi se izognili davkom. Samo prispevati hočejo k vojaškim naporom, nabiralni akciji, gospodarnosti... Rekel je: »Dokaz za...« in tedaj so zatulile sirene. Kakor sem bil omenil, smo tisti ‘dan pričakovali velik letalski napad. Ni se bilo kaj obotavljati. Direktorji so pograbili papirje in brezglavo planili v klet. Vsi razen Malinga: ta je namreč vedel resnico. Nekaj je bilo spet prebudilo v njem tisto spečo žival! Moral bi se bil izpovedati, toda pomislite za hip: ali bi bili vi imeli pogum, potem ko bi bili videli, kako so tisti postarni možje z belimi papirji pod pazduho pognali dol, ne meneč se za dostojanstvo, samo da bi si rešili glavo? Zase vem, da bi storil natanko tisto kot Maling. Kakor hitro je presodil položaj, je pohitel tudi sam za sirom Joshuo; tolažil se je z brezupno vero, da se bo vsaj tokrat trebuh vedel, 'kakor je treba, in čimprei popravil napako. A to se ni zgodilo. Skupni kolegij Symcoxa in Hytha je ostal v kleti dvanajst ur. Maling je bil seveda ves ta čas z njimi, ne da bi bil zinil. Zavoljo nekega nerazumljivega vzroka je njegov trebuh namreč še preuspešno povzel signal »nevarnost se bliža«, niti najmanj pa ga ni zanimal signal »nevarnost je minila«. IZ ROŽA:, IfomelteK, Borovlje največja trgovina v Rožu »Borovlje, razvijajoče se mesto, postajajo nakupno središče Roža, kajti Kometterjevi so svojo trgovino modernizirali in povečali« — tako nekako so se glasili lepaki, ki smo jih videli po vsem Rožu. Ko so bili v ponedeljek, 12. julija, novi 400 m2 veliki prodajni prostori odprti, so napeto čakajoči kupci in obiskovalci lahko ugotovili, da so njihova pričakovanja 'daleč presežena. Drugače si ni moč razlagati, da so jih na dan otvoritve našteli več kot 1500. V njenih prizadevanjih je trgovino Kometter vodilo prepričanje, da bo v bodočnosti lahko uspešno delovala le velikoprostorna prodajalna, kakršne drugod po svetu imenujejo »supermarket«. Saj je samo potom racionalizacije in najbolj širokogrudnega nakupa mogoče nuditi kupcu največjo protivrednost za .njegov težko prisluženi šiling. Razen posebnih uslug glede na ceno in kakovost blaga pa kupec od svoje trgovine tudi pričakuje, da mu je v stanju nuditi vse vsakdanje potrebščine, celo tja do mleka. Vsak želi kupiti »vse pod eno streho«. Trgovina Kometter se že dolga .leta trudi, da bi tej upravičeni zahtevi kupcev ustrezala. S sedanjo izgradnjo prodajnih prostorov je bilo omogočeno znatno povečanje izbire zlasti pri gospodinjskih potrebščinah, kozmetičnih artiklih in otroških igračah. Vse te stvari dobiti po cenah, kakršne Običajno lahko nudi le veleblagovnica — za to je v Borovljah obstojala dejanska potreba. Končno ima kupec tudi pravico, da brez tujega vpliva primerja cene in kvaliteto tu in tam ponujene robe. To pa je mogoče samo, če je roba pregledno zvrščena in kupcu, ki naj se lahko prosto giba po vsem prodajnem prostoru, neposredno dosegljiva. Ne pregovarjanje k nakupu, marveč prijazen in strokovni nasvet je natega sodobnega trgovca in njegovih pomočnikov-prodajalcev. Vsem tem zahtevam, ki jih ima današnji potrošnik do svoje trgovine in ki jih tudi mora imeti, če hoče zares ugodno nakupovati, trgovina Kometter vzorno zadošča. Načrte za opremo in organizacijo novo izgrajenih prostovrov je izdelala najbolj pomembna nakupna zveza Evrope »Kaufring Dih s el d ar f — Wien«, katere član je tvrdka Kometter že dolga leta. Tesno sodelovanje s to zvezo je tudi vzrok dejstvu, da so postale Kometter-jeve »posebne ponudbe« že daleč preko meja našega področja pojem za zmogljivost te trgovske hiše. Sodelovanje z ostalimi članicami omenjene zveze .pa omogoča trgovini Kometter nakup svoje robe v tu- in inozemstvu .prav tam, kjer jo ponujajo za nabolj ugodne cene. Da so kupci že davno spoznali in da tudi cenijo prednosti, ki jim jih nudi Kometter, dokazujejo stalno naraščajoči promet, postopno povečavanje ter neprestani napredek v razvoju te trgovine. Prepričani smo, da je sedanja izgradnja prodajalnih prostorov le mejnik na razvojni poti, nikakor pa ne končni cilj trgovine Kometter. RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45. 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote In nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 24. 7.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.45 Domača književnost — 14 j1 5 Pozdrav note — 15.45 O znanstvenih knjigah — 16.00 Iz vseh dolin zveni — 16.30 Pogovor z gostom — 17.35 Poskočne minute — 19.00 Šport — 20.15 »Noč v Benetkah’, opereta z bregenških slavnostnih iger. Nedelja, 25. 