Glasilo Občine Ormož Leto IV, številka 15, december 2011 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice Stran 4: Nove pridobitve v občini v letu 2011 Stran 8 in 9: Martinovanje 2011 Stran 15 in 16: Zanimivo na šolah Otroci v novem vrtcu Nina Tomažič, dipl. vzg. Srečno, stari vrtec, za teboj nam bo hudo... Ni minil dan, da se ne bi vprašali, kdaj v novi vrtec. To je bilo vse pogostejše vprašanje tistih, ki dihajo z otroki zrak v našem malem mestu Ormož in njegovi neposredni okolici. Tako se je novo šolsko leto za otroke ormoškega vrtca začelo v starem vrtcu. Vse od meseca septembra so otroci skupaj z vzgojiteljicami na sprehodih spremljali še zadnja zaključna dela pri novem vrtcu, kjer so jih najbolj pritegnila igrala ter nova kot sonce rumena podoba vrtca. Otroci so vrtec opazovali od začetka njegove gradnje, ga risali, slikali, o njem prepevali pesmi in se ga predvsem veselili. V petek, 2. 12. 2011, je končno prišel dan, ko smo se ob besedah gospe ravnateljice Marjete Meško znova spomnili na 40 let star vrtec, ki je nudil odprta vrata mnogim generacijam otrok. Otroci so se skupaj z vzgojiteljicami in s starši s pesmijo, ob igranju na harmoniko poslovili od starega vrtca in mu pomahali v slovo. Pot nas je ob spremljavi igranja na harmoniko vodila skozi mesto Ormož proti novemu vrtcu. Gospod župan Alojz Sok je z nagovorom ob odprtju povabil otroke, starše in vse zaposlene, da si ogledajo nove prostore vrtca. Tako je novi vrtec že zaživel v vsej svoji svetli podobi. Upamo, da bo stari vrtec ostal lep spomin na naših nasmejanih otroških licih. »Kaj se bo zgodilo z njim,« pa je vprašanje otrok, nanj ne poznamo odgovora... a V hišah prižiga se luč za lučjo, na cestah glasno kraguljčki pojo. Spet prišel je k nam ta praznični čas, ko veselje, nasmeh ožarjata obraz. Veliko sreče in lepih sanj, naj vam prinese božični dan. Naj bo z upanjem začeto, mirno, zdravo in veselo novo leto! Župan Občine Ormož in Občinska uprava 2 •J JiiMHxJiTA'JMt! ZGODILO SE JE Mednarodni projekti na OŠ Ormož Nataša KOLAR, prof. Ormoški osnovnošolci smo aktivni na številnih področjih, med drugim delamo v treh mednarodnih projektih: Comenius šolska partnerstva - Our green world, Footprint - let's put a sock over it! in Comenius REGIO partnerstva - Medgeneracijski pristop k izboljšanju funkcionalne pismenosti. Regio partnerstvo koordinira Občina Ormož, kot partnerji sodelujemo, poleg OŠ Ormož, še Center starejših občanov Ormož in Knjižnica Ksaveija Meška Ormož. V projektu sodelujemo z norveško lokalno skupnostjo Kvinnherad, s tamkajšnjimi šolami, centri starejših občanov in knjižnicami. V »živo« smo se prvič srečali v začetku novembra, ko smo predstavniki vseh partnerskih organizacij obiskali partnerje na Norveškem. Šolska in Regio partnerstva financira Evropska komisija. Regio partnerstvo lahko prijavi le lokalna skupnost ali Zavod za šolstvo. Delo v projektu se mora vključevati v delo šole in vsakdanje življenje lokalne skupnosti. Na nacionalni razpis je v mesecu februarju prispelo pet projektov, Nacionalna agencija je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odobrila le dve, naš je bil po točkovanju Nacionalne agencije na prvem mestu. V projektu sledimo trem ciljem: ohraniti bogato kulturno dediščino, izboljšati funkcionalno pismenost in povečati podjetnost mladih. V CSO so, v okviru tradicionalne jesenske prireditve Pozdrav jeseni, pripravili peko klobas in kostanjev. Klobase in kostanje so pekli skupaj s 3. razredom naše šole. Starostniki so si klobase, kostanje in krompir pekli kot nekoč otroci na paši, danes so svoje spomine prenesli na naše najmlajše, svoje vnučke, in tako obogatili znanje otrok o življenju nekoč. Ob ognju so vsi uživali. Otroci so se poslovili s pesmijo in z obljubo, da se še kdaj srečajo. Bili smo v domu starejših občanov Dom starejših občanov je v Ormožu. F njem živijo starejši ljudje. F domu mi je bilo zelo lepo. Ponudili so nam sok. Pekli so kostanje, mi pa smo pekli klobase. Takrat nam je bilo najlepše. Peli smo tudi pesmico. In eden od gospodov se mi je nasmehnil. Čas je hitro minil in morali smo se vrniti nazaj v šolo. Nik P., 3.b S sošolci smo šli na obisk v dom starejših občanov. Pokazali so nam, kaj delajo. Videli smo izdelke, ki so jih izdelali v različnih delavnicah. Izdelujejo verižice, lutke, zapestnice in slikajo. Postregli so nam pečena jabolka in kostanje. Sami smo si pekli klobase. Potem pa smo šli počasi domov in smo jim zapeli pesmico. V zahvalo so nam dali zapestnice. Bilo je lepo. Anna Tiya C., 3.b Bogato kulturno tradicijo ohranja tudi naša šolska skupina Gudalo, ki je s pesmijo in z glasbo popestrila Dan starih obrti v Centru starejših občanov. Starostniki so zaigrali in zapeli z njimi pa tudi zaplesali. Skupaj bomo poskrbeli, da bogastvo kulturne dediščine ne zatone,ampak se ohrani tudi za otroke naših otrok. Novembra smo izvedli prvo mednarodno srečanje v Kvinnheradu na Norveškem. Srečanja smo se udeležili predstavniki vseh partnerskih organizacij: Mojca Zor-čič in Mateja Zemljak z Občine Ormož, Mihaela Voršič iz Centra starejših občanov, Branislava Vočanec iz Knjižnice Ormož, Janja Rudolf, Miijana Meško in Nataša Kolar iz OŠ Ormož. Obiskale smo vse partnerske organizacije na Norveškem, in se na delovnih sestankih srečale z njihovimi predstavniki. Skupaj smo pregledali prijavnico in natančneje opredelili projektne aktivnosti, ki jih bomo izvajali do naslednjega mednarodnega srečanja v Ormožu v mesecu marcu. Norvežani nimajo vzpostavljenih povezav med šolami in centri za starejše, kot jih imamo v Ormožu. Njihovi otroci so samostojnejši kot naši, skozi vzgojo se učijo odgovornosti, česar želimo s projektnim delom naučiti naše učence. Norvežani se bodo od nas učili ohranjanja kulturne dediščine. V obeh lokalnih skupnostih želimo zmanjšati razdaljo med generacijami in spodbuditi sodelovanje med njimi. V mesecu decembru smo skupaj z ormoško knjižnico, s Centrom starejših občanov raziskovali miklavževanje. Prvo srečanje smo začeli s pravljico, ki nam jo je prebrala gospa Leonida, nato so se varovanci in učenci pogovarjali o tem, kako so Miklavža pričakovali nekoč, katera darila jim je prinesel... Učenci so na podlagi lastnega raziskovanja in pogovora z varovanci oblikovali zloženko o Miklavžu. V šoli smo v ponedeljek iz medenega in kvašenega testa pekli miklavže. Zelo smo bili veseli, da so nam pri delu pomagale stanovalke iz Centra starejših občanov. Miklavže smo v sredo odnesli v Center starejših občanov. Stanovalci so obiska pravega Miklavža zelo veseli. Učenci so bili presrečni, da so lahko s pesmijo in skromnim darilom polepšali vsakdanjik varovancev Centra starejših občanov. Lepo je privabiti nasmeh na obraz in solze sreče v oči... Hvala vam, prijatelji osnovnošolci, da ste nam v domu polepšali včerajšnji večer. Tega zapisa zahvale so bili naši učenci najbolj veseli. Tudi njim je bilo lepo, bogatejši so za izkušnje, ki jih ni v šolskih učbenikih in zvezkih, te izkušnje jim lahko da le življenje. < Bilo je delovno in zabavno Bilo je delovno in zabavno Bilo je delovno in zabavno S svojo krvjo ste mnogim vrnili zdravje in rešili življenje Majda Vogrinec VKORK Vinski Vrh imamo 206 članov, od tega 30 krvodajalcev. Število krvodajalcev se spreminja, saj se za humanost odloča pretežno starejša populacija. Pogoj za odvzem je tudi zdravstveno stanje krvodajalca, zato število niha med 20 in 25 aktivnimi krvodajalci letno. OORK Ormož vsako leto organizira dve akciji s Transfuzijo Ljubljana, in sicer v mesecu februarju in avgustu. V KORK Vinski Vrh vsako leto zadnji vikend v novembru povabimo vse aktivne darovalce, ki v tekočem letu darujejo kri, na družabni večer, se jim zahvalimo za njihovo humano dejanje ter podelimo priznanje s tradicionalnim rdečim nageljnom. Krvodajalci V letu 2011 smo podelili 16 priznanj, med njimi za največkrat darovano kri, 70-krat, g. Milanu Plohlu. Ponosni smo na vsakega krvodajalca Na Debelem rtiču posebej, zato vabimo v svojo sredino vse, ki si to želite. Iskrena hvala, s svojo krvjo ste mnogim vrnili zdravje in jim rešili življenje. V mesecu novembru pa smo bili uspešni tudi z akcijo letovanje starejših na Debelem rtiču. Šest članov naše KORK se je udeležilo letovanja. Preživeli so lep, miren in sončen teden v neokrnjeni naravi med bori, macesni, vinogradi, v mediteranski klimi. Z zelo lepimi občutki, veseli in zadovoljni so se vrnili domov, prepričani, da pustolovščino še ponovijo. Morda se jim pridružite še vi? Nam, aktivistom društva, so vsi skupaj ponovno potrdili, da v KORK Vinski Vrh delamo dobro, to je za nas dodaten izziv za leto 2012. Hvala vam! KORK Vinski Vrh želi vsem članicam in članom ter bralcem Ormoških novic srečno in zdravo 2012. < Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011 IZ OBČINSKE UPRAVE Ormoške novice I Nabiba v vašo prihodnost Izjava za javnost Oktober 2011 Podravsko-Ptujsko-Ormoška regionalna destinacijska organizacija Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj je bilo uspešno na razpisu za pridobitev sredstev, namenjenih razvoju destinacijskih organizacij, ki ga je v lanskem letu razpisalo Ministrstvo za gospodarstvo (Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za izvedbo aktivnosti vzpostavitve Regionalne destinacijske organizacije). Podravsko-Ptujsko-Ormoška RDO obravnava turistično področje, ki ga predstavlja 19 lokalnih skupnosti, polnopravnih članic RDO-ja in 8 pridruženih podpornih občin, ki se bodo projektno vključevale v aktivnosti RDO-ja. Občine, med drugim tudi Občina Ormož, se skupaj z gospodarskimi subjekti povezujejo zaradi trženja in skupnega nastopa na trgu ter vidijo odlično priložnost za razvoj ene najmočnejših gospodarskih panog - turizma, skozi štiri geografske turistične tržne znamke: »Jeruzalem Ormož -pravljica sonca«, »Haloze - nazaj k naravi«, »Slovenske gorice - preprosto čudovite« in »Ptuj - zakladnica tisočletij«. Konkretni cilji projekta so: 1. Povečanje nočitev v turistični destinaciji. 2. Povečanje prihodov tujih in domačih obiskovalcev v turistični destinaciji. 3. Uspešnost vzpostavitve delovanja RDO-ja s 40 zasebnimi turističnimi subjekti. 4. Absolutna rast tujih nočitev. 5. Razviti minimalno pet novih integralnih turističnih proizvodov, ki temeljijo na tradiciji in kakovosti. Ena od aktivnosti Podravsko-Ptujsko-Ormoške regionalne destinacijske organizacije je skrb za povezovanje posameznih turističnih ponudnikov v integralne turistične produkte v okviru tržnih znamk ter skupna promocija in prodaja v Sloveniji ter tujini. Promocija skupnih tržnih znamk za turističnega ponudnike pomeni vključitev v promocijske materiale, s katerimi bomo destinacijo promovirali doma in v tujini, posredno prisotnost na najpomembnejših turističnih predstavitvah po Evropi, dostop do profesionalno oblikovanih fotografij in predstavitvenih filmov, predstavitve na spletni strani RDO in v 24-urnem »touch screen« informacijskem sistemu. Promocijska sredstva iz projekta RDO so namenjena oblikovanju in oglaševanju turističnih paketov geografskih znamk v časopisih in revijah, na letališčih, na televiziji in na spletu. Vključeni turistični ponudniki bodo prisotni v prodajnih paketih geografskih blagovnih znamk, ki jih bodo prodajali na stičišču glavnih tokov splošne potrošnje blaga in storitev, namenjenih končnemu kupcu. V sladu z zastavljenim načrtom ter izpeljanim postopkom Javnega naročila smo za izvedbo aktivnosti Promocije na tujih in domačih trgih izbrali izvajalca Eventim Si., d.o.o., in v sodelovanju z njim dne 4. 10. 2011 odprli prvo direktno prodajno-promo-cijsko mesto destinacije v nakupovalnem centru Citypark v Ljubljani. Na tem mestu so ponujeni inovativni turistični paketi iz destinacije, zasnovani po meri določenih ciljnih skupin - družine, športni navdušenci, romantični pari, sestavljeni v doživljajske zgodbe. Paketi so naprodaj v lično oblikovani embalaži, ki vsebuje tudi tematsko darilo, ki »govori« o vsebini paketa. Slavnostnega odprtja prodajno-promocijskega mesta sta se udeležila župana dveh večjih destinacijskih občin RDO dr. Štefan Čelan (MO Ptuj) in Alojz Sok (Občina Ormož), poleg njiju pa še direktor Direktorata za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo mag. Marjan Hribar, direktor Eventima Si., d.o.o., Jure Pezdirc, predsednik Pokrajinske turistične zveze Spodnje Podravje Gorazd Žmavc, direktorica ZRS Bistra dr. Aleksandra Pivec, vsebinski koordinator projekta Dejan Podgoršek ter številni predstavniki turističnega gospodarstva iz Podravsko-Ptujsko-Ormoške regionalne destinacijske organizacije. ^ Uvodnik Pozdravljeni, bralci December - zimski čas, čas hladnih dni in najlepših praznikov. Morda nam je res hladno, ne samo po telesu, ampak tudi v srcu. Zato je čas božiča tisti čas, ko se spomnimo na vse ljudi, ki so nam blizu, pa tudi tistih, ki so se nam zadnje leto odtujili ali pa odšli. Pristopimo k njim z lepo besedo ali dejanjem, ki jim bo polepšalo dan in jim privabilo smeh na obraz. Poskusite, ni tako težko. Romain Rolland je zapisal: « Navadno mislimo samo na to, kaj lahko obdržimo ali izgubimo. Zakaj ne bi mislili na to, kaj lahko damo.