M ^B ^^B ^^B ^^B ^^B ,^H ^H ^H ^^^B ^H ^^B ^H ^^B JB ^^B • - ^^^B ^H ^^^^B ^^H ^^M ^^B ^^B ^^B^^^H'v BK* 5*3* BcS fl^E ^hK b^H bbbbbV - bbH b^B ^H ^b^B ^am b^H b^H ^bbK ' bb^B ' b^B ^bbH b^B ^bbh fl^H bb^K ^bbk b^H ^H _^H Isfeafa vaak daa zrećvr, izrreauli —ielje ta piailti Vtserati i Prostor 1 mm X 54 m ^ za navadne in male ogUte 40 rta., \a uradae razgiasc 60 vin., za poslano In reklame 1 K. — Pri naročita nad 10 objav popust Vpražanjera glede lnseratov naj ae priloži znamka 2a odgovor. Dprarniittro nSl07. Ffiroda" Ju „Narodna Tiskani«1 EnaJtota niloa tt 5f prltliOao. — Telefon it. 90. „tUf—BBl Varor* i^fcj« v M«M|m ta p« 9a4«i v Jtgoslavilli V taBBMBBttt«)i oeloletno naprej placin . K 84— ctlotetoo •••«•• K 95 — polletno ..••.••» 42— poBetno .••••••a9 50*— 3 mesečno......a 21*— 3 wiBWifĐ0 . . , • • . » 26*— Novi naročnikl naj pošljcjo v prvlč ntročnlno vredno W^T P° nakaznfd. Na tamo plamena naročila brez poalatve denarje se ne moreino osirati. lniaMlu jnifi »ateia'* Emaflova «Uoa ft. t, I. Ba4atr«p|e. Teielas eter. 94. BNMBBva* aw#teava le ■j#BtelaafliM fai saAoatao ftraa)kovan#> ^jjF~ Ke^kopiaov Me) wre)caw ^^PB Posamezna itevHka valja 40 vinariav. IEhk B ^BBii ttfll bP*A bb^bi 4B41 V Zastopniki vseli treh strank y SU»venijl, zbrarrt na sestanku dne 10. maja 1919, smatrajo za potrebno, da se v času, ko stojimo neposredno pred ođlGčUvijo svoie narodne usade, obrneja skupno in soglasno na slovensko javnost z naslednjim pozivom: Vse naše misli tnorajo biti v teh dneb posječene skrbi, kako resiti ta obraniti slovensko ozemlje. Zato naj prenehajo strankarskl boji v časopis]u. na shodih in v zasebnem življcnjlu. Med^ebojne pritožbe bodo reševale stranke pri medstrankarskih posvetih hi po teh skušale izrastke strankarskesa ž)v-fienja otpraviti. Vprašanje o vzrokih narodne ne?reče na Koroškem, k) se je tako strastno obravnavaJo zadnji čas v javnosti, ne sine oslabiti naših narodnih vrst. Stranke bodo pozvale svoje parlamentarne zastopnike, naj osnujejo komisijo, ki bo resila to vprašanje. Medtem naj bi slovenska javnost z neopra-vlčenimi in lahkomi^elnimi napadi ne s&bila našega narodnesa položaja. Stmimo marveč vse moči, da se poslobi v nas zavest skupne državnosti, in \ to svrho opustimo vse, kar bi ružilo narodno fn državno edinost Srbov, Hrvatov in S!ovencev. Le v disciplini, vestnem Izpomjevanju držav-fcanskih dolžtiosti in pokorsčini obstoiečim zakonom je rešitev! V LJUBLJANI, dne 10. maja 1919. Dr. Ivan Tavčar. Pref. Bogumil Remec. Aston Kristan. Josip Srezsik. Đr. Frauo Kalote«. Albin PrepeJata. To je glavno! »Strnimo \-se moči. da se poslobi pri nas zavest skuDne držaMiosti in v to svrho opustimo vse, ltar bi rušilo narodno in državno edinest Srbov, Hrvatov in Slovencev. Le v discipilini. vestnem izpolnievanju državljanskih dolžnosri in v pokorsčini obstoječih za-konov je rešitev!« Tako pravi zadnji in glavni stavek objave, pod katero so podpisani za-stopniki vseh treh slavenskih strank. In fo je res glavno. Temu teoreii^nemu priznanju pa morajo slediti dejanja. Pri vseh treh strankah. Vse tri stranke ima-10 predvsem doižnost, da izslede med lastnimi pristaši liudi. ki delujejo proti Zgorajšnjemu načelu in ki nočejo niče-sar vedeti o disciplini, o vestnem izdoI-njevanju državljanskih dclžnosti in 0 pokorsčini obstoječ. zakonom. Premno-go je se ljudi, ki delaio proti disciplini, proti obstoiečim zakonom in proti državi. Mi ne kličemo po vislicah. Proti ocitkoin. ki so se vT soboto bili napisani proti nam, se ne borno branili. Kdor ie pošten, naj se enkrat prečita, kar ie bilo ; zadnii teden tu napisano. Mi zahtevamo ! red. Državna avtoriteta mora biti, in i biti mora trdna in nezlomljiva. Moramo jo ustvariti in varovati. Po našem mne-nju je demokratično, da utrdimo moČ narodne vlade, ljudske, vlade, da izči-ščimo svoje \Tste in brez obzira pome-JSemo ven vsakega hujskača, ki dela nemir in zsrago in pravi, da ie demokrat, na je samo anarhist. Vsaka stranka lah-ko proti volii vodstva dobi med se tak-šne čudne somišlienike, ki izrabliajo stranko za rovarenje. Od obnašanja strankinega vodstva, njenih organiza-cij Jn njcnejra časopisia je odvisno. kako se bo utrdilo v sodclovanju vseh treh strank razumevanje discipline, iz-nolnjevanje dolžnosti in pokorščine zakonom. »Po njih delih iih boste spoznali. - Moštvo !e odpoklicano na orožne vaje. Odredba je izdana, ker ie potrebna. Bolj potrebna, kakor drugo delo. Izdana je bila, ker ri biio dru.^ačc mo-gece. Potrebne so se drupe naredbe. Nočemo niko^ar pavšalno obdolžiti. Vendar so na raznih kr?iih na delu sile, ki jih hoćemo in ki Uh moramo za-treti. ali pa bodo one zatrle nas. S tu-jim denarjem se med Slovenci ne bo širila demoralizacija. 2lasti Da ne Dod dcmokratičniin plaščcm. Tuđi demokratska država rabi najprej delo in po-tem kritiko. Pričakulemo, da bo v teh dneh vsak obvez?nec prispel na kraj; kamor -mu je odkazijio in da ne pusti samih onih maloštevilnih junakov, ki so doslei častno v2trajali v orožju tam kjer je potrebno. Tn potrebno je marsi-kje, ne samo na fronti. Jasno je: tam kjer dela vsak. kar se mu zHubi, ni države, pa tuđi ne svobode. Mi pa moramo skrbeti za oboje. Vlada mora biti ljudska, toda mora vladati in njej se je trebs pokoravati. Pcdplsuite državno posojilo! NemSKn srozodelstva no KoroJkem. Ljubljanski dopisni urad poraća z dne 10- maja ponoći: Deželna vlada za Slovenijo je mi-nistrskemu predsedniku Stojanu Proti-61 brzojavno poslala podrobno službeno poročilo o grozodejstvih. na Koro-škem in ga naprosila, naj poskrbi, da priđe to poroćilo čim prej v roke jugo-slovanske delegacije v Parizu* Iz obzirne ga elaborata, ki se je hkrati poslal ludi pred^edniku >7arodnega predstavništva, dr- Draži Pavlovićn, po«ne-maino : Potem ko nam j© bila ameriska misija pod vodstvom polkovnika Shenna-na Mi lesa z vezala roke, da za rešitev svojih pod nemškimi nasilstvi ječečih koroških bratov nismo mogli ničesar storiti, so Nemci jeli sistematično in na-drobno jiripravljati vojni pohođnadslovenske krajine koroSke dežele- Njihova namera ie. z ognjem in mečem zatreti slovenski živelj na Koroskem in si na ta način zagotoviti posest ozemlja, do kaleroga nimajo in ne morejo imeti no-benih pravic- Da prikriiejo svoj pravi namen in da si ustvarijo navidezen povod za- svo] na?top, &o svetu na-tvezili bajko, da so Slovenci na Koro-okem začeli z ofenzivo. Ko so bili z vse Nem^.ke Avstri,ie zbrali za^lostno silo vojaciva ter vojnih pomočkor. so udrli nad ?loven>ko prehivalstvo- In začelo s© j© na Koroskem pred ocrni mirovne konfcrenre morenje. ropanje in đivja-nje. polno tolikih in t&kib grezovitoeti, kkkrsnih niti ne pozna zgodovina nem-škega besnenja po Srbiji in Belgiji. V za&meh humaniteti vrši pod celovškim poveljništvom .stojeće nemško vojastvo na slovenski zemlii koroški ijrozodej-ptva. kal^ršnih je zraožert edinole krvo-ločnik. ki ie v svoiem elemenfu, kadar gleda v smrtnih nrakah vztrepetfljočepa rloveka« Odgovorni za nečloveške srra-Tiot«, ki te dn* vladnjo p« slovenski zemlji koroški. so oni netnški voditelji, ki so s sistematičnim hujskanjem in raz\~neTnanjiein strasti savestno pripravili beS tak vse uničujoči, broz u^milje-nja z umorom in pobojem svoj smoter za-leclujoči pohod- Na sto in sto slovenskili lanetev, :on in otrok. so nemski vojaki pritirali v taborižče za intemirance v Spitalu, i»otem ko >o jih bili imeli nekaj časa sa-prte v nekem vrtu. kjer so bili predmet nepreFtanega psovanja in kjer jim je drhal pretila, da jih pobije vse, in kli-rala. da jih je treba politi 1 bencinom in sežgati- V špitalskem taborišcu so Nemci obeeill tri slovenske duhovnike* V PodroSčicah so nemfiki vojaki mrtvega neinškega vojaka grozno raz-mesarili in ga z razparanim trebuhom pribili na zid, potem pa Nemee vabili, naj pridejo pogledat, kakšne strahotne krvoločnosti n^anp^o JugoBlovani- V Cei ovcu so Nemci javno razsta-vili flovežke odresane nosove, odrezana nšesa in iztaknjene oci ter gledal-coin lagali, da &> noao^^e in uiesa rezali in oči iztikali jugoslovaneki vojaki-Razburjenje, ki so ga % tem dosegli med svojimi nems-kiini »opleraenjaki, je 6e bol] razplamtilo straetno aovrastvo na-pram Slovencem in gledalec podžgalo, da se nad Slovenci >mosčujejoc- Kakor poretkom leta, tako ne puste Nemci rudi sedaj nobeoega slovenskega duhovnika na svobodi- Obdolžujejo jih vsega mogocega, Mmo da najdejo navidezen vzrok za nasilen odgon- V du-hovnikih vidijo ljudske voditelje in zato jih spravljaj* 8 pota* Iz Ziljske doline bo te dni ođgnali neznano kam sedem duhovnikov. V Celovcu so neke-ga slovonskega duhovnika, čigar ime poročevalcu ni znano, o-pljuvali in hudo pretepii- Dne 28. aprila ao vojaki koroške Volkswehr v Medborovnici od pogreba prihajajočega župnika Jožefa Knhacka iz Smarjete v Rožu napadli ter ga Čez Hump^rk peš gnali v Celovec- Pri hum-perškem gradu so ga tamošnji vojaki koroeke Volkswehr kamenjali- Da ni vmes posegel slučajno priŠedŽi nemdki častnik, bi ga bili ubili- Župnik Kuhač-ka je sodaj v Celoveu zaprt ćeprav je brez vsake krivde- Na glavo sloveoske^a posestnika v Sve^ah, Franca M-, je bila raspisana nagrada 1000 kron onemu, ki ga dobi živoga- Posrećilo se mu je ubežati, ali njegovo poeestvo v Svećah 00 Nemci popolnoma izropali ter odnekli najmanj za 20-000 kron premi&iin, živeza itd- . Po vseh nemskih kr&jih ae gode ro parstva, katerih se ndeležnjejo vojaki in nemškutarski civilisti- V Selah so posestniku Jankotn N. uplenili tii vole, en8ga konja, dve svinji, vse meso, vso moko, žito itd- Drugemu posestniku so nasiloma odvzeli vso obleko, domaćega fanta pa krvavo pretepii. Istotam so ix-ropali