Št. 100. V Gorici, dne IW feeembra 1899. Izhaja dvakrat na teden t Štirih Izdnnjlh, in sicer:- vsak torek in petek, zjutranje izdnnje opoldne, večerno Izdan je pa ob 5. uri popoldne, in stane z ^Gospodarskim Listom« in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Oorioi na (iotn pošiljana: Vse leto.......gld. Vr— pol leta........» 3-— , .četrt leta.......» 1-150 ' ^osamičntrSfortHfe-stftnej* ti. Ju1. Naročnino sprejema upravništvo- ? Gosposki ulici stv. '9 v Gorici v cGoriski Tiskarni* A. GabršCek vsak '.iiiti od 8. uro zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od . '.). do 12. ure. Na naroČila bi-e/Zdoposlaiie tiaroenitui «> ne oziramo. „1MH MORKO* izhaja neodvisno od «SoČo» trikrat mesečno in stane, vsejeto gld. 1 -30. •Soča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Se h vr ar z v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno iadanje). Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tečaj XXIX. UredidStro -» ^*,? . uuapuau ulici št 7 v Gorici v L nadstr .Z,7fT J? mof°*e govoriti vsaki dan od 8. do 12. dppoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah »i praznikih od rt. do 13. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici «. 9. uPravi"Stvo »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. ., .Naročnina, reklamacije in druge reči, katere na spadajo v, delokrog uredništva, nai s« !»«s upravniStvu. Neplačaaih pisem ne sprejemlje ne upravniStvo. ______ . Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 7 kr.. 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase jo plačati „«orj3fca 'Jakama« A. GabrMek tiska in zalaga" razen .8oče» in »Primorca* Se »Slovansko kiiji&iTcTF, katera izhaja inesečno v snopičih obseSnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov knjižnici, se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Bog in narod! «Gor. Tiskarna> A. Gabršček (odgov. Tv. M«ljavcc) Tiska in zal. BODI JASNO! (V odgovor »Prim. Listu*). t. Priznano glasilo čistokrvnih k 1 o t* i k n 1-eev, pobarvanih za »pesek v ofi* le še s tendencijozno prikrojenim „kišY'anskim so-eijabzmom*, je udarilo v štev. 10. t. m. novo taktično pot, ki spominja nekako na prislo-vico, da: »med dvema prepiraleema zanje tretji" — in ta naj bi bil »stranka*, katero zastopa imenovani list. Dasi poznam goriške razmere prav dobro, vendar sd še ne upam izreči trditve, da je nova taktika »Pr. Lista" tudi resnično mišljena; priznavam pa, da ta taktika bi bila z.t »Pr. List" edino poštena, edino pr.ivi odsev resničnih stremljenj »slnutke", katero zastopa. In priznavam dalje, da »Pr. List" prej ali slej tudi odločneje nastopi v smislu članka »Brez načela — brez namena* v zadnji številki, in tako pripomore do — jasnosti v našem domačem prepiru, da se ločijo in potem združijo razni duhovi tak6, kakor jim predpisuje stvaren razvoj naše domače politike in ne takd, kakor se zdaj godi....... vsled osebuostij in nizkih namenov. »Prim. List" je priobči! prej imenovani J članek, ki nakral trdi, da: »v vsem tem srditem prepiru med dr. Gregorčičem in dr. Turno(!!) ni: prav nobenega načela, nobene prave misli, nobenega programa, kratko: nič stvarnega. Tako praznega prepira morda še ni bilo na Slovenskem ; toliko duševnega uboštva, ko goriški prepir, pač ni še pokazala slovenska politika". — In dalje čitamo: »Vprašam torej ne izobražene ljudi, vprašani priprostega rokodelca, ki je čital »Gorico" in »Sočo": je li našel le sied načela v zloglasnem našem prepiru? Nič ko papir in na njem grde besede o bližnjem...... Danes se še ni našel Dijogen, ki bi s svetilko v roki mogel najti listo stvar, za katero se prepirati stranki". In na to omenja »kapitalistična načela* novega ETr-govskega in obrtnega društva", katerih »Gorica" ni pobijala, in pravi, da je to vsaj jedna misel v našem političnem nihilizmu. In na tem polju obeta »Prim. List" nam »So-čanom* boj, »pa brez osebne mržnje do ko- MARCO V1SCONTI Zgodovinski roman Jlalijanski napisal ZTommaso Grossi. (Dalje) Limontska četa je bila razvila svojo belo zastavo, na kateri je bila naslikana caplja s Škofovsko palico v kljunu in z mitro pri nogah; to je bil grob samostana svetega Ambroža. Župnik je stopal prvi, za njim pa njegovi ljudje v raznovrstni obleki po dva skupaj, ta je imel na sebi dolgo kmetsko haljo, uni kratek jopič; drugi so nosili volnene plašče ali kožuhe iz ovčje ali medvedovo kože; glavo so jim pokrivale čepice in kapuce različnih oblik. Oboroženi so bili s krivači, meči in loki; na rami so imeli privezan gladek jesenov Ščit, v hlačah pa jim je tičal nož z roženim ročem. Meščani so sprejemali dohajajoče z glasnimi izjavami veselja in bratov-ske ljubezni. Limontini so bili brž spoznani po njihovi zastavi, in nekateri so garkoli", (Prav!) dostavljajo te-le sicer le besede: »Osebe bi radi rešili narodnemu delu, katerega je za vse dovolj v Gorici !" Na to omenja »Si-v. Narod" in njegove »nizkotne napade na duhovščino", katerim se pa ni uprla niti »Gorica", ki je deloma v duhovskih rokah. »Ali kaj »uprla" ? Še besedo so mu dali, da mu bodo žive dni | dobri prijatelji". To jo nekrščamka politika, pa naj bo dr. Gregorčič še tako pobožen mož v svoji hiši! »Taka politika pa je za duhovnike dek> brez namena, ker lair.o zgolj posvetno politikovanje ni duhovnikov posel, zlasti pri nas m Goriškem no, kjer je dovolj drugih mož za politiko brez vere"..... Tako in enako piše »Prim. List" 10. t. m.! »Narodni voditelj" tir. Gregorčič je po tem članku grozno obsojen od svojega najboljšega zaveznika v boju proti nam »Soča-nom". Zdaj jo slišal levite, da ves njegov boj proti nam je dokazal le grozno »duševno uboštvo", je brez slehernega načela, brez misli, brez programa; tu ni nič stvarnega, le grde besede o bližnjem..... Ali je bilo mogoče dr. Gregorčiča še huje obsodili? Gotovo no! Ali kako je to, dn se je vspel do takega članka, do tak6 grozne obsodbe isli »Prim. List", ki je doslej bratski podpiral »Gorico* v tem grdem in žalostnem boju, kakor ga sam opisuje P Saj je urednik kaplan Dermasti« bil povsod poleg dr, Gregorčiča, ko se je razpor uprizarjal, ko so je ustanavljal nov list, ko so se delale izjave proti dr. Turni, katere je podpisal itd ? Ta »zakaj" bom skušal razrešiti, da bo — vse jasno! Da »Prim. Listu" naš boj ni bil brez mislij, brez načel itd., je dokazal posebno v Štev. 20. nov.s člankom »Nova stranka". Ne bom mnogo ponaliskoval iz lega članka, zadoščaj to: »Na Gorskem se torej ne bije samo osebni boj, m. rveč je tudi boj za načela! Da so tudi na Tonskem liberalci, o tem smo bili vs prepričani. Pokazali pa svojih rožičkov n io, ker so dobro vedeli, da razmere še niso dozorele... Sedaj pa so prišli z barvo na dan ter slovenskemu svetu povedali, da so svobodomiselni liberalci po vzoru »Slov. Naroda". jih hitro peljali proti domu grofa Del Balzo, kjer so se imeli nastaniti. i Grofova hiša je bila v obližju ; mestnih vrat Algisovih, ki se dandanes j zovejo Beatricina vrata. Zato" je