119. številka. Ljubljana, nedeljo 27. maja. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Inhaja vsak 1* 11 ti i (l O 1. Enajsto poglavje. (Dalje.) Ko je Jerica poslušala ta za njo tako pomenljivi pogovor, bilo je strahovito videti njeno čudovito, nenaravno lice. „ Jerica!" vskliknil je Filipa, ko jo jeza trenotek opazoval, „Jerica! Za božjo voljo ! ne zrite tako sa*mo ! Jerica ! povejte mi, kaj pa vam je?*' A ganila nij očesa, ganila nij črtice svojega okameuelega lica, slišala ga nij očividno. Prijel jo je za roko; ta je bila mrzla kot mramor. Njegov obraz je izrazoval skoro toliko obupuost, kot njen. Debele solze so mu zalile oči in so drle po njegovih licih. Enkrat] I je iztegnil roke, kot bi jo hotel veselja pritisniti na prsa ter jo kot majhenega otroka vtolažiti; a očitno napenjajo se, je ustavil svoje roke. „Jerica!" rekel je naguen k njej in svoje oči obrnivši v njene, „kaj sta vam storila ta dva človeka? Kaj vam je mari za njaV Če vas je razžalil ta mladi mož — slepar! — pokoriti se mora za to." In skočil je po konci. Pri teh besedah in tem dejanji se je Jerica zavedela sama sebe. „Ne! ne!" rekla je, „to nij. Sedaj se počutim boljše. Ne go-gorite o tem in ne recite nič," in plašljivo je pogledovala na kegljišče. „Počutim se boljše." Ker ga je bil strašni strmi pogled prestrašil, čudil se je, da je popolnem mirna vstala in nasvetovala, da bi se peljali domov. Molče jo je spremljal; predno sta prišla klanca, kjer so bili pustili voz, dospela sta jih druga dva in peljali so se črez malo tre-uotkov v Saratogo. Na vozu iu naslednji večer je bila Jerica enako otrpnena in nenaravno mirna. Predno so prišli v gostilno, vprašal jo je parkrat doktor Grysworth, ali se počuti dobro, gospod Filips pa jo je sedaj pa sedaj skrbljivo pogledoval. Celo glas njenih besed je bil prisiljen, tako da je Emilija jo precej vprašala: „Kaj pa ti je dete drago!" A odvrnivši, da se počuti popolnem dobro, izpolnjevala je vse dolžnosti in oblike onega večera, ter se je poslovila od mnogih svojih prijateljev. Poslovivši se od Grysworth ovih se je ž njimi zgovorila da jih bode drugo jutro še enkrat obiskala. Neskrbnim očem se je videla Emilija nemirnejša nego Jerica; kajti Emilija se nij dala preslepiti, ter je na vsem svojem bitji ka/ala Jeričine bridkosti; katero jo ta znala le bolje zakrivati. Jerica nij vedela, kaj se je godilo krog nje oni večer,*ter se je tudi pozneje spominjala le polovico vsega. Nikdar nij mogla razumeti, kaj jo je takrat vzdržavalo in podpiralo, da je le na pol zavedaje se, občevala z družbo. Kako se jej je posrečilo zakriti srčno lijanih ali Nemcih, razcvela se v kratkem času do močnega drevesa. Poglejmo 30 let nazaj, kje je tedaj ideja Slovanstva še tičala! V tihih krogih redkih slovanskih učenjakov, ali Če se je po kakem Kollaru na svitlo drznila, kdo se je še tedaj za njo brigal ! Ali ona je rasla, rasla in zdaj plaši ljudi od malega magjarskega briča do prvih mest gori, ta slavjanska ideja. Neznatni Slovan postal je „bav-bav". Slovanske narodne ideje „propaganda" bila je pridna. Ne pri Italijanih, ne pri Nemcih ne nahajamo tolike požrtvovalnosti in dela za to idejo, kakor pri Slovanih. Primerov je, ko so možje tiskarne delali in vse veliko premoženje stavili za razširjenje slovanske ideje. In vzrasli smo. Nij več krotko jagnje Slovan. Ne prosi za svoje pravo. Hercegovec trka na vrata Evrope z batom svoje puške: pravico človeško hočem! Prvi strel iz Hercegovačke puške bil je signal, da brzovlak slavjanske ideje odrine. Milijon Slovanov stoji v orožji v službi in z zavestjo te ideje. Najbolj neolikan ruski vojak doli v dunavskej vojski to idejo zna, in če te ruske vojske le polovica domov pride, koliko velikanska propaganda nastane po teh Slovanih za probujenje slovanskega ruskega naroda! In vsak slovanski kmet po drugem