|».îtn»ns plačana « gotovini. V Ljubljani, dne 18 februarja 1932. %1amovsKo politišKo glasilo J. V. V. — seUcife sa Dravsko banovino v Ljubljani i Mesečna priloga »Prosvefa« i Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančišktmskm ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina Irntnm 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani *akcij« J. V. V. piačajo liti t ilanarino. Oglati po cenika in dogovoru, cm ek posebe. Pošt. ček. rai. 11.197. Telefon 3111 O uspehu šolskega radia. V 2. številki »Narodne Prosvete« je izšel članek S. Prvanoviča: »Šlkolski radio u ino--stranstvu i kod nas«. V članku navaja pisec tudi pregled šolskega radia v_ tujih državah, ki je pa že znan iz knjižice Šolski radio, ki jo je spisal prof. Niko Kuret. Prinašamo le uvod članka in mnenje pisca o našem šolskem radiu v naslednjem: »Radio kot kulturno pridobitev večkrat primerjajo z Gutenbergovim izumom tiskanja. Pedagogika, Iki pa prav sedaj išče nova pota svojega delovanja, ni prezrla te pridobitve in jo je začela uporabljati v svoje svrhe. Vsled tega opažamo v zadnjem času \sc večji interes pedagoških krogov za radio in vedno večje eksperimentiranje z njim. Prvi poizkusi so dovedli do zadovoljivih uspehov in zato se sedaj v večini držav deluje na tem, da pride radio v šolo in to ne samo kot navadno pomožno učilo, marveč kot važen vzgojni in učni faktor. V Jugoslaviji. Poleg učiteljske radio-sekcije v Beogradu, ki ima uvedene od marca 1931 šolske oddaje za učence osnov, šol in to literarne sestavke in koncerte (v zadnjem času se uvajajo tudi stvarna predavanja iz posamezih predmetov), je bil ustanovljen in je začel s šolskimi oddajami 3. novembra 1931. tudi šolski radio za Dravsko banovino v Ljubljani. To je šolski radio v besede pravem pomenu. Njegov odbor je sestavljen iz vseh kategorij učiteljstva in ■ zato bo služil šolski radio ne samo osnovnim, marveč tudi meščanskim, srednjim in strokovnim šolam. Poleg tega se bodo oddajala tudi predavanja za kmetske in gospodinjske, obrtne in trgovske nadaljevalne šole. Misli se s pomočjo šolskega radia izboljšati splošno narodno izo-brazovanje in pospešiti ljudske univerze. Poleg tega se misli v bodoče prirejati mesečna predavanja za učiteljstvo in to pedagoška in šolskoupravna, obenem obveščati učiteljstvo o pedagoški literaturi. Šolski radio za Dravsko banovino se trudi, da postane sestavni del šolskega po* uka (na vseh stopnjah) in njega aktiven faktor in zato so predavanja prilagodena posa* meznim šolskim stopnjam. Oddaje se vrše ob torkih in petkih ob 11. uri 30 min. Končno je treba pripomniti, da je v Ljubljani izvoljen poseben odbor, ki vodi radiooddaje iz kmetijstva in kmetijskega gospodarstva. Ako primerjamo vse to, kar smo povedali, uvidimo takoj, da tako široke, razumne in pedagoške uporabe radia, kot jo ima šolski radio v Dravski banovini, ki je tako rekoč ustanova od včeraj, ne najdemo v nobeni drugi državi. Zato se moremo mi s tamoš-njimi našimi tovariši in ostalimi prosvetnimi in kulturnimi delavci ponašati. Želeti je le, da gre Beograd in vse ostale banovine po istem potu, ker šolski radio s pomočjo ostalih sredstev bo precej pospešil izvedbo sistematične državljanske, nacionalne, gospodarske, socialne in higienske vzgoje našega naroda.« S. Prvanovič. Šolski radio v Dravski banovini je res šele v razvoju, a odsek, ki mu je bila pover* jena naloga, da vodi to važno ustanovo, se je resno oprijel svojega dela, zavedajoč se velevažnega vzgojnega in poučnega pomena te institucije. Mnogo je težkoč, kajti vsak začetek je težak, a naš odsek skuša premo* stiti vse ovire in da je na pravi poti, priča priznanje S. Prvanoviča v »Narodni Prosve-ti«. Skušalo se bo dvigniti šolski radio res na višek in če ne bo večjih ovir, upamo, da bo uspeh siguren in bo odgovarjal gornjemu priznanju. Ako pa hočemo res povzdigniti šolski radio, dvigniti njegov pomen in zasigurati uspeh, tedaj je dolžnost nas vseh, da skrbi* mo, da se širi smisel za to velevažno ustanovo, kajti dobro vodstvo in izbrana predavanja še ne pomenjajo uspeha. Ta bo viden šele tedaj, ko bo imela ogromna večina naših šol svoje aparate, ki bodo služili v prospeh šolstva in narodne prosvete, v povzdigo narodne in državne zavesti med širšimi plastmi našega naroda. Šolska vprašanja na drugem zasedanju banovinskega sveta. Po zaključku razprave o proračunu kme* tijskega oddelka je g. ban otvoril razpravo o prosvetnem oddelku in dal besedo inšpektorju Kotniku in nadzorniku Rapetu, ki sta poročala o srednjem in meščanskem šolstvu ter o ljudskem šolstvu ter šolskem odboru. POROČILO O STANJU NAŠEGA ŠOLSTVA. Srednje šole. V šolskem letu 1931./32. ima banovina 12 državnih srednjih šol; od teh sta dve klasični gimnaziji, 10 je_ realnih gimnazij. Realčni razredi (5—8) se" vzdržujejo kot paralelke na I. realni gimnaziji v Ljubljani in na realni gimnaziji v Mariboru. Vse te srednje šole so popolne (z 8 razredi) z izjemo realne gimnazije v Murski Soboti, k; je štirirazredna. Na vseh, z izjemo I. in Ix*, realne gimnazije v Ljubljani, se vzgaja moška in ženska mladi* na. Nedržavne srednje šole so 3. Škofijska klasična gimnazija v Št. Vidu in mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani sta popolni in imata pravico javnosti, zasebna ženska realna gimnazija iiršulink v Ljubljani pa ima 3 razrede ter ima pravico javnosti za prva dva razreda. Na državnih srednjih šolah je vpisanih v 188 oddelkih 5653 učencev in 2098 učenk. skuDno 7751. Porast napram lanskemu letu znaša 481 učencev(nk) in 7 oddelkov. Radi varčevanja so se dovolile vzporednice le v najnujnejših primerih tako da pride v banovini povprečno 41"2% učencev(nk) na en od* delek. Na 3 nedržavnih srednjih šolah je v 29 oddelkih 361 učencev in 787 učenk, skupno 1148: 1 oddelek in 6 učencev je več kot lani, dasi je odpadel samoupravni 5. razred realne gimnazije v Murski Soboti radi premalega števila učencev. Na vseh 15 redn h šolah v banovini je v 103 razredih z 217 oddelki 6014 učencev in 2885 učenk, skupno 8899. Učilnic nedostaja v Ljubljani, ker je na II. in III. realni gimnaziji za 9 oddelkov pouk le za popoldne in v Mariboru, kjer se poučuje 10 oddelkov le pop. od 9 na realni gimnaziji. Za 'III. realno gimnazijo v Ljubljani je nujno potrebna zgraditev poslopja, v Mariboru pa je potrebna ženska realna gimnazija in poslopje za njo. Manjkajoče število učiteljstva je bilo med prvim polletjem na srednjih šolah deloma postavljeno. Učiteljstvo je že močno obre* menieno: pouk je že nekoliko reduciran na. realnih gimnazi jah v Mariboru in v Celju. Učiteljske šole. Na štirih petrazrednih državnih učiteljiščih šolah, 2 sta moški, 2 ženski, je v 28 oddelkih 399 učencev in 640 učenk, skupaj 1039 učencev. Učencev je 29, 10 manj kot lani. Na treh zasebnih ženskih učiteljskih šolah je vpisanih v 10 oddelkih 273 učenk {23 manj kot lam). Ker se zasebni učiteljski šoli v Ljubljani in Škofji Loki glede razredov izpolnjujeta v eno, imamo dejansko skupno 6 popolnih učiteljskih šol, kjer se poučuje v 30 raz* redih z 38 oddelki 399 gojencev in 913 gojenk. Učiteljstva je dovolj z izjemo za risanje in petje na državnih učiteljiških šolah v Mariboru. Učiteljstvo zasebnih učiteljišk h šol je pretežno usposobljeno le za pouk na meščanskih šolah. Meščanske šole. Meščanskih šol imamo državnih 31; 4 deške in 5 dekliških, ostale mešane. Od teh je 28 popolnih s 4 razredi, 3 se izpopolnjujejo postopoma (v Senovem sta 2 razreda, v No* vem mestu in Zg. Šiški pa 3 razredi). Poleg navedenih imamo še novo ustanovljeno mešano meščansko šolo v'Škofji Loki, ki pa radi gospodarske krize še ni pričela s poukom. Na državnih meščanskih šolah je letos v 161 oddelkih 2515 dečkov in 2678 deklic, skupno 5193. Porast napram lanskemu letu znaša 316 učencev in 219 učenk ter 8 oddel* kov. Na 9 zasebnih meščanskih šolah je v 36 oddelkih 1255 učenk (38 več in 1 