bilo določeno, da bodo tam bivali vojaki, kateri so imeli braniti tista vrata ter nasip in rov, ki sta segala do tja, kjer je dandanes Pontaccio, a tedaj so bila Comaeinska vrata. Stopivši v prvi dvor, so Limontini videli, da je bilo v njem in pod oboki okoli njega vse polno orožja, živil in moštva. Nastanili so se v neki pritlični dvorani, in ko so, vsedši se na klopi okolo neke mize, odkladali orožjo ter se pripravljali k skupnemu obedu, je prišel neki služabnik iskat župnika. Dobrodušni duhovnik je šel takoj h grofu, so mu je poklonil, in na njegovo željo naštel po imenu ljudf, katere je bil pripeljal s seboj. «Ker me jo zla usoda privedla v tak nesrečen položaj», je dejal grof «mi je v veliko tolažbo, da imam pri sebi nekaj znancev, dobrih ljudij, kateri me bodo znali braniti, če bo treba ; kajti, kakor sami vidite, tista druga sodrga, katero so mi utisnili, Bog pomagaj!..... In če si mislim, da Bavar utegne zma- Toliko bo gotovo zadoščata, da bodo čitatelji videli na svoje oči, kakd je (denimo, da je tako!) sodil »Prim. List" še $0. nov. 9 ^nas »Sočanih*. In ker je tak6 sodil, je pač lahko umevno, zakaj se je z vso gorečnostjo vrgel v ljubljeno naročje mlade device »Gorice*, da bi pozobal čim prej vse »Sočane* in odvrnil od goriških Slovencev tisto grozno liheralstvo, ki zagreša tolika grozodejstva po Kranjskem.... Odtod popolna zveza pravih klerikalcev z , Goricam"; odtod, da je urednik »Prim. Lista", kaplan Dermastia, podpisal proglas za »Gorico* in pri njej sodeloval; odtod, da je član konsorcija »Prim. Lista" župnik Beri o t dopisoval v »Gorico* in udrihal po »Sočanih"; odtod; da so so klerikalni gospodje tepli po deželi za zaupnice in s tem silno oškodili ugled in veljavo — duhovskega stanu v deželi; odtod, da je »Prim. List" grozil celo z bojkotom našim trgovcem, ki so si ustanovili svoje društvo in se niso vrgli v naročje slogaškega trgovskega odseka, katerega član je isti kaplan Deiiisastia. Odkod na krat prem o m bn in tnkd daleč segajoča obsodba »Gnričunskc" bando v »Pr. Listu"?. Ali je to le taktičen naskok — na nas »Sočane" zdaj proti novemu letu, da bi pomagali .,Goričanom", katerim očitna zveza s klerikalci škoduje? ali jo morda to že prvi počelek — boja za načela, ki res ločijo nas „Sočano" od „Prini. Lista"? — onega.-boja, ki mora razbiti „Goričansko" kliko, ki nima po „ Pri m. Listu'* samem — »nobene misli, nobenega načela, nobenega programa ? I" (Isto je dejal dr. Turna v slo-večem pismu 7. januvarja t. 1.! Kakošen odgovor je dobil od istega »Prim. Lista" ? !) O tem pa prihodnjič. Pes: Bodi jasno! A, Gabršček. Glas o prepiru na Slovenskem. Na shodu političnega društva »Edinost* v Trstu dne 26. novembra t. 1. je bilo govora tudi o prepiru na Slovenskem. . Gospod dr. L a g i n j a je rekel: Meni je žal, da so se bratje na Kranjskem in Goriškem razdelili, in da ta prepir traja že več let, ne da bi mu že bilo videti konec. gati, in boste videli, da se zgodi tako\ ter izve, da je bilo v moji hiši nastanjenih toliko ljudij, kaj stori tedaj z menoj!.....Kakor da bi bil šel jaz iskat te ljudi — so vč, ker imam tako lepo zabavo ž njimi! Oh, ubogi jaz!...... Ali, gospod župnik, če bi mogli še kdaj videti naše gore»! in vzdihnil je globoko. Župnik mu ni kar naravnost nasprotoval, vendar si je prizadeval, da bi ga pomiril in osrčil, rekoč, da se meščani vrlo pripravljajo na obrambo, da cesar bo odbit...... Toda grof mu je odgovoril nestrpno in z osornim glasom: »Kaj vi razumete to? Vi ne veste nič.... Na vsak način priporočite dobro Limon-tinom, da me ne zapustijo; kajti lahko ročem, da sem Limontin tudi jaz..... In tu v. hiši naj bodo prijazni z vsemi, ker se dobijo vsakovrstni ljudje..... A, ravno vam moram pripomniti, da najdete tu med drugimi vojaki samostana sv. Ambroža tudi tiste, ki so požigali v Limonti, in ne bi hotel, da bi mod njimi in našimi nastal kak prepir........ Če bi bil Lupo tu! Vojaki se takoj sporazumejo med sabo. On bi mogel vzdrževati mir. Ali k nesreči ne vem, kje je sedaj*. Ni Kranjskem se že lažje prepirajo, ker jih ne tarejo več tolike skrbi, kakor obmejne Slovence. Mnogo bolj je obžalovati spor, ki jo n.astal na Goriškem, to pa toliko bolj, ker se je ta spor pojavil malo dni potem, ko smo se primorski poslanci bili sestali v Trstu in se dogovorili, da I očemo v vsem postopati solidarno, iz česar moramo sklepati, da je takrat že tlelo pod pepelom. Jaz mislim, da mi je dovoljeno izroči svoje osebno prepričanje, ter da se ne bo zopet kdo čutil razžaljenega, nko javno kon-staliram svoje mnenje o tej stvari. Po mojem mnenju je malo dežel, kjer bi bila sprava tako lahko mogoča, kjer bi se zastopniki različnih idej tako lahko dopolnjevali drug drugega v skupnem delovanju v blagor naroda, kakor bas na Goriškem, Glede Goriške so mi bili vedno pred očmi trije idejali. Prvi idejah dr. Gregorčič r njega modrim, mirnim ali energičnim delovanjem na polju šolstva in omike. Drugi idejal: dr. Turna. Le dobra volja in energično delovanje tega moža je omogočilo, da so se na Goriškem gospodarske za-druge postavile na trdne temelje ter jo ugotovljen zdrav razvoj nali organizaciji na polju obrti in trgovine. Oba je popolnjoval g, Gabrieek kakor tretji v zvezi na žurnalistiftkem polju, Seveda moramo to smatrati malo idealizirano. Pomisliti treba, da so tudi to ljudje, ki imajo svoje človeške slabosti. Tudi jaz ne morem biti povsem njihove smeri, Vendar obžalujem, kakor vsakdo, komur je na srcu blaginja naroda, da ti možje hodijo zdaj vsaki svojo pot. Žalihng, do ta spor že sedaj kaže svoje posledice. Prva posledica na političnem polju je odpoved grofa Goroninija. In kar se tiče konsekvenc na gospodarskem polju, se kaže že sedaj refleks tudi izven Goriške. Ker je temu tako, prosimo brate na Goriškem, naj si podajo zopet roke, ali če to ni mogoče, naj vsaj skrbijo, da se spor omeji in ne razdvoji naroda samega! Mnogo lažje je spraviti dva brata, dokler se le prepirata, nego kedar sta se začela že v resnici tepsti. Ako se temu ne stane na pot, bojim se, da bo moral eden ali drugi bratov izkrvaveli v tem boju. Mislim torej, da govorim vsem iz srca, ako izražam Željo, naj bratje na Goriškem gledajo, da kateri izmed njih ne izkrvavi, gledajo naj, za Božjo voljo, da se boj vsaj omeji! je dejal župnik. «Videli smo ga tu blizu zunaj mestnih vrat. Na nekem trgu je vežbal četico kmetov v sukanju sablje. In še z nami je prišel uprav tu sem do vaše hiše, toda vstopiti ni hotel, ker, kakor je rekel, ste mu vi to prepovedali*. «Da, res je», je odgovoril grof v zadregi, «to je bilo tako..... pa sedaj.... če bi hotel priti v tisti namen, kakor sem vam omenjal, bi mu rad dovolil*. «Čo je tako», je pripomnil župnik, lehWi ukažete takoj, .)aj ga poiščejo. Najdejo g-i j ^bno, ali bi se ne dalo pomiriti piep1$j«jžfe^e stranke. A prepričal sem se, K^lPlm^'1*0 leSko kaj storiti. Mej tem čM&nVf||&H8rJšel prepir se na Goriškem, ki se nas; Uče/Se bliže. Mi se sicer ne moremo