Gospodarstuo. Aii ima res samo bogata gospoda pravico do lova? Pri nas je še v veljavi stari štaj. lovski zakon. ki daje občinam pravico, da smejo dati občinska lovišča v najem ali v zakup domačinom ali pa izvršuje občina lov po svojem zaupniku. «Slovenski Gospodar« je v letošnji zimi prinesel dva strokovnjaška članka v tem oziru. Povdarjamo, da štajerski lovski zakon ni bil ukinjen, oziroma spremenjen s prav nobeno naredbo a!i zakonoin. Veliko šlevilo občin je že lansko leto potum občinskih odborov in glasovanja občanov napravilo pra vilne sklepe, da se občinski lovi ne dajo na javno dražbo, ampak se prepusti izvrševati lov po domačinih. Te sklepe so napravile občine radi tega, ker bogataši, verižniki in advokati iz mest hočejo za vsako ceno priti v posest lovišč. Kako ti gospodje potem vršijo lov v naših kmetskih občinah, je znano. Ob času lova pomandrajo drzni gospodje lovci iz mest kmetom poljske pridelke, lovijo po vinogradih, streljajo mačke in psevaruhe. Drugi so zopet taki, da prva leta lovskega zakupa zaredijo zajce in drugo divjačino v tako veliki mo ri, da ista dela ogromno škodo poljedelcem. Okrajnih glavarstev, oziroma ministrstva za šume in rude (oddelek v Ljubljani) pa se je letos prijela posebna bolezen. Odbila so vse pravomočne sklepe občins kih odborov z inotivacijo, da trpi občinska blagajna, ako lov ne pride na dražbo. Povdarjamo, da po določilih veljavnega lovskega zakona glavarstva nimajo pravice proglasiti pravilnih sklepov občinskih odborov kot neveljavne. Ako je občinski odbor zadostil zakonskim predpisom, okrajno glavarstvo prav nič ne briga, koliko dobi občina za Iov. A nekateri politični uradniki so take pravilne sklepe naših proglasili kot neveIjavne in so odločili, da se morajo lovišča oddati na javni dražbi. Take pritožbe dobivamo pred vsem iz: ptujskega, celjskega in mariborsKega okraja. Prozorni namen tega protoljudskega postopanja je, da dobijo lovišča v zakup lovci iz bogatih protiljudskih krogov. Lovišče je skupna imovina občanov in občinski odbori, izvoljeni pri občinskih volitvah, so zakoniti zastopniki občanov. Ne dajte si kratiti pravice, ki Vam jo daje zakon. Uradniki, ki pa hočejo tako razlagati zakone, kakor jili razlagajo v zadevi zakupa lovišč, pa naj pomislijo, da je za držaTnega uradnika najslabše spričevalo, ako ne pozna zakonov, ali ako jih namenoma ne upošteva. Prizadete občinske urade pa pozivamo, da pošljejo takoj Tajništvu Slovenske ljudske stranke v Mariboru natančne podatke o protizakonitemu postopanju okrajnih glavarstev. v zadevi zakupa lovišč. Podatki morajo biti opremljeni s točnimi dokazi. Ob tej priliki opozarjamo, da bodo oblastne skupščine (deželni zbori), katere bomo volili še tekom letošnjega poletja, imele nalogo, da uredijo vprašanje občinskih lovišč. Na vsak način se ne more za celo državo skleniti enoten, centralističen lovski zakon. Razmere v Srbiji ali v Črni gori so stokrat drugačne, nego pri nas v Sloveniji. Zanimajmo se torej za volitve v oblastno skupščino in zahtevajmo, da bo ta skupščina kot naš deželni zbor reševala tudi vprašanja lovskega zakona. Kedaj je treba škropiti vinograde? G. B. Skalickjr je na to vprašanje obelodanil naslednje navodilo: Pri škropljenju vinogradov je na važnejSe, da se vrši o pravem času. Osobito velja to o prvem in drugem škropljenju. Prvo škropljenje je treba izvršiti poprej, nego okuži peronospora trto po svojem prvem poletnem semenu (trosih). Učenjaki, ki se pečajo z biologljo (žlvljenjeslovjem) peronospore so dognali, da gre prva okužba od zemlje potora pomladnih trosov. Prvi izdatni in topli dež v drugi polovici meseca majnika vrže klice (pomladne trose) peronospore na najspodneje