Leto LXV Poštnina plačana t gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 20. oktobra 193/ Stev. 241 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno ^^^^ ^ ^^^^^^^^ ^ Ček. račun: Ljub- 25 za ^^r^^fc ^^^^^ ^^^T % ^^^^^^ ^^ ^ ^^^^^^ 'iana št In stvo 40 - ne- W ^^M ^^ flV ^ ^^M ^^^ # w 10.349 za ce flH ^BV m ^pn m ^^pHHfe ^Hf ^m g^m flv M ^ Š^^^M ^m inozemstvo 120Din ^ ^^ M Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je v ^^^ JKLmŠ^ oJHhM^P Uprava: Kopitarjevi ul. 6/111 jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Pred novim gospodarskim zastojem? Zadnje tedne prihajajo z inozemskih borz k nam vznemirljiva poročila. Od vsepovsod javljajo vedno nižje tečaje za delnice. Na nekaterih borzah je ta preokret posebno viden v dnevih ko so tečaji na en sam dan izredno padli, na drugih borzah pa se je ta preokret pripetil manj viharno, pa vendar prav tako vidno. Skoro povsod po svetu. Pri presoji položaja je treba ločiti na borzah trg državnih papirjev, trg papirjev s stalno obrestno mero, od trga za delnice bančnih, industrijskih in trgovskih podjetij. Trg državnih papirjev se razvija po svoje in je tu višina tečajev odvisna od tehničnih ukrepov za stabilizacijo tečajev, na splošno pa od državnega kredita in obrestne mere za dolgoročne kapitale, ki sta pa zopet oba ozko povezana med seboj. Drugačen pa je položaj pri dclnicah, posebno industrijskih podjetij. Ta del borznega poslovanja se razvija zopet zase, čeprav ne smemo trditi, da nimata oba trga svojih važnih zvez. Že spomladi in poleti letos smo citati svarilne glasove, ki so opozarjali gospodarje, da ne smejo računati na stalno trajanje konjunkture in da se konjunktura še bolj ne bo razvila. Predvsem so opozarjali v nekaterih državah na previsoke tečaje industrijskih delnic, čeprav so bili donosi teh delnic še slabi ali pa jih tudi še ni bilo kot n. pr. na Dunaju pri Alpinski montanski družbi, kratko imenovani Alpine, kjer so prav za prav interesenti eskon-tirali bodoče dividende že prej v zviševanju borznih tečajev. V resnici je nastopila reakcija, ki je zopet znižala tečaje. Seveda je vprašanje, če je prišlo do znižanja tečajev zaradi teb svaril ali zaradi drugih razlogov. Posebno v letu 19% in v prvih mesecih 1937 so tečaji industrijskih delnic stalno naraščali. Istočasno smo mogli tudi s svetovnih borznih tržišč posebno za predmete, ki so posebno občutljivi za konjunkturni potek, beležiti stalno višje tečaje. Toda spomladi letos je prišla prva sapica, ki je potisnila navzdol tečaje, seveda ne v znatni meri. Osnovna tendenca je bila za tečaje industrijskih delnic in važnih surovin usmerjena navzgor še vedno. Toda za pomladnimi dogodki je prišlo poletno mrtvilo na borzah, v jeseni pa so že pretekli mesec začeli tečaji padati, kar se je stopnjevalo tudi v oktobru. Tudi ta teden ne prihajajo vesti o izboljšanju, ampak o nadaljnem poslabšanju na nekaterih borzah. Če padec izrazimo številčno, vidimo, da je znašal indeks na borzi v New Yorku za delnice dne 2. januarja t. 1. 