St. 49. VGorici, 6. decembra 1890. XX. Tedaj „Seda" iabaja .Tiak patek in velja po pasti»reje»ana ali v ftorici na «o» paiiljana: Vae leto Pol leta 6et?rtleta . . V". „ I Pri oxnaailib in tako tudi (>ri „jpi> X9Ta votlina sovo. Tu je namrt'6 ojstro pokoro ˇ aamoti delal in se prtpravljal biti oznanovaleo Evangelija Kristnaovega. Zanimiva je tudi votlina, v kterej je bil Janez rojen, ki je vsa zdobljcna v kamnu ah akaii. V tern zanimivcm bivalisdu je vedno tenia. Sodaj razvetlju-je se to imenitno mestice z 6 sveiilnicnmi. Tu je Betlehemaka xemlja in kraj, kjer je Marija Jezusa rodila, ki za navadno hlev imenujem). In v resnici ije ao pastirji se svojo ivino navadno zahajali o alabem vremenn. Ta blev ni nikakor sozidan. Vsa votlina je Se piecej ob§irna in velika, pa v vec proc,torov razdrl-jena. Ta je rojatna votlina J. Kr. tu so jaalice v akali z zdobljene. V omeojeuih proatorib najdeS se-daj altar sv. 3 kraljev, V biiiim #o »topaw6t poh& v gorkih nizinah ne rase tako okusno nt poviem enakih zemljificib. Na vse to mora nai zam-IjiSki goBpodar misliti in vse to mora izkori-stiti, da veliko dobrega pridela, naj si bode pri-delek zc v sadji, 2itu, ali v ^elenjadi, — ali pa v zmni z njenimi pridelki, ki so po solfina-tih krajih planin pri nas posebno izvritoe do-brote, kakor je n, pr. vsled planingke krmo •-kusno mleko, maslo in air i. t. La), da po naii dezeli se je nekdaj z goj-zdi prenavsmiljeno ravnalo, a stanje gojzdov pri nas ie ni tako obupljivo, da bi ne imttli ve6 upanja, da bi % dobrim, spretnira in umnim ravnanjem ne mogli vc6 pogojzditi le jako o-guljcne rebra nalib gdr, 6e tndi so se naSi gojzdi vsled neporazumljenja med cenilnimi ko-niisijami, nasledek katerih mora edaj nai vbogi kmet nositi, nali gojzdi previsoko cenfli. Tukaj je velika rana nale delele in ta rana so mora zaceliti! Mnogo, mnogo goipodarskih zakladov je skritih v goriski deieli, in vredno bi bilo voc-krat kaj o njih omeniti da bi se skrbelo, dn ae ti zakladt tudi vzdignejo: a ozek prostor na-sega lista nam tega ne dopuSca. Na drugi strani pa se nam tndi potrebno zdi, da bi ne-kaj tudi o tern omenili, kako naj svoje zaklade z drugimi zamenjamo, da pripravimo kolikor mogoce d e n a r a v delelo. Ve6 v tern hocemo o priliki pisati. _______ I. I. Dezelni zbori. Delelni zbor kranjski. (Stirnajstaseja, dne 24. nov.) Pridae se razprava o dezelnem prora-tunu, o katorem je poroLal poila&eo K1 u n. Vnel so teh je nastal vodnjak v 5atu, ko je presveta drn2i-na tam bivala. Tudi sv. Jozefu se vidi odlofien altar. Tako vidis altar nedolinih otro5i6ev. Altar 8V. Euzebijo; altar sv. Saula in Eustahije; sv. Jerenima §e ae pojt-ua celica, kjer je ta sv, pismo prestavljal, ki te Vul-gata imenujs. — Pastirji od kterih sv. pismo toli-kokrat govori, so bivali navadno zunaj mesta v na-vaduih votlinab. Tje so zahajali ia so tudi svojo ii-vino pred nevihto zaganjali. Od t?ga kraja bova go-vofila se dalej ko do mesta Betlema prideva. Vidim, da si radoveden in komej dakas, kaj od zazeljeoega mesta Jerazalem obsiineje povem. Naj velja, prav imaj: saj tje je namirjeno tvoje sroe po oeli pott; po suhem in po morju. Ko smo po dolgem in ne-varnem potovanja dospeli do OoreSkopus, od kodar se na uro dele6 Tgleda mesto v svojej daljari, Mesto je razdeljeno po raznih nasadih in ojeh vrtih. Ti se tamkaj kvartiri menujejo. I. L6ga mesta Jeruzalem. Ko smo odpravili in povrnili prav Itpe ia srene vosila na vi$avi nas cakajo6ih glavaih osab raznih savodov, svetnih in duhovnih gospodov oadeloikov, nas ti spremljejo se svojimi kavasi opravljeaimi r blisfcSi obleki in na ravno tako osledianib konjib, opaaanimi Be svojimi tuifikimi aabljami in vrh ,tega 8e 7. lepo okoncanimi paluami v roki. Peljejo nas naravnost proti velicastni Baziliki, nsproj gredo o-kincani kavaai.na konjiu zdajpa pes. Tudi.tnismopustili konje drugim prad glavnimi durmi fiakajofiim, ter slo-fasno ae snreawtfom te pdJBikeraU proti m. ffoba. freie Presse" poro&t pa, da je presvitti cesar rabil te-le besede; „Kaj hofiejo prav za prav Mladofehi? Eater je njih program? Mlado-6f>hi meuda ne spoznajo, kake nevarnosti da na-kopujejo deieli in narodu!" — Pafc bi morale biti menda te besede dovolj jasae MladoSehom in Tsem onim, ki pobirajo njih stopinje. VeLina drzavnega zbora je tudi pri zafcet-ktt xadnjega zasedanja drzavnega zbora ohranila svojo celoto; to je pokazala potrditeT iz volitve dalmatinskib posIanceT Masovdi6-a in Supuka. To je dobro znamenje. Sicer Slovenci res ni-raamo posebnih vzrokov hvaliti sedanji polozaj, red! moramo, da je zanesljWa