« Prve snežinke so že razveselile majhne in tudi malo manj majhne otroke, ki so bili že navsezgodaj veseli bele odeje in že uživali v zimskih igrah. In prav je tako. V zimskih dneh se igrajo tudi naši še ne vladajoči politiki, ki ne znajo ali pa nočejo sestaviti koalicije. Sicer pa, takšne smo si 4. decembra na predčasnih volitvah tudi izvolili. Naše delo je s tem končano, zdaj so na vrsti drugi. Pa da vidimo, kaj bo iz tega. Za nami je tradicionalno martinovanje, ki je tudi letos uspelo z bogatim programom, čeprav je trajalo le dva dni. Bliža pa se nam tudi že tradicionalno antonovanje na Kogu, ki si je v teh nekaj letih pridobilo svoj sloves in temu primeren obisk prireditev. Program najdete na strani 14. Mimo nas je odšel že prvi dobri mož, sv. Miklavž, ki nas obišče v veselem decembru. Upam, da vas njegovi zvesti spremljevalci z rogovi niso preveč prestrašili. Otroci pa nestprno pričakujejo še Božička. Ste mu že pisali? Zdaj je zadnji čas. Naj bo zaenkrat dovolj. V teh prazničnih dneh prižgite lučke v očeh, da boste opazili tudi tiste drobne stvari, zaradi katerih je svet lepši. Naj vam ti dnevi prinesejo mir, čarobnost, spokojnost in veselje v drobnih stvareh. Pa vesel božič in vse dobro v novem letu. Prijetno branje. Janja Kolarič, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma v začetku marca 2012. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: janja.kolaric@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 28. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 15.2.2012. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Janja Kolarič Uredniški odbor: Janja Kolarič, Majda Vogrinec, Tina Kelc, Mirko Novak, dr. Simon Kolmanič, Željka Nardin Milovanovic Lektoriranje: Nadica Granduč, Naklada: 4250 izvodov Tisk: Grafis, d. o. o., Rače, www.grafis.si Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož. Tiskarski škrat V 14. številki glasila Ormoške novice je prišlo do neljube napake. Kapelica v Vinskem Vrhu je bila blagoslovljena novembra 1911 in ne 2011, kot je bilo zapisano. Prav tako se je škratek pritihotapil v križanko, vendar smo kljub njegovi nagajivosti upoštevali vse pravilne rešitve v ednini in množini. Hvala za razumevanje. Za neljubo napako se opravičujemo. Odgovorna urednica in uredniški odbor. Podelitev občinskih plaket za leto 2011 Občinska uprava Dobitnika občinskih plaket: 1. zlata plaketa Občine Ormož za leto 2011 se podeli Cirilu Mešku, Lahonci 6, 2259 Ivanjkovci; 2. srebrna plaketa Občine Ormož za leto 2011 se podeli Območni obrtno podjetniški zbornici Ormož, Ljutomerska cesta 30, 2270 Ormož. Dobitnikoma čestitamo in še naprej želimo uspešno delovanje in poslovanje. Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011 4 •J JiiMHxJiTA'JMt! IZ OBČINSKE UPRAVE Sadovi del Občine Ormož Občinska uprava; Foto: Marjan Munda Občina Ormož je v letošnjem letu modernizirala okrog 10 km javnih poti v vseh krajevnih skupnostih. Novih cest so se krajani prav posebej razveselili in marsikje poskrbeli tudi za svečano odprtje. Svojo novo podobo oz. dokončanje pa je doživel tudi Kerenčičev trg v Ormožu, kjer je bila v skladu s projekti opravljena 3. in 4. faza rekonstrukcije. V prilogi skozi fotomontažo tako prikazujemo nekaj odsekov cest, nekaj pa jih je prikazanih tudi skozi slovesnosti ob odprtjih, ki so jih ponekod organizirali krajani. Tako v Občini Ormož še vedno vlagamo velika sredstva v cestno infrastrukturo, in to bomo poskušali tudi v prihodnje, če bodo finančne možnosti države to omogočale.^ Odprto širokopasovno omrežje v Občini Ormož (OŠO) deluje Ciril Tinko Odprto širokopasovno omrežje v Občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž obratuje pol leta. 23. junija 2011 so se predstavili trije operaterji v Ivanjkovcih, v telovadnici osnovne šole, in ti trenutno na tem omrežju prodajajo svoje storitve. Teleing, d.o.o., iz Razkrižja pri Ljutomeru ponuja poleg standardnih programov še Kabelsko televizijo Ormož. Na KTV Ormož si lahko ogledate posnetke občinskih sej, kulturne in športne prireditve v Ormožu in v krajevnih skupnostih Občine Ormož ter dogajanja v gospodarstvu in nasvete za kmetijstvo. Siol Telekom iz Ljubljane ponuja poleg standardnih programov še združene kabelske programe z doplačilom 6 EUR. Nudijo vam tudi Siol box napravo za snemanje programa v času vaše odsotnosti. Te posnetke si predvajate, ko imate čas za gledanje televizije. Amis, d.o.o., iz Maribora vam poleg standardnih programov ponuja časovni zamik za posnete oddaje (48 ur). Teh posnetkov (za razliko od Siola) nimate shranjenih pri sebi doma, ampak je baza s posnetki v Amisu in od tam dobivate oddaje, ki jih niste utegnili pogledati, ko so bile na sporedu. Obiskal sem Milana Školibra v Stanovnu 9, Krajevna skupnost Ivanjkovci, in ga povprašal, kako so zadovoljni z novimi storitvami, ki jih omogoča optično omrežje. Povedal mi je, da so imeli že prej internet preko telefona, vendar je delal počasi. Prej so lahko gledali le eno televizijo in so bile prisotne motnje. Sedaj imajo možnost priključiti več televizorjev na to omrežje in je slika na vseh odlična. Oglasil sem se tudi pri Ivanu Vuzmu v Strjancih 37, Krajevna skupnost Podgorci. Vzel je paket televizija, internet in telefon (trio). Številka telefona je ostala ista. Prej so imeli instantni internet, ki pa je delal prepočasi. Do sedaj so z delovanjem omrežja zadovoljni. Podal sem se v Jeruzalemske gorice h g. Feliksu Fajfarju, ki stanuje v Malem Bre-brovniku 18, Krajevna skupnost Ivanjkovci. Hiša stoji sredi teras, posajenih z vinsko trto. Povedal mi je, da so vzeli paket dvojček in zanj mesečno plačajo 38 EUR. To je paket, ki vključuje televizijo in internet pri Teleingu. Na televiziji ima 120 programov z odlično sliko. Iz zgoraj napisanega je razvidno, da so uporabniki z izbranimi storitvami zadovoljni.^ Zaključna dela v Podgorcih Občinska uprava Gradnja kulturnega doma v Podgorcih dobro napreduje. Po tem, ko je izvajalec del Gradis, d.d., doživel v lanskem letu stečaj, je gradbena dela na objektu prevzelo podjetje Holermous iz Ormoža. Ti te dni izvajajo zaključna dela in naj bi objekt dokončali do konca leta 2011, če bodo vremenske razmere to dopuščale. Objekt je sofinanciran iz sredstev za razvoj podeželja. Znaten del sredstev pa prispeva proračun Občine Ormož. < Občina Ormož, sonce Prlekije Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011 ZGODILO SE JE ■J a 11 L«K1 A- Odprtje ceste v Hermancih Emil Trstenjak 1 050 metrov cestišča: Anušek-Žuman ter odcep Zadravec-Cmager-Habja-nič v dolžini 800 metrov. Sobota, 8. oktober 2011. Lep sončen dan je privabil veliko ljudi na kraj, kjer so bili ljudje veseli in zadovoljni,saj lahko končno brez težav pridejo do svojih domov. Slovesnosti so se udeležili predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak, ki je skupaj s podizvajalcem del in lastnikom vrancev Vladom Plohlom, prišel kar s kočijo. »Oldtajmerji« iz okolice so preizkusili prevoznost ceste in na prizorišče slovesnosti pripeljali tudi župana Občine Ormož Alojza Soka in svetnika občinskega sveta Simona Kolmaniča. Kot svetnik občinskega sveta je bil prisoten tudi Danijel Vrbnjak; bili so še župnik g. Janez Mohorič, predstavniki prostovoljnih društev KS Miklavž pri Ormožu ter množica vaščanov in krajanov KS Miklavž pri Ormožu in tudi od drugod. Po pripovedovanju prisotnih so bili vašča-ni zadovoljni in presrečni, saj so že izgubili upanje, da bodo kdaj to doživeli. Ob slovesnosti sta spregovorila župan Občine Ormož Alojz Sok in predsednik sveta KS Miklavž Emil Trstenjak, ki sta skupaj z najstarejšim vaščanom, 78-letnim Alojzom Belclom in ob blagoslovu župnika g. Janeza Mohoriča, tudi prerezala tribarvnico in uradno predala cesto njenemu namenu. Slovesnost so popestrili še pevci Miklavške-ga okteta pod vodstvom Leona Laha. Srečanje s klepetom je bilo usmerjeno predvsem na dosedanje razmere pred ureditvijo ceste, ko so se dogajale lepe in tudi grenke zgodbe. Predvsem v zimskem času, ko so, kot pravijo vaščani, bili odrezani od sveta in so si največkrat morali pomagati sami, sedaj so to le še spomini. Misel, da lahko tako osrečiš ljudi, je zahvala vsem, ki niso pozabili na te odmaknjene kraje. Gotovo so jim nove povezave pomagale zaživeti boljše življenje. Seveda brez vina, zakuske in dobrega domačega peciva ne gre. To je bilo še najmanj za veselje, ki ga lahko ponudimo v zahvalo vsem, ki so pripomogli k izgradnji in asfaltiranju ceste. a Odprtje ceste Stanovno - Zvab Natalija Fajfar V krajevni skupnosti Ivanjkovci je v soboto, 5.11.2011, potekalo uradno odprtje novega asfaltiranega cestnega odseka Stanovno-Žvab. Novi cestni odsek Stanovno-Žvab so tamkajšnji krajani uporabljali že nekaj časa. Tamkajšnji krajani in gostje so se zbrali pri križu na Žvabu, da bi proslavili novo pridobitev. Vse prisotne je pozdravila predsednica Krajevne skupnosti Ivanjkovci Slavica Rajh, ki je povedala, da je ta pridobitev pomembna tako za krajane kot tudi za vso krajevno skupnost. Cestni odsek Stanovno-Žvab, dolg dva kilometra, je investirala Občina Ormož, stal pa je dobrih 400.000 evrov, cesto so morali razširiti in zamenjati vodovodne cevi, ki so potekale čez cesto. Izvajalec del je bilo podjetje Asfalti Ptuj. Vse prisotne je nagovoril še župan Občine Ormož Alojz Sok, ki je tudi prerezal trak. Prav tako so pri odprtju sodelovali predstavnika krajevnega odbora Stanovno in Žvab ter občinski svetnik dr. Simon Kol-manič. Pred nagovori je za dobro voljo poskrbel Miha s harmoniko. Prireditev je vodil predstavnik tamkajšnjega krajevnega odbora Franc Škorjanec. Novo asfaltiran cestni odsek je blagoslovil svetinjski župnik Jože Rajner, ki je poudaril, da naj bo cesta predvsem varna. Turistično društvo Runeč pa je poskrbelo, da so se vsi gostje s starodobnikom popeljali po novo asfaltirani cesti. Nove pridobitve so se najbolj razveselili krajani, ki že vrsto let živijo ob tej cesti. Po uradnem delu pa je sledilo prijetno druženje v prostorih stare šole na Runču.A Vesel božič in srečno novo leto Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011 •J JiiMHxJiTA'JMt! ZGODILO SE JE Vina znamk P&F Jeruzalem Ormož se v letu 2011 ponašajo tudi s številnimi domačimi in tujimi nagradami. Med najprestižnejše zagotovo sodijo naziv šampion za najboljše suho vino (Mednarodno tekmovanje VinAgora 2011) in zlata medalja na mednarodnem tekmovanju AWC Vienna 2011 za Sauvignon Gomila 2010; dve zlati medalji (VinAgora 2011, Concours mondial de Bruxelles 2011) in srebrna (Decanter World Wine Awards 2011) za Mitja's Traminec 2009; zlata medalja (China Wine Awards 2011) za Chardonnay Jeruzalem Ormož 2010; srebrna medalja na tekmovanju Muscats du Monde 2011 za Muškatno penino ter številne druge medalje, odličja in uvrstitve. Novosti v ormoški kleti V P&F Jeruzalem Ormož, d.o.o,. so v letu 2011 v razvoj tehnologije vložili 4,3 milijona evrov. Največji slovenski vinogradniki so z eno najsodobnejših fermentacijskih hal v Evropi in novo prešno hišo še bližje evropskemu vrhu pridelave belih vin. Sanja Majič, vodja marketinga Najnovejše investicije prinašajo v ljutomersko in ormoško klet najsodobnejšo tehnologijo, širitev kapacitet ter izjemno dobre razmere za pridelavo vin najvišje kakovosti ter pridelanih iz najboljših leg v Jeruzalemskih goricah. Med njimi je tudi danes predstavljena prestižna linija vin Mitjass, iz grozdja, trgano na posebej izbranih legah, vino pa je pridelano na tradicionalen način, z zorenjem v lesenih sodih. V družbah P&F Jeruzalem Ormož in P&F Jeruzalem Ljutomer, kjer že več kot polovico vin prodajo na tujih trgih, leto 2011 končujejo v znamenju številnih novosti, ki so posledica velikih vlaganj v razvoj tehnologije, v vrednosti kar 4,3 milijona evrov. Kot najpomembnejšo investicijo so v Ormožu predstavili najsodobnejšo halo za pridelavo