116 (podlaga so tečaji delnic na koncu leta 1927 kot 100), dne 3. aprila, ko so bil: tečaji na višku: 119, dne 3. julija pa samo se na 110. Od tedaj naprej pa do 9. oktobra je indeks nazadoval na 89, v preteklem tednu pa še nižje. Od začetka leta pa do 9. oktobra je borzni indeks padel v New Yorku za 23.3%, v Londonu za 13.5%, v Amsterdamu za 6.0, Parizu za 5.3, Curihu 4.7 in v Bruslju za x8/o. Ta indeks velja samo za delnice. Nazadovanje, ki je imelo svoj izvor v -\meriki. se je kmalu preneslo tudi v Evropo in tudi manjša gospodarska središča niso bila obvarovana pred zniževanjem tečajev. 1 osebno v Pragi je zavladalo zelo pesimistično razpoloženje. Ko so iskali razloge za to nazadovanje, so jih kmalu dobili — pravih pa mislimo ne — v raznih tehničnih izpremembah borznega poslovanja, v Ameriki n. pr. pa v špekulaciji tujega kapitala, ki se je na veliko vgnezdil jz vse Evrope v New Yorku. Zašli smo v podoben položaj kot leta 1929, ko so ob velikem polomu na newvorški borzi krivili za to samo špekulacijo, v resnici pa je bila kriza samo signal, da široka publika vse drugače presoja bodoči razvoj gospodarskega položaja, kot je to storila do tedaj. Ta signal je pomenil začetek preokreta v konjunkturi. Tudi letos se poraja v zvezi s krizo, izzvano na borzah papirjev in blaga, -vprašanje nadaljnecra razvoja gospodarske konjunkture. Kot pred leti, kot pri vsakem važnem dogodku, tako so tudi sedaj mnenja deljena in številni avtorji kažejo na bistveno različne razmere sedaj od onih, ki so bile leta 1929 in kasneje. Predvsem opozarjajo na važno dejstvo, da je danes država tako eloboko posegla v gospodarstvo, da ne bo pustila več avtomatizmu kapitalističnega gospodarstva, da preživi sam krizo, za katero pride zopet vzgon gospodarstva. Zasebna iniciativa je danes samo še na papirju, pastorek, ki ga trpi država samo v toliko, v kolikor ga jiotrebuje za izvedbo gospodarske politike, ki si jo je začrtala. Kakor je to važno, da država skuša regulirati vse gospodarstvo v veliko večji meri kot kdajkoli prej, tako pa je zopet resnično dejstvo, da je danes mnogo svetovno-političnih razlogov, ki temne sliko gospodarskega napredka številnih držav. Požara v Španiji in na Daljnem vzhodu imata posledice za vse svetovno gospodarstvo. Že iz navedbe teh dveh momentov vidimo, kako zapletena je danes presoja gospodarskega položaja v nacionalnem, kaj šele v mednarodnem obsegu. Neštevilno je faktorjev, ki vplivajo na razvojne smeri gospodarstva in niti našteti jih ni mogoče. še manj pa oceniti vsakogar vpliv in posledice. . . Pri takem položaju posega zgodovinar kaj rad nazaj in išče analogij v preteklosti. Doslej smo vedno videli slediti borznim krizam industrijsko krizo v večjem ali manjšem obsegu. Ali bo to sledilo tudi sedaj? Na to vprašanje pa zopet nekateri nočejo odgovoriti samo z opisovanjem konjunkturnega razvoja po svetu, ampak predvsem s svojega posebnega stališča do konjunkture in njenega bodočega razvoja. Vidi se. da igrajo tudi psihološki momenti veliko vloio. katere ne kaže podcenjevati. Tako se jc zopet vnel tudi glede zgodovinskih primerov spor. v katerega poseči bi nas privedlo predaleč. Toda zgodovina kapitalističnih kri/, nas doslej ni varala in nas bo težko varala v bodoče, dokler bo ostal kapitalizem v vsaj približno dosedanji obliki na svetu. Zaradi tega je treba signale, ki prihajajo z borz, vzeti resno v pretres, da si naberemo za dobo krize rezerv, katere bomo nujno potrebovali. Abesinija — novo središče Arabcev Živahna