vefiina v drzavnem pa zboru dobro znamenje, Tega'prepriSanja je tudi klnb driavnozborskega centruma, katni je imel dnr 11. t. m. pod predsednistvom grof a Brandis-a sejo, v kateri re je enoglasno v tem zjedinil, da nevmorno na to deluje, da drzavno-zborske volitve ne bo vodila liberalna vlada. Razni gOTorniki so povdarjali, da ni nobenega poroda ravno pred zakljucenjem drzavnozbor-akega zasedanja, ko poteka sestletna doba, za k&texo je bil zbor voljen, vladi delati zapreke. Akoravno se marsikatera opravicena zelja centrum* ni spolnila, je vendar dolinost vsakega katolicana, da oposti vse, kar bi, ce tudi le po-sredoje, krepilo teznje liberalnih Nemcev. — Liberalci so namree' pri razpravi v drzavnem • proracanu napovedali bud napad na vlado z na-raenom, da bi jo vrgli in da bi ze nem§ko-li-beralna vlada vodila prihodnje volitve v drzavni zbor. Vsakdo pa razume, kako bistveno da more vlada vplivati na volitve in kdor pozna brcz-obzirnost nemskih liberalccv, ve tudi, s koliko drznostjo bi se tudi posluzcvaii svoje oblasti. Tako n. pr. bi se zgodilo, da liberalna vlada z eno samo c>to dobi na Gorenjeavstrijskem v ve-leposestvu liberalno vegino namesto dosedanje konservativne. Nam Slovencem sicer liberalno nemsfca vlada ne more mnogo Skodovati, ker, kar iraamo slovenskih poslancev, si jib bonio znali obraniti tudi vkljnb naihujsemu nemsko-liberalnemu pri-tiskn. Vendar Slovenci so navezani na zavez-nike v drzavnem zboru in najbolj zanesljivi med njimi so Starocehi in nem§ki konservativci. Ti bi pa mnogo mandatov izgubili, ako se volitve vrse pod vodstvom liberalno-nemske vlade. Ako torej odobravamo, da se slovenskt po-slanci tudi se v prihodnje drie sedanje de&nice drzavnega zbora, ne smemo pa zamolcati zelje, da se bodo nasi zaupni mozje ravnali pri svoji politiki po vazoem in v politiki pogosto edinem razlogu: do, ut des, ter strogo zahtevtli od vlade, da zabrani in odstrani silne krivice, katere Slovenci trpijo povsod, posebno pa na pomejnih krajih. V. Drzayni proracuii za leto 1891. Etkor znaao, bili so dee 14. t. m. drzavni po-Blancik kratkemtt zasedanju sklicani. If a dan otvorenja predlozil je financai minister dr. Dunajewski drzavnemo abora proraSun 2a leto 1891. Iz poro&fo finanfoega miniatra posnamemo tukaj nekatere podatke. Ze naprej Be je vedelo, da kaie proraenn neko-liko presezka, vendar so bili poslanci veaelo iznena-djni, ko jim minister pore, da znaaa ta presezek 2,290.000 gld., da se bo pa ta ptesezek Se pomnozil za Stiri milijone goldinarjev, ker se doticoi znesek ne bo potreboval za povracilo drzavnega dolga, ker se povraeilo izplaea iz tekodih dohodkov. FinauCni minister je torej izpolni! obljubo, s katero je sedanja vlada in sedanja veftna driavnega zbora leta 1879 prieeia svoje delovanje, da boce koaec storiti pri-manjkljeja v drZavnemn proraCunu, ne da bi deiata novo dolgove ali skodovala produkcijski moCi prebi- yalstva. 2a to veselo prikasen, — reke! je minister, __ treba se je poleg druzih z»h?aliti tndi veciai drzav-nega zbora za pozitovalno podporo, ki jo je izkazo-vala vladnic; predlogom, in ki jo sedaj vidi s Stevil-kami opmvlceno pred seboj. To je nov dokas neraz-raine mofii in vstrajnosti, pa tudi prave rodoljubnosti «atk wrodov inQgofiaeja oataratvA, o katai'ih ja it- leti, da naj vatrajajo v svoji udanosti do cetarske ro-dovine. . Omenjeni preseiek je pa ie veeje vrednosti, 6e poroislimo, da se je potrebiei'na aa prihodnje leto, ki znaia 564470.000 gld. vsled vecjih troSkov za vo-jasko namene. mirno potri-bKine leioinjega lata pomno-iila ta 18,170.000 gld., dohodki pa le » 17,940.000 gld.; ee pri vsem ton preostaja iez iest milijonov goldinarjer, je to aajbolj^e anameje, da so se driavne finance v aadnjih desetih Iatih res sboljiale in da je sedajna veftna pokmala svojo vladalno zmoinoat bolje, kakor katerakoli stranka pred nj->. Financni minister je pri aestavi drzavnilt dohod-kov jako strog in ve*t*n in sprejema v proraSnn le tolike ameske, kolikorinih seje po dejan*kem vspeha aadnjih let v reaniei nndejati. Tsled teg,i so prihodkt veliko veftji, in konecnt vspeb velfko eejodnejii, kakor je bilo proraeunjeno. To prici raSnnski zakljo^ek dr-iavnih stroSkov in dchodkov za I. 1889. Iz njega je razvidno, da je bilo dohodkov I. 1889 za 16,730.000 Kid. veL, kakor jib ie bita r proraenn postavljenih. Ravno tako kiit> obj.ivlj>ni ixka* o dr2avnih dohod* kib v prvih desetih ntps^cih ietoSojega leia, da pre-segajo proraenn ie sedsj za 1S.3IO.000 gld.. d* b6 torej tndi letrSisji preseiek veliko vecji, kakor ga kaie