pečati z njihovimi notranjimi stvarmi, a vsaj to, menim, nam mora biti dovoljeno, da smemo izreči svoje mnenje o razmerah, da bodo vedeli, ksko mislijo o njih prepiru ljudje v drugih deželah.kuko sodijo o tem drugi deli njihovega narodi). Strinjam se torej z željo gospoda poslanca Kosca, da izreče shod svoje obžalovanje na prepiru ter pokliče prepirajoče se brale, naj mislijo na skupni blagor vsega naroda! Na Kranjskem si obečam sicer le malo vspeha od tega koraKa. Kajti tam jih delijo načela, tam so ločpni po načelih liberalizma in klerikalizma, da-si ta dva pojma nimata v našem narodu prav nobene korenike, ampak sta to bilki, preneseni iz tujine. Ponavljam torej prošnjo, naj vsaj bratje na Goriškem ne dajejo dalje prilike našim nasprotnikom, ita si pridobivajo koristi na naše slroSke! Naj delujejo skupno! Ako pa ni mogoče, naj si razdelijo delovanje! Dopisi. Iz šempasko žu pa ulje, 5. dec. (Naš župnik). V Gorici .pri zvezdi" je bil nastal pretekli ponedeljek prepir radi našega žup-nika-župana Grča; končal je s preti p o in. Grčev agitator Skarabot je razbil tudi dve steklenici; nesli so ga ven iz gostilne. Vse to zaradi našega župnika! Biv&i marljivi obč. obhodnik Batič je umrl skoro da nagle smrti; tudi ta smrt se deva župniku Grči na vesUMož je imel influenco, pa so mu vsejedno naložili, da mora povabiti v sejo vse namestnik e, ker je Faganelova stranka odpovedala. Obhodnik je s težavo izvršil posel za nepotrebno sejo, potem pa oblegel in umrl po petih dneh nezavesti. Ko je 3 težavo vršil svoj posel, je rekel večkrat: »Ti norci mi še zdaj ne dajo miru I" Treba je bilo imenovati novega ob-hodnika. Namesto, da bi imenovali moža, ki bi bil vdovi prejšnjega v podporo (¦— glej zadnjo »Sočo* ! Uredn. —), je spravil župnik na to mestc svojega ljubčka, ki je že od začetka, kar je Grča v Sempasu, njegov oproda in agitator. Ali mož je na čudnem glasu, imel je pred leti s sodnijami opravila itd. itd., bil odpuščen iz službe cerkovnika, ljudje so veliko o njem govorili...., no našega župnika vse ioni motilo, ker ga je porabil, za kar je hotel. In tega človeka je postavil Grča zdaj Z3 obč. obhodnika. Tak6 županuje pri nas g. župnik! — Naznanil nam je misij on! Veliko bo pomagal! Vzgledi, vzgledi, g. župnik! Mi bi skušali priti v nebesa tudi brez misijona, ali župnik naj bi bil na pravem mestu, in ne povsod tam, kjer ga treba ni! Kje so pa večne maše pri podružnicah? Oglasimo se tudi pri ordina-rijatu, če bo kaj pomagalo! Iz Kanala. — (Shod dr. Pavlice.) Nedeljski shod dv. Pavlice je bil krščanski nauk, na dolgo razlagan v občinski dvorani. Videlo se je, da bi gospodje nekaj radi, pa ne vedo, kaj in kako. Pavlica je razlagal o liberalcih, velikem kapitalu itd., vse brez jasnosti. Toliko smem reči, da pri nas s konsumnimi društvi ne opravijo nič, ker niso praktična tako, kakor njihova gospoda misli, in ker za tak posel tudi ni sposobnih mož — razven če se preselijo vsi Pavlice in Der-mp.stie v Kanal za trgovske pomočnike, in še dalje, ker tisti, ki nas hočejo osrečiti s konsumnimi društvi, in njihovi sotovariši nimajo pri nas — zaupanja. Trgovci pa pristopijo vsi k novemu »Trgovsko - obrtnemu društvu', kakor se je videlo že na Tumovem shodu. — Zaradi konsumnih društev je odgovarjal ostro trgovec G a b r i j e 1 č i č. Ko je skončal se g. Carli (ki ni še zrel za take reči) o organizaciji, je odgovarjal g. župan Z e g a o liberalizmu, kapitalu in dr. Dejal je, da bi bil tudi on unet zato, kar oni nekako žele, zato je radovedno čakal in poslušal, kako mislijo trgovce in obrtnike organizovati, toda ostal je popolnoma na cedilu, ker ni bilo ne pravega duha ne sluha. Vidi se, da gospodje ne poznajo ne ljudstva ne razmer, in da se vtikajo v stvar, kab-re ne razumejo. Slednjič je predlagal ml. Pavlica resolucijo: da zbor protestuje proti pisavi goriških listov »Gorice" in »Soče" ter proti nesrečnemu prepiru. Konečno so šli na kozarec; vina. Summa summarum: Nekaj je bilo podobnega poletnemu blisketanju, ali vspeha ni-jednega na nobeno stran. Dostavek: Drugi nam došli dopis priobčimo prihodnjič. Iz Prage. — (Konec). Jugoslovansko dlj. društvo »Sumadija" se je razpustilo ali pravilneje: Slovenci, ki so tvorili v njem veČine, so baje dali društvo Srbom (ker jo bilo poprej le srbsko) nazaj, sami pa najbrže ustanove svoj posebni klub v „Aka>lemični čitalnici', k,er so bili že smlaj člani. Drugi, ki smo bili izven »Šumadije", smo bili vedno za to, da ostanimo v kakem večjem češkem društvu, kjer imamo lahko, če že ni drugače, I svoj klub še posebej. K temu so aas nagi-* j bali glavno denarni in kulturni razlogi, ker toliko berila, toliko poučne prilike, nam lastno društvo nikakor ne more ponujpti. Gemu torej z velikimi težavami a minimalnimi vspehi vzdrževati svoje društvo, ko je tako še vsakdo v kakem večjem češkem društvu in ko se da lepo spojiti oboje? V češko društvo plačujemo svoj členski prispevek, pri tem imamo pa lahko svoj.klub. Seve, nekateri so hoteli reprezentacijo, trebalo je svojega posebnega društva, kjer se je potratilo mnogo časa s formalnostmi. Društvo zaradi društva! Društvo je zaradi nas, a ne mi zaradi društva, ono še ni vse, da, časih ni celo nič. »Sumadija* je spoznala, da dalje ne gre, ter krenila na pot, katero smo zagovarjali že pred letom, dasi zaman. Slovenci, ki prihajajo v Prago, naj bi ne prihajali se sem izkazovat, ampak se učit v najširšem pomenu besede! Te dni je imela .slovanska vzajemnost" zopet svoj praznik! Poselil je Prago pevski zbor krakovskih akademikov, da pokaže Cehom milobo narodnih svojih pesmij. Nihče ne more ugovarjati, da ne bi bilo to hvalevredno, plemenito in koristno. Taki poseli prinašajo k^ikor toliko sadu, toda navadno več zunanjega, površnega, čutnega, da povem to skratka: materialističnega. Vselej skoro prevladuje čut, razum in volja sta potisnjena v ozadje. Čas bi pa menda že bil, da storimo korak dalje. Tu se mnogo frazan o domovini, o patriotizmu, o bratovski ljubezni in vzajemnosti, toda redko kdaj se govori o tem, kaj si mislimo pod temi mnogoznač-nimi pojmi, ki ravno vsled svoje mnogovrstnosti, kjer si vsakdo misli svoje, ne po-menjajo nič. Seveda: kakor hitro bi določili pojmom pravi pomen, bi bilo konec harmonije. Najlažje je: slepiti sebe in druge! Dandanes ni dovolj, da je kdo rojen Slovan, da govori slovanski jezik. Kollarjevi časi so minili, ko je bi! kdo tem večji Slovan, čim več tujega sveta je pripisoval Slovanom. Kri ni voda, to je res; toda ali imamo mi mar drugačno kri nego drugi narodi ? To je fraza, s katero sicer vspešno manipulira ljudski govornik, ki je pa za človeka, zavedajočega se svojih dolžnostij nasproti sebi in drugim, brezpomembna. In jezik? Sicer jako važen ; faktor, toda nikakor s lern še ni združeno j narodnjašlvo. Slavni vodja zatiranih Ircev ! Parnell ni znal irski (vrhutega je bil protestant), in vendar si ne bo nihče upal trditi, da ni Parnell eden največjih irskih mož. Kdo je torej narodnjak? »Oni, ki