italijanska propaganda v A triki London, 19. oktobra. AA. (Havas). Vernon Barttlet razlaga v listu »News Chronicle« prizadevanja Italije za organiziranje njenega cesarstva v Afriki. Pisec naglasa predvsem, da je dobil te podatke iz zelo zanesljivega vira in pravi, da je italijanska vlada zdaj obrnila kar največjo pozornost propagandi med mohamedanci. V kratkem misli ustanoviti mohamedansko vseučilišče v Ha-raru v Abesiniji, kjer ustanavlja tudi moderno radijsko postajo, da bo s svojim sporedom dopolnila spored frostaje v Bari. Italijanska propaganda meri tudi na domačine v Sudanu in v angleških kolonijah v Afriki. Črna armada italijanskega afriškega cesarstva, poudarjajo v italijanskih krogih; bo služila za osvoboditev ostalih domačinov. Tudi Francija ni izvzeta iz te akcije in bi v primeru vojne italijanske abesinske čete takoj zavzele Džibuti. Militarizacija abesinskega prebivalstva gre vštric s kulturno propagando italijanskih obla-fitev, ki bi hotele v petih letih postavili na noge 3 milijone 500.000 mož veliko vojsko, med katerimi bi jih bilo 300.000 sposobnih za aktivno službo. Tudi rezervisti te vojske bodo dobivali vojaško izobrazbo enkrat na teden. Da se dobe finančna sredstva za izvedbo tega načrta, je italijanska vlada vse storila, kar je le mogoče, da ustvari iz Abesinije vzorno državo gospodarske avtarkije. Zadnje čase so odprli mnogo rudnikov za železo in premog v pokrajini Harar, kjer bodo v kratkem ustanovili več tovarn za izdelovanje jekla. Po optimističnih računih bo Italija mogla t treh letih tamkaj izdelovati tračnice za železnice, v štirih letih topove, v petih letih puške in pozneje tudi avtomobile. Oster pritisk na Arabce v Palestini Jeruzalem.'19. oktobra, c. Nemiri v Palestini se množe kljub strogim ukrepom policije. Ponoči so Arabci napadli židovsko naselbino v južni Palestini. Streljali so na vas nad 40 minut. Policija jih je šele nato razgnala. Policija je objavila načrt mestnih četrti Jeruzalema, Hebrona in Libanona. Na načrtu so določene vse hiše Arabcev, ki jih bodo takoj razstrelili, če bi se napadi na policijske komisariate ponovili. V Jaffi je danes policija vrgla z dina-mitom v zrak več arabskih hiš kot kazen za včerajšnji napad na tamošnji policijski komisariat. Huda kazen je tudi doletela arabsko prebivalstvo v Libanonu. Tam so arabski nacionalisti razdejali letališče. Sedaj pa je policija objavila, da mora arabsko prebivalstvo takoj plačati vso škodo za letališče. Policija je vsakemu določila, koliko mora plačati v denarju, živini ali pa v poljskih pridelkih. Dokler ne bodo plačali kazni, morajo ostati v svojih hišah 22 ur na dan. V Hebronu je policija določila 30 arabskih meščanov, ki se morajo vsak dan javiti na policijskem ravnateljstvu po določenem vrstnem redu. Sklepi italijanske vlade Rim, 19. oktobra, c. Italijanska vlada je na svoji današnji -seji odredila, da se bo jioslej 25. april slavil kot narodni praznik v sjioniin rojstnega dne pokojnega iznajditelja Marconija. Vlada je izdala še več drugih važnih odredb. Tako dobi sedaj vsaka jjokrajina v Italiji j>osebno fašistično milico, ki bo imela tudi poseben letalski Visoko odlikovanje kneza - namestnika Belgrad, 19. oktobra, AA. Romunski kralj Karol II. je imenoval Nj. kr. Vis. kneza-namestni-ka