driavni proraSon. Ugodno afanje driavnih finane bo dalo tudi viadi priliko gledati na povzdigo doraa6e tr^nrine in obrti, na podporo prometnih podjettj, na znizanje 2elexni6-nih tartfov, ker so se tudi dohodki drzavnih aeleznic pomnoziti za 3,800.000 gld.t akoravno so se znizali onebni tarifi. Zlnsti pri«akuj«»mo pa, da bo fiaancni minister spolnil tndi dano obljubo in zmanjial najbolj obctttljive davke, slasti biSni davek, da ftstega do-bidka na postanejo deleSni samo posamczni krogi, am-pak vse vrste avstrijskeea prebivalstva. — Olavna skrb financne politike se bo v prihodnjih letih obra-Hfa po zagotovila finanLnega mintstra na vravnavo denarne vrednosti. Dosedanja sknSnja nai n&, da so nase finance sedaj v dobrih rokah in da imamo finaa5nemu mi-nistru vitezu Donajewskemu zaupati. Dopisi. IZ GoHC6 dne 18. dec. (DruStvo za podporo bolehmh dukovnikov: Kranken-Prie-ster-Unterstuzong3-Yeretn), kaferemu je naueloik pre-lat Filip Dom.t ima '^iozdai zdravi'iSe: v Iferann, v Gorici in v Iki. Gla\jni smoter temn draStva je, da podpira bolne svoje* Llane, da si v milejSem pod-nebjo in v kopaliSJih zdravje zboIjSajo ter zamorpjo okrevalSi sluzbovanje nadaljevati. V tem se to druitvo bistveno raziikuje od drnStva ennkega imena za go-risko nadskofijo s pridevkom ttPio Sovvegno", katero naCeloraa ne dovotjtije podpore v nam en, da bi si dru§tveniki v kakem kopalisSa hkali svojih bolecin ozdravljenja. V zdravisou v Meranu ima imenovano drn§tvo prostorov za 22 drustveoikov, v Ik» za 15 in v Gorici (v Rudolfioo) za 18 drnaUenikov. V vsakem zdravisca je doma^a kapelj, v kateri zamorejo boleb-ni dubovnikt maSavati; aknpna obedniea in za vsakega posebna aoba. Za postreibo in brano brez vi-na plafiujejo drnStveciki pc 1 gld. 20 kr. na dan. Radar niso oddani vsi prostorji druatvenikom. sprejmejo se tudi nedruStveniki, ki pa mora jo plafiati nekotiko ve5 na dan. Letnina druitvenikov je 1 gl.T odknpi se pa z 20 goldinarji za vselej. Letos je v zdraviScu v Meranu 8 drustveoikov, v Iki, kjer je bolj primerno poietje za one bolezni, kojim hasnejo morske kopelji, so zdaj samo 4 in v Rudolfinu v Gorici je zdaj 9 drustveoikov. Med temi deveterimi je zdaj v Budolfinu tudi p. n. mnsgr. Z o 11-m a n n, rodom Bavarec, bilSi skof na Juzno Ru-skem, kjer je 12 katoliSkih skofij. SkofijaT na katero je imenovani mosgr/resigniral, gteje 400000 nem&kih prebivalcev, med temi je kakih 200000 katoliLanov ostali so veiinoma Interani in pravoslavni. Drugi od-H6ni gost je poljski prelat W o 11 a n a k y. So pa Se v Rudolfinu: 2 Slovaka, 1 Geb, 1 Moravec, 2 Slovenca iz Ijcbljanska skofijein 1 bogoslovec iz Du-naja. Da je v vseb zdraviSCih letoe mesco 55 samo 21 bolebnib drnstventkov, zakrivi menda tudi neko-liko vtsoka oena oskrbovanja in poatrezbe. Pomisliti je namred treba, da vedina podpore potrebnih duhov-nikov vdobira letnih 250 gld. zaCasne pokojnine; kdor bi bii tako bolan, da ne more masevati, dokla-dati bi moral torej po 50 kr. na dan. Drngtm bi o-stalo pa 10 kr. na dan za pijaco, drva (ker za kur-javo v sobi dolman je vsak aam akrbeti) in druge potrebSSine. Za onemoglega duhovnika je pa pri vaam tem topodporno droltvo posebna, dobrota ker vdo-bi v zdravisfib vsaj zaLasno gostoljubno str^ho. >.eleti bi bilo le, da drustvo BPio Sovvegno* avoje pravila v toliko predruga5i, da se naklonijo podpore tndi onim druatvenikom, kateri bi zbolsanje zdravja v imeno-vanih zdraviicih iskali. Saj je namea obeh imenova-nib droitev podpirati v aluzbi onemogee dabovnike. Politidni pregled. Notranje deiele. 0 zna5ajv avstrijske ljudske §ole je novi rkrajni glavar v Rumbnrgu na Severnem CeSkem pri u&teljski konferenci zbranim ultra-nem§kim in liberalnim u5ite)jem povedal nekaj nepricakovanih resnic. „Po nekaterih §olab tega okraja8, rekei je, „pogresal sem podobo Kri-zanega. Mi smo v krdcanski drzavi in meni je mnogo sa tem, da se kerScanstvo povsod pou-darja. Tudi me ni veselilo, ko sem pogredal in nisem sliSal pozdrava: „Hvaljen bodi Jezus Kri-stnst* Moja zelja je, da se mladina vzgaja versko vzgoja vcepa mladini v serce kal dobrega in jo vsposobi, da se vspesno bori proti mamljivim strastem . . . ,u Kriz v dunajskih solab. Moderni vzgojevalec Dittes ae je svojefiasno hvalil, da na tleh, katera on obdeluje, ne more nikoli ved vzrasti katolisko pre pri Can] e. In res, iz dunajskih Sol Llove§kega bratoljubja moral se je u-makniti kriz. To za kristjane 2aloatno in sra-motno zadevo hoSejo dunajski mestni oCetje s tem popraviti, da so sklenili nakupiti za tisofi goldinarjev krizev za ljudske lole na Bunaju. Umevno jo, da ta sklep zldora ni po volji. BiUi trzalki namestnik in svoje-Lasni finanfiui minister baron Preti*-Co* gnado je doe 15. t. m. na Dunaji vmrl. Leta 1871—1872 bil je namestnik v Trstu; v tem letu pa je postal finanCni minister, ter ostal v tej sluzbi do 1878. 