Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna din 250, četrtletna pa din 130 — Tekoči račun pri Istrski K. B. št. 65-KB1-2-181 Rokopisov ne vračamo LETO IV. ŠTEV. 45 ....... " ................; ---—...... Poštnina plačana v gotovini : -i!1 POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 10 Iz dela novih občinskih ljudskih - odborov Novi občinski ljudski odbori delajo že nekaj tednov. Lahko se že ozremo na to delo in ga vsaj delno ocenimo. Kažejo se že prvi rezultati, ki nam povedo, da so vsi odbori in drugi organi ljudske oblasti ter družbenega upravljanja dobro prijeli za delo. Pokazali so resno zanimanje za vse probleme, ki jih morajo reševati na svojem področju in v svojem okviru dela, v svoji pristojnosti. Na prvih sejah so uredili predvsem organizacijo občinskih ljudskih odborov, sprejeli so statute, izvolili odbormiške komisije in svete. Na naslednjih sejah so v,si odbori sprejeli proračun za obdobje september •— december letos, odloke o ¿Sistematizaciji delovnih mest, o stanovanjski tarifi ter o razdelitvi najemnin in skladov. Razpisali so tudi volitve krajevnih odborov in določili število odbornikov. Imenovali so šefe krajevnih pisarn, ki že delujejo v vseh občinah. V devetih občinah okraja Koper je skupaj 26 krajevnih uradov, v katerih je nameščeno 39 uslužbencev. Ti opravljajo dela, ki so določena z občinskimi statuti. Predvidevajo pa, da bodo v prihodnje, ko se bo delo ustalilo, vse posle opravljali sami matičarji po teh krajevnih odborih. Nekateri občinski ljudski odbori razmišljajo o možnosti, da bi prenesli v pristojnost krajevnih uradov še nekatere posle, ki po statutu niso bili predvideni. O tem bodo razpravljali na eni prihodnjih sej. 2e takoj v prvih tednih svojega obstoja so se odbori lotili konkretnega reševanja mnogih gospodarskih in drugih vprašanj. Izredno zanimanje za delo so pokazali sveti, fci so v veliko pomoč občinskim ljudskim odborom pri njihovem delu. Pri občinah deluje 87 svetov, ki imajo skupaj 601 člana, od teh je 183 občinskih ljudskih odbornikov. Največ svetov ima občina Piran (12), najmanj pa Hrpelje (8). Na prvih sejah so člani svetov razpravljali o pristojnostih in dolžnostih ter konkretnih nalogah s svojega delovnega področja. Največjo pozornost so posvetili kmetijstvu, šolstvu in socialnemu skrbstvu. I—J. I1XJ-.UA-U-LUP. ■■.■III" I I .....«M IBM V Piranu in Izoli so sklenili, ua kodo načrtno in dosledno reševali problem obdelovanja -apušeenih aemljišč; v Postojni in na Pivki se fcodo lotili izboljševanja zemlje in melioracij v okviru svoje zmogljivosti; v Divači in v Kopru je v ospredju vprašanje ustanovitve kmetijskih šol, v Ilirski Bistrici pa je svet za kmetijstvo oodvzel ak-oijo za čiščenje sadnega drevja. Vsi »Veti za kmetijstvo so tudi predlagali proračun za prihodnji? leto in razpravljali o perspektivnem planu za napredek kmetijstva. V večini občin so v ospredju razprave stanovanjski problemi in razvoj turizma in gostinstva. Od tega si obetajo skoraj povsod znatnih «iohodkov v prihodnosti, ko bo to vprašanje primerno urejeno. Sveti za turizem in gostinstvo izdelujejo orientacijske načrte za prihodnje leto ter pripravljajo desetletni plan razvoja turizma na svojem področju. Sveti za stanovanjska vprašanja pa so sprejeli sklepe glede m a upravljanje stanovanjskega fonda, pregledali so potrebe in možnosti za nove gradnje, za popravi • la stanovanjskih hiš in že sprejeii nekatere uspešna ukrepe za ubia-iitev Stanovanjske stiske, zlasti v obalnih mestih. V Izoli so pregledali stanje v starem delu mesta, kjer bodo najprej uredili vodovodne in higiensko sanitarne naprave. Sveti za šolstvo so na prvih sejah pregledali stanje šolstva in materialno stanje šol ter se zan;-mali za delovanje šolskih odborov. Sveti za varstvo družine so Dostavili na dnevni red vprašanje šolskih in mlečnih kuhinj, ki so ¡ih s pomočjo raznih društev m organizacij več že ustanovili. Občinska ljudska odbora v Kopru in Izoli sta podvzela nekatere ukrepe za povečanje obrtniške dejavnosti. V Divači so odborniki med drugim razpravljali o možnosti povečanja proizvodnje ( v nekaterih podjetjih in začeli s pripravami za elektrifikacijo Škocjanske jame. Povsod so občinski ljudski odbori razpravljali tudi o občinskih proračunih in planu investicij za prihodnje leto ter o preusmeritvi investicijske politike v skladu s splošnimi spremembami v našem gospodarstvu. Kjer je to potrebno, delajo občinski ljudski odbori tudi na vskla-jevanju pravnih predpisov (v Sežani, Postojni, Hrpeljah in na Pivki). Težave imajo s tem samo na Pivki, ker nimajo še arhiva bivše občine ICnežak. Delovanje občinskih ljudskih odborov izkazuje pozitivno bilanco, kar se kaže predvsem v resnem razpravljanju in konkretnem reševanju številnih problemov. Razumljivo pa je, da so naleteli novi odbori pri svojem delu tudi na težave. Najbolj pereče po vseh občinah koprskega okraja je pomanjkanje stn-kovnega kadra. V upravnem aparatu je zaposlenih od predviden.n 300 uslužbencev le 235. Manjka torej še precej, večinoma višje kvalificiranih ljudi. Temu vprašanju bodo morali posvetiti občinski ljudski odbori največjo skrb. Poskrbeti bodo morali za nove, strokovno u-sposobljene uslužbence — predvsem s fakultetno in srednješolsko izobrazbo — ter skrbeti tudi za usposabljanje dosedanjih uslužbencev V pristojnosti okraja je ostala zaenkrat skrb za ureditev zer> Iji-ških skladov ter nekatere upravne službe, ki bi bile za občino breme spričo pomanjkanja tehničnega kadra. Okraj urejuje tudi vse personalne zadeve za učitelje obveznega šolstva, posebno tam, kjer nimajo občine odgovarjajočih referentov. V nekaterih občinah še ne delujejo sveti za delovna razmerja. Predvidevajo pa, da bodo začele občine opravljati ta posel že te dni. Prav,tako v koprski občini še ne deluje gradbena inšpekcija, referat za plan in evidenco, upravno-pravna služba in uprava za dohodke. Uprav za dohodke nimata še občini Piran in Sežana. Zaradi pomanjkanja uslužbencev je v Ilirski Bistrici v zaostanku delo gradbene inšpekcije in gradenj, v Pivki še niso začeli z delom referati za zdravstvo, za narodno obrambo, deloma tudi referat za gospodarstvo. Najnujnejše zadeve s teh področij rešujejo v okviru drugih refera;ov. Občinski ljudski odbor v Kopru je mnenja, da bi bilo trebi v območju občine čimprej formir-;;; u-pravo za dohodke in finančno inšpekcijo. To utemeljujejo zlasti s počasnim dotokom sredstev iz. gospodarstva in od posameznikov. Prav tako so mnenja, da bi moraia biti v pristojnosti občine tudi upra- va nad splošnim ljudskim premože njem, pri čemer je občina zelo zainteresirana in ima tudi pregied nad njim. V obalnih občinah menijo, da sedanje število us.ažben-cev ne zadostuje, ker morajo reševati občine nekatera spfc'.'ificna premožen jsko-pravn a vprašanja v zvezi z imovino odsótnih oseb, glede obmejnega prometa in podobno. Seveda povečane pristojnosti občih zahtevajo tudi boljši strokovni kader in zato bodo morali posvetit' največjo pozornost prav temu vprašanju. V prvih tednih delovanja nov.h občin jim je nudil okraj znatn.i pomoč. Tako je tajništvo za pr-»sveto organiziralo konferenco učiteljev ni jih je seznanilo s kompetencami novih občin, V kratkem bodo priredil, tečaj za strokovno izpopolnjevanj? prosvetnih referentov po občinah. Tajništvo za gospodarstvo je inicio več instruktivnih sestankov z načelniki oddelkov za gospodarstvo, gradbena inšpekcija pa je reševala Po občinah nekatere težje probleme, V kratkem bo priredil okraj tečaj za vse kmetijske referente, gradbene inšpektorje in referente ter referente tržnega nadzorstva Tajništvc za zdravstvo in socialno skrbstvo je priredilo v Kopru seminar za skrbniške referente, pripravlja pa seminar za referente za de-(Nadaljebanje na 2. strani) S prihodnjo številko našega lista bomo začeli izdajati prilogo: Uradni Vestnik Okrajnega ljudskega odbora v Kopru. V njem bodo Okrajni ljudski odbor, občinski ljudski odbori koprskega okraja ter gospodarske organizacije objavljali sklice sej in zasedanj, poročila, odloke in uredbe, razpise, registracije, bilance itd. itd. To bo uradni obveščevalec, ki bo bralcem »Slovenskega Jadrana« brezplačno Posredoval vse gospodarsko in upravno dogajanje v okraju. Potreben bo ne samo občinskim ljudskim odborom, krajevnim odborom in krajevnim pisarnam, gospodarskim in drugim organizacijam, posameznim odbornikom, članom raznih komisij in svetov, gospodarstvenikom in drugim javnim delavcem — potreben bo vsakemu človeku. Uradni vestnik bomo izdajali na polovičnem formatu našega lista in bo torej konec leta iz tega knjiga, v kateri bo zbrano vse gospodarsko in drugo dogajanje v okraju. Vestnik bo prinašal uradna tolmačenja posameznih problemov in kritične članke iz okrajne problematike. Čeprav se bo obseg lista povečal, cene ne bomo zvišali. Letna naročnina ostane 500 dinarjev. Priporočamo zlasti gospodarskim organizacijam, oblastvenim ustanovam, šolam, množičnim organizacijam in posameznikom, da se naročijo na »Slovenski Jadran«. S tem si bodo zagotovili redno prejemanje lista in priloge, ker bo v kolportaži le omejeno število. i Izpolnite in izrežite naročilnico na zadnji strani lista ter jo pošljite po pošti na naš naslov. Naslednjo številko boste že v redu prejeli. Ne pozabite, ker prihodnjič že izide prva številka Uradnega vestnika! Uprava »Slovenskega Jadrana« V Ženevi se je začela nova diplomatska bitka, tudi. tokrat v istem pomirljivem ozračju, kakor so jo prenehali v juliju letos šefi štirih velesil. Trije zahodni- zunanji ministri in Molotoo so že obrazložili svoja stališča do glavnega vprašanja razgovorov — nemške združitve in evropske varnosti. Ta stališča pa so vsaj doslej le ponavljanje starih koncepcij. Molotov jo predložil julijski Bulganinov načrt varnostne pogodbe, v katero bi se spiva vključili obe Nemčiji, ki. bi se združili z medsebojnimi pogajanji, po ukinitvi obeh vojaških blokov. Zahodne velesile pa so napredovale le v toliko, da so združitev Nemčije in evropsko varnost vzporedile, čeprav še vedno podrejajo drugo vprašanje prvemu. V treh mesecih med. prvo in drugo ženevsko konferenco se torej stališči- zahodnih velesil in Sovjetske zveze nista bistveno spremenili. Svetovno javno mnenje je sicer pričakovalo, da bodo v tem razdobju prišli do konkretnega napredka, vendar mu je ostala le tolažba, da »dokler se ljudje pogajajo, ni vojne.« Sicer je potrebno povedati, da uporabljajo zunanji ministri pri pogajanjih miren m razumen ton in da kljub razlikam v stališčih ne omalovažujejo nasprotnih mišljenj, kakor se je to dogajalo v razdobju hladne vojne. Vse kaže, da se zavedajo svojih odgovornosti pri reševanju vprašanj,, ki ne zadevajo samo štirih velesil, ampak so skupna vprašanja vsega sveta. Čeprav si glede vprašanja združitve Nemčije ne moremo obetali konkretnih uspehov in bodo vso zadevo prepustili, v proučevanje kakšnemu odboru ali pododboru, so vendar na dnevnem- redu tudi druga pomembna vprašanja, od katerih moremo pričakovati boljših rezultatov. To velja predvsem za vprašanje razorožitve. V krogih diplomatskih opazovalcev se namreč zadnje clni vedno bolj širijo glasovi, da priprav-jata obe strani presenečenja v smislu popuščanja in zbliževanja- stališč. Upajmo, da ne bodo to računi brez krčma rja. Francosko maroški spor je stopil te dni v novo fazo. Bivši maroški sultan Ben Jusef je prispel v Pariz in začel s francoskim zunanjim ministrom Pinatjem. razgovore o povrat-ku na prestol. Čeprav francoska vlada še ni zavzela povsem jasnega stališča, je vendar upanje, da bodo ia zaenkrat edini izhod iz krize uspešno rešili. Člani kronskega sveta so v pričakovanju prihoda Beri Jusefa v Rabat že podali ostavko na svoj položaj. Medtem se v francoski poslanski zbornici nadaljuje brezuspešna debata o volilni, reformi. Po zavrnitvi enajstih načrtov za volilno reformo, je moral Faure znova postaviti vprašanje zaupnice. Zanimivo je, da je Francija od leta 1875 že petkrat spremenila volilne sisteme, ki. so vsi obrodili približno iste sadove: v skupščini se je nekaj večjih strank izmenoma hitro menjalo v vladah, ki jih je o])ozicija zmeraj držala o šahu. Ministrski predsednik Faure se zaveda, da hi z novim volilnim sistemom vzpostavili v skupščini stalno večino, ki bi mogla zagotoviti stabilnost vlade in vztraja pri starem volilnem sistemu. Razumljivo je, da se Faure v sedanjem- položaju boji volitev po novem sistemu, kt bi utegnile prinesti zmago za daljšo dobo njegovi opoziciji. Na- zasedanju Glavne skupščine združenih narodov v New Yorku je bilo. te dni zatišje, v prihodnjih dneh pa bo potrebno rešiti še dve važni vpraašnji: razorožitev in sprejem novih članov, Glede vprašanja razorožitve je Sovjetska zveza predlagala, naj bi začeli z razpravljanjem takoj in brez pričakovanja sadov ženevske konference. Zahodni- predstavniki so se tem predlogu uprli in končno so z glasovanjem sklenili, da bodo o razorožitvi razpravljali po ženevski. konferenci-. Glede vprašanja sprejema novih članov pa je vzdušje zelo pomirljivo in moremo pričakovati konkretnih rezultatov. Do zaključka zasedanja je še štirinajst. dni. V tem razdobju pa bodo morali rešiti razen vprašanja razorožitve in sprejema novih članov še nekatera druga važna in ludi kočlji- va vprašanja. Gre predvsem za Al-žir, zaradi katerega je francoska delegacija pred mesecem dni zapustila zasedanje. Drugo kočljivo vprašanje je rasno razlikovanje t) Južnoafriški uniji, zaradi katerega je južnoafriški delegat zapustil zasedanje z motivacijo, da. je to povsem notranja stvar njegove države. Tretje kočljivo vprašanje, ki ga. morajo rešili, pa je izvolitev še enega člana Varnostnega sveta. Na tem- vprašanju sta se sporekli- Evropa in Amerika in spor je ostal kljub dvanajstim glasovanjem neporavnan. Na bližnjem in Srednjem Vzhodu se je položaj v zadnjem tednu poslabšal. Kljub sklepom Varnostnega sveta o demilitariziranem- področju, se nadaljujejo incidenti med. Egiptom in Izraelom Kdo jih povzroča, ni mogla točno ugotoviti niti mednarodna komisija Združenih narodov za premirje v Palestini. Sicer pa je to precej manjšega pomena v primeri- z dejstvom, da skušajo arabske države izrabiti te incidente za »skupne ukrepe proti izraelski nevarnosti«. Tako je prišlo do arabskega nakupovanja orožja v raznih državah ter do raznih medarabskih vojaških paktov. Vzroke arabskih akcij na Bližnjem in Srednjem- vzhodu moramo iskati predvsem t) škodljivih posledicah blokovske politike, Arabske države so namreč doslej lahko izbirale samo med sodelovanjem z Zapadom in med. navidezno nevtralnostjo. Zdaj pa se je nenadoma pojavila tretja možnost — sodelovanje s Sovjetsko zvezo ali. vsaj nevtralnost z naslonitvijo na vzhodne države. Seveda je arabska preorientacija sprožila protiukrepe na Zahodu, ki skuša na vse načine zajeziti prodor sovjetskega vpliva Če se bo tekmovanje za pridobitev vpliva v arabskem svetu stopnjevalo, si nedvomno ne moremo obetali nič dobrega. Zato bi bilo prav, da bi štirje zunanji ministri v Ženevi našli primerne oblike za pomiritev na Bližnjem Vzhodu. Predvsem pa bi morali arabskemu svetu zagotoviti- samostojnost, ne pa da ga vključimo v ta ali oni blok. Ob zaključku naj omenim še potovanje predsednika burmanske vla de U Nuja v Moskvo. Na svečani večerji v Moskvi je burmanski premier izrazil željo, da bi S ivietska zveza v prihodnje sodelovala na konferencah azijsko afriških držav. Hruščev in Bulganin sli se z njegovim- predlogom- strinjala. Eno perečih vprašanj naše gospodarsko dejavnosti s,t gradnje. Po perspektivnem načrtu razvoja koprskega okraja gradbeništvo tu še za precejšno dobo v .v,na gospodarska panoga. Treba ;e pribiti, da so gradbeno storitve daleč predrage in jih le dd.no opravičujejo milijonski dobički. Dalo bi se storiti še več, kot j!