oddelek manj kot lani). Notranja meščanska šola ur-šulink v Ljubljani se postopoma popušča in ima letos še 4. razred. Na vseh 40 meščanskih šolah je 6448 učencev in učenk, 573 več kot lani. Meščanske šole izkazujejo tedaj s tekočim šolskim letom razveseljiv porast frekvence. Ker so dobile medtem z uveljavljenjem zakona o meščanskih šolah (5. dec. 1931) zakonito podlago in jim je v zakonu priznana veljava nižje srednje šole, je upati, da bodo v prihodnjem šolskem letu še izdatno povečale frekvenco in zmanjšale naval na srednje šole. Učiteljstva na meščanskih šolah dokaj primanjkuje. Učiteljstvo je deloma močno obremenjeno s poukom, odnosno je nekaj pouka že reduciranega. Ker 2 leti ne bo uči* teljskega naraščaja z višjo pedagoško šolo, se bo moralo v večji meri dodeljevati na meščanske šole učiteljstvo z osnovnih šol. POROČILO BANOVINSKEGA ŠOLSKEGA ODBORA. Stanje šolskih poslopij. Šolskih poslopij, ki bi popolnoma ustrezala predpisom zakona o narodnih šolah, kakor tudi zakona o zaščiti šolske mladine v higienskem pogledu, je v Dravski banovini še malo. Posebno primanjkuje učnih sob in stanovanj za učiteljstvo, kar dokazujejo zbra* ni podatki. V banovini je 840 šol s 133.277 šoloobiskujočimi otroki in odpade na razred povprečno 40 otrok. Za to število šolskih otrok je na razpolago 2554 učnih sob. Primanjkuje torej še 879 učnih sob, ker je 2816 razredov in 617 vzporednic. Prav redke so tedaj šole, na katerih bi število učnih sob zadostovalo. V privatnih poslopjih je nastanjenih še 30 narodnih šol. Še nepovoljnejše je stanje glede natural-nih stanovanj učiteljstva. Na šolah je 1330 naturalnih stanovanj in primanjkuje 1856 učiteljskih stanovanj. Nad polovica učiteljev nima naturalnih stanovanj. Zaradi nezadostnega števila učnih sob in naturalnih stano* vanj za učiteljstvo je banovinski šolski odbor povsod, kjer so bili dani pogoji, pokrenil preskrbo učnih sob in stanovanj. V začetku šolskega leta je bilo pričakovati živahnega stavbnega gibanja z zidanjem in prezidavanjem šolskih zgradb. V ta namen so imeli krajevni šolski odbori vse pripravljeno, t. j. odobrene načrte in dovoljena amortizacijska posojila z nabranimi stavbnimi fondi. Gospodarska kri* za z neprilikami na denarnem trgu pa je otežkočila zidanje onim šolskim občinam, katere so z delom že pričele. Odobrenih amor* tizacijskih posojil krajevni šolski odbori niso mogli dvigati v denarnih zavodih, kar jih je oviralo v izpolnjevanju obvez napram podjetnikom. V načelu odobrena posojila so denarni zavodi v poedinih primerih preklicali in s tem šolskim občinam onemogočili zidanje. V splošnem so navajali vsi prizivi šolskih in upravnih občin proti odločbam sreskih na* čelstev glede zidanja šol, da je dotok občinskih doklad manjši od pleminiranega proračuna. Občine so sicer priznavale nujnost zidanja in prezidavanja šolskih poslopij, ven* dar se z ozirom na obstoječo nenavadno gospodarsko krizo prosile, za odložitev zidanja na ugodnejši gospodarski čas. Zato se je kljub nujnosti moralo ugoditi prizivom in zidanje kakor tudi prezidavanje odložiti. Vsled nastalega gospodarskega položaja upravnih občin se je iz gospodarskih razlogov naročilo krajevnim šolskim odborom zmanjšanje proračunov za leto 1932., zlasti ukinitev zbiranja stavbnih fondov. Iz navedenih ozirov je bilo zidanje in prezidavanje šol močno omejeno. V nezmanjšanem obsegu pa so se vršile vse priprave, ki so potrebne za zidanje in prezidavanje šol. da bo vse pripravljeno, ko nastopi ugodnejši gospodarski položaj. Tehnični oddelek kra* ljevske banske uprave ima v izdelavi načrte in proračune za 80 šol. Nove šole. Dogradilo in svojemu namenu se je izročilo v 8 srezih 11 novih- šolskih poslopij. Adaptacije. Večjih prezidav in dozidav je bilo izvršenih v 7 srezih na 12 šolah tako, da te sedaj povsem ustrezajo svojemu namenu. Zida se v 7 srezih 7 novih poslopij, 4 pa se prezida-vajo. Za pričetek zidanja imajo vse priprav* Ijeno v lO srezih za 20 šol. Zidave pa so se morale odložiti vsled pomanjkanja kreditov na ugodnejši čas. Priprave za zidanje. V vseh srezih banovine so se izvršili komisijski ogledi v svrho preskrbe zadostnih in zdravih učnih prostorov. Te komisije so ugotovile, da bo treba v 47 krajih zidati nova poslopja, v 35 pa bo mogoče odpomoči nuj* nim potrebam s prezidavami in dozidavami že obstoječih poslopij. Ustanavljanje šol. V banovini sta se ustanovili 2 novi šoli (Cajnarje*Fikšinci). Ustanovitev 2 pa je bila zavrnjena, ker ni bilo zakonite osnove. Na osnovi čl. 139., točke 14. zakona o narodnih šolah se je izvršilo 17 prešolanj, 9 zavrnilo, največ zaradi bodoče pregrupacije upravnih občin. Podpore šolam. Revnejše občine, posebno one, ki imajo visoke naklade in ki so začele zidati in pre-zidavati šolska poslopja, je kraljevska ban* ska uprava gmotno podprla iz banovinskega proračuna 1931./32. s podporo 4f8.296'50 Din. Ker je bil banovinski proračun v tej poziciji znatno skrčen, je bilo treba omejiti tudi podpiranje šol. Posestno stanje šol. Posestno stanje šolskih poslopij in zemljišč v smislu člena 36. in 39. zakona o narodnih šolah še ni urejeno, ker ni pravilnika k zakonu. V srezih bivše ljubljanske oblasti je kataster sicer že sestavljen, treba ga bo še izpopolniti. Neurejene so lastn nske pravice do šolskih nepremičnin v srezih Murska Sobota in Dolnja Lendava, ker si iste lastijo cerkvene občme. Šolska zemljišča. Vsa šolska zemljišča v Dravski banovini merijo 345 ha 87 a 43 m2. Od teh se uporablja 178 ha 84 m2 direktno v šolske namene. Premalo prostora je za sadovnjake, ki bi morali biti pri vseh šolah kot vzorna učila — za pouk iz sadjarstva. Poleg navedenih zemljišč imajo nekatere šole tudi zemljšiča, ki ne služijo direktno šolskim namenom. Ta zemljišča merijo 167 ha 2 a in 37 m2. Dohodke' od teh zemljišč uživajo v ne* katerih krajih na podlagi volil in zapuščin upravitelji dotičnih šol V največ primerih pa jih dajejo krajevni šolski odbori (srez Murska Sobota in Dolnja Lendava) v najem in izkazujejo najemnino kot dohodek v prora* čunih. Šolski vrtovi. Pri 114 šolah ni šolskih vrtov, 92 šol pa ima šolske vrtove tako majhne, da ne ustrezajo šolsko vrtnarskim namenom. Velikost teh vrtov je od 2 do 3 are. Na 117 šolskih vrtovih ni drevesnic, ker so vrtovi premajhni ali pa imajo za drevesnico neprimerno lego in zemljo. Prispevki krajevnih šolskih odborov kr. banske uprave in raznih korporacij za oskrbovanje in zboljšanje šolskih vrtov so znašali v letu 1930. 284.277 Din, te vsote so se porabile v največ primerih za nove ograje, ki so za časa vojne in po vojni skoraj po* vsod razpadle. Leta 1931. je v proračunih kr. š. odb. določeno za šolske vrtove 413.196 Din. Raznih nagrad od kraljevske banske uprave občin in razn.h korporacij je bilo podeljenih v znesku 48.701 Din, in sicer učiteljem 21.800 dinarjev in za vrtove 26,901 Din. Proračun. Z ozirom na težko gospodarsko srtanje občin so se znižale dajatve za narodno šolstvo napram letu 1931. za leto 1932. na Din 5,279.896, to je za 27.60%. To znižanje je bilo potrebno zaradi vsesplošne svetovne gospo* darske krize, kar bo vsekakor zadrževalo razvoj narodnega šolstva. Referat za narodno izobrazbo. Z odlokom kraljevske banske uprave I. No. 1994-1 z dne 25. februarja 1931, se je ustanovil pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave referat za narodno izobraže* vanje, v katerega področje spada po zakonu o narodnih šolah v najožjem stiku z bano* vinskim šolskim odborom evidenca in posebno vodstvo vsega izobraževalnega, organizač-nega in prosvetno - gospodarskega dela društev in učiteljstva. Zaradi boljše evidence obstoječih dru* štvenih in prosvetno gospodarskih ustanov in da se dobi jasna slika nujnih kulturnih po* treb v posameznih šolskih področjih, se je sestavil kataster teh ustanov, ki ga morajo izdelati vsa šolska upraviteljstva za svoja področja ter ga sproti izpopolnjevati. Med tem, ko ima kataster namen ugotoviti ustanove, ki res služijo ljudstvu bodisi na prosvetnem ali prosvetno gospodarskem polju, je namen podatkov o usposobljenju učiteljstva ugotovitev, katere učne osebe pridejo glede na krajevne potrebe v prvi vrsti v poštev o priliki nameščanja. Da se učiteljstvo usposobi in poglobi v svoje strokovno znanje, so se vršili v Dravski banovini sledeči učiteljski tečaji: 1. Zadružno*knjigovodstveni tečaj, ki ga je priredila sekcija JUU za Dravsko banovino s pomočjo 15.000 Din subvencije od kraljevske banske uprave. 