Domoljub V CJubljant, 2&. fuUfa 1939 ----— Celo 52 • Štev. 30 Veliki dnevi slovenskega naroda laBB^RBKEm ' Pod mogočnim varstvom dobrotne Kraljice z Brezij se je v srcu rajsko lepe slovenske zemlje, v naši beli Ljubljani, pričel 25. VII. šesti svetovni kongres Kristusa Kralja. Iz neutrudnih priprav in silnega dela, ki je zanj slovenski narod žrt« voval toliko svojih najboljših moči, se je porodit. Koliko pobožnih molitev vsega katoliškega sveta, koliko hrepenečih prošenj k večnemu Kralju mu je pripravljalo pot in prosilo zanj blagoslova! Prišli so dnevi, ko bo slovenski narod pred očmi svetovne javnosti pokazal, da je vreden velikega poslanstva, ki ga je sprejel od Kralja vseh kraljev. Nismo se zbali žrtev, iz svojih skromnih sredstev smo sipali vdovine darove, da se tudi na zunaj dostojno zahvalimo Kristusu Kralju za veliko milost, ki nam jo je izkazal. Da, sprejeli smo to božje poslanstvo in v teh dneb ga hočemo izpolniti z neomajno voljo, v naporu vseh svojih moči. Od človeka do človeka, od hiše do hiše, po vseh deželah tega sveta naj gre zmagoslavni klic, da se je vojska Gospodova prebudila iz spanja in nastopila svoj pohod, da iztrga blodna srca iz objema teme in jih dvigne v luč in življenje. Kristus sam je na gori Kalvariji dopolni! prvo, največje dejanje V odrešenju človeškega rodu. In od tedaj se ta veličastna drama vedno znova dopolnjuje. Ljubljanski kongres bodi v njej novo dejanje. Dejanje verske in socialne prenovitve, uvod v novo dobo človeške zgodovine, ki bo zaznamovana z zmago Kristusovega kraljestva, z oblastjo resnice in pravice j v Pozdravljeni vsi, ki ste prišli od blizu in daleč «lo nas, ker v duše ste dnu začutili, da velik poziva vas čaa! Zdaj prišel jc čas odločitve, značajnost in verska zavest zahteva, da v«ak se izjavi, So Kralju udan j« in zvest. dobo katoliškega preporoda, ki bo dvignil človeštvo iz strašnih zmed in nesreč, ki jih rodita sovraštvo in nasilje, iz vsega neizmernega gorja, ki ga v današnjih dneh preživljajo narodi. V pretresljivem prividu nam prikazuje prerok Ecehijel polje, posuto z mrliči« Duh ■m jfc tir i p"' "V "Tj " sfitWEfll jBHr ** Bi gflK^r^fe^ .^- KDSCgBK /J. HlMUu SSKSO^KCR i i™Pa : liBr J mmrnmm .M B »&; »1 mf Mm ii i |H SEbL n MrK'« ! ml ■yBilPl!Bi,$. lil božji je zavel nad njim. In tedaj je vstalo nad poljem silno šumenje. V mrličih se vzbudi novo življenje, vstanejo in se zbero v mogočno vojsko, — Preko mrtvaških poljan sodobnega časa, preko mrtvih, trdih src brezštevilnih ljudi, ki je v njih zamrl duh v zavestnem ali nezavestnem brezboštvu, stopa Kristus Kralj, gospodar življenja in smrti. In ob šumnem, glasnem Visoko nad soncem kraljuje od vekomaj božji Vladar, ®d zemlje pa vanj se zaganja do nebnega svoda vihar. Pa« Kralj bi nevihto ukrotil, da strt bi njen srd bil takoj, a hoi!o, da zvesti na zemlji pogumno gredo zanj vsi v boj. pohodu gibanja, ki se je porodilo iz po« dobe o večnem Kralju, vstaja v nas upa« nje, da bomo spet doživeli duhovno pre« novitev, kakršnih je že toliko doživela naša tako čudežno mlada Cerkev, novai vstajenje skrivnostnega Telesa Odrešeni« ka, ki v njej živi; da se bodo spet uresnl« čile besede apostola Pavla: »Nas, ki smol bili mrtvi v grehu, je obudil Bog« (Efež, 2, 5). v V teh dneh bodo odposlanci iz kralje« stva Kristusovega na zemlji v srcu Slove« nije ponovno izpričali enotnost katoliške« ga občestva. Povedali nam bodo, da so vsi, ki jih zastopajo na tej veličastni manile -siadp.ajihdve bratje in sestre iz razniti dežel sveta, ki niso mogli priti med nas, zbrani s slovenskim narodom v goreči molitvi k božjemu Jagnjetu, naj da zemlji svoj mir. V molitvi k večnemu Kralju, naj napolni svojo vojsko z voljo in pogumom, da se bo borila za veliko misel Njegovega kraljestva proti vsem, ki hočejo v ljudeij rušif ero In razbiti katoliške vrste, j Naš kongres naj v teh dneh združi t slogi katoličane vsega sveta proti brez« boštvu, ki bo prve dni v avgustu polagalci v Moskvi obračun svojega razdiralnega dela in snovalo nove načrte za naskok na Kristusovo trdnjavo na skali. Ob tej usodni uri je tebi, slovenski narod, božja' Previdnost naklonila čast, da iz sred® oznaniš vsemu svetu: Kristus zmaguje, Kristus kraljuje, Kristus vlada v odsvit« svojega Križa, na katerem nas je odrešil. Njemu pripada oblast nad srci, Njemu prva mesto v javnem in zasebnem življenju. Povelje Njegovo veleva, naj vsak se zanj čvrsto bori; s besedo pa sveto obeta, da večno plačilo deli. Pozdravljeni, ki sto se zbrali od blizu in prišli iz dalj, povsod naj vaš klio se razlegat ^ Le Kristus naš večni je KraMI v Navodila za udeležence kongresa Splošna navodila. Vsak udeleženec misli stal-jio na vzvišenost prireditve. Z resnim in dostojnim ,vedenjem pokažimo, da so tega zavedamo. Stalno moramo imeti Dred očmi, da se kongresa udeležujejo najodličnejši zastopniki raznih narodov, ki jim moramo dokazati, da smo njim enakovredni in sposobni, (ta organiziramo tako odlično mednarodno prireditev kot je kongres Kristusa Kralja. Žigosanje izkaznic. Izkaznico je treba zaradi brezplačnega povratka pred odhodom iz Ljubljane žigosati. Žigosanje se bo vršilo v glavni pisarni pripravljalnega odbora, v informacijski pisarni na glavni postaji ter na glavnih prireditvenih prostorih na mestih, ki bodo označeni z vidnim napisom. Priprava. Ako se nameravaš inuditi v Ljubljani več kot en dan in boš prišel na kongres pred nedeljo, 30. julija zjutraj, se moraš pravočasno pobrigati za prenočišče iu prebrano. Nihče, ki si ni pravočasno preskrbel prenočišča pri znancih ali ni dobil obvestila stanovanjskega odseka glavnega odbora, da je zanj prenočišče poskrbljeno, naj se ne zanaša, da bo mogel kongresne dni v Ljubljani po želji prenočevati, ker bodo vse razpoložljive sobe zasedli v prvi vrsti tujci, ki bodo prišli na kongres iz drugih držav. Odidi zdoma pravočasno, drži se svoje skupiue in pokoravaj se .vsem odredbam skupinskega vodje. Na poti v Ljubljano. Bodi povsod miren ln nikjer nestrpen! Povsod boš pravočasno na vrsti. Na vlaku ee ne prerivaj, ne motaj se na prometnih prostorih, ker s tem zavlačuješ hiter in reden promet Pri vstopanju in izstopanju iz vlaka bodi previden, da se ne prijeti nesreča. Do bližnjega bodi vljuden in uslužen, bodi mu vedno .v pomoč Ako potuješ s kolesom ali konjem, vozi zmerno, ker boš tako najbolj gotovo prišel do cilja. Posebno v Ljubljani se točno ravnaj po navodilih rediteljev in prometnih stražnikov. Kolo, konja oddaj v shrambo, oziroma v hlev na prostoru, Ki ie za to določen. Najbolje pa je pustiti vozila tn živino v predmestju, da ne boš oviral prometa po mestu. V Ljubljani. V splošnem velja, da izstopajo .vsi udeleženci na glavni postaji. Za posamezne vlake velja izprememba; železniški uradniki-redi-Jelji bodo na to pravočasno Opozorili. V gibanju po mestu in na prireditvenih prostorih »e ravnaj po navodilih, ubogaj vodjo in reditelja svoje skupine, poslušaj reditelje tn prometne uslužbence po mostu. Ne nadloguj ia vsako malenkost * vprašanji, posebno ne iz radovednosti. V potrebi se obrni do informacijske pisarne; Če potrebuješ zdravniško pomoč, poiSSi takoj zdravniško postajo, ki Je vidno označena z zastavo Rdečega križa ali pa se javi pri osebju Rdečega križa ali najbližjem skavtu; tudi reditelj ti bo v sili radevolje pomagal. 'Ako potrebuješ zdravniško pomoč in si v množici, dvigni roko. Ze doma preglej spored kongresnih prireditev in si smotrno razdeli čas ln že vnaprej določi, česa se boš udeležil. To ti prihrani čas ln pota. Na Stadionu. Nekatere točke kongresnega sporeda se razvijajo na Stadionu. Tu sem se bodo zgrnile velike množice ljudstva. Zato je zlasti tu potreben red pri vstopu in izstopu iz Stadiona, pa tudi na Stadionu samem. V vsem se ravnaj po ukazih rediteljev. Vsaka skupina bo imela svoj določen prostor. Tako narodne noše. znstuve, Kla-rice, Križarji, pevci, duhovščina itd Ne 6111 tja, kjer je prostor določen za druge. Drži se svoje »kuplne. ne daj ae begati, poslušaj Is reditelje, ravnaj se po navodilih po zvočnikih. Bodi povsod dostojen. Nikjer ne odgovarjaj na morebitno Izzivanje. Pazi na svoj denar, ker v gneči poklicni žeparji radi kradejo. V spremstvu otrok naj bodo njihovi starši ali zanesljivi spremljevalci. Otrok pod desetimi leti pa ne jemljite s seboj! Na Stadion bosta dva dohoda: p« Tyrševi (Dunajski) tn po Vodovodni cesti. Vodovodna cesta se odcepi od Tyrševe dve minuti. pred Stadionom. Smer bo pokazal reditelj. Katere skupine imajo dohod na Stadion z Vodovodne ceste, bo razločno označeno z napisi pir odcep« Vodovodne ceste od Tyr6eve. Prebodi na Stadionu morajo ostati brezpogojno prosti, pri vhodu in izhodu se ne prerivaj. Ako si kupil sedež, ne sedi na mesto drugega, da ne bo zmede. Na stolih se sme le sedeti, nikakor pa ne stati. Sprevod. V slavnostnem kongresnem nprevoda gredo udeleženci kongresu, razdeljeni po svojih stanovskih ali strokovnih organizacijah. Uvrsti se 2> v svojo skupino na določeno mesto. Opozarjamo pa, da kdor ne bo imel znaka in kongresne knjižice, ne bo mogel na Stadion in zato tudi ne v sprevod. V cerkvah. Udeleži se službe božje v cerkvi, ki je zale določena. Sicer bodo nekatere cerkve prenapolnjene. V cerkvi ne sedi po tleh. Ne spi v cerkvi. Ako si truden, pojdi v prenočišče. Prehrana. Vsak naj sam premisli, kako je zanj bolj priročno in bolj poceni, ali prinese sam hrano s seboj ali se bo sam hranil v Ljubljani. Hraniti se sanio z mesninami je v vročih dneh škodljivo in povzroča hudo žejo. Kongresni odbor se je obrnil na (ioslilničarsko zadrugo, katera bo poskrbela za zadostno, zdravo, svežo iu ceneno hrano po vseh gostilnah in restavracijah. Tudi za gostilno velja, da se v njej ne obiraj; hitro pojej in popij naročeno, nato pa napravi prostor drugim. Stalna shajališča. Ob času kongresa posamezne skupine ne bodo mogle ostati ves čas skupaj. Zato se vedno vnaprej dogovorite, na katerem kraju in ob kateri uri se boste zopet sešii, da ne bo nepotrebnega iskanja in skrbi. Ob kongresu Kristusa Kralja Prihajajo kot četa zmagovita od severa, od juga in zapada ., i Zastava Kristusova je razvita, na sveti boj pripravljena armada.«. Pozdravljena, ti, Kristusova četa, kraljestva božjega armada sveta! Pozdravljena pri plemenitem delu, tam Kristus Kralj ti jc na čelu! Slovenija Mu svetišče, vse luči v časi 10 Mu prižgan« in sleherna Ga misel išče, •lavijo pesmi Ga izbrane. Odkriva vrh oe Mu Triglava, v pozdrav šumi srebrna Sava; skrivnostna vse je in svečano in srca bijejo Mu vdano. Navdušeno tedaj armade hitite v boj za večni dom. Kraljestvo teme naj zapade, utihne pekla vriič ia grom. Naprej! Le Kristus na| zmaguj* in svoj nam blagoslov deli; Njegova moč naj nas varuje, pav«od naj Kristus Kralj živi! LimbarskL Naroda« noše. Vsaka velika verska proslava naj nosi tudi zunanji izraz ljudi in kraja, kjer se vrši. Pestrost narodnih noš bo najlepše to poudarila tudi na mednarodnem kongresu Kristusa Kralja. Zato naj pride v Ljubljano kdor le more, v narodni noši. Pokažimo tujcem svojo edinstveno nošo! Narodna noša pa mora biti prava, pristna, ne le kakšna zmedena ponaredba. Zato se prej poučita, kako (e z vašo narodno nošo. Kongres je verska svečanost. Zato jo potrebno vedeti tudi tistim, ki bodo v narodni noši, da se za tako prireditev spodobi le mirno, zbrano, resno vedenje. Nikakib navlak ln pridatkov (vivček, malha, pastirska palica), ki k narodni noši bistveno ne spadajo! Po mesta. Pri ogledovanju mesla in pri hoji po mejtu hodite le po hodnikih; cestišče je za vozove in avtomobile. Pazite na tramvaj, avtomobile in kolesa Ko se bliža kako vozilo, ne prečkajte ceste. V negotovosti ostanite na cesti. V zmedi se pripet! največ nesreč. V parkih se po nasadih ne'sme hoditi, da se ne poškodujejo okrasne cvetlice, drevje, trava. Na poti domov. Da se držiS splošnih navodil za red in varnost tudi na povratku na svoj dom ni prav ni« manj važno in potrebno, kot smo lo poudarili za prihod in za bivanje v Ljubljani Predvsem ne odlašaj z žigosanjem izkaznice do zadnjega trenulka. Ne pierivaj se na poti do kolodvora. Tudi na kolodvoru bodi miren ln strpen Ravnaj se po navodilih rediteljev in prom osebja. Brezpogojno se vrni s tistim vlakom' J^5 zate oziroma za tvojo skupino določen 16 sicer po- vzročiš zmedo, neied in sebi pripraviš nevSP?