Doplsi Št. Ilj v Slov. goricah. V nedeljo 13. februarja bo v dvorani Slovenskega doma občni zbor JRZ združen a političnim shodom. Govoril bo naš rojak g. Franjo žebot iz Maribora o zanimivih stvareh glede razvoja naše politike kakor tudi o novih uredbah o vinski trošarini. Sv. Marjeta ob Pesnici. V nedeljo 6. februarja se je pri nas vršilo prav lepo zborovanje JRZ. Obenem se je vršil tudi redni letni občni zbor krajevne organizacije. Zborovanje je vodil zaslužni in splošno priljublejni g. Frangež. Politično poročilo kakor tudi poročilo o gospodarskem položaju in o raznih dogodkih zadnjega čaaa izven naše domovine je podal v zelo poljudni obliki in jasni besedi predscdnik okrajne organizacije, mariborski podžupan g. žebot. Zborovanje ae je zaključilo z iskrenim pozdravom sedanji vladi, posebej g. dr. Korošcu. Iz draveke dolinc. Nedavno sem se vozil z železnico v Dravograd. V istem kupeju sta sedela tudi dva kmeta iz okolice Vuzenice. Razpletel se je med njima govor o slabih Casih. Navajala sta razne vzroke. Eden jc vztrajal pri trditvi, da se je narava zaklela zoper nas kmete. Drugi pa je imel več vere ter je zaupal v Boga, da se bo že spet obrnilo na bolje. Od gospodarskega ata kaj kmalu prešla na politično področje. Tarn pa ae je začelo ostrejše prerekanje. Eden od njiju so je izdal za tako zvanega svobodomisleca in riaprednjaka ter je hvalil svoje voditelje, ki so bill na vladi za Casa diktature. Drugi pa ga opomni: »Zakaj pa ai takrat toliko zabavljal čez krizo?< Naprednjak ni vedel odgovora, Ljudje bivše samostojne kmetijake in demokratske stranke no najdejo tudi besedice priznanja, da so sedanje vaaj delno izboljšanje gospodarskega stanja povzročili pravi voditelji slovenskega naroda, ki so zdaj na vladi. Sv. Anton na Pohorju. Predpretekli teden smo imeli nenavadne vremenske spremembe: v začetku tedna prav spomladansko topel veter, proti koncu tedna pa neznanska burja, ki je ustvarjala iz snega prave oblake. Zato so ponekod veliki zameti, a drugod kaže zemlja golo lice, odnosno rjava rebra. Od naše romarake cerkve je lep razgled. Zato ni čuda, da smo imeli v toi-elc zveCer čuden prizor na severu, ko se nam je v začetku zdelo, da žari vse nebo na nemški strani v najrazliCnejših barvah, ki jih povzroča kak silen požar. Te domneve pa nam je takoj razpršil znani agronom iz Gradca prof. M. Howerck, ki proučuje tukaj gospodarake razmere ter se mimogrede peča tudi z zvezdoslovjem. Mudeč se slučajno pri nas, je izjavil, da ta nenavadna svetloba ni nikak požar, marveč severni sij, ki je redek naraven pojav. In v resnici je toil prizor naravnoat čaroben. Silni prameni rdeče luči so švigali po zvesdnatem nebu. Včaaih. je bil ves hrib Sv. Antona s cerkvijo vred kakor oblit od rdeče luči. — Dopisnik v »Slov. gospodarju« se ni držal pravila: »Ne hvali dneva pred večerom!« Ne le moški, marveč celo ženaki brezposslni nas še vedno nadlegujejo ter izsiljujejo dinarje, kl so pri nas tako redki. Le kam je izginil denar? če kdo ahranjuje kovance po 25 par, bo imel sicer nogavice kmalu težkopolne, toda o vrednosti takega skrivanja —? Hm! — Mlajšemu rodu sploh ni mogoče dopovedati, kaj je »zlati denar« ali kaj ao »zlatniki«. Morda pa je tudi tako boljše. Sv. Marjeta na Dravskem polju. 