spozna narodovo dušo, t. j. polrebe posameznih slojev, in glavno najnižjih, zatiranih, brezpravnih slojev, ki po spoznanju 'i »ti s to narodovo dušo in ki deluje potem socialno zanjo po načelih pravičnosti in poštenosti*. To je moderno na-ziranje o narodnosti. Narodnost je le okvir, ki nam kaže delo, krog, obseg našega socialnega delovanja. S tega stališču molrim vedno stike češko-slovenske, češko-poljske itd. a se ž njimi ne morem ujemati, ko vidim, da se govori pri tem o vsem mogočem in dela vse mogoče, pri tem se pa skrbno ogibamo rak-rane na socialnem telesu današnje družbe obče in našega slovanskega telesa posebej. Tu v Pragi se je govorilo in napijalo češko-poljski zvezi, na Dunaju so pa ravno v teh dneh Poljaki glasovali proti odpravi § 14.,, s katerim vlada uveljavlja ravno take zakone, ki trdo zadenejo najnižje sloje prebivalstva! Humbug! Mi srno slepci. Buržo-azija lahko živi od take slovanske vzajemnosti, ljudstvo v obče pa ne! D. L. Doiace in razne novice. Osebne vesti. — Sodni diurnist v Podgradu Mat. S v e r k o je imenovan kan-ceiistom v Kobaridu, kancelist Josip Carli pa je premeščen v Kobarid iz Tolmina. — Sodni sluga Jan. Lukan je premeščen iz Bolca v Kobarii . v Boleč pa pride Jan. Kovač, dosedanji narednik 97. pešp.; dalje je imenovan za slugo v Kobaridu Fr. Savli, postajevodja v Staremgradu v Dalmaciji. Smrtna kosa. — Umrla je 12. t. m. ob 7. uri zvečer po dolgotrajni bolezni gospa Marija Zega roj. Segalla v Kanalu, soproga ta-mošnjega gosp. župana in upok. nadučiteljs. Pogreb je bil včeraj ob 10. uri predp. Umrla je dne 13. t. m. ob 3% uri zjutraj gospa Elisa vd. O s t a n, roj. Wa-gentrulz v Bovcu. Pogreb je bil danes ob 9. uri predpoldne. Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! .Goriška ljudska posojilnica" in dr. Gregorčič. še za Bolčane, ki so tudi bore malo vedeli o Gregorčiču. Kdo je pa prvič spravil v trgih docela neznanega grofa Goroninija? Katoliškega duhovnika vredna je trditev, da dr. Turna Gregorčiča & C.o »napada in jih hoče spraviti s političnega pozorišča, na katerem bi rad sam paševal!" — Od kdaj vse to? Saj se je hotel eeld popolnoma umakniti sam! Na mandat v državnem /.boru niti ne misli, kar je vendar znano, a če se hoče iznebiti »narodnih trotov", ima docela prav! Saj bi se jih rad iz-nebii sam dr. Gregorčič, pa ni toliko moža, da bi izvršil to, kar želi; srčnosti poln koš ima le proti dr. Turni in Ga-brščeku ! Dr. Gregorčič in vsa njegova banda so docela nedolžni na tem, da je prišel dr. Turna posojilnici na čelo v veliko srečo naše denarne organizacije! Saj se vsi vkup niso nič brigali za ta denarni zavod, dr. Gregorčič najmanj, odkar je varno sedel na »v o d i-teljskem stolcu". Ako je bil tudi kaj naprošen, da bi se pobrigal za to iti ono, je odgovarjal lakonično: ,To ni moja naloga !* Ne bomo pisali zgodovine, kako je prišel dr. Turna do ravnateljstva posojilnice, rečemo zopet le toliko, da Gregorčič & C.o nimajo pri tem nobene zasluge! — Naj bo dovolj! Ako dr. Gregorčiča še kaj srbi, mu postrežemo! Moško učiteljišče t Gorici. - V zadnjem času se čujejo glasovi, da namerava vlada moško učiteljišče premestiti iz Kopra v Gorico radi že znanih dogodkov in vzrokov. »Tagespot* je tudi sporočila tako v nekem dopisu iz Primorja. Radi tega je že nastal krik in vik v »Corrieru", ki v svojih zadnjih vzdihljejih protestuje proti premeščenju omenjenega učiteljišča v Gorico ter kliče svoje poslance na pomoč, češ, da naj hitro opomorejo s kako interpelacijo in protestom nevarnosti, ki preti »italijanstvu" Gorice, ako bi se premestilo koprsko učiteljišče v Gorico. Kako nespametno se branijo Slovencev! Drrgodi po mestih so veseli, če se jim da kaka nova srednja šola, ker ved6, da to je mestu le v korist, da to je mestu nov vir dohodkov! In naš magistrat baš vedno išče takih novih virov — čemu torej tak krik! Saj bi bilo le ustreženo magistratu, ako se mu podari nov vir dohodkov!? In italijanski i poslanci, predno interpelujejo, naj pomislijo, i kakšne važnosti je za Gorico slov en s k i j denar! Potrebuje ga tako nujno, da brez I njega bi ne mogla izhajati, in goriški Itali-jančki, ki to dobro ved6, ga sprejemajo z največjim veseljem. Drugače pa vprašajte tiste stanove v mestu, ki ne žive od same politike, ali se sm6 kar lako radi visokoleteče politike zabraniti, da pride v mesto moško učiteljišče, in ž njim kolikor tuliko dohodkov. — Tisti bajko o Jtalijanstvu* Gorice pa naj Italijani lepo spravijo ad perpetuam rei memoriam — današnji dan je ne verjame nikdo več... €. kr. poštni urad na kolodvora v Gorici sprejema o božičnem času, to je od 18. do uštetega 24. grudna pisma, nakaznice, vloge denarne in vožnje pošiljatve od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer, kar se s tem daje na znanje p. n. občinstvu. Edino zalogo voščila (Mksa) v korist družbe sv. Cirila in M e t o da ima I gosp. Ivan D r u f o v k a, trgovec z usnjem v I Gorici na Travniku. — Ker je ta trgovina doslej prva slovenska te stroke ter izdelek najbolje vrste in strokovnjaški preskusen, cene pa nižje kakor drugega voščila, upamo, da vsi prizadeti trgovci brez izjeme posežejo po tem izdelku, in to tembolj ker vdobe pri I originalnih zabojih primeren popust. Občin- I stvo naj povsod zahteva to narodno voščilo; s tem prisili, da se naši trgovci založijo z istim. Ker se gre za dobrodelen namen, je ta nova trgovina vredna vsestranke podpore in priporočila. Na smrt na vislicah je bil v torek obsejm pred tržaško poroto Miha Legiša iz Cerovlj, ki je ubil svojega tovariša Fr. Legišo na potu proti domu iz Nabrežine, kakor smo svoj čas poročali. Omenjeni Legiša je bil kaznovan že radi nasilstva proti lastnim roditeljem. Dopis iz Ajdovščine (It) v »Gor.« se zaganja v tamošnjega g. župana in podžu-I pana Kovača, češ, da sta proti zaupnici grofu I C, dasi sta mu še pred nekaj meseci pode-I lila častno cbčanstvo, 6 županu pravi I Se, da »skazuje čast sramotilcem grofovim". — Mi bi se upali skoro da priseči, da tak dopisni do šel iz Ajdovščine; skovan je bil drugod! — Nismo pooblaščeni, da bi kakorkoli branili napadena gospoda, ki se gotovo bore malo brigata za »Goričansko" gorjačo. Reči moramo le, da sta svoječasno lahko glasovala za častno občanstvo grofa C, a za zaupnico danes pod »Goricansko" komando — to je druga pesem. Grof sam se bo gotovo jezil, ko izv6, kako strašno so ga kompromitovali z gonjo nat zaupnice! — Tu se vidi, kako »Goricam* povsod pritiskajo, da bi si — izsilili zaupnice! Nečloveška mati. — 20 letna Rozalija Koma c iz Svinega pri Kobaridu, kije služila v Trstu, je umorila svojega novorojenčka s škarjami, katere mu je zasadila v glavo, potem pa ga vrgla v stranišče. Nečloveško mater so vložili pod ključ. Žrtve avstrijskega patrijotizma. — _Ta_naslov._smo_.da!i_lahsko_leto__.poročilu_o_ obravnavi gledš na dogodke v Batujah, naj torej ostane še danes,... Pri obravnavi dne 11. novembra 1. 