„^,T Ako moiaš prenesti kako težavo, not „i daruj to za uspeh kongresa. Tako boš ohr 't kongresne dni v najlepšem spominu vse življenje. Bog s teboj! Ako sc pred odhodom ne pofuliS dobro ali i celo bolan, ne hodi v Ljubljano! Naporno mi« vanje, udeležba pri napornih zborovanjih sprevodu, neredna prehrana, skromen počitek vse to zmore le zdrav človek, ne pa slaboten »"ii celo bo!an. " V petek bodo zagoreli kresovi. Istočasno ko Ljubljana središče kongresa, svečano razsvel. V . bo Ljubljana m »unnroa, svečano razsvel Ijena v pozdrav mednarodnim udeležencem in nai. višjemu zastopniku sv. očeta, kardinalu Hlondu mora vsa Slovenija zaplamteti In zažareli po svojih kresovih, ki naj naznanijo začetek najevečanejta dela kongresa. Kresove zažigajite po Avemariji. S kresovi naj bo združeno slovesno pritrkavanje po vseh farnih In podružničnih cerkvah. Posebni vlak Ljubljana — Kamnik. V soboto 29. julija po končani Igri na Stadionu bo vozil posebni vlak do Kamnika. Odhod iz Ljubljane oi> 23. Za vožnjo e tein vlakom je treba kupiti celo karto ali pa nedeljsko za one, ki se v nedeljo spet pripeljejo v Ljubljano. Četriiiiska cena za 1» vlak ne velja. Posebni vlak Ljubljana—Ofoče in Olofe—Mt< ribor. V nedeljo 80. julija Ob 20.50 bo vozil posebni vlak za romarje na Brezje iz Štajerske, Odhod iz Otoč v ponedeljek 81. Julija ob 9.10. Po-etamke iina ta vlak na vseh postajah o» zakramentu vse sladkosti«; po blagoslovu »ro-vsod Boga!« Morebiti bo treba kaj zapeti med govori zastopnikov raznih nnrodov, ki bodo vse narode klicali ne delo za Kristusovo kraljestvo. Ce bo treba in kaj in kdaj bo zapeti trena, ho povedala godba, ki bo vsako pesem najprej sama začela; potem jo pa mi vsi z ognjem povzamemo. , . Bog nam Je grlo dal in pesem dal in zmotno« za petje dal, kakor morda nobenemu narodu na svetu; ali ni prav. če te božje darove in svoje lep^ zmožnosti porabimo pred vsemi narodi Bo£fi čast, Kristusu Kralju našemu in vseh narodov slavo — in še našemu malemu narodu v sloves. » Razstava sodobne slovenske cerkvene umetnosti bo kongresne dni pri uršulinkah. Ne do liko velika kakor mikavna. Kdor bo kongres' dni v T iubljani, naj je ne zamudi ogledati, vs i nine ne bo; majhen prostovoljni prispevek za» ške bo pa menda vsakdo rad dal, kdor ga M vsako Mš© Domoljuba! kaj je novega OSEBNE VESTI ■t o Knez namestnik Pavle in kneginja 01-, sla pretekli teden poselila angleški kraljevski par v Londonu, kjer so ju izredno lepo sprejeli. Angleški kralj je odlikoval kneza namestnika z najvišjim angleškim redom. o Zlato sv. mašo je daroval v nedeljo 23. julija v Kandiji pri Novem mestu g. Matija Novak, župnik in duhovni svetnik v p. Bog živi g. jubilanta še mnogo let! o 40 letni mašniški jubilej je doživel te dni brežiški gvardian p. Ernest Jenko. Bog ga živi se mnogo leti o fiO letnico življenja je obhajal oni ponedeljek p. Benvenut Winkier, sedaj prvi pomočnik pri frančiškanski župniji v Ljubljani. Ka mnoga leta! o Zlatomašnik je postal gosp. Franc Hiersche, župnik in duhovni svetnik v p. na Polzeli. Se mnogo zadovoljnih leti o Nadškof dr. Ujčiž v Kranju. Te dni je prispel v spremstvu svojega tajnika prevzv. g. dr. Josip Ujčič, nadškof iz Belgrada v Kranj. Prevzvišeni se je nastanil v župnišču. o Duhovniški letopis. Podeljena je bila župnija Žalna Antonu Znidaršiču, župnemu upravitelju na Topli rebri. — Imenovan je bil za upravitelja župnije Bela cerkev Jožef Strah, kaplan v Mokronogu. o 90 letnico rojstva je obhajala Terezija Sibovec na Glincah pri Ljubljani. Tudi za svojo obletnico je darovala v razne dobre namene 800 din. Živela! DOMAČE NOVICE Cctrtinska vaznina je odobrena za kongres Kristusa Kralja. d Na kongresu Kristusa Kralja bodo kraljevsko vlado zastopali: dr. Cincar Markovič, zunanji minister, dr. Viktor Ružič, pravosodni minister, ki bo zastopal predsednika vlade Cvetkoviča; dr. Miha Krek, gradbeni minister; Fran Snoj, minister brez listnice, in Ante Maštrovič, minister brez listnice. d V Londonu so operirali našega kraljeviča Tomislava. Operacija se je posrečila. — Kakšne vrste je bila, pa še ne vemo. d Sv. oče jo daroval 1500 doiarjev za glavni oltar cerkve sv. Jožefa v Sarajevu. d Ljubljanski novomašniki v Rimu. Letos se je prvič zgodilo, da so ljubljanski no-vomašniki po svojih novih mašah skupno s Javna $af)vala Za požarno podporo, katero sem pre-|el v znesku din 1DO0'- CtiiiO Se kar najlepše zahvaljujem in še vnarrej ostanem zvest naročnik »Domoljuba«, ka-ierega vsakemu prav toplo priporočam. Vas Kal, Dob pri Litiji, 22. VIL 1939. Ignac AubeL svojimi profesorji obiskali Rim in se poklonili sv. očetu. Na poti v Rim so se ustavili v Florenci, kjer so si ogledali važnejše kulturne spomenike, in v Assisiju na grobu svetega Frančiška. Pet dni so porabili za ogledovanje Rima, maševali na grobeh apostolov in v katakombah. Na svojem celodnevnem izletu z avtobusom v okolici Rima so obiskali med drugim tudi San Pastore, kamor hodijo na počitnice germanici, gojenci enega najboljših semenišč na svetu. Vodstvo Germa-nica, v katerem se vzgajajo sedaj tudi trije Siovenci, je naše novomašnike in njih profesorje zelo gostoljubno sprejelo. Na tem celodnevnem izletu so videli še Tivoli, Frascatti in Castel Gandolfo. V Rimu so bili v sredo 19. julija sprejeti v nepozabni skupni avdi-jenci pri sv. očetu v Vatikanu. Na poti domov so se ustavili še v Benetkah in Trstu in se vrnili oni petek ponoči domov. To prvo romanje slovenskih novomašnikov v Rim naj bo izraz ljubezni, spoštovanja in zvestobe, ki jo goji do sv. očeta slovensko ljudstvo in slovenska duhovščina. d Na Kitajsko je odšel misijonarit gosp« Jožef Časi, duhovnik Misijonske družbe. Bog spremljaj požrtvovalnega gospoda z obilnim blagoslovom! d Velik naval tujcev v Ljubljano. V teh vročih dneh je opažati prav velik naval tujcev v Ljubljano. Te dni je bilo samo v enem dnevu sprejetih po raznih hotelih in prenočiščih do 250 tujcev. Veliko tujcev prihaja iz Nemčije, posebno iz Berlina in iz Budimpešte. Oni torek je prispelo v Ljubljano 56 turških dijakov pod vodstvom prof. Kamut Pa-sira iz Carigrada in asistenta Ali Bayskala. Dijaki so doma iz najrazličnejših mest Turčije, tako iz Ankare in Carigrada. Dijaki potujejo po Srednji Evropi v študijske svrhe. Dijaki so si ogledali Ljubljano in njene zanimivosti. Z Grada se niso mogli načuditi našim lepim planinam. d Zlato poroko sta obhajala v Svečinl zakonca Jožef in Terezija Pukl. Ko je prejšnje benediktinsko posestvo kupila banovina, je z njim vred dobila tudi starega in vestnega viničarja Pukla in njegovo ženo, ki še danes zvesto čutita s posestvom. Zlate poroke zvestih banovinskih uslužbencev se je spomnil tudi ban dr. Natlačen ter ju počastil za njuno vestno službovanje s lepim darom. Kolikor kapljic, toliko let... d Voditeljicam KA vseh lastnih organizacij ljubljanske škofije! Ali ste na sestankih svojih krožkov že govorile o kongresu K K. Voditeljice, na vas je, kako se vaš krožek udeleži kongresa in obenem našega zborovanja. Organizirajte 100 odstotno udeležbo vseh članic svojih krožkov. Preglejte imenik svojih članic in vsako posamezno obvestite o našem zborovanju ob kongresu. Opozorite jih na važnost takih zborovanj. Vsaka članica naj pokaže svojo discipliniranost s tem, da se sigurno odzove vabilu na naše zborovanje. Po številu bomo mogli soditi o navdušenju, s katerim delate v vrstah KA. Zato pridite vse! d Ker ni pravega reda. V našem listu smo že omenili, kakšne koščke kruha zaračunajo po 50 par razne ljubljanske gostilne. Pa tudi sicer se v gotovih gostilnah odira tako. da nas ie vse skupaj pred tujci lahko mmmem na pol oprano Ženska hvala vsebuje milo, St! razkraja in odpravi velik del nesnaga is ponoči, med nama« kanjem. Obenem vodo zmahCa, tako da si pri pranju paril« Z Žensko hvalo prihranit« polovico dala. sram. V »Slovencu« smo čitali te dni še tola zanimivost: Te dni sem se mudil v Ljubljani in obedoval v neki znani restavraciji. Račun je bil čisto v redu — do kisle vode. Med kosilom sem spil šest desetink štajerskega vina, ki je veljalo 7.20 din, kar ni drago. Draga pa je bila kisla voda. Spil sem jo tudi šest de« setink in račun je znašal šest dinarjev, torej 1 din desetinka kisle vode. Zelenka kisle vode, ki drži približno 14 desetink, proda tedaj restavrater za 14 din, njega pa velja 4 din, za toliko jo lahko dobi vsak, če vzame cel zaboj kisle vode in seveda potem steklenice vrne. Da morajo gostilničarji in restavraterji nekaj zaslužiti tudi pri kisli vodi, je čisto v redu, ampak kar 10 din pri steklenici, je pa vsekakor preveč. Kje je vendar oko postave?« d Rekruti, rezervisti in njih starši pozor! Z nestrckovnjaško izpeljano prošnjo je izgubljen čaa in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le do koncesionirane in strokovno preizkušene pisarne kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica št. 14), ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Ce je izvedljiva, vam za. malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite a zadevo! d Eni milijone, drugi »puf«. Na zadnji seji belgrajskega občinskega sveta so govorili o novem občinskem proračunu, pa so pri tej priliki ugotovili, da ima ta proračun višek, in sicer za celih 19 milij. din. Beigrajska občina je najbrž edina občina v naši državi, čije dohodki prekašajo izdatke. Pa tudi drugače ua svetu ne bo veliko občin, ki bi se mogle ponašati s takim preostankom. Ob tej priliki je župan Vlada Uič imel govor o finančnem položaju občine, v katerem je dejal, da beigrajska občina nima več letečih dol-gov. Beigrajska občina predstavlja danes dO- Tam, kjer ste nabiralne akcije že zaključili, pošljite zbrano takoj poi poštni položnici na naslov: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana. Štev. čekovnega računa je: 11.711 O da bi spoznalo, kaj ii je v tvoj mir! Več milosti, kot je prejel judovski narod, Bog ni dal nobenemu drugemu narodu. Izbral ga je sa stoje izvoljeno ljudstvo, ga ludežno vodil skozi težke življenjske usode, mu pošiljal preroke, ki so narod navajali na voljo božjo, mu je končno poslal svojega edinorojenega Sina, ki ga je e besedo in zgledom uiil in mu kazal pot k Bogu. Toda narod judovski te milosti ni sprejel, zavrgel je Sina božjega in ostal zakrknjen v svoji zmoti. Zato gledamo danes v evangeliju našega Gospoda, kako joka ob pogledu na Jeruzalem. Jezus je ljubil svoj narod, ljubil mesto, v katerem je stal ponosen tempelj, svetišče njegovega Oleta. In ko v duhu gleda, kako bodo Rimljani razdejali to veličastno stavbo božjo, se ne more vzdržati solz in res ginjen izreče željo: Da bi spoznalo tudi ti, kar je v tvoj mir! Kajti sovražniki bodo pokončali tebe in tvoje otroke, ker nisi spoznalo časa obiskanja. Tudi za nas so te Jezusove besede resen in svarilen opomin. V opominu, naj ne zavračamo milosti, ki nam jo Bog sleherni čas nudi, da se z njo moremo zveličati. Proti zakrknjenosti srca je najboljše zdravilo vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti in pogosten prejem sv. zakramentov. Tako bo luč sv. vere v naših srcih slej ko prej močno iarela in ne bo si nam treba enkrat očitati, da nismo spoznali časa obiskanja. nosno gospodarsko podvzetje, ki takoj izplačuje vse svoje obveznosti in se lahko imenuje eno največjih gospodarskih tvrdk v vsej državi. Čista imovina belgrajske občine znaša tri milijarde dinarjev. Imovina v občinskih blagajnah znaša preko 50 milijonov dinarjev v gotovini. Odkar je za župana Uič, je bel:,'rajska občina odplačala okoli 300 milij. dinarjev svojega dolga, medtem ko je prej skozi celih 15 let neprestano najemala nove dolgove, ne da bi odplačevala starih. d Pot do blagostanja, sreče in neodvisno-s ti vam pokaže Hranilna posojilnica >Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. — Prospekti brezplačno. d Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti obvešča vse izseljence v Nemčiji, da smejo letos pošiljati 40 RM mesečno vsi sezonski delavci moški in ženske, letni delavci pa 35 RM. Vsi tisti delavci, ki so morda zaostali s pošiljanjem denarja v domovino, bodo lahko