tuđi župnišče in odnesli ćelo ku-harični si valni stroj- — 5- maja je v Crno prišla prva netnska patrulja šestih mož-Vojaki so takojzočeli ropati pri županu- Naslednjo noč je prišlo v vas še nekaj drugoga vojaštva in potem se je začela obča plenitev- Izropali so župnišče ter se po vaši kazali odete v mašne plavce- Iz cerkve so odnessli soho Matere božje in razpela ter oboje sramo-vaino nosili in razkazovali« Da bo zabava vecja. so nemski vojaki v Jelah iz cerkve snosili sohe in podobe svetni-kov, jih postavili kert tarč© in vanje streljali- Na jugoslovanske vojake so «tre-Ijali ne samo nemSki vojaki, marvei tuđi civili^ti- Tako so v Velikovcu na Franca S. in njegov oddelek dne 2- maja š>ireljali vodnik (!) dr. Ftirstbauer, po-sojilnični uradnilc Rigl, ^evliar Medvei učiteljica (!) Hoder in še mnogokateri drugi neznanega imena iz puek, neki Samer pa je na >Bujgerlust« ćelo imel postavljeno strojnico In je i« nje stre-ljnl na umikajoce se naše vojake- Dne 29- aprila *o Nemci razglasili mobilizacijo do 42- leta, katero pa so pomete znižali na 1 etnike do 26- rojst-nega leta* Pod ©rožje so eilili Slovence prav tako kakor Nemce« Kdor Slovencev »e ni hotel uldoniti in ni maral v boj zoper svoje rojake, tega je nemško orožništvo odvedlo siloma* Nemški orož-niki lov© slovenska fante. kl ne raarajo v nemiko Volkewehr ia ravnajo s nji-mi, ?e jih dobe, nad vss kruto- Eakor duhovnike in sa orolje spo* sotme može, tako preganjajo nemski vojaki in orožniki tuđi ieoe in ćelo otroke mamenitejiih slovenskih mof- Tako so zgrabili in ▼ zapor odgnali gospo po-slanca Graienanerja, ▼ SveČah Marijo M- z vsemi njenimi malimi otroki, v Velikovcu tri sestre itd. Pot v sapor je sa te mučonike in mvoenic« vandalske nasilnosti prav! križevi pot in njihovo trpljenje tem hujSe, ker si noben hip nišo svesti življenja. Župnika dr* Mdrtla je med prisilno vožnjo iz Plajberka v Celovec v vagonu železniški sprevod-nik napadel z jeklenim preš^ipovalni-kom voznih listkov ter ga 2 njim bil po glavi, da nm i* po obrani eorkoma tekla kri- Župnika Fuggerja j© neki nemski student tako zbil, da je župnik 6- maja v celovški bolnici za poškod-bami umri- Nemski civilisti na zverinski način pobijajo in more ujete Slovence* V Maribor so pripeljali plovenskega ranjen-ca, ki je v bojih dobil etrel v trebuh- Ko je težko ranjen ležal na tleh, ga j© nem-Ski razbojnik v vojaški obleki dvakrat sunil e bajonetom- V Velikovcu so umorili dve zajeti slovenski šolski sestri, ob cestah vise raz drevesa trup4a obe-šenih slovenskih moi in mladeničev-Pri napadu na Glinje v Rožu je bil po-ročnik .Tanko Kranjc težko ranjen v stegno- Obležal je na polju, ko so »e naši umaknili* K njemu je prišel njegov eorodnik Wutte im Galicije, zagrizen nemSkutar, ki služi kot praporščak v nemski Volkswehr« Tega je ranjeni po-ročnik prosil za obvezo. Wutte pa 3« zgrabil za revolver in Kranjca psujoč ustrelil v glavo iz velike blizine, da jo je razmeearil- Nato je svojim vojakom ukazal. naj v Kranjca streljajo in ga z bajonetom prebadajo. To so vojaki sto« rili- Kranjčevo truplo je bilo končno popolnoma razmosarjano- V občini Ledenice so pred hiso slovenskega kmeta postavili već strojnih pudk. hišo obkolili. vrata razbili in v hišo streljall- Ko gospodarja nieo našli, so s puško napadli njegovo ženo- V bekštanjski občini ao samo 1- maja sjutraj zgrabili približno 30 oseb, med njimi 70 let stare žene in može, ter jih odgnali- Ker so odtirali tuđi matere, so mali otroclči ostali sami na svojih do-ffiftr% i"* *r»fr—l«no, ki ji ea ie poslal iz Švice in v katerem dc^cazuje, kakšna krivica se zodi Italiji tlerron pravi, da bi bila Antanta podlegla v vojni, če ii ne bi bila priskočila v najmračneiSih dneh na pomoč Italija. Italija ie torei resila Antanto ter z njo Hrvate in Slovence, ki so se do zadnjega dne borili proti nji. Ali je res Italija resila svet o tem naj razmiš-ljajo vojskovodje Antante, tuđi malce perfidno povdarjanje, da so se Slovenci m Hrvati vojskovali proti Italiji, je otročje, saj so se Čehi tud! In Polja-ld In Romuni in — Italijani. Ra to ni davno. Bistveno je: zakaj je vstooila Italija v vojno? Po Herronovem mnen-ju zato, da resi civilizacijo, resi Antanto in resi male narode! In ko iih je resila izpod nemškega jarma, jih hoče spraviti pod italljanskesra! Ali Vidi tu gospod Herron vso nelosričnost svojih argumentacij? Zdi se, da {ih res vidi. Kajti do Čim obdeia to vprasanje v par vrstah, je pa dolK ln širok v naštevanju, koliko bođo profitirale v vojni druge države, samo Italija bo ođšla praznih rok fn ogoljufana od konferenčne miže. Približno etiako se bo srodilo Francij) In Belgiji katerih moČ M se morala raz-šiiiatl čisto tja do Rena. Sai bo v Poljski komaj polovica prebivalcev Polja-kov, CehoslovaSka bo imela tri mUi-jone Nemcev In Jugoslavija bo imela velik odstotek Nejugoslovanov, ki ne žele prfH pod srbsko oblast! OPerfidnosti Herron ne more opustiti) In kako je prišlo do teza. đa bo uboga Italija tako opeharjena? Čisto enostav-no. Mednarodni kapital hoče eksploatirali vso JusosUvijo« zato rabi Rako, rabi dalmatinsko obalo in s tem bo unl-čil gospodarsko ItaUio. Pa Herron ve še nekaj drugega. Trdi namreč. da Italija v začetku ni brezpogojno vztra-jala na Londonski pogodbi, sele ko je videla internaciionalno financo za hrb-tom iuffoslovanske delegacije, se j& razdraiila do nespravljivostL To so se-veda samo boli ali mani duhovite bese-de, vprašati bi treba gospoda Her-rona, s kakšnitn prosramom pa sTa prišla on in njegov Sef v Evropo. Zakaj pa se ništa držala principov. da vsak narod lahko odloča o svoji usodi in jih uveljavila takoj v začetku? Potem ne bi bilo treba tožitl čez Čehe; Poljake L t. d. Tuđi vidi gospod Herrori sam. da ti ie izpodnesel tla, zato konca nekoliko nervozno: »Skllcevatl se na princip sarnoodločbe samo nasproti italijan-skim zahtevam. je očitno Iicemerstvo v očigled teritorijalnih pridobitev vseh drugih držav. zastopanih na mirovni konferenci«. Da, da, marsikaj na svetu je očitno Iicemerstvo . • . ___________________ J. J. Politične vesti* NAŠE MEJE SE DELAJO. LDU Versafflw, 5. maja. (DKUV Komite 5 ministrov za zunanjc posle je uredil včerai ogrske meje. Vsi odsekovi sklepi se odobre. Danes baje urede av~ strijske meje. Jadransko vprašanje le še nereš eno. Svet četvorice te je začčl včeraj s tem vprašanjem fopet baviti. Orlando In Sonnino sta se vrnila v Pariz pod vtisom. da se reSi vprasanje potom kompromisa, da dobi namreč Italija Reko po preteku gotove dobe, dočfan bi upravljala mesto ta Sas zveza na-rodov. Wilson baje tega kompromis* ni sprejei. IZJAVA DR. TRUMBIĆA. LDU Bn», 11. maja. (ČTU) Poro-ievalec lista »Lldove Noviay« Ie imel razgovor z jugoslov. ministrom za. zu-nanie stvari dr. Trumbićem za odsot-nosti italijanske mirovne delegacije iz Pariza, v katerem mu ja minlster med dr. dejal: Ministrski prcdsednlk Cle-menceau je izjavit da je statut o zvezi narodov bil soglasno sprejet v obliki. kakor |o je predlagal predsednik Wil-son. Ta statut ne vsebuje nobenejra pri-drika glede soglašanja Italije. Torej je bila podlaga za ligo narodov podana brez utfeležbe Italije. Dejstvo, da je bil končni statut zveze narodov s Členom X. sprejet že sedaj, po katererr, se elani te zvezt med seboi čislajo in si medsebojno jamčijo za celokupnost in neodvisnost državnega ozemlia, je za nas dokaz, da obstola trdna volja, izpohriti opravičene zahteve jugoslo-vanskega naroda. Predsednik Wilson je koj od začetka obrazložil svoj jasen program glede jadranskega vprašanja-Wilson je tuđi ojdločen nasprotnik »tu-jega nadgospodstva« Italije v Istri in Dalmaciji. To stališče zavzema tuđi še danes. Londonski pakt ne obstoja več. 1. ker Avstrije ni več, proti kateri !e bila ta pogodba naperjena, in 2. ker ga je Italija sama že opustila s tem, da zahteva Reko, ki je londonska pogodba prisoja Hrvatski. AngliJa \n Trancija sta Izjavili Italiji, da bosta iz-poteili dolžnosti, ki izvirajo za njiju iz londonske pogodba. To pomejo!, da Italija ne dobi Reke. (Naša izvtrna poročttaJ) NOVI PRISTOPI K DEMOCTAT-SKEMU KLUBU. Beograd. 11. maja. Kakor se Irve. bo Demokratskemu klubu v kratkem pristopilo zopet par novih članov* V dosedanjem srbskem liberalnem klubu se je pojavil razdor in bo frakcija ministra Velkovića (Velković, Afiradonović, Rafaelović. Popović) vstopUa v Demokratski klub. Nadalje se bo Demokratskemu klubu pridružilo še 8 izvoljenih macedonskih poslancev. POSEBNA DELEOACUA NAROD-NEGA PREDSTAVNIŠTVA NA INTERPARLAMENTARNI KONFERENCI V PARIZU IN BRUSLJU. Beocrad, U. maja. 13. t m. bo od-sla posebna delegacija parlamenta v Parir in ĐruseU na interparlamentarno konferenco. Od Demokratskesa kluba sre 5 članov, med njimi Ivo Grisogono in dr. Fr. Novak. Delegate bo sprem-Ual minlster za pravosodje dr. Trif-ković, kateresa bo v njegovi odsotoo- Mi lastooal ministec dr. A. Kiamac Stan X BOLEZEff MINISTRA DR. LlTONlCA. Beograd, U. maja. Mlnister sa pošto in brzojav dr. Luktnić Je obolel fn se njegovo stanje ni izboljiala Po* čila mn je neka arterija In bo moral ▼ svrfao zdravUenja ostati Se dalje časa v postelji VESTI O NEMSKIH KRUTOSTI NA KOROŠKEM V BEOGRADU. Beograd. 