flpMlztane tn abbonamento postale — Poštnina pisteu t Leto XXmM št. 145_ Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva nlica 5. Telefon it. 51-22, 31-23 31-24 lesenem oddelek: L|ubl|ana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon it 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubbhcita Iraliana S. A. MILANO LJubljana, petek 2. JuEJa 1943*XXI Cena cent. 80 I(ht)t Tttk din razen ponedeljka Naročnin« znala mesečno Lir 18.—, za inozemstvo vključno t »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50. Uredništvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica it. S. — Telefon kev. 31-22, 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo._ CONCESSIONARIA ESCLUSIVA p*r la pub- bliatl di proveniema rta liana ad estera: Unione Pubbliciti Iraliana S. A. MILANO. Attivlta aerea le fsrsnazlonl avversarie ripetutamente impegnate daHa cascia — 4 vel i voli nemici abbattuti in combattimento, un altro distrutto dalle artiglierie della difesa I! Quartiere Generale de!le Forze Arma-te ooniunica in data di 1 luglio 1943-XXI i 1 seguente hoUettiiio di guerra No 1132; I/aviazinne nemiea ha attaccato centri urbani e rurali della Sicdlia e deliti Sar-degna. Danni notevoli e vittime sono stati canc3ti in Palermo dove ris'.iltano colpiti rnr ti edifici civili tra i qunli la regia uni-versita e un cspednle. Anrlie a Oagliari sono segnalrt: ercHi p incendi nei qua»-tie-rj crntrali clella citta. Le formavimt" avversarie, ripetutamen- te impegnate dalla nostra caccia, perde-vano in combattimento quattro apparec. chi; un altro velivolo veniva distrutto dalle artiglierie della difesa di Trapani. Un nostro af reo non e rientrato dalle operazi oni della giornata. Le incursioni citate dal bollettino hanno causato le seguenti vittime finora acerta-te: tre morti e due feriti a Sciacca (Agri-gento), 5 morti e 18 feriti tra i ricoverati deirospedale di Palermo. Letalsko delovanje Lsvc! so jj-csfiovse prestregli sovražne skupile — Štiri sc.vrtfžna letala sestreljena v bojih, neko peto pa uničeno po oferamfeaem t^pssištvu Glavni slan italijanskih Oboroženih sil je objavil 1. ju ija naslednje 1132. vojno poročilo: Sovražno letalstvo je napadlo mestna in lK-deželska središča na Siciliji in Sardiniji. Znatna škoda in žrtve so bile povzročen v PaJermu, kjer je bi'o zadetih mnogo civilnih zgradb, med njimi Kr. univerza in na brlni.šniea. Tudi v Cagli-ariju so nastale ruševine in požari v osrednjih mestnih predelih. Sovražni oddelki, ki so se ponovno zapletli v borbe 7 nagimi lovci so izgubili v boru 4 leta'?. Nadaljnje letalo je uničilo protileta.sko topništvo v Trapani.ju. Kno naše leta'o se z operacij tega dneva ni vrnilo. Letalski napadi, ki jih omenja uradno poročilo, so pev:: očPa naslednje dos'ej ugotovljene žrtve: 3 mrtve in 2 ranjena v Sciacci (Atrigcnto) ter 5 mrtvih in 13 ranjenih med bolniki bolnišnice v Paler-mu. 11. obletnica Littori]e Berlin. 30. jun. s. »Berliner Nachtaus-gabec objavlja d:pis iz Rima, posvečen rnevstu Littoriji. ki proslavlja danes 11. obletnico svoje ustanovitve. Poročevalec o-smačuje Mussolinijevo delo. da se spremeni v rodovitno zemljo močvirnato ozemlje, za čudovito. Večkrat v zgodovini so se ljudje iotili izboljševalnih del na tem ozemlju, toda vse pobude so obtičale zaradi težav, ki jih je 'zahtevalo to podjetje, dočim je sedaj uspešno zaključeno. Duce je podal s tem, da je izsušil Pontinsko močvirje, spet dokaz ne le o svoji volji, temveč tudi o moči. ki jo ima, da doseže svoj cilj. Berlin, 1. jul. s. Ob enajsti obletnici ustanovitve Littorije objavlja »Volkischer Be-obachter« pod naslovom Vojna, kj jo ma Mussolini najrajš'« članek, v katirem prikazuje veliko melioracijsko delo, ki je bilo izvršeno v približno enem desetletju fašizma. Nemški list. poudarja, da je fašistična Italija storila več v teh zadnjih desetlet-::h kakor se je prej storilo v več stoletjih, kazen iizsušitve Pontinskega močvirja in nastanka cele vrste poljedelskih središč, ki dajejo delo desettisočem poljedelcem, je to najboljši dokaz o konstruktivni volj1, ki 'e vedno prevevala Duceja glede na vse področje italijanske?« javnega življenja. V dobo otvoritve Littorije spada zgodovinska Mussolinijeva izjava, ki je zbudila tolikšen odmev po svetu: »To je vojna, ki jo imamo nairaje, če pa hočemo doseči svoj cilj, nas morajo drugi pustiti, da. delamo v miru.* Danes, zcključu > pisec, ko obrača sovražnik svojo gro-njo na vrata Italije, se je italijanski narod, ki niti od daleč še ne kaže znakov utrujenosti ali pomanjkanja poguma. združil v granitni blok okrog svojega Duceja, trdno odločen, da branj zemljo, ki mu daje vsakdanji kruh, in prav tako od-^.čen. da. se bori do zmage. Skrb za kmetijske delavce Rim. 1. jul. s. Pod predsedstvom predsed-n:ka Fašistične konfederacije polje-leiskih de-avcev sc je sestal izvršni odbor Nacionalne federacije plačanih težakov in podobnih de-avcev. Predsednik konfederacije je poda! ne-■caj izjav o novem in uspe-nejšem organizacijskem redu. ki bo izveden pri periferičnih organizmih. čim se bedo zaključila velika sezonska dela Ta npva ureditev bo imela za posledico izpopolnitev in ojačenje pokrajinskih in občinskih sindikatov ki morajo postat; čimdalje bolj popoln in pristen izraz kategorij. Prthaja= ioč na druga gospodarska in sindikalna vprašan ia je nac. svetnik Bignardi prikazal kako -> italijanski delavci sprejeli s splošnim za-isi vem ured tev plač poljedelskih delavcev v skladu z ministrskimi smernicami glede medkonfedcracijskih sporazumov. Komisar fedcracije nac. svetnic Agordi je peTočal o delu za revizijo dopolr.ftfin pokrajinskih pogodb, o maksimalnih načelih. dogovor* jenih s konfederacijo poljedelcev, da se odstranijo razlike v gospodarskem postopanju z ženskimi delovnimi s-Iami. in o ustanavljanju nacionalnih sindikatov, ki naj povežejo delovanje treh velikih kategorij, plačancev, dclav-cev težakov in soudeležnikov. ki tvorijo ogrodje federacij. Svoj govor je zaključil z opezo« rilom na potrebo, da se po reviziji gospodarskega področja preide postopno na sistematsko revizijo normativnega dela obstoječih pogodb, da bi se tako dosegel minimum homogenosti pri sploaii ureditvi kolektivnih delovnih odno- ! sov. kakor tudi na potrebo, da se začne reJe-vati vprašanje podpore delavcem, starim na'd 65 iet. Po daljši razpravi je predsednik konfederacije rodal smcrircc glede reševanja raz* i nih vprašanj, o katerih se je vodila razprava. ! Smrtna itesreča zaslužnega | slniikalisega ergatrlzatorja Rim. 30. junija s. Pri neki železniški nesreči sc je včeraj smrtno ponesrečil Pacificio Guido Pianigiani, veliki vojni pohabljenec, sanscpol-krist in sindikalni organizator. Pokojnik jc bi) rojen v kraju Ascoli Pičeno 27. avgusta 1. 1887. Kot vojni prostovoljec m vojni pohab-Ijcncc je z boj šč in bolnišnic prišel na ulicc in trge Italije, kjer jc povsod propagiral odpor do zmage in fašistično vstajo. Kot voditelj poljedelskih .sindikalnih organizacij sc je udejstvo val že od 1. 1919 dalje. Svoje delo je vrši z!a-st' v pokrajini Cremoni, nato pa šc v pokrajinah Bologna. Genova. Liftorija. Bil jc šef propagandnega oddelka fašistične konfederacije poljedelcev. Organiziral je več sekcij Na-I cir.nalnega fašističnega združenja pohabljencev j in je bil dalje časa član vodstva združenja in pokrajinske zveze za zaščito vojnih invalidov y1 šil je tudi več političnih in javnih funkcij in se udejstveval tudi v novinarstvu Bil je zvezni podtajnik v Rimu in je nato 8. januarja 1941 postal zvezni tajnik v Regg u Emiliji ter naposled nacionalni svetn k. Dne 24. junija 1943 je opustil posle zveznega tajnika v Reggiu Emiliji, ker je bi! pozvan na drugo mesto. ©mejitev izdelave dstnačih mlinov Rim. 30. junija, s. Službeni iist objavlja ukaz z dne 15. junija 1943-XXI. ki odreja, da ie cd jutri do 6 mesecev po vojni prepovedano izdelovanje in piodaja vseh vrst strojev za domače mletje žita in domače izdelovanje te* stenm, naj bodo izdelani iz kakršnegakoli gradiva. Ta prepoved se ne nanaša na izdelovanje in prodajo strojev, ki so v okviru dovoljenja ministrstva za izmenjavo m valute namenjeni za izvoz. Iz inozemstva uvoženi stroji se smejo prodajati na domačem tržišču v skladu s predpisi, ki jih je določilo ministrstvo za kor-poracije v sporazumu z ministrstvom za izmenjave in valute. Naročite se na »Dobro knjigo«! Rsaseveltov poraz v Kongresu Buenos Aires, 30. jun. s. Reprezentančna zbornica Zedinjenih držav se je z veliko ve-izrekla za sklep, da se prepove vladi izdajanje podpor za znižanje prodajne cene živil v prodaji na drobno. Lizbona, 30 jun. s. »Manchester Guardian« p še, da se je začel splošen napad proti Rooseveltcvi upravi. Obe zbornici kongresa sta z nenavadno naglico odklonili veto predsednika proti zakonu, ki prepoveduje stavke, že naslednjega dne je kongres odstranil večji del upravne zgradbe, postavljene za ustavitev inflacije. Razširjenje stavkovnega gibanja v Ameriki Buenos Aires, 29. jun. s. Po zadnjih vesteh iz premogokopnih revirjev v Zedinjenih držav se 156.000 rudarjev ne namerava vrniti na delo. Ru larji se nočejo ^vrniti na delo zlasti v rudniku antracita v Pensil-vainiji. Buenos Aires, 29. jun. s. V Pensilvai^t se znatno število rudarjev ri vrnilo na delo in več rudnikov, ki so last težke industrije, še vedno počiva. Med tem je državni tajnik za notranje zadeve Jokes izjavil pred komisijo za ceste in prometna srelstva v reprezentančni zbornici da vlada nima ni-kake želje po nacionslizaciji premogovne industrije. Pripomnil je, da namerava vlada vrniti rudnike njihovim lastnikom, vendar pa se bo to zgodilo šele tedaj, ko ae bodo rudarji in lastniki rudnikov o i ločili za sklenitev zadevnih pogodb. Jokes je končno dejfl,l, da je bila proizvodnja premoga od aprila meseca dalje za 23 milijonov ton manjša, kakor so pričakovali. Buenos Aires, 30. jun. s. Gibanje proti povratku rudarjev na delo se je v Pensii-vaniji m Alabami še ojačilo. V srednji Pensilvaniji sta se dva nadaljnja rudnika pridružila pokretu, medtem ko so v Alabami zaprli tri nadaljnje rudnike. V drugih rudarskih okrožjih je nad 12.000 delavcev prekinilo delo. Skoraj polovica 80 tisoč delavcev, ki so bili zaposleni v rud. nikih antracita v Zedinjenih državah, je v stavki. V Alabami je na delu samo 4000 delavcev, tako «!a so morali jeklarne> ustaviti obrat v nadaljnjih 59 plavžih. Ameriški letalski poraz nad Pacifikom Z japonskega oporišča na jnžnozapadnem Pacifiku, 30. jun. s. Objavljajo, da ao japonske protiletalske baterije sestrelile 26. junija nad Salamonskim otočjem nadaljnjih 13 sovražnih letal. 