Slovanstvu se zanima za boj Slovanstva proti Turčinu; ne glede tega, daje Slovan historična jeza proti Turčinu in da se zbog tega najnavadnejši, brezidealni kmet po slovanskih zemljah za ta boj briga. Kdo misli, da bo to vse brez nasledka in učinka! — Vozimo se Slovani brzo. Kdo če to zanikati! Zatorej kako malenkostni so vendar čini, bodi si od koder da pridejo, ki so v kvar slovanskega razvijanja storjeni! Vsak posamezen sovražnik, in vse, ki hoče Slovanstvo v njegovem razvoji zavirati, vidi se mi, kakor pes pinč, ki pod piramido koplje, misleč velikana podreti! In kdo se bode brzovlaku ustavljal! So tako neumni ljudje nasvetu? Ne! — O kakem biku se včasih bere, da si je to do-mišljeval. In je ljudij, ki se vozečej plovanskej ideji ustavljati hote? S—c. rila in Metoda, poslali telegrafični pozdrav slav- janskemu komitetu: „Na praznik naših apostolov Cirila in Metoda, daje vse češko časnikarstvo slavjanskemu komitetu bratovsko roko k velicemu delu, katero s t a s 1 o -van sk a apo s t. ol a pred tisoč leti začela in ki je kot podedovina prešlo na naše ruske brate. Sreča in slava ruskemu orožju, sreča in slava ruskemu narodu!" Še tist dan je prišel od Rusov iz Peter-burga v Prago sledeči odgovor: „T)an slavjan-skih apostolov praznjujoči, pozdravljamo svoje ljubljene goste od 1867. Seme, ki so ga naši skupni učitelji sejali, vidno kali in raste. Da se zopet vidimo!" Podpisani so bili sledeči ruski veljaki: Lamanskij, Miler, MirkoviČ, Petrov, Pešatkin, Cernjajev, Frejgang. Poleg te lepe izjave, prinašajo češki listi iz raznih čeških mest in občin od odličnjakov čeških podpisane proglase, v katerih se Cehi navdušeno zahvaljujejo slavjanskim bratom, ruskemu narodu in ruskemu carju osvoboditelju, da so se odvažili iti oslobodit južne brate Slavjane. Ravno tako ruske novine te simpatične izjave z veseljem konštntujejo. — Tako se v širnem slavjanskem svetu goji in širi misel naše solidarnosti! Čehi in Rusi. Češki zastopuiki časnikarstva: Skrejšovski, dr. Gregr, in Zeithammer so 22. t. m., ko so pravoslavni Rusi po vsej svojej zemlji praznovali god in praznik slovanskih apostolov Ci- Vojna moč turške države. m. Če smo zgoraj rekli, da ima Turčija preko 21 milijonov prebivalcev, moramo sedaj omeniti, da so ti stanovalci po veri in po narodnosti ločeni v mnogo večjih in manjših skupin, katere se druga od druge tako razlikujejo, da bi jih nobedna država vsega sveta ne mogla združiti1 v celotno jednoto. Sicer nova turška ustava ne pozna nobednega razločka v narodnosti — vsi na Turškem bivajoči se imenujejo Osmani — a znano je, da papirnati paragrafi (in če so tudi turški) nijso zmožni narodnih in verskih razlik odpraviti in tako vojno moč vzvi-šati. Poleg pravih Turkov prebivajo na Turškem Slovani (Bulgari in Srbi), Romunci, Grki, Armenci, Albanci, Arabci, Cincari, Tatari, Cigani, Židje, ČerkeBi in nekateri drugi narodiči. Da je velika neprilika za vojno moč vsake države, ako v njej prebivajo stanovalci različnih narodnostij, tega nečemo še posebej pou darjati. A poudarjati hočemo to, da veliko tistih narodov, ki na Turškem prebivajo, ne majo nobedne ljubezni do države, v katerej žive, nemajo navdušenja za turški polumesecT nemajo nobednega interesa za obstoj Turčije, pač pa samo velike koristi, ako ta država, katero smatrajo za svojo kruto sovražnico in tlačilko, propade, pogine in konec vzame. Romunci, Grki, Bulgari, Srbi, Armenci, Albanci, in deloma tudi Arabci se ne bodo bili zoper Ruse, ampak prej zoper Turke, katerim bi po poragrafih turške ustave morali pomagati. In teh narodov nij malo, ti narodje štejejo cele milijone. To narodnostno razmerje razjeda kakor rak ves organizem turške države. Ta notranji sovražnik je Rusom najboljši zaveznik. A tudi vera loči turške narode v dva sovražna šatorja, mej katerima zija prepad, katerega nobeden