11. maja. Danes so došle v Beograd prve vesti o strasnih kruto-stih nemških tolp na Koroškem, ki so vzbudile splošno pozornost. V političnih krogih vlada veliko ogorčenje in po-vsod se čuie pomilovanje za trped slovenski del našega naroda. Vlada bo storila vse, da opozori svet na strašne dogodke na Koroškem, ki so nov dokaz, da se nemško barbarstvo ne da iztrebiti in da bi bil največji jrreh pariške konference, Če izroči tuđi samo enega Slovenca nemškemu nasilju* PRENOS KOSTI PRVEGA SRBSKE- GA KRALJA STEPANA PRVOVEN- ČANEGA. Beograd, 11. maja. Danes se je vršila v Beogradu velika svečanost ob priliki prenosa prvega srbskega kralja Stepana Prvovenčanega. Pri slavnosti «o bili navzoči ministri: Marinković, Pribičevević, Davidović, Kramer in Alaupović. Razven teh je bil navzoč hidi katoliški primas Srbije, nadškof Dobrović iz Bara ter mnogo poslan-cev. Baldahin nad krsto s svetimi kostmi so nosili srbski in hrvatski Sokoli iz Zemuna. Slavnosti je prisostvo-valo ogromno število prebivalstva in odlični akov. POSET NADŠKOFA DOBROV1ĆA V DEMOKRATSKEM KLUBU. Beograd. 11. maja. Danes je pose-til Demokratski klub srbski katoliški nadškof Dobrović iz Bara. Visoki cer-kveni dostojanstvenik je izjavil, da ne more oditi iz Beograda, čeprav se mu mudi s svojimi službenim! posli, ne da bi pozdravil Demokratski klub, ki na tako srečen način predstavlja misel na-rodnega edinstva. Navzoči Dpslanci so nadškof a z navdusenjem pozdravili. Vladika se je razgovarjal s srbskimi, hrvatskimi in slovenskimi člani Demo-krat^kega kluba in izjavit, da mu ie silno ljubo, da vidi, kako je v klubu, ki je v parlamentu najtrdnejša opora vlade, tako globoko pronikla misel narod-jiega edinstva. Nadškof je nato dalje časa konferiral z ministrom Pribičevi-ćem in dr. Kramerjem. ki sta ga informirala o aktualnih političnih vpra-šanjih. SEJA VERIKACIJSKEGA ODBORA. Beograd, 11. maja. Danes se je vršila seja verifikacijskega odbora, na katero je bil poklican tuđi minister za konstituanto dr. A. Kramer, ki ie podal svoje poročilo o iziđu volitev v Makedoniji, Dopoldne se je vršila rudi seja parlamentarnega finančnega odbora, ki 5e je vršila v finančnem ministrstvu. CLANI DEMOKRATSKEGA KLUBA POZVANI V BEOGRAD. Beograd, 11. maja« Demokratski klub je pozval vse svoje člane brzojavnim potom v Beograd, ker se v torek vrši v parlamentu važno glasovanje. PROSLAVA OBLETNICE SMRTI DR. JOVANA ŠKERLICA. Beograd, 11. maja. Za proslavo ob-letnice smrti velikega Jugoslovana dr. Jovan Skerlića je izdal radikalno-demokratski klub, katerega je osnoval pokojnik, poziv za sodelovanje pri svečanosti, ki se vrši 17. t m. Poziv se glasi: Radikalni demokratski klub je sklenil, da letos na dan smrti svojega učitelja, ustanovnika in predsednika pokojnega dr. Jovan Skerlića 17. maja 1919 prevzame inicijativo za prireditev svečanega spominskega dne, prvega v ujedinjeni državi SHS. Klub, v katerem se nahajajo prijatelji in poznavalci dr. Škerlića meni, da ima ta svečanost šir-ši narodni karakter, da naj bo to spontana manifestacija one velike misli pokojnika, ki se je sedaj uresničila nam-reč misel ujedinjenja celega našega troimenega naroda. V tej želji poziv-Ija klub vsa kulturna društva, vse liste, vse učitelje, prijatelje in znance pokojnega dr. Skerlića, da sodelujejo pri pripravan za ta svečanosten spominski dan in da takoi sporoče klubu, na kak način bodo proslavo izvedli. Klub na-merava osnovati čim širši odbor pred-stavnikov vseh treh narodnih plemen, ne oziraje se na strankarstvo, da tako zadosti svoji narodni dolžnosti in doseže svoj cilj. — Radikalni demokratski klub, Beograd, hotel Slavi ja, ZBOROVANJE J. D. S. V ZAGREBU. Zagreb, 18. maja, Danes zvečer se je vršil sestanek dosedaj še neorganiziranih pristašev demokratske stranke v Zagrebu v dvorani bivšega srbskega Sokola v Zagrebu. Dvorana je bila pol-na meščanov in poslušalcev obojega spola. Sestanek je otvoril odlični starina Milan Krešić, ki je v svojem govoru povdarja! velike dolžnosti, ki nas čakajo v novi državi. Nato je v poldru-gournem govoru razvil strankin program Milan Pribičević. Njegova izva-janja so globoko vplivala na zboroval-ce in je govornik žel žanje navdušeno odobravanje. Nato je govoril dr. Lju-boje Tomašić iz Tjrsta. V imenu iusro-slovanskih žen se je zahvalila ea. Zof-ka Kveder - Demetrović g. Milanu Pri-bičeviću, ki se je prvi od meSčanskih strank izjavil za žensko volilno pravico in za sodelovanje žen y javnih po-slih. — O organizaciji stranke je refe-riral dr. Srgjan Budisavljević, o lepem uspehn blagajne pa e. AnceU. Pri volit-vl odbora je bil izvoljen za predsednika MU. Krešić in odbor 20 članov, med pjimi 3 žene. - I Kraflevina | MW9Wf mwmmw mt MVfOTV* NASCMEJT. ^ LDU. P*fe U. ma*. (BnsBCncO Svet petorica je ▼ soboto prtdpoldBe nadaljeval raspravo glede mej Nenške Avstrije. Razprava, ki se Je tikala v glavnem italiiansko - netnške me§e na Koroškem. se je popoldne nadaljevala. Jugoslovanska teritorijalna komisija, ld je zopet pričela z del om. Je v petek zvečer in soboto predpoldne imela trajne seje. KRONSKI SVET. LDU Beograd, 11. maja. VčeraJ se je vršil kronski svet. Raspravljalo se je o notranji ureditvi države, kakor tuđi o zunanjem položaju, osobito o poteku mirovne konference. Posvetovanje Je trajalo od 10. do 13. ure. NARODNO PREDSTAVNISVO. LDU Beograd, 11. maja. VčerajSnia seja narodnesa predstavništva se je otvorila ob 17. Zapisnik zadnje seje se je odobril brez ugovora. Posl. Korač in tov. so irterpelirali ministra za no-tranje zadeve glede prepovedi proslave 1. maja. Posl. dr. Honjec in tov. interpelirajo o položaju in usodi prek-murskih SIov. Predsednik predstavi dol-.^oletneg:; čio na narodnega predstavništva Milana Mostiča. Zastopniki kličejo: slava. Nato preide zbornica na dnevni red. Vrši se razdelitev v rekcije. Pred-sedniki sekcii se sestanejo danes ob desetih ter se sekcije konstituirajo. Nato zaključi predsednik sejo ob 18. in sklt-cuje prihodnjo sejo na torek ob 16. s nastopnim dnevnim redom: 1. Volitev nredsednika glavne kontrole in njenih članov. 2. poročilo verifikaci.iskejfa odbora. Dalmatinci se selijo ▼ Slavonijo in Bosno- Iz Dalmacije, zlaati iz okolice Sinja se selijo ljudje v Slavonijo in Bosno- Vcc dmžin je prodalo svoje slabo zemljišče za drag đenar in sedaj nakupujejio v Slavoniji in Bosni večja zemljišča. ker je cenejše in boljše- Poslovnik fn ustava. LDU Beograd, 11. maja. V narodnem predstavništvu se bo v kratkem predložila zakonska osnova o novem poslovniku na-rodnesra predstavništva. neoelreSens đomovinaT CUDEN PREDLOG. LDU Celovec, 10. maja (DKU). Med včeraj v Celovec dospelimi odpo-slanci beogrrajske vlade in med nemško-avstrijskimi zastopniki so se vršila danes pri deželni vladi pokajanja o sklepn premirja. Z nemsko-avstrijske strani se ie predlagalo, naj se sovražnosri tako! ustavijo in da naj ostanejo čete. v se-danjih postajankah. dokler ne dospejo sklepi mirovne konference, kl jih je prl-čakovati v malo dneh. Zastopniki kra-ljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev so nato izjavili, da so samo pooblašče-nj, pogajati se o modalitetah vzposta-vitve vojaškejra položaja pred 29. aprilom in da torej ne morejo uvaževati kakršnihkoli drusah predlogov. Nato so se prekinila pokajanja v medsebojnetn sporazumu, da bi se dala ju^osiovan-skim zastopnikom prilika, stopiti z njihovo vlado v stile glede eventualnih novih instmkcii. Napačoe vesti. LDU 11. maja. (CTU) Poroča se, da se nasproti vestern q od* hodu angleškega detašmaja v Reki, tamošnja angleška komisija pripravlja na trajno bivanje v mestu. Poveljnik britanskih čet na Reki, ie baje sklenil pet-lerno najemninsko pogodbo. Ljubezrrivosti reskih Lahov do Wilsona- Poročali smo že, kako 90 na-lepljali reski Lahon! po ulic&h karikaturo predsednika Wilsona s prusko >pl-kelhavbo«- Sedaj poročajo >Prim- Nov*< da so prišle te karikature iz Milana. Neki franeoski Častnik se je zgraža! nad njimi in vskliknil >cochoneriec! (svinjarija!) >Giovanettic so planili po njem in pretepli bi ga bili, ako mu nišo prišli v pomoč neki drugi častniki. V I gledalištu v operi >Andria Chenierc je I pel operni pevec: >quel firfante di • • •< (oni varalica), lalionska svoj at je dodala >Wilson< in potem ploskala in se srne jala- Ko je pel operni pevec >cre-pic (crkni!), so dostavljali >Wilson«l Ko je pel 2-morte (smrt) ac • • • so dostavljali >Wilson!c Smejali so se in ploskali- Na odru je govoril znani huj-skač Pedrazzi in nazival Wilsona >quel capo dei pellirossU (poglavar rdeoe-kožeev)- Lahonskemu občinstvn |e to neizmenio ugajalo- Lahi nišo deportirali šfcofa Mahai-?a v Italijo! >Tempe< poroča iz Rima, da ni res, da bi bili Lahi deportirali čkofa Mahniča v Italijo, ampak ođpo-toval je bil v Rim na poziv sv. stolice* Lahi pa kot vljudni kavalirji bo dali &kofu na razpolago torpedorko, ki ga je pripeljala v Jakin- Po velikonočnih praznikih je odeel Skof iz Rima ▼ Frascati k tamkajšnjim franeoskim redovnikom, kjer se Še sedaj mndi- Tako obveščajo Lahi ob&nstvo v ententnih državah, ki morajo imetf o njih ntlak, da bo dobri in kulturni Ijuđje, Jngoslo* vani pa barbari in lažniki- Odbođ USkih čet te srednje Mr» Iz Bakra poročajo, da so odftle vse laske četo iz srednja Istro proti meli* Samo nekoliko karabinerjev je ostalo v nekaterih krajih* 1» Veprinca, Ičičev, Učke in okolice so odsle vse posađke> Obcinske in drage urade so prepustili doma&m nradnikom, aprovizaetjo var-I niMinlm nrganiflin- uVdd Zeđhtae držav* aflMfftfke. Britea-tanski inptrU. Fraadt. IlilUa in Ja-potiska, kot države, kl so ocoačsao ▼ tcd listini koi poglavttao aBbanc ta aso-ciirane sile, potom Haiti, Hedfas. Hondoraa, Uberia, Nlcaracua, Panama, Peru Potiska, Portugalska. Ronnmija, Srbija - Hrvatska - Slovenija (U Serbjc - Croatle - Sloveni c). Slani, CehoslovaSka bi Urucuayf ki tvorijo z gori omenjenimi velesila* ml zvezo aliiraiiih in asociiranih dr-žav, na eni strani; in Nemčiia na drugi strani. Z ozirom na dejstvo, da so po-glavirnc aliirane in asociirane države dne 11. novembra 1918 na proSnjo ce-sarske nemške vlade privolilo v pre-mirie z Nemčijo s namenom, skleniti z njo mir; dalje z ozirom na skupno željo vseh aliiranih in asociiranih dr-žav, da vojna, v katero so bile druga za drugo, bodisi posredno bodisi neposredno, zapletene, in ki ima svoj izvor v vojni napovedi, katero je dne 28. juHJa 1914 poslala Avstro-Ogrska Srbiji, in v vojnih napovedih, katero ie naslovila Nemčiia dne 1. avgusta 1914 Rusiji in dne 3. avgusta 1914 Franciji, kakor tuđi v invaziji v Đelgijo, naredi prostor trdnemu, pravičnemu in traj-nemu miru, so se pogodniki, katere zastopajo . . . (sledi lista poobla&en-cev) . . . zedmili o nastopnih doloCbah: Kakor hitro stopi v veljavo ta pogodba« je vojno stanje končano. Od tega trenutka bodo s pridržki, kl so določeni v tej pogodbi, oficijelni odnošaji aliiranih in asociiranih drŽav z NemČUo in z vsako posamezno nemško državo zopet vzpostavljeni. L del: Zveza narodov. 