Naj živi enotnost združene levice, ki je pogoj za utrditev demokracije in za zmago pravic delavskega razreda. Obnovljena izdaja - Leto XX. - Štev. 11 (721) UREDNIŠTVO in uprava: 34131 Trst, Ul. Capitolina 3 - Telefon 44-046 in 44-047 DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino: 34170 Gorica, Ul. Telefon 24-36 XXIV. Maggio 18 - NAROČNINA: Letna 1000 lir, polletna 550 lir. Poštni tekoči račun : Trst 11/7000 TRST - 31. maja 1968 Posamezna številka 40 lir PetnajstdDevnik Quindicinale Spedir, in abb. post. Groppo 11 Mkuspeh komunistov Potrjeno pravilnost politike združene levice - Poloni levega centra Tovariš Paolo Sema edini tržaški senator - Tovariš Albin Skerk bo v poslanski zbornici zastopal slovenske in italijanske delovne ljudi Zmagali smo. Tako na držav-nozbonskih kot na deželnih volitvah. In veselimo se zmage. Povsem upravičeno se je veselimo. Volilni boj je bil težak. Močne stranke so bile in so še proti nam. Pa ne le stranke. Tudi radio in televizija. Kot vedno. Toda volivci niso klonili. Množice niso nasedle lažem, niso verjele obljubam, ki so prihajale iz vrst vladajočih, se niso ustrašile pa tudi na lepa ter vabljiva gesla niso odgovorile. Komunisti smo napredovali tako v številu glasov kot v odstotkih. Tako na državnozborskih kot na deželnih volitvah. Število komunistov v senatu, v poslanski zbornici in v deželnem svetu se je povečblo. To napredovanje je zelo jasno potrdilo, da množice ne soglašajo s sedanjo družbeno ureditvijo, ne z levim centrom, nad katerim ima monopol Krščanska demokracija; to napredovanje je potrdilo, da množice ne odobravajo podrejanja socialistov politiki Krščanske demokracije. Preuranjeno bi bilo soditi o tem, ali bo levi center, tak kot je bil doslej, še obveljal. Polom, ki so ga doživeli združeni socialisti, prav gotovo ne more pomakniti usmeritve levega centra na levo. Po drugi strani pa okrepitev Krščanske demokracije z glasovi desnice utegne imeti svoj vpliv v vladajočih krogih. Pravimo, da bi bila vsaka zadevna sodba še preuranjena. Poglejmo od bliže položaj, ki je z državnozborskimi in deželnimi volitvami nastal pri nas na Tržaškem in na Goriškem ter v vsej naši deželi. Tako kot na vsedržavni ravni je tudi tu Komunistična partija 'skupaj s Socialistično stranko proletarske enotnosti napredovala. Obe stranki sta napredovali v glasovih in v odstotkih. Kljub Senator PAOLO SEMA svojemu napredovanju Krščanska demokracija ni dobila svojega senatorja v Trstu. In vendar je na izvolitev prof. Medija mnogo računala. Tržaško ozemlje bo v senatu še naprej zastopal komunist. Novi senator je tovariš Paolo Sema. Krščanska demokracija se je morala zadovoljiti z dvema svojima poslancema, izvoljenima v Trstu, v Gorici pa je i izgubila senatorja, čeravno je prejel tudi nekaj glasov slovenskih j klerikalcev. Kot komunisti in še posebej j kot Slovenci smo zelo ponosni na to, da je bil tudi tokrat izvoljen slovenski poslanec. Tovariš Albin škerk, bivši devinsko-nabrežinski župan bo kot edini Slovenec v rimskem parlamentu zastopal tržaški proletariat in tudi Slovence s Tržaškega, Goriškega, Slovenske Benečije in Kanalske doline. Kot komunisti in kot Slovenci smo zelo zadovoljni, ker se je tudi na letošnjih volitvah tako manifestativno izkazal proletarski (Nadaljevanje na 4. strani) llllllllllllll!llllllllllllllUIIIIIII!llllllll!!lllll!ll!ll!ll!lllllllllliillll!IIUINII!IIIIIIIIIII!IMIIIIIIIIIIIIIII!llllllllllllllllllllllllllllllllll!llll|l!l^!iIJ^ IZIDI DRŽAVNOZBORSKIH VOLITEV SENAT STRANKE 1 9 6 8 1 9 6 3 Število glasov 7„ Število senator. Število glasov 7, Število senator. KPI-PSIUP . 8.580.476 30,0 101 6.991.889 25,5 85 PSI-PSDI . . 4.349 668 15,2 46 5.595.365 20,3 58 PRI ... . 626.604 2,2 2 223.350 0,8 — DD .... 10.955.458 38,4 135 10.217.780 37,2 133 PLI 1.934.061 6,8 16 2.065.901 7,6 19 PDIUM . . 311.973 1,0 2 429.412 1,6 2 MSI ... 1.304.418 4,6 11 1.414.750 5,2 14 Druge stranke 199.665 0,6 2 223.539 0,8 2 POSLANSKA ZBORNICA STRANKE 1 9 6 8 1 9 6 3 Število glasov °/n Število poslancev Število glasov 7„ Število poslancev KPI . . - 8.555.631 26,9 177 7.767.601 25,3 166 PSIUP . . • 1.414.209 4,5 23 — — — PSI PSDI . . 4.635.067 14,5 91 6.132.107 19,9 120 PRI .... 