3. februarja je v krogu svoje družine obhajal 25 Ietnico poroke cerkveni ključar naše podružnice in posestnik Klasinc Ivan. Vrlemu našemu sodelavcu k lepemu jubileju Castitamo ter mu želimo še prav mnogo srečnih, zdravih in veselih let med svojimi dragimi! Polensak pri Ptuju. V dneh 28. in 29. januarja se je vršil pri nas dvodnevni atrokovni kmetijski tečaj, ki ga je priredil okrajni kmetijski odbor. Predavala sta kmetijski in vinarski referent iz Ptuja. Omenjena sta nas domače in prepričevalno vživljala v kmečke težnje in nas a spodbudniml nauki vodila v lepše in umnejše gospodarstvo, katerega smo Polenšani zclo potrebni. Omcniti pa moramo, da udeležba ni bila taka, kot bi tnorala biti ob takih prilikah. Manjka nam še kmečke zavesti in naprednosti. Vsi pa, ki amo se tečaja udeležili, nam ni žal teh par airic, ki so nam potrebne, da bi se dvignili iz tega gospodarskega mrtvila. Zelo veliko praktičnih nasvetov nam je podal o travnistvu. poljedelstvu, živinorejl in mlekarstvu kmetijski referent Sustič s posebnim ozirom na prepotrebna gnojišča in gnojne jame, ki naj bodo temelj umnejšemu in boljšemu kmetovanju. Še veC nasvetov o živino- in prašičereji, o boleznih in domačih receptih nam je v lahko umljivi in šaljivi bcaedi podal iz laatnik izkušenj g. banovinski svetnik Janžekovič, zlasti prvo pomoč pri nesreči živine in njenih povodih. Središče ob Dravi. Občni zbor Krajevne organizacije JRZ bo v nedeljo 13. februarja. Središče ob Dravi. Selekcijsko društvo za pincgavsko govedo je imelo na Svečnico redni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. članstvo pa je z začudenjem opazilo, da poslovne knjige niso bile zaključene po malomarnosti nekaterih odbornikov, - ki niso smatrali za potrebno, da bi se občnega zbora udeležili. Imeli smo tudi predavanje o važnosti živinoreje in kmetijstva. Upamo da bo na bodočem- občnem zboru odbor polnoštevilno zaatopan, saj so vsa štiri glavna odborniška mesta poverjena očetu in sinu, ki bivata pod isto streho.'— V nedeljo 6. februarja se je poročil v središki župni cerkvi dolgoletni in požrtvovalni prosvetni delavec ter cerkveni pevec g. Frane Kovačič iz Obreža s požrtvovalno cerkven: pevko gdčno An'onijo Potočnik iz uglednc krščanske družine. Bog daj sreCo! Sv. Tomaž. Poročil se je tukaj. vrl mladenič Doyečar Anton iz žvabg. z Vučanec Pepo. Poročil ju je žeriinov bratranec g. Klemenc Joško, kaplan pri Sv. Barbari v Halozah. Bog daj srečo! Ljutomer. Drugi del aadjarakega in vinarakega tečaja se prične v nedeljo 6. marca ob 14 v vinogradu in bo trajal še naslednji dan. Nanj opozarjamo že danes. Ljutomer. V nedeljo 13. februarja bo zlata poroka tukajšnjega pokopiCa g. Strakla. Doj Bog zakoncema še mnogo srečnih let! Podlože pri Majšperlni. 24. januarja sta obhajala s svati gostijo Drevenšek Janez iz Zgornjih Pleterij in Vajskop Marija na nevestinem domu, ki je visoko ob ceatnem hribu. Bog daj srečo! Čresnjevec pri SIov. Bistrici. Dopisniku »Domovine« nekoliko odgovora, mnogo ga itak ne zasluži ta kolobocija laži in zavijanja. Lažniva je dopisnikova trditev, da je občina Pragerako s Bedežem istotam bila delo Ijudske volje. Resnica je namreč, da so odborniki bivših občin črešnjevca, Vrhloge in Fretreža ob času, ko je bila na dnevnem redu združitev malih občin v veliko, storili soglasen sklep, da naj oblast združi vse tri imenovane občine, katere tvorijo župnijo črešnjevec, v eno občino. V primeru, da bi to ne odgovarjalo zakonu, ae predlaga še priključitev občine Spodnja Nova vas. Šele tretji predlog je bil tak, da naj se k naši župniji priključi še Pragersko. Ta sklep so aprejeli odborniki, jzvoljeni res s pravo avobodno izraženo ljudako voljo. Da je bila potrebna premestitev sedeža, potrjuje dejatvo, da se je nad 75% volilcev izreklo za njo. Da se je Pragerako priključilo nazaj k Sp. Polskavi, je pa bila želja večine prebivalcev Pragerskega, kateri se zavedajo, in sicer brez zemIjemerca, da jim je Sp. Polskava bližja kot črešnjevec. Saj so nekateri gospodje, med katerimi aedi menda dopisnik »Domovine«, v avoji noblesi