2. Tečaj za rokotvorni pouk in radioamaterstvo, ki ga je priredila sekcija JUU za Dravsko banovino s pomočjo 15.000 Din subvencije od kraljevske banske uprave. 3. Teoretično - praktični * pedagoški * pevski tečaj na državnem konservatoriju v Ljubljani se je vršil od 18. junija do 3. avgusta 1931. 4. Pevski tečaj pevskega zbora JUU je imel učiteljski tečaj od 2. do 10. julija 1931. v Ljubljani. 5. Pedagoški tečaj v Mariboru je prire* dila v avgustu »Pedagoška centrala v Mariboru«. Tečaj je podDrla kraljevska banska uprava s podporo 4000 Din. Razen teh tečajev, ki spadajo v neposredno področje prosvete, so se vršili še nastopni: 1. Uvodni tečaj za kmetsko-nadaljevalno šolstvo v Mariboru. 2. Dva uvodna gospodinjska tečaja v Mariboru. 3. Praktični gospodinjski teči j za gospodinjsko nadaljevalno šolstvo v Mali Loki. 4. Kmetsko-gospodinjski tečaj na Kreko* vi gospodinjski šoli v Ljubljani. 5. Dva merkantilna tečaja za obrtno tr* govske šole v Ljubljani. 6. Gospodinjsko higienski tečaj Podmladka Rdečega križa na Mladiki v Ljubljani. Podpiranje knjižnih in književnih edicij. Za izpopolnitev učiteljske izobrazbe je kraljevska banska uprava skrbela s tem da je odkupila za sreske učiteljske knjižnice in šolske knjižnice razne knjige, ki jih je priporočil ožji ban. šol. odbor. V ta namen je dovolila podpore 42 000 Din. Tudi skrb za mladinske knjižnice se ni zanemarjala. Podprla so se založništva z odkupom knjig v znesku 17.000 Din. Za književne edicije in časopise se je izdalo za 42.000 Din podpore. Vodnikova, Mohorjeva in Cankarjeva družba ter Kmetij* ska matica se je podprla z odkupom primernega števila knjig, ki so se darovale obmejnim krajem, našim izseljencem, strokovne pa kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnim šolam. Druge podpore. Visokošolske štipendije. Prošnje za viso* košolske štipendije in podpore so posebno v tekoči poslovni dobi številčno zelo narasle. Zaradi nezadostne postavke v banovinskem proračunu so se upoštevali le najnadarjenejši in najpotrebnejši ter v prvi vrsti dijaki iz višjih letnikov. Podelile so se štipendije in podpore za visokošolce v skupnem znesku 195.000 Din. Srednješolske štipendije. Podelilo se je 20 dijaških štipendij srednješolcem in 10 učitelj iščnikom po 3000 Din, skupaj 90.000 Din. Za dijaške in šolske kuhinje se je podelilo podpore v znesku 89.000 Din. Božičnice. Za prireditev božičnic so prejele šole, ki se nahajajo v nacionalno ogro* ženih krajih, podporo v znesku 39.000 Din. Sokol kraljevine Jugoslavije. Sokolske župe v Dravski banovini so se podprle z znes* kom 375.000 Din. Kulturna in prosvetna društva. Za razna kulturna in ljudsko-prosvetna društva se je izdalo 90.000 Din. V prvi vrsti so se vpošte-vala pri tem ona društva, ki so s svojim de* lom, predavanji, tečaji dokazala, da se uspešno udejstvujejo med narodom. Razne podpore. Da se omogoči delo Narodni galeriji v Ljubljani in Muzejskih dru* štev, so se podprla ista v okviru proračuna. Za varstvo zgodovinskih predmetov in starin se je podelilo 40.800 Din in za popravila in zgradbe cerkva, posebno tistih, ki izražajo kak izreden stavbni tip, ali ki hranijo kaiko zgodovinsko važno fresko, se je izdalo 188.000 dinarjev. Vojaški grobovi. Započela se je akcija, da prevzamejo šole skrb za varstvo in ureditev vojaških grobov. To ni le iz pietetnega ozira, temveč iz vzgojnega stališča potrebno. Kraljevska banska uprava upa, da se bodo s tem spremenili zanemarjeni deli nekaterih na* ših pokopališč v cvetlične gaje. Glasbena kultura. Iz postavke za povzdi-go glasbene kulture so se podprla glasbena društva, ki vzdržujejo glasbene šole, z znes* kom 64.600 Din. Intelektualna statistika, Referat za na* rodno izobraževanje je izvršil intelektualno statistiko, ki je bila odposlana po ministrstvu ligi narodov. Po tej statistiki je v Dravski banovini 406 javnih knjižnic (ne vštevši knjižnic, ki so pododseki društev) s 675.145 knjigami in 117 tisoč 955 čitatelji. Humanih društev je 665 s 97.555 rednimi člani. Imovina teh društev presega vrednost 27,000.000 Din. Od teh dru* štev ima 230 svoje društvene domove v vrednosti okoli 11,000.000 Din. Splošno prosvetnih društev je 986 s 108 tisoč 839 rednimi člani, vrednost imovine je 19,000.000 Din. Domovi, 95 po številu, so vredni nad 30,000:000 Din. Gospodarsko*pro-svetnih društev jc 588 s 153.098 rednimi člani. Njihova imovina se ceni na 6,000.000 Din, 29 domov pa reprezentira vrednost 9,000.000 dinarjev. BANOVINSKI PRORAČUN. Lanski proračun je bil za 2,341.842 Din manjši od predloga za L 1932./33. Proračunski predlog predvideva: Dnevnice in potni stroški članov ban. šolskega odbora 35.000 Din, pisarniške po* trebščine in nagrade za izredna dela 15.000 dinarjev, prispevki za stvarne potrebščine pomožnih šol v Ljubljani in Mariboru 145.000 dinarjev, dotacija za kritje nedostatka dohodkov: a) gluhonemnica v Ljubljani 442.020, b) deško vzgajališče v Ponovičah 420.000, c) zavod za slepe v Kočevju 340.000, potnine po <5 39. zakona o banstu upravi (direktorske konference, inšpekcijska potovanja in nadzorstvo šolskih vrtov) 50.000, podpiranje zgradb in popravil šolskih poslopij: a) pod* pore za zidanje in prezidavanje šol 2,000.000, b) za ustanovitev fonda 1,000.000, prispevki za izobrazbo učiteljstva in učencev: podpore za izobrazbo učiteljstva v tečajih 40.000, pod* pore za šolske in narodne knjižnice 30.000, podpore šolam in humanitarnim ustanovam za revne učence 100.000, odkup in podpore za ped. mlad. Knjige itd. 20.000, za telesno vzgojo učeneev 50.000, podpora za šolski radio 60.000, podpora za narodno prosveto in predavanja v obmejnih šolskih področjih 40.000, naročnine in podpore za književne edicije in časopise 59.000, podpore za župe Sokola kraljevine Jugoslavije 500.000 Din. Srednje šole: a) pisarniški in manipula* tivni stroški, knjige, učila, pošta 60.380, b) kurjava, razsvetljava, voda, čiščenje itd. 480 tisoč, c) izpopolnitev in popravila šolskega inventarja 60.000, č) vzdrževanje in popravila poslopij 200.000 Din. Učiteljišča: vzdrževanje poslopij in najemnina 180.000, meščanske šole, prispevki za stvarne potrebščine 337.757, izredne podpore za srednje in meščanske šole 50.000, honorar* ji in razne podpore: honorarji za neobvezne predmete na srednjih, učiteljskih in meščan* skih šolah 90.000, prispevek društvenemu štu* dijskemu fondu za znanstveno izpopolnjevanje in vseučiliške etksk. 100.000, podpore in štipendije: a) za srednješolce 90.000, b) za visokošolce 200.000, podpore dijaškim kuhi* njam, domovom in zadrugam 60.000, podpore muzejskim in zgodovinskim društvom: a) Muzejsko društvo v Ljubljani 30.000, b) Mu* zejsko društvo v Mariboru 30.000, Muzejsko društvo v Celju 20.000, Muzejsko društvo v Ptuju 20.000 Dsn, d) Zgodovinsko društvo v Mariboru 40.000, e) Narodna galerija v Ljubljani 100.000 Din. Odkup umetnin zgodovinskih in umet-no-obrtnih predmetov ter starin za javne zbirke 100.000, varstvo zgodovinskih predme* tov in starin 50.000, podpore za gledališča: a) Narodnemu gledališču v Ljubljani za podpiranje podeželskih odrov 100.000, b) Narodne* mu gledališču v Mariboru 350.000, c) podpora za gostovanja 50.000 Din. Znanstvenemu društvu za humanistične vede v Ljubljani 40.000, prispevki glasbenim šolam in za povzdigo glasbene kulture 80.000, za zgradbe in popravila cerkvenih poslopij 200.000, ureditev vojaških pokopališč 50.000, za ureditev banske knjižnice 20.000, prispevek fondu za zgradbo poslopja III. državne realne gimnazije v Ljubljani 1. obrok 600 000, skupaj 9,134.157 Din. Lani je pa znašal odobreni banovinski šolski proračun 6,792.315 Din, torej za 2 milijona 341.842 Din manj. (Dalje prihodnjič.) SploSne vesti. — Seja glavnega odbora JUU se vrši v Beogradu dne 17. in 18. marca 1932. v domu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika o delu izvršnega odbora. 