1.) Temeiina načela. — Dogovor o rvezi narodov, čigar namen je. ustanoviti sporazumno sodelovanje med na* rodi ter zajamčiti jim mir in varnost temelji na nastopnih načetih: Vsaka država ima prevzeti gotove obveznosti, da ne prične vojno na lastno pest; med-narodni odnosaji morajo temeljiti na pravičnosti in Časti ter se morajo razvijati pred očmi javnosti; določbe med-narodnega prava morajo imeti brezpo-gojno veljavo vedno in povsod, a pogodbe se morajo vsestransko strogo spoŠtovati- 2.) Sestava. — Izvirni člani zveze narodov so vse države, ki podpišejo to pogodbo. Potem pridejo države, ki so povabljene. da pritrdijo tej pogodbi, s pogojem, da pristopijo brez pridržkov v roku dveh mesecev po uveljavljenju pogodbe. Te države so: Argentinija, Cfle, Kolumbija, Danska, Spanija. Norveška, Paraguav. Nizozemska, Perzija, Salvador, Švedska, Švica in Venezuela- Ražen tega more postati član zve-ze vsaka druga država, dominion ali kolonija, ki uživa samoupravo, ako pri-trdita njenemu vstopn dve trećini skup-ŠČine Članov. in ako da zadostna jamstva zato. da ima poštene naraene. Iz tega proizhaja: a) Nemčiia ni izvireo član zveze narodov; b) ako hoče po-stati član, morata pritrditi njenemu vstopu dve tretjini zveze narodov, vrhutega mora pa dati tuđi zanesljivo zagotovilo, da hoče odkrltosrčno izvr-ševati svoje obveznosti napram dru- I gim narodom in sprejeti brez ugovora I ureditev. s katero ie đoločfla zveza obseg njene oborožene sile na kopnem in na morju. — Vsak član zveze more izstopiti, ako je prijavil ta svoj namen dve leti poprej in ako te izpolnil vse svoje mednarodne obveznosti. Pogodba se more izpopolnlti tuđi z dodatnimi do-Iočbami, ako sdasole za nje večina članov; vsak član zveze. kl ne soglaša z niimi. t>reneha biti član. Isključen more biti iz zveze vsak član, ki Ie zagrešil kršitev obveznosti, katere mu nalaga pogodba. (Nato kratek del besedila nečitljiv.) 3.) Poslovanje. — Zveza, katere sedež ie v 2enevi. Ima nastopne organe: Skupščino zastopnikov vseh članov zveze (vsak član ima največ tri zastop-nike in samo en glas), in svet devetih članov (v katerem ima vsaka izmed peterih velesH po enega zastopnika In ražen teh §e Stiri druge države po ene-ga, ki ga določt skupščina zveze). Tako skupščina, kakor svet sklepata sofflas-no, ražen pri ukrepih. ki nasprotujejo pogodbi. V mestu, kjer je sedež zveze, ima zveza permanentno tajništvo. Vsi mednarodni tiradi, ki so poslovali že prej se podrede odslej Tve7i narodnv (Dalje sledi.) MI SMO ZOPET V KOMISUAIL LDU Pariz, 11, maja. )DKU( »Agen- ce Havas« poroča o potrtičnem položaju: Četvorica pfedsednikov je nada-lievala poitkuse, da se resko vprašanje reSi na podlagi režima, ki naj bi bil sli-čen onemn. ki so ga sorejeli za saarsko kotlino. Petorica ministrov velesil trn zunanje stvari se je v petek popoldne pecala z določitvijo mej Nemške Avstrije. Določili so meje proti čehoslo-va§ki republiki, določitev mej proti ju-goslovanskemu kraljestvu pa so na za-litevo Italije izročili komisiji za iugoslo-vanska vpraSanla pod predsedstvom Tarđienia, ki se je sestala v petek popoldne. Kakor se zdi, bo dogodek glede dodelitve mandata za nemško Vzhodno Afriko Ve!;ki Britaniji reSen zadovolji-vo za belgijsko vlado. — Neinška vlada namerava izvoliti fste narodne bar-ve, kakor $h ima Beltnla. namreč rđe-če - zlato • crno. Belgljci zahtevaja da se te nove nemsice barve ne priznalo. NEVOLJNI ZAVEZNDCl. LDU Lyos, U. maja. (Brezžično) »Tteics« niše oo pccočila očividca o1 01 <*fr**tg &&* Bfockdori-R^tza^j i ■a sawHHrika? OtaHinla sitsfa B/fvck> iliafc . 7;-srJ aa angfeike delegate je vidno vpii-valo ■eprijetno, da Ie grof Brockdorff-Rantzan med svojim govorom obsedel na svojem sedežu, med tem ko je Cle-mencean stole nagovoril navzoče. Oro-fov hladni govor in njegova nevljud-nost je posebno na Lloyda Oeorga in na Bonar Lawa neprijetno učinkovaL Poslednfi, dasiravno miren, vendar ni mogd prikriti svoje notranje razburje-nosti. Balfour je proti svojemu sosedu kritikoval neotesani nastop grofa in se med njegovim govorom očividno dolgo-časiL Po seji je omenil Lk>yd George nekemu svojemu prijatelju, da se čudi, kako so Francozi mogli tako mirni ostati. Ta pa mu je odgovoril: »Oni pozna-jo Nemce bolje, ko mi. Prancozov ne more nič več presenetiti in po tak em prizoru mi je prav dobro razumljivo, kaki občutki jih obdajajo, kadar vidijo >boches«. — Tuđi na amerikansko delegacijo ni bil vtis nič boUšT Opaziti je bilo, da Wilsonu ni posebno prijalo, da je grof Brockdorff-Ratzau omenil njegovih 14 točk. Za neprodirnim izrazom njegova obraza je bilo vendarle mogo-če videti nevoljo, ki io je v njem zbu-dil nemški delegat Ob odhodu iz dvorane Je tuđi Wiison izpregovoril nekoliko besed z Bonar Lawom, ki nišo bile nikako laskavo priznanje za nemškega govornika. Z MEJAMI SE PEĆAJO. LDU Berlin, 10. maja. (ĆTU). Po poročilu iz \Vashin.srtona porablja Wil-son pri svojih konferenčnih delih vedno evropski zemltevid, ki je enak onemu, katerega je »Nieuwe Europe« pred dalje časom objavila. Ta zemljevid, ki kaže novo sliko Evrope, ie napravil Steed, ravnatelj listov »Times« in »Nieuwe Europe«. MOČEJO. LDU. VersslUes, 9. maja. (DKU). Prvi delegat nemške mirovne delegacije minister za zunanje stvari grof Brockdorff-Rantzau je poslal nocoj na-stopnl noti predsedniku mirovne konference %. Clemeticeaue-ju: »Versailles 9. maia 1919. Gospod predsednik! Nem-ška delegacija ie prvnč predlagala predložene mirovne pogoje. Izprevideti je morala,dajevodločilnih točkah opušče-na dogovorjena podlaga miru pravice. Ni bila pripravljena na to, da bo nem-šrkemu narodu in vsemu človeštvu dano ?a?otovilo na ta način postalo iluzo-f.čvo. Poredbeni nacrt vsebuje zahte\re, kpterih ne more prenesti noben narod. Ražen tega je po mnenju naših izveden-cev mnogo neizpolnjive^a. Nemška mirovna delegacija bo to v posameznostih dokazala In aliiranim ter asociiranim vladam sproti pošiljala svoje pripombe in svoje gradivo. Sprejmite gospod predsednik izraz odličnega spoštova-nja. Brockdorff s. r.« »Versaille?. 9. maja 1919. Gospod predsednik! Nemška mirovna delegacija si dovoljuj© v vpra-šanju z\'eze narodov izraziti svoje sta-lišče s tem, da v prilogi izroči nemški program, ki vsebuie po nienem mnenju bistvene misli o problemu zveze narodov. Nemska delegacija si pridržuje, i2javiti se še natančneje o nacrtu aliiranih in asociiranih vlad. Opozarja pa I Se danes na protistovje, ki tici v tem, da naj Nemčiia secer podpiSe statut ?veze narodov. kot del nam izrocenega pogodbenejra nacrta, da se pa ne na-haja med državami, kl so bile povab-liene. da vstopijo v zvezo narodov. Nemška delegacija vprašuje, alimnakak način ie nameravano tako povabilo. Sprejmite izraz odličnega spoštovanja. Brockdorff s. r.« — (Opazka: V drugi noti omenieni program ie svoječasno v nemškem časopisju objavljen nacrt za pogodbo zveze narodov.) POGOJI. LDU. Pariz, 10. maja. (CTU). Opol-danski listi ja^4ja3o: Italija stopa zopet v ospredje. Danes sta imela konferen-co Clemenceau in Crispi. Kakor javija-jo, bo tuđi Italija po zgledu drugih narodov stavila pogoje za podpis mirovne pogodbe z Nemčijo. Ti pogoji se ne nanašajo samo na jadranski problem, temveč tuđi na vso Avstrijo. Z ozirom na jadransko vprašane zahteva Italija, ela se ta problem prej resi. glede Nem-Ške Avstrije pa zahteva garancije, da bo nemogoča podonavska federacija. NOVI ZEMLJEVID. LDU Pari«. 