poslali denar tudi za vse mesece nazaj. Gospodar, pri katerem služijo, naj uredi stvar na ta način, da dobi na pristojnem mestu zelene listke, ki jih potrebujejo za pošiljanje denarja. V časopisih je bilo napačno javljeno, da se lahko pošilja po 10 RM po pošti. V primeru, da gospodar ne bi hotel urediti teh stvari, naj se delavci obrnejo na zvezo poljskih delavcev v Murski Soboti. VSAK SLOVENEC, VSAK KATOLIK JE NAROČNIK MOHORJEVIH KNJIG. NAROČILE JIH PRI ŽUPNIKU. d Kar 49 stopinj Celzija v senci je bilo Je dni v dalmatinskem Omišu. d Novo radijsko postajo dobimo. Ministrski svet je odobril predlog ministra za poste, brzojav in telefon, da Prosvetna zveza zgradi novo podružnično postajo v Mariboru ter novo 20kilovatno postajo v Domžalah. Poslanec dr. Stare je uredil vse potrebno in pogodba je bila 22. julija podpisana med ministrstvom pošte, brzojava in telefona ter Prosvetno zvezo. Za Prosvetno zvezo so podpisali poslanec Miloš Stare in univ. prof. inž. Mario Osana ter industrijec Ivan Avsenek. Po tej pogodbi bo Prosvetna zveza v 20 mesecih od dneva podpisa postavila 4—5 ki!i>-vatno podružnično postajo v Mariboru ter 20 kilovatno postajo v Domžalah. Pogodba o izrabi radijske postaje je sklenjena za 15 let. Minister pošte, brzojava in telefona Jovau Altiparmakovič je pri sklepanju te pogodbe pokazal vso uvidevnost za slovenske izobraževalne potrebe. d Sprejem mladeničcv v inženersko in artilerijsko podčastniško šolo v starosti od 18 do 21 let. Vsa tozadevna pojasnila dobite ust-meno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložiti kolek za 6 din. d Občni zbor Združenja invalidov je ono nedeljo na občnem zboru sprejel sledeče zahteve: 1. Vojni invalidi, vojne vdove in starši padlih sinov, zbrani na občnem zboru krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov v Ljubljani naglašamo nujno potrebo izdaje pravilnkov k uredbi o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrt\ah. Z uveljavljenjem vseh v uredbi predvidenih pravilnikov bi prišle vojne žrtve do svojih pravic, pridobljenih s to uredbo. Nadalje naglašamo nujnost čim hitrejšega postopa z uveljavljenjem invalidske zakonodaje. 2. 1400 vojnih žrtev, včlanjenih v krajevnem odboru Z. V. J. v Ljubljani zahteva brezpogojno enotnost invalidske organizacije za Slovenijo. Le enotna invalidska organizacija more biti v korist slovenskim vojnim žrtvam. Vsako cepljenje bi bilo v škodo in bi uničilo našo trdnost, tekom 20 let preizkušeno na znotraj in na' zunaj. d Pri zaprtju ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« vode. , d Na starost se je poročil 80 letni Josip JeliniS iz Rajevega sela pri Zupaniji z 19 letno deklico. Jelinič je bil že dolga leta vdovec. Samota ga je bolela, pa se je zato večkrat oziral po primerni nevesti. Nazadnje se je zaljubil v 19 letno Slano Jurič. Zasnubil jo je in bil uslišan. Poroka je bila izvršena Podpisana Frane in Otilija Zaje sc , »Domoljuba« najiskreoeje zahvaljujeva za p0L7™ podporo v znesku m 1000'- dim (tisoč), V noči dne 5. julija t. L mi je požar unijil stanovanjsko hišo , viničarijo), v kateri sem s svoio družino stolno prebival. Ogenj mi je unjjji »melje — živež in obleko. Domoljubovo podporo »va prejela že sedmi dan po požaru. »Domoljuba« hočeva od danes naprej prjn določilih mirovnih pogodb Si-benik. Bujas je vstopil v Italiji v mornariško Nikdar več kaj takega V ogromnih množinah se zadnje čase izvažajo iz naše države pitane svinje. Vse gredo v Nemčijo ter se večinoma pošiljajo preko Maribora. Prihajajo pa iz naših južnejših krajev, predvsem iz Srema in Banata. Vsak dan pride v Maribor z dvemi, tremi tovornimi vlaki po več vagonov svinj, v vsakem vagonu pa je po 50 kosov živali. Prav toliko pa gre tudi goveje živine v inozemstvo. Prevoz živine, zlasti pa debelih pitan ih svinj v teh vročih dneh je združen z velikim nevarnostmi. Svinje nimajo med vožnjo vode, pa se zaradi hude vročine zadušijo v lastni masti. Kako usodna lahko postane vročina, nam kaže primer, ki se je pripetil te dni. Kakor vsak dan, so prispeli v Maribor s tovornimi vlaki polni vagoni svinj za Nemčijo. Na mariborskem kolodvoru se živali natančno pregledajo, saj smejo čez mejo samo zdrave živali. Pregled pa je pokazal strašne posledice vožnje po prehudi vročini. Nič manj kot 184 poginjenih svinj so spravili iz vagonov. V vsakem vagonu je bilo nekaj poginjenih živali, ki so se med potjo do Maribora zadušile. Skoda je ogromna, saj je tehtala vsaka svinja nad 200 kg. Računa se, da znaša škoda okrog 300.000 din, povrnjena pa bo le dc-loma, kolikor bo lastnikom izplačala za mastne svinje tovarna, ki je prevzela živali. Meso bo vzel konjač, ki bo moral izkopali pač pošteno jamo, da bo spravil cele gore mesa pod zemljo. Svinje so bile poslane nekje iz okolice Subotice. Vozile so se več dni po najhujši vročini do Maribora, pa ni čuaa, da jih je toliko poginilo. Prevoz v takšni vroj Čini ni samo največje mučenje živali, temveč se s tem dela tudi ogromna škoda na narodnem premoženju. Ne bomo razpravljali, koga zadene krivda. Rečemo le: Nikdar več kaj takega I ti atftv. BO. DOMOLJUB*, dno 26. julij* 1089. telo in jo dovršil. Po 18 lotih pa ga jo pot »nesla v Reko. Sprehajal se je na obali Re-- no Ko je zaslišal na nasprotni strani svojo rodno govorico, je skočil v Rezino iu jo pre- laval Naši obmejni stražniki so ga prijeli, L spet izpustili, ker m se prepričali, da je na5 državljan. Bujas je materinski jezik sko-r0 pozabil, vendar pa ga je prevzelo kopr-nenja i»o rodnem kraju, čim jo slišal domačo besedo. d Tridesetkrat oženjen je bil kmet Anton Belanič v Zupaniji na Hrvatskem. Anton Belanič je te dni u,nrl liot berač, čeprav je bil svoje čase bogat krnet. Vsa bližnja in daljna okolica ga je poznala kot neugnanega ženskarja, ki jo menjaval žerie kakor srajco. Belanič je bil oženjen kar tridesetkrat, seveda samo enkrat cerkveno. Grdo življenje mu je požrlo tudi veliko imetje. Ko je osiromašel, so ga zapustile tudi vse njegove žene. Na pogreb ni prišla niti ena izmed njih. d Vsi, ki tcoogo |edo in stalno sede in trpe taradi tega prav pogosto na trdi stotici, naj pijejo vsak dan 4ašo naravne »Fraoi-Joseiove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Joselova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijeni porabi. OgL re«. 8. br. (M74/3S. d Vas, ki je bila 500 let oproščena davkov, je srbska vas Popeš na sredi poti med Gnjilani in Prištino. Vaščani so dobili za svojo predpravico posebno listino od sultana Bajazita takoj po Kosovski bitki. Ko se je Bajazit vračal proti Odrinu, se mu je spotoma zlomilo kolo na vozu. Nesreča ga je bila doletela prav sredi gozda. Ko so vprašali v bližini nahajajočega se pastirja, če bi se dalo dobiti kovača, je pastir dejal, da bo sam lahko (»pravil kolo. Delo je res izvršil, nakar ga je sultan vprašal, kaj hoče za plačilo. Pa-slir je odgovoril, naj sultan da listino, a ka- ri t ran 5. tero oprošča vas vseh davkov in raznih de-setin begom. Sultan je takoj veiel svojemu pisarju, da je napisal listino-ferman. Tako so bili vaščani do l. 1895 oproščeni davkov, šele revolucije na sultanovem prestolu so jim te ugodnosti vzele, nakar pa je kmalu sledila balkanska vojna in z njo osvoboditev. d Pepežcvemu odposlancu za kongres Kristusa Kralja kardinalu Hlondu je dodeljeno naslednje spremstvo: 1. prelat dr. Matija Slavič; 2. prelat Stanislav Janasik, avdi-tor Rotae Romanae; 3. msgr. Nikodem Me-dlevvski, ceremonijar; 4. g. Anton Baranijak, tajnik; 5. g. Boleslav Filipiak, kardinalov kaplan; 6. Janez Slawski, papeški komornik; 7. g. Tomislav Pracny, vitez reda sv. Silvestra; 8. grof Peter Antambro od papeške plemiške garde; 9. g. Sigmund Dziembowski, komornik kardinala. d Okoli 0000 ljudi se je zbralo 23. julija na župnern zletu gasilcev v Kranju. Govoril je ludi minister Snoj, ki je povedal, da šteje gasilska organizacija samo v Sloveniji 960 čet z nad 30.000 člani. Gasilski kongres v avgustu bo tudi mogočna manifestacija naše državne misli in državne skupnosti. d Dva milijona dinarjev so zaslužili bosanski kmetje za nabrano lipovo cvetje. — Zlasti bosansko Posavje ima dosti lip, ki so letos imele obilno cvetja. Nabiralci prodajajo posušeno cvetje trgovcem po 10—12 din kg belega in po 14—16 din kg črnega cvetja. Samo v Brčkem so trgovci odkupili od kmetov 7 vagonov cvetja, ki ga bodo poslali v Nemčijo, Anglijo, Francijo in Južno Afriko. Tako vidimo, da prinaša tudi lipa lep zaslužek revnemu bosanskemu ljudstvu. d Ena zanimiva za čebelarje. Cebelno satje je našel na veji Ostojič iz Kupiiiova v Sremu. Lansko jesen je namreč dobil na nekem drevesu satje divjih čebel. Opazoval je vsak dan, vendar je ugotovil, da se čebele Kam s sadjem? Pod ravnokar navedenim naslovom priobčuje »Trgovski list« upoštevanja vreden članek, kjer iilaino tudi sledeče: Malokatera država ima skoraj v celoti vse tako ugodne pogoje za uspešno sadjarstvo kakor Jugoslavija. V Sloveniji bi sadjarstvo tudi gospodarsko lahko bilo že mnogo pomembnejše, kakor je. Največ so računa na izkupiček za sveže sadje, ki pa zaradi nezadostne nego drevja kakovostno ni posebno sposobno za izvoz. Domači trg, ki za to ni vzgojen, uporabi malo in tako preostajajo velike količine sadja, ki se otmejo pokvare največ s predelavo na alkohol, t. j. kuha se žganje, deloma se pripravlja v nevinorodnih krajih tudi sadni mošt oziroma vino za dom. Torej baš v alkohol, ki ga imamo že iz vinogradništva itak preveč. Ali so iz sadja, v kolikor se ne porabi v svežem sianju — ne da napraviti nič drugega in donosnejšega, kakor prevesti vse v alkohol? Kakor da res ne bi bilo drugih možnosti ohranitve. Marsikateri naš človek se menda še ni zavedel tega, da za ohranitev sadja pred pokvarjenjein ni nikakor potreb-IJ°> da iz njega delamo samo pijačo; ne gre mu do zavesti, da ga lahko prevedemo v razne druge oblike, v katerih služi kot hranivp. In to je tisto, kar so pri nas stanovitno pozablja. Sadju večina Proizvajalcev nikakor še nekako ni voljna priznati v,oge braniva, dasi je ta okolnost velikega pomena "o samo za gospodarstvo, temveč tudi za narodno 'dravje. Sadje je lahko — In tudi pri nas bi moralo biti _ zolo mat0n {injtelj v ljudski prehrani. Drugod po svetu so pekmez, marmelada, su-sadje, sadni soki, kompoti itd. sleherni dan "« mizi siromaka in bogataša. V naprednejših "'■avah nihče ne je suhega (nenamazanega) kru-nego je ta obložen ali z maslom ali z marme-">tto. Koliko krajev jo pri nas, kjer so sadje ne- odpustljivo negospodarsko uporablja ali prav za prav zapravlja ter ga mnogo propada in segnije, medtem ko ljudje po deželi nimajo v redu hrane. Kako žalostno se slišijo glasovi, da marsikje odhajajo otroci brez zajtrka v šolo, celo brez kruha, v torbi pa nosijo s seboj kot okrepčilo za južino — žganje! Otroci imajo sadje samo dokler je sveže, da pa bi se predelalo tako, da se reši za prebrano, to večini ne prihaja na um. S predelavo sadja bodisi doma ali v tvornici si vsak narod sam sebi daje tlela in zaslužka. S predelavo požlahtnjeni pridelek je več vreden v vsakem oziru, pa naj gledamo s strani prehrane, gospodarsko pridobitne ali z zdravstvene strani. Predelano sadje je kot hranivo tudi trgovinsko blago in temu dejstvu bi morale posvečati več pažnje ne samo kmetijske in trgovinske, nego tudi zdravstvene oblasti, pa tudi razna društva in po-kreti bi lahko mnogo storili za priljubljenost sadja kot hraniva med ljudstvom (protialkoholuo gibanje, gospodinjske šole itd). Nato razpravlja glasilo slovenskih trgovcev še o sadni industriji, o porabi sadja v turizmu in pa o nepotrebnosti uvoza ter zaključuje: Kar se Slovenije tiče, je lelos pričakovati prav obilne sadne letine, in kakor smo zvedeli, se oblastva trudijo, da bi se sadna letina čim razumneje ukoristila baš s tem, da ne bi šlo skoraj vse v žganje, nego da ae ustvarjajo raznovrstna braniva ne samo za dom, nego tudi za trgovinski promet. Ta prizadevanja se bodo podprla s primernimi podporami. V glavnem moramo torej doživeti, da iz sadja, ki ga ni mogoče svežega porabiti, vendar že enkrat dobimo namesto alkohola pač več zdrave ljudske hrane. Pri nas je ta želja toliko upravičenega in nujnejša, ker jo naša banovina prehranjevalno pasivna pokrajina. Močni beli zobje brez zobnega kamna! Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu kljub bližajočemu se mrazu nočejo preseliti v kako skrivališče. Ostojič je zato naredil steklen panj in vanj spravil satje z zmrzujo-čimi čebelami vred. Ko je pregledoval čebele, je našel matico brez enega krila. V tem je bil tudi vzrok, da čebele niso hotele zapustiti matice in bi rajši tudi zmrznile, če jih ne bi rešil človek. d Grob si je izbral, pa še istega dno je umrl kmet Josip Stilinovič iz Litkega Novega. Starec je popeljal svojega nečaka s seboj na sprehod skozi polje. Spotoma je stopil tudi na pokopališče in pokazal nečaku, kateri prostor si je bil izbral za svoje zadnje prebi-i vališče. Komaj pa sta se vrnila domov, je Stilinoviču prišlo nenadoma slabo. Zgrudil se je in že po nekaj trenutkih izdihnil. Pokopali so ga seveda na prostoru, ki si ga je bil sam izbral. d Izredna kokoš. Tri mesece stara kokoš je začela nesti jajca in potem kločiti v vasi Slavonska Orahovica. Ta neprirodni pojav se je dogdil pri poslovodji tamkajšnje Batove podružnice. Piška, ki je bila stara komaj tri mesece, je začela nositi jajca, ki so bila velika kot golobja. Ko je bilo jajc dvanajst, je začela kločiti. Lastnik sedaj z radovednostjo pričakuje, kaj se bo izleglo iz drobnih jajčec. Bržkone je njegova kokoška najmlajša kločka v državi. d Huda vročina je zavladala zadnje dni tudi v Belgradu. Toplomer je kazal celo 42 stopinj Celzija. Ulice so zaradi te vročine če« dau skoro prazne in ožive šele na večer, ko se nekoliko ohladi. Pa tudi iz drugih krajev Srbije poročajo, da je zavladala neznosna vročina, kakršne že nekaj let ne pomnijo. Kmetje se, kakor v Sloveniji, boje, da jim bo suša uničila poljske pridelke. j d Že 19.000 bolnikov je sprejela do preteklega ponedeljka ljubljanska splošna bolnišnica. In vendar a povečanjem poslopij ni- Kongresna knjižice! Preskrbite si jih pravočasno! # Kjer jih imate preveč, jih pošljite takoj kongresni pisarni! Kjer imate knjižic premalo, zahtevajte takoj novih! fr leden brez posebnih dogodkov Pretekli teden v zunanjepolitičnem življenju ni prinesel nobenih posebnih razvojev. Nastopila je doba pomirjenja, ki je vsekakor tudi v zvezi s poletnimi počitniškimi meseci. Napetosti so ponehale na vseh diplomatičnih frontah, kjer so se še pred nekaj tedni kopičili oblaki. Gdansk: Poljski maršal Rydz-Smigly je zelo resno poudaril, da je Poljska pripravljena na mirni sporazum, vendar je dodal izjavo, da se bo Poljska borila, čeprav sama, ako bi se brez njene privolitve v Gdansku kaj spremenilo. Sorjeti: Pogajanja med Anglijo in sovjetsko vlado so se nadaljevala brez uspehov. Vendar so imela pogajanja v Moskvi to dobro, da so razodela, da sovjetska Rusija ni voljna braniti poljske meje, pač pa želi zasesti baltske države. Sredozemlje: Turški listi so objavili težnje Turčije, da se ji vrnejo dodekaneški otoki. Italijanskemu časopisju pa seveda vse to ni všeč in ugovarja. - Španijo je obiskal zunanji minister grof Ciano. Italijanski tisk je ob zaključku obiska ugotovil, da se bo Španija pridružila italijanskemu taboru. Uradnih izjav v tem smislu pa ni bilo. Balkan: Na balkanskem prostoru vlada na diplomatski fronti mir. Balkanske države na vsak način želijo ostati izven trenj med obema evropskima taboroma velesil. Azija: Pričela so se pogajanja med Anglijo in Japonsko glede raznih spornih vprašanj na Kitajskem. Možnost vojaškega spopada med Japonsko in Sovjetijo na Japonskem nima privlačnosti. Da bo Japonska s Kitajsko lahko opravila po svoji želji, se hoče ogibati spora tako z Anglijo kot s Sovjetsko Rusijo. Amerika. Rooseveltu se ni posrečilo pridobiti senat za to, da bi bila Amerika v primeru izbruha vojne v Evropi s pridom prišla na pomoč samo demokratičnemu taboru Anglije in Francije z vojnimi potrebščinami. kamor ne pridemo. V Belgradu pa je sklenila te dni državna oblast, da bo zidala novo veli-J0bzor« piše: »V razvoju političnega položaja je nastopilo zatišje. En del politikov se nahaja na počitnicah, drugi del pa se pripravlja na nje. Z ozirom na to zatišje menijo, da v političnem položaju ne bodo nastopili novi dogodki vsaj ne bodočih 15—20 dni. Naravno, da se slejkoprej delajo razne kombinacije in širijo razni glasovi o bodočem razvoju stvari, kar pa je vse' treba sprejeti z velikimi pridržki. Ne smemo pozabljati, da gre, kakor smo to že večkrat naglašali, za zelo važna in zapletena, vprašanja in da je razlika med načelnim soglasjem o našem najvažnejšem notranjem problemu v občih (Mah in nied tisto obliko, ki bo najbolj primerna, 0* da se sporazum uresniči v življenj«. Zalo je slejkoprej najbolj pametno, če presojamo razvoj položaja previdno in čakamo, kaj bo prinesel prihodnji dan.< p V teka tega leta? Belgrajska »Narodna tribuna« piše: >Z ozirom na živahno delavnost uglednih politikov na Bledu se vztrajno trdi, da je sporazum gotova stvar in da čakajo samo na dovršitev dela tehničnih strokovnjakov, da bo mogoče sporazum podpisati. >Po naši vednosti,« pravi »Narodna tribuna«, >bo sporazum brez dvoma podpisan v teku tega leta. Od Bleda do Kupinca ni daleč, na poli pa je več mirnih mest, kjer se je mogoče nemoteno razgovarjati o vseh političnih vprašanjih. Mogoče bomo v kratkem mogli sporočiti še bolj podrobne stvari o teh razgovorih.« p Da bosta obe stranki popolnoma zadovoljni. Muslimanska »Pravda« v Sarajevu pi- Sedeži z* igro! Sedežev z& igro je omejeno število! Preskrhite si jih takoj v kongresni pisarni: TyrŠeva cesta 29-1. Iz zunanjih krajev jih zahtevajte takoj pismeno! še: »Ako nas ne varajo znaki, potem se nahaja vprašanje nove državne ureditve pred zaključkom. Zasloj, ki je nastal po izjavah merodajnih krogov, ni pomenil nobenega načelnega sporazuma. Zastoj je samo pokazal da se vprašanje razmotriva najresneje v vseh podrobnostih, ker mora biti sporazum nekaj končnoveljavnega, tako da nikdar več ne bo mogel postati vzrok notranjim trenjem. Ako hočemo, da bo sporazum trajno iu koristno delo za državo, potem ga je treba oblikovati tako, da bosta obe stranki popolnoma zadovoljni. p 60 letnic* dr. Vladka Mačka, voditelja Hrvatov, je bila Hrvatska povod za večie narodne proslave. Listi so o hrvatskem politiku priobčili daljše življenjepise, iz katerih posnemamo: Dr. Maček je sin slovenskega in-ženirja, {K> materi pa je Hrvat. Kot dijak se je navdušeno boril proti mndžarizaciji Hrvatov. Poklicno je odvetnik. Ves čas je pristaš načel bratov Radičev, ki so proglasili hrvatskega kmeta za steber naroda in kmetu po. svetili vso svojo pozornost. Po smrti Štefana Radiča je prevzel vodstvo seljačke stranke. Danes nosi veliko odgovornost za dokončno pomirjenje notranjih prilik in Bog daj. da bi ravno ob dr. Mačkovem 60 letnem jubileju prišlo do sporazumne ureditve naše države. p Hrvatski narod be sa svoje notranje potrebe sam skrbel. Inž. Košuti? je imel na glavni skupščini Gospodarske sloge v Zagrebu govor, v katerem je med drugim dejal, da Hrvati hočejo tak sporaaum, da bo hrvatsko ljudstvo moglo samo sklepati zakone na svojem ozemlju, kakor je to pravica tako zvanih samoupravnih pokrajin. Recimo na primer, Osrednji skladi Kar se tiče centralnih fondov, katerih imamo v Jugoslaviji že nad 100, se sliši v vseh listih kritika, da o njihovem upravljanju, porabi in razdelitvi ni pravega nadzorstva. Vprašanje je tudi, ali je sploh treba toliko centralnih državnih fondov in ali ne bo sporazum prinesel s seboj tudi potrebo, da se vprašanje centralnih fondov temeljito preuredi tako, da bodo tudi pokrajine v pravilnem sorazmerju deležne njihovih dobrot, oziroma da bodo same upravljale denar, ki se steka iz sredstev ljudstva. V tem oziru opozarjajo listi zlasti na Osrednji zdravstveni fond, ki že nekaj časa obstoja, vprašanje naših bolnišnic pa je slejkoprej obupno. Tako na primer priobčuje v svoji številki od 22. t. m. »Hrvatski dnevnik« cel uvodnik o žalostnem stanju bolnišnic v savski banovini. Obča in nevrološka, kirurgična in notranja klinika v Zagrebu so v starih, zdravstvu neodgovarja-jočih zgradbah. Ginekološka klinika, kakor tudi štiri klinike na takozvani Salati tudi ne odgovarjajo več sodobnim zdravstvenim načelom. Uprava teh zavodov sama sploh nima nobene zgradbe. Število postelj v klinikah, ki znaša 678, je daleko premajhno za bolj in bolj naraščajoče število bolnikov in zato morajo zagrebške klinike odklanjati veliko število bolnikov, ki prihajajo cele iz najbolj južnih krajev Macedonije. Zagrebške klinike dobivajo na leto od države podporo 750.000 din, dočim dobivajo belgrajske klinike, ki imajo polovico manj postelj, 820.000 din. V Zagreb« sploh ni nobena državna bolnišnica. Belgrajske državne bolnišnite dobivajo od države na leto okoli 16 milijonov prispevka, sarajevske okoli 8 in pol, ljubljanska državna bolnišnica pa 4,744.296 din. V Belgradu pa ravnokar mislijo na zgradbo druge ogromne državne bolnišnice. Številke pokažejo, da pokriva država v preračunu zagrebških klinik, ki znaša okoli 12 milijonov, samo 14% celokupne potrebne vsote. Zaradi tega je potrebna zasebna poj bnda za nujne zdravstvene potrebe, kar p seveda znači veliko obremenitev itak P« obremenjenega kmetskega in srednjega stan • Jasno je tedaj, da bo treba preurediti tu^u to vprašanje poleg mnogih drugih, ko se sklenil sporazum in z njim preuredba nas^ državnega in gospodarskega življenja « na podlagi ljudske samouprave. kadar pride kakšna velika poplava, deli državna oblast podpore, toda te podjH>re so iz banovinsko blagajne. Hrvatski narod bo za svoj® notranje potrebe skrbel sam. Ko bo vprašanje sporazuma rešeno, bomo nadaljevali, jo dejal inž. Košutič, z delom, da nam ne bo treba prositi kruha iz tuje torbe in da sa bo mogel četrt milijona naših bratov, ki živijo v inozemstvu, vrniti v rodni kraj in svoje izkušnje postaviti v službo gospodarskega napredka hrvatske domovine. nesreče n Zastrnpljenju krvi, povzročenim po barvilu nohtov je podlegla soproga nekega sarajevskega podjetnika. — Na enak način je izgubila življenje nekaj tednov prej v Belgradu neka pevka iz Bolgarije. Ta primera naj bosta v svarilo našemu ženstvu (zvečine iz mestnih krogov), ki ai vedno bolj in bolj »lepotičijoc z barvanjem ustnice, obraz, nohte itd. ne pomisleč, da ta nespametna moda uničuje njihovo naravno lepoto' n Dve stanovanjski hiši fe « pepeli! požar y Sulincih v Slov. krajini n V Dravi pri Podvelki je izgubil življenje pri kopanju Jožef Voh, 8 letni sin železniškega delavca. n V Krki pri Kandiji je utonil 57 letni užitkar Lovrenc Vinšek iz Zrnarij, občina Sv. Jernej pri Krškem. n V Dravi je utoni! čevljarski pomočnik 20 letni Franc Pezdir, doma z Brezovice pri Ljubljani. Pokopali so ga v Rušah. CVIČEK pravi dolenjski dobite v Centralni sinaral i Ljubljani. n Pri kopanju je utonil v Dravi pri Ptuju 18 letni čevljarski učenec Karel Korošec. Je bil dober plavač. Najbrž ga je prijel krč. n Gorelo je pri posestniku J. Rihtaršiču v Hobovšah pri Fužinah v Poljanski dolini; 50.000 din škode. n Seneno šupo je uničil požar Martinu Poteki pod Starim gradom pri Laškem. n Ker bo pili zastrupljeno žganje. Te dni «0 pripeljali v umobolnico v Somboru tri £<* kroječ zna narediti obleka kakor more perffo čisto oprali le dobro milo, Terpentinovo milo Zlatorog da gosto bela peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo Le malo truda . in perilo je snežna belo* prijetno poduhfeva in ostane. dolgo trdno delavce, ki so nenadoma zblazneli in se zaletavali z glavo v zid ter razbijali vse okrog sebe. Sprva so zdravniki mislili, da so ti pojavi posledica strašne vročine in žeje. Ko pa je policija uvedla preiskavo, je dognala, da so vsi trije delavci prejšnji večer spili pol litra žganja, katerega jim je dal trgovec, pri katerem so nakladali svinje na avtomobil. Kemična preiskava pa je ugotovila, da ja nekdo vrgel v žganje nekaj semen beladona in žganje zastrupit Vsi trije delavci so vi težkem stanju, policija pa preiskujo, kdo jai 'bil tisti, ki je žganje zastrupil. n V Savi pri Ježiei je našel smrt 24 letni Silvo Mehora, šolski upravitelj v. Brigi pri Kočevski Reki. Madžarska »avtonomija" v Karpatski Ukrajini Po vesteh, ki prihajajo čez slovaško-macl-žarsko mejo, uvajajo Madžari v Karpatski Ukrajini vse hujše nasilje. Iz Užhoroda, bivše prestolnice, poročajo, da so madžarske oblasti izdale zapoved, da je odslej dovoljeno v ukrajinskih, grškokatoliških in pravoslavnih cerkvah brati evangelij in pridigovati samo v madžarskem jeziku. Zaradi tega sklepa je prišlo po raznih ukrajinskih krajih do sporov in do hudih spopadov med prebivalstvom ter madžarsko vojaško upravo. Če začne duhovnik pri službi božji brali evangelij v madžarščini, verniki demonstrativno zapuščajo cerkev in ugovarjajo proti madžarskemu nasilju na verskem področju. Najhujši madžarski pritisk vlada v vzhod- Kitajska prepuščena Japonski? y Pripravljalna pogajanja med Anglijo in Japonsko za ureditev spornih vprašanj na daljnem Vzhodu so se končala s tem, da je Anglija ustregla vsem pogojem, katere je za začetek rednih pogajanj stavila Japonska. Ti Pogoji so: 1. Angleška vlada mora priznati sedanje stanje v tistih predelih Kitajske, kjer trajajo vojaške operacije v velikem obsegu. 