liste trte, kjer se razvijejo in razmnože tekom 10—12 dni. To je Inkubacijska (valilna) doba peronospore v tem času. Ako pade proti koncu te dobe zopet dež, razvije peronospora na spodnji strani okuženih listov poletne trose in ti so še le nevarni splošni okužbi vinogradov. Predno ti poletni trosi okužijo trte, jnorajo biti trte proti njim zavarovane, to je poškropljene s strupeno bakreno soljo (galico, bosnapasto itd), ki jim ne da izrasti. Kakor bitro izka- le, jih strupena bakrena sol uniči. Dobro poškropljena? trta je pred njimi varna. Sropljenje učinkuje torej le pre-r ventivno (zabranjevalno), ne pa kurativno (zdravilno). Lctos je padel prvi izdatni dež 27. majnika. Ako bo po preteku 10—12 dni zopet deževalo, je pričakovali 'okrog 6. da '8. junija prve poletne trose peronospore na najspodnejšibJ listih trt, ki so vidni v obliki rahlih belih lis. Ti trosi okužijo vse trte v vinogradu in ko pade zopet dež, trosi izkale ter se zarastejo v notranjščino vseh zelenih trsnih ^elov^ (listov. grozdov). Do takrat raora biti trta poškropljena. Vinogradniki, poškropite tedaj vse trte do 8. junija. Le če vlada siiho vreine, čakate lahko tudi dalje, a na čez 10. juiiij. Drugo škropljenje sledi 14 dni za prvim, tretje trf tedne za drugim. Trikratno škropljenje zadostuje v normalnih letili popolnoma. V mokrem poletju škropimo v kraj ših presledkih štirikrat na leto. — B. Skalicky. Zagrebški živinski trg. Ka zagrebškem živinskem trg« ni prave živahnosti več, ker so cene živini preveč poskočile. Hrvatski kmet je tudi preko potrebe preskrbljen s pašo ia ne goni svoje živine na sejem. Hrvatski živinski trg bo zopet oživel v avgustu in septembru in v tem času pričakujejo, da bodo znatno padle cene živini. Izvoz živine se je ustalil. ker je povpraševanje po tnesu v letnih mesecih kot običajno padlo. Za Italijo so izvozili slovenski trgovci mi-, nuli teden iz Zagreba 100 komadov govede. Izvoz naše ži-r viae v Nemčijo miruje, ker doba za izvoz v Nemčijo traja od avgusta do januarja. Treba pa tudi omeniti, da se Nemc? zelo zanimajo za našo živino in bo živinska trgovina v av-t gustu zelo oživela. Čehoslovaška se je pred kratkim še i&-, lo zanimala za našo mast, a je sedaj zamenjala našo mast z amerikansko, ki je znatno cenejša kot naša in stane 1 kgf 16.5 čehoslovaških kron,' med tem, ko bi slala naša mast Cehoslovake 21 čehoslovaških kron. Zivinske cene so iie gibale minuli teden v Zagrebu po živi teži 1 kg sledeče: govedina prve vrste 40—44 K, druge vrste 32—36 K, tretje vrste 22—28 K. Svinjske cene 1 kg živc teže so bile: prve vrste 80—90 K, druge vrste 76—80 K, lažje svinje prve yrste 72—75 K, druge vrste 68—70 K. Težkih svinj sploh ni, ker je to blago že vse Izvrženo. Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem v Maribor dne 5tjunija 1922 se je pripeljalo 291 svinj, 4 koze in 2 ovci. Ce>~ ne so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov komad 300— 550 K, 7—9 tednov 600—700 K, 3—4 mesece 1300—1400 Ka 4—6 mesece 1500—1600 K, 8—10 mesecev 2000—2500 K, en« leto stari komad 3000—3500 K, koze po 500—90 K, ovce pa 400—500 K. Zagrebški žitni trg. Prošli teden so na zagrebškem žitnem trgu znatno poskočile cene žitu. Vzrok, da so se cene žitu dvignile je pač v tem, ker gredo vse žitne zaloge h koacu. Veliko pomanjkanje je v koruzi. Zdrave, dobre koruze sploh ni več dobiti na trgii. Minuli teden se je od nas žita izvozilo zelo malo. Pšenici je cena poskocila in so se gibale med 1600—1620 K. Treba pa tudi omeniti, da je povišana izvozaa carina na pšenico. Najbolj je poskočila v ceni koruza. Koruzo so plačevali začetkom prošlega tedna po 1270—1280 K, koncem tedna pa po 1340—1360 K. Rrž prihaja