10. maja. (DKU. — Brezžićno.) Romunija in Cehoslova-ška bo imela skupne meje, tuđi Poljska bo ob eni strani mejila ob Romunijo. Na prav! naslov. LDU Ženeva, 11. maja. (CTU) »Temps« poroča, da so bili anglesiđ delegati, katerim ie jako dobro znano razpoloženje med delavci, zelo razjarjeni, ko je grof Brockdorff v svojem govoru apeliral na delavske sloje. Mi lij one je delavcev, je rekel Barnes, ki bi po docodkih pretek-Ie srede, t. i. izročitve mirovnih pogo-jev, radi zgrabili za orožje ter se boje-vali proti NemčUL___________________ b Rvstrije, Madjanke, NemGje, Turske. NIL DE NOBIS SINE NOBIS! LDU 2enertv 10. maja. (CTU). Ka-fcor Javljalo iz Pariza, se bodo vrSila pogajanja z Nemško Avstrijo na teme-Un nacrta, ki ga je izdelal svet Četvorice in ld temeljito obravnava vsa vpra-šanja. nastala vsled razsula avstroogr-ske monarhije. Poudarja se. da se bo- I do zavezniki posvetovali predvsem o I 1 onih zadevah NemSke Avstrije, ki afi ■ —potredno ttčejo nfadf republike, 4a pa bo ricer neobhodno potrebno obrav-navitf o mnogoštevilnih proMemflu tlasti cnfli finančnega in gospodanke-ga značaja, vzajemno z zastopniki vseh na ozemlju nekdanje monarhije nastalih nacionalnih držav. Koočno pripominja-jo, da ententa v nasprotju s staliSčera Nemčlje omenieni nacrt ne smatra zado-ločen elaborat nego za delovni program, ki naj bo še predmet pogajanj. NEMŠKI NACIONALCI TUD1 DOMA PROPADAJO. LDU. Gradec, 12. maja, (Dun. KV) Po davi dospelih poročilih je bilo izvo-ljenih v štajerski deželni zbor 36 kršćanskih socijalcev, 24 socijalnih demo-kratov, 8 pristašev nemške kmetske stranke in 2 nemška demokrata. V sred-, nje in spodnje Stajerskem volilnem okrožju je bilo izvoUenih: 12 kršćanskih socijalcev, 5 socijalnih demokratov in 4 pristaši nemške - kmetske stranke. Izvoljen je rudi poslanec Wastian. Volit-ve so pokazale napram volitvam v narodno skupniščino moćno napredovanje kršćansko - socijalne, nazadovanje socijalne demokratske in popolen poraz nemške - »demokratske« stranke. O vo-litvah v gražki občinski svet je znan rezultat 144 komisij. Po do sedaj znanih poroćilih je dosegla lista nacijonalne kršćansko - socijalne stranke (župan Fi-zia) 17.434 glasov, sociialnodemokrat-ske stranke 13.574 glasov, stranke na-meščencev in konzumentov 2665. prostih republikancev 418 glasov. Konćni rezultat obeh volitev se razglasi Sele opoldne ali popoldne. NOČEJO BITI PRI NEMŠKI AV-STKIJI, AMPAK POD ŠVICO. LDU. Bregenz, 11. maia. (Dun- KU.) Danes se je vršilo v Vorarlbergu ljudsko glasovanje, ali naj se zacno pogajati deželna vlada z Bernom radi priklopit-ve dežele Svici. Rezultat se glasi: 80%' da, 20% ne. GREDO NAPREJ. LDU Lvon, 11. maia. (Brezžlčno). Iz Bukarešte se poroća: Romunske Ćete, ki so prodirale v Ogrski. so se vsled prošnje za premirje. s katero se je bolj-Ševiška vlada v Budimpešti obrnila na zaveznike, ustavile. Po petih dneh brezplodnega pokajanja se ie izkazalo, da ie bilo Ogrski vladi Ie na tem, da pridobi časa in ruskim boljševikom, ki so dva dni poprej poslali romunski vladi ultimatum, nudi možnostt da upa-đejo romunski armadi v hrbet. Ko so nato ruski boljseviki pred tremi dnevi resno nanadli Romune ob Djestrm je Rein Kim stavi! nove predloge nrodira-jočim armadam. Ker pa so zavezniki izpresrledali r«evcovo ie:ro, se je 7. t. ra. pričelo nadaljnje prodiranje armad proti Budimpešti. _____________________ ~ ItalUa. LAHI UGOVARJAJO. LDU Berlin, 10. maja. (DKU) »Berliner Tageblattc javlja iz Lugana: Italiiansko časopisfe enoduŠno obsoja pogoje, ki nai jih NemčUa Izpolni. Ne-zadovoljnost povečuje §e brezobzirnost zaveznfkov napram Italiji in pa omalo-važevanje Italije pri razdelitvi kolontj. >Sekolo« oTx>zaria na sploSno razočaranje in pravi, da je bila vera v novo Evropo. da so se pa sedai vse sanjo razblinile. Pač ni nikogar. ki bi mogel pri tem dejstvu miren ostati. Zlastt bridek pa da Je za Italijo člen, kl se tiče Nemške Avstrije, ki čisto Jasno ignorira avstrijske pra\ice in italijanske in-terese.___________________^_^_____ Rflzsieđ. NIKJER JIH IVE MARAJO. LDU Curih, 10. maja. (CTU). Kakor poroča solunski list »Hellas«. se razširja pratiitalijanski upor v Albaniji čimdalje bolj. Javljajo o številnih ma-nifestacijah, ki so nanerjene proti Ita-lijanom. Splošna zahteva ie, nal Essađ paša prevzame vlado samostojne Al« banije.______________________________ Dnevne vesti. Vpoklic k 6teđ^nsJdm orožnira va-jam> Komanda dravske divizijske oblasti javlja, da ne more nikogar oprostiti 6teđenske orožne vaie- Vse take proS-nje so brezuspešne in naj eo ne vlaga-jo- Izvzeti so scveda tišti, ki so glasom "pozivnega razglasa oprožčeni- Slovenski otroci v slovensko Solo! Slovenska sola slovenskim otrokom-To geslo veljaj tuđi za ljubljanske nu-ne, ki so še Ie pred kratkim prenehale s podukom cesax6ke pesmi- Ce so nemške nune tu, naj bodo, toda delova-nje v protialovenskem smislu se jim mora na vsak način zabraniti- Demonstracije v Ljubljani. V soboto zvečer se je zbrala pred Nunsko cer-kvijo Telika množica, ki je hrupno demonstrirala proti onim, ki so se udele-žili nemških šmarnic* Menimo, da ni bilo pametno, da se je Nemcem odredila za nemško božjo službo prav cerkev v sredini mesta na najživahnejšem kraju, saj se je vendar vnaprej moralo vedeti, da zađostuje v sedanjih kritičnih dneh, ko so razpaljene vse strati, ie mala iskrica, da se vnamo pazar, ki ima lah-fco nepregledna posledice- Dejansko se je tađi razvila iz prvotno dooela ne-dolžna akcije zgolj narodnega značaja, ki se je ie udeležila večinoma samo mladina, demonstracija, ki bi lahko na-vzela zelo novaren karakter z najtežji-mi posledicami. Med mladino so se namreč takoj pomešali razni sumljivi sub-iekti, ki 0o Jo jeli Uuvati* na| MA^đe 110. ttev. posamne trgovine, cei, d» e» »e em* topoti, da bi s* ie nadalje ▼ Ljubljani Ie* pirili Nemcft- Takim geslo* Je eedaj mladina prav lahko prUtopn*, sate Je takoj sadela razbijati Upe in Imloibena okna pri nekaterih tvrđkah, ki so na glasu, da 60 nemfike* Hnjakaci so t lem dosegli svoj prvi nameo in so menili, da bodo na to praT lahko speljaii množi co v strugo, kjer so jo hoteli imetl takoj iz prvega začetka — da bi prišlo r Ljubljani do epiošnega pogroma- Da se i© to v zadnjem hipa preprečilo, gr© zasluga treznim, ree narodnim elementom, ki eo naatopili med masolndvignill *,voj svarilen glas proti nesmiselnemu \n nekulturnom divjanju in razbijanja, predvsem pa nekaterim policijskim organom, ki so s svojim pametnim in raz-Fodnim poetopanjem dosegli, da je pre-udarnost in trezen razum narivladal glepo razpaljeno strast- Takih a U sličnih demonstracij ne srne več biti v Ljubljani, prvi pogoj za to pa je. da se od vsakogar uvažujejo pedante nenormalne razmere in da se od prev nobene ?trani ne daje prav nobeneg-i povoda za, nobeno, ako tndi še tako neđolžno demonstracijo, zakaj sknšnje ače, da je đanđanee od najnedolžnejše emana-r[je narodnegra ali socialnega rustvova-njla samo en korak k splošnemu pogro-raov- Svobođa vercrizpov^d&nja mora biti *eveda prosta tuđi onim Neincem, ki Še .ive pri nas- Demonstracije toda nika-kor nišo in ne morejo biti naperjene pfoti božji službi v nemskein jeziku, k»r imajo oni do tega pravico ne glede na to, da bi v Gradcu ali Celovcu Nenv ri pretepli duhovnika in vernike, ki bi hoteli prirediti božjo službo s sloven-,=kimi pridigami ali petjem, zlasti pa v ?edan.iem razburjenem časa* Nevolja ljudstva se pa energično obrača proti temu, da bi se vršile nemške pridige v najlepših cerkvah »redi mesta, kjer se doslej nišo nikđar vršile. Naj se nem-tkRma ostanku prebivalstva rezervira rerkev v Križankah ali kjerkoli drugje !n tain nej imajo nemoteno božjo službo, kakor in kadar hofcejo Nobena be-ppiia in noben demone trati ven čin pa ni doTolj oster proti onim mešcanoni in 7l&sti meščankam Slovenkam, ki misli* jof da je nemška pridiga nekaj bolj finesa, da slovenski duhovnik ne zna ravnotako dobro ali pa še boljše pove-datf, kakor oni lepi juzuit In grof. ali pa- ki mislijo, da je družba poslnšalk pri teh šmarnicah bolj odlična, kakor irugođ- J&pno je, da se Nemci udeležu-jejo teh šmarnic prečej demonstrativno, riasti vsi takžni, kl jih poprej nlkdar ori šma micah in ploh ▼ cerkvi bilo ni-Zato je pa neobhođno potrebno, da pe jim odkaže kraj, kjer lahko nemoteno izvršujejo svoje verske dolžnosti, ne da bi s tem obenem đelali politiko in nesramno izzivali naše prebivalstvo- Slovenski napisi v kinematografu >o nekaj rekel bi samoposebi nmevne-ga, tomboli, ker polnijo ta zavod pre-prosti Ijndje- Tembolj smo se začudili. ko smo zagledali, da so napisi na fil-mih, ona slavna pisma, ki se citajo v kinematografu itđ-, £e vedno nemška. To je skandal, da ga mu ni para in če ogorčeni obiekovalci proti tak em a podjelu demonstriralo ali ga ćelo pofiko-dujejo, naj nezaveđni podjetnik pripiše škodo svoji lastni malomarnosti- V Za-PTebu so taksne napise in nem§ke tek-*te odpravili še pred prevratom, ker 7.B, to tudi ni treba velikih tehničnih -redstev in stroflfcor- 6aj je dovoli da -9 nemški napisi nadome3te s filmi, na katere je dotični operater z roko ali s brojem napisal teks. Sploh pa imamo v Zagrebu dve dobri tvornici filmov, ki bi lahko v kratkem casn priredili -lovenske napise- Zato popolnoma odobravamo, da občinstvo samonemških ali dvojezičnih napisov ne trpi, ker cutlt da je to krvavo sasmehovanje b<*le Ljnbljane- Nastavljenci pri firmi Meinl in Sta-col neprestano govore v pričo občin->tva med seboj nemško ali ćelo lasko-V hotelu TTnion se zbira družba slovenskih gospodov. ki misli, da se mora pri nem^kem pivu tudi nemško govoriti- Pri Slonu nemškutarijo razni za-^rebški Čifuti, ki mislijo. da se mora v Zagrebu govoriti hrvatsko, v Ljubljani pa nemško- Če priđe Nemec iz Nem^ke Avstrije sem, zahteva, da moramo govoriti ž njim po nemški, naiemu člove-:«:u pa še ni padlo v glavo, da bi v Gradcu zahteval ▼ gostilni kaj po slovensko- S/»j bi ga tudi vrgli na cesto in pretepti- Mi nismo taki barbari- Izzivati ce pa ne damo. Razven izzivanja gre na tu še za nekaj drugega in bolj vaz-neera: Mnogo nnMb Ijndi Je brezpoeel-nih- Nemške firme morajo eprejeti te naše ljudi kot prodajalce, konrotiste itd-, nem^ki nastavljene! pa naj gredo tja, kjer jim ne bo potreba poslušati našega trđega barbarskega idioma, ampak ^do lepo sami med seboj- Nemei v Kamniku? Po Ljubijaai *e je raznesla vest, da so nemški internirana prosti v Kanmiku. Infonnirall cmo se in dognali, da to n! res»- Vsi se nahajajo na primernem kraja, kamor so bili spravljeni prvi dan, ko so bili esportirani v Ljubljano- Mi^el dati jih v Kanonik, bi bila tudi »krajno neurona-^~o*i. da 5c jo to zgcdlTo. 1 liko .^a- Im m mm* ^io^ra^* M» K •* M I •• 4otlte y&\ p >pn| tata^ni 1» 1» I to POBM)'> t/dil, ne f» BMih» I UrM i b m. S poftte- Telefonska govorilnica ▼ Domžalab- Pri počtnem uradu Domžale se je otvorila dne 13- aprila !