•>'•«:• orlpra' p"evnlikc dobičke, da bi lahko znižali cene gradnjam, V zadnjem času so se tudi. vo-livd na terenu .in člani družbenih organizacij začeli bo1] intenzivno ukvarjati s temi. problemi. Na mnogih sestankih so iznesti nekatere škodljive pojave, kot prešibko delovno kontrolo, spreminjaj-s načrtov itd. in zahtevali, naj se vse nepravilnosti odpravijo. Nekaj miisld o tem, kako bi se še dalo na nekaj načinov rešiti vprašanje znižanja cen gradbenih storitev, je v dnevniku »Slovenski poročevalec« obdelal ing. Sergej Bub-nov. Članek je posebno aktualen tudi za naše področje (še posebej za naše področje žito, k?v so pri ms vse možnosti še mani i'.zkor;'ščene, kot v vopjb.iSkm merilu), *a!o <¿3 v celoti obja/j.imo. »Vprašanje znižanja cene gradenj je že dolgo časa v središču naše gospodarske pr jb'ematiike. Od cen gradbenih storitev jo v precejšni meri odvisna višina naše življenjske ravni. Zato je razumljivo, da posvečamo temu vprašanju v našem gospodarstvu veliko pozornost. VzTic velikemu številu .azprav in pobud v tej smeri, doslej ni bilo veliko doseženega. Za to obstajajo določeni objektivni razlogi, ki sledijo iz naše 'trenutne gospodarske situacije. Toda če hočemo glede tega doseči konkretne rezultate, si anoramo biti tembolj na jasnem, kaj vpliva največ na ceno gradbenih storitev in ■kakšna so po;a. po katerih bi morali kreniti, da bi lahko dosegli zni-žsr.je teh cem. Pogosto slišimo, da so cene naših gradenj previsoke zaradi nizke storilnosti v gradbeništvu. To tudi drži, toda samo deloma. Če pogledamo strukturo cone gredbenih storitev, vidimo, da odpade samo 10 do 15 odstotkov cene storitve na čiste plače, ostalo pa na material. Povečanje storilnosti gradbenih delavcev lahko dosežemo največ du 30 odstotkov, kar pomeni, da bomo tudi če povečamo storilnost gradbe nih delavcev v sedanjih razmerah do maksimuma, dosegli le mahno znižanje cene gradbenim storitvam. Res je, da se cena gradbeneg.i ma-t iriala formira v precejšni meri iz OD 20. DO 27. NOVEMBRA BQ TEDEN TISKA IN RADIA OBIŠČITE PODROČNE PRIREDITVE V TEM TEDNU. PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD. NAROČAJTE IN ŠIRITE NASE ČASOPISE! vrednosti plač, toda tudi tam je delež plač nasproti drugim stroškom, kot so davki, amortizacija in drugo, nizek. Torej tudi tukaj rešuje povečanje storilnosti vprašanje samo delno. Znižanje cene gradbenih storitev je treba torej iskati na drugih področjih. Govora je že bilo o tem, v kakšni meri in na kakšen način lahko vpliva projektant na znižanje cene gradbenega objekta. Naslednji činin-lj, ki lahko poceni gradnjo, j? pa gradbeno poüjot;-\ Pri teui as mislimo samo na neposredne proizvajalce, to je gradbene delavce, marveč predvsem na operativno tehnično vodstvo gradbenega podjetja. Znižanje cene gradnje se lahko doseže tudi z boljšo organizacijo dela, s koriščenjem novih in cenejših materialov, z upo-.rabo sodobnih delovnih „postopkov, s smotrnim koriščenjem mehanizacije, skratka z napredkom p.oicsvod-nije. Seveda pot napredka proizvodnje in izboljšanja delovnih metod ni lahka pot, ker mora po tej poti rti celo podjetje in ne samo posameznik. Nove metode dela zahtevajo v začetku duševni napor od vseh, ki jih uresničujejo, to je od delavca, po-linja, tehnika in inženirja. Veliko lažje je delati tako, kot se je delalo poprej, brez slehernih sprememb v delovnem procesu, kot pa se lotevati novih postopkov, ki posimezni-kom v začetku največkrat niso ne dovolj jasne ne lahke. Da bi se pa lahko ta načela kljub vsemu uvelja. vila v operativi, morajo obstojati določeni gospodarski faktorji, ki to uveljavljanje omogočijo in pospešujejo. Če pogledamo sedanje stanje v gradbeništvu, potem vidimo, da so kapacitete naših gradbenih podjetij zasedene do največje možne mere. Investicijskih .gradenj imamo namreč vsako 'leto tako veliko, da gradbena podjetja praktično n3 morejo prevzeti vseh nalog, ki jim jih investitorji ponujajo, Nepravočasna razdelitev investicijskih kreditov tudi terminsko obremenjuje gradbena podjetja in povzročajo nalcopičevanje zalog zlasti v drugi polovici gradbeno sezone. V takšnih razmerah nimajo gradbena podjetja, ki morajo ponudbe celo odklanjati, zaradi pomanjkanja ¡kapacitete, ne časa ne interesa, da bi se koncentrirala za iskanje najbolj gospodarkih rešitev pri gradnjah. Njihov položaj na 'tržišču je zaradi, naše dosedanje investicijske politike praktično monopolen. Investitor je bil prisiljen od- . dajati gradnjo s pogoji1, ki mu jih e diktiralo .gradbeno podjetje, ker bi sicer sploh ne prišel do -radnje in bi mu kredit na koncu leta zapadel. Kljub velikim naporom, ki so jih našo gospodarske oblasti vložile, da bi ta položaj izboljšale s predpisi o licitaöijah, pogodbah, kalkulacijah itd,, se položaj ni bistveno izboljšal zaradi .prevelikega obsega in- t »Gospodarski koledar« izhaja redno že nekaj let kot glasilo Zveze društev inženirjev in tehnikov LR Slovenije. Tudi za leto 1956 bo izšel. Kot doslej vedno, bo tudi ta izdaja mnogo koristila vsem našim gospodarstvenikom. Med dragim bodo v njej izšli važni članki z raznih področij našega gospodarstva. Tako bo objavljen članek tovariša Zorana Poliča »Odkrivanje napak nam omogoča boljše gospodarjenje«, nadalje članki dr. Vladimirja Krivica »Komune in naš nadaljni gospodarski razvoj«, Srečka Rihterja »Nekaj misli o tehnični pomoči«, prof, dr. Stojami Pretnarja »Nekaj gospodarskih pogledov na vprašanje iznajdite^j-stva«, Toneta Klemenčiča »Nova pota v* pospeševanju graditve stano-vanj(< in »Proizvodnost dela, plače, osebna potrošnja«, dr. L. Čermelja »Ob obletnici Londonskega sporazuma«, dr. Julija Felaherja »Koroški Slovenci v letu 1955«, Jožeta Plavičiča »Kazniva dejanja v gospodarstvu«, dr. Marjana Dulerja »O organizaciji dela v podjetjih«, Edvarda Pirnata ►>Drobni problemi v gospodarstvu. ki vidno rastejo« itd. Prav tako bo objavljen tudi izpopolnjeni seznam gospodarskih predpisov, ki bo gotovo trajne vrednosti za vsakogar, ki hoče biti. na tekočem z gospodarskimi predpisi in razvojem. V tem bo gatem gradivu »Gospodarskega koledarja 1956 « bo mogoče najti pojasnila za vse nejasnosti v našem gospodarstvu. So več! Vodstvom podjetij, delavskim svetom, upravnim odborom, direktorjem, komercialistom :in računovodjem 'bo prav gotovo to gradivo v poduk za na-dalnje izvajanje gospodarskih predpisov in ukrepov, ki ijim nalagajo dolžnosti in odgovornosti ter pravice, da lahko presodijo, če je izdani ukrep zakonit in v skladu z našo gospodarsko graditvijo. Korist »Gospodarskega koledarja 1956« je .torej vidna in bo v veliko pomoč podjetjem za uspešno izvajanje njihovih gospodarskih dolžnosti. Zato je želja uredništva, da bi gospodarstveniki čimprej sporočili naročila na naslov uredništvo »Nove prov-izvodnje« Ljubljana, Trubarjeva ulica 15, poštni predal 407. Čo pa želi nekdo že vnaprej plačati naročnino, ki je samo 500 din za en izvod, je tekoči račun »Gospodarskega koledarja 1956« štev. 60-KB1-1142 pri Komunalni, banki v Ljubljani. Hkrati s tem pa obvešča ured-štvo, da bo naklada zaradi varčnosti s papirjem omejena. Kar se publikacij tiče, reklam, obvestil, ponudb, novoletnih čestitk itd., jo 'treba zaradi pravočasne izdaje »Gospodarskega koledarja 1956« poslati naročila na gornji naslov čimprej. In končno, ker naročajo »Gospodarski koledar 1956« v več izvodih vsa važnejša podjetja ne samo v naši državi, temveč tudi tuje agencije, trusti in kartah, kakor tudi številni strokovnjaki v inozemstvu, priporoča uredništvo vsem gospodarskim organizacijam oglašanje v »Gospodarskem koledarju 1956«. Z oglašanjem v tem važnem tehničnem, gospodarskem in strokovnem glasilu naših inženirjev in tehnikov bo hkrati podprt »Gospodarski koledar«, Id je eden izmed prvoborcev proti telmič-ni in gospodarski zaostalosti, vestiicáij, ki se niso gibale v okvini družbenega plana, marveč so ta okvir, M je bil že talco obsežen, povsod prekoračile. V takšnih razmerah seveda ne moremo govoriti o gospo darsikem :fakltorrj(u.< ki na|j bi vplivni na pocenitev gradenj. Gradbena podjetja, njih delavci, poilirj*, tehniki' in ¡inženirji' nimajo v sedanjih razmerah nobene potrebe ne interesa, da bi v svoje delo vlagali še dodaten duševni napor, ki je zvezan z vpeljavo novih gradbenih metod m z izboljšanjem organizacije dela. Preobremenjeni so že s samo kvantiteto nalog, tako da za pospeševanje proizvodnje res ne ostane nič več na razpclago. Iz lega sledi, da v naših sedanjih gospodarskih prilikah res ni reainih .pogojev, ki bi lahko učinkovino vplivali na pospeševanje proizvodnje in znižanje cen v gradbeništvu Ce so bile pri nas navzlic temu v zadnjih letih vpeljane nove delovne metode v gradbeništvu, izboljšani določeni delovni procesi, ni to posledica gospodarske nujnosti, temveč največkrat posledica osebne iniciative posameznih vodilnih uslužbencev v gradbenih podjetjih, ki pa - običajno ni imela jasno določenega gospodarskega ozadja. Ce hočemo torej vpeljati v naše gradbeništvo nove, racionalnejše delovne metode, izboljšati organizacije dela in s tem doseči znižanje cen gradbenih storitev, moramo najprej odpravili tiste okoliščine, ki povzročajo preobremenitev gradbenih podjetij z delovnimi nalogami in ki ustvarjajo njih monopolen položaj na tržišču, to je, predvsem zmanjšati obseg investicij in doseči pravočasno otvoritev investicijskih kreditov, ki ne bi smeli biti vezani na koledarsko leto, temveč bi veljali ves' čas gradnje. S tem bi se stanje v gradbeništvu hitro normaliziralo. Ce bomo vskladili plan investicij s svojimi gradbenimi kapacitetami, s tem, da majhen del kapacitet ostane celo neizkoriščen, bo to avtomatično vzbudilo medsebojno tekmovanje gradbenih podjetij. Podjetja bodo prisiljena iskati boljše delovne metode in racionalnejšo organizacijo dela, da bi s tem pocenila svoje izdelke in tako zajamčila potreben obseg dela svojemu kolektivu. Takrat bi tudi predpisi o licitacijah, pogodbah in kalkulacijah dobili svoj pravi smisel. Pospeševanje proizvodnje in znižanje cene gradenj bi postala potem gospodarska nujnost, ker si brez tega podjetja ne bi mogla zagotoviti dovolj dela, kar bi lahko ogrožalo tudi njihov obstoj«. (Nadaljevanje s 1. strani) lovna razmerja. Odsek za proračun je pomagal občinam pri sestavi proračunov. Občinskim ljudskim odborom bodo brez dvoma v veliko pomoč krajevni odbori, ki so bili te dni izvoljeni na zborih volivcev v vseh devetih občinah. V koprskem okraju bo delovalo skupno 211 krajevnih odborov, od katerih je večina že izvoljenih, druge pa še bodo do 10. t. m. V teh novoizvoljenih krajevnih odborih bo sodelovalo z občinskimi odbori 1300 državljanov, Občine pričakujejo, da jih bodo krajevni odbori razbremenili predvsem reševanja raznih komunalnih in manjših gospodarskih vprašanj. Razprave na zborih volivcev (te dni so bili v koprski, izolski in drugih občinah) že kažejo, da se ljudje zelo zanimajo za razna vprašanja in kažejo veliko volje in pripravljenost pomagati pri njihovem reševanju. Razen za nekatera krajevna gospodarska vprašanja, se volivci na svojih zborih zanimajo predvsem za to, kako bodo odbori porabili sredstva iz občinskih dohodkov, zlasti doklad. Ze v prvih dveh mesecih obstoja so novi občinski ljudski odbor' dobro zaživeli. Od pomoči, ki jim jo bodo nudili vsi državljani, predvsem pa množične organizacije, pa je odvisno njihovo čimprejšnje u-sposobljenje za reševanje vseh nalog, ki jih še čakajo. o I p n v USÏÛ Pisma uredništvu Pred nekaj dnevi je bilo posvetovanje gospodarskih voditeljev občine Divača, ki so se ga udeležili upravniki vseh gospodarskih podjetij. predsedniki delavskih svetov oz. upravnih odborov podjetij ter predsedniki in upravniki kmetijskih zadrug. Predsednik občinskega LO tov, Valentineič Janko je orisal nekatere značilnosti dosedanje gospodarske politike naše dežele, hkrati pa nakazal tudi smernice v zvezi s posvetovanjem gospodarskih voditeljev v Beogradu. Razložil je tudi nekatere aktualne naloge, ki bi jih morali izvršili tudi v naši občini, če hočemo dvigniti kmetijsko proizvodnjo. Na območju občine je sedaj pet kmetijskih zadrug, ki bi morale glede dviga kmetijske proizvodnje odigrati odločilno vlogo. Po dosedanjem načinu svojega dela pa nekatere od teh zadrug nimajo za to pogojev. N- pr. KZ Misliče in Rodile, dve majhni zadrugi, ki vključujeta kmete ene ali dveh majhnih vasic: glavna njihova dejavnost je trgovina, ki naj preskrbuje prebivalce tamkajšnjih vasi. in mogoče še gostilna. Nimajo pa skoraj nikakih strojev za pomoč kmetijstvu. Naloga članov omenjenih zadrug naj b] torej bila. da se temeljito pogovorijo. ali jim taka zadruga res koristi, kajti če imajo v svoji vasi samo trgovino, je to za KZ premalo! V tem primeru bi s'e člani lahko priključili sosednji zadrugi, ki bi tako predstavljala večjo gospodarsko moč — dosedanjo trgovino pa bi ta združena zadruga vseeno lahko obdržala v vasi. V takem stanju kot so, te zadruge ne morejo dvigati kmetijske proizvodnje, saj je marsikje njihova dosedanja dejavnost predvsem v trgovini, še ta pa z zelo slabimi sredstvi. Drug primer je KZ Vreme, ki si prizadeva odkupiti vse kmetijske pridelke (že do sedaj je odkupila precejšnjo količino letošnjih jabolk), toda zadruga nima niti najmanjšega skladišča! V mnogih primerih imajo pridelke kar na vozeh po dvoriščih. Razen tega pa zadruga nima lastnega prevoznega sredstva, tako da je odkup povezan z v.elikimi težavami in lahko nastane občutna izguba s tem, da se sadje pokvari ali prične gniti. Sicer pa razen KZ Senožeče, ki ima svoj lastni traktor in poltovorni avto. nima nobena druga zadruga svojega prevoznega sredstva. Z dviganjem kmetijske proizvodnje si bodo zadružniki dvignili tudi lastne dohodke, ki so sedaj res minimalni, N. pr. v Brkinih so zelo u-godni pogoji za razvoj sadjarstva, do sedaj pa je bilo glede tega zelo malo ali nič storjenega. Marsikdo pričakuje nekoga — denimo občino ali okraj —. ki bo nudil kár takoj precejšnja finančna sredstva za velike investicije. Bolj smotrno bi bilo, da bi skušale v ta namen za- Naša obalna mesta oskrbuje s pitno vodo Rižanski vodovod. Njegova zmogljivost 6.310.000 litrov dnevno že težko krije stalno naraščajoče potrebe. Samo od lani do letos se je povečala potrošnja vode za 17 odstotkov, čeprav je bila letos zelo bogata letina padavin. Potrošnja vode na enega prebivalca na sedanjem omrežju Rižanskega vodovoda je 315 litrov dnevno, kar pa že več ne zadostuje. Ce z gotovostjo predvidevamo, da bo moral Rižanski vodovod v bližnji prihodnosti oskrbovati razen obmorskih krajev še vasi Cmi kal, Kubed, Gra-čišče in celo področja bivših občin Šmarje in Marezig, kakor tudi prej aLi slej vasi Škofije in Plavje, torej skupaj okrog 50 tisoč prebivalcev, razen tega pa še vso industrijo, komunalne in turistične objekte, bolnice, zdravilišča in ustanove, potem lahko trdimo, da bo treba zmogljivost Rižanskega vodovoda nujno povečati. Uprava vodovoda in organi naše oblasti so zaradi tega začeli proučevati možnosti, da bi z obstoječimi vodovodnimi napravami izkoriščali še druge izvirke pri Rižani. Tu je voda že zagotovljena in predvidevajo, da bi s povečanjem obstoječih naprav lahko dajal Rižanski vodovod 12,096.000 litrov vode dnevno. Razen tega pa nameravajo druge same zbirati svoja lastna sredstva, kajti kmetje sami bodo i-meli od tega največjo korist. V tem predelu imamo precejšnje komplekse še ne obdelane ali zelo slabo izkoriščene zemlje, ki bi lahko prinašala Brkincem dohodke. Treba je samo več dobre volje in pričeti z delom! Drugo vprašanje je razvoj živinoreje. Glede tega sicer n.e moremo trditi, da se ni ničesar storilo, kajti stanje živine se je res nekoliko dvignilo. Toda ali naj se že s tem zadovoljimo? Samo na področju Vremšce — po zatrjevanju posameznih kmetov — ostane vsako leto nekaj tisoč kvintalov nepoko-šene trave. To je očiten primer, ka-ko je denar vržen stran. Tam bi se dalo uredili pašnike in živina bi se lahko pasla nekaj mesecev v letu. Predvsem bi lahko tu pasli mlado živino, vse to pa bi pomenilo povečanje krmske baze, ki je pogoj za povečanje stanja živine v tem kraju. Pri tem bo verjetno največja ovira privatna lastnina omenjenih področij, kjer vsak najraje dela po svoje. Tu ne mislim nikogar prepričevati. Sami kmetje naj se pogovorijo, ali je bolje, da izkorišča vsak svojo parcelo — iu to slabo izkorišča —, ali naj se uredijo pašniki, morda samo tam. kjer ni primerno, da bi kosili travo. Tudi investicije za takšno ureditev ne bi bile prevelike. evec pr Spričo naraščajočega prometa, neprevidne vožnje šoferjev, nepazljivosti pešcev in kolesarjev, kakor tudi malomarnosti voznikov vprežnih vozil, so prometni organi registrirali v preteklem mesecu na cestah koprskega okraja 33 prometnih nesreč. Pri teh nesrečah sta bila dva smrtna primera, 16 oseb je zadobilo težke telesne poškodbe, 6 pa lažje. Čeprav .je bilo nekaj nesreč brez človeških žrtev ali poškodb, je škoda na motornih vozilih ogromna. Tako presega ta škoda pri 4S poškodovanih vozilih v preteklem mesecu S milijonov dinarjev. Izračunali so jo na osnovi vrednosti vozil. Toda če bi prišteli še zneske vrednosti uslug za popravila »ponesrečenih« motornih vozil 111 njih slojnino za časa popravila, .lahko mirno trdimo, da bi se ta vsota tudi potrojila. Vzroka nesreč pri smrtnih .primerih sta v enem primeru prehitra in neprevidna vožnja, pri kateri je izgubil življenje devetnajstletni mladenič, v drugem primeru pa neprevidnost .in malomarnost staršev, ki puščajo nedoletne otroke brez nadzorstva. Pri tem je bil povožen 6-letni obok, ki je hotel pred motornim vozilom prečkati cesto. Pri drugih nesrečah v preteklem mesecu je bila najčešči vzrok prehitra vožnja, •nepravilno prehitevanje pri srečanjih kakor tudi neupoštevanje cest- raziskovati tudi področja blizu Sečovelj, kjer že sedaj računajo,' da bi iz najdenih izvirkov pridobivali 50 litrov vode na sekundo. Zmogljivost vodovoda v Sečovljah bi bila v tem primeru 4,070.000 litrov vode dnevno. Na .področju Rižane in Sečovelj bi torej lahko pridobivali dnevno nad 16 milijonov litrov vode To nam med drugim pove, da voda je, treba je samo časa in velikih investicij, da bi jo lahko začeli izkoriščati. Trenutno pa je položaj s preskrbo vode že pereč in bo treba vsekakor zmanjšati prekomerno potrošnjo vode. Okrajni ljudski odbor je s tem v zvezi nedavno sprejel sklep o omejitvi potrošnje vode za gospodinjstvo in o povišanju cene vodi za gospodarska podjetja in ustanove. Toda kaže, da je la ukrep naletel na gluha ušesa. Še vedno marsikje trosijo vodo po nepotrebnem. Tudi gospodarske organizacije bi se morale resne je zavzeti za vzdrževanje vodovodu Hi naprav. Sicer se bo res zgodilo, da bo treba rege-nerirati vodo iz hudournikov, aH pa hladiti že uporabljeno za ponovno uporabo, .kajti potrošnja je iz dneva v dam večja, Rižanski vodovod kmalu ne bo več mogel zadovoljiti vse potrebe, zato omejimo potrošnjo res samo na najnujnejše potrebe. K. Na podlagi vsega tega je nujno, da upravni odbori kmetijskih zadrug s sodelovanjem vseh kmetov pričnejo takoj sestavljati programe za dvig kmetijske proizvodnje, kaj bi bilo treba napraviti, kaj je naj-nujneje, da napravimo že letos, kaj drugo leto, kakšna sredstva so potrebna in kje bi jih dobili itd. Pri tem je predvsem važno pritegniti prav vse kmete k aktivnemu sodelovanju. Marsikje pa bodo morali kmetje sploh spremeniti svoj odnos do zadruge. N. pr. v Dolenji vasi vsi vztrajno zahtevajo, naj jim KZ Senožeče postavi trgovino in gostilno, članov pa je le nekaj — večina kmetov je izven zadruge. V Gornjih Vremah se tudi pritožujejo, da jim zadruga ne omogoča aniti škropitve sadnega drevja, loda člana zadruge Sla samo dva kmeta! Skratka zdi se, da je že čas, da prenehamo samo z zahtevami, sami pa ne bi prispevali ničesar. Poiskati je treba najprej vse domače možnosti, šele nato lahko pričakujemo tudi pomoč. Zadruge naj si torej napravijo točen program za dvig kmetijske proizvodnje ob sodelovanju vseh kmetov, preskrbijo si naj načrte za delo in za strokovno vodstvo, nato pa se bodo lahko dobila tudi sredstva skupnosti, ki bodo le pomoč lastnim. ž. r. nesreč no prometnih in varnostnih predpisov. Prav tako se dogaja, da zakrivijo vozniki nesrečo zaradi prekomernega uživanja alkohola, ki bi ga po novih predpisih sploh ne smeli piti pred vožnjo. Res je prav tako, da so tudi drugi koristniki cest, kot kolesarji, pešci in vozniki z vprežno živino, .neprevidni in so zakrivili marskatero nezgodo. Obsodbe vredno pa je zlasti to, da si posamezni šoferji samovoljno prilaščajo zaupana .jim vozila za tako .imenovane »črne vožnje«. V preteklem mesecu smo pni. gornji bilanci prometnih nesreč imeli kar dve taki vožnji. V enem primeru je bilo novo motorno vozilo popolnoma uničeno, v drugem pa sta bih dve vozili znatno poškodovani. Ce se vprašamo, kdo trpi in plača nastalo škodo pri nesrečah, dobimo odgovor, da v največ primerili nosijo stroške posamezni delovni kolektivi, ki vse premalo skrbijo za svoj vozniški kader. Ni redek primer, da ima še marsikatero podjetje zaposlenega strokovno nesposobnega šoferja-amaterja. Razen tega pa vodstva podjetij nimajo zadostne kontrole nad voznim parkom. Zakaj ne bi na primer uvedli v podjetjih potne naloge za vsako vožnjo, kot so to .