turški državnik ne more zamašiti. Mej 21. milijoni turških prebivalcev je črez 8 milijonov kristijanov, kateri v vojni do najnovejšega časa čisto nič ne štejejo, kajti samo mohamedanci se jem-1 j o v vojake. Iz tega se pa jasno vidi, da se vsa vojna moč turške države opira na 12—13 milijonov mohamedanskih Turkov in poturčenih Slovanov in Albancev. A paziti je to, kar nam zanesljivi Kanitz pripoveduje, da je namreč mej poturčenimi Bulgari in Albanci prav vHiko tacih, ki so samo na videz mohamedanci, a v srci še vedno kristi-jani in da se ti ne bodo z Bog vedi kakšnim navdušenjem bili za Turke, je naravno. Če torej nekateri nemški in masjarski listi pripovedujejo, da ima Turčija dan denes blizu 1 milijon vojakov pod orožjem, pripovedujejo več nego vedeti morejo in pripovedujejo nam to, kar samo oni v svojej pre-VTOČej fantaziji videti žele. Od kod naj Turčija vzame 1 milijon vojakov? Alah je velik in Mohamed njegov prerok, a da bi turški vojaki kar iz tal poganjali ter takoj zreli in oboroženi zoper Rusa marširali, tega vendar ne zmoreta niti Alah, niti njegov prerok Mohamed, niti oba skupaj ne! Da Turčija dan denes 1 milj. vojakov niti nema, niti imeti ne more, to nam kaže najpripostejši račun. Nemška država ima 42,727.260 prebivaldev, 1,315.000 vojakov lehko pod orožje pokliče. Avstrija ima po Fiekerjevih računih 87*/* milj. prebivalcev ter more 1,124 000 mož obj orožiti. Zgoraj smo pa videli, da ima Turčija samo 12—13 milijonov takih prebivalcev, da se morejo v vojni v poštev jemati in ti dajo samo 300 000, k večjemu 370 000 vojakov. bolečino, katero je trpela, mogla nij nikdar razumeti. Spominjala se je le vsega tega, kot bi se jej bilo sanjalo. Še le v tihih urah nočnih, ko se je videlo, da je Emilija poleg nje trdno zaspala, se je upala za trenotek rešiti železne vezi, s katerimi se je poprej silila. Ko pa je bila pre drta ograja, razlila se je reka njenih bolečin brez ovir. Vstala je iz postelje; in obraz za-krivši v blazine nizke zofe, blizu okna stoječe jokala in točila je blažene solze, ker vsaka njih kapla je olajševala nje ranjeno srce. Od prvih svojih otročjih let se nij nikdar jokala tako dolgo in neprestano; in valovanje njenih persij in njeni globoki vzdihljeji, ki jih je vzdihovala, so pričali o silovitosti njene bolečine. Vse druge skrbi in težave so jo našle oboroženo s pobožnim zaupanjem, osrčeno s sveto nado in pripravljeno na vse; a ta udarec jo je udaril hipoma in nenadoma, da se je upognila, omahovala in se zgrudila, kot se nežna poletna rastlina trese in maje pred mrzlim viharjem zimskim. Da je postal Viljem nezvest svojej prvej ljubezni, o tem nij dvomila nikakor več; to prepričanje pa jej jeizpodbilo oporo in palico njenega življenja. Strijc Trueman in gospa Sullivanova sta bila njena dobrotnika in Emilija je bila še vedno nje ljubeznjiva in zvesta prijateljica ; a vsi ti so bili bolj ali menj navezani na Jerico; čeravno se je lehko zanašala na njih ljubezen, morala sta se dva dolgo pred svojo smrtjo popolnem opirati na njene mlade roke, in tretja, zadnja ki jej je še ostala jej nij zaupala le svojih negotovih stopinj, ampak te stopinje so se opletale ter očitno se približavale gomili. Na koga naj se opira potem Jerica? Katerega naj bi držala za oporo svojemu mlademu neizkušenemu življenj u V Do katerega bi se smela obrniti zaupljivo, da bi jej svetoval, branil, podpiral in ljubil ? Do katerega, če ne do Viljema? In Viljem je drugej udal srce — Jerica pa bode kmalu osamela! Nij čuda tedaj, da se je jokala, kot se jokajo oni, katerim srce poka; jokala se je, dokler se nij vsalmil vir njenih solza in se je čutila bolno, slabotno in vpehano. Potem je vstala, šla k oknu, djala je s čela težke kite svojih las za ramo, naslonila se je ven ter je dihala okrepčevalno hladno snpo ponočno. Njeno srce se je