1. sta bila med drugimi obsojena tudi 25 letni ; Fr. Pel i con in njegov stric 46 letni Mo-1 zetič iz Dornberga; prvemu so prisodili 4 mesece in drugemu 2l/t težke ječs. Vsled pritožbe ničnosti se je vršila proti imenovanima v sredo dopoludne nova razprava v Gorici pred okrožnim sodiščem. Peli con je povedal isto, kakor pri prvotni razpravi, da je šel tisto osodepolno nedeljo v družbi na sprehod. Videl je prihajati vojake, orožnike, nadkomisarja Prinziga na poli proti Batujam, vsled katerih se je nabralo mnogo ljudstva, ki je iz radovednosti drlo za tako oboroženo močjo, češ, kam vendar gredd. Ko so bili že blizu fužin, jim je prišel naproti Prinzig z orožniki, ki so ukazali množici, naj se vrne. Iz množice so se culi klici: Naj gredo Lahi proč! Liška kri je ubila našo mater. Pelicon je rekel, da je prisegel zvestobo cesarju, da Lahi pa so umorili našo mater! Pelicona so aretovali drugo jutro na povelje Prinziga, ker ie le ta trdil, da ga je Pelicon razžalil s kričanjem in obnašanjem. Pelicon je namreč hotel spraviti iz množice svojega strica Mozetiča, ki je bil močno vinjen ter je nadko-misarju Prinzigu na povelje, n-ij se razidejo, rekel: »Ne! Ne borno šli !* na kar so ga »shranili". Ker je Pelicon bil zraven, so hoteli »shraniti" tudi njega, ali je pobegnil. Za priče so bili zaslišani 3 orožniki Kodrin, Grča in Sorč, ki so izpovedali skoro isto kakor lani. Kodrin je povdarjal, da Mozetič je bil »hudo pijan" ter povedal to, kar stoji že zgoraj, enako Grča in Sorč.Polrdil je tudi Grča, da Mozetič je bil vinjen, da so ga aretovali, I ker je odgovoril Prinzigu prej omenjene besede, j in Sorč je ponovil, da Pelicon in Mozetič sta se spuščala v pogovor s Prinzigem, kakor jo sploh ljudstvo hotelo govoriti ž njim »še jedno besedo". Ljudstvo je bilo namreč radovedno, kaj se zgodi z Muličevimi Lahi, ker se je bila raznesla vest, da orožniki jih odženejo. — Priča Grča je bil nekaj bolj mehak kakor lani, skliceval se je na to, da ostane pri tem, kar je izpovedal lani; glede i Pelicona je rekel, da je govoril v »enakem smislu" kakor Mozetič, ali kaj misli pod »enakim smislom", na vprašanje branitelja ni vedel razložiti. G a s p a r d o, v službi pri Muliču, je izjavil, da ni imel nikakega strahu več potem, ko so prišii orožniki in vojaki, torej Muličevi Lahi niso imeli strahu pred Dornbežani in Prvačkovci, ki so šli proti Batujam za vojaki iz zgolj radovednosti. Župan Rebek iz G o j a č povč isto, kakor v zapisniku lani, glede Dornberžanov ne ve po vedati nič. Priča Furlan ne ve nič o Dorn-beržanih. — Čitali so se razni zapisniki, tudi taki, ki se niso prav nič dotikali obtožencev Mozetiča in Pelicona. V zapisniku z nadko-misarjem Prinzigem stoji glede Mozetiča in Pelicona, da Mozetič je zaklical na. njegov poziv, naj se odstranijo: Ne, ne! Ne bomo šli! Pelicon da mu je klical besede, katerih ne more ponoviti, vsled katerih pa ga je dal aretovati. Pelicon je zanikal vse drugo ter izpovedal, da je govoril le to, kar je rečeno v uvodu, in drugega nič. Sploh pa mu cela razprava ni dokazala, da bi bil klical kaj drugega razven to, kar je sam izpovedal. Branitelj dr. Stanič je predlagal 4 nove priče, ali sodni dvor mu je dovolil le 2 glede Pelicona, ki sta govorili ugodno za obtoženca ter je bilo iz njih govora le še bolj razvidno, da to, kar je bil izpovedal Pelicon, je resnično, da vse drugo, česar ga dolži obtožnica, ga ne zadene. Državnega pravdnika namestnik Jeglič je govoril slično kakor lani, da ta dva obtoženca, kakor drugi, so imeli namen nastopiti proti Muličevim Lahom ter jih iztirati iz Batuj. Sploh pa je tipletal drž. pravdnik slučaj črniški, malovški, itd., ki se je vršil popoludne, z dornberškim, ki se je vršil zvečer v mraku, v temi. — Vsi dogodki sami j na sebi niso bili, kdo ve, kako preteči, ali najmanj preteč je bil slučaj Dornberžanov, ker ti sploh ni3o vedeli, kaj se namerava v Batujah, Šli so le iz radovednosti k Muličevi j fužini za vojaki. Pri celi obravnavi pa se je I umešavalo jedno z drugim, čitali so se celo I zapisniki, ki zadevajo le prvi slučaj, in tako t je dogodek z Dornberžani dobival ostrejše j lice. Branitelj dr, Stanič je opozarjal iz-I borno sodni dvor na to stran ter govoril sploh lepo in prepričevalno, se skliceval na I' orožnike, priče drž. pravdništva, ter na druge, ki so "ugodno govorile za Pelicona kakor tudi za Mozetiča, povdarjal, da nober nemu izmed njiju se ni dokazalo ničesar .drugega od tega, kar sta sama izpovedala, dokazoval, da Lahom v Batujah (priča Ga-spardo) se ni pretilo in žugalo ter sploh niša bili v strahu pred Dornberžani, ki so šli proti Mulicevi fužini le iz radovednosti za vojaki in orožniki, in sicer — neobo-roženi! Kje na božjem svetu ste še videli, da pojdejo ljudje za orožniki in vojaki, ki hite v varstvo nekomu, baš proti tistemu nekomu .ne o b o rjo.žejiju.„ flLj? ^namenom, da ga napadejo Iti ižtirajo. talil v Batufah* niso trpeli ne fizične ne psihične sile, bili so mirni, ker Dornberžanje so šli le iz radovednosti tje, kar je bilo * razvidno že iz uvodne razprave, itd. Sodni dvor pa je bil takega mnenja kakor lani, ter 'je-frrisodil^-obema enako kazen kakor lani. navzlic temu, da sta poleg drugega sedela oba v preiskovalnem zaporu že vsak po 54 dnij. Član sodnega dvora je bil tudi znani | preiskovalm sodnik MTusTh a; drž. pravdnik je ugovarjal temu pri čitanju zapisnikov, ali sodni dvor je odločil drugače! Obravnava se je vlekla baš vsled tega, ker so se utikali popoldanski dogodki 18. sept. 1. 1. v večerne Dornberžanov, od 9. ure zjutraj do l'/f pop. Ne vemo, s kakimi občutki sta stopila obtoženca pred «?odni dvor — omenimo le, da sodniki so bili vsi štirje Italijani, in med njimi 3 G o ri e a n i. Predsednik: svetnik S c h m a r d a; prisedni!:i: svetnika pl. Gironcoli in Ziani ter tajnik Musina. Proti razsodbi je vložena pritožba ničnosti. „Ka2lpotH izide koncem tega meseca in ga dobe naročniki z 2. ali 3. številko prihodnjega leta brezplačno. To se pa zgodi zategadel, ker koledarski kolek (6 kr. od vsakega izfisa) odpade z zndnim decembrom. Letos bo imel, BILa ž i p o t* tudi popoln koledar; poleg vsakega meseca bodo še 3 strani Čiste za beležnico, in sicer razdeljene po dnevih celega meseca, — Ker bo „K a ž i p o t" popoljneu tudi v vsem ostalem obsegu, bo to pač lop novoleten dar našim naročnikom. Drugaeej bo na prodaj: mehko vezan 80 kr.. trdo gld. 1*20. Naročniki dobd lahko trdo, elegantno vezan, ako priložijo 50 kr. Oglasili se je do Božiča. Bralno društvo »Jubilej" v Mnvhlnjah bode imelo svoj redni zbor dne 17. t. ni., to je v nedeljo, v čitalnici. Začetek opoludne. Vse p. n. ude vabi k udeležitvi — odbor. Listnimi. ~ G. .Radovednežu": V dopisu je mnrsikaj resnice, ali za sednj ga ne moremo priobčiti. Prosimo rajši kaj drugega. Zdrnii! „Radovednežu 2." Brez potrehe ves strah! Na take neumnosti „Gor."ne bomo odgovarjali. Kdor jim hoče iti na led, naj gre. Mi pa hodimo svoja pota in verjujerno na konečno zmago na vsej črti. Laž in korupcija