že uvedla nekatera? Čemu si tudi nihče ne upa ugovarjati posameznikom, .Ici si lastijo avtomobile za privatne vožnje? Besedo o samoupravljanju bi bilo treba izreči tudi v tem pogledu. Tako bomo lahko preprečili črne vožnje, hkrati pa .pomaga!,' prometnim organom v preprečevanju nezgod. Dolžnost vseh je, zlasti pa množičnih organizacij, podjetij in ustanov, da seznanjajo s cestno prometnimi predpisi ' vse ljudi. V tem pogledu se prometni organi trudijo, da bi tudi na šolah vzgajali mladino v tem smislu, kajti le tako bomo zmanjšali število prometnih nezgod, prihranili nepotrebne izdatke ža popravila »pon°- " srečcinh • vozil, obvarovali marsikatero človeško življenje in trpljenje ponesrečencev. B »TURISTIČNE ZNAMENITOSTI« KOPRA Spregovoriti želim o neznosnem kričečem stanju t; Kačji ulici (Calle' Bissu), ki. se vleče že leta in leta, ne da bi si: kdorkoli zmenil nekaj storili za njegovo odpravo. Ze dolgo je, odkar me pot vodi ponoči in podnevi po vijugasti, ali bolje, Kačji ulici, m sem priča kaj žalostnim prizorom. Vsem je znano, da je v tej znameniti serpentinasli ulici dokaz, »prikladno« odprto »javno stranišče«, čeprav samo za ... Kdor koli je že šel po tej ulici v nočnih urah, je nedvomno lahko opazil, kako se kak možakar, predvsem tak, ki mu je kapljica istrskega re-foša ali malvazije udarila v glavo, poslužuje tega zelo »praktičnega« »prostora za vse«. Meni se je to žc večkrat pripetilo. Ko pa sem šel drugo jutro skozi, ulico, sem z zgražanjem in gnusom pa tudi z žalostjo ugotovil, kako.se prav t> tej nesnaga igrajo naši otroci. Nucl tem se prav gotovo ne zgražam samo jaz in mnogi drugi prebivalci Kopra, ki so šli kdaj koli skozi tisto nesrečno ulico in so le za hip pomislili na zdravo rast našega mladega pokolenja in seveda tudi na njihove starše. Ne! Nad tem se zgražajo tudi nekateri tujci, drugim pa je spet to v veselje. O slednjih naj napišem nekaj besed. V drugi polovici avgusta letos sem v tej ulici srečal štiri zajetne in razigrane »gntidige jrauen«, hi so si ogledovale in občudovale turistične zanimivosti in znamenitosti. Kopra, Pol jih je po nevem kakšnem »nagonu« ali »instinktu« zanesla tudi v Kačjo ulico. Nenadoma so se »gna-dige« ustavile in obstrmcle. Jaz sem malo počasnil korak, ker me je zanimalo. kaj neki se jim zdi tako čudovito. In res sem videl lep prizor-ček: vse štiri so, hihtale se, s prstom kazale v tako znano smer, da sem tudi. jaz obslrmel. In potem se je zače l dokaj zanimiv razgovor med štirimi damami. Prištevale so se pač med »kulturno ljudi«, in so zato s pomilovanjem gledale na »balkansko barbarstvo«. Njihove sarkastične opazke so me zbodle c dnu srca. Bile so izrečene s pikrim zadovoljstvom, k me je močno prizadelo. Vse to sem sprejel z dokaj mešanimi občutki: bil sem jezen, razočaran in hkrati žalosten. Zavest, da za tako stanje nismo mi krivi, je bila kaj klavrna tolažba. Po vojni, je bilo že mnogo storjenega, da bi dobil Koper lepše lice in da bi ljudje zaživeli v bolj zdravem okolju. Omenim naj le, kako dobro in pametno je bilo. da je ljudska oblast ukazala podreti številne stare zidove, za katerimi, so se svoj čas skrivali nekdanji trgovci, advokati, fašistični, hierarhi in sploh koprski purgerji. Koristno je bilo. da so bili v mestu urejeni lepi parki, da je bila očiščena in obnovljena zastarela ulična kanalizacija in. drugo. Ljudje so dobili več zraka, sonca in s tem tudi zdravja. Ali. se res ne bi dalo nekaj porušiti in preurediti tudi u tej zloglasni uliciP Vem, da bi bilo treba porušiti najmanj polovico Kopra, če bi hoteli dati zraka in sonca koprskim brlogom o »Bussa Dragi« in v številnih drugih »pragozdnih« ulčicah. Toda stanje o Kačji ulici je najbolj pereče in zahteva nujne rešitve. Pred kratkim je Okrajni ljudski odbor v Kopru določil 25 milijonov dinarjev za popravila in adaptacije stanovanjskih hiš v Kopru, Izoli in Piranu. Ali bi ne bilo mogoče majhen del teh sredstev uporabiti tudi za izboljšanje stanja u tej ulici?. In to ne morda zaradi drugih {urlstoc, ki jih bo pot. v prihodnji turistični sezoni privedla v to viju- Ceneralni polkovnik Kosta Nasu in generalna majorja Sreta Savič in D ¡oko Ivano vič s skupino višjih oficirjev JLA pripravljajo knjigo o zaključenih operacijah III. armade. Kot je znano, je bilo na področju PHberka in Dravograda v zaključnih operacijah te armade ujetih nad 120 tisoč okupatorjevih vojakov in \oficirjevi. Knjigo bo tiskalo in izdalo vojno založniško podjetje »Delo«. iti Na posvetovanju zastopnikov geodetskih društev Jugoslavije, ki je bilo pred- dnevi v Splitu in se ga je udeležilo 160 delegatov iz vseh krajev države, so razpravljali o fotogra- metriji in o modernem načinu merjenja zemljišč iz zraka. Med drugim so sklen!li, da bodo v kratkem ustanovili Zvezo geodetskih društev Jugoslavije in da bodo na prihodnje posvetovanje povabili tudi zastopnike gradbenikov, gozdarjev, urbanistov, liidrotehnikov in drugih strok, v katerih se more fotogrametrija uspešno uporabljati. V ponedeljek je bila zaključena' v Ljubljani I. jugoslovanska razstava tistva, na kateri so sodelovala vsa pomembnejša podjetja iz Slovenije ter mnoga podjetja te vrste iz drugih republik. Razstavo je obiskalo nad 15 tisoč ljudi. Na njej pa so sklenili za več kot dve in pol milijarde dinarjev trgovinskih poslov. gasto ulico, marveč zaradi koristi. tamkajšnjih stanovalcev in zlasti njihovih otrok. A. BERTOK DVA PRIMERA VZGOJE MLADINE Pred kratkim sem se peljal z avtobusom iz Ilirske Bistrice v, Postojno. V Knežaku je vstopilo precej potnikov, med njimi nekaj starejših žensk. Za vse ni bilo prostora in tudi nekatere starejše ženo niso imele kam sesti. Dvignila se je mlajša žena in ponudila svoje mesto eni od starejših, da se je lahko vsedla. Vse to je mimo in brezbrižno gledal mladinec G. iz Ilirske Bistrice, se šopiril na svojem sedežu in mirno gledal, kako. starejši ljudje stojijo. Čez nekaj dni sem potoval z avtobusom iz Ilirske Bistrice v Koper. Ze v Ilirski Bistrici je vstopilo precej potnikov, med njimi starejša žena. Mitja se je takoj vzdignil in ji prepustil svoj sedež. Zamislil sem se v ta dva primera in skušal razčlenili vzroke takega ravnanja. Prvi mlatinec, ki nikjer ne dela, ne sodeluje v nobenem društvu ali organ-zacif, pr.ja mu eclno kvaftanje in popivanje po gostilnah. Drugi mladinec pa je vnet športnik, aktiven tabornik, član pevskega zboramnožičnih organizacij, vesten in pnden delavec t"r dober tovariš. Ni samo vzgoja z doma, .-ru pred koprsko tržnico nasproti novega bloka na Nabrežju JL Trajala bo od sobote 26. novembra do vključno 30. novembra letos. Razen Okrajne zadružne zveze Koper bodo na razstavi sodelovali še »Agrotehnika« iz Ljubljane, »Au-tojadran« iz Kopra, znana tovarna kmetijskega orodja v Batujah in še nekateri drugi. Take razstave doslej v Kopru še ni bilo. Prikazala bo vse vrste kmetijskih strojev, o-rod.ja in umetnih gnojit, ki so zlasti primerna za kmetovalce koprskega okraja. Posebna skrb bo posvečena prikazu delovnih sredstev za vinogradništvo, za sadjarstvo in za vrtnarstvo kot tipične kmetijske panoge na tem področju. Prireditelji razstave se nadejajo velikega obiska tudi iz krajev hrvatske Istre. Posrečeno izbrani dnevi — prav okrog našega največjega praznika Dneva republike — še posebej opravičujejo to pričakovanje. Kot posebno privlačnost razstave je treba omeniti prikazovanje poučnih kmetijskih filmov, ki bodo v dneh razstave prikazovani v koprski kinodvorani. frav tako bo razstava združena s praktičnim prikazovanjem dela posameznih kmetijskih strojev na bližnjem zemljišču za tržnico. Glede na to je pričakovati, da bo ta edinstvena, za večji det Istre zelo zanimiva razstava, dosegla velik uspeh. fr ili so wm © Po novi upravni razdelitvi spada Prem k občini Ilirska Bistrica. Kot po drugih vaseh smo tudi na Pre-mu imeli zbor volilcev. Na sestanek je prišel tu •'i tov. Drago Gulj član občinskega odbora II. Bistrica, ki je volivcem nakazal gospodarsKe probleme občine in razložil no'-. gospodaril!« ukrepe v državi. Po poročilu so navzoči izvolili petčlanski vaški odbor. V razpravi, ki je bila po volitvah, so volivci iznašali svoje težave, ki pa niso bile pomembne, razen treh točk, ki zaslužijo več pozornosti. Največ so ljudje govorili o elektriki. Dogaja se namreč, da smo že vse od začet.kaa tega leta z rediri-mi presledki na Premu in v Smr-jah skoraj vse večere brez električne luči. Monterji EGS iz Ilirske Bistrice so dnevno prihajali na Prem in menjavali varovalke. Zvečer, ko je potrošnja elektrike narasia, p >. smo bili znova brez toka." To se dogaja vsak večer m ob istem času. Naravno, da to vzbuja pri ljudeh veliko negodovanja, saj imajo prav v tem mesecu veliko dela ob večerih. Kaj bo šele pozimi, če bo šlo tako naprej. Drugo vprašanja, ki so ga iznesV, je gradnja nove ceste preko Prema v Brkine. Ponekod je nova cesta sicer presekala stara pota in polj- ^. - •. .... m V.Ó. ; Spomenik padlim borce m v Pobegih-Gežarjih ske steze, vendar pa so pr.emalo upoštevali dovoz iz starih poti na novo cesto. Volivci so z veseljem sprejeli vest, da je okrajni ljudski odbor v Kopru nakazal za nadaljevanje gradnje le ceste 4 milijone dinarjev, kar bo zadostovalo, da bodo lahko delali tudi pozimi. Železniška postaja Kilovče na progi Pivka — Reka, na katero gravitirajo vasi Bit.nja, Prem, Smr-je, Janeževo brdo, Celje, Prelože in Pregarje, nima prave dovozne ceste. Tovornega prometa ta postaja zaradi tega praktično nima. Ze pred dvema letoma je bila izmerjena in zakoličena nova cesta od glavne ceste Ljubljana -— Reka s priključkom v Bitnji do železniške postaje Kilovče. Ker do danes še niso začeli z gradnjo te nove ceste, so volivci prosili predstavnika občinskega LO iz II. Bistrice, da bi se pozanimal za vzroke. Ta cesta bi bila dolga približno d.va kilometra. K. H. Pred dnevi so predstavniki živilske industrije na Koprskem razpravljali o predlogih investicij za prihodnje leto Ugotovili so, da živilska predelovalna industrija še ni zadostno opremljena in to posebno tovarne za predelavo rib v Izoli. Najbolj,občutijo pomanjkanje hladilnice za ri- , be in povrtniine. Bili so mnenja, da bi v prihodnjem letu zgradili tako hladilnico v Izoli. Med drugim so govorili tudi o nekaterih pomanjkljivostih, ki jih bo treba odpraviti. Tako se pojavlja pravi konkurenčni lov na surovine za predelavo .in to predvsem na rilbe. Tovarne za predelavo rib bi morale koordinirati delo, ker bi potem lahko povečale' in pocenile proizvodnjo. Sklenili so, da bodo predstavniki konzervnih tovarn skupaj pripravili teze "perspektivnega razvoja predelovalne industrije. Na osnovi teh tez bodo potem izdelali predlog investicij okrajnega družbenega načrta pa prihodnje leto. Na Koprskem obstojajo zelo velike možnosti .povečanja in izboljšanja kmetijsko proizvodnje. Neka ter i praktični kmetje pravijo, da bi samo na sedanjih obdelovalnih površinah lahko pridelali še enkrat toliko pridelkov, ¡kol: jih pridelamo. Naravno je, da se kmetijski strokovnjaki zanima' : za to vprašanje in ga skušajo rešili. Največje težave so v tem, da je zemlja razdrobljena na maj-ne obdelovalne parcele, kjer ni mogoče uvesti strojne obdelave. Nekatere kmetijske zadruge so svojim članom preorale s traktorji večje po- ..,,,.. ■.,.. „.. ' .füíi SV' ¿SV;,;»;-., ,-J, -i™: >- i '.;■•:■<:vSf" ;* . .-:;■>. ■ «;::■: ^¿¡p. i'•": :. ^ „V >N - i ¿> Íí ■■. »«i.,»!!:» w * i A\ > 1 & Ilt, ' 1:5 n ■ ......... : : :: : Sadjarska razstava o II. Bistrici: Le opold Dekle v a iz Košane prejema denarno nagrado in diplomo Vse prosvetno delovanje v Van-ganelu je iz znanih vzrokov počivalo med italijansko okupacijo. Med narodnoosvobodilno borbo pa ie znova oživelo. Nekateri domačini ?■? radi spominjajo tistih noči. ko jih je pri učenju skozi zavešena okna pozdravljal vstajajoči dan. Kanalu po osvoboditvi je bilo u-stanovljeno društvo »Primorje«. ki je delovalo vs'e do leta 1952. Takrat je zaradi nesoglasij in drugih ovir prenehalo vsako kulturno delovanje. Pr.ej tako delovna igralska skupina, pevski zbor in godba, so utihnili, čeprav je velika dvorana v novem zadružnem domu kar klicala domačine h kulturno-pro-svetnemu delu. Le od časa do časa je v vas prineslo malo kulturnega razvedrila SNG iz Trsta ali pa Gledališče iz Kopra. Tov. Ivan Sa-badin, ki je bil duša vsega kulturnega življenja v Vanganelu, se je zaradi nerazumevanja in grobih izpadov od strani nekaterih posameznikov umaknil v ozadje. Sele po njegovem umiku se je pokazalo, kako močan kulturni steber se je zrušil z njegovim odhodom. Leta 1952 so nedelavni upravni odbor reorganizirali, vendar se prosvetno življenje ni moglo razživeti vse do letošnje pomladi. V začetku marca se je nekaj ljudi odločilo': tako ne more in ne sme več naprej. Zbrali so skupaj več pridnih ljudi in začeli z učanj.em igre »Pesem s ceste«. Čeprav je vmes prišlo delo na polju, so z navdušenjem prihajali k vajam. Po dobrih treh in pol mesecih učenja so dne 16. julija nastopili na domačem odru v dvorani zadružnega doma. Ljudje so se v precejšnjem številu udeležili predstave. Uspeh je bil tak kot vršinc in tako ustvarile večje komplekse. Člani vidijo, da je ta način obdelovanja boljši' "n manj naporen. To pa so komaj začetki. Strokovnjaki podjetja Vinosad v Kopru so izdelali .predlog desetletnega perspektivnega načrta za ur&ditev okrog 700 ha površin v obalnem pasu občine Izola, Načrt predvideva ureditev strnjenih površin, Ja jih bodo lahko obdelovali s stroji. Da bi .preprečili škodljive posledice suše, ki je na Koprskem skoro vsakoletni pojav v poletnih mesecih, so v tem načrtu predvideli ureditev šestih zbiralnih bazenov za vodo. V teh bazenih bi se zbralo toliko vode, da bi lahko namakali okrog 120 ha površin. Onutek predvideva tudi ¡gradnjo 70 stanovanjskih hišic in gospodarskih poslopij ter hlevov za 300 glav goveje živine. Predvideni stroški za izvedbo tega velikega dela bi bili okrog 700 milijonov din. ki pa bi se amortizirali že v petnajstih letih. PlUldllJsiBiinŠlB eost (Sts^B^smtsskem Pred leti jc bil naš kraj v utrjenem trdnjavskem pasu, da smo se počutili kot miš v pasti. Danes tega ni več. Člani kmetijske zadruge smo zgradili zadružno poslopje. Pri tem smo dobili samo 300.000 din pomoči, ki jih .je dala bivša okrajna zadružna zveza v Tolminu, vse ostalo smo prispevali sami z delom in materialom. V novem poslopju bomo namestili tudi knjižnico. ga društvo še ni doživelo. To je igralce navdušilo, da so sklenili nastopiti še v bližnjih vaseh. Za Dan vstaje s';) gostovali v Marezigah, 24. julija v Borštu, kjer so prav tako kot doma želi odobravanje gledalcev. 30. julija sO gostovali v Šmarjah, kjer pa ni bilo tistega zanimanja kot so pričakovali. Nedolgo prej je tam gostovalo z isto igro SNG iz Trsta. Se slabše je bilo na gostovanju v Novi vasi. Dvakrat zaporedoma so imeli smolo, prvič zaradi nedospelega obvestila, drugič pa je zmanjkalo električnega toka. To je na igralce zelo slabo vplivalo, v.endar niso odnehali. Dne tretjega septembra s'o gostovali v Dekanih, 17. septembra pri Antonu, 25. pa v Krkavčah, Ifjer so bili ponovno deležni velikega priznanja gledalcev. Ko je bila igra že končana, so gledalci vpraševali: »Ali je res ž.e konec?