Pavla za častnega poveljnika 3. obmejnega romunskega bataljona. Častni poveljnik 2. obmejnega bataljona je kralj Karol II. Ta dva bataljona sta posebni enoti v romunski kraljevski gardi. oddelek z letališčem. Dalje je vlada sprejela sklep, da se zgrade utrdbe s protiletalskimi baterijami ob obalah Tripolitanije in Libije. V vzhodni Afriki se ustanove jx)sebne [x>tujoče fašistične razstave. Vlada je že določila razne ustanovo, ki naj skrbe za številne družine in za vzgojo mladine. Na današnji seji je vlada tudi sklenila obdavčiti delniške družbe z 10% njihove delniške glavnice. Delniške družbe bodo morale oddati ta znesek državi v 15 obrokih vsaka dva meseca, najkasneje do leta 1940. Vlada pravi, da rabi ta denar za izdatke v abesinski vojni in pa za potrebe oboroževanja in obrambe. Abcsinija je bila tudi razdeljena na razna ko-lonijalna področja, kamor bodo razne italijanske pokrajine pošiljale izseljence. Sedaj so določili tri kolonijalna področja. Eno tako področje nosi tudi ime »Etiopska Abesinija«. Južna Afrika v vojni Angliji ne bo prišla na pomoč London. 19. oktobra, b. Vojni minister južne Afrike je imel včeraj govor, ki je jx>vzročil v angleških političnih krogih izredno neugoden vtis. Prvič v zgodovini angleškega imperija se je zgodilo, da jc predstavnik vlade enega britanskega dominiona odkrito izjavil, da njegov dominion ne bo prišel na pomoč Veliki Britaniji, čc bi se ona vmešala v vojno. Dominion juine Afrike je doslej povzročil Londonu mnogo skrbi zaradi svoje politike po svetovni vojni. Južna Afrika jc namreč ponovno poudarila, da niina nobenega interesa v Evropi, ker se vsi njeni interesi križajo samo v Afriki. Ako bi prišlo v Evropi do vojne, bi so južna Afrika no smatrala za obvezano, da pošlje svoje čete v Evropo, pa čeprav bi bila Velika Britanija napadena. Vse to je sedaj na izredno odkrit način, potrdil afriški vojni minister. Od je predvsem poudaril, da se Velika Pred ustanovitvijo nove mongolske države: ft Tokio, 19. oktobra. AA. (NDB). V političnih krogih in listi smatrajo pri proučevanju bodoče ureditve severne Kitajske za gotovo, da sc bo pod vodstvom kneza Tehanga ustanovila avtonomna notranja mongolska država, ki ji bosta pripadali tudi pokrajini Čahar in Suijuan. Mislijo, da se bo v kratkem ustanovil poseben organizacijski odbor za severno Kitajsko, sestavljen iz zastopnikov japonske vojne mornarice in finančnega ministrstva. To bi bila najboljša začasna rešitev upravnih vprašanj teh pokrajin. Šanghaj, 19. oktobra. AA. (Reuter). Po kitajskih poročilih je prispelo danes 30.000 Japoncev, to je prvi kontingent japonskih čet, ki bodo sestavili novo japonsko divizijo na šanghajskem bojišču. Vohuni za Japonsko ali samo nasprotniki Slatina? Moskva, 19. oktobra, c. V Svobodnem je bilo obsojenih na smrt 24 članov terorističnih in sabo-tažnih organizacij. Obtožnica trdi, da so delali za Japonsko. Dež granat in šrapnelov Šanghaj, 19. okt. b. Davi so začele japonske baterije pred Putungom in baterije vojnih ladij v Jangceju ter s širokega morja strahovit ogenj na kitajske položaje okrog mesta. Topovi 6o od sekunde do sekunde grmeli vse močneje. Vse je kazalo, da se bodo Japonci pripravili za novo ofenzivo in da hočejo končno doseči uspeh v rovski vojni, ki jo