• L telefonska centrala ■ javno govori Ini co v vodu 1356 za krajevni in medkrajevni telefonski promet« V Radencih so zaplenill oroiniki 206 »avojev različneg& blaga, ki so ga razni tihotapci skuša li spraviti preko me je ▼ Madžarsko in Avstrijo- Blago je vredno nad 110 000 kron- Ve« oseb, ki so zapletene v afero, eo prijeli. Prepričani smo, da ne odlete zasluženi kazni- V Vojniku so se pretekli teden tudi jeli gibati ondotni nemčurji, ker so mislili, da je radi dogodkov na Koročkem prišla tudi žanje ugodna ura- Na čelu tega gibanja je bil znani trgovec Zottl. Na slovenskih hifcah so nalepiM lepake z napisi: >Zdaj pa adijo Jugoslavija«-Krivcev ne bo težko izglediti- Za slovensko marionetno gtođali-§fe že prihajajo darovi- Zbrati je treba 5000 K- Upamo, da se bo oglasilo se mnogo prijateljev naše mladine, da bo-mo kmalu imeli v Ljubljani rroje marionetno grledaliŠ?e- Združeno ženstvo v Ljubljani je vabljeno v sređo, 14- t. m. ob 1^ uri na posvetovanjjo v magistratni dvorani v zadevi dobrodelne akcije v prid koro-£kim beprunoem- Astronomski knrz v torelć 1S- t- m. odpade radi predavateljeve odsotnosti-Prihodnja ura v torek 20- t- tbl Delni^arji hotelske đelniške družbe »Triglav« v likvidaciji se vabijo k važ-nemu sestanku in posvetovanju, ki se vrši v torek t- j- 13. t- m. ob 11. dopol-dne pri ravnateljstvu ljubljanske kreditne banke- Likvidacijski odbor vabi k številni udeležbi delnicarjev pri tem eestanktL ker se bode razpravljalo o event- nadaljnem ob^tojn družbe, oziro-ma o končanju likvidacije. Umrla j© 11- t- m- na Fusnni pri 2a-gradcu Aloiziia Zitnik, mati pokoinega državnega in deželnega poslanca. kanonika dr- Igmacij Zitnika v 81- letu starosti. Pogreb bo 13- t* m. Bila je blaga đu^a- Veleugledni rodbini naše eožalje^ Naj v mini počiva! Da ne bo napačnih pojmow! V soboto smo priobčiii uvodnik »V duševni krizi«, za katerejja b\ odbor i Narodne tiskarne, ki nosi jdede urele- Ivanja »Slovetiskega Naroda« glavno odgovornost in ima pri listu odločilno i besedo, ne mojrel prevzeti odjrovorno-j sti. Ta se prepušča gospodu V. S„ ki j je pisatelj tejca uvodnika .Mnenja smo • namreč, da je krivično, če se ie radi | koroških dogodkov prfčela gonja proti našemu narodu samemu. Če Čitaj o »Duševno krizo« ta druge take časni-karske izrodke, bodo v inozemstvu pri-čeli misliti, da smo v istini degeneriran narod, da nismo nič druegega kot kolosalni pijanci in slabši od rdečekožnih Indijancev. Ako pa čita domač človek take pretiranosti, čuti se manj vredne-ga od zamorca, ki se je rodu ob Sene-galskih morskih breg^\ih in kateresra stari oce si ie pri največjih praznikih kuhal še človeško meso. Pustite nas vendar Že v. pri miru s takiml neokus-nostmi — to. kar tukaj pišete, je nevredno ponižanja samega sebe in daleč presega vse tisto, kar f> »plemeniti anarhisti«, recimo Krapotkin in Bakunin, svojčas pisali! Enkrat za vselei bodi povedano, da v »Slov. Narodu« ni prostora za take in enake spise! Od nekdaj je naš list bi! posvećen načelu« kateremu se tud! danes ne moremo in nočemo odpovedati. — V »Duševni krizi« čitamo tale stavek: »Nemudoma pričeti z Izobraževalnim delom med ljudstvom in inteligenco! Pobijati izrodke, vzgajari! Pa ne no-udarjati nacUonauzma. To ]e IdeaJfjcem In tega ie obila vojna«. Tudi takih na-zorov ne moremo sprejemati v list >S1. Narod« in takoj, ko so se prvič pojavili, jih moramo z vso silo zavmiti! Da bi bil nacijonallzem ideal, katerega je vojna ubila, tn da bi bila naša sveta dolž-nost da nadionalizma pri narodu ne nagia^amo več — s tem se ne borno nikdar strinjali! Dr. Ivan Tavčar. Op. ur. Mislimo, da je nejasno tr-raianje sakrrvilo nesporazumi] en je. Uredništvo je razumelo besede, ki so dale povod nespomrumljenju, tako, da je vojna ubila tdealizem (ne pa nadio-nattzem!) in da je treba naš nacijo* listični program tobnačiti vedno praktično, to ie povedati. kako ogromno gospodarsko škodo bi utrpeli vsi sloji naroda« če se ne izvede do pičice na| program; kako bi prlklopitev k Nem-:ki Avstrlii ali uJdcl'fuv- Slovenije od SLjjSTJ55 ta^eSSS $*mw*k*B*m ćfa&ne %m%U # MMtai » Tnzrtt^Ao mmmtf^ lnkor da vtaH mww \ da je vufna vUte đvona, đi ni otac '* aitrdar at Immm moefi opustili te ' i^ne t>^ke našera programa, marvei i a smo . ele tedal v svobodnl drtavi dutttt motnoat ta ^roj procram praktično tevajatL Sa/ smo v to prisiljeni če hočemo, đa bo meščan. kmet in delavec splob mocel iivett________________________ JVremensko porofilo. _ ^ jStaij« j6 I 5 oHi#- ^ fl Vetrovf Nebo ^■J^ f mm i čj t ________ 10 2. pop 739-7 117 brezvet oblačno . 9. zv. 739 8 90 . jasno 11 I 7. zj. 738 9 76 • pol obi. . 2. pop. 738 6 2M sr. jgi del. obL 9. zv. /39 0 12 8 brezvet jasno j2 7. z|. 7396 9-7 . vcč. ObL Padavina v 24 urah 00 mm — Srednja včera|Sna temoeratora 13.9*, nor» malna 13 5°. — Vremenska napoved za jutri; Večinoma lepo, mirno in foplo '/r-mc. Nainoveiša poroJik (Naša izvtrna poročiloJ) LONDONSKA MNENJA. London« 9. maja. AngleŠko časopis-je pozdravlja mirovno pogodbo in pravi, da odgovaria interesom države kakor tudi pravici. Samo neodvisni socijalisti nasprotuiejo v svojem organu Daily Herald«. »Labour Partyc objav-Ija komunike, v katerem izjavlja, da mirovna pogodba v mnojnh delih naspro-tuje Wilsonovim načelom in načelom bernske konference in da đelavci nišo zastopani na mirovni konferencL Zato odklanja ta stranka odgovornost za vsa nasilja. Manifest zahteva plebiscit glede spornih mej. HVNDMANOVA IZJAVA. London. 10. maja. Dopisnik našega Svicarskejca izvestitelja je vprašal Hvndmana, vodjo angleške soclijalistič-ne stranke, o njegovi sodbi o mirovni popodbi. H>Tidman je izjavil, da mora po njegovi sodbi Reka na vsak način postati jusrostovanska. Će bi se to ne zgodilo, bi to pomenilo zločin proti Jugoslaviji. Ravnotako mora Poljska dobiti Odartsko. Obe državi morata biti popolnoma svobodni in samostojni. PARIŠKI GLASOVI. — CIPER. Lncern, 10. maja. Francosko prebi- valstvo ie soglasno zadovoljno z mirovno pogodbo. Brez dvoma jo bo parlament ratificira!. Tudi je splošno mnenje, da bodo Nemci podpisali. Grožnja z boljševizmom ne straši nikogar več. Lahi so 7.elo deprimirani, nfijbolj še radi zaključka američko - arhesko fran-coske zveze brez Lahov. fl^ško javno mnenje vidi v tem popoJen^Jolom laske vladne politike. Odbor Četvorice je danes zopet pretresat jadransko vprasa-nje. Meje Gorske so se določile v zmis-iu poročila komisije. »Tempsc prina§a klasove iz Belgije, Češke, Poljske in Danske o veliki zadovoljnosti teh na-rodov z mirovno pogodbo. — Anglija ie odstopila Ciper prostovolino Grški. PARIŠKA KONFCRENCA. Lucern, 9. maia. Ameriški poslanik Nelson Pajre in franeoski poslanik Bar-rere sta se vrnfla fz Rtma y Pariz skupio z ostankom laske delegaciie.Pri kon-čni ureditvi jadranskega problema bo važno tudi kolonijalno vprašanje ker za-htevajo Lahi za vse ono.kar ^izgube« ob Jadranu, kolonijalne kompenzacije in razne mandate. Nacrt za mir z Nemško Avstri.io ie v nekaterih vprašanjih že iz-^otovlien. glede mej pa se ne. Mislijo, da bo do 20. t. m. tudi to nrejeno. LaSki socijalisti so sorejeli resolucijo proti in-ter/encifi na Ruskem in Ogrskem (že petič!). V Italiji je napravila velik vtis objava, da je sklenjena amerisko-fran-cosko - anglesTca alijanca, tako da je •tr-!:ia ost?la osam^iena. Zato se pa po-na>'lja}o la^ki glasovi za združenje Nemske Avstri?e z Nemčijo. Očividno i?če Italija zaveznikov. FRANCOSKA ZBORNICA. — NOVA TURCIJA- — IZTOK. Lucern, 10. maja. Francoska zbor- i;r!» jp v hu^rr^ni krmisiji obravnavala mirovno pogodbo. Franeoski flnančnl-k| nikakor nišo zadovoljni z financijal-nim delem mirovne pogodbe tako kakor s roHtii^iin f'e!om. — Tudi Turčiia je redaj povabliena na konferenco. Nacrt miru ž njo ie Že pripravljen. Turci ja bo obseea!r» skorai vso malo Azijo namreč provmce Konia, Kodabenđfki, Aldin, toda brez Smirne: Koras. Koslamuni in Anr^ra. Carigrad priđe pred mednarod-no uornvo in dobi mandat Amerika, ravnotako za Arrienijo. Francija dobi mandat za Sirijo. Anglija za Mezopota-mljo. Iz Indije priliajajo vesti o nekak-šnih nemirih. Ravno tako iz Avgani-stann. V Ejriptu je mir. FRANCOSKO ĆASOP1SJE. Lncen, 11, ;iaja. Nekateri franeoski listi svetujeio Brockdorffu. nal ne igra. u^aljenega, ker bo itak Nemčija kasneje sprejeta v Zvezo narodov. »Journal« je oriredil anketo o miro^ml pogodbi. Aa-•-aflrtifjr je izbavi!, da Francffa ni dobila dovolj v razmeffii s svojini žrtvami. Drugi se izražajo povoljneje. LASKE ILUZIJE. — VVILSON NE POPUSTI. Gfcncvr, ! 1 ni:>ja. Lahi so se vdaiati vUk da st te qq aUmnmjranflDr WmVLPO kUraV mJu7rAD4H»* inFut mmmš*m*ZZemlja« ▼ opernem gledališču- Pevsko društvo >T.juhlj. Zvon«« Dano=; zvecer ob osmih skupna vaja- Slovenke, nocoj ob 20- v Mestnl dom k prodavanju g. ravnatelja dr* Mantnanija o dolenjski in notranjski narodni nosi- Vstopnina 1 K, dijakinj© j in Sokolire proste- | Iz gledaliSke pisame- (Baletnf ve- ; ceri.) Narodno gledaliSČe priredi ta in prihodnji teden v opernem gledališCu ! tri baletne večere, ori katerih nastopi vse baletno osobje in ki naj so obenem nekaka ia\Tia preizkušnja gojenk baletne sole Narodnega gledališča. Pred-vaiali se bodo figurativni plesi novejše baletne literature. Z ozirom na sodelo- ! vanje malih goienk se te predstave j vrše izjemoma že ob 7. uri zvečer, na ; kar se p. n. občinstvo posebno ocozar- j fsu Prvi teh baletnih večerov se vrši v ; torek, dne 13. t. m. za abonement A. i Repertoar Narodnega gledaliSča, Drama. 11. maja nedelja popoldne: j Krojaček junaček. C 2/52. 11. maja ne- ; deUa zvečer: Moč teme. A 50. 12. maja '■ ponedeljek: R evolucijska svatba. B 38. 13. maja torek: Zaprto. 14. maja sreda: Moč teme. Zniiane cene. Izven abon. — Opera. 