« Pi-i tej prireditvi je sodelovala tudi godba iz Vanga-nela. Po dobro uspeli turneji so igralci dne 8, oktobra še enkrat nastopili na domačem odru. Tudi to pot je bil uspeh prireditve dober. Omenil bi le to. da se prireditve niso udeležili ljudje iz Velikega in Malega Centurja in nekaterih manjših zaselkov. Ce bi tisti, ki so v teh vaseh odgovorni za kulturo, znali ljudem prikazati pomen prireditev, bi tudi ti prišli. Vsi igralci razen učitelja Fr&nca Lampiča in režiserja Marijana so prvič stopili na oder Pri tem so pokazal; izredno veliko dobre volje, saj so morali za gostovanja, ki so bila ob sobotah zvečer, že popoldne pustiti delo na polju in v podjetjih, da so lahko nastopili. Materialno in moralno jim je pomagala Zveza prosvetnih društev iz Kopra. K vsemu temu naj omenim še to, da ,bi upravni odbor kmetijske zadruge v prihodnje lahko pokazal več razumevanja za potrebe tako požrtvovalne igralske skupine. Bilo bi škoda, če bi po tako uspelih nastopih znova zamrlo kulturno življenje. ki ima v Vanganelu že sta-i-o tradicijo. A. P. IZOLAI V kotu na križišču cest Koper— Stranj an—Korte bodo v kratkem dogradili pet stanovanjskih hiš, ki bodo lahko sprejele 30 družinskih in samskih stanovalcev. Do sedaj so_ za gradnjo teh hiš .porabili 100 milijonov dinarjev. Te .nove hiše bodo precej omilile stanovanjsko stisko, Id je tudi v Izoli, kot v dragih krajih precej občutna. V prihodnjem letu bodo v Izoli zgradili še SO stanovanj. ZAVRNJENA OBTOŽBA V zadnji številki našega lista smo v rubriki »Iz sodne kronike okrajnega sodišča v Piranu« objavili, da je bil tovariš Ljubo Miklavčič, mehanik iz Kopra, obsojen na štiri mesece zapora in 1000 din globe zaradi prodaje dvokolesa, ki mu je bilo dano v popravilo. Na prošnjo dr. Danila Miliča, odvetnika iz Kopra objavljamo, da je Okrožno sodišče v Novi Gorici u-godilo pritožbi Miklavčiča in je obtožbo zoper njega zavrnilo, Zadnje dni mi je prišlo pred oči ■nekaj literarnih poskusov mladih ljudi, zlasti študentov. To je naša mlada generacija, mladina, ki smo ji mi priborili svobodo in lepše, življenje. Ta mladina pa bo tudi nadaljevala naše delo in bo z nami gradila socializem in družbeni red, ki smo mu mi položili temelje. Ni nam torej vseeno, kaj ta mladina dela in kako dela, kam stremi v svojem ustvarjanju na vseh področjih življenja in prav tako >u> literarnem. Zal pa moram ugotoviti, da nas izpovedovanje nekaterih in njihovo gledanje na življenje zaskrbljuje. Vse tako se zdi. da se ne morejo izkopati iz podedovane miselnosti, ki je tesno ujeta med zlagano farizejsko moraliziranje. Prešeren je pred- slo in več leti pisal naprednejše pesmi in bolj pogumno in odprto bičal hinavsko družbo okoli sebe, zraven pa je. bil v svojih stvaritvah tako globoko človeški. Človeškosti pa danes pri nekaterih mladih ljudeh, ki se poizkušajo v literaturi, najbolj pogrešamo, če izločimo vse druge negativne pojave. Zlasti me tukaj zanima zgrešena idejnost, ker o stilskih pomanjkljivostih ne bi hotel govoriti. Tipičen predstavnik zagovarjanja, oziroma izpovedovanja take preživele miselnosti med mladimi literati ¡e študent Lojze Kante, ki je znano ime s strani koprske revije Bori in Našega glasa, količka primorskih študentov v Primorskih novicah. Konkretno me je na pisanje teh vrstic napotila njegova pesem Nezakonska mati. Bila je že objavljena o prvi številki Borov februarja letos, zdaj pa je bila ponatisnjena v oktobrski številki Našega glasa. Človek pa bi jo poprej pričakoval v kakšnem Bogoljubu pred vojno, kot pa v glasilih študentke mladine današnje socialistične Jugoslavije, ki je za vedno prekinila s takim obravnavanjem podobnih problemov. Ne glede na nesrečo, ki lahko doleti našega člo-ceka v življenju, mu skttša družba brez predsodkov pomagati, in ga popolnoma enakopravno vključiti medse. Ne more in ne sme biti zapostavljanja. To je ena velikih pridobitev naše revolucije in naša borba ter deset let izgrajevanja novega življenja bi lahko o tem tudi naše mlade dovolj poučilo. Zato me je tako zbodlo Kantetovo jokavo in pesimistično, h koncu pa še ironično, da ne rečem sadistično rimanje, v katerem ni niti trunka človečnosti »Sama, prav sama .., (Moj bog. življenje ničesar ne nudi). Le čisto drobcen otrok izsesaval ji tople bo grudi." Tudi u drugih Kantctovih pesmih — poudarjam, da ne govorim o tehnični nedognanosti. ker je bilo o tem govora drugod — je čutiti mračnjaški dih preteklosti. Pesimizem, dopolnjen ponekje z misticizmom in zaključen skoraj redno z brezizgled-no bodočnostjo in koncem, se človeka kaj težko dojmi. Pričakoval bi, da bo na primer pesem »Srečna ljubimca«, ki je bila prav t/¡ko objavljena v prvi številki letošnjih 13orov, izzvenela v srečnem refrenu današnjega iivljenja, medtem pa: ¡.K letti Se bosta že vzela; potlej pa pesem tegob jima vsakdanjost bo pela, dokler ne pojdeta v grob.« Nikjer najmanjšega odraza ustvarjalne sedanjosti, nikjer sledu velike pesmi današnjega življenja! Kaj smo na Primorskem res tako vzgojili našo mladino? Ni slučajno, da Kante tudi tako krčevito brani svoja in svojih vrstnikov pesniška izpovedovanja. Tako je v julijski številki Našega glasit odločno nastopil proti kritiki, ki se je po čisto oblikovni plati pojavila glede na te pesmi. Ni tudi slučajno, da sam takoj nastopa v obrambo teh »stvaritev" in na kar najbolj »kompe-tcntemc način proglaša Krizanlemc svojega vrstnika Daneta Zajca za nekaj izrednega. Sam pravi, »da je to ru.jlepša pesem, kolikor jih on pozna v. slovenski literaturi« (!). Po drugi strani pa prav to pisanje ¡niča, da se tako Lojze Kante, kot Dane Zaje zavedala, da sla glasnika nečesa preživelgca, izpovedovnlca mističnega sveta *voščenih sveč, roženkranca in črnih ministrantskih kriU. Iiazen tega imata predsodke ■proti današnjemu svetu, ki jih Dane Zaje v svoji pesmi iz druge letošnje številke Borov »Vedno imel bom« na ves glas izpoveduje: In ko ves svet se od mraka duii in ko ves svet se od mraka podira in ko sam grob se pred mano odpira, liho umaknem se v svet iluzij. Po če ta svet je iz same krvi, pa če tu svet se mi tisočkrat zruši, tisoč svetov je t) trpinčeni duši — vedno imel bom svoj svet iluzij.« Kaj je morda, to izpovedovanje današnji.' mladine? Naj bo to mladina, na kateri gradimo svojo bodočnost, ki naj nadaljuje veliko delo, porojeno in plačano s krvjo naših najboljših ljudi? Res je. da je pri nas svoboda mišljenja in svoboda pisanja, zato pa je tudi svoboda kritike za vse: te pravice se torej poslužujem, da izrazim svoje negodovanje spričo takega razvoja stvari. Menim pa, da som s tem pogodil tudi misli večine naših državljanov, ki predano in zavestno dopriiuišajo svoj delež k graditvi socializma in boljšega življenju našim znamccm. Prav zato je treba socialistične odnose uvajali in krepiti tudi v naši literaturi. Ta je nedeljiv del naše i'-oinosti 'u : vzgojnega vidik.i, zalo nam nike/.-or ni vseeno, v katiro smer ¿e razvija. Storili bomo vse. da bo del naše stvarnosti tudi ostalo, ne glede na izpade posameznikov, ki izji-nedu- Založba »Obzorja« v Mariboru je začela z delom šssl let po osvoboditvi in je ob šesti obletnici svoje ustanovitve in ob desetletnici osvoboditve izdala že stoto knjigo. Pač lep jubilej in lep uspeh. Maribor je naše največje industrijsko središče in to je narekovalo založbi, da je usmerjala svojo dejavnost k pospeševanju in izpopolnjevanju splošne izobrazbe našega delovnega človeka. Pri tem je ravnala po starem vzgojnem načelu »od lažjega k težjemu«. Tako ne najdemo v njenem programu samo splošnoizobraževalnih in. poljudnoznanstvenih knjig, ampak je seznanila svoje bralce tudi z umetniško visokovrednimi deli domačih in tujih pisateljev. Mislila je tudi na ljudskoprosvetna društva in na •njihove dramske skupine, za katere j.e izdala laže uprizorljiva odrska dela. Prav tako ni zanemarila tradicije, ki jo ima Maribor v pedagoški književnosti. Pri tem je mislila na starše, vzgojitelje in pedagoge. Posebno pozornost je posvetila založba Obzorja mladinski književnosti. Ljudske in umetne pravljice za mladino so izhajale v cenenih, ilustriranih zvezkih. Zdaj je začela založba novo zbirko po-vestic in pravljic iz naše preteklosti, iz najstarejših časov do let narodnoosvobodilne vojne. Naslov zbirke je »Bilo je nekoč . . .« in s pomočjo prosvetnih delavc~v jo mislijo spremeniti v, učinkovito protiutež razni stripovski plaži. Najnovejše knjige OBZORJA so: jejo preživele ideje, bodisi, da delajo to namerno, ali pa šele iičejo sami sebo in svoj prostor v življenju. Tudi pesništvo kot veja te literature ne more biti življenjsko, če. se tako zelo odmika naši stvarnosti. Še tako lepo rimane vrstice nas ne morejo ogreti, čc izpovedujejo nam popolnoma tujo miselnost. Ni to primer turno pri omenjenih dveh »pesnikih«, to naj velja za vse, ki se poizkušajo t' pisanju. Dokler /,'<; bodo li mladi ljudje, ki bi morali biti. polni neizčrpno bogatega življenja, izpovedovali mračnjaško in preživelo miselnost, kot Kante, Zaje in še nekateri, tako kot D, Kovač v prozi (Naš glas, sestavek >>Poletje na vasi«) in še nekateri drugi, toliko časa jih bomo odločno odklanjali. Pri tem nam ostaja še vprašanje, kje in v kakšnem okolju so ti. mladi študenti preživeli svojo bližnjo preteklost. Deset let se že borimo, da iz naše srede iztrgamo podobno miselnost in izenačimo v,se ljudi. Kaj jc v tem. času i]n kakšen, vpl i v fe imela na le ljudi naša šola, skozi katero so šli? čc danes kol visokošolci izpovedujejo podobne stvari, ki so v naši družbi že nesmisel, potem jc to znak. da zorijo v nepravi klas. O tem bi morala razmisliti vsa naša skupnost, zlasti, pa -mladinska organizacija in še posebej šola, ki sta za to najbolj poklicani. Rastko Bradaškja II. G. Wels: VELIKANI PRIHAJAJO Herbert Georg Wells je znan angleški pisatelj, v marsičem podoben Julesu Verneu. Okvir stvarnega življenja mu je preozek, zalo v svoji domišljiji preobrazuje zemljo in vse življenje. Roman »Velikani prihajajo« je nekakšna pravljica, toda pravljica za odrasle ljudi. Opisuje utopistični svet bodočnosti, ko bodo telesni in duševni velikani ustvarili novi, boljši družbeni red. Dva čudaška znanstvenika sta iznašla nekakšno snov, hranivo, ki naj bi odpravilo mirovanje rasti, tako da bi ljudje lahko zrasli neomejeno. Toda ko ti novi ljudje dorastejo, začno spoznavati svoje »majhne« sodobnike in morajo se boriti ne samo za svoj goli obstanek, ampak tudi za svojo notranjo rast. Pri tem pa trčijo na sebični in omejeni kapitalistični svet, ki pozna samo neusmiljeno izkoriščanje in prepoveduje vsako plemenito dejanje. ki bi bilo v korist vs'ega človeštva, Tudi roman »Velikani prihajajo« ima vse odlike Wcllsovega peresa, to je opisovanje fantastičnih dogodkov, ki bi pa utegnili do neke mere in nekje v daljni prihodnosti biti celo mogoči. Knjigo je prevedel Rudolf Kre-sal, opremil pa Božidar Kos. Gustav Silili: VZGOJNA SREDSTVA NASE DRUŽINE Slavna italijanska znanstvenica Marija Montessori, največja zago- Tudi četrti številki Borov velja ista opazka, kot dosedanjim trem: literarni del je odločno šibkejši, kot so razprave in poročila, ki napolnjujejo tokrat manjšo polovico revije. Sodelavci ostajajo vedno isti, zato je pač razumljivo, da se nivo ne dvigne in bo moralo uredništvo slej ko prej poskrbeti, da popularizira revijo tudi med ¡.'proizvajalci«, ne le med «potrošniki« kulturnih dobrin. »Bori« se bližajo koncu prvega leta izhajanja v revialni obliki. Ko bodo potegnili črto, pregledali, sezultat in delali načrte za naprej, naj na to nikar ne pozabijo. Nihče bolj kot oni so poklicani, da sledijo silnemu razmahu življenja v krajih, kjer so pognali kal. Treba bo novih vej in korenin, da jih ne bo življenje preraslo. Mladi so in ne bo jim težko, če bo volja dobra. Predvsem veljajo li moji očitki poeziji. Pesmi niso šibke le vsebinsko, ampak tudi oblikovno. To velja za riine GREGORJA STR-NISE (strmi — priklenjeni), za verz PAVLETA OBLAKA (Rdeče jagode visijo z grmičja, vsega po-srebrene.f.a; itd.) in za MARJANA BRECLJA, ki si včasih pomaga z mašili (da teme sem in pa svetlobe vir — Saj ravno zmes ta dela me . . .). DANETU ZAJCU večkrat vomica otroka v našem stoletju, je rekla: »Vse dobro in vse slabo v človeku zrele starosti je tesno povezano 7. otroštvom, v katerem ima svoj ' izvor. Vse naše zmote prenašamo na svoje otroke, v katerih zapuščajo neizbrisne sledove. Mi bomo umrli, toda naši otroci bodo trpeli za posledicami hudega, ki je za vedno popačilo njihov duh.« Pisec knjige Gustav Silili pravi, da delimo ukrepe, s katerimi hočemo vzgojno vplivati na otroka, na dve skupini: na rake, ki jih otrok sicer doživlja, pa se jih ne zaveda (vzgled, navajanje, zaposlitev itd.) in na take, ki se jih zaveda (po-učilev. opozorilo, ukaz itd.) Vsako teh vzgojnih Sredstev pa lahko koristi ali pa škoduje. Knjiga izčrpno obravnava vsa vzgojna sredstva in njen namen je poučiti vzgojitelje, predvsem starše, kako naj ravnajo, da bodo vzgojna sredstva uspešna. Karl May: LOV ZA MILIJONI (Satan in Iškarijot) Okrog nemškega pisatelja Karla Maya je bilo že mnogo razprav in potrošenega mnogo črnila. Kari May ima nepomirljive nasprotnike, pa tudi vnete zagovornike. Prav to pa je zopet dokaz zlati sredini, ki pravi, da v Mayevih spisih resda ni visoke umetniške vrednosti, pač pa občudujemo bujno domišljijo, ki zavzema pravilno stališče pri vrednotenju splošno veljavnih moralnih norm. Ce k temu prištejemo še napetost povesti, potem nam bo razumljivo, zakaj privlači Karl May mlado in staro. Založba Obzorja je izdala že več Mayevih povesti, med njimi tudi »Lov na milijone« ali naslov, kakor smo ga mi nekoč poznali »Salan in Iškarijot«. Knjigo (kakor tudi druge Mayeve potopise) so očistili razne navlake in banalnosti, tako da pride bolj do veljave t.islo. kar je v knjigi pozitivnega. Izšla je prva knjiga v štirih zvezkih. Z. L. MLADI SVET, štev. 8 Poljudnoznanstvena revija za iz-venšolsko vzgojo prinaša aktualne članke o ustanavljanju družinskih domov za naše otroke (Nika Arko), o komunah in zaščiti mladega rodu (Vilko KoJar), o šoli za starše (Danica Marion), besedo o spolni vzgoji danes (Dr. Leo Zlebnik), o problemu glasbene vzgoje otroka v družini (Janez Bi teme*), o izvenšolskem delu gimnazijcev (Franc Pediček), članek o otroških oblačilih, o šolskih in drugih razstavah otroških risb in plastik in vzgojno posvetovalnico. Literaturo zastopa črtica Miška Kriinjoa »Cona«. uide iz rok primera (straža no čaka — ali naj vsaj ne bi — da obledelo bo nebo; tudi si je težko predstavljati fanta, ki čaka na dekle, kot obsojenca, ki čaka krvnika). Tudi KANTETOVA pesem ja ena njegovih najšibkejših, kar smo jih doslej brali »Borih«. Tega pa ne moremo očitati FRANCU JERMANU in PAVLU SVETETU. Poslednjemu gre v tej številki prvo mesto. Med prozo najdemo na prvem mestu nadaljevanje zeodbo DANETA LOKARJA: Karambol ob zori. Pisec je vsekakor mnogo boljši v opisovanju duševnih razpoloženj kot vnanjih dogodkov. Mnogo slabši od njega je ŠTEFAN KALISNIK. Izbral si je zanimivo temo, vendar se mi zdi, je stvar vržena na papir v trenutnem zagonu, pogreša pa pile in morda tudi škarij. Ce je ta nekoliko pre-medel, je JOzE KLANCNIK načel kar preveč problemov hkrati za novelico. Lepo bi bilo, če bi ga še kdaj brali, saj snovi mu za obdelavo ne manjka. V drugem delu revije so vsekakor najpomembnejši članki DO-BROVOLJCEVI pregledi prevodov del slovenskih avtorjev v tuje jezike. Vse priznanje avtorju, ki nam je doslej predstrvil Gradnika, Bevka, Kosovela. Lepo bi bilo, če bi se ne omejil le na Primorce, ampak nadaljeval z ostalimi našimi velikimi delavci. Priznanje "gre pa tudi urednišvu, ki ima pri urejevanju tega dela revije, kot rečeno, bolj srečno roko. Tako n. pr. BREDA POGORELEC v navidez skromnem. zr.to pa lehtnejšem članka oceni Bogomira Magajno v zvezi z njegovo najnovejšo knjigo: Zgodbe o lepih ženah. Razen nekaj manjših beležk je objavljeno š« poglavje iz Krajgherjevega »Ivana Cankarja«. Izpadlo je nadaljevanja razprave o določbah mirovne po-rodbe z Italijo, ki jo piše dr. Stanko Peterin. S tem bi zaključil pregled vsebine. omenil pa bi rad še nekaj, kar me je pri branju revije posebej zbodlo, Revija namreč ni namenjena samo širjenju književnosti in literature po naši Primorski, ampak v prav toliki meri tudi Širjenju lepe in pravilne slovenščine. Toda predvsem v leposlovnih (!) prispevkih kar mrgoli grobih napak. Vejica jo ali ni; kljub tistim, ki so preveč, jih manjka kar lepo število. Opazil sem celo napačno rabo predloga s, z. Velike začetnice pri vzdevkih so rabljene nedosledno. Da ne govorim o hudih stilističnih napakah in nerodnostih, ki so seveda krivda avtorja in v manjši meri uredništva. Tudi tiskovnih napak je preveč. Skratka, nerodnosti in napake, so, a niso take, da bi jih ne bilo mogoče odpraviti. Nekatere takoj, nekatere čez čas. Nihče ne more zahtevati, da bi bila revija že takoj v začetku popolna, želimo si pa to kljub temu vsi. M. V. NAŠA SODOBNOST, štev. 5 in 5 Uvodoma nam nova, dvojna številka »Naše sodobnosti« prinaša razpravo Antona Ocvirka »Vpliv družbe na razvoj slovenskega knjižnega jezika«. Sledi odlomek Potrčevega romana »Zločin« z naslovom »Zaslišanje v Zagrebu«, povest Iva Zor-mana 'Slapi razuzdanec« in tretji del Ribičevega romana »Vrnitev«. Poezijo zastopata Lili Novy in Aleksander Blok v prevodu Janeza Menarta. Razglede, kritike in poročila so prispevali še Primož Kozak, France Dobrovoljc, Mihailo Mar-kovič in Rozka Štefan. SOCIALISTIČNA MISEL, štev. S-9 Roman Albreht objavlja razmišljanja ob zapiskih z mednarodnega kolokvija o delavski vzgoji v Sl-ras-bourgu, Ivan Potrč o Mikelnovi drami »Dež v pomladni noči« in Tor-karjevi »Pisana žoga«. Prozo zastopata Miško Kranjec in Ivan-Olbrac.ht \- prevodu Janka Liške. Druge razprave so prispevali še: dr. Rudi Kyovsky, dr. Bralko Kreft, Jože Smole, Ivan Skušek, Rok Arih in Bogdan Pogačnik. Objavljeno je tudi pismo Jeana Cassouja jugoslovanskim prijateljem. Revijo zaključujejo poročila in ocene. Prizor iz Zolajeve drame »Therese Raquin« v izvedbi Gledališča Slovenskega Primerja. V Kopru so igrali »Tlierese« žd dvakrat, gostovali pa so z njo tudi po Primorski. O koprski premieri smo poročali v prejšnji številki Nove knjige mariborske zoložbe OBZORJA C1 si Z u Zgodovina narodnoosvobodilne borbe je tesno povezana s partizanskimi bolnicami, skritimi v soteskah in skalnih duplinah. Na stotine borcev je v teh bolnicah ozdravilo rane, ki «o jih dobili v borbah s sovražnikom. Če bi teh bolnic in požlrvo-valnih zdravnikov ne bilo, bi bili skoro vsi ti ianjenci zapisani siniti. Zato pa danes upravičeno imenujemo tako, kot pravi naslov. Ze pred meseci je bil v Kopru ustanovljen pripravljalni odbor z nalogo, da zbere čimveč gradiva m koncem tega leta odpre v Kopru zdravstveno-socialno razstavo. Ta razstava bo prikazovala zdravstveno in socialno delovanje v Slovon-kem Primorju pod italijansko okupacijo, med narodnoosvobodilno borbo in po osvoboditvi. Ker praznujemo letos desetletnico osvoboditve, se nam zdi prav, če bralcem posredujemo nekaj zgodovine naših partizanskih bolnic. Za začel ik objavljamo zapiske iz spominov partizanskega zdravnika dr. Aleksandra Ga- ."'-S-"- . ' .' Sí;': '1:: ; i:-: «¡-N .¿'ii; ■■vi f ■ :vv :■!: "-.-S, ¿ÍÍ »-ii; Prenos ranjencev la-Petra, ki je prišel na Primorsko 3. marca 1943, nekaj dni po smrti narodnega heroja Vojka, ki je umrl brez zdravniške pomoči. PARTIZANSKA SANITETA OD MARCA DO SEPTEMBRA 1943 Vse do začetka marca 1943 je bil teren Primorske operativne cone brez partizanskega zdravnika. Zdravniško pomoč ranjenim borcem so nudil partizani sami. To so bih večinoma laki, ki so v italijanski vojski služili rok kot bolničarji. Težko ranjeni partizani so bili prepuščeni v oskrbo kmečkim hišam, kamor je včasih prišel' domač zaupen zdravnik. Vendar pa so bili primeri takih obiskov redki. Ranjence so skrivali v listju, v senu, v bunkerjih, kar je bilo seveda zelo nezdravo. Vendar pa je bila za takratne razmere pač prva slab za varnost ranjencev. Tretjega marca 1943 je prišel na Primorsko za sanitetnega referenta Primorske operativne cone dr. Aleksander Gala-Peter. Takrat sta delovali na tem ozemlju V. SNOB »Simona Gregorčiča« in VI. SNOB »Ivana Gradniki.