7 izmed teh letal je bilo sestreljenih nad otokom Kolombanga-ra, 6 pa nad otokom Mun lo in Novo Geor-gijo. Nad otokom Kolombangara se je v prvih jutranjih urah 26. junija pojavila skupina 31 sovražnih letal, ki pa se ni mogla prebiti skozi ogenj japonskega protiletalskega topništva in se je morala vrniti. Pri tem je izgubila 7 letal. Istega dne se je pojavila nad otokom Munda in nad Novo Georgijo skupina 52 sovražnih letsl, med njimi več letal tipa »Douglas«, izvid-niških bombnikov in lovcev tipa »Bru-mam«, toda tudi taskupina je bila zavrnjena in je izgubila 6 letal. Upor proti čungkinški vladi šanghaj, 1. jul. s. Upor protj čungkinški vladi, ki je izbruhnil meseca januarja v Lančovu v pokrajini Kansu so skušale čungkinške oblast; zaman zatreti navzlic nastopu oboroženih sil. Vodstvo upora so prevzeli dijaki in kadeti vojaške šole. Oborožena vstaja Indijcev prati Angliji Maniifti, 30. jun. s. Predsednik indijske lige na Filipinih švani je v razgovoru z novinarji izjavil: Nap;čila je ura dela in j Indijci so povsod trdno odločeni, da sode- j lujejo z Japcnsko v nameri, da enkrat za vselej peraz jo Angleže m Američane. Prihod čandrc Boseja v vzhodno Azijo je dal z. ak vsem Indijcem v Indiji in v inozemstvu, da sc up:o z orožjem britanskim zatiralcem in njihovi ameriški kliki. Izročitev angleškega imetja nasikinškl vladi Kanton. 30. junija, s. Pri predaji britanskega premoženja v okrožju Kantona I nacionalni kitajski vladi je poveljništvo ' japonskih čet na južnem Kitajskem obja-| vilo poročilo, iz katerega .ie razvidno, da ! obsega britansko premoženje med drugim ' 220 stavb, med njimi vseuči išča 12 bol-! nišnic. 40 tvornic. 7 skladišč. 16 šol, 80 cerkva in 21 stanovanjskih hiš. Ga. čangkajšfcsva ne bo obisksSa Anglife Lizbona. 30. jun s. Iz angleškega \ ira se do-znava. da se bo gespa čangkajškova. k: se že več mesecev mudi v Zedinjenih državah, v kratkem vrnila na Kitajsko. Izjavljajo da ne bo obiskala Anglije kamor jc bila povabljena. 10. obletnica nemškega kmetijskega ministra Berlin. 30. jun. s. Nckater. listi so minjajo 10. obletn ce prevzema kmeti ga ministrstva po ministru Herbertu ckeju in podaj a. jO v tej zvezi pregled rodno-sccialistične poljedelske politike, slavljajcč delo ministra Bsekcja v 10 njegovega nepretrganega dela. Rumunski prosvetni minister v EcrLau Berlin, 30. jun. s. Na povabilo nemškega ministra za javno vzgojo je prispel v Berlin rumunski prosvetni minister pref. Petroviči. Gost bo ostal tu nekaj dni in bo obiskal glavne kulturne ustanove Nemčije. Avtcmobilska nezgoda H3rthyjevega sina Budimpešta, 30. jun s Sin tiižavnega namestnika in bivši pooblaščeni minister Nikolaj Horthv je bil zaiad; avtomobilske nezgode prepeljan v bolnišnico, kjer je bil takoj operiran. Sin državnega namestnika se je javil kot prostovoljec k vojakom in se je po kratkem dopustu, ki ga je prebil pri svoji družini v Kenderesu, vračal z avtomobilom k svoji edinici. Na cesti iz Kenderesa v Szolno, in sicer pri kraju Torokszentmiklos. je neka deklica nenadoma prekoračila cesto. Sin državnega namestnika, ki je sam vodil avtomobil, je takoj zavrl vozilo, ki se je prevrnilo v cestni jarek, dočim je deklica ostala nepoškodovana. Sina državnega namestnika, ki so mu takoj prihiteli na pomoč, so z avtomobilom odpeljali v vojaško bolnišnico v Szolno, kjer so ugotovili poškedbo ramena in zlom kjučnice. Operacija je uspela. spe-irike-Ba-na-pro-leth Podaljšanje obsednega stanja v Libanonu Carigrad, 1. jul s. Obsedno stanje ▼ Liba-dooh je podaljšano » nadaljnjih 10 dot , Jubilej portugalske gledališke umetnosti Lizbona, 30. jim. s. Danes poteka 150 let, odkar je bilo otvorjeno državno gledališče San Carlo v Lizboni, ki je vprizorilo prvo igro 1. 1793. Italijanski umetniki so sedaj pod vodstvom impresarija Antonija Lolija vprizori'i Civnnrcsovo igro Ljubeča plesalka«. Lizbonsko gledališče je biio zgrajeno po vzoru gledališča S*, n Carlo in jc tesno zvezana z italijansko umetnostjo. Zmanjšanje ameriške industrijske delavnosti Lizbona, 30. jun. s. Iz Nevv Yorka poi\j. čajo, da je vrhovni poveljnik severnoameriške vojske generalni namestnik Somni-well izjavil, da se je industrijska proizvodnja. določena po programu za mornarico, zmanjšala, namestu da bi se povečala v mesecu maju. To zmanjšanje jc treba pripisati raznim činiteljem. med drugim poplavam, pomanjkanju delovne sile in slabi donosnosti delavstva. Krajevni boji na vzhodni fronti 31 laifij s 149*®oo tonami potopljenih, 51 z 250*000 tonami poškodovanih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. julija. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Z vzhodne fronte poročajo o krajevnih bojih samo iz odsekov pri Lisičansku in Kirovu. Letalstvo je z dobrim uspehom napadlo topniške postojanke, Ieta'išča in dovozna oporišča sovražnika ter doseglo bombne zadetke v polno na zbirališčih čolnov se-vernovzhadno od Temerjuka. Na Črnem morju je nemška podmornica potopila sovjetski čoln za spremljavo. V čas ucd 21. do 30. junija so nemške pomorske oborožene sile ter protiletalsko topništvo z obale in mornarice sestrelile 46 letal. V borbi proti angleškim in ameriškim pomorskim zvezam je bilo v mesecu juniju potopljenih 31 sovražnih trgovskih ladij s skupno 149.000 br. reg. tonami ter tri prevozne jadrnice. Od tega so 107.000 br. reg. ton. potopile podmornice. Nadaljnjih 51 ladij s skupno 250.000 br. reg. tonami ie bilo po večini z bombnimi zadetki hudo peškedevanih. Računati je treba, da je tudi del teh ladij izgubljen. Nadalje sta potopila vojna mornarica in letalstvo rno križarke, dva rušilea. eno podmornico in 16 enot za izkreavanje. Tri križarke in 18 drugih bojnih enot ter več čolnov za izkrca vanje .je bilo poškodovanih. Porušeni mostovi preko Donca Berlin, 30. jun. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je nemško topništvo 28 junija severno od Lisičanska živahno tclkio več sovražnih mostov na Doncu. ki so zlasti važni za sovjetski oS-ložaja. Treba je, da popolnem izvzamemo čas, če hočemo stvari točno oceniti. Prejšnja svl lovna vojna se je končaj v trenutku vpadka podmorniške vojne, ko se je napadalec pripra/ljal, da vrže v boj nov val piodmornjc; ako bi bil imel čas to potrebno energijo, bi nedvomno zmagal. V moderni vojni, ko vsako napadalno orožje izzove obrambno protiorožje, je popolnoma jasno, du tudi ojačenje obrambe izziv* s svoje strani ojačenje napada. Vprašanje je vedno težje, kajti spopad med napadalcem in obrambo zavzema orjaški obseg. Končno pa gre samo za vprašanje časa, namreč, kdo ima potreben čas na razpolago, da se pripravi za novo ofenzivo, al; pa da odtegne podmornice nekoristnim nevarnostim, jim preskrbi nova tehnična sredstva ali pa jim določi nov taktični postoipek. T(I1 Piccolo.) _ Most Sez Dostavo med Bolgarijo in Romanco Sofija, 30. jun. s. Mešana bolgarsko-rumunska komisija za zgraditev mosta čez Donavo je zaključila svoja dela. Dokončno je bil določen kraj, kjer bo ta most zgrajen. Predsednik bolgarske komisije je izjavil poročevalcu lista »Utro«, da bo most čez Donavo eden najdaljših v Evropi in da bo njegova zgraditev pospešila vse pobude za dobro sosedstvo v duhu gospodarskih m političnih odnosov med Bolgarijo in Rumu-nijo. Rumunsko odposlanstvo je odpotovalo v Bukarešto. Tokio — največje mesto na svetu Tokio, 30. jun. s. Jutri stopi v veljavo zakon, ki ga je parlament odobril na zadnjem rednem zasedanju in po katerem ae ustanavlja tako imenovani »veliki Tokio«. Po tem zakonu postane Tokio največje mesto na svetu s približno 2244 kvadratnih kilometrov površine ter 7,400.000 prebivalcev in letnim proračunom v znesku 600 milijonov jenov. Na začetku tega stoletja je štel Tokio komaj nekaj nad en mi-tijoa 200u000 prebivalcev. T „??€ba fih |e gsMti" Pod tem na slo vem objavlja v včerajšnjem »Popolu d ltalia« znani vojaški in politični publicist Mario Appellus naslednji zanimivi članek: Položaj je težak za nas, teda zelo težak je tuli za sovražnika, k: ne ve, kaj naj ra-pravj, da bi zmagal. Letalska bombardiranja niso dosegla psiholoških in p:lit čnih rezultatov, ki jih je sovražnik pričakoval. Razen tega so ti napadi zelo dragi. Ako so izgube letal težke, so še težje izgube letalcev in specializ ranega osebja. Teden za tednom zadeva sovražnik na gostejšo protiletalsko obrambo in številnejše lovce. Mi 'mamo še mnogo strelic v našem tu-lu. Splošni strateški položaj osi je silnejši kakor kdajkeli. Nemčija lahko zbere ogromne vojaške sle, mnogoštevilne divizije in silovito orožje. Japonska ustvarja v Az']! vejaški, pomorski in letalsk' stroj orjaškega obsega. Mnogo impenderabilij dela za Os v Indiji, v notranjosti sovražnih držav, v protiboljševiški in protiruski zavesti mno-g:h narodov, v neizprosr em interesnem na-sprotslvu dveh plutokratskih prestolnic in Mcskve, v duhovnem cdporu muslimanskih narodov, ki jih tlači težka anglosaška roka v velikih energijah evropske in az:j.=ke celine. V trdni odločitvi manjšh evropskih in azijskih zaveznikov Osi se ne kaže niti najmarjši zn3k slabosti. Da bi nas premagal, mora sovražnik neizbežno sedaj izvrš:ti izkrcanje v Evropi. Mora ga izvršiti naglo, kajti bolj ko odlaša težje mu bo uspeti. Ko bo udarila odločilna ura. bodo morali Angleži in Američani že kenčatj boj v Evropi, sicer bodo prišli v nev tragični peložaj ne samo v vojaškem, marveč tudi v političnem pogledu. Sovražnik mora sedaj na vsak račin poizkus ti izkrcanje. Ako bo preveč premišljeval, se ne bo 'zkrcal. In ako se ne bo izkrcal, je 5zgub;l igro že pred bojem. Izkrcanje pa seveda ni lahko. Treba je imeti pogum za veliko tveganje in za velike izgube. Treba je računati z minami, z brodovjem, z letalstvom, z podmornicami, z obrežnimi baterijami in z mnogoterimi obrežnimi obrambnimi rapravami. Samo izkrcanje še nikakor ne zadostuje. Treba ie izkrcati vel ke sile. ustvariti trdna predmostja. se tam držati ter oskrbovati. Združene s;le Evrope so s vrhi primerno porazmežčene in pripravljene, da uničijo vsak začetek izkrcanja. Za zmago nad milijoni vojakov, ki jih lahko zbere Evropa, je treba imeti isto toliko milijenov vojakov. To je lahko reči, zelo težko pa 'zvršiti. Bržkone je to celo nemogoče, vsaj po morski poti. E>~bro pretehtamo vsako besedo, ki jo zapišemo, ter zavračamo z enako strogostjo vsako optimistično kakor vsako pesimistično misel. Najbolj kočljivo, najtežje in najvažnejše mesto ima v bojni' črti Osi Italija. Zato svet gleda nanjo, bolj kakor vse drugo pa gleda nanjo njena usoda. Ako bedo narod in Oborožene sile stoodstotno izvršile svojo dolžnost in se ne bodo dale vplivati po dramatičnosti takega kritičnega trenutka, smo rešeni, brezpogojno rešeni. Ob:čajno se pravi, da se Italija v tem trenutku bori za življenje ali za smrt, rečenica pa ni pravilna: Mi se borimo ali za smrt ali za veličino! če bomo premagani, nas bo doletela žalostna usoda, ki jo je keltski Bren določil premagancem. Postali bomo velik mednarodni hotel, v katerem nam bedo določena hlapčevska mesta. Ako pa nasprotno vzdržimo udarec, si nakopljemo sovraštvo neprijateljev in spoštovanje prijateljev, se bo otvorila pred narodom in plemenom sijajna prihodnost politične in gospodarske veličine Vsako