Poštnina paviallrana. Strokovni Ust za povzdigo gostilničarskega obrti. Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani". ■ — Ust izhaja 20. vsakega mesec«. = ■ 1 ■ ■ = Za člane v „Zvezl“ včlanjenih zadrug stane Ust celoletno Din 20’—, polletno Din 10, četrtletno Din S—; posamezne številke 2 Din. ===== Cena Inscratom: '/« strani D 5’— vključno davek. ===== Uredništvo In upravnlštvo Je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. ■ ■' Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. -1 j Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-’ ===== seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ■ — Štev. 10. V Ljubljani, 20. oktobra 1927. Leto XIV. Razglas. Na zboru Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani dne 6. julija 1927 se je sklenilo, da se ustanovi v okviru Zveze «Gostilničarska samopomoč«, ki bo imela namen nuditi svojcem umrlega člana podporo. Kot član pristopi lahko vsak samostojen gostilničar, njegova žena, otroci od 18. leta dalje in njegovi starši. Vsak član plača pri vstopu 10 Din vpisnine, ter 10 Din za prva dva smrtna slučaja, skupaj torej 20 Din. Redne mesečne članarine ni nobene, pač pa plača vsak član vsako leto nekaj malega za kritje upravnih stroškov in kadar kak član umrje 5 Din. Če ima «SamO' pomoč« n. pr. 5000 članov, dobijo svojci umrlega člana 25.000 Din izplačanih takoj, kakor hitro predlože mrtvaški list. Pravila te ustanove se bodo objavila v stanovskem listu «Gostilničarju», «Samopomoč» bo pričela s svojim delovanjem meseca januarja 1928 takoj po občnem zboru Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani, Če bo član umrl takoj po pričetku delovanja, bodo svojci dobili tolikokrat po 5 Din, kolikor bo imela tedaj «Samopomoč» članov. Do dne 31. decembra 1927 se sprejme za člana vsakdo brez ozira na starost, po pričetku delovanja pa samo do 45. leta starosti. Za člana se lahko obrtnik priglasi pri načelstvu svoje zadruge, v kateri je včlanjen ali pa tudi pri Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani, ako za dotični kraj ni gostilničarske zadruge. Vsak prigla- šenec se mora pravočasno podpisati na nabiralni poli ali na pristopni izjavi in istočasno plačati po položnici prvi prispevek v znesku 20 Din. — Prihodnje dni se bo začel razpošiljati po pošti ta oklic s pristopno izjavo na vse gostilničarje v Sloveniji. Take ustanove imajo že vse organizacije in se splošno trdi, da je to zavarovanje najidealnejši, najcenejši, najsigurnejši in najizdatnejši za podporo preostalim. Čim več je članov, tem koristnejše je za vsakega. Ko dobite te dni pismene pozive, ne odlašajte izpolniti pristopno izjavo ter po priloženi položnici vplačati na pošti ustanovni znesek Din 20.—. Zadružna načelstva prosimo, da gredo na roke članom s pojasnili in potrdili pristopnic, ter jih eventuelno zbirajo za skupno odpo-šiljatev Zvezi po več skupaj. Ker je ustanova res velike koristi in ni vezana z nikakimi velikimi prispevki, ker se plača le v slučaju smrti člana po 5 Din, upamo, da se bodo priglasili vsi gostilničarji ki se zavedajo važnosti te socialne ustanove, katera je velikanski blagor za sleherno rodbino v najtežavnejših časih. Ta ustanova prekaša vsako drugačno zavarovanje, ker si z malenkostnimi plačili zasigurate celo premoženje preostalim svojcem, koji mnogokrat po smrti starišev ali prednikov brez vsake pomoči žalostno propadejo. •8S3- Trirazredna strok. obrt. nadaljevalna šola za gostilničarsko obrt v Ljubljani. Šolski odbor Mestnega magistrata v Ljubljani jc izdal v zadevi obrtnih nadaljevalnih šol okrožnico, katero bodemo interesentom v pouk na drugem mestu priobčili, kako se morajo te šole vršiti, voditi in gojiti, sosebno z ozirom na učne gospodarje in njih vajeništvo. Zdi se nam potrebno, da dobijo gospodarji nekoliko vpogleda vj delovanje te šole, zato podajamo v naslednjem poročilo šolskega vodstva o šolskem stanju od 1. oktobra 1926 do 6. marca 1927, podano pri