imata kratke noge! Razgled po svetu. Khidingerju slaba prede. — V seji državnega zbora dne 13. t. m. je stavil slovenski poslanec vit. B e r k s prav ostro interpelacijo glede pravosodnega ministra — K[\ n d i n ger j a. Povedal je, da je bilo vloženih interpelacij že 457, ali vlada je odgovorila doslej samo na 11. Kindingerju je pripadlo 88 interpelacij, ali odgovoril ni še niti na eno! Berks je prej interpeioval radi varovanja sodnih uradnikov, ali niti na to interpelacijo ni odgovoril Kindinger, torej noče varovali niti svojih uradnikov. Berks je zahteval, da Kindinger mora odgovoriti ter povedati, zakaj doslej še ni hotel tega storili, katero poslednje naj izposluje predsednik zbornice, ker Kindinger ni bii navzoč. Med govorom vit. Berksa so se culi burni klici, kakor: Pereat Kindinger! Škandal! G. predsednik, pustite obtoženca pripeljati v zbornico ! itd. Pravosodni minister Kindinger nima čnsa, odgovarjati na interpelacije, tem rajše pa se peča s personalijami, da udarja po Slovencih z imenovanji nemških zagrizencev v svoji stroki, ter z odredbami, ki žalijo Čehe l Hvala lepa za takega načelnika justice v Avstriji! Shod čeških obrtnikov t Pragi, — Iz Prage nam pišejo: V petek 8. t. m. se je vršil v Pragi shod čeških obrtnikov, na katerega sta prišla tudi dva Poljaka iz Kra-kova in Slovenec Kregar iz Ljubljane. Prvi ta sestanek se je sukal še bolj v mejah idealne slov. vzajemnosti, kar je prvikrat čisto umevno, toda namen^ sestanka je bil, da bi se začela proizvajati med posameznimi slovanskimi obrtniki realna vzajemnost. Shod je v tem oziru storil prve korake: sprožil vprašanje o vseslovenski obrtniški zvezi, po kateri bi se slovanska obrt pospešavala in krepila. Doslej so kupovali posamezni slov. obrtniki surovine in druge potrebščine ter izdelke, katerih niso imeli sami, dostikrat ali recimo navadno pri tujcih. Med severnimi in južnimi slov. obrtniki ni bilo nobene zveze. Sedaj se je sklenilo, da se napravi zveza med slov. obrtniki, da bodo drug za drugega vedeli, med seboj se podpirali in stem množili slovenski. narodni kapital. Jako srečna misel, ki se naj bi skoro uresničila! Drugo leto v mesecu juniju se skliče v Pragi vseslovanski obrtniški shod, ki organizira realno to slov. vzajemnost. Takrat se pokažite tudi goriški obrtniki na shodu. Še poprej pa se.menda vrši slovenski obrtniški shod, ki se bo o tej stvari posvetoval, da bodo mogli slovenski obrtniki na slovanskem obrtnem shodu določno izreči svoje mnenje. V seji proračunskega odseka je po- vdarjal ministerski predsednik grof CI a r y, da dovoljenja proračunskega provizorija ni smatrati kot kako zaupanje vladi; on da ve ceniti važnost češkega naroda ter da odprava jezikovnih naredeb je bil le politiški potreben čin. Prosil je vse stranke, da naj dovole državne potrebe ter opozarjal na posledice, ki bi utegnile nastati v obratnem slučaju za^par-la^iuentarizem^v Avstriji. .— Pred vsem mu gre*"za 'Čelie*^% teh ne ujame, marveč ostanejo trdni pri svojih zahtevah. Češka obstrnkclja. — Da bi se ustavila češka obstrukcija, v to svrho se je Glary že opetovaqo pogajal s Čehi — ali doslej brez -vspeha. Češki klub je v seji 13. t. m. sklenil, zahtevati, da se morajo v zbornici kakor v odseku rešiti najprej s § 14. uveljavljene nagodbene predloge, potem še le glede kvote in užitnin; ako bi bila nrlklonjona taka zahteva^ bi- Gehr delalr obstrukcijo z vsemi mogočimi sredstvi pri razgovoru o vseh hagodbenih predlogah. Čujejo se ponovno glasovi, da preti desnici razpad, ker kat. ljudska stranka in Poljaki se čedalje bolj protivijo češki obstruk-ciji. Pa če jih zapuste vsi, so sami dovolj ' močni, da preprečijo vse, kar hočejo. — Štrajk pekovskih pomočnikov v Pragi. — Iz Prage nam pišejo: V ponedeljek 11. t. m. so začeli štrajkati pekovski pomočniki. Najprej so se hoteli mirno pobotati s svojimi gospodarji, toda ti se niso zmenili za njih zahteve, nato so začeli pomočniki strajk. Njih zahteve so: 1) Develurni delavnik. 2) Hrane in stanovanja nočejo imeti več pri gospodarjih. 3) Primerna mezda. 4) Nočno delo se mora odstraniti. 5) Število učencev se mera omejiti. 6) Pecivo se ne sme prodajati po hišah. 7) Podzemeljske pekarne se morajo odstraniti. 8) Posredovalnice za delo morajo biti v rokah pomagačev, 9) Obrtniškim nadzornikom se naj pridele asistenti, vzeti iz delavcev. Štrajkujočih pomagačev je 1263., ki imajo 1500 otrok. Štrajku so se pridružile tudi nekatere predmestne občine. Vrhu lega so sklenili drugi delavci, da bodo solidarni s šlrajkujočimi svojimi tovariši s tem, da bojkotirajo vse one peke, ki ne ugodijo opravičenim zahtevam pomagačev. Pekom trda prede, ker so prazniki pred durmi. Zato iščejo pomagttče drugod. Oni, ki očitajo delavcem, da so brezdomovinci itd,, ako v svojem gospodarskem boju složno postopajo z drugimi narodnostmi, kličejo sedaj nemške delavce iz Lipskego, Draždan, Berlina itd., da bi mogli nadaljevali svoje delo. A koiiko je še ljudi, da ne spoznajo, da jo gospodarsko vprašanje prvo vprašanje! Pekovski pomočniki odkrivajo, kako neznosno je njih stanje. Za tnalo plačo morajo delati po 14, 16, 18, 20 ur na dan. Dočim drugi sladko spe, delajo oni po noči v zaduhlih, podzemeljskih delavnicah, polnih nesnage in mrčesa. Posteljo jim nadomeščajo valjalnice, na katerih valjajo testo. Gospodarji izkoriščajo mlade učence, ki so komaj zapustili šolo, da morajo delati po noči po teh nezdravih delavnicah. Zakon veleva, da morajo imeti delavci en dan prost, ako so delali ob nedeljah; toda gospodarji se za ta zakon ne zmenijo. V službo jemljejo vse polno učencev, samo da jim ni treba toliko pomočnikov, ki brez posla pohajkujejo po mestu. In hrana, ki jo imajo nekateri pri gospodarjih, ni za drugega nego za pomije. V lepem članku izpodbuja „Samostatnosl", organ radikalno - napredne stranke, naj se občinstvo spominja štrajkujočih delavcev, katerih otroci nimajo od danes do jutri kaj jpsti. Res, sedimo pri kavi, prigrizujemo si rogljičke, povitice in razne male izdelke umetnosti, čitamo dnevne novice, pikantne cronique scandaleuse, ali pa uganjamo visoko politiko, rešujemo učene probleme — pri tem pa nimamo niti pojma, kako blizu nam je konkretni problem socijalne bede in socialnega vpračanja.... Tuje ključ k rešitvi narodnostnih sporov. Tu so za delavsko ljudstvo „jezikovne naredbe"! Frisekauf. — Tako se imenuje vse-učiliščni profesor v Gradcu, Nemec, ki ni sovražen slovenskemu narodu ter ni fanatičen Velikonemec, kakor so ostali njegovi nemški kolege. Frischauf je velik ljubitelj naših planin in tudi častni člen „Slov. plan. društva*. Te dni so odprli V Gradcu 2 nova zavoda na vseučilišču. K slavnosti so povabili tudi Frischaufa, ali jim je bilo žal; zato so skušali doseči, da bi ga ne bilo zraven. Ko je Frischauf to zvedel, jim je povedal v pismu, kar jim je šlo. Radi tega ga je rektor — suspendiral! Tudi so ga imeli na sumu, da je pisal v „Vaterland* članke proti veliko-nemškim profesorjem v