2- Priznava Japoncem pravico, da lahko ukrenejo na Kitajskem vse potrebno, kar se tiče yarnosti in zagotovitve javnega reda v osvojenih pokrajinah. 3. Anglija se odreka vsem akcijam, ki bi mogle biti škodljive za Japon- 0 ,in koristiti Kitajcem. 4, Anglija ne bo sprejela nikakih sklepov in izvedla ničesar, «ar bi moglo ovirati izvedbo japonskih na-c"ov na Kitajskem. 5. Angleška vlada prijava upravičenost japonske politike in nje- ga udejstvovanja ntt V8era Kitajskem. 'A v- tem PriPravliaInem sporazumu so je ^nghja odrekla vsaki pomoči za Kitajsko, ka- ro 1° dozdaj močno podpirala z denarjem in z orožjem. Brez njene pomoči se bo Kitajska le težko uspešno upirala japonskemu pritisku. Da je Anglija sprejela te daljnosežne japonske zahteve, je treba iskati razloga v dejstvu, da se noče in ne' more spustiti danes, ko grozi spopad v Evropi, v vojno na daljnem Vzhodu, zlasti še, ker ni računati na takojšnjo pomoč Združenih držav. Po drugi strani upa Anglija, da bo s tem velikim pu-puščanjem pridobila Japonsko, da ne bo sklepala vojaške zveze z Italijo in Nemčijo in ne bo z nastopanjem na daljnem Vzhodu olajševala njunih akcij v Evropi. Tretji razlog za ta presenetljivi angleški umik pa je v tem, da hoče Anglija a popuščanjem do Japonske pritisniti na Sovjetsko Rusijo, ki z vedno novim izsiljevanjem zavlačuje sklep politične in vojaške zveze med Anglijo, Francijo in Sovjeti. S tem sporazumom je vojna na dtljnem Vzhodu bršča3 stopila v novo odločilno razdobje. nem delu Karpatske Ukrajine, na Rahovskom, kjer žive najzavednejši in najbolj izobraženi Ukrajinci, Huculi. Ti so se že leta 1918 ia' 1919 bojevali proti Madžarom in ustanovili svojo republiko. Madžarska vojska in orož« ništvo zdaj preganja Hucule za »stare grehe? iz prvih povojnih let«. Več sto prebivalcev; iz te pokrajine so Madžari vrgli v ječo, ali1 jih poslali v koncentracijske tabore. Pri za* sedbi Karpatske Ukrajine je madžarsko vo« jaštvo postrelilo in pobesilo vse vidnejše hu« culske voditelje, duhovnike in razumnike. Pri Rahovu jo pred nekaj dnevi prišlo: do pravega boja med madžarskimi orožniki; in kmeti. Orožniki so prišli aretirat ljudi, toda kmetje so se temu uprli. V boju je bilo; šest madžarskih orožnikov hudo ranjenih« Kmetje so po tem dogodku pobegnili v gore, V vzhodnem delu Karpatske Ukrajine še zda| veljajo vsa določila o naglem vojaškem so« dišču. To določilo so po tem dogodku še po« ostrili. Ukrajinsko prebivalstvo čuti zasedba, zlasti v gospodarstvu. Odkar so prišli Madžari, je vse gospodarsko delo zastalo. Prebivalstvo je imelo največ dohodkov od prodaje lesa in; od lesne industrije. Madžarska zasedba je usta« vila sleherno prodajo lesa. Madžari ovirajo gospodarsko delavnost z vsemi mogočimi sredstvi, da bi štrli gospodarsko silo ukrajinskega' ljudstva in z njo vsak odpor. Pred koncem šolskega leta so iz Budimpešte in iz notranje; Madžarske poslali v Ukrajino 140 madžarskih' učiteljev, ki ne znajo niti besede ukrajinskega; jezika. Učitelje so dodelili raznim vaškim šo« lam. S prihodnjim šolskim letom bo prišlo V, deželo še 200 madžarskih učiteljev, da bi po« spešili madžarizacijo ukrajinske mladina« Ukrajinsko ljudstvo se temu nasilju upira ka« kor se more. Kaže, da Madžari ne bodo uspeli drugače, kakor če bodo ukrajinsko ljudstvo do kraja uničili. — Ali ne zasluži — država, ki upanja s svojo narodno manišino take grozo« vitosti, — varuštva? Pranji petek se je pripeljal na oddih na Bled Xj. Vel. kralj Peter. L* p sprejem so mo pripravili na kolodvoru v Le^fah, kjer g* je obsula mladina s cvctjem. Franc Košir, bivši župnik na Koroški Beli in m Je*ici, je pretekli teden opravil »lat« sv. iwm na Brezjah. G. ban dr. Marko Natlačen spremlja kralja Petra skozi špalir navdušenih narodnih n«š. Anslefki radio napovedovalec na najdaljši gasilski lestvi v Londona govori poslušalcem o svojih vtisih V Malobarju v Južni Indiji je izbruhnil ogenj t krasnem hinduskcra tempiju. Domača požarna bramba pa je obstojala iz samih »svvecperjev., kar bi se reklo po naše pometačev, najnižje kaste v Indiji, takc^zvanih nedotakljivih. Brabmani imajo tolikšen stud pred njimi, da če le senca sweeper-7a pade na živež Brabmana, vrže jed proč. Duhovniki so zabranili vstop gasilcem, niti jim dovolili, da bi oddaleč brizgali vodo v plamen in tako je »bagoceni tempelj zgorel do tal. 8' Kme, T Ameriki je vedril te dni. Medtem je ne vihta podrla drevo, ki je »drobilo to*. Sreča, sta bila voznik in konj na varnem Prvi pouk r jadralnem letalstvu. Mladi pilot se »elo imenitno drži. Vsako poletje pramujejo t Rimu nepretrgoma praznik poletja, za katerega so vse ulice ob obeh' straneh reke Tibere slavnostno okraScne. Na sliki vidimo svojevrsten slavolok z znamenji veselja ia razigranosti. Čudodelni zdravnik Valentin Zoileis, ki je s svojim zdravljenjem vzbudil vdiko pornotf zdravniki in bolniki, je na svojem gradiču v /gornji Avssr.ji umri. Udomačeni panter — prijatelj želve Jnut Hamsum s svojo žono na stopnicah svojega flonta bo 4. avgusta praznoval 80 letnico svoiega rojstva. ■• . ■ <„,. iwti in anKleški general Ironside sta se prejšnji teden seSla v VarSavJ Poljski zunanji minister Beck m "MM"«^ važ,It p^enek. ^ RAZGLED PO SVETU ITALIJA Messolinijev sklep ® »(1 pravi veleposestva na Siciliji, s čimer bo rešeno eno najbolj perečih socialnih vprašanj v današnji Italiji, je revno prebivalstvo na Siciliji pozdravilo z velikim navdušenjem. V tujini pa navajajo ta načrt kot dokaz, da Italija ne misli na vojno, če se pripravlja na izvedbo takih ogromnih del, ki bodo zahtevala ogromne denarje, NEMČIJA s Drobiš. Na maršala Goringa je te dni streljal neki član protizakonske organizacije »Fronta svobode«, ko je stopil Goring iz avtomobila in šel v ministrstvo za letalstvo. Napadalec pa ni Goringa zadel. Straža je nato atentatorja na mestu pobila. — Iz Berlina uradno oporekajo vestem, o nekakšnih uporih nemških čet na Češkem. Vse te vesti ao izmišljene. Berlinski krogi nadalje poudarjajo, da je razmerje med nemško vojsko in češki m prebivalstvom zelo dobro. — Češki časnik »Lidove Noviny« je objavil poziv na vse Čehe, da se pozdravljajo le s pozdravom Na-zdarl BELGIJA a Nad tiso? radarjev v smrtni nevarnosti. V rudniku Eysden-St. Barbara, ki se nahaja 40 km od Liegea, je bila prekinjena nenadoma električna struja. Zaradi tega so prenehali delati vsi stroji, posebno stroji za dovajanje zraka. V rudniku se nahaja 1200 oseb. Nesreča je nastala na ta način: Požar je uničil električni kabel, ki veže centralo z električnim transformatorjem rudnika Limburg ob Mensi v dolžini celih 1500 m. Ker je bila zaradi tega prekinjena struja, je ostalo v rudniku 1200 rudarjev, ki ne morejo iz rudnika, ker dvigalne priprave in zračni čistilniki ne delujejo. Rudarji se nahajajo na dnu rova, ki so ponekod globoki 800 m. Po velikem trudu se je končno le posrečilo postaviti nov električni kabeL in so bili vsi rudarji iz rudnika Sv. Barbare rešeni. (V rudniku Eisdenu je zaposlenih tudi vež sto slovenskih rudarjev, zatorej smo tudi Slovenci še bolj srečni, da se je vae tako dobro izteklo.) AMERIKA s Drobil. V Gevelandu O. je umrl rojak Dominik Pečnik, v starosti 45 let. Pokorni je bil doma iz šmihela na Dolenjskem. — V Chi-cagi III, je nenadoma umrl Mrs. Kate Tenze, rojena Sutej. Pokojna je bila doma iz vaai Podgora, fara Stari trg. — V Evelethu Minn je bil pred kratkim povožen od nekega bicikli-sta rojak Anton Mihevc. Padel je na tla s tako silo, da si je prebil lobanjo in je nekaj ur sa tem izdihnil. Star je bil 58 let. Doma iz Gornjega Logatca. — V Pueblu, Colo, se je pri avtomobilski nesreči smrtno ponesrečil Joe Blatnik star 21 let. Rojen je bil v Puebk). — V Barbetonu O. je po daljši bolezni umrla Marija Avsec v starosti 49 let. Pokojna je bila rojena v Košani na Notranjskem. NOVICE Poljsko je obiska.1 te dni nadzornik anrf ške vojske general Ironside. 8 Odstopil j* predsednik čehoslovaške ao, kolske zveze dr. Buhovsky. 15.000 nemških »turistov«, ki pripadaj® napadalnim oddelkom, je zdaj v Gdansku. Strelske f&rke »o Mtčeie kopati nemft, čete na češko-poljski tnejL Dosedanja Hitlerjevo ulit« v Berlina bo. do prekrstiti v Massolinijevo. Sv. oče Pij XII. je odpotoval za več te& nov poletni oddih v Ca s tel Gaudolfo. 200 sailijenoT lir %% zidavo cenenih st* novaaj je določil italijanski zavod za socialno zavarovanje. 170 inilijoasv ljudi šteje Rusija po »j, njem ljudskem štetju. Anglija Nemčiji 250 milijard po. gojila, ako zadnja sklene s prvo sporazum. ftslijaBsk® letalstvo j« najboljše v F,»rte pl, piše ameriSki lisi »Newyork Herald TrU bune«. 150 letnic« revolacije so praznovali nad vse slovesno 14. julija v Franciji. 15 HilijoMv vojaško izurjenih Ijtdi ims Kitajska, je izjavil njen vojni minister. 101 bojno ladje imajo sedaj v dch Am«. riške Združene države. 250 milijard din!! 199 letal se i »gabili Japonci od 28. juniji do 12. julija v bojih z Rusi in Mongoli. 12,006 rpokojenih pomorskih časti ikor ju poklicala angleška vlada za avgust >na vežbe«. Prispevki za kongres! Vnovčujte bone ia zbirajte prispevke za kongres ie ves teden! Besede {PovesO Spisal R. Velikonja, Ilustrira! skad »likaj L SušmelJ Stiko U tromesečna kronike • naših krajih. >0, pa se motiš!« je hitela naravnost Rezka. »Kaj se bo motila!« je popravljala Meta. »Bog videla, da bo Polonca še gospodinja!« »Prej kakor Rezka!« je samozavestno dejala Polonca. »Samo, če bom hotela i« »Kakor Cilka!« je poudarila Meta. »Kaj mene briga Cilka! To ste si izmislili! Nihče ne ve, kaj je bilo z njo. Samo vi klatite svojo. Vas bomo enkrat za jezik. Prav bi bilo, če bi vas enkrat prijeli!« »Kar vem, vam. Do Hriba sem ji pomagala nesti košaro, ko je šla. In Lende je šel z njo!« »Zakaj pa je pred župnikom rekla, da je bil Lovro oče? In je tudi on potrdil! Vse vemo!« »Ker jo je imel rad. Da jo reši še večje sramote! S poročenim dedcem! In Vidmar mu je dal bajto. Ali mu ni dal bajte?« \ »ProdaL Vsi vedo, da mu jo je prodal!« »Navidez! Da. Saj Lovro ai imel niti groša!« >Kdo to ve?« _ »In ko je imel bajto, jo je zapil. Pa ne pri Vidmarju. Niti prestopu ni več praga. Zapil je bajto in se vrgel v Čavrni čez most. Tako ga je vse t® bolelo. Saj je prej to noč pil in na ves gto kričal, da ga srce boli in da je dušo prodal in da ne mor® pozabiti, Zjutraj se je »trgal in tekel, da se ne skesa, ter so ga našli razbi-7* tega pod mostom. In ko je bil Lende zbit s češnje, je Cilka šla. ,Moraro!\ je dejala, ,da otroka ne ubije!'« »Kdo?« se je zagnala Polonca. »Kaj vem, kdo! Meni ni povedala kdo!« je pomenljivo pomežiknila proti Rezki. »Kdo, bom drugod povedala! Ko bo čas!« »Meta, če je to res!« je kriknila Rezka. »Kdo bo poslušal te čenče!« se je zasukala Polonca, nesti košaro in Lende je šel z njo!« »Kdo bo poslušal te čenče!« se je zasukala Polonca. »Vas bodo še prijeli! Ni da bi človek poslušal in hodil za pričo!« »Sama si začela!« si je brisala nos Meta. »Sama si vprašala.