seji šolskega kuratorija dne 11. marca 1927- I. Pričetek šolskega leta 1926-27. Šolsko leto se je pričelo dne 1. oktobra 1926 z vpisovanjem dhe 29. septembra. Pouk se je pričel dne 1. oktobra. II. Razvrstitev razredov, učiteljstva. Otvoirjen je bil: I. razred s 26 učenci, II. razred s 17 učenci in III. razred z 2 učencama. Ker je tretji razred štel samo dva ucenca, sta se drugi in tretji razred strnila iz ekonomičnih ozirov, ker se za dva učenca, od katerih enega je učni gospodar na nepostaven zvijačen način odtegnil pouku, ne izplača vzdrževati cel razred. Čez 'nekaj dni se je priglasilo še pet učencev v prvi razred, tako da je štel isti 31 učencev, vsled česar je bilo treba otvoriti paralelko, ker gre v razred samo 20 učencev, kar je vodstvo po predidoči odobritvi gospoda predsednika šolskega kuratorija Fr. Kavčiča tudi storilo sredi meseca oktobra. Na 'ta način je bila šola organizirana za bodoče leto takole: I. a razred 15 učencev, I. b razred 16 učencev, II. in III. razred 19 učencev. Ker sta kasneje vstopila v; I. b razred 2 učenca in II. razred 1 učenec- Izstopili pa so iz: I. b razreda 3 učenci in II. in III. razreda 2 učenca šteje danes ob zaključku poročila 1. a razred 15 irednih in 3 eksterne učence, 1. b razred 15 redlnih in 2 eksterna učenca, II. in III. razred 18 rednih učencev, skupno je 48 rednih in 5 eksternih učencev, to je normalno število, kakor vsako leto. Učiteljstvo zavoda je sledeče: Fran Gorazd, voditelj šole je bil razrednik II- in III. razreda ter je poučeval tudi vse predmete v tem razredu, letos 8 ur. Fran Marolt, razrednik I.a to I.b razreda, je poučeval vse predmete v obeh razredih, skupno 16 tedenskih ur. Po odobrenem učnem načrtu v dru-. gem razredu še ni nauka o praktičnem serviranju, radi tega se je vršil samo teoretični pouk. Vendar bi bilo priporočljivo, da bi sc zadnja meseca vršilo tudi nekoliko praktičnega pouka 'ter naprosilo gospoda Fia-la, če bi hotel in mogel prevzeti to nalogo itn sicer radi tega, ker bode nekaj vajencev prostih. Radi tega je potrebno, da šolski odbor sklene to začasno malo iz-premembo učnega načrta, ki odpade z drugim letom, ko bode popolen 3- razred, ker je potem šola popolno organizirana. III. Šolski prostori so ostali isti, kakor v predidočih lotili, deloma zato, ker se šoli še ni posrečilo dobiti brezplačnih prostorov, drage prostore najemati pa ne kaže, da se šolski pouk ne skrči, marveč pomnoži- Po raznih pogajanjih je vodstvo dobilo zagotovilo, da mu bodo brezplačno na razpolago primerni in večji prostori, kakor hitro bi se razmere na magistratu normalizirale. Večji šolski prostori pa so potrebni radi tega, ker se mora pouku pritegniti 'tudi ženski naraščaj, v čemer so v Celju in Mariboru že korak pred nami, ker on-dotne šole že poseča tudi ženska mladina. Žal so nam v tem oziru roke popolnoma vezane. IV. Učila. Zbirka učil se ne more razvijati tako, kakor bi bilo potrebno in sicer v prvi virsti radi tega, ker ni mogoče nikamor postaviti niti ene omare; ona, ki jo ima šola, pa je docela natrpana z drugimi potrebnimi stvarmi, zvezki, knjigami i. t. d. Vodsltvo bi dobilo lepa učila, ako bi jih imelo kje hraniti. Na ta način si mora učiteljstvo, kateremu je delovanje zelo otežkočeno, pomagati, kakor si pač ve in zna, ter mora učila prinašati s seboj, če hoče da poučuje kolikor mogoče nazorno im se izogiblje suhemu verbalizmu- V. Knjižnica. Istotako kakor z učili, je tudi s knjižnico, dasi se ta polagoma izpopolnjuje. VI. Učne knjige. Edini učni knjigi, ki sta na razpolago, sta »Čitanka« in A. Mencingerja »Nauk o serviranju«. Popolno pomanjkanje učnih knjig je velik nedostatek, ki bi se odpravil začasno s tem, da bi se skripta pomnožila v tolikem številu, da bi imel vsak vajenec po 1 izvod. Če bi šole v Ljubljani, Celju in Mariboru složno sodelovale, bi se v tem oziru; lahko kaj koristnega storilo. Žal pa v tem oziru šola v Mariboru osobito ona v Celju kultivirajo nekako izolacijo ter kažejo neko ljubosumnost posebne vrste, namesto da bi se strnile k skupnemu delu za povzdigo strokovnega pouka- Značilno je dejstvo, da je šola v Celju kratkomalo odbila prošnjo odposlanca iz Zidanega mosta, ki je zaprosil informacij glede uvedbe strokovnega pouka za vajence v Zidanem mostu, o čemer poroča vodstvo kasneje. VII. Vršitev pouka. Kakor že omenjeno, se vrši pouk po odobrenem učnem načrtu in sicer v I.a razredu ob pondelj-kih in četrtkih od 2.