2. Poročilo sek* cijskih predsednikov o delu sekcijskih odborov. 3. Sprejetje poslovnika Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. 4. Določitev datu* ma in kraja glavne skupščine. 5. Predlogi in vprašanja. — Potrdila o udeležbi na samoizobraže-valnih tečajih, ki so potrebna za službene podatke, je sekcija poslala vsem društvenim predsednikom. Vsi oni, ki so se tečajev udeležili, naj se obrnejo na društvene predsed* nike, ki jim jih izročijo. — Potrdila o rokotvornih tečajih. Ker dobivam od raznih strani pozive za potrditev obiska v večernih ozir. 3dnevnih tečajih za ročna dela, katere sem imel v teku let — iz* javljam, da takih potrdil ne morem in ne smem izdajati, ker sem tečaje prirejal pod okriljem Podmladka R. K. oziroma drugih korporacij, ki so bile merodajna izdajati taka potrdila. Sicer pa mislim, da so bili ti tečaji tudi v osebno korist vsakega obiskovalca ter le bolj informativnega in zasilnega značaja, ker je jasno, da si nikdo v tistem kratkem času ni mogel pridobiti popolne usposoblje* nosti za pouk v ročnih delih. — Udeleženci štiritedenskih tečajev za ročna dela dobe spričevala, če jih še niso dvignili, za 1. 1925., 1926., 1927., 1928. pri tajništvu oblastnega odbora Podmladka R. K. v Ljubljani, za tečaja i, 1930. in 1931. pa pri upraviteljstvu drž. II. deške meščanske šole v Ljubljani. Kolek 20 Din. — Alojzij Novak. — Pridite na treznostni kongres, ki bo v nedeljo 21. februarja v Ljubljani v Unionu! Začetek ob 9. uri. Zborovanje traja z opoldanskim presledkom ves dan. Vrsta govorov: Uvodna beseda. Alkohol in zdravje — polkovnik dr. Matej Justin. Alkohol in zdrav* niki — dr. Fedor Mikič. Treznost in šola — Marica Koželjeva. Treznost in učiteljstvo — Rudolf Horvat ml. Treznost in žena — Marija Ferjan. Alkohol in delavstvo — Joško Rozman in Filip Uratnik. Treznost in cerkev — profesor Bogovič iz Maribora. Naša kul* tura in naši poboji — Jan. Kalan. Alkohol in inteligenca —• ravnatelj dr. Jos. Tominšek iz Maribora. Treznost in društva — dr. Miha Krek. Resno Ikulturno delo — profesor Franc Jeran. Kaj hočemo dijaki — Visokošolec. Biti čemo trezvenjaki — Srednješolec. Mi Mladi junaki — Šolarček. Napovejmo boj surovosti! — Manica Komanova. Preusmerimo naše go* spodarstvo! — agronom Alojzij Jamnik. S čim nadomestiti alkohol — šolski upravitelj Valentin Razinger. Absitnenca in moderna prehrana — Martin Humek. Treznost in vla* da — Nekdo. Mi Štajerci in treznost — ravnateljica Antonija Štupca. Jugosloven ki Sa-vez trezvenosti — Govornik i'z Zagreba Sa-vez trezvene mladeži — Govornik iz Beograda. Protialkoholni boj v Nemčiji in v sve- i tu — d:rektor H. Czeloth iz Berlina. Organi- ] zirajmo se za sveti boj! In nikoli več pre* mirja! Possbna zborovanja. Naš gost iz Berlina, direktor Czeloth, bo imel (istotam na verandi) še posebna predavanja — in sicer: V nedeljo popoldne cd 2.—3. za učitelje in vzgojitelje: Treznostna vzgoja mladine. V ponedeljek popoldne ali zvečer za vse: Moderna Caritas in skrbstvo za alkoholike. K temu predavanju so povabljeni vsi, ki ho* čejo delati Ikaritativno, posebno pa še naše ženstvo. V dnevih kongresa in en teden potem bo v Unionu tudi protialkoholna razstava, ki naj si jo ogleda vsak udeleženec kongresa in še drugi. Posebno naj bi si jo ogledale razne šole! Razstava bo lepa in zelo poučna. Treznostna akademija. Na predvečer, v soboto 20. februarja ob 8. zvečer — v veliki dvorani Uniona —-. treznostna akademija, ki jo priredi dijaštvo z delavsko mladino vred. Vstopnine ni; sprejemajo se samo dobro* voljni darovi. — Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 5. marca 1932. v salonu gostilne Kajfež v Florijanski ulici. Začetek ob 19.30 uri. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Poro* čilo pregledovalcev računov. 3. Odobritev pravilnika bolniškega sklada. 4. Odobritev pravilnika za dajanje posojil. 5. Predlogi odbora (sprememba društvenega naslova. Su-perzavarovanje). 6. Volitev dveh članov odbora. 7. VoLtev dveh pregledovalcev raču* nov. 8. Predlogi članov in 9. Slučajnosti. — Georg Kerschensteiner t- Prejšnji mesec je v Munchenu v 78. letu življenja umrl Georg Kerschensteiner, eden izmed »velikih vzgojiteljev« ne samo svojega naroda, ampak — sedanjega človeštva. »Njegovo bistvo in volja učinkuje v nešteto ljudeh dalje, katerim je dal moč in jasnost. To je prava dedi* ščina po njem, proti kateri stopajo celo njegovi spisi v drugo vrsto « Tako Kerschenstei-nerja v obsmrtnici mojstrsko označuje prijatelj in nemara najbolj mu kongenialni peda* gog Eduard Spranger. Lepše se pač veljava in kulturni pomen velikega pokojnika ne bi dal z besedo izraziti ob svežem grobu. A ko bo dano kaj tiste časovne »distan-ce«, ki je potrebna za pravično presojo vse* bine iz čaše nesmrtnosti, bo morala pač i naša pedagogika v podrobnejših potezah prikazati Kerschensteinerjev duhovni obraz — da se njegov pedagoški evangelij čim bolj razodene vsem tistim, ki jim je poverjen tak ali tak posel v »pedagoški provinciji« našega kultur* nega življenja. Že zato, ker nam ima Ker* schensteiner, ta, reči moramo neobičajni, LISTEK JOŽE ŽUPANČIČ, predsednik EO. Ekskurzijski odsek pripravlja binkoštna izleta. Člani EO pojdejo na Plitvice in Koroško. Najmlajši organ našega JUU, Ekskur-zijski odsek, pripravlja po naročilu božičnega ustanovnega sestanka dva izleta in sicer na Plitvice in na Koroško. Odbor EO pa ima še obilico posla tudi z lastno organiza* cijo, in zato, ker iščemo zvez, informacij, sti* kov na vse strani, kakor jih tak odsek nujno in zelo krvavo potrebuje. Vsak, kdor je že imel z organizacijo skupnih potovanj količkaj posla, ve, da potrebuje aranžma turneje mnogo časa, da si že mnogo pred odhodom zasiguraš vse podrobnosti, ako hočeš, da teče pot .kot po maslu, zasigurati si je potreba sto podrobnih malenkosti, ki jih brezskrbni sopotnik niti ne opazi, pa so nujno potrebne, da so člani na koncu ture — zadovoljni. Še če greš sam na pot, te kot tujca in popotnika povsod radi opeharijo, pa če si sam, sebi nevšečnost že odpustiš, ko pa se prepustiš drugim rokam, pa smo že taki, da se radi znesemo zaradi tega ali onega... Vodstvo EO pa bi rado odstranilo vsako spotiko in zato se že zdaj pripravljamo s polno paro. V naglici bi pa lahko na marsikaj — poza* bili. (Tu naj omenjam, da bodo prišli naši češkoslovaški tovariši v juliju k nam na obisk, pa so nas že takoj po novem letu naprosili za aranžiranje njihove turneje po Jugoslaviji, kar jim bomo prav radi naredili, saj so nas obenem za prijateljsko protiuslugo povabili gori v svojo domačijo.) Zaradi Plitvic naj omenim, da spada obisk Plitvičkih jezer o binkoštih že za bon-ton hrvatskih družb. Menda niso ti naravni biseri sosednje banovine nikoli tako očarljivi kakor ravno ob zgodnji pomladi. Za Plitvice bomo porabili binkoštno soboto ter oba naslednja dneva, binkoštno nedeljo in praznik. Vožnja je razmeroma dolga: Ljubljana, do* lenjska proga, Karlovec, Vrhovine. Tam prestopimo v avtobuse, tki nas popeljejo do Plitvic. Le mimogrede omenjam, da so nam že dodeljena prenočišča v tamkajšnjih hotelih zato, ker smo jih naročili že prejšnji me* sec. Kakor doznavam, je te dni neko ljub* liansiko društvo rezerviralo za binkošti okrog 15 sob za svoje članstvo, pa so dobili prav kratek odgovor: »Ne moremo. Vse zasedeno!