Gradcu. Poslanec Ferjančič je radi tega interpeioval v drž. zboru. — Omenjene slavnosti se niso udeležili tudi slovenski dijaki, ker se čutijo tujce v Gradcu. Kako je potrebno slovensko vseučilišče v Ljubljani! V svrho odkupa knlnsko trdnjave r Dalniac|ji, te najslavnejše priče o hrvatski preteklosti, je napisal prof. Jos. Verg. Peric novelo, katere dejanje se vrši na zgodovinskih tleh Dalmacije. Knjiga bo obsegala 5 pol ter bo stala 1 gld. NaroČila je pošiljali »Hrvatskemu starinarskemu društvu" v Knin ali »Dioničkoj tiskarni" v Zagreb. Narodno gospodarstvo. Strokovni tečaji za rokodelce. — (Konec). — Podpora izplača se le tedaj, ako je poročilo nadzornika ugodno. Glede strokovnih šol za čevljarje je še omeniti, da naj bode podlaga poduka po tehnološkem muzeju izdana knjiga, ki obsega potrebne vzorce. "Na fa "način "p"čspeševal se je že leta 1896. po trgovinski in obrtniški zbornici pil-zenjskih prirejeni strokovni tečaj za čevljarje. Leta 1897. dovolila seje podpora strokovnim tečajem za čevljarje v Žižkovu, Karlinu, Pragi, Budjejovicah in Taboru, nadalje tečaju za mojstre in vajence, katerega je priredila celovška čevljarska zadruga, in pomočniškemu tečaju koroške čevljarske družbe v Celovcu, tečajem za krojače in mizarje, zadruge rokodelskih obrtov v Mariascheinu in tečaju slikarskega in podpornega društva v Opavi. Razven gori omenjenih strokovnih ali popotnih tečajev namerava c. kr. trgovinsko ministerstvo obrtni popotni poduk gojiti v treh oblikah: a) splošni popotni poduk po osebah, ki so Yesče v tehniki neke vrste obrtov in ki na podlagi natančnega poznavanja gospodarskih razmer svojega okraja delujejo za ustanovitev pridobninskih in gospodarskih zadrug, vpeljavo skupnega stroj-, obrata in špecijalnega blaga, ki se lahko peča, v tem smislu že deluje nek popotni učitelj na Štajerskem; b) posebni popotni poduk po strokovnjakih (če možno obrtnikih samih) za določen obrt, zlasti poduk v delavnicah, kakor je to navadno pri strokovnih tečajih za čev-larje, in c) popotni poduk po predavanjih o predmetih malega obrla. Prošnje za namestitev obrtnih popotnih učiteljev predlagati j«; c. kr. trgovinskemu minislerstvu. Tudi na Kranjskem sla se doslej napravila dva tečaja za čevljarje, jedon v L,ub-ljani in jeden v Tržiču. Obiskana sta bila oba prav dobro in I ud i vspehi so bili tako izvrstni, da z njimi ni bil le učitelj llnllvi ampak tudi vsi mojstri zadovoljni. Razstavi izdelkov, vzorce in risarij v Ljubljani in v Tržiču ste pokazali obiskovalcem, da ko laki tečaji v vsakem oziru hvali" vredni in da je trgovinsko ministerstvo s prireditvijo leh mnogo koristilo dotičuim obrtnikom in obrt tudi povzdignilo. Podporo so dovolili za ta tečaja deželni odbor, trgovska in obrtniška zbornica v Ljubjani, mestna občina ljubljanska, oziroma tovarnarji v Tržiču Kakor razvideti, dajo so laki tečaji prav lepo prirediti. Kjer bo potreba v to bo skrbelo našo »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško", ki stori primerne korake. Nov napredek v narodni trgovini. — Naša veletvrdka z želo/jem K o n j e d i c & Zajec je odprla podružnico koncem 11 a -š t e 1 j a, da more lože postreči rojakom z Vipavske strani. Zdaj ima ta tvrdka dve največji prodajalnici z žclczjcm v Gorici. — čitateljem smo že poročali, da je cena že-lezja poskočila. To vest smo posneli po drugih listih; potrjujejo nam jo strokovni listi in — resnično zvišane cene v tovarnah. — Toda naša narodna tvrdka je obvarovala svoje odjemalce pred visokimi cenami, ker je sklenila s tovarnami še poprej celoletne pogodbe; zato se drži tudi samo po večini starih cen. Odjemalci naj se sami prepričajo. Dostavljamo, da ta tvrdka podira vsako konkurenconasprotnikov. Dolžnost naših odjemalcev bodi, da popolnoma potolče nasprotnike v tej trgovini! Enketa o tržaških vprašanjih. — Avstrijsko-ogersko ekspoitno društvo je priredilo, kakor smo poroč.di, — enketo o tržaških vprašanjih v dvorani avstrijsko-ogerske banke. Na dnevnem redu so bili sledeči predmeti: 1) Stanje Trsta kakor pristana in organizacija tržaške trgovine; 2) Morske zveze Trsta in avstrijski Lloyd; 3) Deželne zveze Trsta in vprašanje druge železniške proge. — Trst je zastopa' poslanec Basevi. Ljubljansko trgovsko in obrtno zbornico podpredsednik Baumgarlner. Prihodnjič več. — Hennefrerg^Seide ¦'*--¦-! durekt ab meinen Fabnken bezogen — schwarz. mri« una tarbig, ~ in den modernsten, Gevsreben, Farben '¦ Ej-SSSfu^ Mv,l4l I*orto" «"«» «t«««rfral ins natis. Muster umgehenčL G. Hennel>erg's Seiden-Fabrlfteu (k. u. k HofiV /t - ZHrioii.,/ -v.;: .- - Književnost. Slovanska knjižnica. — Izšli so snopiči 91-92-93. z. vsebino ^in", rodbinska drama v 4 dejanjih. Spisal Engeibert Gang!. Geua 60 kr. Knjiga, ki je posvečena Antonu Aškercu, ima na prvi strani sliko znamenitega slovenskega igralca I n e m a n n a kot Cirila v drami, IV. dejanje, S. prizor. — Radi upravniškib ovir pričnemo z razposiljanjen gg. naročnikom prve dni bodočega ledna. Vsakemu snopiču pridenemo okrožnico, na katero že v naprej opozarjamo! Gledališke igre. — V Novemmeslu v tiskarni Krajčevi so začele izhajati gledališke igre" iz peresa p. A. L. Bistriškega v zvezkih, ki stanejo po 25 kr. Prvi zvezek obsega veseloigro v i. dejanji »Lokavi snu-bačs. To veseloigro so ¦ že predstavljali v Kranju in v Novemmestu in je imela po-polen vspeh, kakor se je nam sporočilo. Torej bo igra sigurno dobrodošla manjšim odrom. Dva učenca za trgovino z mešanim blagom sprejmeta se takoj v nekem trgu y Soškej dolini. Več pove upravništvo. »Soče*. Velika zaloga vsakovrstnega usnja ter vseh drugih Cev. ljarskih protrebšfiin v Kojskam št. 95 in v Gorici na Komu št. -.4 6, vse iz lastne tovarne v Rupi, Se toplo priporoča Andrej Jakll, tovarnar kož v Rupi. Prave in edine želodčne ""^ Zdraviinamooteh kapljic je nepre-kosljiva. —To kapljico vredijo redno jirobavljenje, de se jihdvakratnadan po jedno Žlicico popije. Okrepi //o* sv, Anton Pndov. kvarjeni iolcdoo storč, da zgine v kratkem Času omotioa in žfvctea linosi (mrtvost). To kapljice tudi 8toro\ da človek raji ji. -9 Cena steklenici 30 kr. Prodajajo so v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za narooitve in posiljatvo pa j edino le v lekarni Crislofolettl v Gorici. II Za ves s ve t II Kdor želi vkupiti dobro, zanosi ji vo in jako ceno uro, naj zahteva iluslovani cenik ur, verižic, zlatnine in kineSkega srebra!! Zastonj in franko! Ura „Primak, kakor zgoraj . . . gld. 1*10 Budilka , reform........ 1*45 Ura z nihalom in godbo.....„ 6*70 Rem. iz pristnega niklja Japy . . » 2*20 „ srebrna, dvojnati srebrni pokrov , 4*25 14 karat zlata Rem. za dame . . . 9'75 Srebrne in zlate verižice računijo se v gramih po dnevnimi kurzu. Posamezni zlati in srebrni izdelki so pregledani po c. kr. purirnem uradu. Kar ne ugaja so sprejme nazaj tekom 8 dnij; denar se tudi vrne takoj franko.