—6. ure, torej 8 ur na teden, v I.b razredu ob torkih in sobotah od 2.—6. ure, torej 8 ur tedensko, v II. in III. razredu ob sredah in petkih od 2—6. ure, torej 8 ur tedensko. VIII. Napredovanje učencev. Sklep prvega polletja je bil dne 15. februarja z razdelitvijo izpričeval. Uspeh klasifikacije je bil sedeči: V I.a razredu je doseglo učni smoter 1 s hvalnim uspehom, 5 s povoljnimi uspehom, 7 z zadostnim uspehom, 2 z nezadostnim uspehom. V I.b razredu: 2 s hvalnim, 7 s po-voljnim, 7 z zadostnim uspehom. V II- in III. razredu: 9 s povoljnim, 4 z zadbstnim, 2 z nezadostnim, 3 nekla-sificirani. Povprečen uspeh je bil torej 3 po-voljno. Velika ovira uspešnemu pouku je, kakor mora vodstvo vedno povdarjati, skrajno pomanjkljiva predizobrazba vajencev, ki komaj zadostuje za navadne vajence, nikakor pa ne za vajence gostilniške obrti. Ob sprejetju novih vajencev ob začetku šolskega leta se je pokazalo pri računstvu, da niti eden Izmed njih ne zna dividirati, polovica za silo multiplicirati, kake 3 četrtine pa za silo adiratl in sub-trahiraiti. Nič bolje ni glede jezikovnega pouka, saj učenci ne fenajo niti prepisovati s table. Pri hospitiranju v I. razredu je voditelj opazil, da je znanje v čitanju vajencev, ki pridejo v našol šolo, primerno za II. razred osnovne šole, ne pa za učence, ki so dovršili po 6 razredov. Iz tega je lahko razvidno, kako je oviran uspešen pouk osobito X I. razredu radi nezadostne predizobrazbe vajencev. Ponovno povdarja vodstvo, da iz takega materijala ni mogoče ustvarjati kon-kurečno zmožnega naraščaja- Radi tega bode vodstvo koncem svojega poročila podalo poseben predlog. IX. Šolski obisk. Šolski obisk je poglavje, ki zase za-‘ hteva posebno zanimanje. V prvem šolskem letu je bil obisk slab, vendar pa se je po smotrenem delu učiteljstva pričelo kazati, da bo isti vedno boljši. Ta nada pa se ni izpolnila. Kmalu so nekateri izvestni učni gospodarji opazili, da se jim ni ničesar bati od strani šolske obrtne oblasti I. inštance, ki je postopala pri obravnavi šolskih zamud z neopravičljivo prizanesljivostjo, ter se niso več zmenili za svoje zakonite dolžnosti, še manj pa za opomine šolskega vodstva. Po šolskem vodstvu predložene zamude so se reševale čez par mesecev, ali pa sploh ne. Naravnost klasične pa so bile rešitve I. inštance- Namesto, da bi se določilo posvarilo ali globa, se je v dotični rubriki vpisalo »falot«, potepuh in. enake psovke ali pa so se demantirale navedbe šolskega vodje in učiteljstva na naravnost žaljiv način in v neuradnem tonu. Vodstvo konstatira, da vsa štiri leta I. instanca ni izrekla niti ene kazni, marveč nebroj naukov in navodil Šolskemu vodstvu. V tekočem šolskem letu je vodstvo podalo izkaze šolskih zamud desetkrat in sicer 15. 10., 31. 10., 15. 11., 30. 11-, IS. 12., 31. 12., 15- I., 31. 1., 15. 2., in 28. 2. Ti izkazi pa' so bili rešeni z odlokom 28. februarja 1927 §t. 12A). rn.š., ki si ga dovoljujem prebrati in obenem predložiti dotične rešitve- Ni se čuditi, da je procentni stavek šolskega obiska padel pod 80%, dočim je poprej segal nad 90%. Je pa še drug vzrok, ‘ki jako kvarno vpliva na šolski obisk im sicer dejstvo, da se ignorira sklep, ki ga je napravil naš kuratorij v svoji seji dne 29. januarja 1926, da se namreč ne sme izdati učno ipričevalo nobenemu vajencu, dokler šolsko vodstvo ni podalo izjavo, da je do-tični vajenec zadostil vsem šolskim dolžnostim, da je vrnil vse šolske knjige itd. Izvajanje tega sklepa je temlbolj potrebno, ker je v učnem izpričevala klasifikacija šolskega obiska in napredka, ki jo sme izvršiti samo učiteljstvo in šolsko vodstvo in nihče drugi. Posledice neizvajanja gori omenjenega sklepa se posebno kažejo v sledečem slučaju: Učni gospodar g. X. ima dva vajenca: V. R. in J. Š. Vajenca Š. je g- X. prikrival l1/« leto, da ga ni priglasil v šolo. Š. je vstopil v uk 1. 