« Vsaka četa je imela po dva bolničarja, vsak bataljon za bataljonskega bolničarja. Sanitetni službi v brigadi jc načelo-val brigadni bolničar. Vodil jc potu-ijzočo brigadno ambulanto in kontroliral delo podrejenih bolničarjev ter skrbel za nabavo sanitetnega ma-niateriala. V aprilu 19-13 je dr. Peter organiziral nekaj tečajev za bolničarje, ker jih je zelo primanjkovalo. Tečaje je obiskovalo tudi nekaj tovarišic, ki so potem dalj časa ostale kot bolničarke na svojih mestih. Večina bolničarjev, pa je kmalu opu- SPOMENIKI JUNAŠTVA ZDRAVNIKOV IN BOLNIČARJEV slilo to službo, ker je bilo laže biti navaden borec kot pa bolničar. Od 7. junija 1943 jc bil sanitetni referent v VI. SNOB »Ivana Gradnika« zobotehnik Ignac Pervanja-Nace. Vse ostalo medicinsko osebje so bili priučeni 'bolničarji, ki so imeli za seboj kak kratek tečaj ali pa so kot bolničarji služili v italijanski vojski. Tečaji so trajali največ teden dni med stalnimi premiki brigad. Vsak dan jc bilo po nekaj ur predavanj in praktičnih vaj. Učili so predvsem prvo pomoči samopomoč in praktične stvari iz higiene v partizanskem toborišču. V svojih zapiskih ima dr. Peter še zapisane naloge četnih in bataljonskih bolničarjev ter seznam zdravil. Zapiski nosijo datum 17. aprila 1943, Naloge četnih bolničarjev so bile v glavnem skrbeti za snago v četi, za dobavo sanitetnega materiala, skrb za ranjence in Iiolnike, Bataljonski bolničarji pa so morah skrbeli za kontrolo nad delom četnih bol- ničarjev, za dobavo sanitetnega materiala s terena, za prevoze težje ranjenih na varna mesta — v sanitetne postaje — za ustanavljenje novih sanitetnih postaj. Prav tako so morali imeli bolničarji večjo izbiro raznih zdravil in obvez ter nekaj-sa-nitetnega orodja. Pred razpadom Italije ni bilo mogoče držati ranjenega partizana v kaki samoti ali pa visoko v hribih, ker je pretila stalna nevarnost, da ga odkrijejo italijanski vojaki, ki so v kolonah večkrat preiskovali hribe ■in gore. Ranjenci so se zato zdravili v bližini, kjer so bili ranjeni, na kakem skritem kraju. Rešitev težkega vprašanja, kam z ranjenci in bolniki, je bila odvisna tudi od pomoči prebivalcev okoliških vasi, ki so prek terencev nudili vso pomoč sanitetnim postajam. Takih sanitetnih postaj je bilo na ozemlju Primorske kakih deset. Razmeščene so bile po terenu od Idrije pa do Kanina v razdalji za eno noč peš poti. Pot do take sanitetne postojanke je bila zelo naporna dn tudi nevarna. Ranjence jc bilo treba nositi čez zastraženo železniško progo (Bača), razne prehode, mimo utrjenih bunkerjev in zased. Vsaka postojanka je lahko sprejela od deset do petnajst ranjencev. Sanitetni postaje je načeloval komandir, ki je bil istočasno bolničar, kuhar in kurir. Običajno so bili to domačini iz kraja, kjer jc bila sanitetna postaja, ker so dobro poznali teren in ljudi v okolici. Dne 6, junija 1943 je bilo v sed-mih sanitetnih postajah 01 ranjencev in .bolnikov ter 22 strežnega osebja. Od ranjencev je bilo osem težko ranjenih, drugi pa laže ranjeni. V teh sedmih postajah se je od marca .1943 do razpada Italije zdravilo. 250 ranjencev in bolnikov. Od vseh teh sta umrla samo dva, vodnik Peter iz Pečin, ki je bil ranjen v glavo, in tov, Katja, ki jc bila ranjena v desno nogo. Štirje ranjenci so bili ubili ob napadu na postojanko na Kolovratu. Dostop do sanitetnih postaj jc bil zelo naporen dn strogo konspirativen. Prenos ranjencev jc bil prava muka, zvezana z ogromnimi napori. Bivališče ranjencev niso bile takrat niti barake, marveč enostavna zaklonišča iz žotorskih kril ali pa iz slame. Ponekod so za sanitetno postajo uporabili previsne skale ali naravne ka-verne. V primeru dežja in vetra so odprtine kavern zadelali z vejevjem. Ranjenci so ležali na preprostih ležiščih. Za podlago »postelji« je bilo najprej kakih deset cm, debelejših, nato pa tankih smrekovih vejic, nametanih na zemljo, ki so jo prej očistili preperelega listja in vej. Na vejice so razprostrli plast listja ali praproti. Za zglavje so navadno služili nahrbtniki. Ranjenci so ležali kar oblečeni, pokriti z odejami, suknjiči, pelerinami in podobno. Kuhinje so bile prav tako preprosto grajene, vendar so v njih pripravljali večinoma dobro in tečno hrano. Mir, počitek in občutek varnosti so bili v pogojih stroge kenspirativnosti tisti činitelji, ki so vplivali, da so se rane hitro zdravile. Samo enkrat sc je dogodilo, da je bila ena takih sanitetnih postaj napadena. To je bilo na Kolovratu, kjer je bila izdana. V nekaj primerih pa ije sovražnik postojanko odkril čisto slučajno, vendar so ranjence prej spravili na varno in ni bilo žrtev. Sanitetna postaja št. 1 jo bila v gozdu v neposredni bližini Idrije. Postojanko je ustanovil in vodil Feliks Kosmač iz Idrize in je Italijani niso nikoli odkrili. V tej postojanki se je stalno zdravilo do deset ranjencev in bolnikov. Hrano so v začetku prinašali naravnost iz Idrije preko doma tov. Kosmača, kasneje pa so postavili kuhinjo v podzemski duplini. Okrog 15. septembra 1943 se je ta postaja združila z vojno bolnico, ki je bila pri Tratniku v Čekovni kut Sanitetna postaja št. 2 je bila na Krmicah nad Oblakovim vrhom. To je bil bunker, zgrajen pod zemljo. Ta postaja je obstojala le nekaj mesecev, ker so Italijani zvedeli zanjo že v aprilu 1943. Čeprav so jo iskali, je niso odkrili. Vodil jo je bolni-čar-domačin in je lahko sprejela deset ranjencev. Sanitetna postaja št. 3 je bia v strmini pod Malimi Vršami nad Idrijco (Čcpovan). Postojanka je kot ostale večkrat menjala mesto, vendar se je stalno držala svojega sektorja. Začetkoma jo je vodil tovariš Svarim, kasneje pa tov. Polde, oba iz Vrat: pri Cepovanu, Italijani so bili večkrat na Malih Vršali in so stikali nad Idrijco, toda postojanke niso nikoli odkrili. Po razpadu Italije je bilo v tej pobtojanki organizirano okrevališče št. 1, ki 'je spadalo v sklop SVPB »Pavla.« Tu se kasneje niso več zdravili ranjenci, marveč samo telesno in duševno izčrpani partizani (psihoneurotiki). Sanitetna postaja š.t: 4 je bila na Šentviški planoti blizu Pečin, na kraju imenovanem »V Žlebih.« Bunker je bil pripravljen že maja 1943 in je lahko sprejel do 15 ranjencev. Postojanke pa zaradi možnosti izdaje niso uporabljali, pač pa so v začetku julija 1943 ustanovili novo postojanko za ta sektor. Postojanka je bila pod previsnimi skalami blizu Pra,petnega Brda na kraju, imenovanem "Pod Krogom•■■ v strmini nad Idrijco, Vodil jo je tov. Nace-Ignac Pervanja, sanitetni referent brigade »Ivana Gradnika.« Sanitetna postaja št. 5 je bila v grapi pod vasjo Lisec blizu Graho-veta. Dne 7. maja 1943 so postojanko premestili na kraj »Pod orehom,« kjer je ostala do 25. avgusta 1943. Zaradi boljše možnosti umika so jo kasneje premestili v strmino hriba v bližini Podleskovca. Tu je ostala dp razpada Italije. Postojanko je vodil bolničar Karel Čufer in je laliko sprejela 15 ranjencev. Ves čas obstoja te postojanke je umrl en sam ranjenec. Sanitetna postojanka št, 6 je bila na dnu kanjona Tolminke. Dohod v to postojanko je bil preko zvrnjenega drevesa, ki je viselo kakih osem metrov čez previsno skalo ob Tolminki. Pod skalo je bilo prostora za 13 lažje ranjenih. Junija 1943 so li-šisti zvedeli, da .je nekje ob Tolminki partizanska tehnika. Le slučajno so pri tem iskanju odkrili tudi bolnico, vendar je tov. Janez, ki je takrat vodil bolnico, utegnil še pravočasno evakuirati vse ranjence in bolnike. V postojanki je ostalo le nekaj hrane in zdravil, kar so Italijani požgali. Novo postojanko so nato postavili v strmini pocl Rdečim ro-lx)in, desno nad vasjo Čadrg. Dober mesec kasneje, dne 7. julija, so tudi to odkrili fašisti, ko so preiskovali teren. Čeprav je bila postojanka že obkoljena, so se vsi ranjenci in osebje stc-čiio brez izgub umaknili 'iz obroča. Sanitetna postaja št. 7 jc bila v grapi pod vasjo Km, v skalni duplini, kakih deset minut od vasi. Kasneje je bila postaja premeščena v skal- SPOMINI SLOVENSKEGA POMORŠČAKA H. G. WELLS: Novi bolnici v Valdoltri Partizanska bolnica na Snežniku leta 1943 no duplino, nedaleč od Gregorčičevega slapa nad vasjo Vršno, Le nekaj metrov nad previsno skalo je bil travnik, pa ljudje vseeno niso opazili. da ije tako blizu partizanska bolnica, kjer se je stalno zdravilo 10 do 20 ranjencev. Postojanko je nekaj časa vodil tov. Franc KIobučar-Na-nos, kuharica pa je bila Anica Matic. V tej postojanki so se zdravili ranjenci iz borb na planini Colobar. Junija 1943 jc postojanko obiskal tov. Jaka Avšič. Tudi to postojanko so iskali Italijani, vendar je niso odkrili, čeprav so bil le kakih 20 metrov oddaljeni od nje. Sanitetna postaja št, 8 je bila na Matajurju. Nekaj časa jo je vodil tovariš Joško-Uršič iz Kobarida, ki je kasneje padel. Bila je le kakih sto metrov nad glavno cesto Kobarid—• Podbonesec. vendar je sovražnik ni ADO MAKAROVIČ: Je že tako, da nekateri nazori ostanejo tisočletja, predsodki in napačni sklepi preprostega misleca se ne dajo iztrebiti in se ne dajo. Tak je nazor o kuštravem zlu. Naši otroci poznajo še vedno hudobnega Jana Raz-kuštrana, Janka Razščupanka, kodrastega Črnega Petra, 'ki je razkuštrani nemški Struwe.l-Peter. Staroslovenski hudič Potoglav ni nič drugega: »ku-štroglavec«. Isto pomeni drugo ime za hudiča Krutoglav, Tretje hudičevo ime tega pomena srečamo pri Poljakih: Koderak (pis. Goderac v dokumentih iz Skwierzyna od 1171). Vse pa kaže, da so li kuštravoi .pravzaprav kodrolasci. Da so si.predstav-ljali Slovani hudiča kodrastega, je razumljivo, ker sami niso poznali ko-dravosti in so si svoje dolge, svetle lase česali in pletli v kite, tudi moški- Kodrolasce so srečah pri tujcih z juga. Ko so se Slovenci naseljevali, so naselbine prejšnjih prebivalcev tudi tako poimenovali: Koderjač (pri Zg. Kungotii), Ko(cl)rejastcc (pri Voj-niku), Kodermac (pri Podgori), Ko-delovšče (pri Lokavici), Kodreti (pri Štanjelu), Kodrovi (pri Braniku), Kosmač {pri Lučah), itd. Kot oznake tujca — kodrolasca sodijo sem n. pr, priimki kakor Ku-cler. Koder, Kodela, češko Koudela, Konde.lka, poljsko Kuderka, Koderč, Koteč, Koc, Koče, Kocel, Kocelj (knez Kocelj je bil tujec), Kocer Kocina, Kosem, Kosmina itd. Pomen teh imen je človek z zavitimi, torej po severnem okusu neurejenimi lasmi, zamotanimi »kocinami«, to je ostriženimi. za Slovana sramotno prekratkimi, Krščanstvo, je prineslo k Slovanom striženje, kar je pomenilo sramotno ponižanje in kot izguba neke »moči« — žrtev, saj .je prvo striženje las prvotno, simbolično nadomestilo za človeško žrtev (stari Grki). Človek s prekratkimi lasmi je za slovanski, poganski nazor prav »krat-koglav« — krutoglav. Takega so si predstavljali hudobnega boga. hudiča, po vzoru kratkolasega, kodrastega tujca. Po tem lahko sklepamo, kako zaničevan je bil tujec, ki je dal nikoli odkril. Sprejemala je ranjence :n bolnike brigad, ki so bile na pohodu v Benečijo. Sanitetna postaja št. 9 je bila na Kolovratu nad Sočo. Imela je prostora za osem ranjencev, Junija 19-13 je bila zaradi izdajstva napadena. Večini obkoljenih partizanov se je posrečilo uiti, padla sta le dva borca in dva -ranjenca, ki so ju sovražniki ubili na licu mesta. Sanitetna postaja št. 10 je bila 1700 metrov nad morjem na planini Baban v Kaninu nad vasjo Zaga na Bovškem. Za to postojanko sta skibe-la Franc Rot-Ognjenkar in Andrej Rol-Svolioda. oba iz Zage pri Bovcu, Postojanka jo bila napadena že v maju 1943, vendar se je vse osebje 7, ranjenci pravočasno umaknilo, (Nadaljevanje prihodnjič) vzorec za slovanskega hudiča in kako osovražen Sloven, ki se je dal prostovoljno ostrici po tuji modi. Srečanje s tujcem je imelo za posledico rezanje las, najprej pri plemstvu (knez Kocelj?), potem pri drugih. To srečanje je prineslo tudi tujo vero — pokristjanjevanje in pred krstom jo moral Sloven žrtvovati svoje dolge, ncostrižene lase. Da je ta boleča procedura v zvezi s krščanstvom, dokazuje pri Srbih tako imenovano »šišano kumstvo«, kateri običaj je pred leti skušal dokazati dr. Zupančič z rasnega stališča, kar pa mu je pobil Boris Orel v »SI. etnografu« (1954). Končno je prišlo tako daleč, da je bilo vse moško ostriženo in so strigli že otroke. Prehod od »poganskih« nedotaknjenih las v dobo obveznega striženja je prav »šišano kumstvo.« Misel Hrvoje Vukčiča ima tri molitve pri striženju las krščenca. Pred krščanstvom je bil kratkolas le tujec in razku-štran le hudič. Ta hudičeva značilnost pa ni mišljena samo po tujcu (ker je bil tujec ostrižc-n in za slovanski pojem torej razkuštran, tudi če ni bil kodrolas), temveč ker je bil hudič — divjak, prebivalec gozda. Še danes je v tradiciji Divji mož — kodrolas (Kelemiina št. 151)1 Kakor je bil boleč prehod od dolgih las v tuje — krščansko striženje, tako nič manj ali še bolj jc- bil prej težak prehod od neurejenih las v česanje, vezanje in pletenje, kar je zelo verjetno vpliv žene, ki. se je davno prej morala česati in plesti, in gotovo gre njej zasluga, da je moža navadila na čistost in red. Hudič, ki je ostal v gozdu, izven zadruge, je bil seveda po starem umazan in nepočesan, kuštrav: Potoglav, Krutoglav, Kodcrak! Jasno, da ta hudič sovraži civilizacijo in počesane ljudi. Ker nima hiše, živi na drevju, toda če opazi počesanega moža »hitro pride in zafrkači človeku lasi« (Keleimna, št. 115, V.) Cela vrsta imen slovenske mitologije nam postane s tem razumljiva: Pojdite z menoj, dragi bralci, s:« nekaj sto milj proti jugovzhodni jadranski obali. Ustavimo se pred lepim fjordom Boke iKotorskc, ki ga laliko štejemo med najlepše zalive na sveth. V ozadju mu ne manjka visokih gora. ki kot. venec skalovja obdajajo sinje vode. Boka Kotorska ima nekaj, kar severni fjordi nimajo: sredozemsko podnebje in nadvse bistro Jadransko morje. Zaliv Boke Kotorske, s štirimi večjimi bazeni (hercegnovski, tivat-ski, risanski in kotorski), je dolg okrog 12 milj. Najožja mesta so ob vhodu iz odprtega morja, dalje Kumborska ožina dn zadnji, najožji vTat Verige. Verige delijo zaliv v dva po velikosti skoraj enaka dela. V 14. stoletju, ko ,je bila Boka Kotorska pocl vladavino ogrskih kraljev, so Bokel-ji v vojni nevarnosti prepeljali svoje ladjevje v Kotorski bazen, najožje mesto, — Verige — ki je komaj 300 m široko, pa so /. verigami zaprli. Od tod tudi ime tej ožinii. Zgodovina pravi, da je bila ta zapreka učinkovita in ladjevje v notranjosti popolnoma varno. Z razvojem tehnike in izumom smodnika se je opisana notranja obrambna črta premaknila iz Verig na sam vhod v Boko Kotorsko. Rt Ostro, rt Sv. Gospe in otok Mamu-la so. bih s svojimi trdnjavami in topništvom prepreke, ki jih ni mogla prekoračiti nobena ladja. Ko so ladje dobile močnejše, daljnostrclne lopove, so -tudi eib vhodu v Boko Kolorsko postavili enaka orožja na okoliške hribe. Pred vhodom v Boko Kotorsko so bile v času vojne skrbno posejane podmorske mine, razen vsega pa sta še dve torpedni postaji prežali na sovražnika, ki bi tvegal nevarnost in skušal prodreti v zaliv. Če vsemu temu orožju pridamo še to, kar je napravila narava sama s svojimi strminami na obrežju .in visokimi gorami v bližnjem zaledju, pridemo do prav šolskega primera dobro zavarovanega pristanišča. (Jules Mach omenja v » — glav« pomeni enostavno » — lasec«. Potoglav ima lase v vozlih; peta, žota ali penta, ponta, »pentlja, zanka, vozel«. Krotolasi ali kodrola-si krodo, Krodoglav, je pri nas Krutoglav. Vsi poznamo staro ljudsko balado o »Trdoglavu (in Marjetici)«; hudič Trdoglav je Trot, »trotolasec, trtoglav«. Cela vrsta imen torej, k'i zaničujoče imenuje hudiča »ra/.ku-štTanec«, Spričo tega postaja vedno ■bolj verjetna trditev Aleksandra Briicknerja, da Triglav nc more biti ime nekega boga (zanj sekundarno ime nekega kipa s tremi glavami). Za njim .jc ugotovil Jan Peisker, da je bil tako imenovani Triglav hudič (s črnim konjem). Drugi del imena — glav pa govori še jasneje, da gre za hudiča, ne s tremi glavami, temveč z razkuštranimi lasmi, ker tri — pomeni isto kar Trot — razku.