624.686 1,4 9 420.213 1,4 6 DO ... - 12.423.091 39,0 26(5 11.773.182 38,3 260 PLI ... - 1.850.027 5,8 31 2.144.270 70 39 MSI ... - 1.426.472 4,5 24 1.570.282 5,1 27 PDIUM . . 414.910 1,3 6 536.948 1.7 8 Druge skupine 472.238 1,5 3 408.268 1,3 3 IZIDI DEŽELNIH VOLITEV STRANKE KPI - . PSIUP . PSI PSDI DO . . PRI . . PLI . . MSI . . LSS . . MIT . . UNE . PDIUM MF . . Glasovi 153.893 35.645 76 841 344.006 19.111 37.094 39.173 10.845 5.537 775 3.850 38.898 19 6 8 7„ Sedeži 20,1 12 4,6 3 10,0 6 44,5 29 2,4 1 4,8 3 5,0 3 1,4 1 0,7 — o,i — 0,5 — 5,0 3 Glasovi 140.845 20,156 151.358 327.081 6.799 46.700 46.538 10.009 5.052 722 3.656 7„ Sedeži 18,5 11 2,6 1 20.0 13 43,1 28 0,9 1 6,2 3 6.1 3 1,3 1 0,7 — 0,1 — 0,5 — — — Bivša poslanka MARIJA BERNETIC in poslanec ALBIN ŠKERK 2 • DELO *- 31.5.1968 Izidi državnozborskih volitev S E NAT T r ž a š k o o z e m 1 j e 1968 1963 Stranke Glasovi Odstotki Glasovi Odstotki KPI - PSIUP 52.942 27,2 48.659 25,1 DC 76.385 39,2 69.345 35,8 PSI -PSDI 23.826 12,2 31.801 11,4 MSI 18.051 9,6 23.375 12,1 PLI 17.878 9,2 15.118 7,8 PRI 4.905 2,5 4.652 2,3 (Na volitvah leta 1963 je KPI nastopila sama. Tudi PSI in PSDI sta nastopili vsaka s svojo listo. Tedaj je PSI prejela 14.063, PSDI pa 17.768 glasov. PSIUP je bila ustanovljena po volitvah.) Goriška pokra j i n a KPI - PSIUP 27.764 28,4 19.392 22,9 DC 37.898 43,4 37.394 44,3 PSI - PSDI 14.199 16,3 17.201 20,3 PLI 4.759 5,5 3.442 4,0 MSI 4.080 4,7 5.147 6,1 PRI 1.477 1,7 849 1,0 Tovariš Dušan Lovriha je že od leta 1949 župan v Dolini. Pod njegovim vodstvom se je dolinska občinska uprava močno uveljavila. (Gornja slika je bila posneta na volišču v Dolini) SENAT SENATNE VOLITVE : IZIDI NA POSAMEZNIH VOLIŠČIH T r ž a š k o o z e m 1 j e «s & l-H C/3 M o M Ci h-1 l-l ■ M S Q Cf3 f/) * § O 0, fc BARKOVLJE Volišče 279 209 27 161 12 60 82 Volišče 280 79 45 200 7 66 40 Volišče 281 292 37 144 14 44 77 Volišče 282 228 31 169 8 47 69 KONTOVEL Volišče 287 322 9 65 8 6 58 PROSEK Volišče 286 311 8 78 13 9 78 Volišče 320 114 17 172 11 8 55 SV. KRIŽ Volišče 70 166 3 62 5 6 55 Volišče 288 252 7 95 13 9 61 Volišče 289 123 16 266 12 24 52 OPČINE Volišče 283 228 41 232 7 26 104 Volišče 284 185 27 164 9 66 84 Volišče 285 123 35 262 14 46 77 Volišče 298 190 11 97 6 12 43 Volišče 318 87 41 262 9 25 65 Volišče 319 55 31 242 12 33 52 BANI Volišče 94 93 7 38 1 11 34 TREBČE Volišče 291 324 6 38 9 6 27 PADRICE -GROPADA Volišče 292 24? 6 61 10 4 51 BAZOVICA Volišče 293 274 6 101 12 13 59 LONJER- KATINARA Volišče 214 334 12 79 7 14 64 KOLONJA (Volišče tudi za Konkonel) Volišče 258 223 21 83 7 27 42 OBČINA DOLINA Dolina 376 171 81 17 3 10 Boljunec 401 97 48 3 6 4 Boršt 204 68 35 11 4 1 Ricmanje 247 41 27 9 3 0 Dom j o 429 248 84 20 23 24 Mačko! j e-Prebenik 159 67 17 23 4 4 Pesek - Gročana 58 12 6 44 12 14 OBČINA REPENTABOR 155 9 74 30 11 57 OBČINA ZGONIK Zgonik 178 5 69 15 6 41 Salež 129 3 28 8 1 32 Prosek 94 3 46 5 4 18 (železniška postaja) OBČINA DEVIN NABREŽINA Volišče 1 112 5 38 7 2 36 Volišče 2 104 16 116 7 10 67 Volišče 3 199 26 160 11 26 101 Volišče 4 120 18 109 8 48 53 Volišče 5 142 26 151 12 30 51 Volišče 6 111 7 59 10 0 32 Volišče 7 199 4 35 7 3 27 V olišče 8 164 7 94 6 16 84 Volišče 9 128 15 302 10 12 41 Volišče 10 24 39 319 21 11 38 Volišče 11 65 11 195 7 8 45 G o r i š k a p okraj ina .‘O, S ^ CL hh i—i C/3 S M hJ Ph ei dc O S C/5 d, Doberdob 396 4 4 18 246 97 Sovodnje 266 8 14 26 310 373 Števerjan 84 9 7 18 188 109 Ronke 2919 153 164 47 2132 852 P O S LAN S K A Z B O R N I C A Ì T r ž a š k o o z e m 1 j e 1968 1963 Stranke Glasovi Odstotki Glasovi Odstotki KPI 51.421 24,1 51.384 23,5 PSIUP 5.440 2,5 — — DC 73.659 34,6 70.352 32,2 PSI - PSDI 25.109 11,8 34.583 15,8 PLI 22.042 10,3 19.744 9,0 MSI 20.051 9,4 26.003 11,8 LSS 6.141 2,9 5.679 2,6 PRI 4.765 2,2 4.227 1,9 MIT 2.835 1,3 4.261 1,9 PDIUM 1.259 06 1.661 0,8 NR 719 0,3 — — (Leta 1963 sta PSI in PSDI nastopili vsaka s svojo listo. PSI je prejela 15.302 ali 7,0%, PSDI pa 19.281 ali 9,2%. PSIUP jc bila ustanovljena po volitvah.) G oris k a pokra j i n a KPI 23.976 25,1 22.623 23,6 PSIUP 4.332 4,5 — — DC 40.352 42,1 42.102 43,9 PSI - PSDI 15.449 16,1 19.547 20,4 PLI 5.117 5,3 4.189 4,4 MSI 4.366 4,5 5.414 5,6 PRI 1.449 1.5 999 1,0 PDIUM 703 0,7 1.081 U (Leta 1963 je