5. 1924, v šolo je bil vpisan 1. 10. 1925, namesto 1924. Njega učna doba traja do 1. 5. 1927 po sprejemnem zapisniku vajencev Go- stilničarske zadruge in vpisnega lista šole. Oprostilno izpričevalo pa se mu je izročilo že zadnje dni septembra 1926, torej 7 mesecev popreje. R. V. je obiskoval šolo tudi samo dve leti in bil oproščen šest mesecev pred potekom učne dobe. Oba vajenca imata v učnem "izpriče-valu rede iz obiska in napredka. Kdo jih je klasificiral, vodstvu ni znano. Da sta bila vajenca res le navidezno bproščena, dokazuje poročilo bolniške blagajne, glasom katerega ju je imel učni gospodar še vedno priglašena kot vajenca, da plačuje manjšo pristojbino, tako, da se izkoriščanje vrši kar na dve strani. Ko je bil R. v; tej zadevi pri vodstvu zaslišan, je izjavil: »Gospod je rekel: Ker imamo (toliko dela, poskusimo na ta način, če bo šlo, da dobita učno izpričevalo. Morebiti se pa le posreči.« Da taki slučaji vspodbujajo druge učne gospodarje k upornosti, je jasno, ker to kaže na dvojno mero ter izpodkopava avtoriteto šole in šolskega kuratorija. Umestno bi bilo morda, da se šolski kuratorij obrne do mestnega geirenta s prošnjo, naj islti da dotičnemiu referentu nalog, da vsako vlogo glede šolskih zamud brez odloga rešuje, ker le na ta način se bo dosegel namen šole, ako bode obisk reden. Vodstvo prosi, da bi slavni odbor sklenil, da je tako voditelj kakor tudi naše učiteljstvo dovolj spretno im iz-vežbano vsled svoje nad 30-letne prakse na obrtnih nadaljevalnih šolah, da so nauki od strani referenta čisto nepotrebni. X. Vedenje učencev. V splošnem se učenci vedo dovolj dostojno, izvzemši manjših medostatkov. Voditelj opazuje, kadar sam nima pouka, učence na poti v šolo in iz šole. Radi prepoznega dohajanja v šolo se je sklenilo zapirati šolo točno ob 2. uri. S tem se je doseglo, da sedaj že redkokdaj kak učenec zamudi pouk. Kljub temu, da je referent grajal to postopanje, češ, naj se zapirajo vrata šele ob 3, se bode vodstvo držalo tega sklepa, ter prosim, da ga slavni kuratorij blagovoli naknadno tudi odobriti. XI. Širjenje pouka izven Ljubljane. Kako potreben je poleg praktičnega tudi teoretičen pouk, se zaveda tudi iz-venljubljansko gostilničarstvo. V tem oziru je zabeležiti v kroniki gostilničarskega šolstva 3 vesele pojave. 1.) Enodnevno predavanje v Zagorju« Gostilničarska zadruga je zaprosila, da se koncem avgusta priredi predavanje v Zagorju o priliki proglasitve prositim večjega števila vajencev. Voditelj šole je z nekako skepso sprejel to vabilo, vendar vzradoščen vsled dobre volje in ukaželj-nosti radevolje ustregel tej želji in priredil predavanje dne 25. avgusta. Na veliko presenečenje se je dopoldanskega predavanja, trajajočega od 8. do 121/4 ure, udeležilo 47 poslušalcev. Popoldansko 'predavanje se je pričelo ob 2. uri in končalo ob 6. uri. Kako je predavanje ugajalo, dokazuje dejstvo, da je prišlo popoldne 69 poslušalcev. Voditelj je bil bogato poplačan za svoj trud, ker so poslušalci, mladi in starejši, moški in ženske, sledili 8-urnemu predavanju s tako pazljivosltjo in zanimanjem, da se kljub veliki« vročini ni nihče ganil, kaj šele odstranil. Predavalo se je: a) Splošno o gostilmičarstvu in njega pomenu- b) O tujske mprometu. c) O gostilničarskem knjigovodstvu. d) O nauku o živilih in poživilih ter o bistvu prehrane. c) O kletarstvu. f) O gostilničarski higijeni v kuhinji, sobah to straniščih. Iz tega je razvidno, da bo treba misliti na to, da se vrši več takih predavanj v večjih krajih. 2.) Ustanovitev gostihi!