1. Potem se je vrnil kot namestnik v Trst ter tu sluzboval, dokler ni Sel v stalni pokoj. — Zvesti na§emu oadelu; „de mortuis nil nisi bene", ne bomo opisovali nje-govega delovanja, ki je Salibog Le tako vsem Se v spominu. Go s po ska zbornicasejevtem zase-danju prvikrat sella dne 15. t. m. Predlozile so se zbornici predloge o nastanovanju bosen-ske vojske na avstrijskem ozcmlji in o oskrbo-vanju vojaSkih vdor-in sirot, MladoLe§ki listi razgrajajo nad pra§-kirn zupanom, zakaj da je objavil svoj razgovor s cesarjero. „Politika pa oraenja, da bi bolj pristojalo Mladocehom misiiti o vladarjevem sva-riiu ter spoznati, da so je zasluzili. Na Moravskem so imeli v Benu volitve v ob&nski mestni odbor. V vseh treh razredih so soglasno voljeni nem§ko-liberalni kandidati, ker se Cehi niso vdelezili mestnih volitev. Grof Appony razvija program za pro-gramom, in se kaze vedno bolj radikalncga, zagrizenega Magjara, ki hofie popolno odkrhnitt Ogersko od Avstrije. V ta namen zahteva popolno loeitev gospodarskih zadev, carinsko sa-mostalnost, civilni zakon, svobodo vere in vesti. — Pohlep oslepi! Zbornica drzavnili poslancev razSla sc je vderaj na boziLne poditnice, ki bodo tra-jale kakih 5 tednov, ker seje za^nejo zopet §e le po Svecnici. Vnanje drzave. 11 a 1 i j a. Iz Rima se porofia, da je dne 16. t. m. nekdo vrgei kamen na voz avitrijs-kega poslanika pri Vatikaau, ko se je pcljal po trgu. Kamen je strl §ipo v vozu in nekoliko ranil poslanika. Ziodinca so zaprli. Hotel se je masCevati, ker ga je poslanik grof Revertera odpustil iz sluzbe, pri kateremu je bil za vra-tarja. A n g I i j a. Pro odhodu iz Kaslekomerja je nekdo Parnellu vrgel apna v ofii. V Kilkenny je dosel skoraj slepj bolecine so Iiu«le. Zdravnik upa, da bo Parnell zopet vdobil vistava-Prot» ruskim ii-dovoro bo priila precej zacetkora prihodnjega leta v veijavo. Vsled te postave bo prepove-daao prodsjati, v najern dajati ali zastavljati zemljiifca ruskim zidovom. Onim zidovom pa, kateri so Le v posesti kakega zeraljififta, bo se posest odvzela. — Driavneiuu svetu sc< bo v kratkem predtozil postavni na6rt, vsled katere-ga se ne bodo raogli tujci vefi naseijevati v Ru-siji. Lc naseljeni tujci pa bodo morali prositi rusko vladoi da jib pripozna za svoje podlozni-ke, ali pa bodo morali zapustiti dezelo. Amerika. Mej Setaini zaveznih driav in Indijanci je prislo do boja; na obeh straneh je nmoge raujenili. Indijanci so zraagani; edeu njih fojskoYodij pa vjct. Domafie vesti. Gesarjev dar. Njih. Velifianstvo preavitli ceaar podelil je 300 gld. v podpnro pogorolcem v Ravnah, t vikarijatu Bute. Duhovske apreraembe. 0. g. Marjau Barbae pistal je iupnik v Villi Vicentiui, ? Paro pride na oje-govo oiesto za kaplaua novomaattik Edvard Suppaaeich Imenovanje. Oospod Ivan Legat, protaoi veronauka na dtiavni gimnaziji v Tretu, imenovanje kanonikom stolnega kapiteljna Tizaskega. Odlikovanje. Viaij driavni pravdnik v Tratu gosp. Mihai-i CrbanSic*, lias rojak, imrnovan je drorniw avetovalcem. — Guapod Rudolf Czer mak, iiaroeritmatvcHi tajnik postal je nainvntniitveni i avotovaleo z referatom o iolakih zadevah za Pri-moriko. VodsttO gluhonom Ce prosilo je, da al. dtf lelni oilbor odredi diseiplinarno preiakavo v aavodu, da *e dokaia, koliko je reanice ua tern, kar je Cor-riere z due 9. t. m. poenel « caauika ,L' latna" gle-de poDMwjkijife hrane, ki m daj© gojeiicem in gled. drogih nedoeUtkor ? zavodu. Dr. Ver/eguawi, na-celnik dezeloega odbora za cas odsotnoati prevzv. grofa Coroaini-ja, kateri biva zdaj kot driavni poala-uec na Dunaji, je proinjo dne 10 I, in. it. 5319 od-klonil, kec ae je deielni odbor oraznik prilikak pre priial, da gojanci vdobtvajo red no dolodtjno jim brauo. Corritre je doe 13 t. m. dotfeni dopia al. doi. odbora objavif, a 6emur Je tudi omenjeno iztnislje-no teat o nedeatatkih v aavodu popravil. — Ker Co. -riera pa bodeja vai Slovekoijubni javni savodi, ki a<» pod vodatvon* katoliikih duhovnikov, skesal ae je, in dne 16 t. m. pogreva svoje aumoietoje - —•«-¦•> uoatih v zavodu gluhouemtli. o uedostat BGorigka ditaln ca ;ne uinira in tudi ni re>, da nekatari tukajSiiji alovenaki goapodjo si niso dali miru, dokier oiao poatalt aatnoobiaatni gospodarji \ tern draitvu". Tako ae glaai atvarni poprarek, kat«-rega smo na podlagi § 19 tiakovne postave vapipjtdi r svoji> zadojo Steviiko to katcrega jo nam poalnl v tmetw otibura alov. ditaJnice g. A. bantel, kot njeai aedauji predaedaifc, proii nasi ootici v pr«d-zadnji SteviJki pod ua^tovoa: ^Oalei amo priAli**. Ta popravpk potrebuje od na3e atrani uekoliko po-jaaada. t*red v»em t»aj i/JAvisno, da uaa p.i vspre-jemu one notice ni vodila nikakoiSna mrzuja psoti aiuv. eitaioici, ampak mi amo ooo vest cbjaviii in za-biijeiilt na podlagi govoiice. ki se Tie dalje fia^a I'iizuaia po moata iu katera ne prihaja od naa, ampak ia cuMnieaih krogov. Kaj se pa aploh o 6ita!