PSI, ki ni bila še združena s PSDI, prejela 11.565 ali 12,5%. PSDI je tedaj prejela 7.982 ali 8,3% glasov. Slovenska demokratska zveza ni niti takrat nastopila na par- lamentamih volitvah.) POSLANSKA ZBORNICA T r ž a š k o o z e m 0« j e S BARKOVLJE KPI MSI PRI U Q PLI D m c« PSI- PSDI « Z MIT LSS IM Q IL Volišče 279 175 29 11 155 66 22 74 2 13 55 3 Volišče 280 71 52 10 134 77 10 46 1 5 25 5 Volišče 201 274 47 10 118 49 10 55 2 21 79 1 Volišče 282 KONTOVEL 213 33 14 151 59 19 60 1 22 64 0 Volišče 287 PROSEK 312 8 0 59 8 27 39 2 4 65 2 Volišče 286 311 9 11 73 11 23 71 1 1 64 1 Volišče 320 SV. KRIŽ 97 18 7 172 10 8 41 0 7 68 0 Volišče 70 155 3 3 58 4 10 50 0 0 40 0 Volišče 288 242 4 6 72 11 26 48 0 4 68 1 Volišče 289 OPČINE 133 21 5 296 29 13 47 2 0 29 2 Volišče 283 226 37 4 222 34 17 99 3 4 55 5 1 Volišče 284 164 35 6 169 80 21 76 4 5 82 3 Volišče 285 141 43 13 261 52 10 64 4 4 65 2 Volišče 298 178 10 5 84 16 15 34 0 2 74 2 Volišče 318 92 43 8 259 32 10 62 2 2 11 3 Volišče 319 65 35 8 251 45 8 46 4 3 17 1 Volišče 361 BANI 30 8 1 23 4 8 19 0 0 0 0 Volišče 94 TREBČE 134 15 1 70 15 7 15 0 0 22 4 Volišče 291 353 PADRICE - GROPADA 11 10 76 14 12 39 0 3 59 1' Volišče 292 BAZOVICA 242 6 6 46 5 21 45 0 0 66 0 Volišče 293 268 LONJER - KATINARA 7 4 61 14 15 41 0 4 125 2 Volišče 214 SV. IVAN 341 10 4 81 16 13 48 2 7 68 1 Volišče 149 96 72 17 257 120 12 103 0 13 9 4 Volišče 239 252 57 9 149 18 19 85 0 (Nadaljevanje 11 na 3. 23 3 strani) Biografski podatki tov.v Seme in Skerka Tovariš Paolo Sema se je rodil v Piranu 29. junija 1915. Po dovršeni srednji šoli se je vpisal na univerzo v Padovi, kjer je tudi doktoriral v pravu. Njegov oče Antonio, po poklicu učitelj - samouk, je vse življenje posvetil idealom socializma. Zaradi tega je vsa družina mnogo pretrpela pod fašizmom. Njihova hiša, ki je bila vedno pod nadzorstvom policije, je bila zasebna šola, obenem pa tudi središče politične dejavnosti. Paolo Sema je vstopil v KPI leta 1932 in kmalu zatem je postal tajnik sekcije v Piranu. To odgovornost je obdržal vsa leta ilegalnega dela. Med ovjno je bil vključen v «battaglione speciale», kjer je razvijal politično dejavnost med vojaki in organiziral partijske celice. Po 8. septembru 1913 j je šel v partizane zaradi česar je | bila njegova žena aretirana. Po osvoboditvi je bil imenovan za ravnatelja italijanskega liceja v Piranu. Leta 1952 je tovariš Sema postal član tržaške federacije KP. Deloval je v raznih množičnih organizacijah. Kasneje je bil izbran za tajnika sindikata kovinarjev-FIOM v Trstu. Leta 1958 je postal tajnik tržaške federacije KPI. Leta 1962 je bil izvoljen za pokra-iinskega svetovalca v Trstu, leta 1964 pa za deželnega svetovalca. Na volitvah 19.-20. maja 1968 ie bil v II. tržaškem volilnem okrož-iu izvoljen za senatorja. Prejel je 36.872 glasov. * * * Tovariš Albin S ker k se je rodil v Vižovljah (občina Devin-Nabre-žina) leta 1921. Izhaja iz delavsko-kmečke družine. Po dovršeni nižji srednji šoli se je zaposlil v na-brežinskih kamnolomih. Leta 1942 se je pridružil odporniškemu gibanju, po padcu fašizma pa je postal partizan. Jeseni 1944 so ga nacisti ujeli in odpeljali v Nemčijo. V Komunistično partijo jc bil sprejet leta 1943. Po končani vojni je kot funkcionar partije opravljal razne na-i?®e; ^ glavnem je deloval v množičnih organizacijah. Leta 1956 je bil izvoljen v devinsko-nabrežin-ski občinski sevt. Leta 1963 pa je bil imenovan za župana iste občine. Leta 1966 je ibi izvoljen za pokrajinskega svetovalca v Trstu. 0 radijskih poročilih Aa tržaškem radiu so veliki «mojstri» slovenskega jezika. Svojo «mojstrovino» so pokazali zlasti v času volilne kampanj e, še bolj pa med branjem volilnih izidov. Da se ne bi preveč utrudili s tem, da bi iz govorili pogostoma npr. besedo komunistična partija, socialisti, liberalci itd., so kratko malo izgovarjali pci, psu, pii itd. Samo «slovenska skupnost» so izgovorili kot je tre-oa. Lahko bi se omejili tudi pri njej, s tem, da bi jo kratko malo imenovali SS. Zakaj so se posluževali te novotarije? Zakaj pačijo slovenski jezik? Ali ni to žaljivo za poslušalca, ki plačuje naročnino? Kje je resnost?! Opomba Zaradi omejenega prostora smo pri objavljanju volilnih izidov na posameznih voliščih