razglabljanje, ki ne temelji na popolni zavesti italijanskega naroda, da je treba vzdržati za vsako ceno, je zmoten račun, vreden Zida ali mešanca, ne pa Italijana. Kaj razumemo pod izrazom vzdržati? Odgovor je enostaven. V velikih urah zgodovine postaja vse izredno enostavno m jasno. Vzdržati pomen; upreti se z levjim srcem vsakršnemu poizkusu sovražnika, da cjači letalsko obstreljevanje v svoji črni nadi, da bi nas z zvišanjem števila bomb spravil na kolena. Neapelj je bil bombardiran 76 krat in to dokazuje, da ni sile na svetu, ako kak narod trdno hoče vztrajati, ki bi ga primorala ukloniti hrbet. Ako b_> vsa Italija imela srce Neaplja, je anglosaška namera letalskega ustrahovanja obs> ječa, da se sramotno zaduši. Vzdržati pomeni, da se morajo v primeru izkrcanja vsi angleški, ameriški, avstralski novozelandski, francoski, senegalski, kanadski, jugoslovanski, brazilski ali črnski vojaki, ki se bodo drznili stopiti s svojimi umazanimi škorajj na posvečena tla Italije, pobiti za vsako ceno za vedno ter morajo obležati .ra mostu, dokler ne napoči ura za njihov pokop. Kakršnakoli je lahko letalska, pomorska ali kopninska zaščita, ki jo bodo imele te čete, treba jo je za vsako ceno vreč; na zemljo k zadnjemu snu. Takrat bo sovražnik spoznal, da je zašel s pravega pota, ko se je lotil Italije. Iz te ugotovitve bo izvajal potrebne posledice. Mi pa bomo imeli trojno zadoščenje, da smo rešili Italijo, čast plemena in usodo vojne. Seja pokrajinske podporne ustanove Ljubljana, 1. julija. Včeraj se je na svojem sedežu sestal na seji odbor pokrajinske podporne usta-nove. Odbor je proučil upravni položaj podrejenih odborov in predsednik je obrazložil delo. ki ga je ustanova izvrši'a v prvem polletju. Nato je odbor odobril več sklepov, ki se nanašajo na financiranje odborov na deželi. K vprašanjem, ki so bila v razpravi, so se oglasili ljubljanski župan, zaupnica ženskega fašija in zastopniki sindikalnih organizacij. Podaljšanje policijske ure Ljubljana. 1. julija. Eksc. Visoki komisar je z odredbo, ki bo objavljena, določil, da je začenši s 1. julijem tega leta prepoved kretanja v mejah bloka mesta Ljubljane določena od 23. do 5. ure, namesto od 22. do 5. ure. Čas zapiranja javnih obratov in javnih prireditev je določen v okviru mesta Ljubljane ob 22.30 namesto ob 21.30. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino dr. Giuseppe Lombrassa. Odgoditev manifestacije na univerzi Ljubljana, 1. julija. Vseučiliška organizacija poroča vsem članom, da je manifestacija, ki bi morala biti na'univerzi dne 2. t. m. popoldne, preložena. Ameriške izmišljotine Rim, 30. jun. s. Ameriški listi zvesto stopajo po stopnjah britanskih listov v serviranju sen* zacionalnih vesti o Italiji. Najnovejša bedasta izmišljotina ameriške stranke je vest. ki jo povzema britanski list »Daily Telegraph«. Gre namreč za neko poročilo agencije »Associated Press« iz Berna. V tem poročilu se celo govori o aretaciji »nad 7000 antifašistov in drugih disidentov« po italijanski policiji. Poročilo se dobesedno končuje takole: »Aretiranci so baje visoki fašistični funkcionarji, prefekti in več tisoč komunistov in antifašistov«. Anglosaški načrti za obvladanje sveta Ameriški novin?ir Walter Lipmam, ki zavzema v ameriškem tisku zelo 'vidno mesto, je pod naslovom »Zunanja politika Zedinjenih di-žav« objavil knjigo, v kateri kot Američan raizklada ameriški javnosti angleško politično tezo. Lipman je namreč že od prvo svetovne vojne dalje v listih Zedinjenih držav zagovornik Morgatnovih interesov. Njegova najintimnejša prijatelja sta bila D\vigt Morrov, ki bi ga lahko imenovali zun- injega ministra mogočne bančne hiše, in Thcmas Lamocit, ki bi gi lahko imenovali za prvega ministra ameriškega finančnega sveta z vsemi svojimi nevidnimi nitmi. Ekonomsko tezo, kakršno zastopa Lami on t in ki je v bistvu teza Wall Streeta, je milijonom ameriških čitate'jev obrazložil Lipman. Ko je 1. 1933 ameriški senat uvedel preiskavo o vojnih dobičkih hiše Morgan Compa:ny, je Lipman šel tako daleč v obrambi te banke, da ga je senat pozval, naj obrazloži svoje zveze s to bančno ustanovo. Stvar je postala tako mučna za obe stranki, da je moral Lipman štiri dni nato zapisati: >Posest tako ogromne moči v rokah zasebnikov, ki niso odgovorni nasproti javnosti, ni v nobenem primeru v skladu z načeli demokratske države.« šele ta sodba, ki je pomenila preklic vse njegove obrambe Morganove banke, je imela za po_ sledico, da je odpadlo njegovo zaslišanje. 01 izbruha druge svetovne vojne dalje j, je pustil Lipman ta-k o daleč vplivati o.. Angežev — deloma po zastopnikih britanskega veleposlaništva in vojaških odposlanstvih, deloma po manj znanih predstavnikih londonskega Cityja — da so se v Zedinjenih državah večkrat vprašali, ali je to njegovo Einglofilstvo res vselej posledica njegovih stikov s skupino Morgan, ki je notorično angofilska, ali ni morda plačana nepesre lno od Angležev. Takšne tajnosti pa znajo v Zedinjenih državah zelo skrbno varovati. V nasprotju s to zapetostjo pa so angleški poročevailci v Ameriki imeli možnost, da z dovoljenjem založnice na široko navajajo poglavje iz Lipmanove knjige, še preden je ta izšla, in ameriški poročevalec lista »Observer« je z navdušenjem zapisa!', da zastopa Lipman isto stališče kakor >Observer« sam. Lipman je vselej ostro kritiziral ameriško politiko in politiko Cordella Hulla še posebej. O stališču "VVashingtona poleti 1939 je zapisal: Ameriška zunanja politika je tedaj dosegla višek svojega razosebljenja, višek popolnega nesmisla in popolnega bankrota.« S temi besedami pa Lipman ni hotel kritizirati dejstva, da se je Roosevelt s svojimi obljubami že kompromitiral in bil na pol že zapleten v konflikt, temveč ;e hotel le izraziti obžalovanje, ker se je premalo storilo za pomoč Angliji in> Franciji v predvojnih prizadevanjih proti Nemčiji. V svoji najnovejši knjigi zahteva Lipman kot temelj ameriške zunanje politike zavezništvo z Anglijo, toda nele za vojno dobe«, temveč stalno zavezništvo zi skupno obvladanje sveta. Lipman trdi, da se je Amerika neovirano razvijala v zadnjih stoletjih, ker jo je ščitila britanska pomorska sila. Doslej so Zedinjene države še vselej našle zaveznike v skrajnih nevarnih fre-nutkih, vendar ni nikjer rečeno, da bi ae to moralo ponavljati v ne i ogled. Lahko bi se tudi zgodilo, da bi Amerika nekoč prišla prepozno. Lipman potem takole nadaljuje; j>2sato ai moramo zagotoviti svojo bodočnost s tem, da naslonimo svojo politiko na nujno potrebo sklenitve trdnih vezi s staro celino. Na prvem mestu je naše zavezništvo z Anglijo, na drugem pa s Sovjetsko zvezo. Kdor tr li, da je naše zavezništvo z Anglijo samo spletka finančnih krogov ln vojne industrije, ki da je v tem smislu organizirala vso propagando, ne pozna zemljepisne stvarnosti in zavrača trdo lekcijo zgodr«ir..'Jto izkušnje.« In tu se pojavijo strašila stare borbe jKroti Mcrganovi hiži in vojni industriji, ka- kor je tudi sicer vsa Lipmanova knjiga polna strahu pred izolacijonizmom, ki danes ni več strah v tem smislu, da bi se Zedinjene države oddaljile od svetovne politike, temveč neprimerno bolj utemeljeni strah, da bi se Amerika sama, torej osamljena, hotela polastiti vsega sveta. Zato Lipman tako vztrajno hvali »vrline« Angležev. Angleška je v ostalem tudi trditev, da bi mogla samo trdna zveza s Sovjetsko zvezo dati svetu nov red in da bi se zaradi te zveze zapadne države morale »žrtvovati« v korist Sovjetski zvezi. Sosedi Sovjetske zveze, piše Lipmam, se morajo odreči svojim samostojnim pobudam, odreči samostojni politiki in zavzeti nevtralno in pasivno stališče vse tja do skandinavskih držav in Švice, če je le mogoče, bi bilo treba vključiti v ta zavezniški sistem tudi Kitajsko. Angleži napovedujejo tej Lipmanovi knjigi prodoren uspeh, kakšna pa bo reakcija ameriški čitateljev, bomo šele videli. Za sedaj se zde preveč zapeljani po zapeljivi tezi o »ameriškem stoletju«, in vse preveč je bilo že spletenih niti v vseh smereh, takorekoč pred nosom Angležev samih, ki se ameriškim ambicijam po nadvladi v svetu zaradi svoje slabosti niso mogli upreti. Mailo verjetno je, da bi sedaj Američani sprejeli ta načela angleških prijateljev, ki jih zagovarja Žid Lipman, saj bi pomenila nekakšno samocmejitev Amerike, kakor odkrito trdi Lipman sam, ki govori o potrebi, da se postavijo meje »našim načrtom in našemu položaju v svetu.« (Le ultime no-tizie.) A_____ DE CESPEDES: »NAZAJ NI POTI" junijski roman DK Knjiga je od začetka do konca pisana z osvajajoča, lahkotno, svežo virtuozno-stjo, z ostroumnim psihološkim opazovanjem in z jasnim etičnim občutjem. Roman nam odkriva ne le zanimiv pisateljski temperament, temveč tudi tisto, kar bralci zmeraj instinktivno iSčejo: slikovit svet in skupino ljudi v vrtincu življe. nja in usede. V podrobni prodaji se dobi roman »Nazaj ni poti« v knjigarnah in upravi naših listov. Broširani izvod velja 13 lir, vezani pa 28 lir. Radio Ljubljana PETEK, 27. JULIJA 1943-XXI 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12 30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega psveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 1312: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Orkestralna glasba. 13.45: Pisana glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10. Operna glasba na ploščah. 14.20: Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: Koncert kitarista Stanka Preka. 17.35: Prenos za Bolgarijo 19.00: »Govorimo italijanske«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00 Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Radie za družino. 21.05. Orkester »Armonia«, vodi dirigent Segurini. 21.40: Koncert mezzosopran stke E. Karlovčeve. 22.10: Lahka glasba, vodi dirigent PctraUa. 