Čarske _šoIe_v Zidanem mostu. Gospod restavrater J. Majcen, ki ima več vajencev, je zaželel, da pohajajo v šolo tudi njegovi vajenci. Naprosil je g. upravitelja v Zidanem mostu, na bi prevzel pouk- G. upravitelj' sc je podal v Celje k voditelju ondOtne gostilničarske šole, da bi dobil potrebne informacije. Ker mu je ta iz neumljivih vzrokov odrekel, se je g. Majcen obrnil do vodstva v Ljubljani. Dne 1. decembra se je vršil sestanek v Zidanem mostu, katerega so se udeležili: gg. Majcen, upravitelj osnovne šole v Zidanem mostu in podpisani voditelj. Zo večurnem posvetovanju je voditelj podal razna navodila glede uireditve pouka. Pozneje se je poslalo tudi več instinktivnega materijala v Zidani most. Vajenci so se vpisali v našo šolo kot eks-ternisti in bodo koncem leta napravili izpit. 3.) Servirni tečaj na Bledu. Že lansko leto je gostilničarska zadruga zaprosila za prireditev servirnega tečaja- Ker. je bilo že prepozno, se isti ni mogel vršiti. V letošnji pomladi pa se bode predvideno vršil ta tečaj. Voditelju se je posrečilo pridobiti znanega strokovnjaka g. hotelirja J. Kendo, da je obljubil prevzeti servirni pouk. S tečajem se bode skušalo prirediti tudi strokovna predavanja. Ti razveseljivi pojavi jamčijo, da bode ideja gostilničarske izobrazbe prodrla v kratkem v najširše sloje gostilničarske obrti. Vodstvu se zdi poltrebno tudi omeniti nekega nič kaj razveseljivega pojava. V začetku šolskega leta so se povabili vsi ljubljanski učni gospodarji h konferenci z voditeljem in učiteljem, pri kateri naj bi se razmotrivalo o vseh potrebnih šolskih vprašanjih. Kljub jako vljudnemu povabilu sta se odzvala samo g. Fr. Krapeš in g- Josip Carl. Koncem svojega poročila si dovoljujem" staviti sledeče predloge: 1.) Šolski kuratorij naj s posebno okrožnico, sopodpisano od vodstva, do-pošlje vsem učnim gospodarjem poziv, naj ne sprejemajo vajencev, ki mimajo zadostne predizobrazbe in inteligence. 2.) Stavi naj se predlog obrtnemu oblastvu, da se tistim gospodarjem od- Centralna vinarna d. d. V LJUBLJANI-Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11 Telefon 2573. Telefon 2)73. opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska In dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. „Centralna vinarna“ kupuje v Dalmaciji le grozdje In preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov. Pridite in poskusite! Niste obvezani, da tudi naročite! vzame pravica držati vajence, ki jih na zvijačen način odtegujejo šoli. Pisarni Gostilničarske zveze naj se naroči, da naj ne izda nobenemu vajencu učnega izpričevala, dokler ne dobi izjave, šolskega vodstva, da je isti zadostil zahtevam strokovne šole. V to svrho naj sporoči pisarna vodstvu ime dotičnega vajenca na golici, katere vzorec predlaga vodstvo. Vodstvo »Gostilničarske šole v Ljubljani«. Zvezine objave. Velikemu županu ljubljanske oblasti je podala Zveza sledečo pritožbo: Pri obravnavanju prošenj za krajevne pravice v. svrho izvrševanja gostilničarske obrti, oblasitva I- instance kaj rado prezirajo tozadevna določila paragrafov. 18, 19 in 20 obrtnega zakona, ki določujejo, da je v podeljevanju koncesij sosebno v ustanovitvah novih podjetij zaslišati tudi zadrugo za gostilničrski in krčmarski obrt, da izreče svoje morebitno mnenje. Pravilnik o gostilnah, kavarnah in drugih točilnicah sicer nima te določbe, zakaj, ker ta urejuje po svoje le točilne predpise in druge formalnosti ob pridobivanju raznih pravic .izrecno pa nikjer ne preklicuje v Sloveniji še veljavnih določil obrtnega zakona, razen nekaterih, oso-bito pa ne določil, ki se zadevajo organizacij, t. j. gostilničarskih zadrug in zvez. Za te korporacije nimamo doslej še prav nikakega zakonskega nadomestila, ter je obstoječi red pri nas tozadevno še veljaven. Naše članice gostilničarske zadruge pošiljajo Zvezi pritožbe, da se v tem pogledu preziravajo, češ, saj nimajo sedaj ničesar govoriti, to je napačno mnenje prizadetih oblastev. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek vi Ljubljani, je izdalo, dne 5. marca 1924. št. 1271-24 z ozirom na gostilničarski in krčmarski obrt ter prodajo alkoholnih pijač na drobno in debelo z ozirom na taksni zakon in pravilnik k temu zakonu vsem obrtnim oblast-vom I. stopnje po razpisu odloka ministrstva itrgovine in industrije z dne 21. februarja 1924, št- 648-III Odredbo, s katero se pod točko 3 izrecno navaja predpise, ki se nanašajo na izdana dovoljenja za izvrševanje obrta in točke, katere so spremenjene. Vsi ostali zakoniti predpisi pa, ki se nanašajo na te zadeve in posli, kojih navedena pravilnika ne zadevata posebno oni, ki se nanašajo na polic, nazor na obrtno zadrugo in na obrtni register ostanejo i nadalje v veljavi. In k sklepu se v odredbi navaja sledeče: V instrukcijskem postopanju z ozirom na prošnjo za priznanje krajevne pravice se zasliši tudi gostilničarska zadruga, dasi-ravno po novih določilih to ni predpisano. Na podlagi tega razpisa prosimo gospoda velikega župana, izdati ysem političnim oblastvom I. instance poziv in navodilo, da je v tem pogledu pri prošnjah za krajevne pravice intimirati tudi pristojno gostilničarsko zadrugo za morebitno oddajo svojega mnenja. Pred vsem se naj to nemudoma zgodi na srezkega poglavarstva ekspozituro v Škofji Loki, ker se je ondi prezrlo intimirati gostilničarsko zadr. v Z. ob prošnji g. J. B. za krajevno pravico za ustanovitev nove gostilne v tistem z gostilnami že itak prenapolnjenem kraju. Pri tej priliki se je protestiralo itudi proti dejstvu, da se je dodelilo pred kratkim nekemu trgovcu točilne pravice v trgovino^ z mešanim blagom, ker je gospod veliki župan, kakor se glase poročila, že izdal ukaz, da je nadaljno dodeljevanje točilnih pravic v špecerijske in mešane trgovine, branjenje itd. ustaviti ter so morale o tej odločbi tako politične kakor finančne oblasti biti gotovo obveščene- Ministrstvo notranjih del je s svojim razpisom dne 16. sept. 1926, br. 7878 izreklo, da se med zadnje naveden v členu 82 pravilnika o gostilnah, ne morejo prištevati branjerije, trgovine z mešanim blagom in s špecerijo in tudi ne žganjarne. Isto stališče je zavzel 'tudi Državni svet z rešitvijo dne 28. decembra 1926 ,št. 41732-26. Povdarjamo tedaj vnovič, da je podeljevanje takih pravic bodisi od politične ali finančne oblasti proti in-tencijam državnih zakonodajalcev in oblasti in je to manipulacijo vsekakor za-vstaviti, ker itpče proti te vrste točilcem ljuta borba organizacij- gostilničarstva cele države in bodo po odločbah upravnih sodišč ter po pravilnem komentarju inaj-višjih državnih funkcijonarjev še tudi prejšnje s tako pomoto podeljevane točilne pravice trgovstvu morale biti preklicane in odvzete. Podalo se je tudi Delegaciji min. financ v Ljubljani tozadevni protest in zahtevek poročila, na kaki podlagi se te točilnice i nadalje dovoljujejo. Raznoterosti. Zagonetno postopanje! Pod tem naslovom prinaša Trgovski list naslednje poročilo. Pred kratkim se je vršila v Zagrebu licitacija restavracijskih prostorov na on-datnem glavnem kolodvoru- Restavracija je prav gotovo ena najbolj obiskanih kolodvorskih restavracij na naših železnicah in rti čudno, da je vladalo v gostilničarskih krogih za to licitacijo največje zanimanje in da sp se je udeležili številni naši restavraterji. Oddaja se je vršila potom ofertalne licitacije, točno po določilih zakona o drž. računovodstvu in po pogojih, ki jih je tozadevno stavila uprava železnic. Izkazalo ,se je, da je stavil najugodnejše pogoje Slovenec, znan gostilničarski Strokovnjak. Ponudil je kot zakupnino, kakor smo informirani, letni iznos 1,207.000 Din. Dasi je imel dosedanji restavntter iste prostore v zakupu pod mnogo ugodnejšimi pogoji in je plačeval letno komaj 50.000 Din zakupnine, se niso strokovnjaki, ki obrat dobro poznajo, visoki ponudbi slovenskega oferenta niti čudili. Oddaja se je izvršila točno po zakonskih predpisih in pričakovalo se je samo še odobritev