11. maja nedelja: Đoheme. Izven abon. 12. maja: pojjeđe-deljek: Zaprto. 13. maja torek: Đa* letnl večer. A 53. 14. maja sreda: Đa-jaci in Evelina. C 3/55. Sbakespeare: Otelo u prevodu dr. Milana Bogdanovića, s engleskoga originala« s opSirnim uvodom, izišao je nakladom »Matice Hrvatske«, te se dobiva od nakladnice u Zagrebu 1 u sva« koi bolioj knjižari. Članska cijena 5 K. knjižarska cijena 6 K. Merefkovikll, Petar Veliki t Alek-sef« roman fz veličanstvene trilogije »Krist in Antekrist«, izišao je u drugom izdanju, u prijevodu prof. Jos. Pasa- , rića, te se dobiva ti »Matici Hrvatskoj« j t u svako] boljoj knjižari uz cijenum od -. U K. Članska ciena 10 K. ; MMiđn *. tamom on. mfee CtOt HnOnr in RdBovIIIcil Z*ć*h dal io ae zgodfll uni, kl kafefo, ćm oekaterf komal doeeta^ •▼obode ne razumejo prav. ZacreOI to pri tem grde zločine proti donovi* hi mirno deiujočema preoivalstr«, ka« korialh bi JHi ne prfčakovall od itonrm* skih ljudi. Sramoto so storfll sebi In narodu, pa tudi ogromno škodo. Ker so se ▼ vet okrain pofavUi hudodelstva pobune, umora, ropa, po-žiga Io hudodelstva lavnega BUttUstra po § 85. kaz, sale. zato so se zeđinlfe vse stranke v tem, da se mora te po* lave brezobzirno zaduSHL N*-ia narodna kraljevina, kl nudi svojto' sinovom bof]se razmere nego katera-kofl sosednja država, ne more mirno gledati, kako b) neodgovorni elementi kvarfll njen ugled m čast, njeno in mv rodovo pretnoženje bi kako ob dobro Ime spravllalo soefama stremOenJi vlade. i Zato |e dežema vlada v sef U. maja 1919 enoglasno sklenila. da proglari ▼ zgorai navednih ^lavarstvlh * preki sod tekom torka. dne 13. maja 1919. Pozfvljamo vse državljane« kl Bo-bljo svoj narod bi državo« U uridljo, da brez reda in delavnostL bcez irtirv ni napređka m ki razumeio, da Je trajne socijalne uspeh© možno doseći samo s solidnim organiziranim delom« da tudi sami pomagala da bode r Sloveniji zavladal popom red, da s skupnfaul močm! vseh dobromtslečih za tremo I brezobzirno vsak zloSInskl p o j a v, da pokUčemo krivce pred ! strogo sodbo in da privedemo I na pot dolžnosti vse one, kf zaslepllenl vtdljo Jnnaitro | v tem, da svoj! mladi dome« ! vini v hrbet strellalo. | Vsa kažnjiva dejanja. let so se \z* ' vršna pred razglasitvijo prekega soda« ! se bodo kazrtovala od rednih sodlšč. \ Vsi zločini pobune, umora, ropa* i nožiga In v § 85 kaz. zak. omenjenega | jaTnega nasllstra pa, trt se bodo even* j tuarao zgodm po progla^tTi orekegjl I soda, zapadeio nagli sodbi po đotočulii [ prekega poda. i Đeželna vlada za SlovenlJo zmo* \ v zdravo pamet In srce Sloveucer. r ; njih smlsel za disciplino hi prlćakule. : da trezni elementi prebhrafstra sami ' sodehijelo tn pomagalo, da nastopt ?o ; pred razglasltvDo prekega soda popofn : red m mir v naSl dežeO. > Kdor pa bo kljub temu svarim ht pozivu k redu, katerega temed zgorai \ navedenih zlocinov zakrML nnJ rse i posledlce Izključno sam seM priptte. V Ljubttafll dne li. maja 1919. Dr. Janko Brelir predsednlk« DruStvene vesti in prlredHm Meseeni sestanek slaveadkeffi^ zdraviiiike^a draStva v četrtek 15- t- m ob 1ć5- poTtolđn* na intenMOl oddelfa dežolne bolnice- ! Društvo tturosJovaidkffl poftntt ushižbencev. Na ustanovnem občnent zbora si je izvalilo »Društvo JusosIcm vanskih poštnih uslužbencev« dne (^ maja 1919 sledeče odbornike: predse*f nik oficijal flinko Siska; podpredsednifo 1. Andrej Bavcon, poduradnfle 2. Roz4 Meglič, aspirantka, 3. JnliJ Setlna, prU stav. Tajnik (glavni) Karol Tiefengru^ ber, nadoficijal, pođtajnikl: LudoviH FajgeU Ludovik, asistent 2. Novak NtM ša, oficijantka, 3. Fran Bezovnik. pooV uradnik, blagajnik: Maier, asistent^ namestnica Herma Radoličeva. račune** vodja: Fran Brumec, aspirani m od\* bomiki brez fttnkcij: nadzorstvo: Alol-i zlj Selivčič. poduradnik. Ivan Slaven pristav, Iva Cernjač, aspirantka. DraM ffotin Ledinek, otpravnik, Jultja Marolji I poštarica. r>res:lednila računov: Jakobi Novak, kontrolor, Jakob Skuhala« pod^ i uradnik in namestnika Frania Skerlov^ j nik. aspirantka. Vine. Bamnan. sluga^ t Kruh na Iskaznico štev* 38 pe6o| od torka naprej k. Cizej, ker se tu Bla* žič izseli Iz Ljubljane. t Amerikanska moka. Od tork«U 13. t. m. dalje se bo prodajala v vojni prodajalni v Gosooski ulici amerflean«* ska moka po 4 K 66 v kilogram. Te mo« ke si nakupi vsaka stranka na pod« ta?! legitimacije, ki io ima v rokah, P€M Ijubno množino do 100 kilogramom Piipominja se, da se bo prodajala mt* ka zdržema več tednov, torej bo Ijh ključeno vsako postajanje pred proda* jalno. + Aprovizacija južne ieiesniee; doli med svoje člane ostonek mobe zii majnik, poleg tega kornzni In plenlfin^ zdrob ter amerikansko moka isven konw tingenta- S 15. t- m- bo pekU poleg krun ha na izkamice tudi žemlje izven kom tingenta* ^ Poizvedbe* Gospod, ki je samenjal povrfaik ^ k&varni >Zvezda< v soboto med 32- te 23- uro, naj *e oglasi od 12- do Ur ure ▼ Soteski 10/n-f kjer dobi svojega- ■ ▼»• vsebino nazaj* ____^ Izdajatefl In odgovorni mnđvlls Vaicntln Kopitar-i a *«*■»'*«* im iiftk aNfliOdllA tim\Mimmm\ alcaHU, 5014 Mi Kim, ima k tađUL *k#t|aL«fca-fcoto«iO»ifc ft. 4099 llfiTOI \UXBSl tvrdki 8. W«tt. v Cerkalot. 5038 ■Bff* z nekaj zemlje pri okr. cetti v UmM Trfcovljah se proda. Nadtljm pojasnila daje Rudolf Kalan v Trbov-ljah. So37 BfI Ifflriafr f*Pr*3«na, se sprejmeta llfl KDljfllO, takoj proti dobri plači V trajno delo pri Delniiki pivovarni v Lafikem trgu, Štajersko. 5045 libko, mmćrn M\i rrJ:\ rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na upravntStvo SIov. Naroda pod „KočJja/5039". Hjnlpj flfrfli sistem Remington ali rUalOl SIlUJ, Oliver, dobro obranjen se kupi. Ponudbe naj se poSijejo na fcpraviteljstvo Kendovih posestev na Bledu. 5040 Predajo« tati modroci. S& nekaj Cevljev. Poizve se: St. Jakoba Dtbrežje 29, prf hišniku na dvorišča. 5031 TroBKlia pnsdajalla, SC*^ Sanim bfagom, posebno v manufakturni stroki, se sprejme v trgovini U. toscbniggi, Šroirje pri JcIŠah. 4969 5flfl kn mnft sssr*Sk/f,?, Otrok stanovanje 2—6 sob v sredini mesta. Stanovanje se najame takoj ali za av^ustov termin. Ponudbe na k0. S." kiiarna „Union*1. 4866 iSČe za nekaj ur na dan pomožno moč za raznašanje in pospravltanje. Oglasiti se je v pišam i SIov. RdeCega Križa, Poljarska cesta (AlojzijeviSče). 5027 S^rsjme a M sfenet &£?* primerno šolsko izobrazbo v trgovino 2 mešanim blagom in železnino v y večjem prometnem trgu. Naslov po-ve upravništvo Stov. Nar. 5024 WlM ROJSKOT !«, In^ov"1^ si okrogel ali rezan. Cene za lea nalo-Sen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 If3fl?emiaflffl^;ie.|eođ7s.apRrilr- finerja Iz Zagreba 22 sodov vina v Ljubljani naj se javi v lastnem inte- cesu trgov. vina A- Prebfl v Celje. 5016 1-fHnirfftliirn Slovenka, v starejSih le-llgUjIleijilU, tih, ki je vešča nemičine ta po možnosti tuđi francoSfine, iičem k dečku 9 let In deklici 7 let. Dobra hrana in stanovanje v hiSi, plača po dogovoru. Dopise na Vilim Hođosi, Kolodvorski restavrater, Čakovac, Medjimurje. JlijTiJ lifta iprava &.SS& no urejena, močne kakovosti, za eno spalno m jedilno sobo novo, tuđi pora-bJjeno, vendar dobro ohnmjeno. Ponudbe z natančaim popisom ter z navedeno ceao se naj pošljejo do 2075 pod hišna oprava na upravništvo SIov. Nar. 5015 Preda n n ugodni m\: f£ lika pol krta dvovprežna kočija, lep mo-čen velik voz brek, velika izborno mo-čna nova nepremočljiva vozna plahta 6 krat 5 m. velikosti ter Izborno lep kra-sen konj lisjak za vprego in za jezo. Na prekupce se ne oddaja. Ogled v skladl-ščih Toraafič, Marije Terezije ee«te 2. Ljubljana. 4982 Reisa žGBitna panDfl&a! ^^T"^ "V letu s K 30.000 — premoženja. prljetne zunanjosti, želi znanja v tvrho takojšnie ženitve z gospico ali vdovo, ne nad 35 let Prednost Iraajo trgovke in gostilni-čarke z domom. Cenj. ponudbe s sliko se prosi pod .Zlata sreća* na anončno ekspedicijo Al Matelič, LJabljana 4937 Tfnfiniiri Traži se objekt, koji bi se UIDlDlld mogao upotrijebiti za tvornicu drvene robe lesno blago. Tvornica mora imati vodnu muć i mora ležati a neposrednoj blizini Željezni ni čke postaje. Ponupbe sa točnim opisom i cijenom trebe poslati na naslov .Javor d. d." prije I hrvatska stolarska i tapetarska udruga, Zagreb. 4955 bana v trgovini z mešanim blagom, z večletno prakso, dobra mo? vajena jamo stoj no sti. službovala ve! let kot voditeljica podruznlc, vajena Šivanja, želi p remeni ti službo; prosi mesta podružnice, glavne trgovine, konsum-nega društva, najraje sorejme službo na deželi, gre pa tuđi v mesto. V s!af bo lahko vstopt takoj. Naslov po-ve npr. S!ov. Nar. 4849 I mm Batariva 5 minut od postaje LePi POtCHIO, Vtfmarje, s« radi dru-žinskih razmer odda za 5 let v naj em. Na tem posestvu se piiđela sena, da se ledi lahko do 25 glav živine. Je v najlepSem redu in v celem izvrstr.o arondirano. Hlev insvinjaki moderno opremljeni tuđi z napajalniki. Moderno gnojisče z gnojnično jamo 38 m3 prostom ine. HISa s petim! sobami in skladiščem ter 3 velikim! kletmi pripravni mi tuđi za vinske trgovce. Vv seh prostorih napeljana električna luč* Odda se onemu kl ima piedpogoje, da bode posestvo v tem stanja obdrZal vsch pet let in ki j« tuđi praktičen kmet iCo se odda v najem, bodo na-prodaj tri plemenske žrebice čistokr-vnega noriSkega plemena ter 14 pra-šičev za pleme in dve stari jako tef-kt plemenski svinji. Pogoji in pojasnila pri Josipu Matjanu v ViZmarjih SJ^^H^^^ ^^|aw ^m ^Bj^^^^ W jl^L a» tvrdka »atiha—; KJ^jJaT^Oil ■ihhMfct itte alofbt. Ponudbt na HMHIMijipnvaiStvo SIov. Naroda pod jl iJmm'______________som Rttfl thri najboljeg sestava« sasma roU NlfL nov ili malo rabljen želimo kupiti. Ponude tvrtci Scavarett Ing. Zatre*. Fmastftfeva 1. 