22.45: Poročila v italijanščini. Obalna straža v jnžnovzhodni Evropi Podpolkovnik Benary piše v mariborskem dnevniku: Kakor ogromen utrjen jarek obliva Sredozemsko morje južno in jugovzhodno nabrežje Evrope. Ta jarek predstavlja nešteto nevarnost za mornarico, ki bi se drznila po morju približati nabrežju Francije, Italije in Balkana. Podmornice preže v globinah morja na svoj plen, stražne ladje vseh vrst in velikosti režejo valove, bojna letala prežijo iz zraka na svoje cilje, za katere imajo pripravljene torpeda in bombe. Niti borbeno izkušenemu in krepkemu nasprotniku ne bo lahko na tej poti preiti v napad. Pa tudi če bi bila vojna sreča sovražniku mila, tedaj ga čakajo na nabrežjih nove, morda še večje nevarnosti. Kajti kakor Norveška, Kanal in Atlantik, je tudi nabrežje Sredozemskega morja obdano z utrjenimi braniki, katerih odporna moč narašča iz dneva v dan. Na tisoče rok je že tedne in mesece tukaj na delu. Kopljejo se jarki, zidajo betonski Zidovi, nastajajo železni piloti in vse to je prepreženo z bodičasto žico ter z mrežami za preslepitev sovražnika. Nastajajo baterije, strojniška gnezda, opazovalnice in izvidniški stolpovi. žrela topov se dvigajo, grozeče proti nebu. Strojnice groze iz strelnih lin, železne, žične in betonske ovire se vlečejo čez dune in morske čeri, na suhem pa se dvigajo oklepni zidovi in jarki, ki obrobljajo nabrežje. Vsa izkustva, ki so jUi stekli graditelji ob gradnji Atlantskega tra-nika, so bila tukaj uporabljena z največjim pridom. In tako tvori morje fronto zase, katerega je mogoče vsak čas spraviti v dosego topovskega ognja iz zaledja. Noben kotiček nabrežja ni nezavarovm m storjeno je bilo vse, da se z bliskovito naglico onemogoči vsak poskus sovražnega izkrcanja na suhem. Narava je v neštetih primerih pri&la graditeljem sama na pomoč. Na čereh, ki štrle visoko proti nebu, je bilo mogeče zgraditi opazovališča in obrambne postojanke brez posebne uporabe železa in ba-tena. V notranjosti razčlenjenih zalivov, ki se na Balkanu globoko zajedajo v kop- ninsko ozemlje, so graditelji dovršili veliko delo. Kdor je v svetovni vojni napravil pot iz Kotora po ovinkih Lovčena na Ce-tinje, je lahko spoznal, kako pomaga narava utrjevalni umetnosti do uspeha s svojimi najpreprostejšimi sredstvi. Predpolje balkanskega nabrežja, Egej-sko morje, je poleg tega posejano z otoki in otočiči, ki so kakor nalašč ustvarjeni za oporišča. Ti otoki tvorijo pravcato zaporo za izkrcevanje s pomočjo mornarice, še dragocenejši prispevek pa nudi obrambi balkanskega nabrežja gorski sistem, ki teče včasih v več brazdah vzporedno z nabrežjem ter nudi pri obrambi terena izvrstne možnosti. Toda tudi obramba nabrežja ni omejena zgolj na pasivni odpor. Tudi tukaj so dane vse možnosti za izpad proti sovražniku, in zato je vse to pripravljeno za aktivno obrambo. Da umejo osne sile voditi udarce tako na morju, kakor v zraku, o tem so se sovražniki v zadnjih mesecih lahko prepričali, ker so jih takšni udarci beleče zadeli. Tudi na kopnem se bo moral sovražnik sprijazniti s podobnimi izkustvi, če bo treba. Tam bi se v kratkem ponovili proti njemu proti-sunki gibljivih rezerv, ki so v stanju pripravljenosti za obrežnimi postojankami. Načrtno izgrajeno cestno omrežje nudi vso sigurnost, da se rezerve pri alarmu v najkrajšem času lahko premestijo na odsek vdora. Izkustva pri Dieppu in S. Nazaireu so bila v tem pagledu za nemško vojaško vodstvo prav dragocena. Vojna mornarica ima v svetu otokov ter kopenskih zalivov vzhodnega dela Sredozemskega morja več nego dovolj skrivališč, iz katerih vojne ladje lahko iznenada napadejo sovražnika. Tudi letališča za napade iz zraka so povsod pripravljena, da prispevajo svoj delež k obrambi. Na široko razpredena obveščevalna služba jamči, da bo sodelovanje med kopensko vojsko, pomorskimi oddelki ter letalstvom kar najbolj mogoče uspešna ter se bo po stanju razmer udejstvovala z aktivno ali pasivno obrambo. Tako bo sovražnik, če bi se drznil napasti na jugovzhodu, tudi naletel na graniten odpor. Gospodarstvo Podaljšana veljavnost povišanih rent Pckofnlmfcega zavoda za nameščence Upoštevajoč, da še vedno obstoje pogoji, zaradi katerih so bile pokojnine zvišane in po zaslišanju prizadetih sindikalnih združenj je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o podaljšanju rokov iz naredbe z dne 16. julija 1942-XX, št. 150, s spremembami zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Naredba, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 30. junija 1.1. in je s tem dnem stopila v veljavo, določa naslednje: Veljavnost do'očb čl. 2. in 13. naredbe z dne 16. julija 1942»XX. št. 150, s spremembami zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev se podaljšuje za ves čas sedanje vojne. Po čl. 2. lanske naredbe so bile za dobo enega leta. od 1. julija 1942. invalidske, starostne in vdovske rente zvišane za 30°/« z dodatkom 80 lir za vsakega otroka pod 18 let starosti, kakor tudi za ženo, ki ne prejema po= kojnine ali plače ali ne opravlja kakršne koli obrti ali trgovine, ednosno z dodatkom 60 lir za vsakega otroka do 18 let pri vdovskih rentah. S čl. 13. pa je bil Pokojninski zavod za nameščence pooblaščen za dobo enega leta, da predpisuje poslodavcem v oddelku za obvezno in neobvezno zavarovanje kakor tudi prosto-\clinim zavarovancem doklado na mesečni zavarovani prispevek v višini 2 '/o zavarovanih prejemkov. Z novo naredbo so določbe o povišanju rent in o pobiranju doklade, ki so bile prvotno predpisane za eno leto. podaljšane za ves čas sedanje vojne. Predpisi o oddaji surovih kož so razširjeni na kunčje in zajčje kože Smatrajcč za umestno, da se raztegnejo določbe, ki veljajo za goveje, konjske, ovčje, kozje in svinjske kože, tu d j na kunčje in zajčje kože in da se te določbe same spremenijo, kolikor gre za kazni proti krš''teljem, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 11. septembra 1941-XIX št. 102 s predpisi o zbiranju, razdeljevanju in predelavi kož izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 30. junija t. 1. in je s tem dnem stopila v veljavo. Določbe naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX s predpisi o zbiranju, razdeljevanju in predelavi kož se razširjajo tudi na kože divjih ali domačih kuncev in zajcev. (Kunčje in zajčje kože se morajo oddati pooblaščenemu trgovcu svojega okraja, in sicer v 10 dneh, odkar je bila žival zaklada ali odrta, pooblaščeni trgovec pa mora mesečno prijavljati Visokemu komi-sariatu tudi odkup kunčjih in zajčjih kož. Kunčje jn zajčje kože smejo odslej pooblaščeni trgovci odstopati strojamam samo na podlagi dobavnic, ki jih izda Pokrajinski svet korporacij. Tudi predpisi za prevoz surovih kož in za strojenje ter za prodajo stroj enih kož eo razširjeni na kunčje in zajčje kože.) V 10 dneh, ko stopi ta naredba v veljavo, morajo trgov'nske, industrijske, rokodelske in zad:*užne tvrdke, razne ustanove ln zbiralci ter vobče vsi, ki imajo po katerem keli naslovu surove ali strojene kože domačih ali divjih kuncev in zajcev, prijaviti \risokemu komisariatu, oddelku VIII., njih količino po teži, številu in kakovosti. Prijava se mora vložiti tudi, če so kože že predane. Proizvajalci kunčjih in zajčj'h kož smejo pridržati vsako leto za družirske potrebe toliko kož za vsako rodbino, kolikor jih doleči Visckj komisariat, oddelek VIII. Razveljavljajo se 2., 3. in 4. odstavek čl. 17. naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX. (kazenške določbe). Kršitelji določb te naredbe kžjkor tudi določb naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX se kaznujejo po postopku iz naredbe dne 26. januarja 1942-XX št. 8 in z uporabo določb naredbe z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215 v denarju do 5000 lir ali z zaporom do 2 mesecev. V hujših primerih se izreče poleg denarne kazni tudi zapor in se lahko odredi začasni aH trajni odvzem obrtne pravice. Ob začasnem odvzemu obrtne pravice se morajo nameščenim delojemnikom nadalje plačevati plače in mezde, državi, pokrajini in cbč nam pa davki in takse. Gospodarske vesti = Iz italijanskega gospodarstva. Rimski zavod Banca Nazionale del Lavoro navaja v svojem letnem poročilu, da odpade od čistega dobička 39.3 milijona lir 28 milijonov lir na bančni oddelek, 4.3 milijona lir na oddelek za hipotekami kredit, 5 milijonov lir na oddelek za filmski kredit in 2 milijona lir na oddelek za gostinski kredit. Na glavnico za posamezne oddelke bo izplačana 4% dividenda, le na glavnico oddelka za gostinski kredit bo znašala divilenda 2»/0. Z letošnjimi dotacijami bodo rezerve bančnega oddelka dosegle 50.7 milijona lir, rezerve oddelka za hipotekami kredit 38.5 milijona lir, rezerve oddelka za filmski kredit 18.8 milijona lir in rezerve oddeika za gostinski kredit 1.1 milijona lir. Po izvršenem zvišanju glavnice od 400 na 498 milijonov lir in po upoštevanju, vseh skladov zavoda in posameznih oddelkov znašajo lastna sredstva zavoda 1.04 milijarde lir (prejšnje 581 milijonov). Hranilne vloge so ob koncu lanskega leta prekoračile 9 milijard lir. — Nedavno s pomočjo tvrdke Fiat v Turinu in tvrike An saldo v Genovi ustanovljena družba za dviganje ladij Ente Ri-cuperi Tolone, ki bo dvigala ladje na področju luke v Toulonu, je bila pooblaščena, da s sklepom upravnega odbora po potrebi dvigne glavnico od 1 na 30 milijonov lir. — Italijanska družba za plovbo na Dunavu Societa Italiana di Navigazione Danubia v Rimu je pri glavnici 10 milijonov lir že v drugem letu svojega poslovanja dosegla 847.000 lir čistega dobička (prejšnje leto 491.000 lir). = Iz zadružnega registra. Pri Kreditni zadrugi železničarjev Ljubljanske pokrajine je bil izbrisan član upravnega odbora Franc Škof, vpisan pa Jože Repina, oficial drž. železnic v Ljubljani. — Pri Produktivni zadrugi čevljarskih mojstrov je bil izbrisan član upravnega odbora Andrej Jevec, vpisan pa Josip Prešern. čevljar v Ljubljani. = Zapora bakrenih kotlov v nemških pivovarnah. S posebno naredbo nemškega državnega urada za železo in kovine so bili stavljeni pod zaporo vsi predmeti iz bakra in bakrenih zlitin v nemških pivovarnah. Predpis se nanaša tako na nove naprave kakor tudi na rabljene in izločene dele. = Na Hrvatskem razpolaga država z vsem pridelkom žita, stročnic in krom-j pirja. Te dni je izšla na Hrvatskem za-| konska odredba, po kateri se stavi na mo-nopolsko razpolago države letošnji pridelek pšenice, rži, soržice, ječmena, ovsa, ajde. prosa in koruze Skupaj s proizvodi pridobljenimi iz tega žita, kakor tudi pridelek fižola, graha, grahovice, boba in leče ter pridelek krompirja. Ves ta pridelek, s katerim monopolsko razpolaga država, je rezerviran za potrebe narodnega gospodarstva in smejo proizvajalci s temi pridelki razpolagati le na podlagi predpisa te naredbe in naredb, ki bodo izdane na podlagi pooblastil iz te naredbe. Proizvajalci so dolžni na poziv oblastev izročiti državi po predpisani ceni. v določenem času in na določenem mestu svoje pridelke. Monopolsko razpolaganje države s temi pridelki obstoja v tem. da z vsemi proizvedenimi količinami izključno razpolaga država. Minister narodnega gospodarstva je s to naredbo dobil tudi pooblastilo, da razširi predpise na druge kmetijske proizvode. Podrobnosti o načinu oddaje pridelka bo predpisal gospodarski minister. Naredba vsebuje tudi predpise glede kontrole pridelka, predelave in razdelitve. Denarne kazni so zelo stroge in je predvidena poleg zapora do 6 mesecev denarna kazen do 500.000 kun. V hujših primerih je vrhu tega predvidena kazen prisilnega dela in internacije v zbiralnih in delovnih taboriščih. Pridelovalci, ki ne oddajo svojih proizvodov bodo vrhu tega izključeni od dobave raeioniranih proizvodov, če pa nadpolovična večina proizvajalcev določene vasi ali občine ne zadosti oddajni dolžnosti, se lahko občini odmeri tudi kontribucija v višini 50kratne cene neoddanih proizvodov. = Luksuzni dunavski pamik »Kara-djordje« izročen Madžarski. Pred dnevi smo poročali, da bo Madžarska dobila večje število dunavskih ladij, ki so pred prvo svetovno vojno pripadale Madžarski in so bile leta 1918 prideljene Jugoslaviji, med njimi tudi znani luksuzni pamik xKaradjordje«, ki je prej nosil ime »Fran Josip I.