najkakovostnejših vin v tem delu Evrope, novo prešno hišo, ki nudi najboljše pogoje za predelavo obranega grozdja, novo prešo, ki nudi najboljši izkoristek obranega grozdja, ter njihov zadnji produkt - ekskluzivno in prestižno linijo vin Mitjas, pridelano iz najboljših leg po izboru enologa. Dogodek so iz- Ob uradni otvoritvi novih pridobitev - od leve proti desni: Mitja Herga, mag. Andreja Komel, Vladimir Puklavec, Alojz Sok (župan Ormoža) koristili tudi za prednovoletno srečanje s poslovnimi partnerji, ki se je nadaljevalo na Dvorcu Jeruzalem. Tam so predbožične praznike zaznamovali še s prižigom več kot 3000 lučk na posebni novoletni jelki, v obliki »steklenice«, ki bo vse do sredine januarja krasila prepoznavno lokacijo sredi jeruzalemskih vinogradov. Nova fermentacijska hala Najpomembnejšo letošnjo investicijo zagotovo predstavlja nova fermentacijska hala, v izgradnjo katere je bilo vloženih 3,1 milijona evrov. Z njo je podjetje pridobilo dodatnih 1,6 milijona litrov kapacitet ter izjemno dobre razmere za pridelavo vin iz najboljših leg. Posebnost te hale je veliko število cistern volumna od 3000 do 26.000 litrov, ki omogočajo selekcionirano trganje najboljših leg. Popolnoma nadzorovana in vodena fermentacija ter sistem inertizacije, ki omogoča kontrolo in nastavitev koncentracije različnih plinov v fazi zorenja vina. Ob ohranjanju in povečevanju dodatne vrednosti vina bo nova fermentacijska hala omogočala tudi popolno sledljivost produkta od mikro-lokacije do steklenice. Na tem področju bodo tako naredili še korak naprej in v prihodnje ponujali tudi vina najvišje kakovosti, pridelana iz grozdja posameznih, najboljših leg, negovana v manjših tankih, v kontrolirani atmosferi in ekskluzivnih, omejenih količinah. Drugi največji delež investicij pa se, kot že rečeno, nanaša na prenovo prešne hiše, ki je skupaj znašala 0,7 milijonov evrov. Najsodobnejša preša zagotavlja predelavo grozdja v zaščiteni - inertni atmosferi, ki varuje grozdje in mošt pred oksidacijo in posledično pred izgubo primarnih arom vin. Obenem je zagotovljena dovolj velika predelovalna kapaciteta, ki zadošča za dnevno predelavo do 300 ton grozdja. »Osnovni namen vseh investicij je brezhibna, visoka kakovost naših vin ter s tem nadgradnja konkurenčnih prednosti, ki jih s pridom uvajamo v boju na svetovnem trgu. Takšen razvoj tehnologij nam omogoča, da se danes lahko pri buteljčnih vinih pohvalimo z eno najnižjih vsebnosti žvepla v vinu, ne samo v Sloveniji ampak tudi v Evropi ter ohranitvijo visokega števila antioksidantov. Tudi drugi priznavajo, da ust\>arjamo nove svetovne trende, ki so Slovenijo zaradi naših vin zasidrali na vinskih zemljevidih Evrope. Vina so polna v okusu in ohranjajo svojo lahkoto, svežino in čisto sortno izraznost, z najvišjo možno dodano vrednostjo za kupca,« je ob tej priložnosti povedala mag. Andreja Komel, direktorica za trženje, finance in splošne zadeve. Na teh osnovah v družbah P&F Jeruzalem Ormož in P&F Jeruzalem Ljutomer tudi gradijo svoje blagovne znamke, ki so jih iz znamk Jeruzalem Ormož in Ljutomerčan razširili še na vina Puklavec&friends, Gomila in Mitja's. Vsaka od njih ima namreč točno določen prodajni kanal in zadovoljuje specifične želje ter potrebe potrošnikov. Kot zadnjo novost med njihovimi vrhunskimi vini, ki bodo nastajala prav v novi fermentacijski hali, pa je ek-skluzivna in prestižna linija vin Mitja^s, ki bo pridelana iz najboljših leg v Jeruzalemskih goricah - Kog, Ela ter Svetinje, in sicer na osnovi daljšega časovnega zorenja, na tradicionalen način - v lesenih sodih, z več telesa ter v manjših serijah po izboru enologa. »Linija Mitja's predsta\>lja najboljše lege Ljutomersko-Ormo-ških goric s pečatom tradicionalne pridelave. Zanjo smo se odločili, ker smo v kleti hoteli ohraniti tudi tradicijo. Vino odlikuje bogat, kompleksen okus, aromatika pa je elegantna, sestavljena. Vina Mitja's so namenjena poznavalcem in ljubiteljem najboljših vin, ki si želijo zorjena vina. Zorjena so v velikih hrastovih sodih,« je najnovejšo linijo predstavil Mitja Herga, direktor za enologijo in razvoj vinogradništva ter vinarstva. Ob nenehnem vlaganju v tehnologijo in proizvodnjo se trudijo biti tudi odgovornejši do okolja. Do danes so tako na področju Ljutomersko -Ormoških goric obnovili že 60 hektarjev vinogradov, s čimer njihove skupne površine vinogradov znašajo že 650 hektarjev. Z vsemi omenjenimi novostmi so še korak bliže svojemu cilju, postati eden od desetih najboljših vinogradnikov za pridelavo belega vina v Srednji Evropi. Pot si utirajo tudi z nenehnim povečevanjem izvoznega deleža, ki so ga samo v zadnjih dveh letih povečali za kar 3-krat. To tudi pomeni, da danes že več kot polovico svojih vin prodajo na tujih trgih, pri čemer so se doslej že uspešno uveljavili na Nizozemskem, v Nemčiji, v Veliki Britaniji ter na Kitajskem. Cilj, ki so si ga zastavili s prevzemom novega lastnika, pa je doseči 70-od-stotni prodajni delež na tuje trge. ■* Trgatev na Svetinjah skupnosti Ivanjkovci Slavica Rajh, ki je poudarila, da ta trta kot tudi kraj Svetinje veliko pomenita za naše kraje in ljudi od blizu in daleč. Trto so obrali skrbniki in tudi člani Rotary cluba ob taktih harmonike, za kar je poskrbela Katja Vundrl. Seveda pa ni manjkal tudi »putar« Branko Fifnja. V lanskem letu so od prve letine pridelali 100 manjših steklenic vrhunskega vina, letos pa pričakujejo, da se bo ta številka povečala, saj je bila letina zelo dobra. Po obiranju trte pa je sledilo veselo druženje pozno v noč.^ Skrbnica trte s pomočniki Natalija Fajfar Na Svetinjah so se v soboto, 19.11.2011, v popoldanskih urah, zbrali člani Rotary cluba ter skrbniki potomke najstarejše vinske trte, ki raste ob Svetinjski kleti, z namenom opravii pozno trgatev. Trta je bila tam posajena leta 2005, ko je potekalo odprtje tamkajšnjega turističnega objekta ter ob ustanovitvi kraja Svetinje. Skrbnica te potomke je Katja Peto-var Grabovac, neguje jo in skrbi zanjo tudi družina Lesjak. V uvodu je vse prisotne nagovorila predsednica Krajevne Steklenice lanskega letnika. Teh je bilo 100. Dobrodelni koncert v Ivanjkovcih Natalija Fajfar Društvo prijateljev mladine Ivanjkovci je v petek, 25. novembra, pripravilo že 16. tradicionalni dobrodelni koncert, ki se je odvijal v tamkajšnji kulturni dvorani. V večeru, polnem lepih misli in glasbe, je uživalo veliko gledalk in gledalcev, ki so s svojim prispevkom pripomogli k lepšemu življenju otrok. K temu pa so seveda pripomogli tudi vsi nastopajoči. Nastopili so ansambli Žargon, Prepih, Vitica, Panonski kvintet, Prleški kvintet, Trio Prle-kija, Lotmerški tamburaši, Kvartet Jeruzalem ter Monika Petek in Ivan Švajgl. Stari znanci pa so tudi letos poskrbeli za humor, v katerega so vključili aktualne teme, in tako prisotne nasmejali do solz. Ob koncu je predsednica društva Marija Caf nagovorila prisotne in se jim zahvalila za vsa dobra dejanja. Predsednica Krajevne skupnosti Ivanjkovci Slavica Rajh pa se je ob tej priložnosti zahvalila Mariji Caf za njen prispevek in za ves trud, ki ga vlaga v društvo, in tako pomaga k boljšemu življenju otrok v krajevni skupnosti. Zbrana denarna sredstva od vstopnine ter donatorjev bodo namenili za novoletno obdaritev otrok ter za pomoč socialno šibkim otrokom. S tem koncertom so v Ivanjkovcih dokazali, da kljub težkim časom dobrodelnost še živi.^ Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011 ZGODILO SE JE Ormoške novice_7 Pastoralni dom sv. Jurij p. Drago Avsenak Po tem, ko je »alma mater« (častitljiva mati) pražupnija Velika Nedelja dobila ličen Dom sv. Elizabete, smo se v letu 2011 razveselili odločitve Generalnega sveta križniškega reda na Dunaju, da se tudi v Ormožu zgradi pastoralni dom. Dosedanji prostori za pouk verouka in razna srečanja v nekdanjih (svinjskih) hlevih zaradi solitra in vlage niso bili najprimernejši, obilo nevarnih stopnišč, zlasti za najmanjše, ter južna okna v učilnicah prav tako ne. Ko smo po usklajevanjih z Zavodom za varstvo kulturne in naravne dediščine v nekaj mesecih prišli do gradbenega dovoljenja, so delo nadaljevali arheologi in študentje. Za njimi so se začela gradbena dela, ki ob mili zimi kar hitro in dobro napredujejo. Razen prostorov za Župnijsko karitas bo župnija v Ormožu pridobila tri večje učilnice, prostor za ročni nogomet, namizni tenis in druge igre, manjšo dvorano za razna srečanja ter nove prostore ob žu-pnišču: garaže, shrambe, drvarnica, razdelilna kuhinja, sanitarije za invalide, župnijsko knjižnico in nekaj prostorov za upokojenega duhovnika. Za novimi učilnicami smo s trudom pridobili deset parkirišč. Vsi javni prostori bodo po potrebi uporabni tudi za razne dejavnosti Doma kulture Ormož: za pevce, folklori-ste in druge. Ker investitor križniški red ni predvidel vseh sredstev, se bodo gradbena dela uresničila v dveh fazah: nove verouč-ne prostore in manjšo dvorano (objekta A in B) predvidevamo dograditi in nameniti uporabi do začetka septembra 2012, prostor pri župnišču (objekt C) pa se bo verjetno finaliziral v nekaj letih. Hvaležni smo vodstvu križniškega reda, ki je prisluhnilo potrebam največje župnije v Velikonedelj-ski dekaniji, in vsem, ki gradnjo z razumevanjem podpirate. Prepričani smo, da bo večina župljanov in krajanov vesela novih pridobitev, ki bodo namenjene pastoralnim in kulturnim dejavnostim. < Vaja članic GZ Ormož Natalija Fajfar V mesecu požarne varnosti smo bile tudi članice Gasilske zveze Ormož aktivne. Letošnjo vajo članic so pripravile članice Prostovoljnega gasilskega društva Senešci. V popoldanskih urah smo se zbrale pred gasilskim domom, kjer so nam domačinke pripravile dobrodošlico. Nato so vse prisotne pozdravili predsednica društva Darja Škvorc Bes, poveljnik GZ Ormož Tonček Lisjak ter poveljnik društva Anton Cvetko, ki nam je podal kratka navodila o izvedbi vaje. Porazdelile smo se po gasilskih vozilih ter začele opravljati vajo, ki je potekala na gospodarskem poslopju. Po prihodu domačink na požarišče je voditeljica intervencije poklicala na pomoč še dodatni dve društvi, PGD Ključarovci ter PGD Loperšice. Izvedle smo dva tridelna napada, do čemer smo z motorno črpalko črpale vodo iz potoka Sejanca. Po uspešno dokončani vaji, v kateri je sodelovalo 18 članic, smo opravili analizo vaje; poveljnika zveze jo je ocenil s štirico. Nato smo zadovoljne odšle do gasilskega doma, kjer so nam gostoljubni seneški gasilci pripravili pogostitev. V tem prijetnem vzdušju se je srečanje končalo pozno zvečer. Ob tej priložnosti se zahvaljujem voditeljici članic Mileni ter njenim članicam in članom PGD Senešci, poveljniku zveze Tončku Lisjaku ter predsedniku Jožetu Štermanu. Kljub manjšemu številu prisotnih gasilk smo vajo izvedle in si tako pridobile še kakšno novo izkušnjo. V prihodnje želim, da bi se članice še z večjim veseljem in zanosom udeleževale takšnih ali drugačnih dogodkov na ravni gasilske zveze in se aktivno vključevale v gasilske vrste. ^ Strelski center v Ormožu uu Davorin Lesjak g. Andrej Voljč. Ves čas Vesna Mele, predsednica OSZ Ormož 19. decembra 2009 smo se ormoški strelci preselili iz vlažne kleti v Domu društev na novo strelišče v centru Holermous. Staro strelišče je bilo ob predaji v namen v 70.letih prejšnjega stoletja, eno najmodernejših v bližnji in daljni okolici in tudi eno prvih, ki je bilo opremljeno z električnimi nosilci tarč. Takratno strelišče je pomenilo velik zagon in prvi večji preskok v kvaliteti športnega strelstva v Ormožu. Vendar ga je prerasel čas. Vlaga nam je uničevala opremo in orožje, vsako obilnejše deževje je povzročilo vdor vode na strelišče. Leto 2009 tako pomeni drugi prelomni mejnik v našem športu. Dobili smo prekrasno strelišče z odličnimi razmerami za delo. Žal je za vrhunskost strelišča in s tem pogojev za delo zmanjkalo denarja za opremo. Vse, kar je bilo za delo na novem strelišču potrebno, smo naredili sami ter sami namestili električne nosilce tarč. Že takrat smo obljubljali, da bo že sama preselitev pomenila dvig naših rezultatov- in napovedi smo še kako uresničili. V lanskem in letošnjem letu smo ormoški strelci osvojili 4 naslove državnih prvakov med posamezniki (Jan Šumak s standardno ZP med kadeti 2010, Aleksander Ciglarič s pištolo med člani 2010, Petra Vernik s standard ZP pri kadetinjah 2011 in Tomažič Rok med mlajšimi pionirji z zračno puško 2011) in 4 naslove državnih prvakov v ekipni konkurenci. Poleg tega smo tudi ostali strelci v zadnjih dveh letih na državnih prvenstvih še 