7.: 8.05 Nordijski festival — 11.00 Koncert v zelenem — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Skozi čas, skozi svet — 17.05 Plesna glasba — 18.05 Samo veselje z glasbo — 19.00 Šport — 19.45 Poskočno in zabavno — 20.10 Radijska igra — 21.15 Bil sem slab učenec, priznanja slavnih mož. Ponedeljek, 26. 7.: 8.15 Izkušnjava v Budimpešti — 8.45 Ljudska glasba tujih dežel — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Slike z Dunaja — 17.30 Slavnostna otvoritev salzburških slavnostnih iger — 18.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Aktualno za mladino — 20.15 Gora nadangela Mihaela — 20.30 Iz koroškega glasbenega življenja — 21.15 Koroška domovinska kronika —- 22.15 Evropska zabavna glasba. Torek, 27. 7.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 15.30 Veselo in zabavno — 15.45 Koroško pesništvo — 18.00 Koroška avto- in motorovija — 18.25 če mene vprašate — 18.35 Aktualna literarna oddoja — 20J5 »Pošteni tatovi’, radijska igra — 21.30 Glasba iz Kanade. Sreda, 28. 7.; 8.00 Zveneč jutronji pozdrav — 14.55 Zabavni zbor iz Kopenhagena — 17.00 Mednarodni turistični koncert — 18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Solistični koncert iz Salzburga. Četrtek, 29. 7.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Kulturna poročila — 18.05 Kmečka oddaja — 18.20 Gospodarski komentar — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Radijska igra — 21.00 Poštni nabiralnik — 21.10 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave. Petek, 30. 7.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 17.00 Pison venček melodiq — 18.00 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 18.35 Kaj pravi industrija — 19.00 Vabijo poletne igre v Bregenzu — 20.00 Komorni koncert iz Salzburga. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00. Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer — 21.55 Športni komentar. Sobota, 24. 7.; 8.20 Da, to je moja melodija — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.30 Zabavni zvoki — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Godba na pihala — 14.40 Tehnični razgled — 15.05 Dunajska glasba — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Tako pojo in plešejo v tujih deželah — 17.50 Šport in glasba — 19.30 Avstrijci in avstrijska kultura v Avstraliji — 20.45 Convivium musicum Mun-chen. Nedelja, 25. 7.: 7.05 Godba na pihala — 9.45 Igranje na klavirju — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Orkestralni koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Skušnjava v Budimpešti — 15.00 Ljudstvo in domovina — 16.00 Glasbeni mozaik — 17.05 Inozemski tisk ob koncu tedna — 17.10 Gledališko oddaja — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogodkov — 19.30 Slavnostne igre v Salzburgu in radio — 21 j1 5 Ameriški pozdravi dunajski univerzi ob 600-letnici. Ponedeljek, 26. 7.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 13.30 Za prijatelja opere — 14.20 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Alpski ljudski instrumenti — 15.35 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vas — 17.40 Zenska oddaja — 18.25 »Boris Godunov", opera s slavnostnih iger v Salzburgu. Torek, 27. 7.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 13.20 Medicinsko mesečno poročilo — 14.35 Satirični komentarji — 15.05 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Bidermajerska dama na svetovnem potovanju — 17.25 Znanje za vse — (17.40 75-letnica smrti Vincenta van Gogha — 17.50 Esperanto — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 Slavni glasovi. Sreda, 28. 7.; 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Indijanska lirika — 16.00 Pesmi Nikolausa Lenaua — 16.30 Otvoritev diplomatskega seminarja na gradu Klesheim — 17.25 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 17.40 Lepa pesem — 19.30 Evropska zabavna glasba — 20.15 »Dovolite, moje ime je Cox", kriminalna igra — 21.00 Se še spominjate? — 21.45 Aktualni prispevek. Četrtek, 29. 7.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 14.15 Znani orkestri — 14.35 Glasbeniki iz Predarlske — 15.05 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Kako inteligentne so živali — 17.25 Znanstveniki na obisku — 17.40 Ženska oddaja — 19.30 Okoli operete — 21.00 Evropske pokrajine. Petek, 30. 7.