umirjalo, ko je gledaje v svetle luči, ki so se tako sladko in mirno ozirale sem doli, blezo govorila z zvezdami. Zopet so se te videle, kot bi jo milovale in kot o dnevih zapuščenih njenih otročjih let jej pošepta-vale: „Jerica! — Jerica! — uboga majhena Jerica!" Potolažena in ginjena od milega njih pogleda je padla polagoma na kolena. Njeni kvišku obrneni obraz, njene sklenene roke, sladki izraz udanosti, ki se je polagoma kazal na njenem obličji, vse je pričalo očitno, da kot pri prvej njenoj mutastej molitvi k takrat neznanemu jej Bogu, njena sedaj razsvetljena duša občuje s svojim stvariteljem in zopet je pošeptal njen duh priproste besede: „Gospod v nebes h tu sem !" 0, blažena naj bode vera, ki o takih Res ukazuje nova turška ustava, da se morajo tudi kristijani jemati v turške vojake, -toda da bi imela Turčija od tega ukaza kako dejansko korist in nje vojna sila kako posebno pripomoč, to veruj, kedor hoti! Predno se bode Bulgar ali Srb ali Romunec ali Grk dal vtakniti v turško vojaško suknjo, bode pobegnil rajši, ali črez mejo ali pa v gore. In če se bode tudi Turkom posrečilo nabrati kristijanov za svojo armado, jako dvomimo, da bi se ti dobro bili zoper Rusa. Prej narobe ! A. K. (Dalje prih.) Vojska. Na Dunav bode ruski car sam 0. junija prišel in prevzel glavno poveljništvo To bode znamenje, da do tega dne je končan ves težavni marš ruske vojske do silnega Dunava in da se bode vojna preprava črez reko začela. Zdaj je voda vsled deževja zopet silno narasla. V Dobruči je Dunav celo široko po-vodenj naredil. Če bode odslej zopet lepo -vreme, utegne se voda do 6. junija še uleteti, da bodo Rusi lažje veliki most delali. Z azijskega rusko-turškega bojišča pak Moderno ne mara kmalu slišali o novih odločilnih ruskih zmagah. Rusi uže od 24. t. m. nas t relj uj ej o najmočnejšo azijsko tvrdjavo Kars, katero imajo, kakor znano, uže dalje časa obloženo. Vojaški časopisi sami omenjnjo, da hitro vzetje Ardahana po Rusih kaže, da so ruski kanoni boljši nego nemški Kru povi kakoršne imajo Turki, za to tudi Kars ne bode dolgo mogel braniti se. — Tudi ona ruska četa, ki proti Erzerumu operira, pomika se vedno dalje v Turčijo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 26 maja. Z 1>tiit/»*#»rI*w se javlja o vehcih pre-kucijah. Vsled necih izjav turških soft (telegram „W. T." pripoveduje, da je bila velika revolucija na korist Mithadpaše, in upor je bil teško zadušen.) se je za mesto Carigrad obsedno stanje proglasilo. Vladni ukaz prepoveduje tu orožje nositi, ukazuje preiskavo hiš in konfisciranje orožja in daje oblastnijam pravico, sumnjive ljudi brez sodbe izgnati ter prepoveduje shajanje. — Več tur skih poslancev je v viharnej seji, kjer so tudi softe bili, nagla^alo v zbornici težavo zdanjega položaja in željo po nekih ministerskih zme-nah izreklo. — Kristijanje so v velikem strahu! Najnovejše poročilo iz Carigrada javlja, da se je nove revolucije bati, ker je ljudstvo hudo razdraženo. Softi terjajo, naj se Mahniud Damat odstavi, ist tako Redif-paša, naj se Muktar od azijske vojske pokliče, Mit-hat-paši pa vladanje izroči. Si'tislei „Istok" oporeka novice, da bode Srbija kmalu zopet udeležila se vojske, a pristavlja, da če kak sovražnik srbsko mejo prestopi, bode se ves narod vzdignil na hrambo, in računa na zvezo z Rumuniio. Iz se zagotavlja, da je Mac- Mahon govoril z nemškim poslanikom knezom Ilohonlohe prav prijateljsko in pomirljivo. Zadnji telegram poroča, da je Mac-Mnhon 25. t. m. ogledoval pripravljanska dela za svetovno razstavo. Trgovinski minister je, naznanjajo ta pohod vodji razstave pisal, da je potreba postala, varovati velike interese dela in miru proti intrigam tistih, ki razstavo iz politične strasti komprotirajo. — Torej povsod gase zopet. it*.T0H4ti'!: je s familijo odšel v Kis-singen. Ali bode tam tudi delal, ali