vzeli v poštev predvsem slovenske občine in pa tiste kraje v tržaški občini, ki so po večini slovenski. Uredništvo 31.5.1968 -- DELO • 3 POSL A N s : K A Z B ORNI C A SV. IVAN (TRST) (Nadaljevanje z 2. strani) Volišče 240 286 43 8 125 27 15 58 2 10 35 2 Volišče 241 225 34 7 ISO 30 15 68 2 11 36 4 Volišče 242 98 12 5 96 16 7 47 0 4 6 4 Volišče 243 127 66 14 196 58 13 76 6 8 27 3 Volišče 244 145 53 10 197 41 13 98 1 7 25 3 Volišče 245 198 51 14 198 36 13 86 1 7 37 3 Volišče 246 143 55 12 193 54 15 80 3 6 42 1 Volišče 247 112 50 8 191 66 14 67 2 4 15 7 Volišče 248 116 43 4 134 30 13 54 2 2 5 1 Volišče 250 286 30 6 119 28 16 65 0 2 18 5 Volišče 251 112 56 13 212 61 16 104 2 6 14 1 Volišče 252 212 43 5 140 23 16 63 3 11 5 3 Volišče 253 124 92 29 210 76 10 68 2 9 3 6 OBČINA DOLINA Volišče 1 152 1 3 39 0 12 24 0 0 86 0 Volišče 2 220 6 5 80 2 7 46 2 0 73 1 Volišče 3 388 3 4 75 3 29 43 0 2 71 2 Volišče 4 168 0 3 29 4 13 32 3 0 105 0 Volišče 5 268 1 4 33 1 16 26 0 0 35 0 Volišče 6 231 13 8 120 13 17 32 2 6 40 1 Volišče 7 53 14 6 25 1 6 2 0 1 49 0 Volišče 8 156 7 14 49 2 8 12 1 1 125 1 Volišče 9 194 17 6 115 17 16 30 1 5 25 1 OBČINA REPENTABOR 159 9 15 50 11 12 38 0 0 113 3 OBČINA ZGONIK Volišče 1 182 32 11 40 6 15 25 0 0 95 0 Volišče 2 134 3 3 11 1 10 28 0 0 52 1 Volišče 3 93 6 3 48 2 7 20 0 1 27 0 OBČINA DEVIN - NABREŽINA Volišče 1 103 6 3 25 2 8 27 0 0 64 0 Volišče 2 97 19 4 113 10 12 55 2 2 36 2 Volišče 3 222 24 7 155 27 14 86 0 0 73 1 Volišče 4 113 22 5 161 44 11 46 0 5 78 3 Volišče 5 124 32 11 129 35 13 55 1 4 59 2 V olišče 6 97 7 4 37 0 6 18 0 0 105 1 Volišče 7 203 1 3 14 4 5 17 2 1 76 1 Volišče 8 159 6 7 57 17 11 56 2 2 113 0 Volišše 9 139 18 6 320 11 7 31 0 2 22 1 Volišče 10 22 37 14 333 13 4 44 4 0 3 4 Volišče 11 58 11 8 207 9 11 44 0 1 17 1 G o i r i š k a ‘ P o k r a j i n a L g Oh i-* Oi MSI S ►H O i—t i-] P HH C/) H-l K O i >-H ‘T! ® CA) M) t4 Gh o, ». P-, O 3h Oh Doberdob 386 5 1 8 63 21 267 98 Sovodnje 208 10 5 11 67 29 30 417 Števerjan 76 8 2 6 21 20 245 120 Ronke 2786 158 42 178 450 27 2233 380 Hotenja študentov in cilji delavskega razreda v Franciji Fouchetova policija nadaljuje «Fouchetovo reformo», ki jo je prikazala v pravi luči režima, v katerem velja za napredovanje, kadar minister za prosveto postane minister za policijo. Veliki enotni upor delavskega razreda in študentov je prisilil vlado k umiku. To je zmaga. Toda nobeno bistveno vprašanje ni še rešeno. Zdaj gre za to, da vprašanja jasno zastavijo in da zberejo vse sile, ki bi mogle vsiliti njih rešitev. Kakšen je smisel, kakšni so raz- j logi študentske jeze? Izjava Komunistične partije Francije z dne 12. maja je pokazala n'a osnovno vprašanje: štu- l dentje nočejo biti «proti svoji vo- ! Iji vldjučeni v sistem, o katerega | cilju in smislu ne smejo razpravljati». Vse druge zahteve izhajajo iz prve : zahteva po demokratični reformi univerze, ki naj bi odpravila družbeno segregacijo, končala tehnokratsko novačenje v kasti, ki je podrejena monopolom, zagotovila pravico do razprave o usmeritvi programov in predavanj. Reforma naj bi dopustila dejavno udeležbo v življenju naroda, tako da bi ustvarili mesta za intelektualno delo, ki ne bi bilo namenjeno koristim nekaterih, marveč potrebam vseh. Kako degolistični režim, se pravi politična oblika velikih kapitalističnih monopolov, odgovarja na ta hotenja? S isolzilnimi bombami, z policijskimi napadi, pa tudi s takšno Prizor iz pariških ulic. S policijskimi pogromi se ne rešujejo problemi Izidi deželnih volitev KPI MSI PLI OBČINA TRST 43.128 19.283 19.321 6.516 4.504 42.376 24.653 20.217 3.674 2.323 LON.TER - KATINARA 344 12 13 PRI PSIUP DC PSI-PSDI LSS 65.418 20.782 5.768 64.399 26.965 4.990 370 13 7 BAZOVICA 266 8 13 274 19 n GROPADA-PADRICE 227 257 TREBČE 307 309 BANI 9 7 7 16 4 3 4 1 7 4 5 0 3 0 2 0 14 14 12 13 18 19 12 5 77 66 45 40 38 23 24 27 36 49 44 62 49 48 15 15 88 78 152 139 83 39 65 64 MIT 4.935 4.797 8 12 4 7 3 6 12 13 92 7 10 1 3 21 30 28 2 89 7 12 0 1 29 38 26 2 OPČINE 853 201 212 48 50 1.185 311 370 50 639 208 190 26 34 973 368 274 35 PROSEK 393 19 20 27 19 241 89 195 11 429 34 15 16 20 252 113 122 12 OBČINA MILJE 4.411 193 317 4.378 247 298 OBČINA DOBERDOB 377 362 5 16 OBČINA SOVODNJE 188 213 9 13 OBČINA