«. Zdaj poročajo iz Budimpešte, da je bil na podlagi dogovora med nemško in madžarsko vlado pamik >Karadjordje« te dni že izročen Madžarski in bo uvrščen v madžarski plovni park pod starim imenom. = Dalekosežni bolgarski valutni ukrepi. Iz Sofije poročajo, da je bila izdana naredba, po kateri se vzamejo iz prometa bankovci po 1000 in 5000 levov stare emisije. Zamenjava bo tr?.jala do 20. septembra. Ob priliki te zamenjave bodo imetniki označenih velikih bankovcev prejeli 60% zneska v bankovcih po 500 levov in manjših bankovcih, za ostalih 40% pa bodo dobili zakladne bone. Po 20. septembru bedo bankovci po 1000 in 5000 levov brez vrednosti. Že pred meseci je bolgarska vlada odredila, da se pri večjih plafrlih del zneska plača v 3% državnih bonih. Nedavno je bila ta določba v toliko razširjena, da je vsakdo dolžan vzeti v plačilo te zakladne bone po nominalni vrednosti s pribitkem naraslih obresti. Vlada je izdala prisilni tečaj zaradi tega, ker se je v prometu pojavil disažijo zakladnih bonov. Razlog za zamenjavo velikih bankovcev ni morda v tem, da bi državna blagajna potrebovala nova denarna sredstva, saj ima pri Narodni banki velika debroimetja, pač pa je namen te ureditve, da se prepreči nadaljnje naraščanje obtoka bankovcev, ki je v zadnjih letih precej narasel ob istočasnem povečanju deviznih rezerv, med katere se po lanski spremembi zakona o Narodni banki štejejo tudi klirinška debroimetja predvsem v Nemčiji. = Obdelava opuščenih kmetij v Franciji. Da se poveča kmetijska proizvodnja je francoska vlada izdala zakon, po katerem se smejo opuščena posestva ali neobdelana polja prisilno obdelati. Država sme vrhu tega neobdelano zemljo razlastiti odnosno zemljišče prodati ali dati v zakup. Za obdelavo takih zemljišč potrebne delovne moči lahko francosko kmetijsko ministrstvo rekvirira v okviru predpisov za delovno službo. V ta namen se lahko pritegnejo moški od 16. do 60. leta in žene brez otrok od 17. do 50. leta. GLEDALIŠČE drama Četrtek, 1. julija, ob 18.30: Skupno življenje. Red A. Petek, 2. julija: zaprto. Sobota, 3. julija, ob 18.30; Skupno življenje. Red B. Nedelja, 4. julija, ob 18.30: Deseti brat. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Zadnjikrat v sezeni. * C. G. Viola: »Skupno življenje«. Sodobna salonska igra v treh dejanjih, ki ima za snov zakonski trikotnik in v njem nastajajoče konflikte med možem, ženo in ljubimcem. Osebe: advokat Massari — J. Ko-vič. Magda, njegova žena — Saričeva. Gu-ido Fiore — Nakrst, gospa Ferrante. Mag-dina mati — Nab'.ocka Putjatova, Antonio. sluga — Kosič. Režiser: prof. O. Šest. Drama pripravlja kot zadnjo premiero Dred sklepom letošnie sezone A. Strind-berga »Nevesto s krono«. Delo je simbolen prikaz življenja in se poslužuje pravljičnih prvin s katerimi Dodpira dejanje, v katerem se borita v življenju dobro in zlo. V glavnih vlogah: Saričeva. Danilova, Jan, Ra-karieva. Debevec. nadalje Marija Vera. M. Skrbinšek in Cesar Režija bo Debevčeva. OPERA Četrtek, 1. julija, ob 18: T!ha voda,. Opereta. Red Četrtek. Petek, 2. julija: zaprto. Sobota, 3. julija, ob 18: Predana nevesta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. * G. Pietri: »Tiha voda«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Uliks. kočijaž — Zupan, Roza njegova žena — Poličeva, Anita, njuna hči — Mlejnikova. Ida, njuna hči — N. Stritarjeva. Cecchino, mizar — Kristančič, Stinchi, konjski hlapec — M. Sancin, Alfred, eleganten mladenič — B. Sancin, Has-drubal, odvetnik — Anžlovar, Brigatti, re-porter — Rus. ženin — Pianecki, nevesta — Koširjeva, tast — Simončič. dekle — Jeronova, sosedi — Skrjančeva in Mauser-jeva. Dirigent: R. simoniti. režiser in ko-reograf: ing. p, Golovin. »JUTRO« It. 145 ± 3 FBfe«,n vn. »*sooat S llS Si * Smernice ministra Polvereiiija za kinematografsko proizvodnjo. Minister za ljudsko kulturo Polverelli je sklical na sestanek pristojne činitelje za kinematografsko proizvodnjo v Italiji, katerim je podal poročilo o položaju itaijanske kinematografije v sedanjem trenutku, obenem pa je naznačil smernice za bodoče delo. Vobče se lahko naglasi, da se italijanska filmska produkcija postopoma izboljšuje. V prihodnje bodo morerfi kinematografski proizvajalci še bolj paziti na to, da izločijo vse tuje vplive, kajti tudi za kino velja to, kar za druge panoge, da morajo predstavljati v prvi vrsti italijansko življenje, civilizacijo, značaj in genij italijanske rase. * Sestanek itaHjansko-nemške komisije za tisk v Benetkah. Lansko leto imenovana komisija za tehnični in periodični tisk je imela te dni v Benetkah sestanek, na katerem so pretresali pravila mednarodne federacije tehničnega in periodičnega tiska, kakor si ga zamišljajo predstavniki držav Osa. Sestanka so se udeležili predstavniki Italije in Nemčije. Predložen je bil osnutek pravil, ki ga bodo sedaj morali odobriti še na pristojnih mestih v Rimu in Berlinu. * Leopardijeva proslava. V Recanstiju so priredili prošle dni proslavo pesnika Leo-pardija. Proslava se je vršila ob rojstnem dnevu Giacoma Leop-rdija, o katerem je imel predavanje prof. Mario Apolonio. * Smrt viteza železnega križa. S poleta proti sovražniku se ni več vrnil stotnik D Luter Fink. vo 1 ja lovskega krdela, ki ga je Hitler 14. marca letos odlikoval z viteškim križcem železnega križa. * PrsmpeHni je prejel 50.000 2ir nagrade. Te dni je bila podeljena fu tu ris Učnemu slikarju Enricu Prampoliniju nagrada 50.000 lil-. Ta nagrada se podeljuje samo upodabljajočim umetnikom futuristične smeri. Prampolini se udejstvuje kot slikar in kipar. * Sprejem gojencev v vojno akademijo. Vojno ministrstvo v Rimu razpisuje natečaj za sprejem gojencev v prvi letnik vojne akademije. Gojenci, ki dcvrše to šolo, se uvrste v vojsko v činu podporočnika. * Smrt matere salezijanskih nun. V Nizzi Monferratu je umrla mati salezijanskih nun Luiza Maria Vascheti, generalna su-periorka selezijanskega reda. Pokojnica je bila po vrstnem redu tretja superiorka imenovanega reda. Pokopali so jo v Nizzt Monferratu * Dodeljevanje testenin in riža od 1. avgusta daJje. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove poroča, da se bo s 1. avgustom t. 1. začelo razdeljevanje testenin in riža takole: v Piemontu, Lombairdiji, treh Benečijah ter Emiliji bodo prejeli potrošniki po 1.500 g testenin in 500 g riža, v Liguriji, Tosea-ni, Marcah, Umbriji in Lazij-u prejmejo potrošniki po 1700 g testenin in 300 g riža na osebo. V Ambruzzih, Campagni, Pugli-jah, Lucaniji in Csilaibriji bodo prejeli po-trcašniki po 2400 g testenin in 100 g riža, prebivalstvo na Siciliji in Sardiniji pa bo prejelo po 2500 g testenin na. osebo. * Uspešen zaključek alpinskega plezalnega, tečaja. Alpinistična šola »Emilio Co-miei« v Triestu je priredila plezalni tečaj za, mlade alpiniste. Te dni je bil tečaj zaključen s skupnim pohodom na Jof Fuiard v Julijskih Alpah. Mladi alpinisti so naskok na vršac izvršili z velikim elanom in so pokazali pri tem vse potrebno tehnično zrfcmje. Pohod je trajal v najhitrejšem primeru 7, v najdaljšem pa 9 ur. * Zastrupljenje s pečkami marelic. Iz N.a|>o!ija poročajo, o štivilnih primerih za~ strtipljenja zaradi zauživanja jedrc, ki jih vsebujejo marelične pečke. Jedrca v mare-lični pečki vsebujejo prusko kislino, ki je organizmu zelo škodljiva. V zadnjem času eo morali sprejeti v neapeljsko bolnišnico več: otrok, ki kažejo resne znake zastrup-Ijoajig. zaradi uživanja jedrc mareličnih ptčk. * Služkinja je ukradla milijon lir vreden prstan. Gospa Lina Perelli Paradisi iz Milana je te dni ovadila pristojni oblasti 22-letno služkinjo Marijo Vilia, ker ji je pri selitvi ukradla milijon lir vreden prstan. Policija je služkinjo prijela ter jo zaslišala. V zcčetku je tajila, pozneje pa je tatvino pBrtu;ala. Bila je obsojena na eno leto ječe in 1.600 lir globe. Romane »Dobre knjige« dobite po znatno znižani ceni, ako se na nje naročite Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti, v Novem mestu pa tam. kajšnja podružnica naših listov. Iz drugih krajev se lahko naročniki prijavijo po pošti. IZ LJUBLJANE u— Nova grOb°va. Po dolgi in mučni bolezni je dotrpel sin lekarnarja v Mostah g. Franci Gartus. K večnemu počitku bedo pokojnika spremili v petek ob pol 17. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dne 29. junija je po hudi in mučni bolezni v 68. letu starosti preminila posestnica in trgovka ga. Fran. čiška Treven. Zapušča sina Rafaela, hčerko Marijo, poročeno Rupnik, in drugo sorodstvo. Pogreb blage pckojnice bo v petek ob pol 16 iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u—- Po celodnevnem deževju spet malo sonca. Težko si človek predstavlja, da v poletnem času neprekinjeno dežuje ves dan. Vendar smo to včeraj sami doživeli. Od zgodnjega jutra daleč tja v noč je skoraj neprenehoma deževalo. Ozračje se je močno ohladilo in je bil dan bolj primeren za pozno jesen, kakor pa za začetek poletja. Včeraj se je vreme obrnilo malo na boljše. Prenehalo je deževati in izza oblakov je zdaj pa zdaj posijalo tudi sonce. Barometer pa še ne naznanja trajnega izboljšanja vremena. Zračni tlak je še zmerom razmeroma nizek. V sredo, ko nas je kar malo zeblo, je znašala maksimalna temperatura 14.8° C, do četrtka pa se je ozračje še ohladilo na 11° C. u— Predsedstvo zavoda za italijansko omiko javlja, da bodo vsak torek in petek od 2. julija do 7. avgusta odprte dverane zavoda članom od 8. do 12. za čitanje in za knjižnico. Od 9. do 14. avgusta bodo vpisi v poletne tečaje ,ki se bodo pravi-lcma začeli 18. istega meseca. u— Ob pri čeku drugega polletja je začel v »Domovini« izhajati zanimiv roman iz zdravniškega življenja »Obsedenec«. Poleg romana prinaša »Domovina« v vsaki številki mnogo drugega zabavnega čti-va, črtice in članice ter različen koristni pouk. V posebno razvedrilo je velika križanka. gospodinjam pa je posvečena posebna rubrika. »Domovina« je najcenejši slovenski družinski zabavnik in se je močno razširila tudi v Ljubljani. Naročnina za po lleta stane samo 12 lir, posamezna številka pa stane 60 centesimov. Pišite z dopisnico na upravo »Domovine«, Ljubljana, Puccinijeva 5. u— Vabilo na občni zbor Tiskovne zadruge z. z o. j., ki bo v petek, dne 16. julija, ob pol 6. popoldne v poslovnih prostorih Tiskovne zadruge v Dalmatinovi ulici št. 10. Dnevni red običajen. — Ako skupščina ob navedenem času ne bo sklepčna, bo pol ure nato na istem mestu in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki bo veljavno sklepala ne glede na število navzočih članov. u— Bogato se Vam povrne izdatek, ako si nabavite Sičevo Knjigovodstvo. Knjiga je primerna za obiskovalce tečajev, zlasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike, da se nauči knjigovodstva, ki ga danes zahteva sleherni poklic. Knjigo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. u— Sprejemni izpit za prvi razred gimnazije. Dne 7. julija začne priprava za sprejemni izpit v I. razred gimnazije za one, ki bodo izpit polagali .jeseni. Temeljita razlaga učne tvarine po novih predpisih, ponavljanje, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji-stro. kovnjaki. Pouk bo trajal do pričetka izpitov. Prijave se sprejemajo vsak dan dopoldne od 9. do 12., popoldne od 4. do 6. Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šole, Kongresni trg 2. u— Počitniški tečaji za tuje jezike v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 7. julija. čas pouka po želji v začetnih In naprednejših oddelkih. Najuspešnejša učna metoda. Istočasno otvarjamo nove tečaje knjigovodstva in stenografije za začetnike in sposobnejše. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure. u— pralni prašek »Novi radion«, ki se je pojavil na trgu z rdečo etiketo, rumenimi žarki in z belim tiskom, ni izdelek tvrdke Georg Schicht d. d., ki začasno »Radion«-a ne izdeluje. u— Učite se strojepisja! Novi poletni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — (eno-, dvo- in trimesečni) se pričnejo v ponedeljek, 5. julija. — Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepis-nica, raznovrstni stroji. — Informacije ln prijave dnevno: Trgovsko učlHSče »Chri-stofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Pouk modernih jezikov. — Bfovf (Turjaški) trg 5. Instrukcije. ItaHj&uščl-ne, nemščine itd. se lahko hitro ln praktično naučite v naših 3mesečnih počitniških tečajih. Združen peti k slovnice in fconver-zacije. Primerno za d'jake in ostale, ki hočejo pametno izkoristiti čas počitnic. Dopoldanske, popoldanske in večerne ure po izbiri. Začetek 7. julija. Honorar nizek. Prijave dnevno od 8. do 12. in od 14 do 16. ure. Novi (Turjaški) trg 5. Instrukcije. »DOLOREX« tablete proti migreni. — V lekarnah Lir 2.50. u— Stenografski tečaj ta, začetnike i« napredne prične znom v ponedeljek, dne 5. julija. Korespondenčno in debatno pismo. Brzopisne vaje po diktatu. — Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učilišče »Ohristofov učni vod«, Domobranska 15. u— Tschamba Fii ubrani sončarico ter se po njem dobljena rjava koža nikdar ne lupi. Dobi se v vseh lekarnah, drogeri-jah in parfumerijah. Z Gorenjskega Miha Ojcl umrl. Gorenjski tednik poroča, da je v Kranjski gori umrl v 76. letu stairesti na posle licah težke, a kratke bolezni znani nadlovec Miha Ojcl. Pokojnega so imeli zaradi njegove prijaznosti in strokovnega znanja vsi radi. Bil je oče 16 otrok, od katerih jih 11 še živi. Svojo lovsko službo je opravljal do zadnjega, dokler ga ni bolezen položila na posteljo. Zborovanje stranke v Kamniku. Dne 19. in 20. junija je bilo v Kamniku okrožno delovno zborovanje narodno socialistične stranke. Po razvitju zastave so poročali okrožnemu vodji Pilzu krajevni skupinski vodje, ki jim je dal navolila za bodoče delo. Popoldne so poročali sodelavci okrožnega štaba iz svojih delovnih področij, Zborovanje se je pričelo v nedeljo z izvajanji člana Stranke Piihringerja o narodni kartoteki. Nato je govoril dr. Holzl o pravnem svetovalcu in podal nekatera dragocena pojasnila. Ob zaključku zborovanja, ki so se ga udeležili tuli predstavniki Oborožene Sile, je govoril okrožni vodja Pilz o političnem položaju. Tečaji Rdečega križa v Kranju. Dne 1. julija se je začel v Kranju izobraževalni tečaj Rdečega križa, v katerem bodo dobili udeleženci osnovne pojme o zdravstvu, Tečaji so brezplačni in jih vodi zdravnik. Spodnje štajersko Smrt zveste Strankine članice. V Lipnici je umrla ga. Ana Koflerjeva, vdova po uradniku južne železnice. Dočateila je starost 81 let. Bila je navdušena Strankina pristašinja in je tako vzgojila tudi svoje otroke. Dve hčerki sfcai že umrli, sinova pa sta še vedno delovna Strankina voditelja. K upepelitvi je prišel v Gradec gauleiter Uiberreither v spremstvu uradnega štabnega vodje Sernetza. Pokojnici so poklonili mnogo vencev, med njimi tudi venec okrožnega vodje Tomaschitza. Sprememba krajevnih imen. »Marbur-ger Zeitung« z dne 30. junija objavlja celo vrsto krajevnih imen na Spodnjem štajerskem, ki so bila spremenjena, ker niso imela nemškega značaja. Spremenjena imena bomo objavili v jutrišnji številki. Novi grobovi, v Radečah pri Zidanem mostu je pred dnevi umrla ga. Petra Le-nardičeva, rojena Lenardič. Dočakala je starost 58 let. Rajnka je že nekaj časa bolehala, toda nihče ni mislil, da se bo morala tako zgodaj posloviti cd življenja. Zato je namesto cvetja na grob prejela od svojih najdražjih čestitko za god. Pokojna je bila skrbna in dobra mati. Zapustila je hčerko Slavico ter sinova Staneta in Cirila. Naj ji bo lahka domača žemljica! Njenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. — V Mariboru je umrl 351etni železostrugar Gustav Storn. Njegovo truplo so prepeljali v Hamburg. Nadalje sta umrla v Mariboru 641etni sc-dar Leopold Kobale iz Marenberga in pod-uradnik Štefan šmigoc. V Veržeju je po kratkem trpljenju umrl uradnik prešelje-valne družbe Ivan Perko. Nova dekliška voditeljica v Celju. V nedeljo je bilo v slavnostni dvorani Okrožnega doma v Celju slovo okrožne dekliške voditeljice Trude Nitschejeve, uvedena pa je bila nova dekliška voditeljica Elfrida Miklauova. Govorile so funkcionarke dekliških krožkov in okrožni vodja Dorfmeister. Odhajajoči dekliški voditeljici Nitschejevi je bil izročen spominski album, umetniška KULTURNI PREGLED Igrakka umetnost na produkciji Glasbene Akademije Glasbena akademija je zaključila serijo letošnjih posebno uspelih sklepnih produkcij z večerom igralske umetnosti. Mala fiiharmonična dvorana je komaj mogla sprejeti občinstvo, ki se ga je kar trlo na razpoložljivih mestih. Potemtakem se je tudi v tem primeru pokazalo veliko zanimanje, kakor sploh za vse prireditve Glasbene akademije, saj so se odlikovale vse povprek po skrbni pripravljenosti in večidel dobro izbranem programu. Večer igralske umetnosti nas je seznanil z izbranimi gojenci Srednje glasbene šole in Glasbene akademije; na obeh zavodih poučuje igralsko umetnost kot hon. profesor šef-režiser Drž. gledališča Ciril D e b e v e c , čigar šola je vtisnila vsemu večeru pregnanten značaj. O smernicah jn metodah te šole je priobčil g. Debevec v stolpcih našega lista tako temeljito pojasnilo, da bj bilo odveč, če bi v okviru tega noročila označevali poglavitne karakteristike te šole. ki jo vodi naš najbolj poklicani igralsko-umetniški teoretik in izkušeni praktik. Nastopi izbranih gojenk in gojencev Debevčeve šole so v glavnem pokazali oblikovanje tistih lastnosti in pogojev, ki šele pripravljajo tla razvoju umetniško-kreativne igralske individualnosti. Tako smo mogli videti, kako uspešno se poučuje v tej šoli govorilna tehnika skupaj z začetki smotrne vzgoje telesnih gibov, posebej še mimike in obvladanja glasu, dalje s pripravo za pravilen in zadostno niansiran govor, pa z3 dobro izgovarjavo z njeno intonacijo in vokalno barv%, stvarmi ki prav v slovenskem Jeziku delajo mnogim znatne težave, kar slišimo včasi celo na odru našega reprezentativnega gledališča. Ker so na sredinem večeru nastopili poleg gojencev srednje glasbene šole učenke in učenci drugega letnika Glasbene akademije, ni bil0 videti primerov izgraditve in oblikovanja različnih značajev in zato tudi ne skupinske igre. V tem pogledu se je ta produkcija razločevala od nekdanjih poizkusov, ko so se gojenci kake igralske šole takoj predstavili v lažji igri ali v celotnih skupinskih prizorih, maskirani in kostumirani. Morda je to nekoliko razočaralo tega ali onega iz občinstva, kakor je z druge strani res, da je bil v celotnem vtisku s te prireditve tudi občutek monotonosti. Ta občutek je povečavalo še to, da imajo gojenke in gojenci preočiten pečat Debevčevega vzora recitiranja, da se torej še pretesno oklepajo svojega mojstra in kažejo — razen morda v enem primeru — premalo individualizacije Z druge strani pa velja, da je treba v šoli oblikovati po nekih znanstvenih načelih in da šola ni oder, marveč samo priprava za oder. in kdor bo bolie obvladoval vsa igralska izrazila, bo tem popolnejši v razvoju tiste umetniške osebnosti, ki je in ostane umetnikova poglavitna značilnost in ki je ne more brez naravnih pogojev ustvariti nobena, še tako dobra šola. Zato je igralsko-vzgojna politika g. Debevca nedvomno boljša in temeljitejša. čeprav morda manj popularna, kakor je bila teorija in praksa igralske vzgoje pri raznih predhodnikih. O nje končnih rezlutatih pa bo mogoče soditi šele tedaj, ko se bodo prvi igralski absolventi GA včlenili v naš dramski an-sambl in se preizkusili v tekmi s tovariši, ki niso bili deležni tako smotrne strokovno šolske vzgoje. Odlpčuje. kakor v takih primerih vedno, življenjska uporabnost, ne pa teoretska pripravljenost. Serventi di nos tri grossi calibri costlerl provvedono alta pulizia ed al maseheramento del pezzi — Strežniki težkih italijanskih obalnih topov pri snaženju in maskiranju Recitacijski večer gojenk in gojencev GA je bil razdeljen v dva dela. Prvi jvme<; in osiješki »Hrvatski list« 6 kun izvod, posamezna številka Sprem nest ir pa bo veljala 10 kun. Naročniki bodo plačali mesečno za, »Hrvatski Narod«, j Novo Hrvatsko«, »Gospodarstvo« in »Hrvatski list « z dostavo 120 kun, brez dostave pa 110 kun. Gjuričev slikarski almanah. V začetku junija je v Zagrebu priredil prof. M. Gju-rič svojo slikarsko razstavo pod naslovom »Naša vas«. Zdaj je pod istim naslovom izdal zelo okusno opremljen almanah z 10 izvirnimi reprodukcijami. Sarajevsko gledališče je končalo sezono. Letošnja sezona v sarajevskem gledališču se je končala 27. junija z reprizo veseloigre Ive Bošnjaka Dragoviča »Ništo mi se stari razbolio«. Zadnji teden je sarajevsko gledališče posvetilo domači drami. Uprizorjenih je bilo 5 del. ki prihajajo poštev za nagrado za najboljše domače delo, ki je bilo letos uprizorjeno na sarajevskem odru. Letni razpored oddaj državne radijske postaje. Dne 27. junija se je začel na državni radijski postaji v Zagrebu letni razpored. Popoldanska oddaja se začne ob 18. in traja do polnoči. Od 1. julija bo radijska postaja odJajala vsak daai od 17.40 do 18 spored za vojsko. Največja hrvatska vas so Virje z 8000 prebivalci. Naselje ima 3 km dolgo ulico. V vsej občini prebiva okoli 14.000 prebivalcev. Ker so bila okoliška naselja preveč oddaljena, so kmetje zaprosili za ustanovitev posebne občine, kar so oblastva odobrila. Nova občina, ki obsega celo vrsto vasi. se imenuje Novo Virje. Tramvajski voz se je prevrnil in pokopal pod seboj dva pasanta. Preteklo soboto se je na oglu Medveščaka in Degenove ulice v Zagrebu zgodila huda tramvajska nesreča. Nje žrtvi sta bila hišnica Ana Novakova, ki je bila na mestu mrtva in njen soprog Milan Novak, ki je bil hudo poškodovan- Od tramvajskega voza se je odtrgal priklopni voz, ki se je na omenjenem mestu prevrnil in pokopal oba Novaka. Zakonska odredba o monopoli zaci ji žitaric, stročnic in krompirja. »Narodne No-Tine« z dne 26. junija so objavile zakonsko odredbo, po kateri bo z žitaricami, koruzo, stročnicami in krompirjem razpolagala izključno država. Proizvajalci bodo morali na poziv oblastev oddati letošnji pridelek po predpisani ceni na določenem mestu. 