vodijo že tri mesece nepretrgoma brez vsakršnih rezultatov. Okrog 7. zjutraj, ko se je zdanilo in ko se je razvlekla megla, so pričeli grmeti vsi japonski topovi, tako da se je Šanghaj tresel od eksplozij. Vojni V naši državi imamo razmeroma znaten trg državnih papirjev, od krize leta 10">t sem pa nimamo več trga za delnice. Delnice zasebnih bank ne notirajo na borzah, le redki so industrijski papirji, v katerih je nekaj kupčije. Pa še pri teh papirjih se jiozna vpliv inozemskih tržišč, na katerih tudi notirajo. Zato vidimo, da od svetovne borzne krize ne prihaja k nam dosti odsevov. Računati pa moramo. da je tudi naše gospodarstvo ozko zvezano s svetovno konjunkturo in da ne bomo mogli podati v izolacijo pred slabimi posledicami krize. Zaenkrat še ne vidimo znak.iv popuščanja, pripraviti pa se moramo na to, da bo čez leto dni zajel tudi naše gospodarstvo val s svetovnih tržišč. Če bomo mislili pravn-taeno na preokret, si bomo prihranili veliko razočaranj. Notranja Mongolija it strokovnjaki so ocenili, da so Japonci vsako minuto izstrelili najmanj 2000 granat in šrapnelov raznih kalibrov, pričenši od najtežjih ladijskih topov pa do poljskih topov, ki so razmeščeni po V6eh bojiščih okrog mesta. Kitajske vojne linije so vse zavite v plamen. Zaradi neprestanih eksplozij sploh ni mogoče slišati streljanja iz pušk in strojnic. Vojaki evropskih držav in Amerike so v mednarodni coni takoj zgrabili za orožje in zastražili vse prehode, ker ni izključeno, da bi v teku sedanje bitke lahko prišlo do kakšnega napada ali preboja skozi mednarodno cono. Ob 8. zjutraj japonska pehota še ni prešla v naskok ter je ostala še vedno v strelskih jarkih. Kitajske baterije so neprestano odgovarjale prav tako srdito, kar je bil Japoncem opomin, da bo njihova pehota uničena, če jo pošljejo v napad. Zaradi tega so Japonci podvojili bombardiranje. Kitajci so najhuje odgovarjali izza severnega kolodvora, zlasti aktivno pa so obstreljevale japonske položaje baterije iz Putunga ter se tudi japonskim vojakom ni godilo nič bolje kakor kitajskim. Japonci niso imeli možnosti vreči svojih okrepitev v prve strelske jarke. Ob 9. so koncentrirali Japonci topniški ogenj na vas Tasang, ki jc v rokah Kitajcev. Ta kraj je obstreljevalo najmanj 100 baterij najtežjega kalibra ter ga tako uničilo, da sploh ni mogoče več spoznati, kje je bila vas zgrajena. Vsa okolica je polna ogromnih lukenj, ki so jih povzročile eksplozije granat. Ob obali Jangcekjanga so pričeli Japonci dobivati okrepitve, ki so imele cilj pasti Kitajcem v hrbet s severne strani. Kitajsko vrhovno poveljstvo je takoj spoznalo namero Japoncev ter je vrglo v obrambo celo divizijo, da zaustavi njihov pohod. Kitajci 6o jih vrgli nazaj do obale, tako da se nahajajo v nevarnem položaju, toda pod varstvom ladijskih topov. Tako se je ponesrečil tudi japonski naskok proti Tasangu. Japonske baterije so pričele hudo obstreljevati ozadje Kitajcev, da tako preprečijo prihod novih okrepitev, ker 60 vse rezerve dobile povelje, da napredujejo proti fronti. Okrog 10, dopoldne se je pojavila velika eska-dra japonskih bombnikov nad Čapejem. Kitajskemu vrhovnemu poveljstvu je bilo jasno, da nameravajo Japonci s te strani izvršiti usodepolni predor fronte ter so takoj izdali povelje, da