« Za koroški izlet pa smo tudi v perma* nenci. Med drugim naj omenjam, da se bomo namestili v Beljaku v hotelu Mosser, v Celovcu pa pri Janahu. Poset preko meje pa bi razmeroma podražil potni list ter vizum. Mnoge bi baš ta procedura odbila od ude^ ležbe. Da pa preidemo te formalnosti, smo se obrnili na merodajne činitelje za posredovanje. Tako ljubljanski »Putnik«, kjer nam gresta zelo na roiko g. ravnatelj Pintar in tajnik g. Valašek, avstrijski konzulat v Ljubljani, naše upravne oblasti na Jesenicah in drugi so nam nudili res velike ugodnosti in so pristali na naš predlog, da potujejo člani EO s kolektivnim vizumom. Tozadevne po* drobnosti pa bomo objavili naknadno. Glede koroškega izleta pa imamo še mnogo, mnogo zadev: s carino, glede fotografskih aparatov, glede deviznih odredb, potovanje v doma* čem vagonu brez prestopanja na vsej poti, in še mnogokaj stvari, ki so na videz ne* opazne, pa jih moramo rešiti pravočasno, da se ne bodo stavile našim članom niti najmanjše ovire ali nevšečnosti. Pa kaj bi še našteval; mi pripravljamo oba izleta z vso vestnostjo, ker želimo, da naj bo zadovoljstvo članstva najboljši do* kaz, da je EO naši organizaciji nujno potreben. »In koliko bo stal izlet?« kar čujem, kako mi stavi jate to vprašanje. Končne številke ne moremo še podati, ker prav zdaj delamo, da dosežemo povsod take cene, kakor bi jih posameznik ne dobil nikoli. Tiste novce pa bo zmogel vsakdo, kdor bo ko* ličkaj sklonil nad »šparovček«, ali pa se bo spomnil, da prične nalagati prihranke v Učiteljski hranilnici. To bo, prijatelj, tovarišica, Tvoja glavnica, uporabil jo boš lahko tudi za druge namene, če ne pojdeš z nami. Priporočam pa vsem nujno: Štedite! Prepričan sem, da ne bo nikomur žal, če bo šel pogle* dat za binkošti tja doli med sosede, od ko* der nam »od straže hrvaške solnce gor' pride« ali pa gori na sever skozi dolgi in sajasti podroški tunel — v Korotan! Mahatma Gandhi — kot vzgojitelj. Izza okrogle mize, kjer je konferiral Ma* hatma Gandhi v Londonu o perečih vprašanjih Indije, je prišel domov, kmalu nato pa so se zaprla za njim železna vrata politične jetnišnice — in mož jc šel tja. koder je presedel že tudi v letih 1922,—1924. Tedaj, ko je bil napovedan Gandhijev obisk v Londonu, je govoril o njem ves svet, z naj razno* vrstnejšimi malenkostmi so vsi svetovni listi dražili svoje čitatelje: ali bo Mahatma slekel v mrzli evropski klimi svojo skromno plat* neno haljo in se bo topleje oblekel, ali bo Mahatma opustil svoje posebnosti glede molžnje domačih koz, ki jih je pripeljal iz svoje daljnje domačije, ali bo Mahatma tudi za časa konference za okroglo mizo, kjer se bo odločala usoda več sto milijonov njegovih rojakov, tudi držal običajno vsakotedensko celodnevno molčečno zaobljubo in drugo___ Gandhi pa je ostal tudi v mrzlem, meglenem Londonu prav tak kakor v svoji rod* ni Afriki: molčal ob ponedeljkih, molzel kozo, predel domačo volno in oznanjal svoj miroljubni nauk: »Nasilja nikar!« — »Satya graha!« Te vrste nimajo prav nikakega namena, presojati o upravičenosti oz. neupravičenosti pokreta, kateremu stoji na čelu popularni Indijec, prikazati hočejo Gandhija zgolj kot vzgojitelja in osvetliti z nekaterimi primeri njegovo teorijo in prakso. # Sam je povedal te svoje življenjske isto* rije in jih je narekoval svojemu prijatelju, ko sta bila zaradi podobnih političnih zadev v zaporu že pred 9. leti. Lastna biografija je izhajala v Gandhijevem časopisu, kasneje pa so bili izbrani odstavki ponatisnjeni v po* sebni knjigi: »Satya graha in South-Africa« (Nikar nasilja v Južni Afriki«). Knjigo so prestavili v razne jezike, v razširjeni obliki z Gandhijevim uvodom pa jo je izdal pred dobrim letom C. T. Andrews v neki new-yorški založbi. • Popularni Indijec pravi, da ga je zanesla na čelo vodstva svojih rojakov le želja, da pomaga svojim bednim bratom in sestram. Večstomilijonski narod je bil deležen le kri* vie s strani svojih gospodarjev*belokožcev. Zahvalil se je za ponujeno mesto za visokega uradnika v upravni službi, kupil si je obsežno zemljišče in je ustanovil — kot vnet častilec slovanskega misleca Tolstoja — farmo, ki ji je nadel ime: »Tolstojeva far* ma«. Mnogo mladeničev in mladenk, mož in žena z družinami je odšlo na »Tolstojevo farmo«. Gandhi je živel s svojci sredi med njimi: neutrudoma je učil, z besedo in peresom, potoval je iz kraja v kraj, vodil je delavske štrajke, prirejal protestne shode, bil zato često gost policijskih zaporov, pa ga vse to ni odvrnilo od njegovega 20-letnega podrobnega dela, ko je učil svojo farmo, sose* sko in ostale sorojake. »Le ena sila me je vodila v vseh teh letih,« piše Gandhi, »želja po resnici in pravičnosti.« . »Eden mojih učencev,« pripoveduje Mahatma Gandhi, »je bil neukročen lažnivec, prepirljivec, pravi pravcati nebodigatreba. Često je razjezil druge, kakor tudi mene. Po svojem trdnem običaju pa nisem nikoli kaz* noval s šibo niti druge niti njega. Nekoč pa mi je nemarnik zaigral nekaj takega, da me je kar vrglo iz običajnega tira. Še bolj zaradi tega, ker sem ga skušal prepričati o krivičnem postopku in sem ga z lepo, očetovsko besedo svaril. Fantič se mi je le rogal in me je hotel pred ostalo šolsko družino napraviti prav majhnega. V trenotku. ko se nisem več obvladal, zagrabim za ravnilo na bližnji mizi in ga vsekam ž njim po roki. Tresel sem se od razburjenja, kar je prav tako opazil kaznovanec kakor tudi ostali njegovi so-učenci. V kakšno neobičajno stanje me je spravil upornik, so opazili prav vsi. Ko sem ves togoten in tresoč zamahnil z ravnilom po dečku, je ta krčevito zavpil. Pa menda ne toliko zaradi bolečine, kakor bolj zaradi dejstva, ker me je ujezil do brez-vladja, in sem^ zagrabil za palico, kakor še nikoli dotlej. Vem tudi, da ga udarec ni tako močno zabolel, da bi mu izvabil obupen krik, saj je bil fant star 17 let in neobičajno krepko razvit. Ko bi ga zbesnel moj udarec do razkačenosti, bi se vrgel name, podrl bi me in meni ne bi bilo več pomoči. Bilo pa je prav nasprotno. Res, fant je ob mojem nenavadnem udarcu zavpil; ampak le zaradi tega, ker je opazil, da me je pritiral do skrajnosti. Zabolela ga je moja — bolečina... Ker sem segel do — nasilja. Kaznovanec se je spremenil v trenotku. Nikoli mi ni več odpovedal pokorščine. Zo* per njega nisem imel več povoda, da bi se pritožil. Pač pa sem obtožil — samega sebe. Obžaloval sem svoj postopek, svojo nemoč. Tisti dan sem pogrešal v sebi popolnega člove-čanstva in sem začutil, da sem — zver.« — »Jaz pa le želim,« tako končuje Gandhi na* vedeni dogodek: »nasilja — nikar! — Satya graha!« — »sekularni« oblikovatelj človeika, šolski organizator in pedagoški mislec s svojo neomajno vero v človeka mnogo bodrilnega povedati osobito danes, to je iščočim rešilno nit, ki bi vodila iz »gluhe lože«, v kateri se nahajamo. Te vrstice naj bodo po takem le spoštljiv poklon naše kulture ob pokojnikovem odhajanju v večnost! Sicer pa ostanemo še dolžniki njegovemu geniju. O. _ Delnice Agrarne banke — članstvu v vednost. Ker se obračajo poedinci na sekcijo s prošnjo za informacijo, kdaj bodo prejeli delnice Agrarne banke, objavljamo na tem mestu odlok računovodskega odseka ministrstva notranjih del R. br. 8276 od 25. julija 1931, ki so ga prejeli vsi finančni oddelki banskih uprav. Okrožnica se glasi: Ministarstvo Finansija, odelenje držav» nog računovodstva i budžeta aktom svojim II. br. 79.542 od 11. jula 1931. godine dostavlja sledeče: Potrebno upustvo za prijem akcija Agrarne banke kao i interesa dostaviče se svima ustanovama čiji su službenici unisaTi i uplatili akcije na dvogodišnju otpiatu. O prednjem se izveštava ministarstvo s molbom, da sa ovim upoznate sve područne ustanove i naredite im, da prestavke poedi* nih službenika o traženju akcija ne dostav» Ijaju ovom ministarstvu, jer se po istima neče ništa raditi, niti uzimati u postupak. Prednje mi je čast dostaviti s molbom, da o istom izvolite upoznati područne ustanove i službenike. Zgornji dopis je bil poslan 25. septembra 1931 tudi vsem sreskim načelnikom. — Film kot učni pripomoček. Preteklo leto sta se vršila v Parizu dva kongresa, na katerih se je reševalo vprašanje o filmskih predstavah kot učnem pripomočku. — Skoraj istočasno se je vršil na Dunaju velik kongres delegatov iz 21 držav, ki so se bavili s tem vprašanjem. — V Rimu obstoji mednarodni institut, a v Baslu prav tako poseben biro za mednarodno vzgojo z uporabljanjem filma. _ V Franciji imajo v osnovnih šolah do sedaj 4000 velikih in 2500 malih kinoaparatov, ki služijo učiteljstvu kot pomožno sredstvo pri pouku. — Stanje učiteljskih akademij v Nemčiji. Za 1. 