15 milijonov kun za šolske kuhinje. »Nova Hrvatska« piše, da je bilo treba zaradi od-metniškega delovanja in slabe lanske letine v preteklem letu v južnih hrvatskih krajih ustanoviti več šolskih kuhinj za prehrano siromašnih otrok. Vlada, je za prehrano mladine ukrenila vse potrebno. V proračunih posameznih ministrstev je bilo v ta namen odobrenih 15 milijonov kun. V kratkem času je začelo poslovati 20 šolskih kuhinj, kjer so otroci prejemali teplo hrana Maksimalni cenik Maksimalni cenik Stev. 9, ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 dre; testenine lz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pSen»čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 'ire; fižol 6 Ur za kg. 2. Jedilno olie (olivno) 14.70 Mre za liter; surovo maslo 28.40 Ure za kg; slanina so-ijena 19 lir za kg; mast 17 Ur za kg. S. Kis, 4% vinski 6.35 Ure za Uter. 4. Mleko 2.50 Ure za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15-90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 Ure. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mU«, ki vsebuje 23—27Te kisline, 4.10 lire za kg. »JUTRO« §t. I4i> 4 Petelc, 2. VTT. 1043-XXI ŠPORT Važne pike v predzadnjem kolu V nedeljo, dva odločilna dvoboja: Mars-Hermes in Korotan-MIadika Po manj ko treh mesecih smo torej prispeli do zaključne faze v domačem prvenstvenem tekmcvanjut iz katerega bomo spet dobili novega domačega prvaka, ki mu spet jme — Ljubljana. Tega ne morejo spremen!ti dogodki zadnjih dveh ne-k.iterih bo prihodnja predzadnja, zaključna i>a teden dni pozneie na dan 11. t. m. Kljub temu pa za vsa mesta v tabeiah še ni bila izrečena zadnja beseda. Tako je sporno — vsaj na papirju in računih s ko-ličn.k — drug3 mesto ali tretje mesto v višjem razredu in prav -iVko tudi še ni gotove k.i^ h? zavzemal drugo mesto in kdo naslcd j v družbi št rih iz II. divizije. Na eno izmed gornjih vprašanj bomo dokončno lahko odgovorili to nedeljo, kajti na sporedu je medsebojna tekma med kandidatoma za drugo ocln. tretje mesto, in sicer MED MARSOM IN HERMESOM Si-karji irrajo pri tej odločitvi lažje sta-T št1?, kajti n? samo, da imajo že dve točki v dobro, tudi razlka golov govorj še precej krepko nj:rn v prilog. Toda, kdo pa bi si upal trditi v naprej, da bi Mars pojutrišnjem ne mogel zmagati s 4 : 0 ali še iziatnoje in s? tik pred nesom povzpeti pied Hermežane? No. jn v tej negotovosti ut -gne nedeljski dvoboj prinesti prav zanimiv obračun, v katerem bo šio zares n.a vsej či ti. V II. diviziji se bosta na ta dan spoprijela KOROTAN IN MLADIKA R.\<5 je. da so Mladikarji že na varnem — s trrmi pikam? pred ostalimi — toda Ko-rotanu k* se mora v nedeljo pomeriti z nj:mi, lebdijo pred očmi drugi računi, če zmaga ali reši vsaj polovico izkupička, potem šele s; bo zadostno okrepil položaj, da bo lahko mirno čakal do zadnjega dogodka v tej skupini, na 'z:cl tekme žabjak-Vič. <5e pa Mladika ponovi svoj prvi uspeh tudi to pot. pctom bodo Korotanci morali romati enkrat navzdol. Take so torej v nedeljo v oddaji štiri važne točke, za katere se bo gotovo razvnela ljuta borba, bodisi pri prvo — ali drug> razredirh. Okv r okrog glavne tekme na igrišču Ljubljane je naslednji: Mam - Horinos mladina s pričetkom ob 15.15; Mars rez. - Žabjak rez. s pričetkom ob 16.30 in Mars . Kermes s pričetkom ob 18. O ostalih podrobnostih in sporedu v niž-ifh razredih pa še jutri kaj! SLUŽBENE OBJAVE iz urada CONIa NOGOMETNA ZVEZA objava št. 19. Ljubljana, 30. junija. 1. Verlficha se prvenstvena tekma rezerv. :>digriina dne 24. junija Mars - Her-mes » rezultatom 0:6. Verificirajo sc naslednje prvenstvene tekme, odigrane dne 27. junija: I. div.: Mars - Dopolavoro Tabacchi 2:0; II. div.: Korotan . žabjak 2:1: rezerve: Mladika -Vič T O; Ljubljana - Hermes 2:1; Koro-tan - žabjak 3:1; mladine: Hermes - žabjak 2:0; Ljubljana - Mars 5:0. Verificirajo se naslednje prvenstvene te.kir. => rezerv, odigrane dne 29. junija: Hermes - Mladika 0:1; Mars - Korotan 2:4: Zabjak -Ljubljana 0:2. 2. E3rotest SK Mladike proti verifikaciji prveratvene tekme mladin Mladika - Do. polavicro Tabacchi. odigrani dne 27. junija. vzame na znanje. 3. Koledar prvenstvenih tekem za nedeljo. dne 4. julija: igrišče Ljubljane: ob 15.30: Mars - Hermes mladine, ob 16.30: Mars - žabjak rezerve ob 18: Mars - Hermes I. divizija; igr išče Korct«na: ob 16.20: Korctan -Vič rezerve. 18: Korotan - Mladika Ii tTA-izija: '^tfšče Ml;-dikc: ob 9.30: Mladika - žabjak mladine, ob 10.30. Mladika - Ljubljana rezerve: igrišč:- M^r ob 10.15: Dopolavoro Ta-b&cch: - V č mladine. Službujoči odbornik pri I. div. g. Zorko II. div. Markič. 4. Koledar prvenstvenih tekem za nedeljo. one ll. julija t. 1.: I. div.: Dopolavoro Tabacchi - Ljubljana: II. div.: žabjak - Vič; rezerv-e: Hermes - Korotan; Vič - Mars; Žabjak - Mladika: mladine: Mladika - Mars; Vič - žabjak; Hermes - Ljubljana. Službujoči odbornik g. Strah Janko. 5. Suspendira se po § 67. II. odst., igralec SK Marsa Slamič Herman. 6. Kaznuje se po § 26. k. p. igralec S.S. Hermesa KLančnik Avgust z zabrano igranja treh let. Kazen mu poteče dne 21. junija 1946. 7. Suspendira se po § 67. igralec SK Viča Kovačič Viktor. 8. Kaznuje se po § 18. k. p. igralec SK Ljubljane Polajnar Anton. Kazen mu poteče 13. julija t. 1. 9. Kaznuje se z globo L. 30.— SK Mladika zaradi netočnega nastopa na prvenstveni tekmi Mladika - Dopolavoro Tabacchi dne 20. junija. 10. Pozivajo se na zaslišanje dne 5. julija ob 17. v pisarno Zveze naslednji igralci: Redch Marjan (SK Vič), Blatnik Drago in Grassi Oto (oba žabjak), Kovačič Viktor in Schweinzer Josip (oba SK Vič), Koračin (SK Mladika). 11. Poverjata si za sestavo reprezentance I. in n. divizije gda. Makovec Rudolf in Pušenjak Vladimir. Zbor mladih atletov V nedeljo 11. t. m. s pestrim sporedom v vseh disciplinah Ko so še v polnem teku priprave.za obe atletski prireditvi prihodnje nedelje, in sicer za pokrajinsko izbirro tekmovanje v teku na 100 m ;n za prvenstveno tekmovanje deklet po društvih, nas iz Lahkoatlei-ske zveze že obveščajo o novem dogodku na tekališčih, in sicer o nadvse zanimivi prireditvi za pokrajinsko prvenstvo iuni-orjev Podrobni spored te prireditve borna še objavili v prihodnjih d.nevih, toda danes hočemo le v glavnem opozoriti nanjo, da bi se mladina pravočasno pripravila za zo i važno preizkušnjo. V tem pogledu čaka, prva naloga športna društva, ki morajo dni posvetiti čim več skrbi zbiranju mladine, iz katere bedo prej ali slej zrasl' nii hovi bodoči prvaki Na sporedu tega mladinskega mitinga, bodo tekmovanja v tekih ra 100, 300 in 1000 m, dalje tek z zaprekami na 110 m, potem skoki v višino in v daljino ter sleci- ; nj"'č meti krogle d'ska in kopja. i že ta spored kaže, da je izbira posameznih točk zelo skrbna, ki ima predvsem ta namen, da bi se atletski naraščaj izpopolnil v vseh disciplinah ;n čim temeljiteje pri- , pravil za razne poznejše še važrejše nastope, predvsem za glavno prvenstveno tekmovanje po društvih, ki se bo začelo dne 1. avgusta in na katero bodo naša najbolj aktivna in najbolj organizirana društva Ilirija, Planira in Hermes poslale vre. kar trenutno premorejo na tem področju Mladinska atletska prireditev bo v nedeljo. 11. t. m. in je torej treba čim bolj po-h:teti s odpravami na zelenem polju! Službene efejave Iz zbora lahkoatletskih sodnikov Objava št. 10. Ljubljana, 30. junija. 1. Tekmovanje na dan 4. t. m. Obveščamo vse gg. sodnike skupine »B«; da ' bo damsko klubsko prvenstvo v nedeljo, 4. t. m., ob 9.30 na stadionu. Prosimo vse gg. sodnike, ki so v tej skupini, da se zanesljivo javijo vrhovnemu sodniku vsaj pol ure pred pričetkom tekmovanja. Prav tako naj se obvezno javijo tudi takrat vsi gospodje, ki so sc prijavili za sodn ške iz- j pite. Vhod na stadion je z Vodovodne ceste. 2. Pravilniki. Vsem gg. sodnikom toplo pripor-^čamo nabavo pravilnikov, ki j h jc izdala Lahkoatletska zveza, in siccr: teh. j nični pravilnik po normah I.A.A.F. (mednarodna določila o lahkoatletskih panogah in orodju), amaterski pravilnik I.A.A.F. in pravilnik Zbora slovenskih lahkoatletskih sodnikov. Vsi omenjeni pravilniki so razmnoženi s cvklostilom in so vsem sodnikom in športnim delavcem neobhodno potrebni. Cena vsem trem pravilnikom je L. 23.—. Pravilniki se naročaio v tajništvu Zveze med poslovnimi urami ali po pošti. 3. Sodniški izpiti. Obve-šamo vse gospode, ki so se prijavili za izpite za lahko-atletske sodnike, da bodo izpiti v sobeto, 24. julija. Vsi gg. kandidati bodo prejeli še posebna obvestila. Pristojbina za izpit znaša L. 20.—, ki jo je treba plačati pred pričetkom izpitov Predsedn'k. moglo zabeležiti niti častnega zgoditka. Okoli 1000 gledalcev je razočaranih odšlo z igrišča. Mariborski kolesarji so isti dan gostovali na kolesarski dirki v okolici Gradca (na 54 km dolgi progi). Zmago je sicer spra-vil eden domačih vozačev, toda takoj za njim se je uvrstilo na najboljša mesta vseii 6 spodnještajeiskh vozačev, med katerimi je bil najboljši Ivan Grcgorič iz Slovenje-ga Gradca, ki vozi zdaj za mariborsko društvo »Edehveis« in je samo za pol kolesa zaostal za zmagovalcem s časom 1:41:40. Na Dunaju so Via zadnjo nedeljo lahkoatletska prvenstvena tekmovanja, pri katerih so se najbolj izkazal; metalci. Znani mojster v metu kepja Pektor je zalučal orodje do 62.09 m, nemški prvak v disku Wotapek pa je dosegel znamko 44.08 m, ki spada v letoinji sezoni med najboljše nemške v tej disciplini. še vse drugače lepo zvenijo rezultati, o katerih poročajo s švedske in pri katerih so se najbolj odlikovali naslednji atleti: Durkfeldt s časom 8:28.2 v teku na 3000 m, Nilsson s časom 3:52.8 v teku na 1500 m. Lidman v teku z zaprekami na 110 m s časom 14.6 in v kopju Sjorstrom z znamko 66.48 m. Dobra sta tudi dva skakalna izida, in sicer Eliaessona s 7.23 m v daljino ter Duiegarda z 1.95 ni v v:šino. Prvo mednarodno srečanje v lahki atletiki bo med reprezentancama Madžarske in švedske v dnevih 17. >n 18. t. m. v Stock-holmu. Prireditve se bedo udeležili vsi najmočnejši predstavniki obeh držav, tako da bi uteg.:ili takrat spet slišati kaj pomembnega z lahkcatletskih terenov. Spansk; amaterski boksarji so te dni pred 15.000 gledalci nastopili v Budimpešti, kjer so jih gledalci kljub šibkim uspehom v splošnem sprejeli z navdušenjem. Španci so bili poraženi precej visoko s b:iO točkam. MALI OGLASI Kdor lS6e službo plat* em vsako besedo L —jo, za dri. m p rov takso —.60. za dajanje naslova ali Slfro L 2.