šIranca ! Končno identificira Briickner (str. 200 i t al. prevod; Zanichelli, Bo-logna) Triglava s Tiarnaglofi-jem v Koreniti na Rujani, katerega je že Niederle razložil kot -Čmoglovi«. po naše »črnoglav«, toda to ne pomeni nič drugega, kakor »Čmolasec«, tujec! Ta pa je bil nujno res — »Triglav«, lo je razkuštrancc. Pomladni običaji odpravljanja zimskega vladarja ali zimske babe imenujejo slamnato figuro tega hudičevega bilja Morana (»Črna« ali »Smrt ), pri Rusih Koslroma ali Kostnih, to je Kuštravka, Kuštravec. Končno imamo Slovenci tudi tako figuro, ki jo imenujemo Kurent, katerega imena pa si še do danes ne znamo razložiti. Hrvati pripovedujejo o Pelrici Kerempuhu, »svjelskom potepuhu«, katerega ime jc še manj razumljivo. Ivan Grafenauer je primerjal Kurenta nekemu tujemu hudiču Keremetu. Ni izključno, da tudi ta imena ne pomenijo nič drugega, kakor »čmulasega« ali »kuštran-ea«, ker rusko kurčavij je »kodra-v«. Zelo verjetno torej, da .si moramo predstavljali slovanskega predkr-ščanskega hudiča kot kuštravega črnega kodrolasca! svoji knjigi »Človeška blaznost«, o najbolj Mvarovanih vojnih pristaniščih Evrope, med njimi tudi Boko Kotorsko). V prvi svetovni vojni «o mornarji na vojnih ladjah, ki so bile vsi-drane v Boki Kotorski, .imeli brezbrižne noči: bili to varni pred vsakim napadom. V drugi svetovni vojni, ko je .prišlo do izraza še orožje tretje dimenzije — letalstvo — se je to seveda nekoliko spremenilo. Toda tudi tokrat jc visoko okoliško gorovje s .protiletalskim topništvom bilo zelo nevarna past za sovražno letalstvo. Topničarji obalnih baterij so se stalno uril.i v svojem orožju. Vrhunec so bile ostre strelske vaje, ki so bile večkrat na leto. Posebno važne so bile nočne strelske vaje, ker je bilo treba predvideti, da bo sovražnik v kaki bodoči vojni napadel tudi pod okriljem teme. Prestavimo se v leto 1924 in oglejmo si tako nočno vajo. Gledali jo bomo s krova vlačilca, ki je vlekel tarčo. Poveljstvo obalnega topništva je zahtevalo od mornarice, naj pripravi določenega dne ob 22. uri tarčo. Tarča naj bo 300 m za vlačilcem. Oddaljenost od obale S km. Smer vožnje od juga proti Dubrovniku. Tarča naj .ima dve manjši svetilki, toda dovolj močni, da bosta lahko vidni z daljnogledom z obale. Vlačilec ne sme imeti razen obveznih prometnih svetilk nobene druge luči, (vsaka ladja .ima na desni strani zeleno, na levi rdečo prometno luč). Brzina vožnje 3 do 4 milje. Za take vajo je imela mornarica ponavadi pripravljene tarče, ki so bile sestavljene iz dolgih tramov. Na pokončnih, 3 m visokih drogovih je bila razpeta jutovina. Površina 3 krat 10 metrov jute je bila na površini morja že od daleč dobro viden cilj. Izjemoma je bila za to vajo odrejena druga tarča in to prava pravcata ladja. V pomorskem ar/.enahi v Titvu je bila 20 ni dolga odslužena ladja, ki jo je pred desetimi leti usmiljeni žerjav dvignil iz morja in jo postavil na kopno v zasluženi trajni pokoj. Vse kar je bilo na ladji količkaj vrednega, kakor slroje, kotle, cevi itd. so demontirali. Ostal je le goli trup. Samo še zunanja oblika jc pričala, da jc to bila nekoč ladja. Nosila .je ime »Oljen« po istoimenski gori v vencu gorovja okoli Boke Kotorske. V stanju kot je bila, vsa rjasta in preluknjana, sc ni mogla držati na površini, marveč bi sc pri priči potonila, čim bi jo žerjav postavil v morje, čas in rja sta opravila svoje. Toda »Orjen« je moral plavati brez kakih večjih popravkov. To so napravili tako, da so v trup pritrdili 30 praznih lesenih 200-liirskih sodov. Osem sodov je bilo pritrjenih v prostoru pod premčevo palubo in ravno toliko na krmi, ostalih 1-1 pa v prazni kotlarni, ki je bila na sredi ladje. Ko je žerjav postavil našega reaktiviranega upokojenca« spet v morje, se je kar dobro držal na površini. Še dve svetilki in vprašanje tarče je bilo rešeno. Medtem je vlačilec opravil sv ije priprave. Kaj bi se zgodilo, če bi vlekli Orjena« na 300 m dolgi in težki vrvi s hitrostjo samo 3—1 milje? Vrv se ne bi napela, marveč bi se zaradi lastne teže pogreznila v morje in tarča bi se za odgovarjajočo razliko približala vlačilcu. Bili sta mogoči dve rešitvi: ali vzeti dajšo vrv. ali pa ukreniti nekaj, da bo ostala vrv na površini. Izbrali smo drugo rešitev. Na vsakih 30 m razdalje smo na vrv privezali po eno valjeasto zaprto posodo iz železne pločevine po G0 Hitov prostornine. Te posode — vseh je bilo 9 — so izpolnilo svojo nalogo in vrv se ni pogreznila. Vse ,je bilo pripravljeno. Noč krasna, morje mirno, niti najmanjšega vetriča ni bilo, tema pa kot v rogu. Izpluli smo iz Tivta in ob 22. uri smo bili na položaju. Predpis je zahteval, da mora pri takih vajah stati na krmi momar s sekiro, vedno pripravljen, da na povelje takoj preseka vrv, s katero smo vlekli tarčo. Tako povelje bi izdal poveljnik ladje, če bi kaka granata padla preblizu vlačilca. Ne bi bilo priporočljivo. dočakati še kako sledečo, ker bi laliko padla na vlačilec. Ura jc 22. Z žarometom dajemo znamenje za začetek streljanja. 1'rva granata — granate so bile manevrske —• pade za nami v viši ii tarče, toda je prekratka. Sledeča predolga in nekaj za tarčo. Več granat je padlo blizu »Orjena«, le <;na pa ga jc tudi zadela. Še nekoliko gra- Poln zadetek nat pade, ena 30 m za našo krmo. »Preseči vrv « glasi povelje in v trenutku je mornar lo opravil. Istočasno je postavil poveljnih vlačilca strojni telegraf na »z vso močjo nanrej«. Sledeči izstrelek je bil že 50 m za nami. Če ne bi presekali vrvi, bi ta padel čislo v našo bližino. Z žarometom signaliziramo, da j(3 tarča odvezama in naj nadaljujejo z obstreljevanjem cilja, ki .ni več v vožnji. Bili smo v vami razdalji in opazovali streljanje. Zaradi teme nismo videli vseh izstrelkov, marveč samo bele pljuske tistih, ki so padali v neposredno bližino tarče in ki sta jih svetilki osvetljevali. Uspeh je bil kar dober. Cilj je bil nckolikokrat zadet. Po polurnem streljanju so nam topničarji sporočili s svetlobnimi signali: Strelska vaja za danes končana«. Ura je 23. Prcdno smo izpilili iz baze. smo dobili povelje, naj sami potopimo »Orjena«, v kolikor lo ne bo storilo topništvo. Morali smo zato razbiti vse sode, prej pa smo z ladje pobrali svetilke in pospravili vlečno vrv. Počasi je Orjen« izginil pod gladino in še dolgo smo mu ob svitu žarometov sledili s pogledi v globino morja. Rafo Perhauc 1 m ■v: 5 i-: ÄH >■ V.; ' imm:1'" m:,... ".T. ayáfeaadi JSsM ..-"»v-~ ..... .'-i:."' mmm mm Parni kotel jc razneslo in odprlo je trebuh W/V. ki sc bo zato vsak hip potopila PRIHAJAJO (Odlomek iz istoimenske go. romanu, ki ga je. izdala založba »0B7.0PJA« v Mariboru). Zdi se, da ima materinski ponos svojo mejo nekje zgoraj, in iius. Redwood jo je bila dosegia, ko je nj6is otročiček dopolnil šesti mesec svojega življenja, polomil svoj odlični košarasti gugalni otroški voziček in so ga domov pripeljali na mlekarskem vozičku, na katerem se jo drl vso pot. Mladi Redwood je ta čas tehtal devetinpet-deset in .pol lunla, v višino meril oserriinštiridesct eol, dvignil pa je okoli šestdeset funtov. Gor v otroško sobo sta ga nesla kuharica in sobarica. Odkritje je bilo zdaj vprašanje samo nekaj dni. Neko popoldne je Redwood prišel iz laboratorija domov in našel svojo nesrečno ženo zatopljeno v branje .»Moč atoma«, a ko ga je ugledala, je odložila knjigo, razburjeno pritekla k njemu in zajokala z glavo na njegovi rami. , »Povej mi, kaj si storil z njim,« je zatamala. »Povej mi, kaj si storil.« Redwood jo je prijel za roko in odvedcl k zofi, v tem ko jc na .tihem razmišljal, kako bi so najprimerneje branil. »Vse jo v redu, draga,« je dejal, »vse je v redu. Malo si utrujena. Vzrok je ta ceneni otroški voziček Govoril sem z izdelovalcem stolov na kolescih, ki prinese jutn nekaj močnejšega — —« Mrs. Redwood ga je solznih oči pogledala prek robca. 'Dojenček v stolu na kolescih?« jc zaihtela. »No, zakaj nc?« •To je kakor za pohabljenca!« »To je kakor za mladega velikana, draga, in se ti ga ni treba sramovati.« »Nekaj si storil z njim, Dandy,« je dejala. »To ti berem z obrazci.« »No, vsekakor ni nič škodovalo njegovi rasli,« je brezsrčno dejal Redwood. »To sem vedela,« je dejala mrs. Redwood in stisnila robec kakor žogo. Nenadno ga je pogledala, kakor ua £ro zares. ■Kaj si storil s svojim otrokom, Dandy?« "Kaj mu manjka?« »Tako velik je, prava pošast.« • Neumnost. Prav tako č\rst iin čeden otročiček je, kakršnega se Je more želeti kaka ženska. Kaj mu manjka?« -Poglej, kako je dolg.« -To je dobro. Samo poglej drobcene male otroka okoli nas! Najlepši deček je —« »Preveč je lep,« je dejala mrs. Redwood. , >>To ¡¡e bo popravilo.« je pomirjevalno dejal Redwood. »To je samo nekakšen zagon,« Toda vedel je čisto natanko, da se bo tako dalje odvijalo In se je. Ko je bil ta otrok star eno leto, je racal okoli visok natanko pet čevljev manj eno colo, tehtal pa dobrih osemdeset kil. Bil je velik kakor kak kerub v cerkvi svetega Petra v Vatikanu in če je ljubeznivo segal v -lase m obraze obiskovalcev, jc o tem govoril ves West Kensington. Imeli so invalidski stol, da so ga v njem nosili gor in dol iz otroške sobe, in njegova^po-sebna pestunja mišičasta. mlada ženski, ga je vozila na zrak v gorskem avtomobilu znamke Penhard. ki je imel osem konjskih sil in bil izdelan nalašč zanj kot otroški voziček. Vsekakor je bila sreča, da je Redwood imel poleg svoje profesorske službe še postranski zaslužek kot izvedenec. Ko se je malo polegel hrup zaradi neznanske velikosti mladega Redwooda, mi pripovedujejo ljudje, ki so "a skoraj vsak dan videli počasi topotali po lb--de Parku jo bil čudovito sijoč in lep otrok. Redkokdaj ga je bilo treba tolazati. Navadno je držal v roki veliko ropoluljo ter prisrčno m demokratično nagovarjal izvoščke omnibusov .in policiste z »baba«! ■Tamle gre velik otročaj,« ;e dejal izvošček cmni- busa. »Videti je zdrav,« ije dejal prednji pomik »Hranijo ga iz steklenice,« je pojasnil izvošček omni-busa. Slišal sem. da drži galono in več nečesa, kar delajo posebej zanj.« »Vsekakor zelo zdrav otrok,« je ugotovil prednji not- mk. Ko je mrs. Redwood opazila, da otrok res dosledno raste do nedoločljive velikosti — in to je pravzaprav prvič opazila, ko so pripeljali avtomobilski otroški voz — se 5© vsa prepustila neutešljivi boli. Hotela bi, je dejala, da mi nikoli več ne bi bilo treba stopiti v otroško sobo, želela 'bi, da bi otrok umrl, želela, da bi vsi pomrli, želela, da se nihče ne bi z nikomer po aeil; nato je malo zahlipala ■m se vrnila v svojo sobo, kjer je tri dni živela skoraj izključno samo od kurje juhe. Ko je prišel Redwood in jo grajal je .metala 'okoli sebe blazine in si puhla lase. »Otroku je dobro.- je dejal Redwood. Toliko bolje mu je, ker je velik. Če bi bil manjši, kakor so otroci drugih ljudi, bi ti pa spet to nc bilo prav.« Tak naj bi bil, kakršni so drugi otroci, ne manjši ne večji. Razvil naj "bi se v ljubkega majhnega dečka, kakor je Ceorgina Phyllis ljubka majhna deklica, in lepo bi ga vzgojila, zdaj pa nosi — in nesrečni ženi se je ubil glas — čevlje odraslih številka štirideset in se vozi — phf — s petrolejem!« •Nikoli ga ne bom mogla ljubiti,« je tožila. :»nikolil Preseda mi! Nikoli mu tie boni mogla biti m.iti. kakor bi hotela!« Toda nazadnje jim je uspelo, da so jo privedli v otroško sobo, in tam se je Edvar Monson Redwood (»Panta-grueh- je bil njegov poznejši vzdevek) gugal v posebej ojačeni gugalniei, sc smejal in čebljal. In srce mrs. Redwoodove so je spet ogro o za otroeiea, šla je k njemu, ga ebj( )a in jokala. »Nekaj so ti prizadejali,« je ihtela, »in rasel boš in rasel, dragi, loda kar morem storiti, da te lepo vzgojim, bom storila, pa naj kar koli rečo tvoj oče.« In Redwood, ki jo je bil pomagal privesti do vrat, zelo olajšano odšel po hodniku. '(Ej! to vprašanje, bili mož — ko pa so ženska takšne, kakršno so!) PROBLEM! B Vidite jih od časa do časa na ctstah, na igriščih, v predmestnem grmovju, po vaških cesah. Veseli in živahni dečki se igrajo, oblečeni pa so kot Indijanci in co\vboyi. Takrat lahko tudi slišite tajinstve-ne klice sove ali srake, kar pretrga tišino predborbenega čakanja. Zagledate majhne skupine, ki se previdno plazijo in iščejo zaklonišče, okrašeni pa so z zelenjem, kurjim perjem in pisanimi cunjami. V rokah imajo napete loke, pripravljene za strel. Ce včasih obiščete znance, lahko slišite iz sosednje sobe ali kuhinje glasne komentarje dveh bojnih tovarišev o včerajšnji borbi in burne demonstracije borbenih efektov. Lahko tudi v kaki zakotni ali predmestni ulici srečate dečka, desetih do dvanajstih let, ki se skriva 'za kako desko in strelja. Ne moti ga burja niti morda mreža z živili, ki jo nosi. v rokah ima ¡kos lesa. podoben revolverju. In strelja, strelja . . . Zraven tega 'kriči, kar mu grlo prenese: pii-tak! pjuuuu-tak-takl . . . Nasprotnika pa ni nikjer, sploh nikogar ni na cesti. Toda deček tudi nikogar ne pogreša, saj kar tako r.enira, v svoje veselje. Nekemu pedagogu je uspelo dobiti pravilnik nekakšne »legije« dečkov petega in šestega razreda. Med pravili je tudi tole: I. Oprema, Paragraf prvi: za bojno opremo je treba imeti sledeče stvari (sledi naštevanje): paragraf drugi: v primeru, da ¡si kak vojak ne more preskrbeti potrebnega orožja, mu bomo kupili orožje iz vojnega proračuna. II. Disciplina. Paragraf prvi: v legiji morajo biti samo hrabri ,in disciplinirani vojaki. Ce se kdo boji, lahko gre svobodno domov; takšnih legija ne potrebuje; paragraf drugi: noben vojak ne sme ne piti in ne kaditi; paragraf tretji: pri vojaku mora biti očitna plemenitost, itd. Organizacija vojske Vojakov mora biti 50—60. Vojska je razdeljena v štiri skupine, vsako vodi kapetan. Legiji načeluje poglavar. Itd., itd. Kako zanimiva je otrokova zavzetost, če ga kaka stvar pritegne. Celo niti jezikovno-pravopisnih napak ni bilo v teh pravilih, čeprav je pedagog ugotovil, da skoraj vs'i člani »legije« šepajo pri šolskih nalogah. Splošno vzeto, ni potrebno, da smo z našimi otroki preveč nezadovoljni. Kažejo velik interes za branje zanimivih knjig in se udeležujejo izvcnšolskega življenja. Toda pri vsem tem imamo nekaj dečkov, ki so preveč predani zgoraj omenjenim oblikam igre in preveč ljubijo nož in pištolo. Premalo pa pomagajo doma staršem in predvsem premalo se zanimajo za šolo, za učenje in za domače naloge Psihologi pravijo, da je tako borbeno obdobje nujen pojav v otrokovem razvoju (predvsem de"-ka), to se pravi tudi prehodno obdobje. Po vaseh vidimo sicer tudi te pojave, vendar je Indijancev in covv-bojev manj kot v mestih. Tudi je to ■ obdobje veliko prej zaključeno pri vaškem otroku kot pri mestnem. Verjetno zato, ker je otrok na vasi v prostem času vključen v proizvodno delo staršev. Verjetno imajo popolnoma prav tisti, ki trdijo, da t.e pojave potencira vpliv filma in literature. Zanimiva je skladnost nekaterih pojavov: manija puščic in lokov (razen «iv Obleka iz karirastega blaga s šalom. Naložena krilo pristaja mlajšim in predvsem vitkim osebam. Zdravniški kotiček ZDRAVLJENJE ŽELODČNIH BOLEZNI Med boleznimi žolčnika je najpogostejše vnetje mehurja in žolčni kamni v samem mehurju, in sicer s spremljajočim vnetjem žolčnega mehurja aLi brez njega. Pri vnetju žolčnega mehurja ali pri na-padih zaradi žolčnih kamnov je treba upoštevati sledeča navodila: Predvsem je potrebno strogo mirovanje, to je ležanje na postelji. Prvih 24 ur ne dajemo bolniku nobenih zdravil skozi usta, ker navadno bruha. Šele drugi in tretji dan poskušamo previdno z dajanjem sladkih tekočin. Bolniku dajemo na predel nad žolčnim mehurjem, torej pod desnim rebrnim lokom spredaj topel termofor ali pa hladen ovitek, kakor bolniku bolj prija. Ce ima bolnik močne bolečine, bomo dali sredstvu, ki blažijo krče, če pa ta ne pomagajo, bomo dali sredstva, ki blažijo bolečine. To sredstvo dajemo navadno v obliki injekcije, če pa ni pri roki zdravnika, potem v obliki svečk, ki jih dajemo v debelo črevo. Dajanje zdravil skozi usta je navadno brezuspešno, ker bolniki zdravila izbruhajo. Bolnikom, ki imajo žolč-ne kamne, priporočamo, da se ogibajo večjih telesnih naporov, močnega tresenja, naglih kreteni, ki bi lahko povzročile premik žolčnih kamnov in s tem ponovni napad bolečine. V svežem stanju dajemo bolniku samo nekaj ogljikovih hidratov (za-slajeno vodo, sadne sokove, čaj). Kasneje preidemo na kašuato in predačeno hrano, ki je v glavnem tudi sestavljena iz ogljikovih hidratov (krompir, riž, zdrob, testenine, po možnosti kuhane na mleku), nadalje pretlačeno zelenjavo in pre-tlačeno sadje. Nato šele preidemo na obilnejšo lirano. Prepovedana so sledeča jedila in pijače: jajca, svinjska in gosja mast, slanina, loj, suho meso, klobase, pečeno in ocvrto meso, svinjsko meso, divjačina, salame, hrenovke, nic-snc konzerve, sardine, omake iz česna, čebule, kumar in vse omake od pečenk, ki so zelo soljene in poprane. Prepovedane so tudi vse vrste sira. ki so ostre po okusu ;in maslu, pečen in pražen krompir, grah, leča fižol, česen, čebula, kumare, zelje, repa, orehi,, lešniki, svež kruh in vse močnate jedi (pripravljene s kvasom in z mnogo jajc in masla), vse ostre začimbe ter vse alkoholne pijače, kakor tudi mrzlo pivrf. Vsa navedena jed'la so prepovedana, ker zahtevajo za prebavo mnogo žolča iai povzročajo hitro praznenje žolčnega mehurja, kar lahko povzroči ponovne bolečine. Operacije, s katerimi odstranijo žolčne kamne ali žolčni mehur, se poslužujemo le v primerih, če zdravstvenega stanja na žolču ne moremo izboljšati potom zdravljenja s primerno dieto m drugimi zdravstvenimi pripomočki. revolverjev, ki so »neobhodno potreben« rekvizit), s'e je pojavila ob filmu »Zlomljena puščica«, meči ob filmu »Trije mušketirji«, »Julij Cezar« pa j.e povzročil formiranje »legij« in ščite. Potem so tu še filmi o Indijancih, pogumnih cowboyih in Tarzanu. Ni čuda, da so ti filmi fantom všeč. To bi ne bilo tudi nič hudega. če ne bi bilo razen tega še marsikaj drugega. Vsi ti filmi niso na enaki umetniški višini (včasih o njej sploh ne moremo govoriti), vsi pa imajo razen zanimivosti in napetosti. tudi kopico elementov, ki delujejo negativno. Predvsem: vrednost človeškega življenja v vseh teh filmih je enaka ničli. Uporaba revolverja ni prav nič posebnega, ubijanje je masovno, preračunano in hladnokrvno premišljeno. Zato bi bilo nujno, da gledajo otroci samo res dobre »vvesterne«, ne prepogosto in vedno v spremstvu staršev. Drugo vprašanje je literatura. Obilica malovredne literature, od detektivskih in roparskih romanov pr.ekd brezkončnih zgodbic v slikah do fantastičnih potopisov, »indijana-ric« in »tarzanijad«, vse to dobimo v prevodni mladinski literaturi. Zanimiv način boja proti taki plaži so odkrili lansko leto v Nemčiji, Brezvestni založniki so s takim malo-vrednim materialom poplavili ves knjižni trg. Stvar je zavzela že take razsežnosti, da so se vznemirili vsi, ki jim je razvoj mladine pri srcu, poklicno ali kako drugače. Z združenimi močmi so v Mtinchenu priredili »Teden mladinskega varstva«. Posebno nalogo v tem tednu so dali časniškim kioskom. Založili so jih z dobrim mladinskim slovstvom vseh vrst in jim dali pooblastilo, da zamenjajo po eno delo za pet zvežčičev »literature« v nadaljevanjih, kakršno poznamo tudi pri nas. Uspeh je bil presenetljiv, tudi za največje optimiste. Mladostniki so se kar trli okoli kioskov in samo v prvih treh dneh oddali 2000 kg svoje »literature«. Pokazalo se je tudi, da je te vrste literatura nevarna predvsem dečkom; deklic med zamenjevalci ni bilo. Moralni uspeh le domislice je nedvomen, pokazal se je že prve dni. Tisti, ki so zamenja'i svoje brošure in knjige že v začetku akcije, so brž prebrali, kar so dobili v zameno in odkrili so, da je tudi to vredno branja. Zato so