1932. je v Nemčiji ustavljen sprejem v vseh pedagoških akademijah. Obenem je bilo tudi zatvorjenih pet pedagoških akademij in to v mestih: Gottbus, Stettin, Erfurt, Al tona in Cassel. — Slušatelji teh akademij so razporejeni na ostalih deset akademij na Pruskem. Povod tem ukrepom je veliko število absolviranih in nezaposlenih učiteljev in učiteljic. — V Španiji je otvorjenih 7000 novih osnovnih šol. Za te šole je bilo istočasno z otvoritvijo angažiranih 14.000 učiteljev (ic), za katerih plače je sprejet proračun, ki znaša 32,300.000 pezet. Za materijal in učila je iz* danih 833.300 pezet. V bodočem letu je predvideno v Španiji zvišanje učiteljskih plač za 10%. Najnižja učiteljslka plača iznaša danes 3500 pezet letno. — Narodne šole v Savski banovini. Narodnih šol je v Savski banovini vsega 1762, in sicer 1742 državnih in 20 privatnih s 4531 razredi z 284.383 šoloobveznimi otroki za ni* žjo in 57.258 za višjo narodno šolo. Šoloobi-skujočih otrok je vsega 304.220. Šolskih poslopij imajo vse državne šole 1986. a privatne 20. Od leta 1918. je narastlo število šolskih poslopij za 238, kar je vselkakor lepo število. Vseh učnih moči za te šole ima Savska bano* vina 4429. — Češkoslovaško šolstvo v številkah. Po službeni statistiki je bilo v 1. 1930./31. na Češkoslovaškem 14.900 šol z 41.255 razredi in 40.949 učiteljev (ic). UčenceV in učenk je bilo v teh šolah 1,721.615. Od teh šol je 10.144 češkoslovaških, na katerih je službovalo 28 tisoč 540 učnih moči, nemških šol je bilo 3309 z 9286 učitelji (icami), madžarskih 835 s 1773 učitelji (icami), rusinskih 514 s 1137 učitelji (icami), poljskih 90 z 280 učitelji (icami), romunskih 4 s 15 učnimi močmi in 4 židovske z 8 učnimi močmi. Meščanskih šol je bilo 1868 s 7479 razredi in 9321 učitelji (icami). Vse meščanske šole je obiskovalo 281.802 učencev (k). Otroških vrtcev in zave* tišč je bilo 2428. Šolstvo v Julijski Benečiji. Šolske nadzornike in didaktične ravnatelje v Julijski Krajini je pozval ;k sebi šolski skrbnik Mondino in jim dal nove direktive za tekoče šolsko leto. Pouk bi se mowl vršiti rednejše in dati boljši rezultat. Med učitelji in oblastvenimi zastopniki ne vladajo vedno dobri odnošaji. Ugotavlja pa, da se je v zadnjem času pri civilnih in političnih oblast-vih izboljšalo pojmovanje ljudskošolske misije in se učiteljsko osobje bolj uvažuje 'ka'kor prej. Mondino je zadovoljen, da ni v Julijski Krajini več slovenskih učiteljev. Mondino razlaga ob začetku vsakega šolskega leta uči* tel jem, da mora biti šola vzgojna in asimilacijska sila med »drugorodci«. Fašistični hije-rarhi pa mu koncem vsakega šolskega leta povedo, da ne morejo biti zadovoljni ne z uspehi učiteljstva v šoli in ne z njegovim izvenšolskim gibanjem. Večina sedanjega uči-teljstva je po njihovi sodbi nesposobna za izvrševanje naloge obmejne fašistične šole. Nedavno je fašistični tisk zopet potožil, kako da primanjkuje učiteljev v Julijski Kra; jini. Od približno 4700 učiteljskih moči je moških samo 1400. Učiteljic je torej 3300. Med njimi so mladenke 17 do 18 let ki ne morejo držati discipline med 13 do 14 let sta* rimi učenci in so zadovoljne, če ti dečki sploh ne prihajajo v šolo. Brigajo se potem toliko bolj za ddklice. Fašistični tisk izvaja, da šolske, pošolske fašistične organizacije ne mo* rejo uspevati v krajih, kjer ni učiteljev. Za učiteljski naraščaj je slabo preskrbljeno, ker se sprejema na učiteljišča le malo, določeno število priglasnikov. Na tržaškem učiteljišču so jih letos odklonili skoro 200. Po »Slovenskem Tedniku«. Osebne zadeva —i Napredovali so učitelji(ce) v V'I. skupino: Arrigler Valerija, učiteljica v Trzinu; Schweiger Hedvika, učiteljica v Novem mestu; Veber Franja, učiteljica v Starem trgu; Troha Elza, učiteljica v Zavrču; Rakovec Cirila, učiteljica v Sv. Pavlu; Kontler Marija, učiteljica v Prihovi; Herzog Ana, učiteljica v Ljutomeru; Leveč Štefanija, učiteljica v Boh. Bistrici. mmmammmmmi^maammmmmmmm Učiteljski pravnik. —§ Odgovor: E. D. v V. D. — Z odlokom ON br. 59.803 z dne 14. 9. 1927 ste bili postavljeni v ¡II./3. skupino in s 1. 4. 1931 pravilno prevedeni v Vili. skupino po U. Z. iz leta 1931. s plačo 790— Din, ker ste bili nad 3 leta v odgovarjajoči skupini. — Ker ste zadostili pogoju § 49. U. Z., lahko zaprosite za VII. skupino; 2. period, povišek Vam pripada šele po t> letih, prebitih v skupini, t. j. 1. 10. 1933. —§ Napredovanje učiteljstva; ocena. Po zahtevi ministrstva prosvete naj se vpišejo v izvode iz Uslužbenskega lista kot v priloge k prošnjam za vsa napredovanja službene ocene zadnjih 3 let za vsako leto posebej (za napredovanja iz X. in IX. skupine — ocena 4 let) in sicer z besedami in številkami. V prošnjah (vlogah) in izvodih iz Usluž* benskega lista je v bodoče navesti tudi očetovo (moževo) polno ime. Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljska gospodarska poslovalnica je imela dne 2. februarja t. 1. skupno sejo upravnega in nadzorstvenega odbora. Oba odbora sta revidirala račune in ugotovila bi* lanco o delovanju U. G. P. v II. poslovnem letu. Razveseljivo število naročnikov dokazuje, da ima U. G. P. že mnogo pristašev in celotna slika naročil pripoveduje, da uživa U. G. P. pri naročnikih zaupanje. Neplačani računi žal kažejo na vladajočo krizo, ki ovi* ra popoln razmah te institucije. Število članstva se je v tem letu precej zvišalo. Pričakujemo, da bodo v III. poslovnem letu zadružniki U. G. P. vsi v JUU včlanjeni tovariši (*ice), kakor je bilo sklenjeno na pokrajinski skupščini. Prepis bilance z vsemi prilogami bodo v kratkem prejela vsa učiteljska društva. Pri društvenih zborovanjih naj se o bilanci raz* pravlja, da bo dobil vsak član natančen vpogled o delovanju U. G. P. in bo razvidel tudi velik gospodarski pomen te zadruge za organizacijo in oba Učit. domova. Učiteljska gospodarska poslovalnica ima že na razpolago razstavo strokovnih knjig in stenskih slik v Mariboru in v Ljubljani. To je prvi začetek razstave, ki se bo sčasoma izpopolnila do potrebne višine. Oddelek U. G. P. v Ljubljani prične v bližnji bodočnosti samostojno poslovati. Učiteljska gospodarska poslovalnica bo založila tudi vzorne načrte šolskih klopi, kakcur tudi ostale šolske opreme za različne kategorije šol. Člani, poslužujte se »Učiteljske gospo* darske poslovalnice« in pomagajte graditi naša domova! —g Posnemanja vredna zavednost. To* variš Lojze Marok iz Ljubljane je odstopil Učiteljskemu domu v Ljubljani polovico prejetega honorarja v znesku Din 250*—. Ko bi bili vsi tovariši in tovarišice tako za* vedni, bi kmalu imeli, svoj dom. Iskrena hvala in posnemajte! — Jos. Kobal, blagaj* nik. — Učiteljski dom v Ljubljani. Tov. Lju-devit Kabaj, šolski upravitelj v Cerkljah ob Krki, je daroval za dom Din 100—. Iskrena hvala in posnemajte! Jos. Kobal, blagajnik. —g Za Porekarjev temeljni kamen so nadalje zbrali, oziroma darovali Učiteljskemu domu v Mariboru: Miloš Levstik — Celje, 50 Din; Velnar Jože — Murska Sobota, 200 Din; Tušak Franjo — Tezno, 52"50 Din; Šumer Hinko — Šmarje pri Jelšah, 40 Din; sresko učit. društvo Gornjigrad 200 Din, sresko uč. društvo Maribor levi breg 430 Din. Porekarjeva zbirka znaša sedaj z zadnjič izkazanimi darovi 1562"50 Din. Vrli darovalci naj bi našli obilo posnemovalcev! Mladinska Malica. —mm Z 18. seje, dne 11. februarja 1932. 