14 krat stali na zmagovalnem odru med posamezniki in 3 krat ekipno. Osvojili smo 9 medalj na svetovnih zdravniških prvenstvih, tri medalje na evropskih veteranskih prvenstvih, medalje in visoke uvrstitve na mednarodnih tekmah. V l. 2010 smo po izboru SZS med 10 najboljšimi strelci v Sloveniji imeli po vseh kategorijah 5 svojih članov, vendar nobenega med prvo peterico. Letos imamo med 10 najbolj -šimi v Sloveniji po kategorijah kar 7 naših strelcev in od tega med mladinkami na odličnem drugem mestu Petro Vernik. Petra je obenem letos postavila nov DR z MK puško za kade-tinje v disciplini 60 leže s 589 krogi. Poleg te odlične uvrstitve imamo še 2 uvrstitvi med prvih 5 in dve uvrstitvi na 5. mesto. Kot vidite, so ugodne razmere za delo že obrodile sadove. Manjkala je še pika na i, saj ormoški strelci želimo več, želimo više. Ker vemo, da brez elektronskih tarč naši nadarjeni mladi strelci ne bodo mogli dosegati vidnejših uvrstitev na tekmah višjega ranga na mednarodnih tekmovanjih, kjer se vse tekme odvijajo na elektronskih tarčah, in ker smo za uresničitev visokih ciljev pripravljeni tudi trdo delati, smo si postavili visok cilj- strelišče vrhunsko opremiti. Zavedamo se namreč dejstva, da ne moreš trenirati s fičkom, potem pa tekmovati s formulo 1 in zmagovati. Vrhunska oprema veliko stane in treba je bilo zagotoviti denar. Strelci smo delovni, trmasti, vztrajni in imamo ideje. Iskali smo možnosti, iskali smo rešitve. Lotevali smo se vsega mogočega. V novembru 2010 smo tako organizirali odmevno dobrodelno prireditev, na kateri smo zbrali prva sredstva in dobili prve sponzorje. Tako se je začelo. Lani smo se neuspešno prijavili na razpis Fundacije za šport, ki sofinancira izgradnjo in opremo športnih objektov. Po vnovični prijavi letos smo vendarle uspeli. Dodelili so nam 31.250 € pod pogojem, da zagotovimo ravno toliko lastnih sredstev, in to do konca letošnjega leta. Po prvem navdušenju se nam je to zdelo »misija nemogoče«, ki pa se je srečno končala. Na pomoč so nam priskočili sponzorji. Predvsem je bila tu Občina Ormož. Župan g. Sok nas je razumel in nas podprl in občinski svet nam je dodelil 10 000 € v letošnjem in še toliko v letu 2012. Brez pomoči Občine Ormož projekta ne bi mogli realizirati. Pomagali so nam tudi drugi: TSO v razgradnji, Carrera Optyl, Občina Središče ob Dravi, Pleskarstvo Jurkovič, Fipo-sor, Jeruzalem SAT, Občina Sv. Tomaž, g. Sebastjan Jakl, g. Dušan Gerlovič, g. nam je medijsko podporo nudil Radio Pr-lek. Pomagalo nam je tudi mnogo drugih posameznikov, vsak je priložil svoj delček, da smo lahko zgradili celoto. Končali smo projekt v vrednosti 62.500 €. 3.12.2011 smo v uporabo predali sistem elektronskih tarč - 9 elektronskih tarč za zračno orožje in 3 elektronske tarče za MK orožje. Dodatno smo s pohištvom opremili strelišče in uredili računalniški sistem. Sistem omogoča tudi neposreden prenos tekmovanja na veliko platno v Caf-fe central. Vso montažo in opremljanje smo opravili sami. Ure in ure našega dela so v tem projektu. Vsak strelec je sodeloval po svojih močeh, na svoj način, vsak je prispeval to, kar je lahko, kar je hotel in kar je znal. S takim streliščem bomo lahko organizirali tudi tekme višjega ranga. Prvo takšno tekmovanje »Mladi upi 2011« je izredno uspešno že za nami. Pričakovanja so tudi vnaprej velika. Prepričana sem, da to pomeni nov začetek, da nam bo prihodnost prinesla še večje uspehe, da gre pot lahko samo še navzgor. < Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011 Î_Ormoške novice REPORTAŽA Martinovanje v Ormožu uspešno izvedli od 11 V imenu organizacijskega odbora: mag. Karmen Štumberger, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti na Občini Ormož Vinska trta igra v naših krajih že stoletja pomembno vlogo. Daje značilen pečat izgledu naše krajine, daje kruh številnim vinogradnikom, privablja v naše kraje veliko ljudi in nosi ime Ormoža v svet. Praznovanje sv. Martina ni samo del bogatega etnološkega izročila naših krajev, ampak ima mnogo širši pomen. V teh dneh naši kraji oživijo in vinogradniki se te veselijo polnih kleti in pridelka, za katerega so se trudili skozi leto. Takrat po naših gričih zadoni vesela pesem in v kleteh se okušajo mlada vina. Martinovanje je tako z leti preraslo v najpomembnejši turistični dogodek v naši občini. Letos je potekalo dva dni, in sicer od 11. do 12. 11. 2011. Glavni organizatorji so bili Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož in TIC Ormož, soorganizatorji in drugi sodelujoči pa Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - OI Ormož s svojimi društvi, KGZS - Zavod Ptuj - Kmetijsko svetovalna služba Ormož v sodelovanju z Društvom kmečkih žena Ormož, TGV Grozd, d.o.o., Društvo vinogradnikov Jeruzalemsko-Ormoških goric, Planinsko društvo Maks Meško Ormož, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož ter Turistična agencija Ona Ormož. Prizorišče je bilo letos strnjeno na območju grajskega kompleksa, tu je stal Martinov zabavni šotor, del prireditev pa se je odvijal tudi v gradu Ormož z Unterhun-dom ter v grajski pristavi. V sklopu martinovanja so se v Ormožu predstavili tudi vinogradniki, ki so s svojim vinom sodelovali v Mednarodnem turnirju šipona in mladega vina ter vinski tržnici. Na slavnostni razglasitvi zmagovalcev mednarodnega turnirja smo lahko uživali z vsemi čutili: poslušali Mozarta, občudovali Napoleona in poskušali prvake mednarodnega ocenjevanja v družbi domače kulinarike. V nadaljevanju podajamo nekaj sklepnih misli predsednice ocenjevalne komisije prof. dr. Tatjane Košmerl:»Kljub manjšemu številu vzorcev v primerjavi z lani je skupno mnenje ocenjevalne komisije, da gre za dragoceno izkušnjo spoznavanja vin sorte šipon v širokem razponu tako kakovosti, sladkornih stopenj, letnikov kot različnih držav pridelovalk vina.« Navdušenje ocenjevalcev je bilo očitno nad suhimi vini mlajših letnikov (2008-2010), ki so pokazala tako sortno izražene lastnosti kot harmonijo, dovršenost in novejša tehnološka znanja... Podobno kot lani je bilo pri sladkih vinih (»predikatih« letnikov 1997-2009) zaznati navdušenje nad sortnim potencialom v smislu pridobivanja in ohranjanja aromatskega potenciala, kakovosti ter sor-tnosti s staranjem. V povprečju odličnih 32 predstavnikov vin sorte šipon so si, glede na najvišjo povprečno oceno v posamezni kategoriji, najžlahtnejši naslovi razdelili takole: • suho vino - pušipel classic 2009 pridelovalca Bojana Štamparja, Hrvaška - šampion z oceno 86,40; v zelo izenačeni borbi sta slovenska predstavnika zasedla drugo (pridelovalec Jurij Cvi-tanič) in tretje mesto (Blaž Puklavec) s samo 0,8 oziroma 1,4 točke nižjo oceno, • polsuho vino - šipon 2010, Slovenija -šampion Vino Kupljen z oceno 88,00, v nekoliko manj izenačeni konkurenci sta preostala slovenska predstavnika zasedla drugo (KGZ Maribor-Ivanjkovci) in tretje mesto (Pravino-Čurin Prapotnik) z 2,0 oziroma 3,0 točke nižjo oceno, • polsladko vino - šipon 2005, IZ, Slovenija - šampion Vinogradništvo Čurin z oceno 87,40; ponovno v zelo izenačeni konkurenci po ocenah sta slovenska predstavnika zasedla drugo (Vinogradništvo Čurin) in tretje mesto (Mateja Kraner) z 1,0 oziroma 2,0 točke nižjo oceno, velja pa omeniti, da je bil tretje uvrščeni vzorec zavidljivega letnika 1993, • sladko vino - šipon 1997, SJI, Slovenija - šampion in prvak države Vinogradništvo Čurin z oceno 95,60; prav gotovo velja poudariti, da je v tej kategoriji isti pridelovalec z vzorcema letnika 2005 (SJI in LV) zasedel tudi drugo in tretje mesto z 0,8 oziroma 2,8 točke nižjo oceno.« Društvo kmečkih žena se je na Razstavi pridnih rok predstavilo z domačo kuli-nariko in ročnimi deli, ki so tudi rezultat dopolnilnih dejavnosti na kmetijah - nekatere izmed njih imajo tudi certifikat domače obrti. V ormoški kleti pa so bili te dni možni brezplačni ogledi kleti P&F Jeruzalem Ormož. V letošnjem letu je bila obnovljena grajska pristava, katere razstavne prostore so si obiskovalci lahko ogledali. Prav tako pa sta bila na ogled gradova v Ormožu in pri Veliki Nedelji s svojimi zbirkami. Lokalni vodniki so obiskovalce popeljali po mestu Ormož, v soboto pa tudi po vinskih cestah. V petek pa je po Ormožu vozil tudi turistični vlakec. V Martinovem prireditvenem šotoru je bilo zmeraj živahno, saj so tamkajšnji program popestrili nastopi folklornih skupin, ljudskih pevcev in glasbenikov ter obred krst mošta. V letošnjem letu se je v obeh dneh zvrstilo okrog 700 nastopajočih. Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011 REPORTAŽA 9 do 12. 11. 2011 V petek je od 8.00 ure potekal že tradicionalni kramarski sejem, v soboto pa so se na rokodelski tržnici na grajskem dvorišču predstavili rokodelci iz Ormoža in okolice. Letos jih je bilo dvajset. Na voljo so bili naslednji izdelki: ročno izdelan nakit, keramika in okraski, ročno izdelane rože, ročna dela, klopotci, kruh, sadni kruh in druga peciva, vina in druge pijače, sir, mlečni in mesni izdelki, medičarski izdelki, leseni izdelki, izdelki iz gline in volne, ovčje kože, pletene košare in igrače pa še kaj. V petek zvečer je bila v Martinovem zabavnem šotoru zabava za vse mlade in mlade po srcu s »pred« in »po« skupinami Gnile duše, Pridigarji in Die Hamsters ter skupino ZAKLONIŠČE PREPEVA, v soboto zvečer pa zabava za vse generacije s skupino MAMBO KINGS. Program je bil odličen, poleg tega ni bilo vstopnine, zato se je obiskovalcev kar trlo. Pohodniki so se pridružili 8. Martinovemu pohodu med Ormoškimi goricami, saj dogajanje ni bilo živahno samo v Ormožu, ampak se je pestro dogajanje odvijalo tudi v njegovi okolici. Turistične kmetije, gostišča in drugi ponudniki so imeli svoja vrata odprta. V letošnje martinovanje v Ormožu je bilo vključenih veliko zanimivih in različnih prireditev - v tem času se je pri nas pelo, plesalo in igralo pa tudi poskušalo vina in jedlo. Udeležili so se ga številni obiskovalci od blizu in daleč - tako mladi kot starejši, družine, upokojenci, pohodniki, gurmani, zaključene družbe in skupine. Našemu vabilu na martinovanje pa so se med drugimi odzvali tudi veleposlaniki Nizozemske, Japonske, Ukrajine, Romunije, Italije in Finske, s ponosom smo predstavili delček lepot in skrivnosti naših krajev. Prisotne pa so bile tudi delegacije predstavnikov iz bližnjih občin na Hrvaškem in srbske Osecine. Novost letošnjega martinovanja je bila nagradna igra, v soboto, 12. 11. 2011, smo namreč ob 17.00 uri žrebali vinsko-kuli-narične darilne pakete, v katerih so bili lokalni produkti naših pridelovalcev lokalne hrane in vina. Martinovanja rastejo danes kot gobe po dežju. Ob tem dejstvu smo lahko organizatorji letošnjega martinovanja v Ormožu zadovoljni, saj nam je uspelo pritegniti v naše kraje veliko število obiskovalcev od blizu in daleč. Kapacitete naših gostincev in kmečkih turizmov so bile zasedene kot že dolgo ne. Ob tej priložnosti izražamo zahvalo vsem, ki so sodelovali pri izvedbi največje prireditve na našem območju. Seveda pa nas letošnji uspeh ne sme uspavati. Cilj, po nekaterih štetjih že dvajsetega martinovanja, nam mora biti množična in kakovostna prireditev, ki pa jo lahko ustvarimo samo s sodelovanjem vseh zainteresiranih partnerjev. a Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011 ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ ZGODILO SE JE Zgodovinski simpozij, Janko Lešničar - gospodarstvenik, urednik, politik in narodnjak Janko Lešničar, v Celju, okrog leta 1908. Hrani UKM, Zbirka drobnih tiskov. Manica Hartman; foto: Štefan Hozyan, Fotoatelje Ormož V soboto, 19. novembra, je v zavetju novih muzejskih prostorov Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož potekal zgodovinski simpozij o Janku Lešničarju - gospodarstveniku, uredniku, politiku in narodnjaku. Pripravila sta ga domače Zgodovinsko društvo Ormož in Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, OE Ormož. Letos mineva 80 let od njegove tragične smrti, ki ga je 2. avgusta 1931 doletela na vlaku v Zemunu. Umrl je star komaj 47 let kot žrtev Paveličevih ustašev, ki so svoje nezadovoljstvo z diktaturo kralja Aleksandra podkrepili z eksplozijo na vlaku Mun-chen-Beograd. Takrat sta bili po nedolžnem ubiti še dve osebi, več pa jih je bilo ranjenih. Njegova največja zasluga je bila predvsem pri organiziranosti zadružništva na Štajerskem in v Šumadiji v Srbiji. Simpozij je predstavil življenjsko in poklicno pot našega rojaka, ki se je rodil 1884. leta na Humu pri Ormožu, mladostna leta pa je preživel v