« Ko je odšla, je Rezka kakor vkopana obstala v razoru, Zdelo se je, da gleda za golobi, ki so se sprele-tavali za vasico. Kakor drobne krpe so se vrteli čez njive in nazaj preko brega. Sonce je peklo, da je zemlja dišala kakor napol žgana glina. Ose so tiščale okoli lonca in debel črmlj je brenčal kot zavezan zvrni. Rezka je bila bosa, toda ni čutila muh, ki so s® ji zbirale na rahlo opraskani nogi. V glavi ji je brnelo, kakor da zvone nekje v dalji zamolkli zvonovi. »Takšen kot stari!« je nazadnje stisnila ustnice. »Polonci srček, Siegla bije zaradi mene! In jas sem celo mislila na to strašno hišo!« Govorili so že, kako je France Siegla: da ga je sunil, da ga je vrgel, da ga je udaril, ker ga je Siegl tudi; da bi pa koga vprašali, je bito prevroče in se ni ljubilo nikomur. »In jas sem ee mislila na to hišo!« Kljub vročini ji je bik) pri duši mraz, d.i Jo je treslo. Daleč Čez smreke so se blesteli golobi in nad malim lazom si je Boštjan zasenčil oči, tako je žarelo sonce. RAZNO Ss o ptičjem kraljestva naj »pregovorimo par be* «edi. Število vseh ptic m zemlji cenilo pribliiso o> 75 milijard, to je torej 38 krat več kakor ljudi. V splošnem pa velja, čim gostejše «o naseljeni ljudje, tem redkejši je ptičji zarod. Proti vzhodu pojemajo člaveška naselja, zato 1am taste itevilo ptic. Severne tundre |Jo< zdovi) na primer »o p'** vi pt:čji raj. Nadalje," ornitologi, učenjaki, ki« bavijo « pticami, dognal; da pojemajo na «e»fa jerebice, prepelice, IčO' kavči in seničke, vedno vei pa je «ov, drozgov, škrjančkor in -vrabcev. To se pran« »e vsaj v ptičjem "M«' stvn pripravlja »diktatu« ra prolelarijata«. Hevaraa vožnja. Si«*' minute je preživela n«*» Angležinja, ki se )e ® jim avtomobilu® t««1'" skozi zaiSteri živali'?3™ Nammgt v 1ai*aa|» ' Afriki. Nenadoma f » p-d »M riftS ceste pei ^Udih „ so se vedelo 'tr>tt "V, tudi na trobenta*!«? mohifa niso Saši ie orivozila do V fitev, 30. po Romanje na Višarje Prijave za viSarsko romanje smo zaključili z [včerajšnjim dnem. Vsak romar, ki je plača! 80 din, ie sprejel izkaznico, s katero naj pride na romarski vlak, ki odhaja iz Ljubljane 12. avgusta ob 7.15 zjutraj in vozi 10 minut za rednim jutranjim vlakom. Na vlaku lobijo romarji vozne karte in pre-laznice, ki veljajo za prehod preko meje. V 80 din so obseženi vozui stroški od Ljubljane do fcabnice jn nazaj. Komarji, ki pridejo na romarski vlak iz dolenjske, Notranjske, Štajerske ali pa se pripeljejo iz Kamnika v Ljubljano ali iz Tržiča v Kranj, imajo od svoje vstopne postaje do poslaje, kjer vstopijo na romarski vlak, 50 odstotkov popusta. To ugodnost pa uživajo, če kupijo na svoji vstopni postaji vozni listek do postaje, kjer bodo vstopili lin romarski vlak in železniško izkaznico K-13, ki slane 2 din. Voznega listka in izkaznice K-13 pa ne sinejo oddati, ker bodo isto potrebovali za povratek. KmetUsko-gospodinjska šota šolskih sester v Repnjah nad Ljubljano Namen kmetijsko-gospodinjske šole je.vzgojiti 'dobre gospodinje ter jim vcepiti veselje do dela in jih ohraniti domači grudi. Tečaj je zimski in traja šest mesecev: od 1. oktobra do 31. marca. Sprejemajo se dekleta od 17. leta dalje, ki so uspešno dovršile ljudsko šolo. Kmečka dekleta, ki ostanejo po končani šoli na domu, imajo prednost. Sprejemajo se pa tudi one, ki mislijo potem na službo. Nekolkovano prošnjo je treba poslati vodstvu najkasneje do 15. avgusta in ji priložiti zadnje šolsko izpričevalo. Pouk je praktičen in teoretičen ter obsega vse, kar mora znali dobra gospodinja in mati. Predvsem se gojenke vežbajo v kuhanju, serviranju, šivanju, urejanju hišnih prostorov, ravnanju s perilom, postrežbi bolnikov, vrtnarstvu, kokošjereji, prašičereji, govedoreji. Teoretičen pouk obsega sledeče predmete: verouk, yzgo-jeslovje, računstvo, gosp. knjigovodstvo, gosp. spis-je, nauk o hrani, gospodinjstvo, higieno, uporabo sadja, vrtnarstvo, živinorejo in živinozdravstvo, mlekarstvo in krojno risanje. Mesečna oskrba zna- VINI ša 300 din. Plačuje se vsak mesec vnaprej. Namesto denarja se sprejmejo tudi živila, kot: mast, moka, sadje, vino, bukova drva itd. Gojenke naj pnneso s seboj potrebno perilo (zimsko in letno), obleke za praznik in delavnik, štiri rjuhe za posteljo, dve prevleki za zglavnik, tri brisalko za obraz, dve za noge. tri servijete, dva bela kuhinjska predpasnika, štiri delavne predpasnike, en črn predpasnik za nedeljo, dežnik in ogrinjalko (plet). Poleg drugih tudi en par visokih čevljev za delo, krtačo za obleko in čevlje, zobno krtačko in kozarec, žepni nožek in glavnik, nekaj rut za delavnik in vsaj dve za nedeljo in praznik. Vsaka prinese tudi nekaj blaga za pouk v šivanju ali denar za nabavo istega. Vpisnina znaša 25 din; za knjige, zvezke in druge šolske potrebščine prispevajo 125 din; za obrabo inventarja in razsvetljavo pa 50 din. Skupno torej 200 din. Najlepša dota za vsako dekle je pač stanu primerna izobrazba. Nov Počitniški dom v Poljanski dolini V nedeljo, dne 16. julija je bil na Visokem v Poljanski dolini blagoslovljen lep počitniški dom — Marijin dom — dijaške kongregacije pri oo. jezuitih v Ljubljani, ki je bil ob tej priliki krščen na ime Marijin dom na Visokem. Lega novega doma, ki je postavljen v rajski dolinici ob žuborečem potoku, ki nudi najboljšo pitno vodo, je prav srečno izbrana. Je le za dober streljaj od sosednih kmetij, vendar pa zopet popolnoma sama zase. Zaslugo za postavitev te lepe postojanke ima vodja dijaške kongregacije p. Vrtovec Alojzij, ki je dosegi tega cilja posvetil vso svojo požrtvovalnost in trud. Blagoslovitev je izvršil stolni prošt generalni vikar g. Nadrah, ki je v krasnem govoru prikazoval zbranim kongreganistom in številnim gostom vpliv božje narave na človeško duševno in telesno zdravje. 15!agoslovitvi so prisostvovali gg. previn-cial družbe oo. jezuitov p. Grim Karel iz Zagreba in superior p. Pate iz Ljubljane. Kuhinjo, ki se je ta dan posebno izkazala, je vodila ga. Osanova, soproga gimnazijskega ravnatelja iz Ljubljane, s pomočjo drugih gospa, ki so se z vso požrtvovalnostjo trudile za dober počutek gostov. ____dtran lf. IIMHMMlIlilllllll i, ■ l ■ .............. Smrt edinega sinčka Huda nesreča ie zadela Urbanijevo družino i« Podbrda. Umrl ji je edini sinček Joško v 11 letu svojega nadebudnega življenja. 2e sedaj je bil v pomoč svojim staršem, posebno očetu, našemu -pevcu Limbarskemu, ki je komaj čakal, da bi mu sin darasel. Toda božja Previdnost je sklenila drugače. Joško je na praznik sv. Petra padel z lifie. Rana, katero je dobil na čelo, ce je hitro zacelila. Fant je popolnoma okreval, vesel, da se bo mogel udeležiti kongresa, za katerega je poprej nabiral prispevke. V petek je bil še zdrav in živahen; zvečer pa ga je začela boleti glava in ponoči na soboto 15. julija je odšel med nebeške krilatce. V nedeljo ga je na mrtvaškem odru pokropilo mnoigo ljudi, ki so pomilovali nesrečno družino. Pogreba se i® v ponedeljek udeležila tudi šolska mladina z zastavo. Zbogom, predragi Joško! Svidenje nad zvezdami v kraljestvu Kristusa Kralja! Iz raznih hrajev St. Jernej na Dolenjskem. V dneh od 5. junija do 15. julija je bil v St. Jerneju moški in ženski krojaški tečaj, ki se ga je udeležilo 23 udeležencev in udeleženk. Hvala vsem, ki so k tečaju pripomogli! Cerklje pri Kranju. Naša župnija, je v nedeljo 9. julija doživela prelepo slovesnost nove sv. maše. Opravil jo je g. uovomašnik Erzar Stanislav. Pri- DOMO ko je zapazila, kako te ji grozeče bližajo levinje. Tedaj je Angležinja na vso moč pognala avtombil in posrečilo se ji je z največjo previdnostjo peljati tik mimo mladičev, a zdaj se je iznenada prikazal mogo-fenlcv. Planil je avto_ roobilu, a Angležinja je naglo zavozi!a v stran in dasi je eno kolo zdrknilo v obcestni jarek, ji je vendar uspelo zdrčati mimo leva. Lev, levinje ia vseh pet mladčcv je začelo teči za "jo, a ker ni zadela Angleža na nobeno zapreko vci, je bila čez nekaj minut divje vožnje vendarle na varnem. Stoletnica obstoja pi-iemske znamke. V maju 1940 bo obhajala pisemska znamka svoja stoletno. Za t0 priliko prijavlja angleška filateli-6'ena družba veliko raz-«'«vo v Londonu. Anjle-I a Poštna uprava bo da-la ovoio zbirko znamk v uporaba. Izdala bo tudi PMebno jubilejno znam- Kartonist in risar Ar-*h"r »Bugs« Baer ima na- r'5e v zmedeno-«! sbke živali kar na na-Prt; takih prtov J? 0 « slikami živali JU ® . "imetnik doma v Amerik, _ „ič koliko. ' XXVI. Kako sta bila Benko in Bros zvita? Cipruževo korenje je bilo zaraščeno. Solata in repa sta v suši pognali v cvet. Njihova visoka rumenkasta stebla so ošabno zrla na zelje, ki je uvelo in plaho tiščalo glave v vehe. Med solato in repo je čepelo korenje. Plevel ga je bil še zakril, kakor bi se bal, da ga sonce ne ožge. Vročina je že tako grela, da so ljudje spali brez odej; nič ni pomagalo odprto okno, ker je bila noč še bolj vroča kakor zrak med zidovi. Staje so bile samo zagrnjene z bavtarami, da je mogla živina dihati. Češnje so že rdele in Brusov Janez je pripravljal lojtro, da jo pred hišo prisloni na košato črnico. Pšenica je že rumenela. Ječmen je bodel, naj ga poža-njejo in njegove ostre rese so šumele kakor papir. Njemu suša ni več škodila. Zorel je, šumel je in valovil, kakor bi se majale smreke. Strnad je pod maklenom ulovil kobilico, jo sekal, goltal ter se boječe sukal na vse strani. Do murna ni mogel, ker mu je ščurek ušel v luknjo, če se mu je približal. Muren je erikal, kakor bi hotel prevpiti škržata, ki je pilil nad grobljo. Škržat se ni dal motiti od murna in ne od strnada; pel je, žagal, žagal in drgnil, kakor bi hotel prevaliti kamenje na groblji. Rupar je bil slabe volje. Odkar je Vidmar govoril pri pogrebu, ni imel miru. Nekdanjega župana, pa tako! Samo če je pomislil! France je Siegla. Govedo! O, saj ne bodo orožniki tiho! In potem Fronc! Od Po-ianca je padel naravnost skozi Ruparjeva vrata. Da ga je razžalil in da mu je rekel gobec. Na Vidmarjeva šolska drva še to. Ce je Polanc razžalil Frouca. ni Se Ruparja, samo težje bo govoriti z njim. Ruparja so že vprašali, ali je gospod res zanj. Smejal se je skrivnostno in rekel: »Govorila sva o drvihk Več niso spravili iz njega, toda to jim je bilo prekratko in so morali dodati. In prinesli so na uho tudi Brusu. Izvedel je bil že drugo jutro, ko je bil pri Polancu. Roke so mu odrevenele in pozabil je cigareto na papirju, ki se je začel smoditi. »Župnik z njim. Saj sem vedel, pa nisem verjel. Zdaj pa so rekli zatrdno!« je stisnil, ko je ugasnil papir in so črni kosmiči frčali skozi okno. »Ce je gospod župnik z Ruparjem, naj bo, saj je nadučitelj z Vidmarjem!« je dejal Benko, ko mu je Brus to povedal. »Samo Rupar se laže, ker mu samo to še pomaga. Župnik ne more biti z njim, če je pri mrliču kričal in se je Rezka tepla, namesto da bi kropila!« »Vidmar da je glasoval proti šoli, da je bila učiteljica Cesnik prestavljena, da je njegovo delo, pravijo. Da zato ne more biti nadučitelj z njim, pravijo!« je rekel Brus. »Kdo pravi? Da ga takoj izročimo doktorju! Naj tam dokaže!« je rekel Benko. »Ne spominjam se, kdo!« Da je naglo obrnil besedo, je rekel: »Snoči sem bil pri Polancu. Tudi on nekaj kuha iu se ne izda. Tako je govoril okoli, kakor bi hodil po trnju. On ima svojo za ušesi. Na Ruparja je hud, da ni gmajne rešil, in za drva pravi, da se morajo rešiti vsa in ne samo šolska.« »Seveda vsa in ne samo šolska in tudi štirne moramo dobiti. Ali naj ljudje hodijo v ledenico po led, ali v Lokavšček po vodo? Voda se jim prej posuši, led pa stopi na hrMibU ^ (Dalje.) «bu iu«srt=i inri »a >r«i nngi Twrrami'-8» 5 raiMML^ Strmca, i; Tu*±»a ia 3im- • wst»ia * a« •u--r> -rt latsi i"*i ama^ttt. w ^nOiim. .jpas TJIMS M wau s»-pranim - j -sij fa-ii ' nvJiiitol »-ifcoi « i. n - laKBtcf! a * „£i't? " r.1" mil'-' m. ^ o-Trni. Jir^i.iinU a ~ii=irr:i jec r*itr»Tiisa«a^n»-*;r. s t«..: s-.au sr-vu aerc«« 7v.«p::a»i m: na, £a Ju inhzius 21. - -121 ''isri'-.®*"": ratt 3iwns Tra- »-K-sj u i, - im c. i^ias m £ ^Jwi«eB2Mti fsDMP-it-i IjUHli »MU « T* iMrria -1*«-.' *s r""i » ^gc C «noKn — ilraa Mcrau« n- «B1 n ua lil K-* O- i ar.': nmt:.\: j t dcus. .-"1" u Tt. -■ v t : ift ~ r-rct. ,. ; ici-njsi-ins očim m- Lw3a tes. T -ari ju« "»1 Html 3šk*" a £ I-eH-Tit-g*. — c:_vc:3a M »en oti«. V« aa. sa IS.=X\I r.-^--; • 7-»--it<-ttpii ms -3. liit.i . ; ' r 11-r^ ...i^.^i. a Tu., i' .s 3w ^ u .-:•_; i ud... . 2 tf iMfcaun««-?. iiat jmoiouiaii *ar—i a "-TUHi..