napravijo protiletalski topovi v zraku zid, ki bo onemogočil prehod japonskim letalom. Še preden se je japonska eskadra približala Čapeju, so eksplozije granat in šrapnelov tako zameglile obzorje z dimom, da si japonski piloti niso upali leteti naprej. Tako je propadel tudi letalski poskus Japoncev. Kmalu nato pa so japonske vojne ladje z reke pričele obstreljevati Čapej z najtežjimi granatami. Okrog poldne bombardiranje Čapeja še ni poleglo in tudi bitka pehote je bila v polnem teku. Japonci so skušali na nekaterih mestih naskočiti, toda kitajske strojnice so jih zopet pokosile, drugi pa so se vrnili nazaj v strelske jarke. Japonski vojaški krogi so se sedaj prepričali, da imajo Kitajci dobro Britanija zelo moti, ako misli, da Ik> južna Afrika v primeru vojne prišla na pomoč angleškemu imperiju. Med njo in Veliko Brianijo obstoja jHigodba, je poudaril vojni minister, toda ta pogodba ne daje Veliki Britaniji pravice, da računa na našo vojno pomor, če bi se zapletla v kakšno vojno v Evropi. Ako smatra Velika Briatnija, da je to upor, potem izjavljam, jo dejal vojni minister, da bom jaz prvi upornik. Mi ne bomo poslali prav nobenega vojaka v EvrojM). Mi smo pripravljeni za vojno samo v našem področju iu samo na naših mejah. Zunaj teli meja mi nimamo nobenega interesa in se no bomo za nikogar borili. Trdi se, da je angleška vlada zaradi tega govora že storila korake pri južnoafriški vladi in zahtevala od nje pojasnilo, če se zares strinja s leni govorom vojnega ministra. Za vlado Velike Britanije je ta grožnja iz južne Afrike zelo neugodna, ker slabi njen j>oložaj v tako važnem vprašanju, kakor je Španija, in sicer prav v trenutku, ko hoče. Velika Britanija kot imperij igrati z vsemi kockami. Za angleškega zunanjega ministra Edemi bo zaradi tega današnji dan nevtralnega odbora bržkone usodnega jiomena, ker bo moral brez dvoma napraviti zojiet težko preizkušnjo. utrjene strelske jarke in betonirana zavetišča, v katera bežijo ob času najhujšega bombardiranja. Bitka sc nadaljuje in bo splošen položaj mogoče ugotoviti šele tedaj, ko bodo utihnile baterije z obeh strani. Pri Kitajcih se opaža gotova nervoz-nost, ker ne morejo zvedeti, kakšno je pravo stanje na bojiščih. Po nekaterih znakih se da sklepati, da so Japonci na nekaterih mestih le prodrli kitajsko bojno črto. Konlerenca devetih bo trajala tri tedne London, 19. oktobra, b. Angleški zunanji minister Eden bo osebno vodil angleško delegacijo na konferenci devetih držav v Bruslju. Eden pa bo ostal v Bruslju samo par dni, nakar bo vodstvo delegacije poveril siru Aleksandru Cadoga-nu, drugemu ravnatelju Foreign Offica. Pričakujejo, da bo bruseljska konferenca trajala tri ledne in se bo v primeru potrebe prenesla in nadaljevala v Ženevi. Seja francoske vlade Pariz. 