3347 lit Nnnia« i|ee mlmd pod^ten RBI Unptljml trgovce sodelovaoja. Ponudbe pod "Mlađ tffmc/4NS* na uprav. SIov. Nar.______________4995 Drmlalfl « - v»*ata za na dvorišče, i m rlUUfijl K. 60 cm Široka, 3 m visoka; dalje brzoparilnik, dve peči, žele zna ktetka za perutnino. Poize se: tlosmikova tdloa *L «. 50 1 ^VINO Nudim staro in novo vino po zmernih cenah. Ivan Ogrln, Lavaroai pri Ljubljani. 4889 Proda se: 6 mladih praSiČev lepe pasme po S teci nov starih, plemenski bik lepe pasme, star 8 mesecev in 3 lepi konji Poizve se v Ljubljani, Poljtaskac 65. If aprodsil !• skoro nov prrorrsteai KIAVIR (Salon - Stuzflugel) tvrdke Stiengel. Kupci naj se obrafajo na Oabrijela Uribcj Sv. Petra cesta M 17. med 11 in 14. uro. 5022 Laneno ne ts«?ul9 po najvtštl eeal LeopoiU Kns?. trpet i KrftiB, Ltp, wšrmw li ««Wl krompir se prodaja po K —80 za kg netto v skladišču Balkaa o« Daaajsfci cesti Dc^-biti ga je v večjih in manjših količi-nah. Vreče se mora prlnesti seboj. 4793 | Sprejme se dobro Izmjeni | šivilia Iozira te le ni prvo moč, proti I dobri plači. Mtfai salM Aatoai ■ Miehalttak, Usgaijeva itica 2. ■ _____________4249____________■ Za ^rajscios (fidejkomk) se i$Ce i«i! oikrluik z gozdno akademično izobrazbo. Biti mora Jngoslovan ali vsaj Slovan. Na-stop službe Cimprcj, drugo po dogovoru. Prednost večletna praksa. Ponudbe opremljene s preplsi spriSeval je poslati pod „Nadiornik/5041** na uprav. SIov. Naroda. 5041 1000 K nagrade, I kdor mi preskrbi za takoj ■ lokal na prometnem kraju ter ^M malo stanovanje zraven. — ^H 600 K za samo stanovanje H ter 400 K za sam lokal. Kdor ■ preskibi, dobi Se 20 kg slad- H kor ja zrsven. Cenj. ponudbe ^M na upr. SI. Nar. pod »Nojaa ^H tfla" 4957'. H Trgovci, Pozor! Nudim brezobvezno dokler zaloga: Ia. 660/0 jedmato milo v kosfi po Š00 gr. po K 820 za komad. Ia. 66oft milo za brttje v kosih po 100 gr. po K 2*60 za komad. Ia. 5Oo b toaletno milo v kosih po 100 gr. po K 2*— zn komad. Naro-čila od 5 kg naprej se irvrihijejo po povzeiju ali plačflu naprej. FrauaO Oaat velatrgovac, Vraaako pri Calf. Izkušeni delifitelji jajec kl morejo skupiti vstk teden 50 ali već originalnih zabojev jajec, naj pofljejo brzojavno in podrobno pismeno ponudbo firmi Koulmiić i ttomp. Osijek. BSiai JLJ*"BS • ▼ kate"" i^np> wbjh vv ipiaM W* Hi' cm WWr pMPB vJpHPJ« jH^a/« ajIV* 4979 •p^^ fli^^_^^ te vtrojerisko ipOP JnHPHP aortimt &kvj a>. Cavl MMtTiirtSk UakUna, S*d«« •Hca it 4,______ "»084 tznta (nW pwal V sprejme pri fvtona. ■attiMffa casta 8. 5019 7111 nmab ^111™. kdor pmkr- tH R N|RvR bi lep lokal v sredini mtsta. Pouudbe pod „Tak»j** mmikm letsic, LjMbljaaa,________________486B Tmjfm imaU na razpoUgo v večjih par-ICIC tijah in v poStnih za vitkih J#-raBsok A vMtoMf afarlMr, Stotal trg it 1. 4922 tnfa lain v originalnih žabojih k afCil lijil 1440 komadov proda po 65 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanjuali ptačito naprej E«. $»-aaai. ttgaiec Si. Stajerstv, 3411 natakanju um sas^r^ se sprejme za kolodv. restaviacijo na Jcsenicah. Istotam se sprejme donpSa-lec (Speisentrager). 4978 Trnnvar 32 &od- 3tar. covort i piše ligUfOl, hrvatski, slovM njemaCki I talijanski, vieit svim trgovačkim ! komptoamifit poslovima trasi putničko »li ko|e drugo namjeStenj*?. Ponude pod .JafMlavta 4^86* na upr. SI. Nar. irnivRsn: tt?lar v Se, WM lg<. fW> veliko iri jpalo jelo pri ftai— 8H> B^aaaaaaaaaaBBu ^B^^^^^^^^^I^I^RIB^Bvan^K aaaaW ^B m. uU I #3 mm 11 n tu ^*W- Izve se pri tvrdki: fvaa SbasaM Ljrt-^aaa, USU it t. 50 0 IMte Hfl •bsolventinja trgorskega •tUR mZ teCa]av veSCa stenografi je in drugih pisarntikih del. Naslov po-ve uprav. SIov. Nar. 5928 BSJU enonadstioona, x lepim vrtom. Divi, obrt ali trgovino prtmerna, se proda. Dopisi pod .ffiia 5023* na uor. SIov. Naroda. ______________ &023 Maffkmftali starejSo dobro izurjeno rv9lifol]U, moč za svojo trgovino z mešttntm blaaom v Sv. Pavlu pri Pre-boldu sprejme tvrdka Norb. Zaoir k lia. ______________4T91________________ Ikiblir« stara 14 Ict» zmožna slovcn-UCilluL 5Cine. hrvas7Hn% nemšCIne in italijanščine išče mesu kot učeoka v trgovino v mestu ali na debeli. Naslov pove uprav. SIov Naroda. 4990 Hl tt 5 mto » WidW gozdov. Mesečna plaCa 290 K hrana in stanovanje. Pismene prgave na .HrvatsU eskstitta& featka ianski »dis Zagresv _______________»07 T.rsalmo ravlioalLtivM avopaUie« TOPLICE pri NOVEM MESTU žeiezniška postaja Straža-Toplice zdravi revmatizera, protin, nevral-gije (ishias), eksudatc (ženske bolcrni), posledice ran in zlomnje-nja kosti, itd. Sezija od 1. maja do 30. septembra. Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo. Rafael Trampuš veleposestnikov sin Alojzija Trampuš roj. Kern —BiHse^l porocena \~*t>- ■ i— Medvode 10. maja 1919 8p. Slika. \ Angela Žužek Adolf Šusteršič zaročena _ Skofia loka Ljubljana _ 5 Žane Haller Maruška haller, roj. Pohar ^m—=| poroćena j^agBSbmm Radeče, 11. maja 1919. ( Sodnik Viktor Kobć Milica Kobetova roj. Skalć poročena Novo mesto. dne IO. maja 1919. PRODAJE' na vagone in na manje pšenicu, brašno (moko), kukuruzu, zob (oves), grah, stihu Šljivu, Sljivov pekmez, konopljeno sjeme, plavu galicu, sumpor (žveplo), lukovaiki 100 % lužni kamen, kristalnu sodu i svake veličine zdravih, rabljenih i novih vinskih bačava (sodov). ■V Ivan Paić. Sisak. ~WI H Razpis dobave drv za kurjavo »aaia«ia iravak# 4ltiBi|alia obUaH potrebuje večjo množino drv za kurjavo. Intesenti se pozivijajo, da javijo svoje ponudbe, po doseda-njih predpisih kolekovane, direktno komandi gornje divizije. Iz sestavljenih ponudb mora biti razvidna množini drv ter cena za 1 m* franko glavni kolodvor Ljubljana oz. Maribor. 1 Dva bančna uradnika [ I Ponudbe z nevedbo dosedanjega poslovanja pod znam- I I ko „Bantu uradafk 27' oa Aantea alupavUcila I ■ AL Mataltt, ltmMJaBa- 4848 ^ Ing. Or. Miroslav Kasal oMc*«tveno poverjeni stavbnl In^eaiir« Wti* m. r,§0 u tetimte. ielRO&etBBih ii teđse imbt w Ljubljani, Hil*ei*jeva ulioa št. 7. IV Isvriuje strokevno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re2ervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Pmzna f strokivoo inriitn ik eačrte Mm ioženirslie Me. Ttluvlfeui maanfau aaatopstvo strank v tehničkih sadevah. I L aaZ Gr 1^13 LvO F\f fil I I UUBUAMA, STARI TRG 6. i I priporoča cenj. odjemalcem I I pristno svinjsko mast po 34 K, slanino po 32 K, I I kakor tuđi dobro staro in novo vino v sodih in B 1 steklenicah, raznih vrst likeri ev, slivovko, rum B ■ ' ter razno špecerijsko blago B I1 po najnižjih cenah. 11 službe tretiBoa ilega slaUa za prosektaro in mrtvaSnico deželne bolnice v Ljubljani s sistemi-ziranimi dohodki deželnih služabnikov in draginjsko doklado. Služba je provizorna. Po dveletnem zadovoljivem službovanju se bo kompetentni oblasti predlagala stalna namestitev. V Času provizomega službovanja v prvih dveh letih velja za obojestransko odpoved štinnajstdnevni rok. V smislu službenih določil za deželne služabnike prosilec ne srne biti manj kakor 25 let in ne več kakor 35 let star. Prošnje, katerim je priložiti dokazilo telesne sposobnosti, roj-stnl list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo in spričevalo o nrav-nosti, nadalje izkaz o dosedanjem službovanju, naj se vlože oseb-no pri upraviteljstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 25. maja 1919. Oprat, dežel. dotrodtlnlt zauođm v Ljubljani. Razglas. XI. redni občni zbor RrcdlL društva mestne hranilnlce ljubljanske •e wrii jtt 21. uji t. L rt 2. ni popslDibe i Mini porntoiaiiiici m slode&im dnevnim redom i 1. Čitanje sapisnikov o X. rednem in II. izrednem občnem zboru. 2. Odborovo poročilo o društvenem delovanjn v letu 1918. 3. Poročilo računske pregledovalne komisije o računskem zaključku za deseto poslovno dobo. 4. Določitev Stevila odbornikov in njih namestnikov ter volitev teh upravnih organov. 5. Volitev članov računsko pregledovalne komisije in njih namestnikov. 6. RaznoterostL Fran Ksaver Stare s. r. predsednik. St. 508/TJ«. 488S Razpis. Podpfsana: komisija raspisuje sledeče službe okrofnfli zdrav-hUdov na Kranjskem: 1. Na Orosnpiiem v ljubi]anskem okraju z letno plačo 1600 K> aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. 2. V Kostanjevlci z letno plačo 1400 K« aktivitetno doklado 200 K ili s pravico do dveh petletnic po 100 K. 3. V LltUI z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 300 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. 4. V Ložu z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. 5. V Novetn mestu z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 300 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. 6. Na Raki v krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega ufhra zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožeev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom. 7. V Trtbnjem z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. 8. V Ztižemberkii z letno plačo 1400 K. aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleu tega dobiva zdravnik za tđravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in Smuki 800 K letne odsTcodnine in 400 K stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa. Vsi okrožnt zdraTnDd dobe do prekflca poviSek sistem iz i-rafllh prejemkov za 100 odstotkov. Prosilci za te službe naj pošljeio svoje orošnje podpisani komisiji do 31. maja 1919 in jim prilože dokazila o starosti, upia-vičenlu do izvrsevanja zdravniške prakse, državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o jezikovnem znanju. umna u tim mtln iH liKvi^dio telite opran v Unbliani. drie 3. maja 1919. t NaMnik; dc Triltac L li