1. Glede treh rokopisov o domu in gospodinji pade odločitev na prihodnji seji. 2. Za knjigo o Tesli in razvoju elektrotehnike, ki jo misli izdati Mladinska Matica v izredni publikaciji, napravi upravnik do prihodnje seje natančen proračun, tako da se lahko določi subskribcijska in knjigotrška - cena. 3. Na prihodnji seji poda upravnik natančen obračun dohodkov in stroškov Mladinske Matice v tem šol. letu. 4. Za Bevkovo knjigo »Lukec išče očeta«, ki izide v rednih publikacijah, se določi korektor ;n ilustrator. 5. Da se »Tiho življenje« čimprej razproda, se razpošlje pred Veliiko nočjo na šole posebna okrožnica. 6. Ker mislimo izdati tudi letos za Mi* klavža v izredni publikaciji knjigo za naj- mlajše, razpisujemo dve nagradi, 2000 in 1000 Din za dva najboljša spisa. —mm Razpis književnih nagrad. Mladinska Matica misli izdati za Miklavža v izredni publikaciji knjigo za najmlajše šois.ke otroke in razpisuje zato dve nagradi, prvo v znesku 200U Din, drugo pa 100.0 Din za dvoje najboljših del. Po obsegu naj delo ne presega štirih tiskanih pol formata izrednih Matičnih pu* blikacij. bnov poljubna. Delo je lahko literarno ali slikarsko, pisafio v prozi ali v verzih, glavno je, da je umetnina, ki bo prime* ren Miklavžev dar za otroke od šestih do devetih let. Nagrajeni deli dobita tudi obi* čajen honorar. Rokopise naj pošljejo pisatelji oziroma slikarji pod geslom, s katerim naj bo opremljena tudi zaprta kuverta z avtorjevim na* slovom. Rokopise sprejema do 1. avgusta t. 1. tajništvo Mladinske Matice, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Tam dobe pisatelji tudi podrobna pojasnila. —mm Pravkar je izšla 5. številka »Našega roda«, ki je tokrat posvečena veselju in smehu. Z verzi so zastopani: Stano Kosovel, Zdravko Ocvirk in Anica Černejeva. V prozi: Ribičič, Milčinski, Magajna, Kmetova, Pokom in Lojze Zupane. Zanimiv bo Škodlar-jev članek o fotografiji, portretu in karikaturi. Vesel je Skrbinškov dramatični prizor. Pestre so tudi vse ostale rubrike in posebno bogat je tokrat Cicibanov rod. Nič manj za* nimiv ni slikarski del, kjer sodelujejo: Justin, Vavpotič, Gaspari, Gorše, Globočnik, France Kralj, Mara Kraljeva in Fr. Kunaver. O Ribičičevem »Mihcu in Jakcu« poroča ista številka (6.) »Mentorja«: O Miklavžu je izšla ta knjiga in menim, da dobri svetnik ni mogel prinesti kaj boljšega in primernej* šega onim, ki so se do njegovega godu spo* znali s skrivnostjo črk. Je pa res to knjiga, ki mora v otroku vzbuditi veselje do čitanja. Igraje prebere stran za stranjo in preskuša obenem svojo bistrost, ker kar pisatelj mo* dro zamolči — otroka hoče naučiti opazovati in misliti — to mu z zanimivo nazornostjo pokaže M. Gaspari v drobnih slikah, ki gredo menda v tisoče. Otrok spremlja juna* ka Mihca in Jakca od rojstva pa do šole in preživi z njima vse letne čase in praznike in še to in ono, mimo česa bi najbrže sicer šel z zaprtimi očmi. Naša mladinska književnost za najmlajše je s to knjigo mnogo, mnogo pridobila. O Lovrenčičevem »Tihem življenju« piše med drugim kritik France Vodnik v svoji obširni oceni v »Mentorju«: ... Tudi njegova (Lovrenčičeva) knjiga »Tiho življenje«, ki jo je h koncu minulega leta izdala zelo delavna Mladinska Matica, je zbirka legend oziroma legendaričnih povesti... Legenda je zato že po svojem bi* stvu religioznega značaja. Navadno je seve* da izročilo prejšnjih časov in rodov, a s tem njena snov postane še posebno častitljiva. Ločiti pa moramo ljudsko legendo od literarne, kamor prištevamo tudi vse tiste, ki se po vsebini sicer opirajo na ljudsko izročilo, a so po vsebini in obliki delo znanega pisatelja. Takšne so tudi pričujoče legende, saj jih je pisatelj oblikoval popolnoma po svoje. Po svoji vsebini pa sta dve vzeti iz goriškega, štiri pa iz gorenjskega legenda-ričnega okrožja ... Zdi se, da bi pisatelju z umetniškega vidika mogli tu in tam očitati malo preveč literarno oblikovanje, radi česar rad dodaja včasih marsikaj nebistvene* ga... Toda priznati je treba, da je sicer vsa zbirka napisana z veščo roko in da se je .pisatelj potrudil, da čim skrbneje poda zlasti vsebinsko ozadje. To pa je za mladinsko knjigo največjega pomena, zakaj fabula je v prvi vrsti tista vzmet, ki izproža mlado fantazijo, obenem je prav zgodba tista zakladnica etičnih nagibov in sil, ki naj jih mladi bralec črpa iz vsake dobre mladinske knjige. Ta poudarek je izražen tudi v naslovu »Tiho življenje«. Zbirko krase številne, deloma prav dobre, deloma pa, sodim, ,za mlado oko, željno čim večje konkretnosti, v obrisih m kaže, da je uresničenje te naloge nove šole največ odvisen od prave emancipiranosti učiteljic. Kakor povsod v pravem življenju, tako so tudi v prvi vrsti v šoli, ki vzgaja mladino za to javno življenje, žrtve in odpovedi v korist kolektivnega dela predpogoj zadružnega življenja na šoli, pre« loma med staro in novo šolo. Poda še nekaj primerov nekolektivnega čuta na šoli in navaja druge notranje in zunanje ovire k zadružnosti. Konča z vzklikom: Živela zadružnost na šoli! Sklenilo se je, da se vrši prihodnje zborovanje začetkom marca na Prevaljah ali v Dravogradu. R. Gallob, predsednik. E. Stanič, tajnik. + JUU, SRESKO DRUŠTVO V L JU« TOMERU je zborovalo dne 6. februarja 1932 v Gornji Radgoni ob udeležbi 68 tovar.šev(ic). Solnčen februarski dan je bil. A v dušah nam ni bilo tako solnčno in toplo. Težka atmosfera je bila v zbornici, bila je atmosfera dejstva, da so vsa društvena poročila zgolj poročila, in da še nismo dosegli tega, kar bi morali doseči glede materialne in socialne strani naših pravic. Kje je gordijski vozel? Tu so se mnenja ločila. Mlajši so zastopali mnenje, da je krivo vodstvo, dočim je tov. Mavric poudarjal v svojem poročilu o seji predsednikov sreskih učiteljskih društev, da so voditelji na svojih mestih in da imamo lahko popolno zaupanje v nje V poročilu se je dotaknil še drugih perečih problemov, n. pr. Našega roda, kjer je omenil, da se naj pošiljajo ocene in nasveti, ocenitve naturalnih stanovanj, posebno pa odtegljaji šolskih upraviteljev. Končal je z upanjem, da se bo vse uredilo. A razdvojenost in pesimizem se nista zmanjšala. Slednji je legel na nas kot mora. Atmosfera je popustila šele, ko je spregovoril mladi učitelj Franjo Kotnik. Podal je v lepih besedah informativno kritiko pedagoškega lista »Učitelja«. Sledil mu je France Jandl s predavanjem o »Človeku«. (Sestavljeno po delih angl. filozofa Herberta N. Cassona.) Jedro: Človek je najvažnejše na svetu. Ali ni vse drugo le ogrodje? Vladanje! Literatura! Trgovina! Znanost! Vera! Poklic! Ali ni vse to šele v drugi vrsti za človekom samim? Da, človek! To je najboljše ime zanj, boljše kot duša ali volja, ker objema v sebi njegovo celokupno bitje, telo in dušo, voljo in srce. Ker je tako važen, skušajmo ga analizirati. Našli bomo, da sta v človeku dve sili: centrifugalna in centripetalna. Prva je moška, individualistična, druga ženska, socialna. Centrifugalne člov. lastnosti so: mišljenje, posebnost, svo-jevrstnost, sprememba, zavest; centripetalne: čustvo, erotičnost, navade, posnemanje, vera itd. Osebnost je harmonija obeh sil. Človek z zgolj centripetalnimi silami je sirov mate« rial, človek z zgolj centrifugalnimi silami pa posebnež, genij, blaznež. Pa še nekaj! Za harmonijo je potrebno še tudi to, da nobena lastnost — dobra ali slaba, centrifugalna ali centripetalna — ne prekorači meje samokontrole. — Res, človek je misterij. A največji misterij smo mi sami. Zato, spoznajmeh naj« prej sebe, šele tedaj bomo lahko zgradili no« vega človeka, lepšega in srečnejšega. Ugajal je zdrav optimizem predavatelja. Saj pravi na nekem mestu: »Ne recite nikdar: tega ne dosežem. Sem prestar, sem premlad, premalo izobražen, sem le učitelj. Ne! Moči vsakega človeka so brezmejne, moči njegovih misli in volje so neskončne.