bodo vznemirjajoče vesti, katere je po vsem pametnem svetu vzbudil Mac-Mahonov prevrat, zdaj po Bismarkovem odhodu iz Berlina zopet potolažile se, — kdo bi vedel. t*vratijnni so na turškej meji vojni tabor 12.000 mož postavili. Angleži pravijo, da za vzdržanje nevtralitete. Domače stvari. — (Razpis volitev.) Včerajšnja uradna „Laibacher Zeitung" prinaša deželnega predsednika razpisan je volitev za kranjski deželni zbor in sicer za kmetske občine bodo 7. julija, za mesta in trge 10. julija. — (Kaznjenci na gradu in delo.) Znano je, da so se ljubljanski obrtniki, kateri davek plačajo, večkrat pritožili, da jim delo kaznjencev na ljubljanskem gradu in v prisilnej delavnici nepravično konkurenco dela. Vsled teh pritožb je pravosodni minister ukazal vodstvu na gradu, da se morejo črevljarji, krojači, mizarji in tkalci mej kaznjenci mojstrom v najem dati, če ti žele in se pogode. ter je njenemu pazljivemu ušesu zaupala edino skrivnost, ki jo je kedaj imela pred njo. In Emilija se je jokala ter pazljivo poslušala; ko pa je Jerica nehala, pritisnila jo je Emilija večkrat k prsom ter je ginjenega glasa in vedenja, kot Jerica nikdar nij videla navadno mirne slepe devojke, vskliknila: „Čudno, čudno, da je tudi tebi usojena ista osoda! O Jerica! srčice moje! pač se lehko skup jokavi; a veruj mi, da je tvoja bolečina dosta manj grenka, nego moja!" In potem je Emilija v temoti polnočne ure povrnila Jerici njeno zaupanje ter jej je povedala svoje trpljenje, ki jej je pred dvajsetimi leti ostrupilo njeno mladost; to trpljenje je kljubu miuolemu času še ziuirom živo živelo v njenem spominu ter jej je počinilo življenje; njena slepota je bila le po-samni udarec v tem trpljenji. (Dalju prih.) — (Svoje dete umorila.) Piše se nam od bližnjega Posavja: Pri tukajšnjem posestniku Butovci na Črnovčah služeča dekla ie 24. t. m. pri delu na polji porodila dete, katero po porodu sklene poginu izročiti. A domov prišodši so jo vešče domače ženske takoj izpazile. Precej pošljejo po župana. Županjski namestnik, bivši župan J. Snoj, izprašuje žensko, katera s početka taji, a potem pravi, da je bil otrok mrtev. Ko pridejo na kraj hudodelstva, najdejo popolnem obnemoglo golo dete v hoati tikoma pri vodi ležeče. Novorojenec je tukaj ležal v slabei po^teljci dosti ur; komaj se je posrečilo otroka zopet oživiti. Dete se kljubu morilnim naklepom vranje matere dobro počuti. Poskušano zločinstvo se je takoj dotične j gosposki objavilo. — (Čudna nevesta.) Pod tem naslovom se nam piše iz Reke: V bližnjih Mo-ščenicah je snubil bogat kmetsk fant dekle rudečih lic in polnih prsij — no, to nij nič posebnega. Oče mu je tudi nij odrekel; a vse nade bodočih krasnih dnij in zakonske sreče odvzel je srečnemu ženinu nekov tukajšnji dr. Gjačie. Oče nevestin je namreč malo dnij pred poroko mladih ljudi j prišel k omenjenemu zdravniku vprašat ga za svet. Imel je namreč zaradi nje popolnem moškega ponašanja in iz druzih opazenj tajno slutnjo, da bi morebiti ženin mogel biti nezadovoljen se svojo nevesto, a to se ve da, kadar bi bilo uže prepozno. A mož je imel prav, da je to storil, kajti, ko je zdravnik preiskaval mlado nevesto, uveril se je, da očetove brige za dete in njega prihod njost nijso neopravičene, kajti, sicer lepo in pravilno vzrastena nevesta, bila bi mogla biti ob jednem tudi Ijubeznjiv ženin. Da se je namišljena zveza podrla in da ostane bednica v hiši svojega očeta vse žive dni brez ljubimcev — a tudi brez ljubic — razumeje se samo po sebi. — (Nesrečen hribolazec.) Iz Razdrtega se nam piše 24. maja: BinkoŠtni vto-rek se je prigodila na našemu Nanosu strašna nesreča. Trije mladi študentje so prišli iz Vipave okolo polu dne na sprednji vrh, s katerega je najkrasnejši razgled. Ko so se tukaj nagledali ter nekoliko okrepčali, odpravili so se zopet na pot in to proti