ŠTEVERJAN 73 74 7 6 OBČINA GORICA 2.855 2.250 2.348 2.574 2 628 2.345 395 225 7 4 9 10 7 9 364 237 209 2.500 591 100 2.727 939 P OKRA J I N 64 83 94 53 95 74 — 108 424 — 106 338 9 36 120 11 40 143 857 12.332 5.475 285 12.642 5.832 85 71 217 246 315 404 238 258 1.988 1.897 164 127 0 0 5 0 3 0 182 0 kontovel 299 7 352 18 SV. KRIŽ 7 10 18 10 57 142 38 64 85 62 3 10 526 26 36 25 90 409 121 121 10 501 66 27 15 20 457 156 144 30 občina 1.256 DEVIN - NABREŽINA 155 186 69 83 1.507 466 842 41 1.199 300 145 37 51 1.215 523 921 47 OBČINA 395 ZGONIK 7 16 7 28 71 62 232 3 388 8 11 7 24 68 73 224 17 OBČINA 154 REPENTABOR 9 8 6 8 46 38 144 2 154 9 8 1 2 51 35 144 1 OBČINA 1.869 DOLINA 53 36 39 82 506 219 746 51 Ì 1.788 51 24 22 86 476 318 727 59 ! OPOMBA: Podatki v prvi vrsti, ki so polkrepko natisnjeni, se nanašajo na sedanje volitve, podatki v drugi vrsti se nanašajo na deželne volitve leta 1964. KPI PSIUP PSI-PSDT DC PRI PLI MSI LSS MIT PDTUM KPI PSIUP PSI-PSDI DC PRI PLI MSI LSS MIT PDIUM G O Ž A š K A P O K R A J I ] 1968 Glasnv % Sedeži 1964 Glasov 51.213 24.43 4 50.282 4.914 2.34 2.599 22.158 10.57 2 28.834 70 048 .3.3 42 5 68.978 7 038 3.35 — 3.968 19.884 948 2 20.518 10 700 9 40 2 25.183 7.816 3.7.3 1 6.958 5.196 2.48 — 5.052 882 0,43 — — R I š K A P O K R A J I 1 23 403 25 0 2 22.585 4,756 5.1 — 2.121 14.179 15.1 1 15.885 37.850 40,5 3 38,093 1 180 1.3 — 774 4 264 46 — 4.561 4.131 44 — 4.662 3 029 3.3 — 3.051 341 04 — .318 0.3 — 640 % 23,6 1,2 13.5 13,4 1.9 9,6 11.8 3.3 2.4 Sedeži 3 2 5 1 2 2 1 N A 24.5 2.3 17.2 41.2 0,8 4,9 5.1 3.3 organizacijo univerze, ki ne nasprotuje zahtevam študentov, ampak tudi interesom naroda. S politiko, ki podreja univerzo kratkoročnim potrebam lastniških podjetij, češ da gre za «sodelovanje med univerzo in industrijo». Nihče ne spodbija potrebe in plodnosti povezave med proizvodnjo, raziskavo in poukom. Toda kako si režim monopolov predstavlja takšno zvezo? Zanj je širjenje kulture manj povezano z razvojem proizvajalnih sil kot z ohranitvijo proizvodnih odnosov. V reviji «Humanisme et Entre-prise», glasilu podjetniške propagande je bilo mogoče brati, da «ni dobro živeti v deželi, kjer je preveč visoko kvalificiranih ljudi, zakaj v času krize mladina, ki je dolgo študirala, predstavlja tveganje za ustaljeni red». Ni presenetljivo, da se je gibanje začelo med študenti humanističnih ved, na primer med sociologi, zakaj tam se režim prikaže s svojim najbolj ciničnim obrazom. Prej omenjena podjetniška revija je obžalovala, da so študent-ie sociologije in psihologije «pre-nogostoma preveč pozorni za človeške potrebe in nedopustni za sleherno misel o donosnosti». Predlagala ie, naj bi «izpopolnili izobrazbo, ki je dana psihologom in sociologom». Da bi študente spravili na to not, jim kot vabo nastavljajo pravo «zbirko novih poklicev» : organizacija «človeških odnosov», prodajna in reklamna služba, izbira osebja. Skratka: ponujajo jim vlogo reklamnega agenta ali agenta duhovne policije v podjetju. Tako se spreobračajo in izprijajo odnosi med teorijo in prakso: kultura postaja sredstvo v službi delovanja podjetja, ki ga upravljajo zakoni dobička. Zakaj so ta vprašanja tako huda za sedanjo generacijo študentov? Ker jih ni nagel pospešek v ritmu človeškega razvoja pripeljal do tega, da so dozoreli v trenutku zgodovinskega preloma. V zadnjih dvajsetih letih so se zgodile močnejše znanstvene in tehnične spremembe kot v dveh ti-tooletjih. Poročilo svetovne organizacije UNESCO pravi, da je «trenutno na svetu toliko živečih ustvarjalnih znanstvenikov, kolikor jih je bilo skupaj od izvora človeštva». Mladi ljudje, ki imajo danes dvajset let, imajo starost cepljenja atoma in kibernetike. Njihova doba je doba velikih gibanj narodne osvoboditve in socialističnih revolucij Azije in Latinske Amerike. Doslej sta bili Evropa in Severna Amerika edini središči zgodovinske spodbude ter edini ustvarjalki, ki sta bili kaj vredni. Preporod starih nezahodnih civilizacij, ki so si postavile drugačne cilje kot so samo tehnična ustvaritev in proizvodnja za proizvodnjo, kar je značilno za zahodni kapitalizem, je prednje postavil nova vprašanja. To pa še bolj, ker žive tudi v dobi radia in televizije: ves svet je vsak dan pred njimi, kakor ni