« Nekaj smo spoznali. Kaj je to? To: V mladi učiteljski generaciji je zavladal nov duh, bori se, da najde sebe n svoje dostojno mesto v človeški družbi. Nista borca le ta dva. Ne, ne! Še mnogo drugih je, tihih in glo« bokih. Žalibog je izgubila svojega voditelja Vekoslava Špangerja in tovarišico Danico Grudnovo. Teplo smo se razšli v zimski dan. France Jandl, tajnik. - JUU SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH je imelo zborovanje 6. februarja 1932. v Sevnici. A. Hospitacija vsega učiteljstva v 7. razredu (tov. Zomerja) je navzočim pokazala, kako se vzbuja pri otrocih aktivnost in v obliki koncentracije združujejo predmeti na višji stopnji. B. Na hospitacijo navezano predavanje g. direktorja dr. Dragotina Lončarja je vzbu« jalo splošno zanimanje. (Teorija in praksa moderne šole.) C. Tov. predsednik sekcije I. Dimnik je podal situacijsko poročilo o delu in uspehih organizacije, materialni in pravni zaščiti članstva, razpravljal o načelnih organiz. vpraša« njih ter podal mnogo pojasnil in informacij v stanovskih zadevah. Obravnava raznih predlogov etc. sledi pri prihodnjem zborovanju, ki se vrši 9. aprila 1932. v Trbovljah skupno za društva: Laško, Litija, Krško in Brežice. Važno za pedagoge:. Das moderne „Taschenwörterbuch" jedes Pädagogen Današnje stanje vzgoje .Kako študiram pedagogiko?" Za pedagogiko imamo doslej le velike leksikone in priročne knjige. Vseskozi pa je manjkal majhen priročni besednjak, ki bi služil učitelju, učiteljici in dijaku, ki študira pedagogiko, kot priročna knjižica, v kateri z lahkoto in hitro najde potrebne podatke. Sedaj je tukaj! Privatni docent dr. Hehl« mann na univerzi in pedagoški akademiji v Halle (Nemčija) daje zanesljiva in izčrpna pojasnila v vseh vprašanjih današnje peda« gogike in sorodne vede. V nadaljnjem je članek »Kako študiram pedagogiko«, po en pregled literature o pedagogiki in o razvoju splošnega vzgojeslovja, časovna razpredelnica o pedagogiki in 16 slik pedagogov. Besednjak, pisan iz prakse za prakso, bo prav gotovo izredno dobrodošel. Naj ne bo pedagoga, ki bi ne izrabil ugodne prilike za nakup te priročne knjižice, saj stane v platno vezana samo Din 52'50. Novosti na knjižnem trgu. Za vsakega učitelja je nepogrešljiva splošno znana knjiga ZEICHNEN IN DER VOLKSSCHULE. Sestavil Fritz Vith. II. novo predelana izdaja obsega 160 strani velike osmerke s 350 slikami ter 6 barvnimi umetniškimi prilogami. — V platno vezana stane Din 120"—. Novo izdanje je bilo predelano na podlagi najnovejših izkustev. Ako risanja ni pouqeval v tem izobražen risarski učitelj, je vedno obstojala možnost, da pouk svojega namena v vsem ne doseže. Obsežnost risarskega pouka je bila vedno zelo kočljiva za onega, ki risanja ni povsem obvladal, vzrok pa je v tem, da se v šolah ni obravnavalo dovolj raznih tehnik risanja in je razumljivo, da se marsikateri učitelj na tem polju ni mogel docela uveljaviti in si pridobiti potrebnega znanja. Iz te potrebe je izšla navedena knjiga, ki je prav dober pripomoček za učitelje, ki poučujejo tudi risanje. Namen knjige je nuditi učitelju, ki poučuje razne predmete, vse ono moder« no stremljenje na polju risarstvä, mu je obenem za vzpodbudo in navodilo ter mu nudi obilo smernic in načrtov za pouk. Na prav poljuden in lahko umljiv način se zamore mladma v ljudskih šolah pri« vesti do lepih uspehov v risanju. (Techn. päd. V., Wetzlar.) Prva izdaja te knjige je bila v najkrajšem času razprodana, kar najbolj dokazuje, kako nujna je bila potreba po tem delu. Kot priključek h knjigi »Zeichnen in der Volksschule« je izšla od istega pisatelja tudi še knjiga WERKARBEIT IN DER VOLSSCHULE, ki obsega 160 strani velike osmerke s preko 250 slikami in 5 umetniškimi prilogami. — Cena v platno vezani knjigi Din 120"—, Nove knjige. Sportliche Erziehung. Spisal Pierre de Coubertin. Izdal minist, svetnik v pruskem ministrstvu za narodno skrbstvo dr. A. Mallwitz. Druga naklada, cena Din 22'50. Pierre de Coubertin je duše.vni oče modernih olimpijskih iger. Freiheit dem Leibe. Spisal katoliški bogoslovec. 3. naklada z 10 slikami stane Din 15"—. Sodobna razprava o gibanju na zraku, namenjena staršem in vzgojiteljem. Sport und Körperkultur. Koledar za vse. Krasni umetniški listi v formatu 17X26 cm, na umetniškem papir« ju, cena Din 36"—. Najlepše športne slike in razpis nagrad. Izide vsako leto. Suren-Atemgymnastik. Pouk o dihanju. Spisal H. Suren. Knjiga vsebuje 98 krasnih nar. posnetkov in barvno dvojno tablo. 37. znatno razširjena naklada na umetniškem papirju. Broš. Din 75"—, vez. Din 97"50. — Pravilno dihanje vas napravlja telesno in duševno svobodnejšega! Suren-Schwunggymnastik. Telesne vežbe z vajami v zamahih. Spi« sal H. Suren. 3. naklada s 147 slikami na umetniškem papirju. Broš. Din 105'—, vez. Din 120"—. — Vaje v zamahih so spopolnilo vsake telesne vežbe. Gymnastik mit Gerät. V slikah in besedah. Spisal H. Suren. 8. naklada s 5 poučnimi zvezki in besed.lom s 75 učnimi slikami v kartonu. Cena Din 90"—. Gimnastika z železno kroglo, kroglo z roča« jem, ročkami, s ploščami, kroglo za metanje in kladivom. (Dieck & C.) Gymnastik mit Medizinbällen. V slikah in besedah. Spisal FI. Suren. 10. naklada z 22 učnimi slikami stane broš. Din 22"50. — Ostri um koncentrira in jači živce! Kot spopolnilo k Surenovi knjigi »Gymnastik«; Gymnastik zu Zweien. Razprava o vlečni in odporni gimnastiki. Spisal Herman Heterer. 3. naklada s 70 slikami na umetniškem papirju. Predgovor na« pisal H. Suren. Cena broširani knjigi Din 60, vezani Din 75"—. Vaje, navedene v knjigi, so priporočljive tudi za zakonce. Ivers Henrik: Vesele bojne in šaljive gi« balne igre. Za telovadnice, igrališča in telo« vadišča, na kopnem in v vodi. (Nem.) Str. 224. Osmerka. Din 75—. Za naročila se priporoča Knjigarna »Učiteljske tiskarne«, Ljubljana. H Al I OGlAfl Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsak? beseda 50 par. Najmanji! znesek Din S-- m»m- see tmm^msm^KmmmammmmmKmmm FOTO- ŠPORT Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Pr. P. Zajec, optik — Ljubljan?, Stari trp 9. — Ceniki brezplačno! Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne? Z LIJAKOM V GLAVO vlivate učencem učenost, če uporabljate dobra učila. Novosti v naši zalogi so prerezni modeli sesalne in tlačilne črpalke, pa>nega stroja in gasilne brizga ke. Vsi naši modeli so izaelani v taki velikosti, da so vidni vsem učencem in kar te glavno: delujejo mehanično kakor pravi istroji. Zahtevajte našo ponudbo! KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE ODDELEK ZA UČILA VELÏTK«OV I \ 4 F. König C E 1 J i /# Velika izbira igrač, galanterijske^ blaga in gramofonov, kakor tudi žei>nib predmetov in raznih kovčegov Specialna delavnica za popravila in uglaševanje klavirjev BfiJPE JOS'P ■. ■■■■■■■■■■■■i Ljubljana, Gosposvetska cesta 12 KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! LJUBLJANA, Frančiškanska ulica 6 Manufakturno blago po najn žjih c^nah vam nudi tvrdka 0 GA nUBAR LJUBLJANA, Sum trg štev 21 j raiRCBllo VtcMoa teflft satiUta i ■ i Oobfib (jajčni MdooiMtek) toot M&ioicdife »v(. <» «t»;»ft. , M. k«r |x»?**o;« },rti-8v5j„o>:. Jabolčne rezine. Zdrobi na deski 20 dkg sur. masla z 35 dkg moke, dodaj 1 rumenjak, 1 zav. »ADRIA« VANILIN-SLADKORJA, 3 žlice smetane ali mleka in Va zav. »ADRIA« praška. Napravi testo, ga razpolovi in razvaljaj pol prsta na debelo. Položi v omaščeno pekačo eno ploskev, razravnaj po vrhu nadev, pokrij z drugo ploskvijo in peci, da lepo in bledo zarumeni. NADEV: skuhaj v malenkosti vode ali vina 1 kg očiščenih nakrhljanih jabolk z 20 dkg sladkorja, 1 zav. »Adria vanilin-sladkorja in nekoliko cimeta ter dobro pretlači. riDOfoiio Mi Ki mm v un M 5353020000892353020101010101000000020202020202010201010202020202020201020202020202020202010101015301010002020100