našemu selu, odkoder so se namenili zopet nazaj v Trst odpeljati. Kažipot, kateri jih je spremljal, nij pa niti vedel, kje je kakov pot ali pa vsaj menj nevaren prelaz skozi visoko, strmo skalovje in pečine. Na ta način primorani so bili potov si iskati. Eden teh dijakov, rodom Grk, bil je jako pogumen, ali bolje rečeno predrzen, oddaljil se je od ostalih treh ter prišel nad visoko strmeče pečine. Tu kar na mah pade vsled nerodnosti ali omotice — poslednje je najgotovejše, — in se zavali v strašansk prepad, katerega bi se še celo divja koza ustrašila. Valil se je črez Štirideset sežnjev, padel je mej tem črez menj ali več visoke pečine dokler je priletel na neki grušč, kjer je ves v krvi in hudo ranjen obležal. Pa mislite, da kažipot se je potrudil ga poiskati ter mu naglo v pomoč priskočiti? Ne! Šel je z ostalima dijakoma, katera sta pa bila vsled strašne katastrofe vsa preplašena, naprej in posrečilo se mu je naposled vendar, po nekej jako sla-bej ter zaraščenej poti dospeti v podnožje ponosnega Nanosa. Šli so prav blizu nesrečneža ali vse eno še tu se nij oni ničvrednež kažipot potrudil, poiskati ga ter mu v pomoč priskočiti, katere je ubogi revež gotovo potreboval. Dospevši v našo vas naznanja to županu in sicer brezsrčni kažipot prvi se sledečimi besedami: „Tam gori pod Nanosom leži en Trijestin, kateri je padel črez jedno akalo in 86 je ubil, če hočete pošljite ponj." Dijaka sta bila tako presunjena in tužna, da skoraj niti govoriti nijsta mogla. Na ukaz našega g. župana odšla sta naglo dva moža iskat ne-srečutža, posiečilo se jima je kmalu dobiti ga. Ležal je ves sključen v krvi in v popolnej nezavednosti. Precej ko sta ga zagledala, menila sta, da je mrtev, kajti da je mogoče, da človek, ki pade črez take strašne pečine, ostane Že živ, tega si misliti nijsta mogla. Ko sta ga vzdignila, izpoznala sta, da je še življenje v njem. Kri po obrazu in rokah, bila je vsa posušena, ležal je prek solnca in to kake tri ure. Na glavi ima tri rane, eno pri desnem očesu prav veliko. Naglo, previdno in skrbljivo prinesla sta ga moža v Razdrto, od tukaj se je naglo poslalo po zdravnika v Senožeče, kjer ga pa doma nij bilo, ali z brzim konjem pripeljal se je g. dr. Razpet iz Postojne, kateri mu je vse rane prav dobro izpral in večjo zašil. Duramanni, tako je nesrečneža priimek, bil je do druzega dne popolnem v nezavesti. Zdaj je uže nekoliko boljši, večkrat se zave, pa le za malo časa, potem pa zopet zaspi, ali pa kaj mrmra. Nada nij izgubljena, da ozdravi. Narodno - gospodarske stvari. O pivu. Pivo dandenašnji igra tako veliko ulogo in vse se tako zanima zanj, da je pač dobro tudi o njem enkrat izpregovoriti. O nobenej pijači se toliko ne zabavlja, pa tudi ne hvali se nobena tako. Pa naj se še tako zabavlja, to je gotovo, da se te pijače dan na dan več spije, morda celo preveč glede našega zdravja in preveč glede mošnje — a marsikdo si misli: pivo je tekoč kruh, zakaj bi si ga ne privoščil malo več, nego je prava mera. Vsakdo pa hoče imeti drugačno pivo; ta bi rad, da bi ga okrepčalo, razveselilo, da bi mu odvzelo nekoliko vsakdanjih skrbij, drug pa hoče zopet redko pivo, da bi mu kri ne zrojila preveč. Enkrat je pretemno, enkrat presvitlo, enkrat grlo suši in še večjo žejo dela, drugo pot pa zopet glavi in želodcu nij prav. Potem pa Bog pomozi pivovarjem, potem 86 zabavlja, da hmelja nij notri, da voda nij za nič in nekdo je celo enkrat hudomušno re- kel : „ta in ta voda bi bila prav dobra, ko bi malo več piva notri bilo." Zares se črez pivo in pivovarje nekoliko preveč greši, in večkrat bi Be moral pivopivec samega sebe vprašati, ali nij morebiti v njem samem kak uzrok, da mu pivo ne diši, ali da je temu uzrok slabi, ogljene kisline polni zrak po krčmah ali sploh kaj takega. In potlej se kriči, naj se pivo kemično preišče, češ, da bode potlej