bilo še nobeni poprejšnji generaciji. Doma in v šoli zvedo zelo malo v primerjavi s tisto naglo in brezobzirno informacijo, ki prihaja s filmskega ali televizijskega zaslona: pred njimi so tisočeri «vzorci» vedenja na razponu vsega planeta in tradicionalne vrednote so nenadoma izkoreninjene ali pa vsaj postavljene na kocko. Tako se burno rojevajo velika vprašanja in veliki upori, bistve-( Nadaljevanj e na 4. strani) 4 • DELO 31.5.1968 Novi deželni svet i Naš kandidat Dušan Lovriha je prejel 5317 preferenčnih glasov - Neuspeh socialdemokratov in tako imenovane «Slovenske levice» - Nazadovanje desnice V novem deželnem svetu je : 12 komunistov, 6 socialistov, 3 so-ciaLproletarci, 3 liberalci, 3 misov-ci, 3 predstavniki furlanskega avtonomističnega gibanja, 1 republikanec, 1 predstavnik liste Slovenske skupnosti in 29 demokristjanov. Novi deželni svetovalci KPI so: Antonino Cuffaro (6153 preferenčnih glasov), Dušan Lovriha (5317), Silvano Bacicchi (4362), in Arturo Calabria (2270), Fulvio Bergomas (4974), Spartaco Zorzenon (3023), Giacomo Pellegrini (9336), Arnaldo Baracetti (6723), Antonio Moschio-m (5706), Arrigo Pascolat (3077), Alvise Coghetto (4100) in Otello Bo-sari (3169). Prvi štirje so bili iz. voljeni v tržaškem volilnem okrožju, naslednja dva v goriškem, naslednji štirje v videmskem in zadnja dva v pordenonskem volilnem okrožju. Tržaški kandidati KPI, ki niso bili izvoljeni, so prejeli naslednje število preferenčnih glasov: lan Godnič 484, Galliano Donadel 118, Antonio Gattonar 135, Dušan Furlan 182, Claudio Tonel 172, Giacinto Lunardelli 159, Slavko Stoka 140, Lino Crevatin 129, Franc Gombač 120, Dario Supancich 107 in Jelka Gerbec 98. Kandidat Jože Jarc iz Doberdoba je prejel 1464 glasov in je torej prvi neizvoljeni kandidat na Goriškem. Še kratek pregled po nekaterih drugih strankah: Na listi PSI-PSDT v Trstu sta bila izvoliena Arnaldo Pittoni in Giuseppe Dulci. Prvi s 3893. drugi na s 3473 preferenčnimi glasovi. Kandidat De Gioia, ki se je zelo notegoval za izvolitev v deželni svet, ie prejel 1995 nreferenc. Luciian Volk ie prejel 560 preferenc. Marino Bandi podžupan v Dolini 159, Nadja Pahor pa 94. Neprijetno presenečenje ie doživel bivši deželni odbornik Cumbat, ki prapada republikanski stranki. Prejel je samo 767 preferenc in seveda ni bil izvoljen. Podobna pre- senečenja so doživeli tudi kandidati Gibanja za neodvisnosti Tržaškega ozemlja (MIT), saj ni bil nihče izvoljen. Lista Slovenska skupnost je dobila enega svetovalca. Izvoljen je bil Drago Štoka, ki je prejel 2409 preferenc na Tržaškem in 334 na Goriškem. Avgust Sfiligoj iz Gorice, ki se je močno potegoval za izvolitev v deželni svet (kar so med drugim pokazali tudi letaki, ki so jih njegovi pristaši širili tudi na Tržaškem in ki so zelo klavrno izglodali), je prejel 1533 preferenc na Goriškem in 270 na Tržaškem, Sfiligoj, seveda, ni bil izvoljen. Tako imenovana Slovenska levica, ki je nastopila v sklopu liste Slovenska skupnost, je doživela neuspeh, kakršnega prav gotovo ni pričakovala. Kandidat te «levice» Ubald Vrabec je prejel 773 preferenc. (Ce bi na osnovi teh preferenc «preštevali Slovence» bi zares doživeli popoin polom ! ) Na Goriškem se je mnogo govorilo o «možnosti izvolitve» socialista Martka Waltritscha. Seveda je bila ta «možnost» zelo majhna. In to smo tudi poudarili že med volilno kampanjo. No, na nedeljskih volitvah je prejel 1765 preferenc, kar potrjuje, da ga je edini izvoljeni goriški kandidat PSI-PSDI De-vetag močno prehitel. «V ritmu mladosti» Slovenska prosvetna zveza priredi v soboto, L junija ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu zabavno glasbeno prireditev «V RITMU MLADOSTI». Zabavali bodo orkestri 5 FANS, MLADI LEVI in CARAVELLE, pevci Irena Kohont, Lidija Kodrič in Lado Leskovar ter baletna skupina Tone Fornezzi in Ivan Podgorelc. Vstopnina: parter 1.000 in 800 lir, balkon 500 lir. Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigarni. , , ‘IlcmmthG W ,‘j(* hamti m ili Zato gremo pristaši Slovenske levice že na te volitve v koaliciji s Slovensko skupnostjo! k* v, ' ‘v,..