-uici govon? Mi smo ahsali, in teg-i gotovo ie celo g. A. Santel in ae kateri drugi odbornik ne bode mo-gel tajiti, to le: nKer pribodnjt; leto iztefie pogodba skieujoaa z g. Muzmijeoa, t 6egar hisi bo Citalui6ui proston, zal.» 6itainica ni vefi nxmer.ivala, — ali »a-merava apet zdaj, nevemo, — ponoviti pog>>dbe, ampak je le uiislila najeti kje dve aobi brez kake dvo-raue za pleaue veaelice in buaede; ko bi se pa hotel* prirediti kaka plena vesolica alt napraviti kaka beseda, tedaj bi ae vie kje dobila in ataknil* kaka dvoranau. Tako gov^rica. Zdaj vpraSamo: Ali nt to naxadovaoje, ce se citalaica goriika hoia v pri-hoduje zadoroliti aamo a dvpma aobam it ko je imela do adaj, od kar obstoji, vedno najiepie m najpri-pravuej3e prohtore izmed vaemi drugimi podobn.mi goriSkinn drustvi ? Morda da smo ae, ko amo zapi-sali: „5italDica umtra", nekoliko ucjaaoo izrazili; bolje In bolj razamljivo bi bilo morda, ko bi bill tekli; .ditalnica goriika peia ali hira8; in da smo imeli na podlagi one govoriee popolnoma prav tako pisati, nam mora prifcrdiii vsakda. 0a za vae, kar ae ˇ ciulnim godi, udbor ni odgovoren, dobro vemo; ali tudi odbuf bi moral redeti, da ao v citalnici tudi ; taki Claiii, ki sioec utao odborniki, ali ki vender mnogo vpijivajo na delovanje ia poatopanje eelega | diuStva. Odbor dalje aam prizaa, da ao ie letoa itiri ' jSlant izstoprli iu sicer duhovni goapodje, kar je zelo pomenljtvo za druStvo, katero so poraagali df' ovni ustanoviti in katero se je z duhovnisko pri-pomocjo in pndporo krepilo, vzdriovalo in ftrilo. To je znameojc, da je v druStvu zavlada! duhovnom nas-proteu dub. To posuamomo tudi iz tega, ker 6ital-nicni odbor si ni upal nifieaar odgovoriti na nado o-pazko, da nckatori goapodje ae avojim nedostojnini vedenjcm kaiejo svojo mrinjo nasproti avojim poli-tienim naaprotnikom prav v fiitihiici, ki vender ni politicno druitvo. OvaduStvO izvira pogosto iz vae drugaSnega vira nego ljubezendo bliinjegi. Ovaduitvoin akrivne zatoibe izvirajo pogosto le izprevzetnoati.„. Ovaduitvo izvira pa tudi iz zavisti in maa6eval-n o a fc i, V/eti ae boce tomu ali onetnu slu2ba ali kfuu, — Zare.s, lepe besedft! je opotnnilo uradniitvo BN. S.a v. it. 50 k preitavi iupnika'dopisnika iz tolminakih hribov dr, Scheicher-jevega izreka. — Zarea lopo beaede! pritrdirao tudi mi in priporooamo jih vsakteremu kot komentar, da bo razurael piaavo nNove SoLeA v imenovani fitovilki, v kateri kar boa-ni faradi naSe notice MN o v i S o 6 i v it. 49 nalega llita. , w, ttResnioa oci kolje,* ta atari pregovor at je oil-vidno vreanidil pri H5f. 8." Ne dostaja nam prostora, da bi na pozameBne to6ko: „Svoje ditatelje proaimo^.Dr. Joief-vladin kandidat,« „Zvonovi,a wNeBramnoat odgovarjali, ker ne nahajamo bistveno nic novega. Novi ao le nekateri uv&ri, z.i .. t;.o pa BN. S." ne zavidamo. Zatorej ponovimo le na kratkem, kar amo na enake napade io povedali. ie leta 1872. naatal je bil med Slovenci na Goriakom razpor in aieer v prvi vrati M»di Wi-iajoSih ae driovnozborzkih volitov. Ze tafias je izkljufi-no uarodtu atranka bobnala in piiduievala voliloo, cus, naa poalanoc mora biti od vlade neodvisen. Ko pa jo kandid.it te atiauke propadel, in Vi bili nje piiataSi imeli lopo ptiliko pokazati dejausko Bvoja na-fiola, volili so uradnikain pustili neodviinega •dvetnika dr. Joiefa Tonkli-ja na eedilu. Voznala, ja •trauku znafi.ijnoat in moiato poatopanjo dr. loiikli-ia. ter ao ga bala, coJ, kot upljivna q*k «t postano it vefija aagoada naiim teinjam, Enake x Jnje lite . tranke ao tudi zdaj na Oorilken, zato je vodilo te atranke: dr. Joief Tonkli mora paati, on »•»¦««• bit! svoj upljiv. Kar je priboril in kar ptidobll, to .tranka v .Novi Sofii- *anika in ker veuder vaega vtajiti ne more, nnj poroaga atraiUo*. d r. Joiet Tonkli je vladin kaftdida*. Da je to res-iiioao, pnpozuala je w». S., k! f tem ne borne poane-mali. Mi ne bomo merili atopnio in tudi ne pr»vili, kar ae za biiuim pragom godi, ker