konec vsemu trpljenju. Pa to nij tako; kemično preiskavanje teh tožb ne bode odstranilo, kajti stare so uže tako, kakor pivo samo in spridonje, pravo spridenje piva se dozdaj kljubu vsem preiska-vanjem še nij mnogokrat našlo. Ječmen, hmelj in v o da so sploh reči, ki dajo pivo; a neumno bi bilo zahtevati, da se poleg teh v pivovarnah ne sme rabiti nobena stvar več. Ječmen na primer prav lehko nadomestuje rajž, koruza, krompir, pesni sladkor. Tudi so taki nadomestki postavno dovoljeni. S kemičnega in zdravstvenega stališča se proti temu ne da prav tisto nič ugovarjati. Ako kisajo, dajo od sebe prav tisto, kakor ječmen, in mogoče, da od njih okus pride kaj drugačen, upliv pa je vedno tisti. Ali je alkohol in dekstrin v pivu nastal iz ječmena ali koruze, to je vse eno, in špirit, ki je nastal iz razpadanja sladkorja, ima ravno tiste lastnosti, kakor oni, ki se je naredil iz sladu, to je, iz skalovanega ječmena. Ako pivo dobro diši in dene, je potem pač vse eno, iz česa je narejeno; kakor pa je znano, navaja se tudi človeško telo na uživanje strupov in potem bi morali mi reči: naj se za pivo ne rabijo take materijalije, ki so telesu škodljive in se morajo imenovati strupene. Da bi se pa to določilo, nij lehko. Ako se alkohol uživa zmerno, potem deluje dobro, ako se ga uživa v prevelikoj meri, potem mami in škoduje. Tabak in strup, ki je v njem in ki se zove nikotin, je eden naših najmočnejših strupov. Kako je kava ali čaj zdrav, to je znano vsakemu; če se pa vžije preveč kavejina ali te-jina, to je strupa, ki je v kavi in v čaji, lehko se nevarno zboli, celo znori in zdivja. Ravno taka je z večino drugih snovij, ki jih uživamo: zmerno uživaj vse, pa ti gotovo ne bo škodovalo. Pri pivu pa nij vredno govoriti o strupih; surogati, ki se namesto hmelja rabijo, so navadno čisto nedolžni: vrbova koža, kvasijev les, encijanova korenina, volčja jagoda, jesenski podlesk in pikrinova kislina. Od vseh teh so samo zadnje tri škodljive stvari. Toda pikrinova kislina, ki se dela iz kreosota in karbolove kisline in se rabi v barvariji, je zelo grenka, sicer pa nema nobene take last- nosti, da bi se namestu hmelja lehko rabila;. ker pa zelo rumeno barva, jo tudi lehko vsakdo izpozna, kdor jo je enkrat videl. Volčja jagoda in podlesk pa so omamljajoča zdravila, ki bolečine tolažijo in človeka zaspanega delajo, a oboje je predrago in kemično tako sestavljeno, da hmelja ne more nikakor nadomestiti. Vrbova koža, kvasijev les in drugi enaki rastlinski primečki pa imajo taisto grenko snov v sebi, kakor pivo; pa žahbog so le grenki ti primečki, drugih hmeljevih lastnosti nemajo: ne hmeljeve moke, ne hmeljevega eteričnega olja, ne b melje ve smole in hmeljeve kisline, kar vse je potrebno, ako hoče pivo okusno biti. Žalibog torej za hmelj nij namestnika; ko bi se ta dobil, potlej bi pivovarji od hmelja ne bili tako odvisni in pivci bi ceneje lehko svojim željam zadostili. jPoslauo. Na luži „Graške Tgspst." izplavala je prav dobro odgojena raca in s svojim Čivkanjem izbudila je blizo spavajočo kokos „Ljubij. Tagblatta". Kokoš jeana zaduši raco, a se pri tej meritvi ureze, kajti omenjena kokos se malo zlaže. Verovati hočem, da se to iz zlega namena nij zgodilo, in mislit i, daje bilo to samo uesporazuuiljeuje; k*jti nikdar nij mi palo na um, izreći od „'iagolaita1* navedeno besedo: „da nij nikakega navdušenja in da nij želje rešiti so izpod jarma turškega mej narodom jugoslovanskim, za svojo slobodo borecim." Da pa zastonj pričakuje od mene zaželenih pnobčeuj o di.živkih na bojnem polji, temu uzrok je, ker sem prepričan, da bi zdaj ž njimi narodnoj ideji in tistim, katerim jo ta ideja sveta, ne ustregel. M. II u b major. 1'rine < «'!