- , - - "V -. '' 5 Zares, prešteli so se sami. Tisti namreč od tako imenovane «Slovenske levice». In ugotovili so, koliko jih je. Gorje tržaškim Slovencem, če bi nas preštevali na osnovi glasov teh «levičarjev» Združeni socialisti so močno nazadovali tako na državnozborskih kot na deželnih volitvah. Prejeli so plačilo, ki so ga zaslužili s podrejanjem politiki Krščanske demokracije. Levi center je propadel. (Nekateri socialdemokratski prvaki so na sedežu socialistične sdkcije pri Sv. Ani v Trstu prekrili znake bivše PSI. S tem so še bolj odkrito pokazali, da so vse prej kot iskreni socialisti) Odbor za proslavo stoletnice Kmečke čitalnice v Skednju je v torek, 28. maja priredil drugo jubilejno prireditev. Na sporedu je bila otroška igra v treh dejanjih «V kraljevstvu palčkov». Kot tretja jubilejna prireditev bo v nedeljo, 16. junija izlet v Begi nje na Gorenjskem. Odbor obvešča, da sprejema vpisovanje za omenjeni izlet. Vpisovanje je vsak večer, razen ob sobotah in nedeljah, v prostorih Prosvetnega društva v Skednju. Ške-denjska ulica 124. (Gornja slika je bila posneta med prvo jubilejno prireditvijo, ki je bila pretekli mesec v Skednju.) Gostovanje študentov iz Pirana v Trstu V soboto, 25. maja. so maturanti slovenske gimnazije v Piranu uprizorili v dvorani p.d. Ivan Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu Cankarjevo dramo v treh dejanjih Lepa Vida. Cankar, katerega so kritiki napadali, da so vsa njegova dela na hitro spisana, se je pripravljal za to dramo celih šest let. Cankar je mislil na to dramo že od 1905. leta. Dovršil jo je komaj leta 1911. O tej drami je sam Cankar takole izjavil: «Dolgo je trpelo, ali zato je stvar nekaj vredna.» Župančič pa je zapisal sledeče: «Lepa Vida je pesem hrepenenja, tistega hrepenenja, ki je gnalo lepo Vido naše narodne pesmi preko morja na španski dvor, ki je zvalo lepo Vido iz bleska kraljeve palače domov.» Izidor Cankar pa takole razlaga to težko Cankarjevo delo: «Prvo dejanje je ekspozicija problema; drugo naj pokaže da vsi ljudje niso rojeni za hrepenenje: v njih je trezna pamet močnejša od «duše»; tretje dejanje naj razodene, da bo hrepenenje, kljub vsem ugovorom trezne pameti, vendarle zmagovito, zveličano.» Mladi amaterji so si izbrali po našem mnenju preveč težko nalogo. Ni nič čudnega, da je bila Lepa Vida uprizorjena le malokrat. Duševno stanje vseh oseb, ki nastopajo v drami, od lepe Vide do Pollanca, Mrve, Dioniza, Damjana, Dolinarja, Milene in matere je zelo zapleteno, tako da bi imeli poklicni igralci ne malo preglavic, da bi se vživeli v vlogo. Ker, kakor pravi Pirandello, igralec je ena oseba v vlogi pa druga oseba. Igralce pa moramo pohvaliti z,a resnost, ki so jo iz kazali pri izbiri in pri izvajanju dela. To njihovo delovanje, naj hi skušali posnemati tudi drugi, ki so odgovorni za njihovo bodočnost. Za bodočnost kjer, kot pravi Cankar v Lepi Vidi, «Vrt postran bo tam, v soncu šumeč, nič več solza, nič več trpljenja, ne več hrepenenja nas bolnikov, iz mraka v mrak — veselo hrepenenje iz luči v luč, iz pomladi v pomlad...» R p V POČASTITEV SPOMINA Dne 12. maja .Uà minili dve leti od smrti Alojza Žerjala iz Boljunca. V počastitev spomina pokojnika daruje sin Miro 1.00 lir za Delo. Izjava tovariša Dušana Lovrihe «Iskreno se zahvaljujem vsem volivkam in volivcem, ki so glasovali za KPI». Tako je izjavil tovariš Dušan Lovriha ob svoji izvolitvi v deželni svet. V nadaljevanju svoje izjave je tovariš Lovriha še poudaril: «Komunistična partija, zvesta svojim načelom internacionalizma in nekompromisni borbi za enakopravnost ter nemoteni razvoj slovenske narodnostne skupnosti v deželi, je na poetičnih volitvah izvolil^ slovenskega tovariša Albina škerka v poslansko zbornico, medtem ko sem bil izvoljen tudi jaz za deželnega svetovalca kot pripadnik slovenske narodnostne skupnosti. Prepričan sem, da bom v svojem delovanju poleg pomoči KPI i-mel zaslombo pri vseh slovenskih strokovnih in kulturnih organiza ■cijah, ki se ukvarjajo s problematiko slovenske narodnostne skupnosti in borijo za njene pravice.» Nadaljevanje Velik uspeh (Nadaljevanje s 1. strani) internacionalizem, zoper katerega se vsi naši politični nasprotniki neprestano zaganjajo. Komunistična partija si šteje v čast, da lahko italijanski tovariš zastopa tržaške Slovence v rimskem senatu, prav tako pa si šteje v čast dejstvo, da bo še naprej poslanec