vodili h kioskom svoje prijatelje in znance. Tako si je dobra literatura pridobila v Mtinchenu širok krog mladih bralcev. Da se vrnemo nazaj k pištolam in puščicam. Način, da dobo »streljanja« in »ubijanja« skrajšamo na minimum, je v preusmeritvi otrokovih ineresov. To tudi v resnici delamo, ali vsaj poskušamo. Pozornost dečkov je treba obrniti v drugo smer, razvijati smisel za tehniko, ki ga navadno imajo. To pa zopet pomeni, da je treba dokončati v šolah reformo, ki smo jo začeli in se po malem »modernizirati«. Učenčevo aktivnost, da bi si pridobil čim več znanja, moramo podpreti in razvijati, pa naj bo to v obliki individualnega ali skupinskega načina udejstvovanja, Najti moramo način, da bo otrok zadovoljen. potem ne bo iskal zabave na svojo pest. Imamo razen lega še drugo pot. ki pa bi morala leči vzporedno s' prvo. To je pritegnitev otrok, posebno listih v predpubertetni dobi, v razne zabavno-delovne sekcije po šolah in organizacijah, — tako kot vidimo v Pionirskih domovih, tudi v koprskem. »Indijanska« peresa, loki in divje »pištolarjenje« bi dobilo pozitivno zameno v tehničnih skupinah in zanimivi aktivnosti, recimo izvidnic pri tabornikih. Čeprav na tem delata šola in družba ter krepko pomagajo starši, skoraj nikjer ni problem popolnoma rešen. Otrokom nudimo še vedno premalo možnosti, ki bi ga zadovoljile. Veliko je tudi še število •>-t,rok, ki stoje ob strani. Ti otroci izpolnjujejo svoj prosti čas, kak r se jim ljubi ali jim pade na pamet in pogosto tako, kot tega ne bi želeli starši ali družba. Lahko jc govoriti o osvoboditvi žena. Toda to se ne dogaja samo od »obe, četudi imamo vlado, ki izdaja zakone o enakopravnosti žene in moža. Moje lastne izkušnje in napori, ki sem jih prestala skupno z drugimi ženami našega okraja, pač o tem najbolje pričajo. Me postajamo resnično enakopravne, ko začnemo delati izven štirih zidov svojega doma, ko imamo pravico, da opravljamo ista dela kot možje i.n ko dobivamo za isto delo isto plačilo. Toda za vse to se moramo še boriti, čeprav je uzakonjeno. Živim v visokih hribih Tajhmic, v severni provinci Šansi. Zemljiški posestniki so dolga stoletja izkoriščali kmete, me žene pa smo vedno nosile dvojno breme: tlačanjenje zemljiškemu posetniku in oblast lastnega moža. Poroke so sklepali, ko so bili otroci še čisto majhni in dečkova družina je morala dekličini plačevati, dokler ni imelo dekletce približno dvanajst let, ko so jo v zaprtih nosi-lih odnesli v možev dom. Večinoma ni tega človeka nikoli prej videla. Ko je že bila v moževi hiši, je postala navadna sužnja v gospodinjstvu; kuhala je, šivala, nosila vodo hi mlela žito. Mož, ki so ga prav tako poročili, ne da bi ga vprašali, je navadno oteresal svojo nejevoljo, tako da je ženo za vsako malenkost udaril. Ce je bila tašča slabe volje, je prav tako padalo po nevestinem hrbtu. GRENKI SPOMINI Pri nas živi maja prijateljica, ki jo vsi kličemo teta Vang-Cao-ken. Zdaj jima štiri in šestdeset let, toda še vedno ji pridejo solze v oči. če govori o dnevih svoje grenke mladosti. 2e kot otroka so jo prodali staremu pastirju za osem starih bakre- MAKARONOVA IN SUNKINA SOLATA Skuhajte makarone v slani vreli vodi. Nato jih ocedite in ohladite. Met! tem časom pa pripravite naslednjo omako: zmešajte dve veliki žlici paradižnikove mezge s skodelico majoneza in dobro premešajte. Makarone denite v primerno posodo, potrosite jih s šunko, ki ste jo pre-razrezale na koščke, vso to pre-lijte z zgoraj omenjeno omako in okrasite z olivami. »BAKALCA« — KO-TRUNOVO MESO V OMAKI 'A kg koštrunovega roesa, 4 dkg masti, 2 srednje debeli čebuli, 2—3 korenske, sol, lovorov list, malo celega popra, 1 do 2 klinčka, kira po okusu. pre\ga-nje iz 3 dkg masti in potrebne moke. Meso zrefemo na koščke. Na masti prepražimo najprej na listke zrezano čebulo in korenček, nato dodamo meso in ga prepražimo po vseh straneh. Nato ga malo zalijemo, solimo ter odiša-vimo. Po okusu prilijemo še malo kisa in razkuhamo prežganje. Vse skupaj še dobro prevremo. nih novčičev, ki so imeli v sredi luknjo. Edina njena hrana je bila hrastova skorja dn prašen i otrobi. Obleke je imela raztrgane, leta in leta ni .poznala postelje ah odeje. Vsa je trepetala že ob samem pogledu svojega moža. ki jo je pogosto pretepal, tako da ni mogla stati na nogah. Imela je eno samo prijateljico in ta je skočila v vodnjak, ker jo je doletela enaka usoda in ni vzdržala. PRVI PRAMENI SVETLOBE Leto 193S. Rdeča armada je prišla v naše hribe in osnovala gverilsko bazo za borbo proti Japoncem. Toda to ni bila samo vojska. Vojaki so prmssli s aebej tudi nove nazore. Učili so nas, kako naj se borimo proti svojim izkoriščevalcem, ne sa-mo proti Japoncem, ampak tudi proti zemljiškim posestnikom, Izrazi »ljudska pravica« so bili novi za staro in mlado. -Posebno žene so se raz-• veselile, da bodo lahki govorile o svojih težavah in da bodo celo dobile pomoč pri'njihovem reševanju. Toda stvari se niso izboljšale kar čez noč. Celo po lesučni osvoboditvi naše vasi, je neka tašča z železno p;dioo nabila snaho, ker ni mogla oclnes-ti v hrib velikega socU vode. Liu Kai-Čen, tako je bilo snahi ime, se je tako bala, da bo zopet tepena, da je ušla zdoma in se zatokla k oblastem po pomoč. Poslali so jo domov, z njo pa jc prišel nekdo, ki je stari tašči pojasnil, da so minili časi izkoriščanja in nasilja. Lahko si predstavljale, kako so tudi druge žene prisluhnile. Od takrat so skušale zvedeti kaj več o novi oblasti in o njenih nazorih. Leta 1941 so uveljavili na osvobojenem ozemlju nove ženidbene zakone. Stari običaji kupovanja in prodajanje žene so bili strogo prepovedani. Nihče ni smel siliti dekleta, da bi se poročila s človekom, ki ga ni sama izbrala. Žena je tudi imela pravico do razvezo zakona, če je bil mož z njo grob. Včasih so bili mnenja, da je popolnoma naravno, da mož napodi ženo. če z njo ni zadovoljen ali da jo celo proda. Nikomur pa niti na misel ni prišlo, da bi lahko žena zapustila moža. Mož je pač zanjo nekoč plačal in bila je njegova last. Lahko si predstavljate, da je večina mož potrebovala precej časa* da je »prebavila« te korenite spremembe. Cin Cuan-lin, neki pastir, je še kar naprej tepel ženo za vsako malenkost, čeprav je bil novi zakon že v veljavi. Naj pišejo in govorijo, kar hočejo, je bilo njegovo geslo, svojo ženo je kupil in z njo bo delal, kar bo hotel. Trikrat je šla žena na oblastni odbor in prosila za ločitev,, loda vsakokrat so skušali oblastni organi pomiriti zakonca. Čeprav se je Cin-lin delal, kot bi .poslušal, kaj mu govorijo, se ni spremenil niti za las. Četrtič .je žena dobila ločitev. Zdaj je zopet poročena in je zelo srečna. Cin-lin pa še danes ni našel drage žene. Seveda je bil ta pastir izjema. Večina mož je pač spoznala, da je tudi žena človek. (Konec prihodnjič. Prevod iz revije »China Rceonstructs«) v.-\ * t, i ..v., SV* ;; .. : '-;. , Jt «i f ■<■-:. ;,.V s; V. •-'-v.- ' 1! žes-o-;.. n ft i|| ^ v! v -t. ' S . ; v ■lil mm .....:.. ....•,__ Vsakdanji />rizor s kitajske ulice LJUBLJANSKO PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA Osmo kolo ljubljansko primorske nogometne lige je imelo okrnjen spored. Dve tekmi namreč niso igrali. V Postojni je bilo vzrok neuporabno igrišče, ki ga je preplavila voda, v Kranju pa je pobral Triglav obe točki brez borbe. Moštvo Izole se ni pojavilo na igrišču in je torej izgubilo s 3:0 p.f. Zadnjo besedo o tem pa bo izrekla še verifi-■kacijska komisija. V nedeljskem kolu ni bilo presenečenj, Grafičar je na svojem igrišču prepričljivo odpravil Koper z •10:2, Slovan pa prav tako na svojem igrišču Ilirijo s 5:2. Tabor in kranjska Mladost sta si v Sežani delila izkupiček v tekmi brez gola. Vsa. primorska moštva so torej v nedeljo zbrala skupaj le eno točko. Rešil jo je Tabor, ki je na svojem igrišču pripravil že več presenečenj. Najbolj so razočarali Koprčani, ki so se vrnili domov zopet s tradicionalnim rezultatom iz prvih kol. Pravzaprav je res nerazumljivo, kako more neko moštvo dopustiti, da mu nasprotnik v nekaj minutah nasuje kopico golov. Na tekmi med Grafičarjem in Koprom so domačini 15 minut pred koncem vodili s' 3:2. Ko j.e marsikdo na igrišču mislil, da se bodo Koprčani še bolj potrudili, da bi izenačili rezultat, se je zgodilo prav nasprotno. Krilski vrsti so namreč povsem pošle moči in so igralci Grafičar j a skoraj brez težav prehajali pred koprski gol. Torej gre visok poraz predvsem na račun pomanjkanja kondi-cije, ne pa na račun grobih napak obrambe, kakor so nekateri napisali po tekmi. Da je to nepotrebno, sii treba posebej poudarjati. Koprskemu moštvu moremo spregledati pomanjkljivo tehnično znanje, ker je to mlado moštvo z nezadostnimi izkušnjami, ne moremo pa jim o-pravičiti pomanjkanja kondicije, ki bi si jo prav lahko pridobili z rednimi in sistematičnimi treningi. V nedeljo popoldne ob 14.30 bo v Kopru srečanje med domačim moštvom in sežanskim Taborom, ki bo nedvomno odločilno za jesenski plasman obeh moštev. Upajmo, da se bodo Koprčani bolje pripravili in da se bo razvila ostra borba za točke. Objavljamo tudi tabelo po osmem kolu, v katerem .smo upoštevali razveljavljanje tekme med Izolo in Mladostjo (1:1). LESTVICA Grafičar 8 7 1 0 32:12 15 Krim 7 5 1 1 19:5 11 Triglav S 4 2 2 29:9 11 Slovan 8 4 0 4 15:13 8 Ilirija 8 4 0 4 18:20 8 Mladost 7 3 1 3 12:11 7 Postojna 7 2 1 4 10:18 5 Tabor 8 1 2 5 15:20 5 Koper 8 1 2 5 11:42 4 Izola 7 1 1 5 11:20 3 SE NEKAJ NOGOMETNIH DOGODKOV V okvira primorske nog. podzveze sta bili na Koprskem dve srečanji, v katerih so gostje odnD 'i ves izkupiček. Koper B je izgubil z idrijskim Rudarjem z 0:2, Olimpija iz Bertokov pa z Anhovem z 2:4. Glede tekme med Koprom in Rudarjem moremo reči, da je na rezultat precej vplival slab sodnik, ki je nepravilno dosodil enajstmetrovko v korist Idrijčanov. Koprčani so bili zlasti v drugem polčasu v premoči in bi glede na potek igre zaslužili neodločen rezultat. V koprskem nogometnem centru pa je v nedeljo Koper C premagal Olimpijo iz Bertokov z 1:0, Šmarje pa Padno s 4:3. Glede te tekme moramo poudariti, da so igralci Pad-ne pokazali veliko borbenost, saj se jim je posrečilo znižati rezultat kljub vodstvu nasprotnika 3:0. Z malo več sreče pri streljanju na gol pa bi lahko v zadnji tretjini igre celo izenačili. Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov: Ime in priimek ............................................'................................................„.... Bivališče ..........................................................-......... ...................... Pošta ......................................................................................................................... Naročnino bom plačal, ko prejmem vašo položnico! Dne ............................................................................................. (lastnoročni podpis) Posvet načelnikov društev Partizan goriškega in koprskega okraja Okrajna zveza telesno vzgojnih -društev Partizan v Novi Gorici bo organizirala v nedeljo na Lokvah dvodvevno posvetovanje vseh načelnikov in predsednikov društev. Na konferenci se bodo seznanili s sklepi nedavnega republiškega posvetovanja v Kranjski Gori ter razpravljali o gradnji športnih objektov in o drugih vprašanjih. Ob tej priložnosti bodo tudi prejeli priznanja najpožrtvovalnejši delavci ina področju telesne vzgoje v goriškem okraju. Društva Partizan v ■goriškem okraju se zdaj pripravljajo za jesenski kros in za akademijo ob Dnevu republike. VELEBLAGOVNICA »TRGOVSKI DOM« V KOPRU sprejme v službo s takojšnjim nastopom trgovskega pomočnika ki je verziran v manufakturni stroki z najmanj 5-letno prakso. Opravljal bi posle Icot namestnik poslovodje in bil pomoč komercialni službi. Ponudbe je poslati na upravo podjetja z priloženimi izpričevali o dosedanjih službah V drugem kolu državnega prvenstva v hokeju na kotalkah sta Nova Gorica in Pulj zabeležila prepričljivi zmagi nad svojima na-sprotnikama. V kolikor ne bo presenečenj, je skoraj gotovo, da se bo borba za prvo mesto odvijala le med njima. Nova Gorica je na svojem igrišču premagala moštvo Cementa iz Pulja z 8:6. Rezultat je sicer nizek, vendar gre bolj na račun izredne požrtvovalnosti, kakor pa dobre igre gostov. Nova Gorica je zlasti dominirala na terenu v tretji tretjini igre, ko je dosegla štiri gole v kratkem presledku. Najboljša pri domačinih sta bila Pertot in Jug, pri gostih pa Mauri in Perajič. V Pulju pa je domače moštvo katastrofalno porazilo Viktor Lenac iz Reke z 18:1. Rezultat sam dovolj zgovorno priča o premoči domačinov. Po drugem kolu je tabela državnega prvenstva v hokeju na kotalkah naslednja: Pulj Nova Gorica Cement Viktor Lenac 2 2 0 0 26:7 4 2 2 0 0 18:9 4 2 0 0 2 12:15 0 2 0 0 2 4:29 0 Odločilno s'rečanje za prvo mesto bo v nedeljo v Pulju med Puljem in Novo Gorico. PRISRČNE ČESTITKE ob srečnem rojstvu naše prvenke Olivije mladi mamici Ardeniji Fran-karli — Sikur njen ljubeči mož Ivan Sikur. Sv. Jernej, dne 31. oktobra 1955 VABILO Planinsko društvo v Sežani bo priredilo v soboto, dne 5. novembra 1955 ob 20 uri v hotelu »Triglav« v Sežani velik PLANINSKI PLES z bogatim srečolovom in šaljivo pošto. Cisti dobiček je namenjen za dogTaditev planinskega doma na Slav-niku. Sedanja uprava SELVEG-a v Kopru je prevzela v upravljanje omrežja in druge električne energije od uprave SELVEG-a v Tr-istu 1. XI. 1953. Električno energijo je uprava SELVEG-a Koper razdeljevala, od-nosno obračunavala svojim konzu-mentom po Odločbi o tarifi za prodajo električne energije v okraju Koper (Ur. vestnik OLO — Koper št. 9/53). Metoda in način čitanja števcev in kasiranje tokovine je os'tal isti, namreč tak, kot ga je imela prejšnja uprava podjetja, ko je bila še podružnica SELVEG-a Trst. To pomeni, da se je poraba električne energije, potrošene v avgustu, plačevala v mesecu septembru in tudi oktobru, t. j. skoraj z dvomesečno zakasnitvijo. Z reorganizacijo podjetja, oziroma z ustanovitvijo novega podjetja »ELEKTRO - KOPER« s 1. XI. 1955, so predvidene nekatere spremembe pri odčitavanju in inkasu: Podjetje »ELEKTRO - KOPER« se vključi v Elektrogospodarsko skupnost Slovenije, ter mora v zvezi s tem metodot in način odčitavanja števjcev in kasiranja j-ačunov za potrošeno električno energijo in mesečni prispevek prilagoditi sistemu, ki je uveljavljen v os'tali Sloveniji. Od sedaj, odnosno od 1. XI. 1955, bodo konsumenti prejemali račune že v tekočem mesecu, tako da bo potrošnja na prejetem računu dejansko iz preteklega meseca, prispevek pa bo za tekoči mesec. Za prehod iz enega na drugi sistem inkasa bodo v mesecu novembru izdani dvakrat računi: od 1. do 15. novembra za mesec oktober, od 15. do 30. novembra pa za mesec november. Ker je iz objektivnih razlogov nemogoče v tako kratkem času izvršiti odčitavanje števcev za november in da odjemalci ne bi utrpeli v mesecu novembru celotno porabo za oktober •in november, se bodo računi za mesec november izpisali brez odčitavanja števcev, tako, da se bodo zaračunale samo kWh, ki jih posamezni odjemalec plačuje po višji ceni (20 dinarjev za kWh) in prispevek za mesec november. Ako kdo ne potroši niti do višine kWh, ki jih ima plačati po višji ceni, se bodo zaračunavale samo kWh v istem iznosu, kot so bile potrošene v preteklem mesecu. Za mesec december se bo inkaso računov za porabljeno električno energijo in prispevek za december vršil v mesecu decembru na podlagi odčitavanja števcev v mesecu novembru in decembru. Potrošniki električnega toka se tudi obveščajo, da bo z uvedbo novega sistema inkasa inkasant prihajal k posameznim strankam vsak mesec približno istega dne. V kolikor računa stranka ne bo takoj plačala, odnosno najjasneje v 10 dneh po predložitvi, se bo po obstoječih pravilih odklopilo tok brez vsakršnega predhodnega obvestila. »ELEKTRO - KOPER«, Koper Jladi& Oo-peA NEDELJA, 6. XI.: Ob S. 15 Nedeljski mozaik slovenskih narodnih pesmi; 8.40 Za naše kmetovalce, 9.00 Ritmični panoptikum; 9.30 Mladinski tednik: 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naši kraji in ljudje; »Na obisku v središču Tolminske«; 15.40 Nedeljski promenadni koncert; 16.40 Kulturno prosvetni obzornik: Radio-drama: »Plaoi voljena zemljo«; 23.40 Glasba za lahko noč. PONEDELJEK. 7. XI.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.45 Komorni zbor Radia Ljubljane poje pesmi Mokranjca, Papandopula, Pahorja, Hajdriha in Volariča; 20.00 Glasba za večerne ure; 20.40 Vojvodinske narodne pesmi in kola; 21.00 Programi prihodnjega tedna; 21.30 Moija široka cesta; 21.45 Deset tenorjev — Deset opernih arij; 22.15 Plešite v našem ritmu; 23.40 Glasba za lahko noč. TOREK, 8. XI.: Ob 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Kulturno, življenje na Primorskem; 14.50 Deset minul v narodnem ri;tmu; 20.00 Z orkestrom Mantovani; ob 20.30 Opera: Giaoomo Puccini: »La Bohe-me« — opera v štirih slikah; 22.15 Lahka glasba; 23.40 Glasba za lahko noč. SREDA, 9. XI.: Ob 14.00 Od melodije do melodije, vmes ob 14.10 »Glasbena kronika«; 14.45 »Sedem si rož...