«. "ir-ar * nrii acimt m - -51 ii,sa • insrnra mmai—n a ■ --.v •■ .lii.ii a M»i, ia rwa u u«. "lu';jJ nTr-ti. -o ."f^cnsa ■■ :i" --3U tlucaia fina :(iwmra . J» l*a nm»: bj u...« m B>a»iitt»!: win(rsai t-sna £,Tt:.a Ju^a mauf.M. .cBr«n:.«. vi i ni tu fin n i"i .«o«i x sa« 1» -r- w '-smaur t: * £n» uiiia .-MI!* Sf «sm -ri-n a ;:«tr-m luz mu « •» 1S.V' "f. u.: a. . i«- --ct 3aa>BB^:. "-^n-r* » irsonik '. 2 šfflUiia e !wv-wrai ht hh i utrni-. ta r ? --ri. r» 1 .-»»"B I>IIIE-WT!U nr-.ti. i: » ' ^»»iai Tritt-Plt«^ hitimo "---r T'tt "uri T-.tt- (rsrat* »-i jr-i.Br nat« 1« KS« * rt-.t7.tT->.-;-"-! sn-.miTti_ jm".;« 11 ir—* 5"* *. • m t--n t-"— 77J?.- rr —-Z:---"-11"- 3 Tt-1 -—a. »r- it 11 aua tt-- "v j^j.ir f ' -"i" * T1-!- -t-4. m-^asu^t tf.1-1 »-"a 1 -»i ■■ ■ ^.i i.ir. ir!--:.wra « T :'Tt~i . i Ttni- ■ia £ iiEi"fiu:ii "litini:. 'Vaimiti« t; - luc »s; ict;.:. ia. m mm - :-tr,j" a Q -h* Ai »ajrr . ::ncsi F* T ...j i u r-v. a«;-n t-Bteatja. ivl. ...:i Ttea itn um trnu ni-ic. n i—am: Knj n. itiTEB « rn: ^iiissa« — Snrr1«. Tiui "n ■ ■ .tT-^ a *ixwn-i f^ni t L"- • i**- cnim <1 . -rr. tro vsa czrt:—rv j a . :tti; ^T-t! »v --.iiiri*;: ^•t. r Tnrtrtf cr :ar' -t -""a žir—ia rrvt. .iitu: i j:; m f t* «1 jn.tti r- liti t u« Kriir. it-itisji ' 1. t ^ t r.u T aB »r = »C • u£«t: uta JH-bjb lild-TtCtr^1*« t 1-1 '""ll j ji •.ta 1r ±11*«. 5.1'JfT®«-*2 t S—tt Lur j Tr-irdtKii n i^noiti * ' • ncaar » • s t-poir' iub Tr- art'' it. u u iii i ji._____ XAt* ntCllllU -"Z^fc - : *»«•.«•■• C nuit L-iim. «a>n m t .... _ 't L, 1- m L.T44 l-U^HLi ttOTil" ' i ---fi—n T ud rr itirsa ia {.• "-tr-i^in«! * ani * > aim. j: r* tt - -t.>. Smucii: ^ .TII—t ■ »tu -"B. n* t«- • a«n wu,« mi i-^at i<* 1« iu- 1 - -1, v «ai „ tn.:!,. ■ " »s. c Zstčj-h* 7 ltft! : 1. .» zm. m -TT-iiii: .aaat^ii nttlrfn ..nttti: ^. , - t - - Lsr 11 i - 1 m t. 2-tt.— i.x itt-urf Ta i*. - ^licu 2 _ -S ' ta M il rt - a • 'i isr^ • 1» RADIO UUBUASA :«n«. rr. tt 21 .j s .s- - ..--, — 2» Ji' i -rntu a TrEin« — TJ, 2f. W 3 .TTiai KOT- :-'* uTuoi^j- :- . OJ — IS-Ji . :■ -n :•«■» - ta. i.3KwrtS-. — funtiRt rr -i m -i-nani.-.ii — 1 l.^-sr — 21 g 3 sar&r: tt: — leeoeie. 31 T^. . t iu^ r.rtr.. — I — , -.t , : — IUT 5sErs»wFn»—- u- '"-'t-- - m — - * cr■.-. -ibrib rar-«4 :-:. f ^OUKii Ta uun Trsr • - - :._:«».• k> • eo«.: s Sau'' m — Ua-. .a irt -~ t ■ ■. - : ■ »■ ■ . -- — ViTBrisri«. X TX 2L3B », :-.:tr i-uKT-. — Tre«. X. '■TU. 21.11 I :-nai »•'•o ru'-*.ia a nraBa st-i-' rr 5 -as - — ~ J L!~šrw» i I—PMTJfc ? ^ T " .-• F n l-EIt-f 7»I ''3 2! »i Tica " ,^..1 u £Z .. *- — Gospod Valodrjocski vil n; t-! i rs snel * fcv.it .sjt-nvo, "i Ta iji i* a m TKtrr i«^ * u '7/- Tir?. » .'i Iii .'t—-t-1 t- . "r: - ^ A « r auai. • -SU n OftrLC >inr". ::1 e. rai * atasr w itsssieb"« • aiila '« T->:iia nv>r 2 sthv—. I-J31. m T : -naa * Jr*t;-.;wr. jar SCT «• jr »ae« m ■.••rami BI i o »vetrni -Jr « Ma-..a: tlačnse. B«iaw« " -v««. owc saas a ir-TcS- t a « rase: ts »»o-jEti. K"- _ f aia Kšam a n> no ..--au sol a- tmnumi jsu ne. acmnm sf-.nif Wi"c.« n imaiwa a -m^ra. a aj »t* a ion« tn-.-11-^-.v. E « •«,—>—>,:•. ia. a n asi;« ar-»a raa ami; tsm mamrni vpoamta. ntn w,a n kšscis P? io,;;ar miiai -». >»Jii->n r-iavr-iu a )hk9 * r iro« wrji u *«,!»»:.» 5ssika r nntra eprr.-vf-nu .ust« Zazatm ■>« « » ifiKK. »a u«, t aj^gjjpjflj jr-v,- w _'*ljr * ® awwrm Jania. »iim® »ra- lasa « a«««-! rt. „ »» ffMltte —s, » -auj -g^, aa^n, *rri»ni>?5t. # n, a tom wtin* ae- mrmi sata- « P i, tr-^ii ■ - T. r-1-: T-TTC T * ra,:''' u w«a rto«!. a -,r-T.»-.-.i. -n „:n«nr r iramrT A _- -j ai mcnirt—i: ..i - jr-jt .".■■'-Tt rr-at . .■- ri -------a. ■ n ^ »ai te.-««-,, u - ......i s :!.v"»k:5i "".»sr^- at-.-o b-.^i tot-»-: ia i-taat renit-ii r-t\.i». "i » -ja- -.iaa. a s nau i»a irmiit^a a i«, r-^ 3-. » » f-nzv. ' n ca msa rn tj »: nutr-"vtiKn--' 6 r -ts? r. .j a • i«b t*?r. 3 mk. I^mui' '--n ;rv-:.-~-. V-5 Birr*e:ii mr. d-as: a: » rtra-..--- - nne- c -sa ■«« - tbbii ,!U : "Hv-rtju » :: aumi* - aa«jy». iauar rau ~> js r sam: i -.iii?- w ■ -_. ca« inaiur« n * a xos> z:t* nr-- nn. M ant • - w s«jat «a n : a-anri I« f"4 »so a^,«. . ™™,lu - ^ i^-mr.o. vnm a »a. ia e Mi -ose-« a- « »aricA ' w-» .a ara ui - (BMSfc-t jrrajuti »»»r • -,„, "•»--£- , _____ ' 3 '--»jiai » a-^-rit,« J V"" '-1" =«0 n a- r^-ti« i a„>* aii.-raat.. ta 1» J m Irtji""*-*. „1 Tr^nirms. n - acor-iit ' rsr "Ttf. a.1-T : ;;» ni 1H is « -ia?i»si-a * aia imi-u :t» i m -- f —"1*111—- -1. i TIH e T«1 ■; . su » auumis-?. T - " rt,- -,-.Ulr-:l 11 T-—: 1M U X" - as: it 3—i>"n,* 01: ;niu F t-, -: .....r .r-t "i-.J .t ." -J-?' :ii - rini : 11 r -- . > * ::'tv A«-: H^an-T. a 11 1 : - ■• nio 11 ia' r a-.fi PŽ— * ••d. MLC---" i 51ri* • n 2 * -t iisu : u M « mi • J Vi-JBsma v. r n ■ , rt b • HC ? ia » '«"T"T5r a « in« - — --- ", -jv -t* —v - —ti «a«f p. «t»»wr«:' !w vmm »"u r—-s ' 'tkui. aaui rj-7 __ 7 f^a a lair. an ' .... - .. ni311 1..... ■rrv-r. - žan- » 3 iiB<»i t ri^n sns i>—. ra p n ž^vsti n^rnan-ar " -^rair antaK £;»*' « ~ "nai" i •••mar u lissiiTaasji. * *a -p"s /»i * iaip^-it ir~T>-\-B». "ttn - -ap. tttasTrj .i - ara« » *• : fi®1'*- •tshiik^* >11"» a » la . i. o«ib» 1 s : ""ne.nt iii » nmac mest«'"''7 ; ws»wt »-!«( -na aiSia. tu •• ,. _ : nr» "1 «c 1 -a. ' cs £■»*»«« 7 fw«i:trv«s»i a? Igpl • .'«■ -»ain»i!» '»maKtEa. ? - ^ a aw*ail »nf »1 ««. j sušama šotm^IB * J«'««0" •mi T?«n»iiai.« Vmiearski tabor pri Kapel i Slrokovna zveza viničarjev — ZZD, kol prire-liteljica Viničarsko-delavskega tabora pri Kapeli, laznanja vsem, da se tabor pri Kapeli ne bo vršil nedeljo 30. julija, ampak eo prestavi na nedeljo avgusta t, 1. in se vrši takrat v istem kraju in ,' istem času ter z istim sporedom. Vse tovariše ' prijatelje ter vse, ki ste se nameravali te naše Prireditve prihodnjo nedeljo udeležiti, prosimo, a to vzamete dobrovoljno na znanje ter se tabora čim večjem številu udeležile dne 13. avgusta. Ea svidenje takrat in tovariški »Bog živi k. — PafclniStvo. Fantje, v hmetsjsho šolo! Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Notni mestu ee prične nova Šolsko leto začetkom tovembra 1939. Šola ima dva oddelka: letno in Krnsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa gve zimi po 5 mesecev. To zitnet, ki pride, bo I. čaj zimske šol«. Letos se torej sprejemajo učen-v letno in zimsko šolo. Vsi učenci stanujejo v lavodu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo sc prid-■i dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bojo' po končanem šolanju ostali na kmetiji. | Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z ba-lovinskim kolekom za din 10 je poslati ravnatelj" Stvu banovinske kmetijske šole na Grmu čimprej, lajkasneje pa do 10. septembra t. L Prošnji je pritožiti;: 1. Krstni list, 2. Domavnico, 3. Zadnje šol-Eko spričevalo, 4. Spričevalo o nravnosti o onih frosilcih, ki ne stopijo z zavod neposredno iz kake šole. 5. Izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek za din 4.—), s katero 6e zavežejo plahti stroške šolanja (šolnino); Zavezati se morajo pdi, da bodo plačevali šolnino do konca šolskega eta, če bi sin ali varovanec brez opravičenega •szlega prdčasno zapustil zavod. 6. Tisti, ki bi radi panovinsko ali kako drugo štipendijo (podporo) iz kivnih sredstev, morajo priložiti obvezno izjavo jbanovinski kolek za din 4) 6taršev ali varuha, da Bo njih sin odnosno varovanec ostal na domači Kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zahodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. 7. Urad-i potrdilo občine:: 1 Koliko je posestvo veliko ha). 2. Kolikšen je predpis direktnih davkov. I. Število družine, posebej koliko je še nepreskrbljenih otrok ter tvent. druge družinske razmere, ft. Koliko redijo konj, goveje živine, prašičev? Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. 1 */% zavitka Kneippove SlADNE KAVE TVORI DRAGOCENI P s »Ž e M • SlA 0 NI SLADKOR Pri vstopu v Solni napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Hkrati se preišče zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od din 300 do din 75 po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca iu «e plačuje vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti pod 6) navedeno obvezno izjavo in pod 7) navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. NAZNANILA n Dekliški krožki! Našla se je pelerina z imenom Domnik Hilda, Lastnica naj piše po njo na naslov: Dekliški krožek. Laško. n Sprejem v Dijaški dom v Ptuja. Sinovi dobrih katoliških družin, ki obiskujejo drž. real. gimnazijo ali meščansko šolo, 6« sprejmejo pod ugodnimi pogoji v Dijaški dom v Ptuju, Vzgoja sloni na verski podlagi, izbira poklica svobodna. Učenci I. raz. se lahko vpišejo tudi v humanistično vzporednico, Zavod stoji tik ob gimnaziji. Pišite po brezplačni prospekt na vodstvo Dij. doma, Ptuj. n Zavod šolskih sester de Notri: Dame v Smi-helu pri Novem mestu sprejema učenke in gojen-ke, ki želijo obiskovati ljudsko, meščansko in kmetijsko šolo in nemški tečaj. Prijave, oziroma prošnje za sprejem «e pošiljajo na vodstvo zavoda. Ljudska šola se prične 1. septembra, meščanska šola 9. septelbra, gospodinjska šola in nemški tečaj 15. septembra. Prijavi naj «e priloži zadnjo šolsko izpričevalo in krstni list učenke. Celotna oskrbovalnina je zelo nizka. Hrana je zadostna in tečna. Zavod ima lepo lego blizu Novega mesta in železniške postaje Kandija. Okolica in bližnji gozd nudita gojenkam krasne izprehode. Poleg tega ima zavod še velik vrt, prostorno igrišče in pristavo ob vodi. Dani so torej vsi pogoji, da se tudi slabotne deklice lahko telesno okrepe v svežem podeželskem zraku. Z novim šolskim letom 1939-40 odpre zavod tudi dijaški konvikt v Novem mestu za učenke, ki obiskujejo ondotno gimnazijo ia druge šole Konvikt se bo nahaial blizu gimnazije na lepem in mirnem kraju, kjer se bodo dijakinje lahko nemotoma učile na prostornem vrtu. n Služba božja na Šmarni gori. Na kongresno nedeljo 30. julija na Šmarni gori ni običajne službe božje ob 10. n 1. banoviuska razstava malih Šivali t Ljubljani, ki bo v okviru kmetijske razstave na jesenskem velesejmu, bo pokazala najvernejšo 6liko celokupne tovrstne reje v naši banovini. Ona bo najpopolnejši dokaz, kaj zmore požrtvovalnost in idealno stremljenje posameznika, ki dela premišljeno, enotno ter v polnem razumevanju za si v ar. Razslava pa nima samo namena pokazati šir^i-javnosli do sedaj doseženih uspehov, marveč hoče s posebnim poudarkom tudi navesti, kaj bo treba »Od zadnjega pohoda I Nisem se ga mogel ideležili, ker mi je gospod Sobieski poveril drug (pravek, čeludi mu je bilo pozneje tesno brez uene... A ti, gospod, imaš za grb zakriti mesec? 'rosi nit... Odkod pa je vendar ta Melehovič?« »Pravi, da je litevski Tatar, čudno pa je to, in ga nobeden Hlevskih Tatarjev prej oi poznal, lasi služi prav v njihovem praporu. Ex quo (od-od) vesti o njegovem neznanem pokolenju, ki ™lli ni moglo preprečiti njegovo zadosti gladko 'edenje. Sicer pa je velik vojak, duši redkih be-led. Pod Braclavom in pod Kalnikoin se je zelo zkazal, zaradi česar ga je gospod hetiuan imenoval za stotnika, četudi je bil v vsem praporu Po letih najmlajši. Lipki ga zolo ljubijo, a med ■nami nima ugleda, ker je pač zelo mrk človek, n kakor si, gospod, pravilno pripomnil, gleda tot volk.« »Če je torej velik vojak in je kri prelival,« je oglasila Baša, >ga lahko sprejmemo v svojo »ruzbo, česar mi tudi moj gospod mož v listu ne brani.« Tu se je obrnila h gosjsodu Snitku: »Saj dovoliš, gospod?« »Sluga eem gospa polkovnici dobrotnici!« jo feaklical Snitko. iJaša je izginila za vrati, gospod Zagloba pa f , puhnil sapo skozi nos in vprašal gospoda omika: , »No, kako pa ti ie, gospod, všeč gospa pol- »ovnicn?« Stari vojak si je namesto odgovora pritisnil Pes t na oči ln, sklonivši se v stolu, začel poslavljati; >AJ, a}, aj!« >, .l 0'em je oči Široko odprl, si zamašil usta s »iroko roko in obmolknil, kakor bi ga bilo sram Ustnega navdušenja. ___^arcipan« kaj?« Je rekel Zagloba. toa ^ebna vrsta kruhu podobnega (Marci r s) sladkega pevica (škofov kruhek). Medtem se je .marcipan* zopet pokazal med vrati, vodeč za seboj Melehoviča, ki je bil preplašen kot divji ptič, in govoreč: »Iz moževega lista in tudi od gospoda Snitka smo toliko slišali o tvojih možatih činih, gospod, da bi te radi bliže spoznali. Prosim, udeleži se naše družbe pa tudi obeda, ki ga takoj prineso na mizo.