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 13.30 Za prijatelja opere — 14j1 5 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Ljudska glasba — 15.05 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.30 »Zenska vojna", glasbena veseloigra — 21.00 Mi in gore — 21.25 Pisan venček melodij. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 24. 7.; 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Ob večerni uri, pevci iz Sel. Nedelja, 25. 7.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 26. 7.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Any Blumauer s svojim ansamblom — Za športnike — 18.00 Za našo vas. Torek, 27. 7.: 14.15 Poročila, objave — Iz ljudstva za ljudstvo. Sreda, 28. 7.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. četrtek, 29. 7.: 14.15 Poročila, objave — S pesmijo po svetu — Iz zdravnikove beležnice. Petek, 30. 7.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka po naših krajih — Robert Schumann;. Ljubezen in življenje žene, poje Zlata Gašperšič. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz Poročila: 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.00 Dobro jutro — 11.00 Za avtomobiliste —- 12.05 Kmetijska oddaja — 13.'5 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik. Sobota, 24. 7.: 4.30 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.15 Zvoki za razvedrilo — 8.05 Domače pesmi in napevi — 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Naši skladatelji mladini — 9.30 Igrajo domače pihalne godbe — 10.15 Pesmi in plesi jugoslvanskih narodov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Popularne arije z znamenitimi pevci — 12.40 Prek sončnih dobrav — 13.30 Priporočajo vam — 14.35 Naši poslušalci čestitajo 'in pozdravljajo — 15.30 Moški in ženski zbor DPD »Svobode" Hrastnik -— 17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz baleta »Hrestač" Petra lljiča Čajkovskega — 18.15 Melodije tega tedna —• 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni poletni večeri v plesu — 21.10 »Glasba ne pozna meja" — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 25. 7.; 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.15 Popularna zborovska in narodna glasba — 8.05 Mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.20 Pesmi mrtvih proletarcev, kantata — 10.40 Lahka glasba — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 1(1.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.45 Pred domačo hišo — 14.00 Gradbena dela v predoru so trajala šest let in pol, gradbeni stroški za predor, ki je s svojimi 11,6 km najdaljša cestnoprometna zveza te vrste na svetu sploh, pa so znašali nad 320 milijonov frankov. Za povračilo teh sredstev in za kritje izdatkov za vzdrževanje predora je bila uvedena posebna cestnina, ki bo v začetnem obdobju znašala za motorna kolesa pet, za osebne avtomobile 16 do 40 (pač po velikosti vozila) ter za tovornjake do 185 frankov. Strokovnjaki predvidevajo, da bo v prvem letu peljalo skozi montblanški predor 60.000 motornih koles, 450.000 osebnih avtomobilov, 42.000 avtobusov in 48.000 tovornjakov. To bi pomenilo okoli 22,9 milijona frankov dohodka, ki si ga bosta francoska in italijanska družba delili na pol. Po teh računih naj bi se gradbeni stroški povrnili nekako v sedemdesetih letih. Montblanški predor ima sedem metrov široko štiristezno vozišče, na obeh straneh Naš promenadni koncert — 15.05 Vedri zvoki — 15.30 Humoreska tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Mojstrske partiture — 21.10 Melodije raznih narodov — 22.10 Plesna glasba. Ponedeljek, 26. 7.: 7.15 V svetu lahke in operetne glasbe — 8.05 Dobri znanci in Trio Avgusta Stanka — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.30 Jutranji koncert — 10.15 Slovenski samospevi — 10.35 Naš podlistek — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Igrajo slavni pianisti — 12.40 V narodnem tonu — 14.05 S poti po Italiji — 15.30 Poje zbor primorskih akademikov »Vinko Vodopivec" — 17.05 Operne melodije — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Izbrali smo vam — 21.10 Koncert s festivala v Dubrovniku. Torek, 27. 7.: 7.15 Koncert za dobro jutro — 8.05 Od melodije do melodije — 8.35 Iz narodne zakladnice — 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Z domačimi orkestri in ansambli zabavne glasbe — 10j15 Scene iz Boitove opere .Mefistofeles" — 12.05 Obisk pri skladatelju Marjanu Kozini — 12.40 Čez hrib in dol — 14.05 Haydnove skladbe v raznih zasedbah — 14.35 Voščila — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonična glasba — 18j15 Popevke s tekočega traku — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Violončelist Ciril Škerjanec — 20.20 Radijska igra — 21.18 Serenadni. večer. Sreda, 28. 