na trg v velikih količinah in so jo plačevali povprečno pa 1400 K. Srbijanski ječmen so plačevali po 1280—1300 K. Cene ovsu so se gibale med 1260—1280 K. Moka se ni podražila, akoravno so poskočile žitne cene. Moka nularica se jc gibala v ceni med 23.5—24.5 K 1 kg. Otrobi so bili po 700 do 720 K. Otrob je bilo zelo mnogo na trgu, ker je izvoz otrobov še vedno zabranjen. Stanje setev je po našib južnih in žitorodnih krajih srednje. Po Hrvatskem so setve prilično dobre. V Slavoniji in virovitički županiji sta pšenica in koruza zelo dobri. V Sremu in Vojvodini so setve slabše. Iz Vukovarja javljajo, da tamkaj kaže pšenica precej slabo. Zadnje dni so bili v Srbiji močni nalivi, ki so škodoval* ovsenim in ječmenovim setvam. Žatec, č. S. R. dne 27. 5. 1922. Minuli teden smo imeli prav lepo. poletrio vreme in tople noči. Včeraj je bilo nekoliko dežja, kateri je pa le nekaterim krajem prinesel zaželjeno mokroto, večina krajev je pa ostala brez nje. V rano obrezanih nasadih je rastlina poponloma zdrava in ie 2—3 m visoka, krepka in brez vsakega mrčesa. Precejšaii del po bolhaču oroženega okoliša se je toliko poravil, da se poganjki že privezujejo k drogom ali napeljujejo na žico, med tem ko je ena tretjina vse s hmeljem zasajene ploskve tako močno popadena po bolhaču, da je videti «la; v takih nasadih tudi rastlina ne bo kaj posebno obrodila. V mnogih karjih se je pokazal tudi hmeljski keber ia ogrci, katera škodljivca glodata hmeljevo koreniko in takt* slabita rastlino. Povprečno se mora reči, da je stanje ze,lo neenako: dasi se je nekoliko zboljšalo, je vendar še ne-* zadovoljivo. Bolhača bi pregnale le prav izdatne pada-t vine. Kupčija je zopet precej ožlvela in je hmelj napredo-i val ne le glede kakovosti, ampak tudi v ceni in sicer za 100 do 200 čehoslovaSkih kron pri 50 kg. Ceški hmeljarji ne silijo več k prodaji, ker se nadejajo še boljših cen. Konečno razpoloženje in cene so čvrste. — Zveza hmeljarskik društev. IV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o staaj« hmeljskih nasadov. Zalec, Savinjska dolina, dne 1. 6. 1922. Vkljub ugodnemu vremenu se stanje hmeljskih nasadov ni bistveno spretnenilo in se še vedno labko označi kot dobro, če tudi neenako. Od našega zadnjega poročila ni deževalff in zjutranja temperatura je znašala povprečno nekoliko1 več kakor 8 stopinj R, kar rastlini ni bilo v korist. V posameznih krajih zahodnega ozemlja se je prikazal tudi bolhač, kateri pa ni povzročil posebne škode. Nekoliko m«*krote in tople noči bi kaj ugodno uplivale na razvoj hrae^i ske rastline. Cena lesu. Kubični metr« franko naloženo na vagon: Hrastovi hlodi prvovrstni po 2000—3200 K, drugovrstni 1000 —1600 K, za furnire 3000—4400 K, fina hrastova roba 600tt —7000 K, hrast za zrcalni rez 8000—11.00 K, hrast izborno} blago 11.000—14.000 K, hrastove deske do 5 cm debele 4008 —6000 K, čez 5 cm debele 4800—5400 K. Bukovi hlodi prvovrsthi 600—800 K, javorovi hlodi 2000—210 K, jaseuovi hlodi 2000—2400 K, brestovi hlodi 1600—2000 K, mehek t&san les 800—1200 K, mehek rezan les 1200—1800 K, brzoja*, vni drogi 600—800 K, jamski les III. razreda 30—420 K, mehka drva 300-400 K, brezov les 600—900 K, jelšov le» 500—700 K, llpov les 1200—2000 K, kostanjev les III. vrst« 100 kg 350-420 K. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 236 do 240 ia francoski frank 2450 do 24.60 naših kron. Za 100 avstrijs-i klh kron je plačati 2—2.44, Za 100 čehoslovaških kron 51t do 518. za 100 nemških mark 95—98 in za 100 la&kih Br 1320—1400 jugoslovanskib kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.82 centima (1 centim — 1 vinar). Od Eadnjega poročila je vrednost naše fcrone padla za 4 točke. ,