19. oktobra, c. Danes jo bila seja ministrskega sveta na Elizeju pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Na seji so obravnavali špansko vprašanje in jo zunanji minister Delbos podal obširno poročilo. Vlada jo tudi določila, da bosta Delbos in de Tessan zastopala Francijo na konferenci devetih v Bruslju. Ministrski svol je tudi določil 1390 milijonov frankov za obrambo franka. Proti poganstvu na Madžarskem Budimpešta, 19. oktobra, b Snoči ie bila v notranjem ministrstvu seja, na kateri ie bilo sklenjeno, da se ostro nastopi proti ekstremnim desničarskim elementom. Trdijo, da je do te konference prišlo predvsem zaradi zahteve cerkve, ker 60 eskstremisti razvili ostro propagando proti vsem veram brez razlike ter hočejo uvesti staro madžarsko poganstvo. Budimpešta, 19. okt b. Grof Štefan Bethlen se je vrnil včeraj iz Londona, kjer sc je sestal z raznimi političnimi osebnostmi Takoj po svojem povratku se jc sestal z dr. Kckhardom. Politični krogi trdijo, da se bo Bethlen zopet povrnil v javno politično življenje. Zagrebška vremenska napoved: Lojio vreme. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, ponekod zjutraj megleno, topleje, južni vetrovi. Zemunska vremenska napoved: Pretežno jasno v severnih krajih, drugod bo prevladovala delna oblačnost. Košava v Podonavju. Dežja utegne biti v južnih krajih, temperatura bo poskočila. Sklepna seja skupščine in senata Belgrad. 19. oktobra, m. Danes dopoldne je bil zadnji sestanek skupščine v sedanjem zasipanju. Seja se je pričela ob pol 11 dopoldne. Vodil jo je predsednik čiiič. Prisostvovali so ji predsednik vlade dr. Stojadinovič, notranji minister dr, Korošec, vojni minister general Marič. kmetijski minister, minister za gozdove in rudnike, gradbeni, pravosodni in fin. minister, minister za telesno vzgojo, poštni minister ter ministri dr. Krek, Behmen, Djortlje-vič in Novukovič. Poslanci JRZ so ob vstopu članov kr. vlade v sejno dvorimo priredili prisrčne ovacije. V diplomatski loži so prvemu delu seje prisostvovali čsl. poslanik Cirsa in osebje njegovega poslaništva. Zapisnik zadnjo seje je prečital dežurni tajnik Pozderac. Pred prehodom na dnevni red je tajnik prečital celo vrsto raznih obvestil, ki jih je skupščina prejela od svojega zadnjega zasedanja dalje. Prečitani so bili tudi ukazi o zadnjih spremembah v vladi ter o imenovanju zastopnika socialnega ministra, ko se je ta mudil v tujini. Prečitan je bil tudi ukaz o ustavitvi kazenskega postopanja proti poslancu Tasi Diniču. Čitanje ukazov so poslanci poslušali stoje. Predsednik Čirič se je spominjal smrti predsednika češkoslovaške republike Mnsary-ka. Čirič je v izbranih besedah orisal osebo pokojnega predsednika Masarvka kot filozofa in državnika. Poslanci so govor predsednika poslušali stoje ter so vzkliknili na koncu trikrat ?Slava!« Predsednik čirič sc je spomnil tudi smrti dveh poslancev Simona Bugarina in Ramadana llamaoanoviča. Poročal jc, da je v imenu parlamenta prisostvovnl zadnjim manevrom naše armade. Za povabilo na manevre se je toplo zahvalil vojnemu ministru. Predsednik jc o zadnjih manevrih dejal, da sc je tam čudil vsemu, kar je naša junaška vojska pokazala. Smatra za svojo dolžnost, da čestita vojnemu ministru k doseženemu uspehn in da ga prosi, naj sporoči čestitke skupščine naši vojski. Izvajanja predsednika so ]>oslanci sprejeli z v/kliki: Živela naša vojska!