izrekli, da v črešnjevsko blato ne gredo. Sedanja vlada, katera upošteva le ljudake želje, je Pragersko priključila tja, kamor je že dolgo prej spadalo. Nekaj novega pa dopisnik pove, ko jadikuje za zopetno premestitev občine na Pragersko, in sicer iz razloga, da se izognemo gospodarakemu polomu. Tako je torej atvar. Sedaj, ko nimate vec črešnjevske župnije, vam grozi polom. Zakaj pa toliko hvale o vaših dohodkih? Torej bi mi morali biti molzna krava za vas. Hvala, gospod dopisnik, za odkrito besedo! Sedaj še bolj vemo, zakaj se moramo boriti za samcstojno občino. Samoobsebi je umevno, da se je dopisnik obregnil tudi ob naš »Slomšekov dom«. Vemo, da mu takšni domovi niso po volji, saj so v njegovih vrstah tudi takšni ljudje, ki pravijo: cerkvc in kapele je treba podreti ter materijal v ceate zvoziti. Naj dopisnik pove, koliko voženj je sam storil, ker mu je tako žal zanje. Dopisnik nam predbaciva, da nismo bili dovolj pridni s kulukom. Naj bo prepričan, da smo kmetje storili, kar je bi!o v nasi moCi. Vprašanje pa je, ali je občinski odbor storil svojo dolžnost. O tej stvari ima ljudstvo pravilno c-.ibo. Nadalje kritizira aklep okrajnega ceatnega odbora, češ, da ne daje več podpor za blatne ceate, ampak za zgradbo novih cest. Prav to je naS namen, doseči novo, dobro narejeno cesto. Da je gradba iate zagctovljena s podporo cesnega odbora in banske uprave, vam lahko jamčimo. Da je črešnjevska šola zar-marjena, dopisnik priznava. Pravi: počakali bf. Ce bi ostale prejšnje razmere, bi res moraii samo čakati, dočakali pa ne bi nič. Pozivu na dav^-oplačevalce bi radi sledili, vemo pa, da dopisnik »Domovine« aam svojim besedam ne verjame. Ali pred par leti ob priliki diktature JNS niste poznali politike? Kdor ni trobil v vaš rog, je bil proglašen kot prot;državen element, Vaše gospodarstvo je pa terrni slično. Malo vredne ugaske na ceste, dober železniški gramoz pa za nasip. To so va.M uspehi! Končno naglasimo, da niamo prcti temu, da dobi Pragersko sedež občine. S Sp. Polskavo se dogovorite, niorda vam ga odstopijo. Vaš naCrt pa. da bi razkosali nažo župnijo, se varn ne bo nikdar posreCil. Kakor mi ne mislimo drugim ukazovati, tako tudi mi želimo, da nas drugi puatijo prt miru. Naša- občina je občina češnjevec in za napredek iate bomo delali združeni pod okriljem naše organizacije JRZ. Poljčane. OMina javlja: Plidobninske prijave se lahko vlagajo pri občini še do 15. februarja. Kdor žell orehovih sadik, naj jih naroči na obCini. čas je do 15. febiuarja. V maju bo priro- dila banska uprava v Št. Juriju ob juž. žel. tečaj za travniške pomočnike. Kdor se zanima za tečaj, naj se javi na občini, ki ima prosti dve mesti. Velja pa to za kmečke sinove. Sekanje gozda na golo nad er.o tretjino orala se mora prijaviti okrajnemu glavarstvu. Prijave so kolka proste. 9. februarja se bodo pričela regulacijska dela r.a potoku Ličnici, kar je zelo potrebno in obenem lep dokaz koristr.e :n vsestranske delavncsti g. župana in odbora. Apače. Koncem januarja je Avatrija ukiniia niali cbmejni promet. Iz nase države so bili izgnani v Av3trijo avstrijski državljani, ki so tu ob meji porcčeni: g. Kern iz Litvercev in oba Fidlerja iz Gornje Radgone. Kraalu nato je Avstrija zopet vzpostavilr mali obmejni promet, tako da nam je spet mogoče skozi Avstrijo potovati v Maribor in pogledati v obinsjne krajc. — Peearovci. Krajevna organizacija JRZ bo imola redni občni zbor 20. februarja ob 11, takoj po službi božji, v gostilni pri g. Selko štefanu. Buče. Lani nam je smrt prizanesla: imeli smo 23 rojstev in 8 smrti, med temi trije otroci. Letos jih je pa že v januarju umrlo sedem. Menda je to poaledica vremenske