bi morali tudi beaedo .izstradan" pojaaaiti Ponovimo pa, kar amo 2e meaeca avgusta pisali, da nam je moz, ki yziva uoijiv navzgor in ki kot ud driavnozborake ve6me a tem, da vlado v nekaterih refieh podpira, doieli, ka-tero zaatopa, veliko koristi, najbolj priraereo driav nozboraki poslanec. Pwprifiani smo, da je poilaneo, kawii za tvoje vohce kaj pridobi, bolj neodvisen, ka-kor .mi, ki vlado o priliki in neprilikt aamo uapada. O kr namesnifltvo je razpiaalo dopolnitne volitve za gor.fiko trgoviuako zborn.oo Tr«ba bo vo-:iti 14 odbornikov, ker je 11 tonra doba, za katero uo bdi voljeni, potekla iu ao » odatopili. K iapitom uditeljske sposobnosti jc doSlo inea,cfno™mbra v Gorico 11 .uc.telj.c 3 Slovenke ,n 6 Italj.tik. Edna Italijanka je preatala i.zpit, meft toke Sole z udhko,edna je edatopila med izp om, vae droge, kakor tudi Slovenke ao bUe u.po.obljene z^ljudake Sole. Goapodione Slovenke so : B»«'»^°J. 31? pa. v Kanaiu, Sovgan Ana, vrtnarica v Gonei io Lukman Aua, pu. v Sempaau. Barona Oskarja Ritter-ja LL Zahony-a so v torek popoldne pogrebli. Corriere a dl00,l8-.t-m pis da ae bogoalovc, vrafaj.se a aprehoda, mao odkrilL ko ao Brecavah aprerod. To veat moremo po-oraviti. Vsi bogoalovci, kateri so med arapijoni ia aa-!Sa» apoznali k,ii, ao ae odkrilL Odknlim» - lad. pred krsto vai tiati bogoslovci, ki so paz.li na mr-tvaski voz in ne na one gospode, kateri so v aprem-bUu eiprete zvij.U in poiib, ter aaradi tega pnzora krste se opazili niso. Nenavaden mraz. V «oriei je pa« W bj-navadneea, ako kaie 5 atopinj R. pod nolo ob 7. Srajutfo kakor amo to opazovali pratrirto aobotom v torek. V sredo amo imeli papoledico po vsem me-ItuTmarJkateremu ae je na ulici zdrando in_neka- teri ao aa iVoalo hudo poskodovali. Cez danje bilo niSnom mostom v So6i. Dozdaj se ni dogoaao, kdo da bi bil. Najbrie zopet kak aamomor. Razne vesti, Jednotna srednja Solana Ogerakom. 0- gcr.ski uLni mini»lor jo obijubil, v kratkem- predloiiti zb'trnici poslauccv uticjt zukoipi o uvedenju jednotne aredojo aole na Ogrskem. Taka preustrojba aredojih iol je unu'stna; ieleti bi bilo, da ae npelje tudi v fio-atanski driavni polovici. V seji upravnega odbora .ZavdKO" v Litiji duo 7. t. in. je g. Ribnikar isrekel zahfalo presedniku g. dr. Romihu za stvarno in rei moiato obrambo „Z;iveze" in uditeljatva a ozirom na grde in podie mipiido g. dr. Mahnioa. (Sploiao odobravanje in Zivio-klioi.) — Nam ae pa dozdava, da nobedtn teh gospodu ui bral v 4. zvezku IX. teiaja tRlm-ikega Katolika" seitavek: Dr, G. Li n d n • r. Vabilo k BoiiJInici in zabavnemu vefieru, koja priredi podpiiano uajelniitvo v nedeljo dne 21. da-eembra t. I. v dvorani Hotel #Evropa" (Piasr Ga* aarma). Ustopnina t k Boiiinici 10 novi. (otrool proiti), in k zabavnemu vcfiera 20 novo". Uljudno vabl Na-6elniitvo iensko podruioioe iv. Oirila in Meted*. Trst dne 9. decembra 1890. Spored BoilJniee t 1. Govor g. vrtnarice. 9. Molitev. 3. NPri jailioah1, da« klarauje Skerjanec. 4. „Prf jaalioah", petjt. 5. „S!rotaa, deklatnuje Debelnjak K. 6. nVese1a pevka", pojejo itiri dekliee: Smuo M., Kreiovia JM Seme 0,, Vide« Ijo M. 7. „Bozi6ni vefier", otrolka praditava livr|u» jejo: Romano M., Cotin I., Cepek I., Gorjup I, Kre« sovic A. 8. „Veaelo nufia vnta44, petit. 9. .Nadolino srciN", deklatnuje Manila fl. 10. NZah?alaAt govori Nabergoj J. 11. „Zuhvalna peiem", pttje. 18. H0a* •arkaa peiem", petjo. 18. Raadelitev darll. 14. Govor g. voditeljico. Zu6ettk ob 3. uri popoludnt. — Spored tabavnega veitra: 1. Tamburafi. 9. M. Braj* sa: HIatarika Minna", poj« tbor. 8. Govor, 4. Tarn-buraai. 5. I. pi. Zajct „Urvatlcftm", poie tbor. 6. „Sopek narodnih pisnij*, iavaja so na eltrah. 7. 0. ElBonhut; nSvibanjaka% poje xbnr. 8. NValovJa% valcer, iavaja so na dvoje cittr. 9. Tamburail. Zait" tek tofino ob 7, uri zveoer. Vabilo k Boii2nici ilov. dokliske troratredne lole in otroikega vita v Gorici. ki ae bo vrlila dne 91. deoembra 1890 v citaloiiSni dvorani. Zafiettkto6* no ob 4. uri popoldne. Spored: I. Del. 1. Petjt t .Pri jaslicah". 2. Deklamacija: ttPlanioarie*u, dtkl. Pon RudolSna iaotroik.vrto.'S. Petit: „Pri jasllcah", pava deoa iz otroSk. vrta. 4. Deklamaoija: nSvttl vefier", dekl. Havel Ernestina iz ot. vrta. 5. Petje: tQlesko jezuro.u 6. Deklamaoija: ffCrna ienn, star a peL...u dekl. en decek in dve deklici iz otroftk, vrta. 7. Petje: ^Popotnik." 