« in druge pesmi poje slovenski oktet; 20.00 Kompozicije Je-roma Kerna, Irvinga Berlina in Ge-orga Gerchvvina; 20.40 Pojejo Nada Mamula, Lela Kariovie, Zumra Mu-lalič, Jožo Kristič in Zaim Imamo-vič; 21.00 Kulturni pregled; 21.10 Instrumentalna narodna glasba; 21.30 Iz domače in tuje književnosti: Morje v slovenski poeziji; 22.00 Pesmi o morju; 22.10 Plesna glasba; 23.40 Glasba za lahko noč. V Kopru pa je bilo posvetovanje predstavnikov telesno vzgojnih društev Partizana koprskega okraja pretekli četrtek. Razen obravnavanja sklepov republiškega posvetovanja v 'Kranjski gori je bila na sporedu tudi razprava o kadrih, o društveni disciplini in o odnosu med telesno vzgojo in športnim u-dejstvovanjem. Ugotovili so, da je potrebno to vprašanje reševati s pravilnim razumevanjem vloge in namena telesne vzgoje. Na sestanku so tudi ugotovili razumevanje oblasti in organizacij do delovanja društev Partizan na Koprskem. Dokaz za to je tudi dejstvo, da so na Koprskem prvi v Sloveniji izvolili svet za fizkulturo pri okrajnem ljudskem odboru. Ob zaključku posvetovanja so razdelili diplome 21. najpožrtvoval-nejšim vaditeljem društev Partizan, V Taverni imajo za fernet dvojni kriterij: pri šanku je 30 din, za mizo pa natakar vzame 40, zato rajši prakticiram, da ga spijem kar stoje — pri treh imam enega zastonj. V Ljubljano je sicer malo daleč, če ne bi ga šel pit tjakaj. Pri Vino Koper stane namreč ena 1/32 1, in to polna, ne samo do polovice nalita, vsega 28 dinarjev. Zakaj potem v koprskem Kopru taka razlika v cenah od ljubljanskega Kopra? Ce pa .vzamemo v obzir Še Poreč, kjer je prvovrstno istrsko vino le po 130 dinarjev liter, potem se nam zmedejo vsi pojmi. Se dobro, da pijanci ne vedo, kolikšen nepotreben davek plačujejo svoji strasti. Šmarje imajo svoj kino, to sem vam že zadnjič razložil. Vsak teden menjajo reklamo za filme, ki so na programu. Plakate pripenjajo z »rajskimi knedlni« ali risalnimi žebljički kar na »škure« zadružnega doma, ki jih bo zato prva burja kmalu lahko prepihala . . . V nedeljo sem imel priložnost videti zelo zanimivo in »fair« nogometno tekmo, Nogometaši iz Sma-rij so se pomerili z bližnjim moštvom iz Padne, ki so prikazali prav »lep« nogomet ali »fuzbal«. Padna se je pa res postavila! Njeni »fuzbalisli« s'o igrali »na življenje in smrt« požrtvovalno. To se je žalostno poznalo zlasti na večernem plesu v Šmarjah, ker so šli vsi domači igralci —- listi, ki so popoldne »cebali balon« že zgodaj , počivat. Imeli so namreč vse potol- čene noge in jih niti vesele in poskočne melodije, ki jih je rezala domača godba, niso mogle spraviti na plesišče. Domača dekleta so bile zato ta večer brez najboljših partnerjev na plesu. Nekaj me je zanimalo, pa sem moral tudi že kar tamkaj v Šmarjah pogledati na koledar. Moral sem poklicati na pomoč še nekaj parov oči, ker sem mislil, da se mi je zmešalo. Nazadnje smo le z združenimi očmi in brez pomoči očal ugotovil, da jena vseh koledarjih Kmetijske zadruge v Šmarjah za nedeljo prvi dan že kar četrtek. Predlagal sem Juci, naj bi se preselila tja (ne ona sama, marveč midva oba), ker ima tam teden manj dni ali vsaj zmešane ter je zato poprej mesec okoli in plača z njim. Juca pa včasih šale ne zastopi in me je nahrulila, da sem »masa matast in nanka čitat ne znam«. Ji bom plačal avtobus, da bo šla sama gledat. Pred LIPO v Kopru sem ondan srečal neke Klikučane. Lepa »pu-pa« je dejala svoji sosedi; »Ma kliku koštaju?« vpraša sose- »Ma kliku koštaju?« aša soseda. »Kvamar nu pet košta vsaki«, je pravila lepotica. Čeprav sem tudi sam Istran, vam bom šele drugič povedal, kaj sta imeli v mislih, ko si bom bolj na jasnem, čez katero draginjo sta zabavljali. Cas'i vezanih cen so že zdavnaj za nami, vsaj mislil sem tako, ker se pomalem ukvarjam tudi z go- spodarskimi problemi. Tudi verjamem dialektikom, ki trdijo, da se zgodovina ne ponavlja. Pravijo pa tudi, da izjema potrjuje pravilo in sem zalo kar moral verjeti v vezane cene, ker se je Juca na svoji koži prepričala o njih. To so v pravem pomenu vezane cene, ker so dvojne in ene brez drugih ne gredo, kakor ne gredo jajca brez kostanja na koprski tržnici. Ce vzameš kostanj, dobiš tudi jajca in ker je zdaj prav tak čas', da je veliko pomanjkanje jajc, prebrisane »štanta-rice« delajo dober »kšeft« ali »afar« tudi s kostanjem. Kdor zna pa zna! In še to naj povem, da mi je Juca spet na vratu zaradi — dežja in jeseni in zime in sploh slabega vremena. Voda lepo poplavlja nesrečno obvezno peš pot od Se-medele do Kopra, ki jo mora tolikokrat premeriti in. premešati blato po njej. Zagrozila mi je, da se ne bo ozirala na nobene preuranje-ne prèdpise, če bo pa kaj narobe, bo moža postave kar k meni poslala globo »kasirat«. No, in bi zato razumljivo tudi jaz in vsi-drugi trpini radi videli, da bi pristojni le rešili to vprašanje in končno uredili pot. Prijatelj Milan iz Seme-dele, ki ima nekaj besede pri tem, je že zdavnaj pravil, kako bo to v nekaj dneh urejeno ■— tečejo pa že tedni in . . . Lep pozdrav vsem in obilo dobre volje kljub slabemu vremenu! Do prihodnjič Vaš Vane Samo šestdeset, let je poteklo od tedaj, ko je Novi svet zajela zlata mrzlica. • Zlato, ki ga je bilo baje ■tam vse polno, je razvnemalo glave tudi evropskim pustolovcem, in v velikem številu so romali tja, prepričani, da bodo na lahek način obogateli. Najbolj zapuščeni predeli so dobili svoje prebivalce, ki so živeli kakor zveri. Zapuščeni, sami, v neprestanem strahu, da zlata ne bodo našli, aH da jim ga bo kdo ukradel. Ljudje, ki so bili nkeoč pošteni, so šli tja in postali najbolj bedni. izvržki družbe, ki so ji nekoč pripadali. Koliko jih je obogatelo. koliko našlo svojo srečo? Sedaj se je pojavil na zapadu nov junak. Ne imenuje se morda Tommy, Joe ali Jimmy, — ne. uradno mu pravijo uran. Uranova mrzlica je tako močna in celo tako usodna, da bo predstavljala nekoč začetek novega bogastva, nove civilizacije •in novega sveta. Neraziskana področja South Da-kote, Texasa, Arizone, New Mexica, Californije bodo pospešila ta novi svet, kajti v njih je uran. Vse polno raziskovalcev je tam, oborože-aiih s čudnimi pripravami, ki jim pravimo Geigerjevi števci. Vsi so prepričani, da bodo nekega lepega ■dne našli v onih področjih srečo. Cesto morajo raziskovalci prehoditi sto in sto kilometrov z Geiger-jevim števcem v rokah in prenašati nečloveške napore. Kolikokrat je morda kdo sklenil, da bo zapustil prekleto ozemlje, da se bo vmli; Včasih turisti na potovanju ne doživijo nič posenbega. V Belgijskem Kongu pa so bili priča zanimivemu in razburljivemu dogodku. Pri prodiranju v džuglo so nenadoma zaslišali divje človeške krike. Napotili so se za glasom in kmalu zagledali domačina, kako z golim nožem obdeluje orjaško gorilo. Pozneje jim je domačin pojasnil, da je gorili obljubil maščevanje z golim nožem, ker mu je raztrgala, že tri žene. Na sliki vidimo maščevalnega črnca ob ubiti orjaški gorili toda misel, da lahko ravno tedaj postane bogat, ga je zadržala, 20 odstotkov ljudi v ZDA hodi ob sobotah in nedeljah z Geigerje-vimi števci pod zadnjimi sedeži v avtomobilih na izlete, toda ležišča urana niso kaj prida narasla v zadnjem času. Skrivnostni Geigerjev števec kaj rad razočara; prav pogosto- pobi je prelepe upe raziskovalcev. Nekoč so obstajala naselja iskalcev zlata, največkrat ob kaki reki. kjer so izpirali zlatonosen pesek. Sedaj lakih naselij ni. Kvečjemu srečaš v divjini kak avtomobil, toda raziskovalec v njem želi ostati sam, brez tekmecev. Ce je zlato s svojo značilno rumenkasto barvo označevalo pol stoletja, v katerem je bil boj zanj najmočnejši, potem bo zelenkasta barva uranove rude vladala naprej, saj bo poglavitni del nas in našega življenja: dajala nam bo vse, kar- bomo v življenju potrebovali. To je značilnost novega sveta, ki lahko postane nova navada, novo zlo. Bogata uranova ležišča so neverjetno redka. Tudi v Ameriki ni več dovolj, da gredo na izlet z Geigerje-vim števcem. Treba je precej znanja, predvsem pa tehničnih pripomočkov. Dve pripravi uporabljajo v glavnem: Geigerjev števec in števec na iskr.enje kristalov. Geigerjevi števci registrirajo komaj 1% žarčenj, števec na iskrenje kristalov pa že 50%. Toda noben od teh števcev ne zazna gama žarkov, če so le 30 centimetrov pod površjem. Števci na iskrenje kristalov (ali Geigerjev z več cevmi), so bolj primerni za hitro raziskovanje, zelo so se obnesli v rudnikih, kjer je radioaktivno izžarevanje najmočnejše. Ta števec reagira enkrat prej kot navadni Geigerjev, a je slabo občutljiv za beta žarke, ki jih pa čisto preprosta Geigerjeva cev lahko zazna. Seveda so števci tudi temu primerno »slani«. Števec na iskrenje kristalov stane od 120.000 do 2,700.000 din. preprosti Geigerjev števec pa od 12.000 do 180.000 din. Nekateri števci (nukleometr.i) so sestavljeni iz 13 do 15 cevi. Kolikor bolj občutljive so priprave, toliko bolj drago je njihovo vzdrževanje. Nukleometer. traja komaj eno petino tako dolgo kot navadna Geigerjeva cev. Iskanje urana sloni na raziskovanju terena, ki daje kak sum, da je tam uran. Števec je treba pazljivo pomikati nad zemljiščem, kakih 70 centimetrov od tal. Ce bo škr-tanje v slušalkah (Geigerjev števec obvešča o prisotnosti uraha s škr-tanjem) dva ali trikrat močnejše kot je navadno, potem je treba zem- ljo skrbno raziskati. Kos rude, ki jo vzamejo raziskovalci s seboj, odloči o biti ali ne biti. Uran iščejo tudi ponoči z ultra-violičnimi svetilkami. S temi po navadi tudi razširijo raziskovanje, ako se s1 števci ne da točno določiti, do kod segajo zaloge urana. Mineral, obkrožen z ultra-violičnimi svetilkami, se bo začel svetlikati rumeno-zelenkasto. Te vrste minerali so najpomembnejši. Primarni uranovi minerali ne fluorescirajo. Pri dnevni svetlobi i-majo črnikast ali rjavkast izgled, med tem ko fluorescentni uranovi minerali pri dnevni svetlobi svetijo rumenkasto, zelenkasto in oranžno. Posebno te zadnje je podnevi zelo težko odkriti in je zato »lov« nanje ponoči edino uspešen. Toda rumeno-zelena luč ni vedno znak urana, ampak je značilna tudi za nekatere druge, manj drage kristale. Da ne bo dvoma, morata biti skupaj Geigerjev števec in utraviolič-na svetilka. Sele oba skupaj lahko neizogibno in točno dokažeta, da je uran res uran. Tako postane uspešen lov za zlatom atomske dobe —-U, uranom. Na visokih himalajskih vrhovih živi skrivnostno bitje — Y.eti — snežni mož. Nekateri ljudje so ga videlj in pravijo, da je podoben opici, toda stopinje, ki so jih našli v s'negu, jasno pričajo, da gre za človeka. Po odtisih bi moral biti visok dva metra. Ze precej dolgo se ubadajo z uganko o snežnem možu, Ali snežni mož res obstaja, ali je to opica, ali pa so te stoiiinje namerno narejene, da bi vlekle ljudi do nas? Težko je odgovoriti na tako vprašanje, in zato se ravno sedaj odpravlja neka angleška lekspedicija v Tibet, da uganko razreši. Lama Riglizin, ki je živel po tibetanskih samostanih (na Himalajskem področju je samostanov izredno veliko), je. izdal skrivnost, da čuvajo v nekaterih samdstanih mumificirane slavne prednike in da je v enem tudi mumija — snežnega moža. Po njegovem pripovedovanju vzbuja to bitje, ki je bolj Traktor Rhino Traktor Rhino je med svojimi vrstniki dokaj svojevrsten. Poznamo namreč trsktorje n gosenice, ,ma kolesa, gotovo pa še niste videli traktorja, iki bi imel kolesa v obliki polkrogel. To je traktor Rhino. Njegova kolesa so taka, da lahko zoži ali razširi .širino koles, ki naj se dotika podlage. Ce vozi po trdi cesti, ,so njegova kolesa ozik, da vozi samo po ozkem robu in je trenje zelo majhno, če ga vozi po mehki podlagi, zasuka kolesa tako, da so široka in se ne udirajo. Vozi po močvirjih, po vodi in po pesku. Na trdi podlagi lahko doseže hitrost do 70 kilomeitrov na uro. Na vodi ga poganja reakcijski motor z vodnim curkom. Težak je 5 ton in širok 4 metre. podobno živali kot pa človeku, grozo. . Tudi popularni Tensing je videl sneženega moža, To je velika, svetlorjava opica brez repa. In kaj pravijo znanstveniki? Niso' se še popolnoma opredeljiOii. Mo^ goče je, da gre za bitje, ki ga je muhasta narava res ustvarila takega, lahko j,e to kak ubegel. kaznjenec, mogoče celo kak menih, iki se je zaklel, da ne bo imel zveze s svetom. Tudi ne izključujejo popolnoma možnosti, da snežnega moža sploh ni. Upajmo, da stopinje v snegu in mumije v samostanih ne bodo več dolgo skrivnost. Ljudem ne zadoščajo več tekme na zemlji in v zraku, ampak so za naj-nazličnejše športno udejstvovanje uporabili tudi morsko globino. Izrrti-mislili so si ga ljudje, ki prebijejo svoj dopust na morju. Ponekod so uredili, posebne ribiške čolne za podvodni ribolov, oprema za ta vodni šport pa je že vsakdanja pri mladih kopalcih. Toda ni ostalo samo pri ribolovu. V želji po senzacijah so si mlade kopalke omislile podvodni tek čez ovire, kakor vidimo na naši sliki V zahodni Evropi prenašajo televizijske programe po relejnih postajah ali radijskem mostu, ki nam ga kaže slika. Te postaje delujejo popolnoma avtomatično, poslužujejo pa se jih lahko družbe, ki so članice evropske televizijske zveze. Najcenejši zdravnik Že stari narodi (Grki, Rimljani) so poznali zdravilne vplive morja pri nekaterih (boleznih. Sedaj, po več tisočletjih, pa so zdravniki znova odkrili, da i izhaja največ bolezni ravno .iz tega, ker se ljudje vse preveč izmikajo naravnem-u načinu življenja. Morje zelo zdravo vpliva na organizem, pa ne samo poleti, ko se kopamo, ampak .vedno, samo če imamo slike z njim. Ravno morje je nekak most med naravnim in civiliziranim življenjem. (p m SassiorJ&va 2ß ~ P@¿MmS G3n*@s8sj} 2 Sangonera, ki se je čutil varnega zaradi Kubanca, katerega so se vsi bali, je obiskoval Salor in sa tam oš .no in drzno vedel. Na neverjeten način ja poostril svojo čuječnost. Tako da je z vonjem kot lovski pes zavonjai stražnike, ki so vsako toliko pregledovali okolico. Ko jih je čutil blizu, je opozarjal tovariša z: — Roga tež i! Ko so ti prišli mimo s povoščenimi in svetlimi klobuki in z rumenimi pasovi, sta potepuha skočila r čoln in zaveslala po j«zeru V viharnih nočeh sta iskala zavetja v Sangonerovi koči, kjer. sta se v kakšnem kotu le s težavo ubranila pred nalivom. Čeprav je bil Tonet oddaljen le nekaj dobrih korakov od očeta, vendar se je izogibal srečanja z njim. Borda se je skrivoma kdaj le priplazila v kočo in mu prinašala perilo ier zanj skrbela kakor žena. Potepuha sta si sama v tihi noči izmenjavala svoje skrivnosti. Tako je Tonet zaupal prijatelju vse dogodivščine v zvezi s svojo ljubeznijo Spočetka Je mistični Sangonera tovarišu očital: — Slabo si delal, da si poželel tujo ženo... Toda takoj je zaradi hvaležnosti, ki jo je bil dolžan močnejšemu prijatelju, iskal olajševalne okoliščine in opravičeval to dejanje s pomočjo različnih izkušenj starega mežnarja, V resnici sta vidva imela vso pravico, da sta se ljubila, kaji greh bi bila vajina ljubazan samo v primeru, da bi se Bila začela po poroki. Ker pa sta zrasla skupaj in sta se skupaj tudi zaročila, pade vsa krivda na gostilničarja, ki se je VEaeSal v zadevo, ki ga ni prav nič brigala. Prav mu je! Skoraj zmagoslavnega sa jo catll do človeka, ki ga je več kot kdaj vrgel iz gostilne. Potem ko se je šibka svetloba lu-čice tresla in mrla plahutaje kakor droben metuljček in je bil meh prazen, je potepuh povesil veko na trudne oči in le s težavo mrmral neke molitvice ... Tonet vsega tega ni slišal, zaspanec ga je tiho zajel, medtem ko je slamnata streha stokala zaradi neprestanega in enakomernega kapljanja. Potepuh se mu je približal in mu skrivnostno zamrmral, da se bodo njegove sanje kmalu uresničile. — Bliža se dobra letna doba. 2e je prišel na zemljo, videl »em ga, kakor gledam tu tebe. Dotaknil se me je, revnega grešnika, s svojo mrzlo roko, ki je mrazila po večnosinem... In ž« je v enajsto pripovedoval svoje čudovito srečanje na bregovih Albufere. Kubanec ga je vznejevoljen svaril: — Ali bi mi napravil to uslugo, da bi molčal?... Sit je bil ponavljati mu, da je bil to pač sen pijanca in da če bi bil popolnoma priseben, bi bil razumel, d" je prikazen bila le revni laški brusač, ki je prebil dva dni v Palmaru, in da je bila ona čudna zamotana stvar le brusačevo orodje. Pa konec besed! Tako sta tovariša prezimila: eden se je mučil s prividi opitega razuma, drugi pa z mislijo pribito na Nelletto, ki je sedaj sploh ni utegnil videti. V Tonetu je želja, da si ponovno pridobi Nelletto, tako naraščala, kakor so se množili meseci, odkar sta se z&dnjič videla. Povsod ga je spremljala njena podoba: v gozdu, kjer sta se še kot otroka zgubila, no jezeru, kjer ju je kriia noč, ko sta se vzeta. Na vsakem koraku, ki ga je naredil, je naletel na kako stvar, ki ga je spominjala na to žensko. V nočeh se ni mogel umiriti in se je neprestano obračal. Sangonera ga je čul, kako je klical Nelletto s kriki poželjivega samca. Toda nekega dne, ko se že ni mogel več upirati sili, ki ga je vsega prevzemala, se je pogumno prikazal v gostilni, mecStem ko je bil bolni gostilničar v mestu. Bilo je proti poldnevu, ko je bil vsak v svoji hiši in je bila Nellotta, nedvomno doma. Ko ga je gostilnlčarka opazila, je zavpila, kot bi se bil prikazal mrlič. Za trenutek so njene punčice zablestele od veselja, ki pa je takoj ugasnilo, kot da bi razum prevladal nad nagonom. Sklonila je glavo in zamrmrala: — Poberi se! Izgini! ... Ali me hočeš prav res pogubi«? — Pogubiti? . . . Tončt je onemel. Nagonsko se je začel umikati kot avtomat in še preden se je lahko pokesal, je bil že na trgu, daleč od gostilne. Poslej se ni hotel več vrniti. In kadar ga je mrzlica strasti priganjala k ženski, je bilo dovolj, da je pomislil na ta trenutek, in ljubezenska želja je izginila. Zdaj je bilo konec. Gostilničar, ki je bil lep čas njemu v posmeh, je postal sedaj nepremagljiva ovira Sovraštvo, ki ga je čutil do Canamela, ga je prisililo, da je poiskal dedovo bližino. Prepričan je bil, da se bo vse,, s čimer bi škodil Palomu, prevrglo tudi na ramena Nelletti-nega moža. Denar mu mora jemati! In tako so bile neprestane prošnje za denar vzrok prepiranja in sporov, ki se pa začuda niso nikdar končali v tepežu. Ko je Kubanec le izsilil od deda kako peseto, je odhajal s Sangonero iz gostilne v gostilno. Tako sta večkrat prišla do Valencie, kjer sta nekaj dni popivala, nato pa se vračala v Albulero. Canamel je medtem vedno bolj slabel. Ljudje so o tem veliko govorili, čeprav so bili vsi prepričani, da bo umrl od prevelikega zdravja, ki se je izražalo na njegovem debelem in vedno cvetočem licu. Iz dneva v dan ga je bolj mučila zavratna revma, ki jo je dobil v tistem močvirju, pospeševal pa jo je še njegov način življenja. Čutil jo je že po vsem telesu. Kot nalašč se je revma ogibala vseh maž in zdravil, ki je niso mogle ustaviti v njenem blaznem napredovanju. Zjutraj se je zbujal s težko glavo, opoldan pa tožil nac5 bolečinami v trebuhu, zvečer pa ga je že ossro zbadalo v oteklih nogah. Cele noči so je premetaval, dvigal se je s postelje, hitet je odpirat okna, ker ga je dušilo.