7.: 7.15 Zborovska in narodna glasba — 8.05" Zabavni zvoki — 9.00 Svet skozi sončna očala — 9.15 * Pojo mladinski zbori — 9.30 Domači orkestri in ansambli zabavne glasbe — 10.15 Iz J5 otroških pesmi" Petra lljiča Čajkovskega — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi — 12.05 Zborovski operni prizori — 12.40 Venček slovenskih narodnih pesmi — 14.05 Iz koncertov in simfonij — 15.30 Poje zbor Roger Wagner — 17.05 Koncert — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Giacomo Puccini: La Boheme, opera — 22.10 Od popevke do popevke. Četrtek, 29. 7.; 7.15 Igramo za razvedrilo — 8.25 Znane operetne uverture Jacquesa Offenbacha — 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Instrumentalna glasba za mladino — 9.30 Zabavni zvoki — 10.15 Pojo solisti mariborske opere — 12.40 čez zelene trate — 14.05 Hrvat-ski samospevi — 14.35 Voščila — 15.30 Koncert tujih pihalnih godb — 17.05 Simfonična glasba — 18.15 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Lirika skozi čas — 22j10 Nočni akordi. -Televizija Sobota, 24. 7.; 15.00 Mednarodni jahalni turnir v Vrbi — 18.30 Kratka poročila — 18.33 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki — 20.00 »Usodepolna pustna noč", veseloigra — 22.25 Čas v sliki, nato kriminalni film. Nedelja, 25. 7.: 15.00 Mednarodni jahalni turnir v Vrbi — 17.00 Poročila — 17.03 Svet mladine — 17.55 Za družino —■ 18.30 Poročila — 19.00 Zadržanje živali — 19.S& Šport — 20.10 Poročila — 20.15 .Kriv", film — 21.45 Dokumentacija o umoru Dollfussa — 22.55 Poročila. Ponedeljek, 26. 7.; 19.00 Poročila — 19.03 Sola za odrasle — 19.30 Čas v sliki in šport — 20.00 »Maigret in vedeževalka", kriminalni film — 20.55 Športno omizje — 22.05 Čas v sliki. Torek, 27. 7.: 19.00 Poročila — 19.03 Sto milijonov, film iz Afrike — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Enaindvajset — 20.45 Možje in sile: Winston Churchill. Sreda, 28. 7.: 11.00 Poročila — 1:1.03 »Maigret in vedeževalka’, kriminalni film — 12.00 Športno omizje _____ 13.10 Poročila — 17.00 Poročila — 17.03 Za otroke — 17.30 & Ponosne ladje — 18.00 Poročila — 19.00 Poročila — 19.03 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.00 »Odpusti nam našo krivdo", film — 21.40 Japonska v luči svojih filmov — 22.40 Čas v sliki. Četrtek, 29. 7.: 19.00 Poročila — 19.03 Šport — 19.30 Čas v sliki — 20.00 »Evridika", igra — 22.00 Evropa tu-koj in danes. Petek, 30. 7.; 19.00 Poročila — 19.05 Trg ob koncu tedna — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Hotel Viktorija — 211.05 Inozemski odmevi — 22.15 Jazz iz Amerike — 22.40 Čas v sliJci. BARVE ščitijo in olepšajo. Kvalitetne lake in vse potrebščine za barvanje dobite pri Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Oobrla vas - Eberndorf pa sta po 80 cm široki stezi za pešce. Na vsakih tristo metrov je izogibališče oziroma prostor za postanek v sili ali zaradi okvare na vozilu, v stometrskih presledkih pa se vzdolž obeh sten vrstijo ustrezne vdolbine za pešce. Za prometno varnost v predora skrbijo elektronski »nadzorniki". Vzdolž predora, ki so ga zvrtali skozi skalovje tri kilometre pod najvišjim vrhom na evropski celini, so razpostavljene svarilne lučke, ki avtomatično skrbijo za to, da ostane avtomobilist, ki preseže dovoljeno hitrost 50 do 70 kilometrov, vsaj sto metrov za najbližjia* 1 vozilom pred seboj. Predor je speljan iz francoskega zimskošportnega središča Courmayeur do italijanskega kraja Entreves; italijanska stran pTe' dora, kjer bo potnik lahko uredil vse ca- ^ rinske formalnosti za obe deželi, ima nadmorsko višino 1381 m, francoski vhod pa j® v višini 1274 m. gostilna in penzion Vsako soboto zvečer ples in domača zabava Mil?© 5)lišhulnih v obeh deželnih jezikih PODJERBERK PRI ŠKOFIČAH Pričetek ob osmi uri zvečer Cestni predor pod najvišjo goro Evrope Mont Blanc ni več pregrada, marveč zveza med Francijo in Italijo V navzočnosti francoskega predsednika de Gaulla in italijanskega predsednika Sara-gata je bil prejšnji teden slovesno odprt cestni predor pod Mont Blancom, najvišjo goro Evrope. S tem se je razdalja med Parizomin Rimom skrajšala za 219 kilometrov — Mont Blanc ni več pregrada, marveč je postal zveza med Francijo in Italijo. *