■«» r Ljubljani 26. maja t. 1. Patnica tektoliter 12 gl. 19 kr.; — rež 7 gld. 60 kr.; — ječmen 5 gld. — kr.; — oves 4 gld. — 06 kr.; ajda 6 gld. 34 kr.; — pros6 5 gld. 70 kr.; — koruza 6 gold. 60 kr.; krompir 100 kilogramov 6 gld. 42 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 96 kr.; — uaaat — gld. 85 kr.; — ■ipou trišen — gld. 78 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po l*/8 kr.; — mleka liter 7 kr.; govednine kilogram 50 kr.; _ teletuine 48 kr.; — svinjake meso 66 kr.; — sena 10U kilogramov 2 gld. 68 kr; — slame 2 gold. 68 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 goid. i o kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 26. maja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih 58 gld. 55 Enotni drž. dolg v srebru 64 „ 30 Zlata renta.......70 „ 45 1860 drž. posojilo 108 „ — Akcije narodne banke 771 „ — Kredi ne akcije <35 „ 10 London 128 „ 60 Napol. , 10 n 31 C. &. cekini , 6 , 12 8rebro xl9 . 75 Državne marke .... 68 _ 25 kr. 25. maja: >v pl. Mtirken- ateina iz Dunaja. — Frič iz Trbovlja. — Pletsch iz Dunaja. — Loričevič it Zn-greba. Vošnjak iz Gradca. Pri Slonu gr. Alberti iz Gradca. — Pavfsch iz Suinaja. — Schartinger iz tajorja. Pri M*ll«l: Huter iz Kočevja. Maver iz Dunaja Vsega zdravilstva dr. Josip Dere, dozdaj asistent in sekundar na porodniškem oddelku ljubljanske bolnice, si usoja naznanjati, da stanuje od 10. maja naprej na i*v. l'etrH «'«'Nli Nt. 6, pri tleh na levo, in da ordinira od S. do 10. ure zjutraj. Ubogim zastonj ; v ženskih boleznih pa od 3. do 4. ure popoludno. (114 — 6) V Ljubljani, 9. maja 1877. i Knjiga, gA -.-i:--.- doživela, vendar ne poki jo WW4*Cvw1qUV trebuje nikakega priporočanja, to jo pač najlepši dokaz, kako je dobra. Za bolnike, ki so hočejo le izvrstnega zdravljenja za pridobljonjo svojega zdravja posluževati, je taka knjiga dvojno vrednosti in jamči zato, da se ne misli z novimi zdravili na njegovem telesu eksperimentirati, kakor so to večkrat zgodi. — Od imenitne, f»(J0 strani velike knjigo: „Dr. Airy's Nnturheilniethode" jo izšel uže 6U. natis. Tisoč ju tisoč se ima zalivali'i za svoje zdravje načinu zdravljenja, kije v tej knjigi popisan; o tem pričajo mnogobrojna, zraven tipkana spričevala Nihče naj dakle ne zamudi, kupit>i si to izvrstno, popularno-medicinako delo, ki staue 60 kr. a. v., prav kmalu v bližnji knjigarni, ali pa naj si jo proti vposlanju 12 plam, mark po 5 kr. da poslati od Kichtur's Verlaga-Anstalt in Leipzig, katera poprej, ako se to zahteva, pošlje 100 strani dolg iztiaek iz nje franko, v pregled. (330—14) lzdatelj in urednik Josip Jurčič. Obznanilo! Mejnarodna ra/stava blaga na Dunaji prodaja zaradi razpusčenja sledečo blago po jako nizkej ceni 5 gld. 65 kr. av. v. in sicer: 1 izvrstno precizijsko uro s pozlačeno verižico; da prav gre, je garantirano. 2 pravi japonski cvetlični vazi z najfinejšo sliko, kras za vsak salon. 1 krasen album za fotografije, bogato zlatom okinčan. 1 par elegantnih orijent. komodnih čevljev z nepokončjivnui podplati ta gospode in gospo. 1 lep mizni zvonček iz pravega novega zlata. 1 celo jap. kadilno garnituro, obsega vse, kar je kadilcu treba. 2 majlieni oljnati sliki, kopije slavnih mojstrov, v elegantnih okvirih. 1 godteni instrument, na kateri vsakdo igra lehko najlepšo komade. 1 celo maj h. porcelansko serviso za 6 oBob, posebno za dar pripravno 2 značajni glavi, čisto nova, originalna šala. 1 eleg Victoria-promenadna korbica z mnogobarvono umeteljno pletenino. 6 izvrstnih c. k. pat. zlic za jed. 6 „ » n žlic za kavo. 6 japon. tac, i/vrstnih. 6 kosov dr. Dupontovega zdravilnega mila. 38 komadov. Vseh tukaj navedenih 38 predmetov, solidno izvršenih, stane UM muhu 5 «»•"» Ur. BMI Naslov: Internationale VVaaren-Ausstellung, %% i<»ii. Mturm»iiin t*. Naročbo iz province urno proti povzetju. mi. Ker se bode razstava kmalu zaprla, naj se naročbo iz provincije takoj vpošljojo. (i!9—4) Lastnina in uak .Narodne tiskarne."