kataatrofe, katero vedno bolj občutimo. Bog pomagaj in blaga srca! Šmarje pri .Jelšah. Se že dramimo in se želimo pogoateje oglaaiti. Naš Sveti Rok je že tako zaslovel, da bi skoraj lahko v vsaki številki »Sl. gospodarja« poročali o novih obiskovalcih in občudovalcih starinskih !'apel, prelepe cerkve in zanimivega razgleda. Kakor smo ponosni nanj, tako nas pač tudi vse globoko zaboli, če so kclaj pritepe tje gori ničvrednež, ki bi hotel omadeževati čast in poštenje dobrih faranov. — Lani je bilo pri naa 64 rojstev in 60 mrličev ter 19 parov poročencev. Zelo lepo napreduje vnema za sv. obhajila, katerih jc bilo mnogo nad 33 tisoč. Se pa temu ne moremo čuditi, če upoštevamo goreče delovanje Mcrijinih vrtcev in Marijine družbe, predvsem pa vzornega nastopanja našaga Apostolstva mož in fantov, ki od meseca do meaeca mogočnejše narašča. Daj Bog, da bi to gibanje pač vsako res krščansko hišo zajelo! — Poleg pred leti napravljenega novega kopališča je sedaj naš trg preskrbljen tudi s prepotrebnim in dolgo zaželjenim vodovodom in bo imel kmalu tudi novo kanalizacijo, kar pomeni zanj velikanski napredek. željno pričakujemo slov sne' blagoslovitve obojega. če bi se pa srca še ogrela za nov veliki zvon, ki je do svetovne vojne tako veličaatno prepeval, in bi se kriza toliko omilila, da bi si ga mogli privoščiti, to bi bil pač višek našega veselja in prelep spomin na različne šmarake novosti in lepe slovesnosti! Šmarje pri Jelšah. V eni zadnjih številk »Slov. goapodarja« smo našli med dopisi, da amo nekako zadremani s poročili iz šmarja. Moramo skoraj priznati. Hočemo vse to popraviti, kar smo zakaanili. Novic se nam je res veliko nabralo že od jeseni. Samo na žalost, da so te novice vae bolj nekako žalostne in nepohvalne. Mi šmarčani pa le radi kaj takega pokažemo v svet, kar je za naa lepega in pohvalnega. Posebno zanimivi so dogodki naših »špeharjev«, ki so prav pridno noaili špeh, mcso, kokoši in razne druge stvari skupaj. Toda orožniki ao jim prišli na sled, ko so si mazali želodčke a špehom in zalivali z vincem ter s slivovko, ki so jo donesli iz kleti na hribčeku. Prav prijetno je bilo po želodčkih, manj prijetno pa je sedaj, ko se morajo zadovoljiti z vrelo kašo v celjskih okrožnih zaporih. Zanimivo je t-.di to, da kaj takega zmorejo samo člani druščine jeruzalemskega osla in zvesti pristaši mačkovcev ter prijatelji brezverskih Casopisov. Bolj vesele in za vso šmarsko faro radostne novice ao pa, da bi naj bila letoSnje leto poleg nove sv. maše še ena slovesnost, in sicer zlata sv. maša. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Prezadnjo nedeljo je šel k svojim sorodnikom v Vonarje, Conč Jakob, poaestnik in prevžitkar iz Nimnega. Star je okrog 65 let. K sorodnikom je res prišel ter se zvečer spet vrnil a svetilko domov ob reki Sotli. Ob 21 so ga Ijudje še videli, da se je vračal ob Sotli domov. Domov pa ni prispel. Imel je s seboj manjšo vsoto denarja in za večjo vsoto hranilno knjižico. Naslednji dan ga jc ob Sotli iskalo okrog G0 Ijudi, pa ga še do sedaj niso našli. Sumi ae, da je bil nanj izvršen zločin, verjetno pa je tudi, da se je zgodila nesreča. Laško. Dne 12. janurrja se je vršila plenarna seja okrajnega ce3tnega odbora. Na seii se je obravnaval načrt proračuna za dobo od 1. aprila 1938 do 31. rnarca 1939. Proračun izkazuje potrebščin za 1,546.403 diri. K t^m potrebščinam bo prispevala banska uprava 1,062.113 din. Dohodki od prekomerne uporabe banovinskih cest so predvideni na 26.C00 din, primanjkljaj v znesku 457.990 din pa bo kril okrajni ceatni odbor z 19% doklado na direktne davke. V proračunu je predviden med drugim zneaek 200.000 din za