ministrstva saobračaja, ne da bi se v tem po oddaji niti'govorilo, niti komentiralo. Toda glej, zgodilo se je nekaj, česar ni nikdo pričakoval! Ministrstvo saobračaja ni oddaje dovolilo in je razpisalo ponovno licitacijo. Zakaj? Razloge, ki so bili merodajni za tako nenavadno rešitev, ministrstvo ne navaja. Menimo, da bi bilo tudi zaman zahtevati, da se razlogi objasnijo- Nova licitacija se bo izvršila in prostori se bodo dali v zakup, mogoče celo za nižjo ceno, toda naj-brže osebi, ki bo prijala režimu. Če bo zakupnik strokovnjak in če bo nudil zadostno garancijo za sprejete pogoje, je pač vseeno, parltijski interesi zahtevajo najbrže, da se stvar uredi tako, zato je o tem škoda debatirati. Ni to prvi slučaj, ki nam v prav jasni luči kaže, kako se postopa pri licitacijah. Doživeli smo že tudi drugih, po postopanju nič manj zagonetnih, vendar smo hoteli navesti tega in ga posebe podčrtati, ker se je zgodil v ministrstvu, katerega vodi Človek, ki takih stvari v svojem resortu ne bi smel trpeti in od katerega bi bilo pričakovati, da bo v take zadeve posegel z železno roko! Sedaj pa naj se pogovorita tudi go-, spoda ministra saobračaja in za promet stranaca, katerih slednji goji željo, naj se uvedejo v prospeh tujskega prometa tudi po možnosti najsolidnejše cene v prehrani, nočevanju itd. — Kako bo možno takemu podjetniku, ki nudi skoro en in četrt milijona samo najemnine, znižati cene jedilom in pijačam? Na tako yišino gnati najemninske stroške je banalnost. —- Prodam ca 5 hi prvovrstnega 67 do 72 stopinj močnega, dve leti starega medenega žganja Vprašanja na tvrdko Oroslav Dolenec, Ljubljana, VVoifova ulica 10. Pristni in pravi KAVČIČEV RASTLINSKI ŽELODČNI LIKER znan In preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje jn dobavlja EDINO LE Raztlinska destilacija JFL0RIAN" (Izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z. v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej) Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom: Za pristnost jamči I /Tr- Varujte se ponaredb, ki se"prodajajo ndrne-sto 'pristnega Kavčičevega »FLORlANA« MALINOVEC zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, kakor tudi neoslajen malinov sok (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica | „ALKO družba z o- z. Ljubljana, Kolizej Ob 40 letnici svojega obstoja priporoča veletrg. ANDREJ MEJAČ v Komendi pri Kamniku svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih = VI N =- katera se stavijo z lastno priliko na donii ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca! Zaloga stekla, porcelana In svetlllk FR. KOLLMANN, Ljubljana dovoli gostilničarjem in kavarnarjem pri večji naročbl Izdatno zn!2ane cene. Jeruzalemec muškateljec, burgundec, rizling, maslavec, cabernet od preše 38 ha, 17 viničarskih družin, tik Jeruzalema v ljutomerskih goricah. V kleti iz leta 1926 200 hi za sode „ „ 1927 200 hi za buteljke Za pokušnjo gratis na razpolago kočija. 'L ^ " V Križman iroittnn Veliko nedeljo pri Ormožu (prej nemški viteški red). LIKERJE: Medicinalni cognac Jajčni cognac Rum Jamajka-rum Pelinkovec Slivovko Tropinovec Sadjevec Brinjevec Vermut vino Malinovec in rieoslajeh Malinov sok (Succus) Rumosol Špirit v najboljši kakovosti in po najnižji ceni-priporoča »ALKO« družba m o. z. Ljubljana, Kolizej Bobra vina, domačo šunko, salame in kranjske klobase priporoča gostilna = 3van Bricelj = v Štepanji vasi Pa pianirjn. 