Loperšicah. Po končani gimnaziji je v Gradcu študiral veterino, vendar tega poklica ni nikoli opravljal; raje se je v Celju posvetil novinarski, uredniški in politični karieri ter si tam tudi ustvaril družino. Njegov edini sin Janko je pretekli mesec umrl v devetdesetem letu starosti in nam bo ostal v spominu kot častni meščan Celja in kot eden najbolj znanih in uglednih celjskih zdravnikov. V zdravniških krogih sta uspešna tudi oba sinova, Gorazd in Hotimir, ki sta se pridružila spominskemu simpoziju. Referenti simpozija, od leve: dr. Tone Kregar, mag. Brane Goropevšek in mag. Vlasta Stavbar Po končanem simpoziju je potekalo svečano odkritje spominske plošče na Gasilskem domu v Loperšicah. Od leve: dr. Gorazd Lešničar, specialist infektologije in interne medicine v Splošni bolnišnici Celje, župan Občine Ormož Alojz Sok, dr. Hotimir Lešničar, specialist onkolog v Kliničnem centru Ljubljana, in Anton Luskovič, predsednik Zgodovinskega društva Ormož Na simpoziju je sodelovalo deset referentov, ki so spregovorili o njegovem življenju, zaslugah in o obdobju, v katerem je živel in deloval, ter nas spomnili, »da je bil eden najsposobnejših gospodarskih strokovnjakov, mož velike duševne kulture in zlatega srca« (Nova doba, R. Pečnik). V naslednjih vrsticah so navedeni referati, ki bodo drugo leto izdani v priložnostnem zborniku zgodovinskega društva. * Dr. Tone Kregar, vodja zgodovinskega oddelka v Muzeju novejše zgodovine Celje in predsednik Zgodovinskega društva Celje, je v prispevku poudaril predvsem zgodovinski kontekst tragične smrti Janka Lešničarja. * *Ga. Nevenka Korpič, vodja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, je predstavila Lešničarjev rojstni kraj Hum in njegove etnološke ter zgodovinske zanimivosti. * *Dr. Miran Puconja, profesor slovenskega jezika in filozofije na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru, je opisal politične in gospodarske razmere ob koncu 19. stoletja, ko smo Slovenci živeli v Avstro-Ogrski. * Sledil je prispevek domoznanstvenika Franca Krnjaka, ki je z nami delil nova spoznanja o možnih vzrokih za ukinitev frančiškanskega samostana v Ormožu. * Novinarsko in uredniško kariero Janka Lešničarja bo v izdanem zborniku predstavil zapis dr. Janeza Cvirna, profesorja na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je bil na simpoziju žal odsoten. Časnikarstvu se je Lešničar popolnoma posvetil v Celju, kjer se je najprej zaposlil v uredništvu celjskega glasila Domovina, nato je bil tudi glavni urednik Narodnega dnevnika, Narodnega lista in Slovenskega naroda. * Sodelovanje Janka Lešničarja in Veko-slava Kukovca na političnem področju je predstavila mag. Vlasta Stavbar, višja bibliotekarska specialistka na Enoti za domoznanstvo Univerzitetne knjižnice Maribor. * *Dr. Ivan Rihtarič, direktor Ljudske univerze v Gornji Radgoni in predsednik Zgodovinskega društva Gornja Radgona, je spregovoril o demografskih podatkih, ki se navezujejo na Hum v času življenja J. Lešničarja, torej od 1884.-1931. leta. * Iz prispevka mag. Braneta Goropevška, direktorja Osrednje knjižnice Celje, smo izvedeli, kako obsežen je Lešni-čarjev biografski oris. Celjani so se mu za njegovo delo oddolžili tudi tako, da so po njem poimenovali ulico na Jože-fovem hribu. * Eden najpomembnejših dosežkov Janka Lešničarja je povezan z delom v zadružništvu, kjer je bil tudi odlikovan z redom sv. Save. Zadružno delo je začel opravljati že med prvo svetovno vojno, ko je vstopil v Zadružno zvezo in prevzel tudi njeno vodenje vse do 1927. leta, ko so njen sedež preselili v Žalec. Zadružništvo je bilo nekdaj ena od oblik izhoda iz gospodarskih in družbenih kriz in prav to temo bo v zborniku osvetlil dr. Stane Granda, ki je bil žal tudi odsoten, zato sem njegov prispevek predstavila v strnjeni obliki. * Zadnji članek je prispeval g. Anton Lu-skovič, predsednik Zgodovinskega društva Ormož, ki je podrobneje predstavil razvoj zadružništva na ormoškem območju, kjer je bilo največ kreditnih zadrug, sledile pa so še nabavno-prodajne zadruge in zadruge za pospeševanje določene veje gospodarstva. V Ormožu in okolici so bile te dejavnosti vinogradništvo, trsničarstvo in živinoreja. a Srečanje starejših občanov KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak 19.11.2011 je bilo tradicionalno srečanje starejših krajanov Krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu. 90 krajanov, starejših od 70 let, se je zbralo v tamkajšnjem kulturnem domu. Prispeli so z avti, pripeljali so jih sorodni-ki-znanci ali gasilci, ki so kot vsako leto pripeljali vse tiste, ki drugače ne bi mogli priti. Vseh starejših v KS je 170. Poskrbeli so tudi za tiste, ki se predvsem zaradi zdravja ne morejo udeležiti srečanja, in jim izročili manjše darilo na domu. Na domu jih obiščejo svetniki sveta KS iz njihove vasi in jim tako izkažejo pozornost in spoštovanje do njih. Najstarejši krajanki sta Elizabeta Zadravec iz Miklavža in Katika Štrman s Kajžarja, rojeni leta 1914. Med moškimi je najstarejši Jakob Žalar iz Velikega Brebrovnika, rojen leta 1925. Najstarejših sicer ni bilo na srečanju, obiskali jih bodo na domu. Za veselo vzdušje in zabavo so poskrbeli mlajši osnovnošolci z mentorico Lidijo Mlinarič. Nastopali pa so tudi ljudski pevci pod vodstvom Cilike Lah. Navzoče je pozdravil predsednik sveta KS Miklavž Emil Trstenjak. Zaželel jim je prijetno druženje in se jim zahvalil za njihovo minulo delo, brez katerega ne bi bilo nadaljevanja in uspešnega sedanjega dela. »V zadovoljstvo nam je, da vas lahko gostimo in tako izrazimo spoštovanje do vašega dosedanjega in sedanjega dela, saj ste mnogi še aktivni pri raznih prireditvah«, je dejal predsednik sveta KS Miklavž in nadaljeval z mislijo in s spominom na starejše, ki danes ne morejo biti z nami, saj jih je zdravje priklenilo na postelje. Zaželel jim je še veliko zdravja in ponovnega snidenja drugo leto. Predsednica Društva upokojencev pri Ormožu Miklavž Slavice Mihorič je prisotne pozdravila in predstavila njihovo delovanje na različnih področjih, kjer še vedno sodeluje tudi marsikateri od prisotnih. Seznanila jih je tudi z aktivnostmi, s katerimi se društvo ukvarja, in to s pomočjo starejših, ki si to želijo. Sledil je pozdrav predsednice Kulturno-turističnega društva Miklavž Natalije Paušner. V dvorani je opazila vesele in zadovoljne obraze, kljub njihovim letom. Ob tej priložnosti jih je povabila še na ostale prireditve, ki se bodo odvijale v okviru KTD Miklavž, in jim zaželela veliko zdravja. Srečanje se je končalo popoldan, gasilci PGD Miklavž so poskrbeli, da so starejši krajani varno prispeli domov. a Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011 ZGODILO SE JE / OBVEŠČAMO •J 11 IL«K1 A Tudi za ormoškimi »ČRIČKI« je bogata jesen Marta Rizman Ob koncu leta se tudi v Društvu za telefonsko pomoč v stiski »Čriček« Ormož oziramo po opravljenih aktivnostih med letom in z njimi želimo seznaniti tudi bralce Ormoških novic. Že ob koncu prejšnjega, posebej pa takoj v začetku tega leta, smo pripravljali vse potrebno za počastitev 10. obletnice delovanja našega društva, katerega začetki segajo v sredino leta 2000, s 23. decembrom 2000 pa smo začeli redno delati na telefonu. V teh desetih letih smo poskušali najti pot iz trenutne stiske preko 20.000 klicateljem iz vse Slovenije. Člani ormoškega društva delamo na telefonu ob sobotah, ostale dni v tednu, 24 ur vsak dan, pa na brezplačne klice odgovarjajo naši kolegi iz drugih krajev po Sloveniji. Svojo 10-letnico dela smo proslavili v februarju 2011 s skromno prireditvijo, na kateri smo se s slavnostnimi nagovori in krajšim kulturnim programom zahvalili za pridno delo svojim zvestim članom, ki so v društvu od vsega začetka, predsednici Zveze društev, ki skrbi za naše izobraževanje in nas vseskozi podpira, predstavnikom ostalih društev v sklopu Sopotnika in Sama-rijana, kakor tudi županu Občine Ormož gospodu Soku, ki za naše prošnje najde vedno pravo rešitev. Ob tej priložnosti smo izdali tudi bilten z naslovom Čriček praznuje in ga poklonili tudi svojim zvestim donatorjem. V juniju 2011 sta članici društva spremljali na Brdo pri Kranju našo članico gospo Lojzko Gašparič, ko je sprejela laskavo priznanje »prostovoljka leta«, ki ga najzaslužnejšim prostovoljcem vsako leto podeljuje predsednik države. Gospa Ga-šparič se poleg rednega desetletnega dela na telefonu in v organih društva še aktivno udejstvuje pri Karitasu, v Centru za starejše občane in še bi lahko naštevali. Največji »zalogaj« nas je čakal v jeseni, to je v septembru, ko smo bili organizatorji in gostitelji 21. rednega letnega srečanja Zveze društev za telefonsko pomoč v stiski. Ker se vsako leto na tem srečanju zbere med 200 in 250 udeležencev, smo morali primeren prostor za predavanja, delavnice in prehrano iskati na žalost zunaj Ormoža. Iz zadrege nas je z delnim sponzoriranjem rešil Hotel Primus s Ptuja, tako da smo lahko celotno dogajanje postavili na enem mestu. Tekom celega dne se je zvrstilo šest strokovnih predavanj na temo »jeza in žalost«, čas med predavanji pa je zapolnil zelo kvaliteten kulturni program. Celotno dogajanje sta z besedo in s prijazno skrbjo za vabljene vodili in spremljali naši članici. Zaradi finančne stiske, ki je prisotna tudi v naših drugih društvih, se je tokrat udeležilo letnega srečanja le nekaj več kot 120 članov. Prisotne je s kratkim in prijaznim nagovorom pozdravil predstavnik Občine Ormož gospod dr. Simon Kolmanič, v imenu Občine Ptuj pa je izrekla besede dobrodošlice podžu-panja gospa Helena Neudauer. Glede na vse pohvale, ki smo jih bili deležni na samem srečanju in pozneje, si upamo trditi, da smo zaupano nalogo opravili uspešno in v čast kraja, iz katerega prihajamo; na Ormož in »Črička« pa bodo udeležence spominjala skromna darilca, ki so jih izdelali otroci iz vseh vrtcev v občini. V začetku novembra smo se na željo svojih kolegov in prijateljev iz sorodnega društva Samarijan iz Maribora srečali na Jeruzalemu in ob kozarcu mošta, pesmi in prijetnem klepetu preživeli lep večer. Pred koncem leta se bomo »Črički« še srečali, da bomo ocenili preteklo in zastavili prihodnje delo in da se bomo sprostili in poveselili. Ob koncu lahko z veseljem ugotovimo, da je bilo to leto, ki se izteka, za nas res uspešno, saj smo poleg dela na telefonu (letos smo imeli do sredine novembra že 1681 klicev), rednega izobraževanja in ostalega dela v zvezi z društvom opravili še precej zahtevne naloge, ki jih ni bilo malo. In vse te naloge smo lahko opravili le in edino s pomočjo svojih dragih »pomočnikov v stiski«, ki so se finančno, ali kako drugače, odzvali na naše prošnje. Vemo, da so časi težki (to še prevečkrat slišimo po telefonu) in da so prispevali vsak po svojih zmožnostih. Ne bomo jih posamično naštevali, vsem pa se še enkrat prisrčno zahvaljujemo in sporočamo: »Z vašo pomočjo je bila jesen »Črička« resnično bogata.