preložitev banovinake ceste I. reda Radeče—Celje v odseku Sv. Marjeta—Ogeče-Rimske toplice. Dalje za preložitev ceste II. reda Trbovlje—Sevnica pri steklarni v Hraatniku. Za potrebščine banovinskih in subvencioniranih ceat v Trbovljah ae je določil potreben znesek: 1. za preureditev ovinka v MihCevi rajdi; 2. za ureditev odcepa na subvencionirani cesti Dimnik—Urhovčeva loka in za zavarovanje plazu v Trbovljah. Za ceatno zavarovanje je postavka 119.900 din, katera je predvaem namenjena za ureditev ceste v Loki pri Zidanem mostu, katero je plaz ponižal za pol metra v daljavi 70 m. V tej slednji postavki je mišljena tudi ureditev in razširitev ceste v Suhadolu med Zidahim mostom in Hrastnikom. Največja je postavka za gramoz v znesku 256.615 din. Doklada >za tekoče leto je znaša!a 17%. Končno besedo ima pa seveda banska uprava. Na seji se je obravnavala tudi prošnja občine Sv. Lenart nad ^aSkira, da se bivša okr. cepta od meje občine Marija Gradec mimo Sv. Ruperta nad Laškim do meje celjskega okraja, v dolžini približno 3 km, vvrsti med subvencionirane. S tem se bo zopet popravilo, kar ae je v letih JNSarskega gospodaratva zagrešilo. Predlog je bil namreč" sprejet. Laško. V zadnjih dveh mesecih se je na posredovanje Nabavne in prodajne zadruge poslalo na Dunaj sedem vagonov goveje živine. Cena se je gibala med 5 In 5.50 din. Cena seveda še ne odgovarja, vendar je že precej boljša kot je bila prejSnja leta, pa vendar kmet vsaj lahko proda, ako ima rejeno žival, kar prejšnja leta ni bilo mogoče. — Znano je, kako si po svetu državniki in drugi gospodarstveniki belijo glave, kako pomagati kmetu. Vsi se navadno trudijo, da bi kmetskim pridelkom doaegli prlmerne cene. Dopisnik »Nove dobe« pa pravi, da to ni prav, ampak da ae mora kmetu pomagati drugače. Gotovo hoče za svojo iznajdbo vzeti patent. Z gotovostjo pričakujemo, da bo prišel k dopianiku »Nove dobe« ameriški Rooaevelt in drugi državniki iz vsega sveta po naavete, kako rešiti kmetsko vprašanje. Artifc. Po dolgcm Tasu so vendar dosegli občinski možje, da je prišla stara šola izpod šolske upravc v občinsko. To stavbo namerava sedaj občina preurediti v nekak občinski dom. Poslopje bo dvignila v nadatropje, da bodo lahko gorTije prostore porabili za učiteljaka stanovanja in občinsko pisarno, pritličje pa bo na razpolago društvom, da si ga bodo sama vzajemno preuredila v društvene proatore. — Okoli ir okoli naa ae kopljejo v morju clektričnih luči mesta in vasi, le v Artiče in sosednje severne občine elektrika ni imela dostopa radi premajhnega kredita. Bog ve, koliko časa nas bodo še pustili tavati v egiptovaki temi? Artiče in Brežice. Vse informacije glede našega časopisja kakor tudl glede pravnih, kmečkih, zdravniakih vprašanj itd. brezplačno poareduje z upravo listov naš zaatopnik vaako nedeljo pri >Sloveneu« v Pohanci. Pridno izrabite v vseh zadevah, da ne boste kje škode trpeli. Zdole. G. duhovni svetnik in župnik Alojzij šoba je nenadoma zbolel za pljučnico. Bog mu daj ekorajšnje okrevanje! Razbor pri Zidanem mostu. Poročil se je predaednik fantovskega odaeka Pompe Franc. Društveni tovariši so mu na predvečer poroke napravili podoknico. Bog daj srečo! Josip Oržek, častni kanonik in dekan, je že 40 let župnik v Jarenini. Valter Funk, novi nemški gospodarsfti ministcr. K* Svečnlco je potriklo 180 let, odkar se je rodil v Zgornjl šiSkl prl I.jubljani Valentin Vodnlk, prvi sk>ven»k. pesnik. Na sliki vWimo pesnika In njegovo rojstno hlSo. General Jordana, podpredsednik in zunanji mini»ter nove Francove vlade v nacionalni Jšpani.ji. Lord Swinton, angleški letolsUi rainisfer, vodi znatno ojaoenje letnlskih sil v Anerli.ii.