7^*Priporoča se najstarejša slovenska ple-skarska in ličarska delavnica 3van Bricelj Dunajska cesta 16 Delo solidno. Cene zmerne. JL Strokovna izvršitev gost. stolov in miz. Jedilno orodje navadno in alpaca, voščeno platno za na mize, šifone, klote, Čipke, vezenino, tapetniška žnore, nogavice za dame in gospode se kupi najugodneje le pri: blizu Priitrnovaga spomenika ob vodi. >Q@QQQQ0QQQ0QQQ( Hotelirji! Kovornarjl! MilnlMi! Stole po nizki ceni za hotele, kavarne in gostilne razprodaja skladišče. — Zahtevajte ponudbo dokler traja zaloga! TVORNI CA L L karlovac, Hrvatska I. tlevtiita tmarsa njmitiii wia. afttia IH. Ljubljana, Slomškova ulica št. 27 priporoča: sodavico, pokalice, naravni malinov In cltronov sok, nadalje izborne sadne 'pijače v patentnih steklenicah: jagodoveo, nektar, kristalno oltronado, jabolčni biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I □aiaaaDLKJt-iaanaLii»□ nnnnnrirfii n n n im Vinska trgovina In restavracija Peter Stepli, Sp. Šiška 256. piipororoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telef. št. 262. Z vremi v špecerijsko (n delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tn J* •*. * ':J *i *«»•„'.- v' v v*,-:* . ‘ \ ** 1 •’ »MAJARON CK O V» špiritov in vinski kis ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja. Ustanovljena leta .1886* Telefon štev. 2578. OQEBQH3QOQQQQQQOH3EI0QB0I I SODE j ! vseh velikosti za vino, žga- E nje, olje, med in mast, a j osobito izdelujem sode za | transportiranje vina, kakor i tudi za hrambo; vse solidna | in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila Žo najnižjih cenah, aloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo Repii 3 sodarskl mojster v Ljubljani, Tmo-S vo, Kolezijska ulica Štev. 18. ■ Glavna zaloga rudninske vode In veletrgovina špecerijskega blaga IVAN JELAČIN, LJUBLJANA nudi po najugodnejših cenah: RogaSki Tempel vrelec, Styria in Donat vreleo, Radenski zdravilni vreleo In rasne druge domače In Inoitnuk« rudninske zdravilne vode. Zahtevajte ceniki Ustanovljeno 1888. Točna postrežbaI Pivovarna »UNION* v Ljubljani (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor r marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. A Dob« n tadl tropino In sladno olmo, U so kot živinska krma solo priporočljivo. I I AVGUST AGHOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE Svojim znancem napravite veselje s primernim darilom in to Je le mogoče, če se Iste kupi pri tvrdki JOSIP PEIELIHC, UM« ki Ima veliko zalogo jedilnega orodja, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške šifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrbtnike, palice In še veliko, veliko drugih lepih In potrebnih stvari po znatno znižani ceni. Na veliko In malo! Na veliko in malo! 1 garje! > ( Srab, kraste, lišaje odstra- /t\ 'P njuje pri človeku in živa-lih Naftol • mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri TRNK0CZ7, lekarna, Llubliana Slovenija. 0000000©0000 Mita a Ut < £ h—( > M oo £? w j o p < o p & g >o c TD gostilničarske zadruge v Ljubljani Gosposvetska oesta štev. 16 posrodnjo brosplačao xi ho slnibo U6oio : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 1 Din, ■. z dežele 4 Din. - — Tovarlil gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike I Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KOMP. liJDBLJilVi. tovariši, podpirajte tvrdke, ki inserirajo v list«. Hotno ehia Čistiti in trpka tet preblsla omam le zelo enostavno! V zalogi imamo špecijelno francosko želatino „L AlNŠ“ tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki* pridenemo točno navodilo. Glavna zaloga: Zahtevajte cene 1 Drogerija „SANITAS“, Celje in Ljubljana. A. & E. Skaberne Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. / * ' t'.: Manufakturna veletrgovina. Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo. Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike jn domače obleke. Velika izbira preprog In zastorov na kose in metre, kakor tudi garnituri: Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste In volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, platnene brisače 1.1. d. Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. / Vsakovrstni šifoni, batlsti in ceflrjl za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. i Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev. tsdsjs in zsUsa Zvua eoitttaflhritis sMrus r Ljubljani. — Ojtsovomf Ivin Hercog — Za »Nar. tfskamoi: Fr. Jezerlefc