« »Prosim, pridi bliže, gospodi« se je oglasil gospod Zagloba. Mračni, čeprav lepi obraz mladega Tatarja se ni popolnoma razjasnil, vendar je bilo videti, da je hvaležen za dober sprejem in za to, da mu ni bilo ukazano ostati v družinski sobi. Baša pa se je nalašč trudila, da bi bila do njega dobra; saj je v svojem ženskem srcu labko uganila, da je nezaupljiv in ponosen in da ga ponižanja, kakor j'*a je moral gotovo pogosto prenašati zaradi svojega neznanega pokolenja, močno bole. Zalo ni delala med njim in Snilkotn nobene razlike, razen, kolikor je je zahtevala zrelejša doba Snitka, in je izpraševala mladega stotnika o tistih činih, zaradi katerih se je pod Kalnikoni povzpel na višjo stopnjo. Gospod Zagloba. ki je uganil Bašine želje, se je prav tako zadosti pogosto obračal do njega; on pa je bil v začetku nekoliko divji, vendar je dajal razumne odgovore in njegovo vedenje ne samo ni izdajalo prostuka, ampak je zaradi neke dvorljivosli celo vzbujalo občudovanje. .... . . . , .. »Ne more biti kmetska kri, ker bi fantazija (doinišljivosl) n 7. In še eno mora doseči kongres: Pognati mora iz Slovenije ostudno bogokletstvo. Sveto vojsko moramo organizirati proti kletvi. Slo pa ne bo drugače, dokler ne bomo res organizirano nastopili. Povsod in vsi zatirati kletev na cesti, v vlaku, na avtobusu, na njivah, na travnikih, v tovarnah, v uradih. Organizacijo naj izvede kongres! Kongres naj postavi Slovencem temelj za' novi boljši čas, za pomlad slovenskega kato-ličanstva. Naj zbere vse dobro misleče zidarje boljše katoliške bodočnosti slovenskega naroda. Več ljubega miru. »Kakor sejeS, tako boš žel« pravi pregovor. Mnogovrsten ju pomen te rečeuice, le treba ga je preuditriti v vseh posameznih primerih v življenju. Vzemimo za primer nekaj, kar posebno tujec med našim narodom takoj lahko opazi. Mi sami smo že preveč vajeni tega, in menda bi bil že pravi čudež, če bi bila naenkrat naša fara brez prepirov in jeze. Mi smo namreč postali slavni ne samo po naših slavnih možeh in žena, ki so do danes na globoko preorali ledino naše slovenske omike, ne samo po tem, da popijemo v primeri z drugimi evropskimi narodi največ vina, da imamo največ lepežev ravno mi — ne, 6lavni smo tudi v tem, da se najbolj radi med eeboj grizemo in prepiramo, slavni smo v tem, da smo najmanj složni. ..... . »Kjer pa se prepirata dva, tretji dobiček ima.« Vzemimo slučaj: dva soseda Koren in Jamar živita že dolgo vrsto let v slogi in zadovoljstvu. Pa pride vmes salan, ki ga to prijatelstvo moti, ter sklene v svoji črni duši, da zaseje med njiju prepir. IVa-ščuje Korena, da njegov prijatelj Jamar neupravi-čeno uporablja stezo preko njegovega travnika, prišepetava mu z narejenim ogorčenjem, da je že več dni zaporedoma videl vsak dan njegove kokoši v pšenici itd., potem pa gre k Jamarju in mu z zlobnim nasmeškom pripoveduje, kako se Koren jezi nad njim zaradi steze in kokoši, in mu skrivaj namigne, da je danes en Korenov otrok ruval z njive lepe grmiče krompirja. Prigovarjal mu naj ga toži zaradi motenja posesti. ' Spočetka ae oba malo menita za te zlobne marnje, škoda je le malenkostna, a oni šunta in ščuje dalje. Končno pa enemu, ki mu je Bog dal premalo mero potrpežljivosti, le začne stvar presedati, in številke od soseda napravljene in oce-njene škode rastejo kar same v stotake »Ne bo Slo več tako,t pravi nejevoljno in se odpravi na sodišče. Onega "drugega to razjari, tudi on ima kai za sodišče. In začne se tista pot tožba in pn-zivov, ki je že toliko kmetij pripeljala do razsula Vedno hujše je, med njima so vsak dan prepiri na dnevnem redu, potem lovita priče in zopet ln zopet dirjala na sodišče; kar kosata se, kdo bo prej Oni pokvarjenec, ki je tega kriv, pa slom nekje za ograjo in ju potrp žljivo p«!uša, nat.hem sme- joč 6e škodoželjno muza in računa z dobičkom, ki ga bo neski eno njunib posestev, saj bosla kmalu prišli na dražbo. Ni60 poceni advokati, če jih tako brez potrebe kličevata, doma zastaja delo in polja ne rodijo več toliko, ker so vsa prera-ščena s plevelom. K ličar okliče dražbo, tedaj pa prešteje oni, ki je vsega tega kriv, svoje bankovce in — kupi posestvo prvega in čez čas še posestvo drugega soseda. Tedaj — prepozno — se oba zavesta, kam ju je privedel zlobni hujskač in pa njuna slabost, ki se je spremenila v pravo pravda rsko strast. Koren na eni strani in Jamar na drugi strani se z otožnim pogledom ozirata na svojo nekdanjo domačijo, spomnita 6e na one lepe dni, ko sla še živela v slogi in sreči, ko še nista brez potrebe letala po uradnih pisarnah. Peče ju v duši, obupana hodita okrog. Misel >m i r« jima je kakor blagoglasni 6pev harfe, prihajajoč od daleč, daleč. Po tem nevzdržnem času večletnih prepirov, hudih pogledov in maščevalnih dejanj si nič bolj ne želita — nego ljubega miru. — Tedaj premišljujeta, kaj ju je tako raztrgalo. Tn v duši se jima poraja grenko spoznanje: »Oni zlobnež je kriv; oni, ki je sedaj lastnik moje hišice med sadnim drevjem nad vasjo, on, ki uživa 6adove mojih polj in travnikov. — Seveda je kriva ludi moja lastna slabost, ki me je zavedla v to stanje. Do sebe in do njega začuti gnjev in do sainogolt-nega novega lastnika neizmerno sovraštvo. S sosedom se spravi, tedaj pa se začne ra onega, ki je lega kriv, ista pot, kakor sta jo prehodila obubožana Koren in Jamar. Prepiri med sosedi, pota. na sodišče in pota k odvetniku so sedaj njegov vsakdanji opravek. Tudi on propade, ker se vanj. naseli huda pravdareka strast, ki je gotova propast. Kdo Ima od tega korist? Gotovo zopet neki tretji, ki pa 6e v le prepire ni vmešaval ia jih je obrnil sebi v prid. Vsi, ki želimo našemu slovenskemu narodu procvita' in blagostanja, smo dolžni, da čuvamo mir po naših družinah, po naših vaseh in vedno globlje združujemo naše brate po krvi. Gospodov pozdrav »Mir z vami< se mora naseliti povsod, zato: vstran sebične namene in vstran zbadauie, zlasti pa vsako zlobno ščuvanja 2* Moli oglas,mlfe Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkral Din 5"—. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristojbina za male oglase te platuje naprej. Lep travnik in gozd pri občinski cesti Sostrem ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Domoljuba« pod št. 11.973. Deklo vajeno kmečkega dela, sprejmem. Nastop takoj. Ljubljana 7, Vodnikova cesta 52. Pohitite! Več prvovrstnih šivalnih strojev z 20 letno garancijo, koles in otroških vozičkov po neverjetno nizkih cenah naprodaj samo pri »Promet« v Ljubljani (nasproti Križanske cerkve). — Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled. Usnje domačega izdelka nudi najugodneje obrtnikom in kmetovalcem Lavrič, usnjarna, Št. Vid pri Stični. Moške obleke perilo in vsa oblačila po priznano nizkih cenah si nabavite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14, Ljubljana. Izgubila se je kobila, rdeče barve z malo belkasto liso na glavi, ostriženo grivo, levo nosnico malo pretrgano. Kdor ve, kje se nahaja, naj javi orožnlštvu na Ja-vornlku. Dobil bo primerno nagrado. Janez No«, Javornlškl Rovt 9, Slovenski Javornik. Kravarja poštenega, zanesljivega, pridnega ln treznega — sprejmem na voCjo posestvo blizu I-ijubljane. Plača 250 dinarjev na mesec ln oskrba. Nastop službe konec meseca. Pismene ponudbe na upravo »Domoljuba« pod šifro »Priden kravar« 11692. Učenke za Šivilje takoj sprejmem. Od železničarjev Imajo prednost. Hrana ln stanovanje v hiši po dogovoru. Sattler-Lesjak, trgovina ln salon, Jesenice. Dobro ohranjen prek, dlro ln konjsko vprego poceni prodam. — Ljubljana, Kongresni trg 14, dvorišče. Posestvo zaradi družinskih razmer prodam ali zamenjam za manjše posestvo. Površina 12 ha, njive, travniki, sadni vrt in gozd je okrog doma. Vinograd s hramom je oddaljen 2 km. Hiša In gospodarsko poslopje je v dobrem stanju, živine se redi 12 glav. — Pojasnila dajo Franc Selak v Bučki. Ržene rožičke kupujemo po najvišjih cenah. Salus, d.d., kemična tvornica, Mengeš. Prostovoljna dražba hiše z 2 sobama in z gospodarskimi prostori, vse v dobrem stanju, ter 30 arov zemljišča se vrši 6. avgusta ob 10 dopoldne v Pod taboru 19, Struge na Dolenjskem. Kupci vabljeni. Ukradena je bila bela kromatična harmonika »Hohner« ln tehtnica v Gmajni pri Cernučah. Opozarjamo pred nakupom. Polhove kože vsaki količini kupujem. Plačam dobro. Zdravič, trgovina kož dlvjačln — Ljubljana, Stari trg. Služkinjo za kmečka dela iščem. Dobra plača. Nastop takoj. — Restavracija, Vižmarje 31. Vsaki osebi-družini nudimo stalen zaslužek doma. - Pišite: A no a, Maribor. Dekle kmečkih staršev, dobro, pošteno in zdravo, staro od 18 let naprej sprejmem k otrokom. Ponudbe na upr. »Domoljuba« pod »Zdrava in poštena* št. 12.007. novi grobov! n Le s križem v nebesa se gre. — Pri Sv. Lenarlu nad Škofjo Loko so djali v grob 75 letnega Janeza Cemažarja. -- V Celju je umrl 56letni železniški uradnik v p. Mirko Kupljen. — V St. Jakobu v Rožu so spremili k večnemu počitku ravnatelja Družbe svetega Mohorja v p. Josipa Zeichtia. ■— V Berlinu je zapustil solzno dolino po težki operaciji ljubljanski trgovec Kares Soss. —• V ameriškem Clevelandu je na veke zatisnil oči Louis J. Pire, urednik »Ameriške domovine«. — V Dobrepoljah je umrl Janez Kralj, oče naših umetnikov. — V Mariboru je Gospod poklical k Sebi dijakinjo Miro Sever. — V Kamni gorici je zapustil solzno dolino posestnik in mlinar Franc Udir. — V Trzinu je odšla v blaženo večnost posestnica Ana Sila. — Na pokopališču na Otovcu so djali v grob posestnika, vrlega moža Jakoba Vršeaja. — V št. Vidu nad Ljubljano je umrl posestnik Ivan Kremžar. — V Radomljah je odšel v večnost posestnik Franc Kane. — V Ljubljani so umrli mestni uslužbenec v p. Janez Špeh, posestnica Uršula Hribar, trgovski potnik Štefan Mibelak, in trgovski poslovodja Valentin Vrhunec. Daj jim Gospod večni mir! Vsak iitatel] našega lista dol.i t sporaia n« kongresne dneve Itaremcfcr zasloni! krasno izdelan, velik 13 krat 16 cm, zanesljiv radi opustitve obrata! pošlje proti povračilu stroškov Din 5 — v znamkah. — Daromcter, Llubliana I poštni predal 18, Zahtevajte v ¥s«h lavnih lokalih najboljši dnevnik *SL0VEHIS*! < Fantje I Kadar mislite kupiti novo obleko, klobuk srajce, nogavice, kravate — premislite dobro kam boste šii ... Ne bo Vam žal, ako si ogledate zalogo gornjih predmetov; prav posebno Vas bodo pa zanimali novodobni i&i&tljltl in nadomestni delil IVAN A. OROSEK trgovina % mešanim blagom TiEBMJE na Doienfskem LJUDSKA POSOJILNICA 1 LJUBLJANI » - * zadruga z neomejenim jamstvom LJubljana, NiklsSKeva cesta 6 v lastni palači obrestuje hra&ilne vlog« Nove in itare rloge, ki so v celoti vsak čas izplačl jive obrestuje po 4/1J proti odpovedi po 5 Z IS^fFfS Hov redilni praJek »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že t zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 12 din, 3 zav. po pošti 24 din, 4 zav, po pošti 80 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Mtosa esenca Min 2 našo umetno esenco Mostin ei labko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cen« 1 stekl. za 150litrov din20-, po pošti din 35"-, 2 steklenici po pošti din 55 — 8 steklenice po pošti din 75—. Pazite pravi Rediu. in Mostin se dobi samo r, gornjo sliko. Prodaja drogerlja Kant, Ljubljana, Židovsko aLi. Dobro domačo pijačo brez dodatka pravega sadjevca naredite z iz drogerije Kane, Ljubljana. Nebotičnik Zavoj Din 20—, poštnina posebej. »Domoljub« stane 38 reklamacije pa nora Vaša stanovska organizacija !« fCmečka ivezaS Crnl guber kupim za takoj ali ga posek poaiaii. Plačilo takoj, tudi pred posekom. Ponudbe je potrebno poslati takoj na up7avo"»Dooioljuba« pod številko 10392 din sa celo leto, ga inozemstvo 6« din — „„i„J 1 -~—-——-— " vb »Domoljuba«, - (»glasi se sarafunavajo po DosebJm »„iE« P fcT. 0 ""L" ' 9 ' ? " »!>"mo!i«'>«. «»™čnl«o, in«er«»ejfj ..... Uredniki Jož, IU i I Te T -TI j i ~ T?lc,°" 1« uprave: 40-04 Malatell: dr. Grego«! en. - z, Jugoslovanska tiskarno: j0ie Kramar«. (>e«jak.°