8. Prizor: „Mala umetnioa", predatavljajo: Erion Ljudroila iz I. razr. Drattek Olga iz II. razr. BoSljanciC Izabela iz III. razr. II. Del. 9. Igra: nBoiicno dreveaee. Oaebe: Gospa Milinaka — Oblak Amalija; njene bfieriee: Marica * — Stroaar Amalija, Ne2ica — BoStjao6iC Icabala, ia HI. razr., Boi- nka — Havel Stefanija is I. rair., Zofka — Lenardic* Ema iz II, razr. Karollna (ujih prijateljioa) — Batiatie Kriatina, Uboga udova — Podgornik Marija iz III. razr. njene hieriei: Tereaika — Mozetii Terezija iz I. rair. Franoika — Stroaar Ljudmila iz II. razreda. 10. Petjt: „Boiifino drevo." 11. Deklamaoija: NModri iz jutrove deiele", dekl. Strosar Amalija iz III. razr. 12. Petje: „Po«dravljam domovina te....u 13. Prizor: „Mali zaipanfiek*4 predatavljajo: Fon Joief iz otroik. vrta. Boatjandifi Isa* bela in Prinfiic Eliza iz III. razr. 14, Petje: „Ce-aarska pesem." 15. Razdelilev daror. |Vstopnina: za oaebo 20 kr. — za drniino 40 kr. V Gorioi, 17. da-cembra 1890. Vodatvo. Skladbe Avgusta Armina Lebana, c. kr. uftitelja, (porojenoga v dan 5. aeptembra 1847. I. V Kanaln na Gorilkem, urariega dne 30. maja 1879.1, v Gorioi). Uredil in zaloiil JankoLeban, uditelj v Avborw pri Seiani na Primorskem. — III. zvezek. — Obseg: 1. Pri a eg a, meSan zbor,p(beaede I»u-jize Peajakove. 2. Brodar, moiki cveteroapav, (be-sede poleg Raisinija zloiil Er. Z.) 3. Moj emu a a-vidaju, moSki zbor in aamoapev za bariton, (oe-8ede — P —), 4. Zadnji ve6er, meian zbor, (besede Simon Jenkove). 5. Vojak, aamoapev «a tenor ali sopran ae apremljevanjem na klavirji, (Oe-sedc Dovnelove). 6. „Venec vipavaksh narodnih pea mi ja, moiki zbor. -~ Ceoa: 40 kr., po pofiti 45 kr. V Ljubljana 1890. Natiamli J. Bla-zoikovi nasledhiki. ten ao se ao wiv u»«» r—-— , ,.,- potem juino vreme, ponoci je pa aneg pobelil. Mettvega naSli ao due 12. t. w. v neki kot-I1M bfzo Tnfuse 28 letneg, Zehner> katercga n0 ie nekai dni aom pogreSali. Vse anamnje kaiejo, da je Z vJis1o kotHnS padel in da ni mogel vee « nje in je tarn zmrznil. Utep|jollOft »o nafili dne 16. t. m. pod ielez. Liudsko fitetje zaane, kakor razglaia mestni munipij, z duo 13 deceni. t. I. HiSnim gospodar-jem, oziroma oskrbnikom, vroiijo ae popisovalne pole, katere morajo vrniti municipiju najkaweje dne 5. januvarja 1891 preskrbljene a zahttvammi podatki o vaeli osebab, katere ao dne 31. decembra t. I. ˇ hisi atanovale. Raaglaa pri?ominjav da za moike, w-jene ? letih 1871, do 1881, je tr«b» priloiW $o\m todi prepis kratnega iiata. Te prepise treba 4a si do-tini doeaaa priskrbijo, ker aeaka ucnatanj&oat bo z globo kainovana. — Ker ae terja Uko atroga nataojS-¦ noat, opuzorjarao Slovence poaebno na rcbriko „ob*ev*lni jeiik*. ObSevalni jexik je pa go-toto !e tiati, katerega to naa naii atariSi ucili, ne pa tfei; JtaJetega inorda go?ori kdo ˇ avojt itazbi. To pWto je bw6, "d* a natanjcnostjo ae bo povsod na-tibiae. Delodajalec pac nima pravice vpisovatt ob-fctalnega jfctika avojih deJatoev, — torej tudi hlap-<&r in dekel ne. Da bi ae te vai tisti, ki so kolikor toliko odviani, doloieni daa zavedli, da nainen rubrike tob*§*aJuij«aik" je ta, dadoloii narodnoa.t d oil Sail a, gotoTO bi nS aapiaali alt dali xaptaali kot ob6svalnije*ik le tvoj raaterni jesik no glade na to, da govorijo morda tudi drag jeatke. Nij podaiuje tortj T*ek po aroji noti a o ˇ o d o e ii noaavcdne. Gel«j i*d^ji danaiaera nakga oalega liata pri loiftno jo aapiaoikpriporocWavrednih kojig iszalogo Ig. pies, Kleinmayr • Fed. Bambeig — ova knjigur-no v tyubljaui, aa kogar tititolje naie posebao opo-¦oriijoBO, Hilarijanska tiskar-na izverSuje vizitni-ce na modnem papir-ju Bristol od 80 kr. naprej. Farbijre Seidenstoflc von 60 k. bisfl. 7.85 L Hater — flatt und ge-(circa 150 verach. Qoal.) — voraondet roben-u. atvck««ise porta- a. zollfrei d»* Fabrik-IMpot 6. Henaeberf (K. u. K. HoflieO Zikrich-Briaf« koatan 10 kr. Porte. . 5 do IO (fid. na dan prisluLi gotovo brez da ma je treba glavnice na lastni dobicek ali zgabo, kdor prevzame razprodajo postavno dovoljenih lo/c? in drzavnih denaraveljavnih pa* pirjey. — Ponadbe je posiljati: „Lcsc" an die Annoncen-Exjoedition J. Dannebero, Wien, I., Rumpfgasse 3. Si Yd PR0DAJ1 PAP1RJA i Tiskarta PaUich v Gorici — Travnik 6. Prodajam po najnijH ceni vso, kar je po-troba za piaanje in golako rabo. Tiskam knjige io drugo. Imam ? zalogi tiskovine za obein-ake vrade, fiolake, molitvene kojige, Kste ilu-atrovane in za modo, alovatvena dela vaeh atrok, Tiskovine vsake vrate so oakrbnjejo tocno in najcenej&e. Nadejaje ae mnogih narotil ae priporo6am a odliCnim GpoStovanjem So priporoSa dalje arojo najre^o io najcenejo zalogo vaeh Solskik faijig io piano priprave za meatne in ljudake iole. «T. Fianieh* i Mojzij eiiiticlL I aajomalk m. |^"novoustanovljene lekarne Braa- J niizer'^fm T t BabatisJa it !St bl?a Coroaini-ifcTa, X \ bogato zaiac* naslednjeg* b agL m zdravilakik iidei- 4| jL koT, ki ao uai srtti ter ««*»*«*; waia*i: «t Kom'fni, farmitcevtifrs: n drogerijaki J f iadolki, najbolj ci>ta;:i.