« Ob tej priložnosti bi tudi želeli povabiti bralce, ki Vam skrb za sočloveka ni tuja in imate najmanj V. stopnjo izobrazbe, da se nam pridružite. Če se boste za to odločili, pokličite na tel. 02/740 25 93 ali 040 167 460 gospo Nado, ki Vam bo z veseljem dala tudi več informacij. In še eno željo imamo. Če bi morda ob bližajočih se praznikih želeli namesto daril pokloniti del sredstev v dobrodelne namene, bomo zelo veseli, če jih nakažete na naš TR SI56 0410 3000 0719 581, ki je odprt pri NKB na ime Društvo »Čriček« Ormož. Obljubljamo, da bo denar porabljen izključno za tiste, ki so ga zelo potrebni. < Cas je za rekreacijo, čas je za f-fitnes Za vse, ki še ne vedo, naj najprej razložimo, kaj pravzaprav pomeni izraz »fitnes«. Beseda izvira iz angleščine »TO BE FIT«, kar pomeni biti v dobri fizični kondiciji, biti dobrega zdravja oz. biti pripravljen. American College of Sports Medicine definira izraz kot sposobnost opraviti dnevne naloge, ne da bi postali preutrujeni. Torej je naše poslanstvo pripraviti Vas, da boste z lahkoto opravljali vsakdanja opravila in da se boste počutili zadovoljni in zdravi. Vabimo Vas, da nas obiščete vsak dan med 7. in 22. uro, razen nedelje, ko smo odprti od 7. do 14. ure. Bralna značka Nada Novak, prostovoljka Leta minevajo. Povsod, doma, v službi pa tudi oskrbovancem v Centru starejših občanov Ormož. Tako teče že sedmo leto, kar smo v Domu ustanovili bralno skupino. Poimenovali smo jo JUNAKI, zato ker pogumno zremo naprej, se veselimo srečanj in si tako polepšamo vsak torek v tednu. Ob začetku leta sprejmemo tudi svoj program. Ta ima vedno kako novost. Letos smo se vključili v tekmovanje za BRALNO ZNAČKO, ki jo že več let organizira Knjižnica Frana Ksavra Meška Ormož. Tri voditeljice, ki vodimo JUNAKE, smo pridno brale svojim članom skupine. Po branju pesmice ali krajše zgodbe smo se pogovarjali o vsebini. Potem smo si pripovedovali podobne dogodke iz svojega življenja. Zgodbo ali pesmico smo tako res vsi podoživeli. Najbolj so vsi JUNAKI podoživeli mladost in ljubezen ob Jurčičevem romanu Sosedov sin. Tudi pesmi B. Š. Žmavc »Vprašanja srca» so nam vedno pričarala vedro razpoloženje na obraz. Nekaj posebnega pa je knjiga »Jezične zgodbe» Liljane Prapotnik Zupančič. Člani smo ugotovili, da je knjiga napisana malo drugače, kot smo navajeni, a nam je bila vseeno všeč. Ker pa radi beremo vesele, prijetne knjige, polne humorja, smo prebrali še knjigo »Bog ima smisel za humor», ki sta jo uredili Jana Podjavoršek in Katarina Šimenc. V knjigi so šale po abecedi. Vse so res nekaj posebnega. Ob vsaki smo se veselo nasmejali. V knjigi je zapisana misel »Humor naredi marsikaj mogoče, kar se zdi nemogoče», Phil Bosmans. Pa še res je tako. Knjiga Adija Smolarja »Pujsa in Andrej Migec» nas je prav tako očarala. Veseli in ponosni smo, da smo osvojili BRALNO ZNAČKO, ki nam veliko pomeni. Hvala - BRALNA ZNAČKA ! Še bomo brali. Še bomo tekmovali, kot se spodobi za JUNAKE. < Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011 ! O,n,ožlm „„„i,-,._OBVEŠČAMO m REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Nabžba v vašo prihodnost operacijo deino financira evropska unij Evropski socialni sklad _ft_ Ljudskai u-iverzo Onnož je na razpisu za joLnanciranjj Zzobraževalnih programov izlžana sa izoajonje uspo sabljrnij za Dvig ravni pismenosti od 2010 do 2013. Usposabljanje zajema brezplačne programe, izvajati jih bomo začeli v začetku leta 2012. 1. Želite pridobiti, ohraniti, osvežiti znanje računalništva? RACUNALNIgKAPISOZENOST ZA ODRASLE - Zlžunu Orogram, ^jatie^te^l^: 9. januar 2012 m 220. feg9mar2012. UsposaSOjinja jo namenjene odrisiim, ke žel^ijo ^ridot^iti ali obnaniti ten^^ynj> inanja a a uporabo soluaaimOa za pogreba pokiireoga dela ia esjO-danioge življonjn. Program, pobekc eilrrat tedensko: ponedeljek, sreda v dopoldanskem času na Ljudski univerz Ormož. 2. Razvijln sposobnost za začetno ali zahtevnejšo uporabo računalniške in digitalne telNologije. RAČUNALNIgKO 9N DIGSTALNO OMISMENgEVm-c - SO-urn program, začeteGa Usposabkanjole namenjeno ograsllm bsee izlailenl na področju ujtiabe mcr^njiLali^ke in digitalne talmntogije(kipokebujejn ogieiano zia^cn ouLoinjem u za boljše funkciomicnie o družbi in kdcovosingjše ie^agvljance pollicnoge dnlg. Program poteka 2-krat tedensko: torek, četrtek v dopoldanskem času na Ljudski univerzi OrmoE. 3. Vas ZEaiimo u^emgie Lana iomoč sažikn oirokom v o^iž^^ r^^n^t^d^ osnosne esleZ BEREMO LN PliEMO Si^ai.J - Si-^onibj p^ran. eoteteL : 23. ,januae 21(2. Uspos^l^S^^ojž^^ nkienSeno nottenam iieš-t za pomce otoku oil uceijo in -ji^^^enjeva-nju. Znati na ličiti io iik^nljt^^ uana naveZs je nepigrillliza vrednota za otrokov razvoj in rast osebnosti tudi pozneje. Predlagamop Knie t sialSm -tooom adeleiiie sijajnj, ki poSekajo praviioma i-lanS Zeden-sko v tcpolLansknm Zasu na em ocmeL ornevnih šol. 4. ŽeMo! (ianonitil oieažiti in. aridobill nnva zni^nja za ujoešneiše Lriialr1anje iieneh-nan dražbeni: oi Sislmotcjniai spremembami KNJIGE SO ZAME 1 gž-umi program 20. feLra Usposabljanje spodbuja interes za branje knjig in razvija jezikovne zmožnosti odraslih. Usposabljanje poteka 2-krat tedensko: ponedeljek, sreda dopoldne na Ljudski univerzi Ormož. 5. Razmišljate o vključitvi v poklicno izobraževanje, ker imate samo osnovno izobrazbo? MOST DO IZOBRAZBE - 108-urni program, začetek: 21. februar 2012. Usposabljanje ponudi pot do novih možnosti in priložnosti: • je spodbuda za nadaljnje izobraževanje: pridobitev novega poklica ali prekvalifikacija, • pridobitev izobraževalne kondicije: obnovitev ali pridobitev novih znanj, • dvig samozavesti / samopodobe: manj znamo, več moramo verjeti drugim, • druženje: pridobivanje socialnih spretnosti za kvalitetnejše življenje Usposabljanje poteka 3-krat tedensko: torek, sreda, četrtek v popoldanskem času na Ljudski univerzi Ormož. 6. Želite nuditi svojemu predšolskemu otroku ustrezno pomoč, podporo in spodbudo pri porajajoči se pismenosti? BRANJE ZA ZNANJE, ZA ZABAVO - 22-urni program, začetek: 2. marec 2012. Usposabljanje je namenjeno staršem / starim staršem predšolskih otrok od 4 do 6 let starosti, ki so motivirani za pomoč pri razvijanju porajajoče se pismenosti svojih otrok/vnukov, vendar so premalo vešči, da bi bili pri tem uspešni oziroma uspešnejši. V program so vključeni tudi otroci. Usposabljanje poteka 1-krat tedensko: petek v popoldanskem času, praviloma v enem izmed otroških vrtcev. Pokličite po telefonu 74 15 500; poglejte spletno stran www.lu-ormoz-si; obiščite nas. Podrobneje vam bomo predstavili šest brezplačnih programov. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« Spoštujmo življenje vseh živih bitij Štefka Kurent, članica društva proti mučenju živali iz Celja Imamo zakon o zaščiti živali, pomembno pa je dosledno spoštovanje le-tega. Vsaka žival ima svoje pravice in zanikanje teh pravic vodi človeka do zločina proti naravi in proti živalim. Zavedati se moramo, da je narava sožitje vsega: ljudi, živali in rastlin. Nihče nima pravice mučiti drugega živega bitja, torej tudi živali! Na žalost ne mine dan, da ne bi bile živali izpostavljene človeški brezbrižnosti, krutosti ali celo namernemu mučenju. Naša zakonodaja, ki ščiti živali, je premila. Da bi bilo mučenja manj, bi bil potreben strožji nadzor, kazni za takšna nehumana dejanja bi morale biti višje. Okrutnežem, ki mučijo živali, je treba prepovedati posedovanje živali za vedno. Zima je in v tem času mraz ne ogroža le ljudi, temveč tudi živali. Zaščitniki živali opozarjamo vse lastnike, ki neodgovorno ravnajo z njimi, da so dolžni zanje poskrbeti, kajti žival je odvisna samo od vas. Poskrbite za njihovo dobro počutje in zdravje. Naj ne bodo pomanjkljivo hranjene in brez pitne vode in naj preživijo zimo v toplih, suhih in čistih prostorih, pa naj so to vzrejne ali ostale domače živali. Žrtve mraza so zlasti psi čuvaji, ki čuvajo gospodarjevo imetje. To pasje bitje, ki je človeku najbolj zvesto, je pri marsikaterem brezvestnem lastniku najbolj ogroženo in trpinčeno. Ponovno opozarjamo,da je pravilna oskrba psa čuvaja takšna: pes mora imeti leseno uto, dobro izolirano, opaženo z nepremočljivo streho ter dvignjeno najmanj 10 cm od tal. Uta naj ima predpro-stor za ležišče. Na vhodni odprtini naj visi težka zavesa, ki ščiti vdor hladnega zraka v notranjost. V uti naj bosta vedno otep suhe slame ali debelejša odeja. Pred uto naj bo večja lesena, suha ter gladka deska, saj pes ne sme ležati na vlažnih, hladnih cementnih tleh; prav tako ne na prepihu, ker bo kaj kmalu zbolel. Isto velja za pse, ki bivajo v bolj ali manj tesnih pesjakih. Zelo občutljivi na mraz so mladiči, starejši in kratkodlaki psi. Svetujemo vam, da naj bodo v hladnih dneh v hiši, lahko v nekoliko manj ogrevanih prostorih. V zimskem času je pomembna tudi hrana, ki naj vsebuje več maščob z ogljikovimi hidrati. Imeti morajo vsaj dvakrat dnevni obrok tople, zdrave hrane in vedno dovolj pitne vode. Pazite, da voda v posodi ne zmrzne. Psi, ki jedo suho hrano-brikete, potrebujejo več vode ( morda bi brikete predhodno namočili v topli vodi). Če mora biti pes priklenjen na verigo, naj bo ta dolga 4 do 5 metrov z usnjeno ovratnico, ki ga nikakor ne sme stiskati ali drgniti. Psa, ki je na verigi ali v pesjaku, je nujno potrebno vsaj dvakrat dnevno peljati na sprehod, da se sprosti. Psi, ki živijo v blokovskih naseljih in hišah, potrebujejo sprehode večkrat na dan. Priporočamo, oziroma ne bi bilo nič narobe, da tako majhnim kot velikim kratkodlakim psom brez podlanke za sprehod v hladnih dneh nadenete plašček. Zaradi manjše odpornosti jih bo varoval pred hudim mrazom. Pes je družabno bitje in si želi bližino svojih ljudi. Čutiti mora, da je član družine. Ne pustite ga osamljenega. Takšen pes trpi, počuti se zavrženega in lahko postane plašen, bojazljiv ali celo napadalen. Zaradi neodgovornih in brezčutnih ljudi je tudi vse več zavrženih mačk, prav tako tudi psov. Premražene, preplašene, lačne žejne in preganjane živali si iščejo toplo zavetje. Opozarjamo vse, da, preden si nabavite kakršno koli žival, dobro premislite, ali ste sploh pripravljeni skrbeti zanjo. Da ne bo toliko nezaželenih sirot, vam priporočamo sterilizacijo ali kastracijo. V zimskem času poskrbimo tudi za naše ptičke, ki v zasneženi naravi ne najdejo dovolj hrane. Pomagajmo jim!!! ^ RAVNANJE Z ODPADKI; V TREH OBČINAH UVEDBA NOVEGA SISTEMA ZA ODPADNO EMBALAŽO Od 19. decembra 2011 smo začeli v Občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi vpeljevati ločeno zbiranje odpadne embalaže po načinu od vrat do vrat. Zaradi potrebe in spoštovanja zakonodaje poteka nov način zbiranja s pomočjo novega dodatnega zabojnika za embalažo, ki bo stal ob obstoječem zabojniku za ostale odpadke. Zabojnik je črn z rumenim pokrovom, s prostornino 240 l, vanj pa bodo občani lahko odlagali vso plastično, kovinsko in tetrapak embalažo. V času od 19. decembra dalje bomo tako imetnikom odpadkov začeli dostavljati zabojnike in brošure, iz katerih bo razvidno, kaj spada v posodo za embalažo. Pri izvajanju namestitve posod prisotnost imetnika ni obvezna, vendar prosimo, da v tem času lastniki omogočijo dostop do objekta. Na posodi bodo nalepke v velikosti 600 x 300 mm, zato jih bodo delavci komunalnega podjetja lepili naknadno, ko bo vreme to dopuščalo (temperature nad 10°C). Vse ostale informacije v zvezi z razdeljevanja posod za ločeno zbiranje embalaže lahko dobite na telefonski številki 02 7410647, na spletni strani: www.kp-ormoz.si ali na elektronskem naslovu odpadki@kp.ormoz.si Imetnike odpadkov prosimo, da ta novi sistem sprejmejo z odobravanjem, saj bo Komunalno podjetje Ormož, d.o.o., odvažalo izmenično 1-krat mešane komunalne odpadke, 1-krat embalažo, kar bo označeno na urnikih odvoza. Ludvik Hriberšek Občina Ormož, sonce Prlekije Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011 KOLEDAR PRIREDITEV Praznični koledar prireditev v Ormožu in okolici December 23. 12. 2011 ob 10.00, OS Stanka Vraza Ormož Novoletna zabava z Dedkom Mrazom INFO: OŠ Stanka Vraza Ormož, 02 741 65 50, o-svormoz.mb@guest.arnes.si 23. 12. 2011, Center starejših občanov Ormož Postavljanje jaslic in krašenje novoletne jelke v avli INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00 23. 12. 2011 ob 17.00, grad v Ormožu Svečanost ob državnem prazniku - dnevu samostojnosti in enotnosti - Podelitev občinskih priznanj s kulturnim programom Gimnazije Ormož (17.00 v ormoškem gradu) - Koncert opernih arij (Galja Gorčeva, Barbara Sorč, Valentin Enčev, Jelena Boljubaš (ob 18.00 v Beli dvorani grajske pristave) INFO: Občina Ormož 24. 12. 2011, Center starejših občanov Ormož Maša polnočnica INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00 28. 12. 2011 ob 19. ortna dvorana OŠ Ormož na Hardeku 34. novoletni koncert Pihalnega orkestra Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30, slavko.petek@guest.arnes.si, 28. 12. 2011, Center starejših občanov Ormož Novoletna zabava za stanovalce INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00 31. 12. 2011, Kerenčičev trg Silvestrovanje na prostem z ansamblom Razum in ognjemetom ob 24.uri INFO: Občina Ormož Vsak torek in četrtek v decembru 2011 med 18.30 in 19.30, Center Holermous - velika plesna dvorana Pilates INFO: Urša Ambrož, 041 832 600, ambroz.ursa69@gmail.com Vsako soboto v decembru 2011 ob 17.00, Center Holermous - velika plesna dvorana Zumba - vadba, ki je obnorela svet INFO: www.kos-klub.si,5ra.zumba@gmail.com Vsako nedeljo v decembru 2011 Hotel Ormož Nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30, hotel.ormoz@siol.net December 2011 Grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji, Grajska pristava Ormož Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 9. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 80/90 December 2011, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka. Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 Do 15. 12. 