— NaJmaajSl Iznos za te oglase Je L 7,— — Za aenttv* In dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1,—. za vse druge oglase L —.60 za besedo. za dri in prov takso —.60. za dajanje naslova ali ftlfro L 3.—. Najmanjši tzno* ra te ojtlaae le L 10.— Hišni post/ iščejo službe LL Postrežnica mla'ta. pridna. /.ri nsrtojii": služI«) -rikrat tedensko nI ro dogovora. Nnc!ov v vs'h po-!. Ju-ra. 1P91"-1 Uradnistco išče službe Zobotehnik želi men.«!! službo. Ponudbe na og!. odd. Jutri pod >TV. bere." SUHE GOBE po najvišji dnevni ceni kupuje Sever & Komp. 289-7 s— SK Mladika vabi vse igralce I., rezervnega in mladinskega moštva na obvezen sestanek, ki bo danes, v petek .ob 20. v prostorih Mladinskega doma. zamnavesu Cela vas v ognjn. Velika požarna katastrofa je zadela Fevemopcrtugalsko vas Ca-stanheira de Cha. Izincd 600 poeiopij so o::tC'lc nepočkodov. ne s?.mo tri hiše in kapelica. Na stotine oseb je offtnlo brez vsega, ker so jim plameni uničili njihovo premoženje. Za spravilo let ne v Bolgariji je dobila mladinska organizacija Branik naročilo, naj sestavi skupine po 25 do 100 članov, ki bodo na razpolago za poljska dela. Razen tega je bilo sklenjeno, da bodo za poljsko delo mcbirzirali tudi vse c gane v starosti cd 17. do 50. leta. Rekordna let na v Rum uniji. Nemški listi poreč: jo da je stanje posevkov v vsej Rumuniji razveseljivo. Letrs pričakuj „o rekordno letino. Učenko jrefijme triko; ealon ."limfkih klobuk r Mirni ?ark. Krrdit-na bank«. '.ftfSl-44 Pege in lišaj V«m uniti. vo ••Hran: Albo krnna. Drotfcris KANC r1o\>kn nI '<•» ! 10517-6 Plačamo zelo dobro n i'Hr> bciLl.t. 6c;krl;-(fu. Tr*=. tn^to-ns knl«j.. ter :rime /t> mi toma fta«ogr«bo ko. f>alnir€ pri bo! d-užin'. Po mnznofti v rentru r v»o oskrbo. f.ivi!» ■jam deloma u.d: t.3. družino. Piar-am š»sr ajosK-^v naprej. l'onu ibe na o;!, odd. jutra po! »Domačin*. !o niikih cenah Suštsr-^■ič. mehanični d^lavn ca — ^ora Vi 'Figovee. levo dvoršče). :O0."3-11 .Mrčes ;u-t. sten • t>t>lii> ti.; n»rljivj unie !t .- Toxia praš. kom. Dro?«r:.n KANC. 7.'dov-n ra 1 10546-fi ščurke, podgane in ni.- • «v-- ;i>k>;ii>*)t rup. k: t .li t** v 1roz'r: Kane. >:ii|ov«ka .!"'-a • 105I3-6 »Florida« krema pi .lan ' vjumi: :n n-fmo-ii, Vam hrani in napravi i,'|«i in t Pr: -■•n.'-tn ri Marmor ?? kv. m zn ob!ož't"v ston 1 f■•- H.i. \if]ov v \-Pn r« »I. J:i-a: :C947.s Razprodaja koles n^ k a, rr. !-"H'q* f+r- V" in d-znik . r-odam. — l.Tra maja 7-IT levo. Gretiadin in I;. i i- I -ke TA r-eh' t'- rvn*:*"" ra pe. leno nud ?i-ver & Komu Bosansko preprogo narbc- [toiua Sisov v Jutn '.0010-6 bloška ura Športna i rak-- »llarv.n« «e I ".- a Nc='ov v vf**h jutra. :<*»:9-6 P/sama *:rogi ■ i ti™ i "veti« prosi. r.i. d<]ea» opremljena — pr o.-' vhod -e nid3. p.-nudbe ia n;!. ■•vfi. .Twtm prd »r'on. ter«. :094!>-:<"' Velik črn pes >Xegrii re .e izgubii. oddn na: [roti nasral1: Ixre"'o. \Vo!fova. ul 4" 10928-27 Izgubljeno Zlat uhan olin. ie ;e izgubil ■■•raj v Bež:pni-keir avtobusu p. : ta rm koloivoru. Poitr-n na;-ditelj se naproša, na. ga o-lda pro-i visok' nasrrad: v 'ipravi Jut-«. ' Dotična ose«>a, k r vzel«, gopro lični kuti r: je bT!o -"labi, na prstan glav. kolodvora kovfeg t' nnpro?a naj sa ortJ.a p">"i nacra'1: v upravi Jutra. 00:t: Pat in Pataehon, ki -ta pozabi« v (mrku ko milit hlačke, jih !">i'a v ♦!i*-,!Jru - h. pritličje, levo. 10036-25 Listnico z orCbno itazniei ,.a>-i;«««, re za Wek Iiravlje-^-propustnico Kv-vur h drage dok umen, e na me Hrašovec AVkfender ?-m izgubil. Ker n^- morem domov. prosim nujno po^trnegu na:d:t»-l ja. da prof nagradi ni v upravi .Iinr3. fiolicji a!i mene pismeno obrirti. 10950-28 Damski črni plašč t»m :zg>ib!u oziroma pozabila. Po5ten nnnarTola n«; sa odda pror nar^td! v upravi Jutra 1H933-28 Suho sadje prc-»,s Uočpo-jir&ia zvfzfi B!e:weirova 29. 10S5; Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Aajiu. Aglen, Aparni, Bulivt, lirez ere-jrtev. Boaooa sn Ca, liičcik .Marinka, Bolnik, Brezhiben, t :ia, Cista. Uesta, Cen. 'ro na, lJobra rnoc, Držaj, D ber zaslužek, Dobra zena, Dobro plačal. Dobra sivlija, D& b ie srečne bilo, D*)bra in postrtia. Duber po.-topek, Dobra krma. Dobro situiraiu, Dobra n pošt.na, G.amoi, Ideolna rarceia. Izredna prilika, Juzas ! ga, Kin-trka hiša. KoL. Kje si. Klun Ivanka. Kup;m n;ivo. Kompleten. Kupim preproge, Kra-.-a l^ga, Kavciia :>««>. Ljublja. na tako . Ur 120.000. Lir .Vi, Lriea !'>', Li r«i zemlja 33, Ljub ;a?.čan. .V. iiitr-orci. Mer-1; va in zan«s.j'v«, >5 tem«, Marljiv. M:rn* in »krOTaa, ifln.ja deklica. Nova h'4a, Nijno rab m denar. Nezmei-!!;v Nesrečen, Otroka Oskr. t« :n jjačj dobra. Olhajam, Ohrrn;;. Prodam. Perfek-na, Poč. Prcjrf«;:. Pr-.ktikan^nji, Pianino. P -tola. Plažam dobro zn 2 meseea naprej. Pri-•a:eljstvo 332, Pozo' Rvno življenje, Rode. knp- eerr. Resrn zasltiž-k. Relen zaslužek. Ra-te delam. Ra-dione. Rad zatiu-"'iT)e. Reio. Razumevanj". Spr-oben zadruga-. Sodni mlin. Samosi •'•n. Stalni dopisnik ?rr?n 19«, Takoj l. uhlora. I udi k otrokom. Tako: H . Travnik. Tr. jrovfki lokal. Tiha bvaletaoM, Takoj eoTvii:- Ugoden nn-Vup. \1oga. Vesea simfonije. Vesoljstv>. Vli, Vesten in delaven. Zelo n:.;no. Zra.':m in čisto. Z3 "-"z ta. Zt- stopnik. 7.:vp?.. 'rr ZAHVALA Vsem. ki ste spremili na zadnji poti in položili cvet-e na grob gospoda IVANA MIKUŠA RAČUNSKEGA PREGLEDNIKA se Vam iskreno zahvaljujejo i/iiibijana, dne 30. junija 19ii ŽALUJOČI OSTALI Kraljevič se je silno prestrašil. Sklieal je vse svoje glasnike in jim zapovedal, naj se razkrope po vsej deželi in poiz-vedo, kdo je listi tujec, ki mu grozi odvzeti Anico. In glasniki so se razšli po vsej širni deželi, iskali in poizvedovali. Vse zaman. Zvedeli niso ničesar. Dnevi, tedni in meseci pa so hiteli, hiteli... Dotrpel nam 1- naš predragi sin in brat FRANCI po dolgi :n mukapolni bolezni. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 2. jiil;ia 194S ob HFv ^ MS popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. junija 1943. žalujoča rodbini Mr. ph. GARTUS-a '"karnarja v Mostah ■ EMILIO SALGARI KRALJICA Q KARIB0V PUSTOLOVSKI ROMAN »Čujte! Takisto je, kakor da bi veter prinašal glasove mojih bratov!« Starec ga je z grozo pogledal. »Nehajte že govoriti o mrtvih!« je vzkliknil. Zdaj se je Ventimiljski počasi vrnil na svoje mesto. Špančevih besed najtrže sploh ni bil slišal. »Štirje bratje smo bili,« je začel, kakor da govori sam s seboj. »Le malo jih je bilo tako hrabrih kakor gospodje Ventimiljski, Roccabrunski in Valpentski. Le malo, ki bi jih bili savojski vojvode tolikanj čislali in spoštovali kakor nas. Vojna je strahotno razsajala na Flandrskem, v Franciji in na Savoj-skem. Z velikim navdušenjem smo se bojevali za svobodo plemenitih Flamcev. Vojvoda Van Gould, vaš gospodar, odrezan od jedra francosko-savojskih čet, se je branil v neki trdnjavi nedaleč od izliva Eseanta. Tudi mi štirje bratje, pod zastavami vojvode Amadeja II., smo bili tam. Tri tisoč Špancev je z močnim topništvom trdovratno oblegalo grad. Jtoda vsi naskoki in podkopi so bili zaman. Savoj- ska zastava se ni umaknila z branikov. Mi Venti-miljsk' ki smo branili trdnjavo, smo bili prinrav-Ijeni umreti, a vdali se ne bi bili nikoli... Tedaj pa je neko noč izdajalec, podkupljen s španskim zlatom, odprl sovražniku vrata. Ko je moj najstarejši brat pohitel Špancem nasproti, se je zgrudil, ustreljen v hrbet. In veste, kako je ime možu, ki je podlo izdal svoje in čete in umoril mojega brata? Bil je vojvoda Van Gould. vaš gospodar!« Vzklik groze se je iztrgal starcu. »Poslušajte dalje! V plačilo za svoje sramotno dejanje je dobil upravo Venezuele, španske kolonije ob Mehiškem zalivu. Toda pozabil je bil, da so živeli še trije Ventimiljski in da so bili le-ti na križ Sinu božjega prisegli, da hočejo kaznovati izdajstvo in maščevati padlega brata. S tremi ladjami in mnogoštevilnim moštvom so odpluli v Venezuelo Enega izmed njih so imenovali Zelenega, drugega Rdečega, tretjega pa Črnega gusarja!« »Ne razburjajte se! Poznam zgodbo treh gusarjev!« je rekel Ribeira. »Rdeči in Zeleni gusar sta bila usmrčena na ukaz moiega gospodarja!« »Usmrčena?« je zavpil Ventimiljski. »Obesili so ju kakor navadna zločinca! Trda iaz sem jima pripravil časten pokop v globočinah Karibskega morja. Povejte mi zdaj, kakšno kazen zasluži človek, ki je izdal zastavo? Govorite!« »Saj ste ga že kaznovali, ko ste mu umorili hčer!« »Molčite o tem!« je vzkliknil kapitan. »Ne drezajte v bolečino, ki mi trga srce. Povejte, don Ribeira, kje najdem vojvodo!« »Ne silite me k temu! Pred vašimi napadi je varen!« »Kje je? Povejte mi kraj!« Starec se je se vedno obotavljal. Tedaj je Ventimiljski izdrl meč. Oči so se mu divje zabliskale. Še hip, pa bi se bila ostra konica zadrla donu Pablu v prsi. »V Veracruzu!« je zastokal, videč, da je izgubljen. Gusar se je že hotel obrniti k vratom, ko je z mrkim obrazom vstopil Carmaux. »Hiša je obkoljena, kapitan!« je rekel. »Kdo nas je izdal ?< je vprašal Ventimiljski in se grozeče obrnil k donu Pablu. »Prekleti hromeč, ki smo ga pustili na svobodi!« je zaklicam mornar. »Vse dvorišče je polno vojakov! Pa tudi na ulicah nam zapirajo pot!« Poveljnik se je zamislil. Nato se je obrnil k Ri-beiri: v Ali nima hiša nobenega skrivnega izhoda?« »Seveda ga ima!« je rekel starec, in oči so se mu potuhnjeno zasvetile. »Pokažite nam ga!« »San.o z enim pogojem! Odpovejte se maščevalnim naklepom zoper mojega gospodarja!« »Nikar se ne šalite, gospod de Ribeira! Takšnih pogojev Ventimiljski ne sprejemamo' »Vitez, mnogo vojakov imamo!« »Tudi jaz jih imam!« »Izhoda vam ne pokažem, dokler mi ne prisežete, da pustite vojvodo pri miru!« »Da vidimo!« je kriknil gusar in po bliskovo na- meril samokres na starca. »Ali nas povedeš skozi skrivni hodnik, ali pa umreš! Izberi si! 3. POGLAVJE Izdajstvo dona Ribeira Ob tej grožnji je don Pa bi o prebledel. Roka mu je nehote zdrknila proti meču, toda izprevidel je, da bi bil vsak upor zaman. Poznal je nevarnega nasprotnika ! »Vitez,« je rekel, »v vaši oblasti sem in se uklonim sili!« »Torej naprej!« Starec je vzel svečnik z mize in mignil fl^bu-stirju, naj gre za njim. Carmaux je bil v tem poklical tovariša. Don Pablo je odvedel svoje mučilce po dolgi veži. ki so ji bile stene pokrite s slikami prednikov. Gusar je z golim mečem stopal za njim, med tem kc je z levico držal za kopito samokresa. Prav nič ni zaupal starcu. Na skrajnem koncu hodnika je don Ribeira obstal pred neko sliko. Položil je prst na okvir in zdrknil z njim po latvi. Slika se je mahoma pomaknila nizdol. Pokazala se je odprtina, skozi katero je vlekel močan prepih. Voščenke na svečniku so zaplapolale. »Tu se začenja skrivni hodnik!« je rekel Ribeira. »In kam vodi?« je nezaupljivo vprašal kapitan. »Okrog hiše in nazadnje na vrt!« »Ali je dolg?« »500 — 600 korakov!« Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljjibomir VolS15 — Vsi v Ljuhljeai