> ilowuee io tujc adra- J \ Tilake posebooati. % % Naravne miiuTaioo vode is razaib atu- ji i dencev. i J Zaloga raxnoiiatoih paaov xa otroke, aT X doike in odraale. L Predated \i kavcuka, izdeikt za kirur- \ J giLno zdraTljenje. f X Ribje oljo, nsrivnc in izvntno, nepri- J ;f jetnega okma in kemi6io fiisto. ff' Noj^istejSe zv*»p'enokis!a npno, c. kr. J Lt kmotijake Sole v Gorici, za vitmrako rabo. *¦ •;* "« I Ilomeopatidna zdravila. 2 L Zdravila za sfcivino, « Odlikovanje 2 svitovnih raz$tav: r Londonn 186^, Parizu 1867, na Dunsji 1873 in apet r Pariza I. 1878. Klavirji za konCerte in za dam, kakoir tadi pianini \z alavno znane firme: Gottfried Cramer, Wilh. Mayer m Dunaji prodajajo so po 380 gl., 400 gl.k 450 gl., 500 g!.. 550 gl., 600 gl in 650 gl. Klavirji dragih firm po 280-350 gl; pianini drugih firm od 350-600 gl. Dobijo ao vedno t A. Thierfelder-jevi prodajalsici in posojilnici klavirjev na Dunaji, Til Burggasse 71. Prvo skiadisCie. — V BaStelji §1 2 25 JOSIP CULOT V GOH1C1. Naznanjam slavnemu obcinstvu, da sem dobil na veliko izbiro devljev, cevijiSev, skoreuj, velikih gevljev in slap se sakoa, klobnttne in usnja vsake velikosti za otroke male in velike in za odrasle s pod-plati in brez njih in tadi z iifimm as-njem znotraj in sicer vse to lelosnje blago. ------- Bogata zaloga: celulofdnih zavratoikor in zapestnikov za duhovnike, meS5ane in vojake; podobic, ro^oih veneer, avetinj; cigaretnega papirja nove vrste; okvirjev a papirja z vsem, kar je treba, s papirja ztate, sreberue in rnd-nake barvc; Iep»ticija, diSav; vsake vrate igraC na veliko izb'rro za decke in deklioe; raznolicnib kovcegov in popotnih toib za goape in goapode; vaakovrstnih 6evljev, Sol nor in iolnidkov malih in veiikih za moike in Len> ske; vrbn tega vsakovrstnih galantarji Mtnih in navadnib na veliko izbiro. Yelika in Mala Pratika Slovenske ut J. BLAZNIK OVI o Ljulljani. Pofcljt blaga doteo sp^ljsaa in poiteiim portoj siBTtf t Gorici, nk M& it- 17- priporoSa se vljudao pri visoko eastitl da-hovs^ini v napravo cerkvenih posod in oiodja najiiovejee nb'ike, kot; mcnstranc, kelihov itd. itd. po najniiji ceni. Stare refii popravi, ter jih v Ognji po-zlati in posrebri. No blagovoljno vpraSanje radovoijuo odgovarja. M\i ^lago iM ipttfljiso in poitaiflt protte S Anton Koren^ do zdaj voditclj Wcidlicbute trgovino na T r a r n i k sem odprl lastno prodajaluico porcclanaatega. st^klenega in dru* gpga posodja poleg goatilne Hpri zlatem lora"*. Priporocam se 8 tern avojim aorojakom t me-stu in na dozeli za blagohotno pudporo z carooili in obiskovanjem tor zagotavljam fcocno postreibot kolikor mogo6ef po nizkih cenah. Prav tako profzameu T»a-kerano delo za vlsganjo Sip v nova ali lo wt po-pravo vlaganje v star a okoa, kakor ttffli «a re* zanje pozlacenih in poliranib okvirjev za podobe, AMERIKO Kialj. belgijski poatni parnik drnitva HRed Star Linie" iz Antwe^pen-a nnramost v New York priznan od *isoke Pojasnila dtije: priznano zastopstvo Red ^tar I^inie in Wien. IV, Woyringorgaaso 17 ali Josef Str.asser jajj Speditionsbflr. fur dto k. k. Oeat. Staatababnea in Mi &, Philadelphia |j >ke c. k. avstrij. rlade. I9i ii 1 I Innsbruck i I Prvo skladisfie. — V Raitelji it. 2 251^ RESEN OPOMIN vsem. ki le nimajo police. Poliea (pismo, ki dokazuje. da je kdo zavaro-vun) je potrebno posebno ce Mo hode izposodtti si dinar na zaiarovano blago, alt pa ce kdo hoie s te-tamentom postuviti kako volito za svojo druzino, (poliea velja kakor gotovo denar),- ona je potrebno ziidolzenim posestnikom htS in zemtjiif, ker pri nag'i amrti ae dedicem izplaca zavarovana vsota, tako da morejo amatrati, da njikove neprcmakljine so proste dolgov; ra novo porotene j» pollca vahia, ker ona otnogocl, da ae poroLeni mi otroci brczpogojno preakr-bijo; tudi >lu2i poliea kot iavcija ali pologa, in pri druzabnikih v kupc'j kot vzajemna varscinaj spolico pri zavarovanjih. za Sicljenje se vstlej najbolj varno, varlno in dobro naloU denar, in toraj je poliea vede vred-nosti% ko so hranilwce. Kako se najioie ia najbolje poliea dobi. bruit-placno povo ustmeno in pismsno varovaje skric:>ot: Fiji nadsornik za zavarovanje Klein Jhni'O. L Ob. Donaustrasse 59 ud 3-5 ure. Brezplatne poizcedbe v vseh zadevah, hi nrjo kredita proti zacarovanju na nepremicnin$ in brez zaslave.