Švicarska tovarna in i.zvoz ur J. Vfanderer, Krakovo, Stradom št. 1. P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici št, 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64 Gorici in z dežele. Prodaja Ciril-Metodovo in Knolppovo sladno kavo v zavojih. Zaloga žvaplenk družbo sv. Cirila Ju Garancija B let. M. ŠUL1GOJ, urar v Kanalu. Vulika zaloga šivalnih strojev najnoveg'ših sistemov, kakor Ringschiffchen in Rundschiff« chen „Afrana« s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (tOOO-2000 šivov v minuti), Šiva naprej in nazaj. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. - Stroji ift šivilje od 80 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred. > Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih ur in strojev po zmerni ceni. Garancij« B Is«. M a I n n hp t n i k iln osta,e *,r,vatne osell0, mnogo III Cl IU U ti I lllllll najširšim občinstvom, vdobe z lahkim < občujoče ž najširšim občinstvom, vdobe z lahkim delom precejšen zaslužek. Ponudbe pod „D. V. 1600" do inseratne -pisarile Jana Gregra v Pragi. Jmdfisske ul. 19. Odlikovana mizarska delavnica in velika zaloga vsakovrstnega pohištva m Ivan DoUak m v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (I)roeK Prevzema vsako naročilo t mizarski ali stru-garski stroki od priprostega do najličnejšega izdelka. Izdeluje točno in poTiajnižjifi cenah, ~ da se ne boji nikake konkurence. Tiutantna postrežba, ZALOGA vseli, k mizarski BOGATO preskrbljena zaloga obkiadkov ¦ rešieša) stmgarsfci stroki spadajočih potrebščin. !! Važno za vsakega I! Razprodaja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. j,eta 1881. y 6orici uslanovljena tvrdka 1 krasna žepna ura iz niklja Sidro »Remontoir, s pokrivalom in tri-Ietnim jamsivom. Ima sekundarico in popolno izdelan stroj. (Ni primerjati onim, katere pošiljajo mnogi hazarji za | pozlačene). 1 verižica za uro. sestava oklepa (na zahtevo . iz niklja ali pOMebrnjena). j 1 krasna igla a zavrat-nike za gospode iz anier. double-zlala s kameni, podobnimi briijanlom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada. I par krasnih gumbov za rokave iz sunerikan-skega donble-zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlala ("> komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-ševalno zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 ko-madov proti povzetju ali proti pošiljalvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*95. (Sama žepna ura iz niklja Ankcr-Remontoir stala je prej o gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj E. Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Sfradom 18. — Krakovo. Iluslrovani ceniki gratis in franko. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste t Luka*. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljttbuje točno in hitro postrežbo. ) (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč\ duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelnvalnico umetnih cvetlic za vsako* vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, vodeno sveže i. '. vse po zmerni cent. — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu ludi svojo S. cl) tiskamo 3rk na perilo. P. cl. ©000©000000®000000000( JL Prva slovenska trgovina z žeiezjem v Gorici © Korjedic & Zajec ^/ (prej G. Darbo) ® pred nadškofijo str. 5. Podružnica, konec Ilažtola šiv 2. K9 Zaloge v nliei Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši. {Lp Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega ©štajerskega železa, železne«, cinkaste, pocinjene in medene plo-ščevine, orodja za razne obrti in pohišnega, štedifna ognjišča, ti& peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe. jL Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovamhlivarn, Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga m 0 najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. 1» t Zaloga Portland in Roman - Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. Odlikovan fotografski atelier Antona Jerkiča Gorici se preseli s 1. jaituvarijem 1900. v svoj novi, veliko mestno urejeni Jitelier v Gosposki ulici L t- 7 (v po-o.Jlnifni hiši). Dobi ^ < so ^ povsod pripoznano najbolje sredstvo za čiščenje zob. Jaz JSaaa Csillag s svojimi 18o centimetrov dolgimi Lorey-lasmi dobila sem jih vslcil 14 mesečne vporaba svoje samoiznajdeue pomade. To so najslovi-tejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne provzroča Izpadanja las. posšpešuje rast istih, poživlja lasnifc. posšpe-šuje pii gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivlje-njem do najvišje starosti. Cena lončka t gld.. "2 gld, 3 gld., it gld. Po- šiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem po vsem svetu iz tovarne, kamor naj ; pogiljajo vsa naročila. Ana Csillag Uunaj 1., Seilergasse 5. - ^ ^Krojaška zadruga" vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici Gosposka ulica št. T. Vel ika zaloga vsakovrstnega - imfaktirisia Wm za ženske in možke obleke za vsaki stan in vsaki letni čas gM*** v največji izberi *"s0jj§ kakor : sukno, platno, prtenina, Chiflbn, oksfort, srovico, vsahovrstne preproge in zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo, srajce «Jager» itd. itd. Vse po najnižjih cenah. 04^" Cene so stalne brez pogajanja! *^Sg ft* (> &> W SAB OMLETA V Gorici — Smislta ulica 14-16 —V Gorici Prodajal niča edina mehanična poprav Ijainiea šivalnih strojev Bre* konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za tev-Ij«rje, krojače in šiviljo. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej. V zatoni imata tudi dvokolesa, puško i ti samokrese. OGLAS. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-lelnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovalnicah utež olvoril v Semeniški ulici štev, 8 aslno zalogo z Izdelovalnico tehtnic raznovrstnih sistemov in višine, v kateri izvršujem vsa naročila,, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dati slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico. Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže. kolesa, Šivalne stroje in slično reči. Imam glavno zalogo kolos prvih amori-kanskih sistemov, katera so pripoznana najboljšo. — Vedno pripravljen na izvršitev se belež udnni K AKO L KOMEL, 20—6 v Serneniški ulici številka S. I0B do 300 gld. mesečno KUrS Z, aeh krajih b prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka novarnost. Ponudbo pod Ludvvlg Oster« reicher, VIII Deutsche gasse H Budapost. 101 !f f? 2. gld. 10 kr. I krasna pozlačena ura, jamčena tri leta. I pozlačena verižica. 1 krasen elui za srnodke. * fino lonk-tno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. 1 notes vezan v angleško platno. ! oprava zapestnih gumbov iz double-zlala L vrste 1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste. 1 par uhanov iz double-zlata I. vrste z vdelanim biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 2;"» finih pismenih zavitkov. "2h pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih ll,l krasnih predmetov razpošilja za samo 2 §rol:«roX"j h.jii»j«t-»:«':