slovenske narodnosti zastopal tudi tržaški italijanski proletariat. Tovariš Albin škerk je po izvolitvi za poslanca med drugim poudaril, da tudi izidi državnozborskih volitev potrjujejo, da imajo naši ljudje zaupanje v j stranko, ki združuje Slovence in I Italijane in njihovo politično zrelost. To ima velik pomen za našo narodno skupnost. Lista Slovenska skupnost, ki je sicer napredovala, ni dosegla zaželenega cilja. Hudo politično napako je zagrešila s tem, da je na Goriškem povabila svoje volivce, naj glasujejo za demokrist-janskega senatorja in za demo-kristlanskega kandidata za poslansko zbornico. No, tudi glasovi nekaterih goriških slovenskih volivcev niso prinesli sreče senatorju Vallauriiu. Toda huda napa.'a LSS na Tržaškem je bila tudi ta, da je nastopila na volitvah za poslansko zbornico, kljub temu, da je že vnaprej vedela. da bodo glasovi za njene kandidate izglubljeni. V končni analizi je igra LSS tako na Goriškem kot na Tržaškem samo v interesu Krščanske demokracije. Letos se je pojavila na političnem prizorišču še ena skupinica v sklopu LSS. To je tako imenovana «Slovenska levica». S tem, da se je ta tako imenovana «levica» pridružila slovenski konser- vativni grupaciji, je pokazala do kakšne mere velja njeno «levičarstvo». Sicer pa so svoje «levičarstvo» izpričevali razni njeni govorniki na volilnih shodih s tem, da se celo prekašali druge pri zaganjanju zoper komuniste in druge sile levice. Tudi iluzija o «možni izvolitvi» predstavnika tako imenovane «levice» v deželni svet je klavrno propadla. Velika večina slovenskih volivcev je še enkrat, še bolj kot v preteklosti, kompaktno izpričala svoje zaupanje v komuniste. Francija (Nadaljevanje s 3. strani) na vprašanja o njihovem življenjskem smislu. Brez omahovanja povejmo, da je ta nenadna sprememba pozitivno znamenje. Mi, ki s ponosom pripadamo revolucionarni partiji, ne da bi se pri tem ispremenili v objokovalce zgodovine, z veseljem sprejemamo ta človeški upor. Sprejemamo ga zato, ker se pridružuje velikemu revolucionarnemu boju delavskega razreda in njegove partije. Sedanji boj študentov nima sektaškega značaja. Njegov pomen je zgodovinski in političen. Je pomemben trenutek boja proti kapitalističnemu redu; boja za zgraditev nove družbe in za stvaritev novih odnosov v družbi, znanosti, kulturi in umetnosti. Prva velika obsodba kapitalističnega sistema in njegovega načela je delo Karla Marxa in marksističnih partij. Prva revolucija, ki je premagala kapitalizem v veliki deželi in ki mu je s svojim zgledom postala grožnja po vsem svetu, je socialistična (revolucija iz leta 1917. Delavski razred v Franciji si je določil cilje: zvišanje plač, zmanjšanje delovnega časa in obsega, dejavna udeležba pri vodenju socialnega zavarovanja, razširitev, pooblastil upravnih odborov, demokratično načrtovanje. Skupni imenovalec vseh teh zahtev po demokraciji, ki naj bi odprla pot socializmu, je bistvena zahteva, naj vsak delavec ne bo pasivni in-' strument, temveč naj postane dejaven soudeležnik, soustvarjalec v usmerjanju in upravljanju gospodarstva zoper režim monopolov, v izdelavi politike, tako da bi povsod v nasprotju z osebno oblastjo postavil izvoljene predstavnike namesto agentov, ki jih določa osrednja oblast. Delavski razred naposled zahteva program naše partije, enake možnosti za vse pri dostopu h kulturi, ki naj i ne bibla več služabnica monopolov, marveč zavestna ustvaritev prihodnosti. Ker študentsko gibanje motijo poskusi pustolovstva, ker ga cepijo in slabijo izvajanja, ki olajšujejo pritisk nanj, moramo biti budni, nikakor pa ne smemo pretrgati notranje in trdne vezi tega gibanja z delavskim, študentje imajo nevšečno vlogo v sistemu monopolov, njihova izkušnja je nekaj posebnega. Po svojem delu so nujno občutljivejši do ovir pri iskanju smisla in ciljev. Njihov boj poudarja osrednjo značilnost revolucionarnih zahtev in bogati človeštvo. Njihov boj je del revolucionarnega programa delavskega gibanja. Zato je treba ta boj izoblikovati obenem z delavskim, treba se je zavedati nujne enotnosti in jo krepiti, zakaj to je jamstvo za skupno zmago. («Po «Humanité») DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Beraetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12