2011 nam lahko posredujete, za brezplačno objavo v Koledar prireditev, podatke o prireditvah, ki jih pripravljate v januarju, februarju in marcu 2012 po elektronski pošti tic. ormoz.grad@siol.net, telefonu 02 741 53 56 ali na naslov Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož. JANUAR 2012_ 1. 1. 2012 ob 20.00, Hotel Ormož Tradicionalni novoletni ples s skupino Legende INFO in REZERVACIJE: Hotel Ormož, 02 741 08 30 2. 1. 2012 ob 9.00, odhod izpred gradu v Ormožu Novoletni pohod po bližnjih gričih (Ormož-Dra-kšl-Šardinje-Ormož) (lahka pot) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 6. 1. 2012, Center starejših občanov Ormož Koncert ob Sv. treh kraljih INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00 8. 1. 2012, odhod 7.1 ob 20.00 izpred gradu v Ormožu Spominski pohod »Po poti Cankarjevega bataljona« (Škofja Loka-Dražgoše) (zelo zahtevna tura) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož. 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 10. 1. 2012 ob 17.00, viteška dvorana ormoškega gradu Pravljično starševstvo: Najtišje ure - Nada Polajžer (sočasne delavnice za otroke v otroškem kotičku Knjižnice Ormož) INFO: Mladinski center Ormož, 02 719 41 41, 040 345 281, www.mco.si,mcormoz@siol.net 11. 1. 2012 ob 18.00, viteška dvorana ormoškega gradu Literarni večer in predstavitev zbirke novel »Armbrust« Božidarja Radoša INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si 13. 1. 2012 ob 17.00, viteška dvorana ormoškega gradu Potopisno predavanje: Avstralija INFO: Mladinski center Ormož, 02 719 41 41, 040 345 281, www.mco.si,mcormoz@siol.net 17. 1. 2012 ob 17.00, Gimnazija Ormož Izobraževalna delavnica z naslovom Skupaj zmoremo več (miselne igre - tangram) INFO: Gimnazija Ormož, 02 740 01 47, gimnazija. ormoz@guest.arnes.si 17. 1. 2012 ob 17.00, viteška dvorana ormoškega gradu Pravljično starševstvo: Okrogla miza (sočasne delavnice za otroke v otroškem kotičku Knjižnice Ormož) INFO: Mladinski center Ormož, 02 719 41 41, 040 345 281, www.mco.si,mcormoz@siol.net 18. 1. 2012 ob 18.00, Knjižnica Franca savra Meška Ormož Pravljična ura za otroke INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si 21. 1. 2012 ob 9.00, Podgorci 9. Vincekovanje s pohodom INFO: KS Podgorci - Natalija Volmut, 041 457 024, www. podgorci.si 21. 1. 2012 ob 10.00, pred OŠ Podgorci Vsakoletni pohod med goricami (lahka pot) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 051 504 165, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 22. 1. 2012 ob 7.00, avtobusna postaja Ormož Pohod po Medžimurskih goricah (lahka pot) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 051 504 165, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 26. 1. 2012 ob 18.00, grajska dvorana Predstavitev knjige s potopisnim predavanjem (dr. Drago K. Ocvirk - Raj ... z napako : Salomonovi otoki iz prve roke) INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si 26. 1. 2012, Center starejših občanov Ormož Praznovanje rojstnih dni z OŠ Ormož INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00 29. 1. 2012 ob 9.00, izpred gradu v Ormožu Na bližnji tisočak k sosedom (zimska tura - zahtevna ) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 31. 1. 2012 ob 17.00, viteška dvorana ormoškega gradu Pravljično starševstvo: doc. dr. Vesna Vuk Godina (sočasne delavnice za otroke v otroškem kotičku Knjižnice Ormož) INFO: Mladinski center Ormož, 02 719 41 41, 040 345 281, www.mco.si,mcormoz@siol.net Vsak torek in četrtek v januarju 2012 ob 18.30 - 19.30 Center Holermous - velika plesna dvorana Pilates INFO: Urša Ambrož, 041 832 600, ambroz.ursa69@gmail.com Vsako soboto v januarju 2012 ob 17.00 Center Holermous - velika plesna dvorana Zumba - vadba, ki je obnorela svet INFO: www.kos-klub.si, 5ra.zumba@gmail.com Vsako nedeljo v januarju 2012 Hotel Ormož Nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30, hotel.ormoz@siol.net Januar 2012 Grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji, Grajska pristava Ormož Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 9. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 80/90 Januar 2012 Grajska pristava Ormož Muzejska delavnica za otroke INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 Januar 2011 Predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka. Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 Februar 3. 2. 2012 ob 18.00, Dom kulture Sveti To Območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž - BOGASTVO LJUDSKE ZAKLADNICE 2012 INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, barbara.podgorelec@jskd.si 3. - 5. 2. 2012 ob 14.00, pred gradom v Ormožu Zimski tečaj hoje, plezanja in turnega smučanja (tečaj varne hoje in turnega smučanja na Komni) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 7. 2. 2012 ob 18.00, dvorana Sokolana, Središče ob Dravi Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v organizaciji Gimnazije Ormož INFO: Gimnazija Ormož, 02 740 01 47, gimna- zija.ormoz@guest.arnes.si 8. 2. 2012 ob 8.30, z vlakom v Ljutomer Ob kulturnem prazniku na Jeruzalem (lahka pot) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 674 807, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 10. 2. 2012 ob 8.30 - 18.00, Gimnazija Ormož Informativni dan INFO: Gimnazija Ormož, 02 740 01 47, gimnazija.ormoz@guest.arnes.si 11. 2. 2012 ob 4.00, pred gradom v Ormožu Zimska tura - Storžič z Jezerskega (zahtevno, s turnim smučanjem) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 11. 2. 2012 ob 8.30 - 14.00, Gimnazija Ormož Informativni dan INFO: Gimnazija Ormož, 02 740 01 47, gimnazija.ormoz@guest.arnes.si 14. 2. 2012 ob 17.00, Dom kulture Miklavž pri Ormožu Območna revija otroških folklornih skupin -RINGA RAJA 2012 INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, barbara.podgorelec@jskd.si 15. 2. 2012 ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Pravljična ura za otroke INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si 17. 2. 2012, Center starejših občanov Ormož Praznovanje rojstnih dni z OŠ Sveti Tomaž INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00 19. 2. 2012 ob 5.00, pred gradom v Ormožu Zimski pohod na Peco v spomin na Matija (zahtevno s turnim smučanjem) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, 041 768 625, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 23. 2. 2012 ob 18.00, grajska dvorana Kerenčičev trg Literarni večer in pogovor: Aloha Alekaneka (Aleksandra Veble, svetovna popotnica in pisateljica) INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si Vsak torek in četrtek v februarju 2012 ob 18.30 - 19.30 Center Holermous - velika plesna dvorana Pilates INFO: Urša Ambrož, 041 832 600, ambroz. ursa69@gmail.com Vsako soboto v januarju 2012 ob 17.00 Center Holermous - velika plesna dvorana Zumba - vadba, ki je obnorela svet INFO: www.kos-klub.si, 5ra.zumba@gmail.com Vsako nedeljo v februarju 2012 Hotel Ormož Nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30, hotel. ormoz@siol.net Februar 2012 Grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji, Grajska pristava Ormož Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 9. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 80/90 Februar 2012 Grajska pristava Ormož Muzejska delavnica za otroke INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 Februar 2012 Grajska pristava Ormož, Grad Velika Nedelja, Grad Ormož Javno vodstvo ob kulturnem prazniku INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 Februar 2012 Predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka. Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 Do 20. 2. 2011 nam lahko posredujete, za brezplačno objavo v ORMOŠKIH NOVICAH, v koledarju prireditev in objavi na spletnih portalih podatke o prireditvah, ki jih pripravljate v marcu, aprilu in maju 2012, po elektronski pošti tic. ormoz.grad@siol.net, telefonu 02 741 53 56 ali na naslov Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož. Antonovanje na Kogu 2012 7.1.2012, dvorana na Kogu Igra s plesom: POLAŽIČI-KOLEDNIKI (gostuje Folklorno društvo Pozavčin iz Bistrice) 13.1.2012 ob 16.00, Osnovna šola Kog Odprtje razstave risb in fotografij na temo Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju. 14.1.2012, dvorana na Kogu Ob 9.00: Tradicionalno Antonovo kegljanje (dvorana) Ob 14.00: Antonov kviz in čurkarijada s pokuši-no (telovadnica OŠ) Ob 18.30: Tradicionalni Antonov koncert (cerkev sv. Bolfenka) 15.1.2012, Kog Ob 9.00: Zbiranje starodobnikov kluba Steyr Ob 10.00: Slovesna sv. maša z Antonovim žegnanjem 21.1.2012, telovadnica OŠ Kog Antonov turnir v malem nogometu INFO: Društvo antonovanje na Kogu, www.antonovanje.si, 041 474 936 - Slavica Munda Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011 :_Ormožke novice KRIŽANKA - RAZVEDRILO AVTOR: HRVAŠKI PEVEC (JASMIN) TROPSKA DREVESNA ORHIDEJA KRILO RIMSKE LEGIJE FR. SMUČAR (CHRISTOPHE) AKVARIJSKA RIBICA DIPLOMATSKI URADNIK NAČRTNA GOJITEV ŽIVALI AVSTRALSKA PLAVALKA, BRONASTA MEDALJA LETA 1968 (KAREN) SLOVENSKA KNJIŽEV-NICA (NEŽA, ČUKEC) SINJSKA VITEŠKA IGRA MARIBORSKI EKONOMIST (RASTO) TEKOČINA V OBLIKI KROGLICE GRŠKA REKA NA PELOPO-NEZU NEMŠKA IGRALKA (KARIN) HRVAŠKI KOŠARKAR KNEGO ŽIVLJENJSKA TEKOČINA NOVOZELANDSKA PTICA POŽELENJE, STRAST PRIPADNIK GERMANSKEGA PLEMENA VNETJE OČESNE ŠARENICE METULJ Z OČESCI NA KRILIH JAPONSKI VULKAN NA OTOKU KJUŠU TRIOGELNA KIRURŠKA IGLA ADO DARIAN ŠVEDSKI KNJIŽEVNIK HANSSON KOSTARISKI POLITIK (OSCAR) KUBANSKI POLITIK (RAUL) POGLAVAR VOLKOV IZ KNJIGE O DŽUNGLI GLAVNO MESTO TURČIJE GOLOBI Upokojenca sta krmila golobe in eden se oglasi: »Golobi so kot politiki!« »Kako to misliš?« »Ko so spodaj, ti jedo iz roke, ko pa so zgoraj, serjejo po tebi!« ČVRSTI FANTJE Skupina drekcev je hodila po cesti in srečala driskača. »Kam pa greste?« jih je vprašal. »V boj! Kaj ne veš, da je vojna?« »Vem! Z vami bom šel!« »To pa ne! Za boj so potrebni čvrsti fantje!« KRIVDA Sodnik je vprašal obtoženca: »Ste krivi ali nedolžni?« »To pa boste morali sami ugotoviti, saj ste vendar plačani za to!« TETIN OBISK »O, teta, lepo da si prišla k nam na obisk!« se je razveselila mala Mateja. »Si se res razveselila mojega obiska?« skeptično vpraša teta. »Seveda! Očka je rekel, da nam samo ti še manjkaš!« NAPAKA ALI TUDI NE V učbeniku o prometnih predpisih je poglavje o usmerjanju prometa, ki ga opravljajo policisti. V poglavju piše takole: »Če promet v križišču ureja policist in želite v križišču zaviti, lahko policista prevozite šele, ko vam da znak za prosto vožnjo!« Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do torka, 17.1.2012, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. V sredo, 18.1.2012, bo na sedežu Občine žrebanje. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke in prvih dveh nagrad je Gostilna Črni ribič, Jože Dra-garič s.p., Frankovci 2a, 2270 Ormož. Tretjo nagrado podarja Občina Ormož. 1. nagrada: bon v vrednosti 25 EUR 2. nagrada: bon v vrednosti 20 EUR 3. nagrada: Knjiga iz Ormoža v Jeruzalem Rešitev križanke št. 14, oktober 2011 Vodoravno: FRANCOZ, LOVRATA, AVT, PER, AVTOBUS, ČITA, ODER, KOLEDAR, REKA, OZEBA, ŠKAR, DVE, ŠČIT, PD, TRILOBIT, KRI, RACAK, NASLOV, TVARINA, LEDA, AL, STO, KOPAČ, JOK, JERNEJA, ČEPIN, TA, TAN, INO, ARENDAL, BELINA, JALEN, ACETAT, GOCE. Geslo iz osenčenih polj se glasi: Čebelarski avtobus Nagrajenci: 1. nagrada: Slavko Repec, Zg. Pristava 37, 2323 Ptujska Gora 2. nagrada: Danica Podgorelec, Hum 5 a, 2270 Ormož 3. nagrada: Zofka Veber, Ivanjkovci 16, 2259 Ivanjkovci Nagrajencem čestitamo. Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011 ZGODILO SE JE Projekt Comenius ter se peljali do letališča na Dunaju. Let smo imeli ob 12.25; ker smo bili tam dve uri prehitro, smo si privoščili kosilo na letališču. Na letalu smo se pogovarjali, slikali, spali... Ko smo prispeli, nas je čakal učitelj Miguel in nas peljal v mesto, ki je 15 km oddaljeno od Madrida. Starši, ki bi morali priti po nas, so delali do 20-ih, zato smo imeli še veliko časa. Sprehodili smo se po mestu, šli nakupovat. Vrnili smo se v hotel in z učiteljicama počakali na starše. Starši so nas peljali k njim domov, učiteljici pa sta ostali v hotelu. Drugi dan smo šli z učenci, pri katerih smo spali, v šolo. Učenci v šolah nosijo uniforme. Z Gašperjem, Anjo in Urošem smo se pogovarjali, kako smo preživeli noč, in šli k pouku. Imeli smo malico. Malico si učenci prinesejo sami. Tudi nam so starši, pri katerih smo živeli, naredili malico. Imeli smo eno uro odmora. Vsi so nas spraševali, od kod prihajamo, kako nam je ime, kaj radi jemo. Vrnili smo se k pouku in do 14. ure čakali, da gremo na kosilo. Po kosilu smo imeli še več ur pouka, vse do 17.00 ure. Po končanem pouku smo se vrnili domov. Jaz sem šla k Andrei, Gašper k Mari, Uroš k Pablu in Anja k Patriciji. Dopoldan je vsak preživel po svoje. Zvečer smo šli spat ob enajstih. Naslednji dan so nas starši peljali v šolo, kjer nas je čakal avtobus. Odpravili smo se v Madrid. Ko smo prispeli, smo si ogledali vrt, kjer imajo različne rastline. Šli smo v njihov park, ki je zelo lep. Na sredini parka je jezero, na katerem si se lahko peljal s čolničkom. Odpravili smo se na glavni trg. Vsepovsod so bile trgovine, velike stavbe. Na hitro smo si ogledali trg in šli nakupo-vat. Šli smo z našima učiteljicama. Imeli smo dobro uro časa. Kupili smo si veliko stvari in se vrnili na trg, kjer smo se zbrali. Ogledali smo si še Madrid in se odpravili do avtobusov. Zjutraj smo se spet odpravili v šolo, v tem času smo imeli predstavitev naše šole, ki je potekala v angleškem jeziku. Prišla je tudi slovenska veleposlanica v Madridu in povedala nekaj besed. Po tem smo se vrnili k pouku in dan preživeli s svojimi prijatelji iz Španije. Zadnji dan smo preživeli doma pri gostiteljih. Nekateri smo se odpravili nakupovat, drugi pa so si ogledali Realov stadion v Madridu. Dan je hitro minil in že je bil čas, ko smo se morali odpraviti na letališče. Morali smo se posloviti, kar je bilo tudi najtežje, saj smo se zelo navezali. Na letališču smo imeli še nekaj časa, da smo nekaj pojedli, nato smo se odpravili na letalo. Domov smo prispeli ponoči okrog tretje ure. Priložnost, ki smo jo dobili, je bila nepozabna. a Zmanjšaj svoj footprint Maruša Zlatnik, 9. a V projektu Comenius - šolska partnerstva sodelujemo s šolami iz Velike Britanije, Španije, Italije, s Cipra in iz Turčije. To šolsko leto smo začeli z mednarodnim srečanjem v Španiji, marca pa se bomo udeležili mednarodnega srečanja na Cipru. Učenka Maruša, udeleženka mednarodnega srečanja, je strnila svoje vtise in pripravila članek. Projekt Comenius je zame zanimiv projekt, v katerem sodelujemo s šolami iz drugih držav in spoznavamo njihovo življenje. Sodelovati sem želela iz tega razloga, ker si želim potovati po svetu in sem v tem projektu za to dobila tudi priložnost. Dobivali smo različne naloge, ki smo jih morali narediti do določenega datuma. Nekatere naloge so bile zahtevne, nekatere pa preproste. Narediti smo morali PPT o določeni temi, morali smo obiskovati različne delavnice, kjer smo izdelovali razglednice, barvali različne stvari, urejali smo vrt. Narediti smo morali tri recepte slovenskih jedi in vabilo. K nam so prišli sovrstniki iz Španije, s Cipra, iz Italije, Turčije, Velike Britanije. Učenci iz drugih držav so spali pri naših učencih in z njimi obiskovali našo šolo. Peljali smo jih v Ljubljano in Postojnsko jamo. V Španijo smo septembra odšli Gašper Horvat, Uroš Tušek, Anja Novak in jaz. Z nami pa sta šle učiteljici Nataša Herga Rizman in Brigita Brajkovič. Španija 4.10.2011 smo se odpravili v Španijo. Odpravili smo se zjutraj ob petih iz Ormoža Nataša Kolar V'tednu (22. 10. - 27. 10. 2011) se je Osnovna šola Ormož udeležila uvodnega mednarodnega srečanja v Illmitzu, Avstrija, v okviru projekta ES-FALP (European schools for a living planet) pod pokroviteljstvom svetovno znane organizacije WWF (World Wide Foundation) in funančne korporacije Erste Banke. Osnovno šolo Ormož sta na tej ekoakade-miji zastopali učenka Špela Čučko iz 9. a razreda in učiteljica Miijana Meško. Slovenska odprava Države, vključene v projekt ESFALP, so Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Moldavija, Romunija, Slovaška, Srbija, Ukrajina in Slovenija. Države v osrednji in vzhodni Evropi, kjer prej omenjeni organizaciji vlagata kapital. Vsega skupaj se nas je zbralo 33 učencev in prav toliko učiteljic in učiteljev. Po prvem spoznavnem dnevu, ko smo bili vključeni v najrazličnejše družabne igre, smo se drugi, tretji in četrti dan lotili resnega dela. Organizatorji so nam predstavili tri ekoteme, ki jih lahko razvijamo doma. Te teme so zmanjševanje ekološkega odtisa, reka Donava in aktivno državljanstvo. Predavatelji angleškega in ameriškega porekla so bili svetovno znani, kot je na primer Wolfgang Pekny, znan strokovnjak na področju zmanjševanja ekološkega odtisa. Osnovna šola Ormož se je odločila za izvajanje projekta v povezavi s temo zmanjšanja ekološkega odtisa (Projekt FOOTPRINT). Projekt smo že začeli uvajati v svojem šolskem okolju, izvajalci tega projekta so skupina učencev 7. razreda, njihova skrbnica bo Špela. V jesenskih počitnicah smo začeli vese- Ideje, ideje lo delati. Na delavnicah je najprej Špela v sliki predstavila potek akademije in jih navdušila za delo v projektu, nato pa jim je učiteljica Mirjana Meško predstavila, kaj je ekološki odtis (footprint), in predvsem, kako ga lahko zmanjšamo. Ekološki odtis je merilo našega vpliva na naravo in se veča iz dneva v dan, merimo ga v globalnih hektarjih. Slovenija sodi med države, ki imajo zelo velik ekološki odtis. Skupina, ki se je poimenovala SOCKS (Nogavičke), s sloganom Let's put a sock over it! (Obujmo ekološki odtis!), je šivala maskote projekta - nogavice okrašene z gumbi, na katere so nato odtisnili svoje stopalo. Ena izmed skupin je spesnila himno projekta, kot podlago je uporabila popularno pesem. Ena izmed skupin se je ukvarjala z izdelavo logotipa projekta, druga pa z opremljanjem stenčasa na hodniku naše šole, da bodo vsi učenci na šoli lahko spremljali razvoj projekta. Učenci so nato dobili nalogo premisliti o zmanjšanju ekološkega odtisa in oblikovati dva predloga za zmanjšanja ekološkega odtisa njihove družine in en predlog za Skupina Socks zmanjšanje odtisa njihove šole. Predlogi bodo podlaga za akcijski načrt projekta. Učenci se trenutno ukvarjajo z nalogo, ki od njih zahteva kulinarično spretnost. Glede na to, da imajo živali velik ekološki odtis, učenci pišejo šolski tedenski jedilnik s hrano izključno rastlinskega izvora. Izbran jedilnik bo objavljen na šolski spletni strani in upamo, da ga bo vodja prehrane uvrstila na šolski jedilnik. Osnovna šola Ormož ne bo počivala in se bo trudila, da bo njen ekološki odtis čim manjši - delovali bomo lokalno in mislili globalno. V učiteljsko ekipo, ki bo učence spodbujala k uresničitvi zadanih ciljev, sodijo učiteljice Tanja Babič, Brigita Brajkovič, Stanka Hebar, Nataša Kolar, Nataša Riz-man Herga, Urška Stanko in koordinatori-ca projekta Miijana Meško. a Teden otroka Mateja Rajh, Foto OŠ Velika Nedelja V ponedeljek smo obiskali šolsko knjižnico, kjer nam je knjižničarka prebrala zgodbico, in izdelali smo DREVO PRIJATELJSTVA. ' --- " V torek smo navdušeno pohiteli v telovadnico, kjer smo čas posvetili športnim in tekmovalnim igram. V sredo je prišla na obisk pravljičarka iz Knjižnice Ksavra Meška Ormož, ki nam je doživeto predstavila pravljico. Težko smo čakali četrtek, ko smo pripravili kostanjev piknik. Med čakanjem na pečene kostanje smo se igrali in neznansko uživali v sončnem vremenu. V petek so bile na vrsti ustvarjalne delavnice. Ustvarjali smo iz naravnih materialov. Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011 ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ ZADNJA STRAN Naravoslovne delavnice v septembru Božena Krivec, Foto: OŠ Velika Nedelja Uravnoteženo in redno prehranjevanje je ključnega pomena za zdrav razvoj in odraščanje otrok ter mladostnikov. Privzgajanje dobrih prehranjevalnih navad se začne že zelo zgodaj, saj starši s svojim zgledom lahko naredimo veliko. V predšolskem obdobju že lahko malčka aktivno vključimo v pripravo jutranjega obroka (npr. ob koncih tedna). V šolskem obdobju pa je, zaradi obremenitev, potreba po kvalitetnih obrokih še večja. Šole učencem, že od prvega razreda dalje, preko učnih vsebin prenašajo informacije o pomembnosti uravnotežene prehrane: organizirajo dneve dejavnosti, ekskurzije, izbirni predmet sodobna priprava hrane, informativne delavnice na temo zdrave prehrane ter predavanja za učence. Cilj je ozavestiti in opremiti učence s potrebnim osnovnim znanjem o zdravem prehranjevanju. Na Osnovni šoli Velika Nedelja smo v okviru naravoslovnih delavnic v septembru pripravili dan dejavnosti. Poglejte si nekaj utrinkov: Klepet s predsednikom Polona Kociper Gimnazija Ormož se je odlično izkazala na natečaju IMPLETUM Ob koncu lanskega šolskega leta nas je profesorica Janja Rudolf povabila k sodelovanju pri natečaju IMPLETUM, »Ustvarjanje novosti - navdih mladosti!«, katerega cilj je zagotavljanje podpore višješolskim ustanovam pri uvajanju 23 novih izobraževalnih programov, ki so nastali med leti 2004-2007. Sodelovali smo s fotografijami, slikami in z grafikami. Veliko dijakov iz Gimnazije Ormož je doseglo visoke ocene, s čimer so dobili možnost, da se udeležijo zaključne konference. Te se je udeležil tudi predsednik RS Danilo Türk in z nekaterimi dijaki, katerih dela so ga še posebej navdušila, tudi poklepetal. To čast sta imeli Barbara in Jelka. Iz Gimnazije Ormož so bili na konferenco vabljeni: Dajana Horvat, Polona Kociper, Valentina Gjura, Barbara Kirič, Jelka Kovačič, Vanja Rajh, Maša Munda in Katja Prejac. Dijaki smo bili tudi nagrajeni. Sklepna prireditev je potekala 26. avgusta v Hiši kulinarike Jezeršek v Sori pri Medvodah. M Zajtrk v Osnovni šoli Velika Nedelja - ustaljena praksa že tri leta Božena Krivec, šolska svetovalna delavka na OŠ Velika Nedelja Na Osnovni šoli Velika Nedelja verjamemo, da lahko aktivno sodelujemo pri izboljševanju pre-hranskih navad svojih učencev. V ta namen smo že tretje leto zapored organizirali zajtrk za tiste učence, ki so izrazili željo po jutranjem obroku v šoli. Aktivnosti so se začele v oktobru 2008. leta, ko se je začela tudi vseslovenska akcija »ZAČNIMO DAN Z ZAJTRKOM«, CINDI Slovenija. Začetek sega v šolsko leto 2009/2010, ko smo učencem in učiteljem prvič ponudili možnost organiziranega zajtrka v šoli. S skrbno načrtovanim urnikom smo poskrbeli, da v tem času ni bilo nobenih drugih aktivnosti. Prvi mesec je bil zajtrk brezplačen za vse, ki so želeli zajtrkovati. Rezultati so bili odlični, zajtrkovali so vsi učenci razredne stopnje, zato smo se odločili z zajtrki nadaljevati tudi v naslednjem šolskem letu. i® V šolskem letu 2010/2011 smo začeli načrtno seznanjati starše in učence z vednostmi o pomembnosti uravnotežene prehrane. Vključili smo se v projekt Shema šolskega sadja. S predavanji za učence in starše skozi vse šolsko leto smo jih seznanjali s pomenom samooskrbe, o tem, kako zmanjšati uporabo fitofarmacevtskih sredstev in z alternativnimi možnostmi pridelave sadja in zelenjave. Učencem smo v sodelovanju s šolsko skupnostjo in šolskimi kuharicami pripravili zdravo samopostrežno malico ob vsaki menjavi letnega časa. Ob tem nismo zanemarili kulture prehranjevanja in primerne okrasitve. Šolsko leto 2011/2012 smo začeli z naravoslovnimi delavnicami na temo: Kako pripraviti zdrav zajtrk ali malico. Učenci so na praktičen način preizkusili enostavne načine priprave sadnih in zelenjavnih sokov - smootijev, pripravo sadnega jogurta, sirnega in zelenjavnega namaza ter prigrizkov iz sira. Nadaljujemo z aktivnostmi Zdrave šole in s pripravo zdravih samopostrežnih malic ob menjavi letnih časov; za starše pa v mesecu februarju pripravljamo degustacijo polnovrednih prigrizkov in sadnih napitkov. Vsa tri leta pri zajtrku strokovni delavci sodelujemo z lastnim zgledom, kar učencem naše šole veliko pomeni. Menimo, da je šolsko okolje lahko pomemben varovalni dejavnik pri zdravem prehranjevanju, v primeru, če učence usmerja k zdravi izbiri živil. Z urejeno organizacijsko shemo vpliva tudi na zmanjševanje socialnih razlik in pomaga pri utrjevanju družinskih prehranjevalnih navad. Šolska jedilnica tako postaja učno okolje s prijetnimi družabnimi aktivnostmi, iz katerih se otrok hitreje uči, posnema in razvija ve- ščine za zdravo prehranjevanje. Verjamemo, da s prehranjevalnimi vsebinami in zdravimi prehranjevalnimi navadami v šoli pozitivno vplivamo na učence. Odločitev o tem, ali bodo tako nadaljevali tudi doma, pa je prepuščena presoji, dobri volji in zgledu staršev. m Malica v »čarovniškem brlogu« Božena Krivec, Foto: OŠ Velika Nedelja V četrtek, 27.10.2011, smo malicali na čaroben način: čarovnice so nam pripravile čarobni napoj in čudežne prigrizke. Želimo si, da bi čarovnija začela delovati že danes. Čira čara, hokus pokus.....buuum! Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011