« Za te manifestacije se je zahvalil vojni minister, general Marič. Dežurni tajnik jo prečital cclo vrsto uredb, ki jih je predložila kr. vlada v odobritev skupščini. Tako jc poslal pravosodni minister v pretres zakon o ustanovitvi novih okrožnih in okrajnih sodišč, socialni minister pa zakon o graditvi in razširitvi zdravstvenih ustanov. Za proučevanje teli zakonov se bodo izvolili posebni odbori. Prečitanih je bilo tudi več interpelacij ter odgovorov posameznih ministrov, da bodo odgovorili na posamezne interpelacije, kakor hitro bodo zbrali potrebno gradivo. Tako bo prometni minister odgovoril na interpelacijo poslanca Fu\a o graditvi in rekonstrukciji železniške postaje v Ljubljani, poštni minister pa na interpelacijo poslanca Mravljetn o postopanju upravnika pošte Ljubljana I. g. Frana Saleliarja. Sporočena jo bila tudi zahteva pravosodnega ministra o odobritvi nadaljevanja kazenskega postopanja proti več poslancem. Tako zahteva pravosodni minister odobritev izročitve sodišču mod drugim Voje Janjiča, Ivana Prekorška, Rudolfa Doboviška in Josipa Rožkn. O zahtevi pravosodnega ministra glede izročitve poslancev sodišču bo razpravljal še imunitetni odbor. Pred prehodom na dnevni red je predsednik čirič odgovoril na več vpjašunj poslancev, lako je stavi! kratko vprašanje na predsednika poslanec Risto Jojič, dalje Voja f.azič, I.uka Avrainovič, Zdravkovič in Živojin Aran-djelovič. Več vprašanj na predsednika je vložil tudi dr. Janji«*. Na vsa ta vprašanja je obširno odgovoril predsednik čirič ter jc svoja izvajanja podprl z uradnimi poročili, ki jih je dobil od notranjega ministra dr. Korošca, ki mu je na vsako vprašanje predložil obširno poročilo uprave mesta Bclgrndn. Iz vseh poročil je razvidno, da so [Kilicijski in upravni organi, na katere so sc interpelanti pritoževali, v vseh slučajih ravnali strogo po zakonih in korektno. Na Lazičevo vprašanje, ali bo skupščina v resnici stavila z dnevnega reda koukordat, mu je predsednik odgovoril, da se konkordat ne nahaja več v skupščini in tla ne more s predsedniškega mesta samovoljno tolmačiti izjav predsednika kr. vlade. Na predsednika kr. vlade je stavil kratko vprašanje Manfred Paštrovič. Dr. Stojadinovič mu je odgovoril, da bo na vprašanje odgovoril, kakor hitro bo zbral potrebne podatke Skupščina je prešla na pretres poročila odbora, ki je proučeval zakonski osnutek o pravicah in ugodnostih odlikovancev Karadjor-d jeve zvezde z meči. K besedi se je javil opo-zicioualni poslanec dr. Luka Soški ter je dejal, da o tem predmetu skupščina no more razpravljati. ker zakonskega predloga poslanci niso dobili pravočasno na vposled. Poslancu jo predsednik čirič pojasnil, da so vsi poslanci pravočasno dobili zakonski predlog. Poročilo odbora jo prečital poslance Sava Mikič, za njim pa je govoril Mita Dimitrijevič, nakar je povzel besedo vojni minister, ki jc med drugim izjavil, da so poslanci s sprejetjem tega zakona storili veliko delo ter zadostili veliki potrebi 7 izkazovanjem javnega priznanja in zahvale vitezom našega naroda, ki so s pesmijo na ustih šli v svet in žrtvovali ne samo življenje, temveč tudi obstanek svojih družin, da bi zadostili dolžnosti napram svojo domovini. To ni samo akt pravičnosti in zahvale napram njim, ampak tudi akt državniške modrosti. Vojni minister je še opozoril skupščino na težko stanje, v katerem se nahajajo odlikovane]' Karadjordjcve zvezde s prestreljenimi prsi in polomljenimi udi, ki so s svojim junaštvom zaslužili, da bi jim postavljali šc živim spomenike. Naposled se je vojni minister zahvalil v imenu vojske in mornarice za enodušno in slovesno priznanje ugodnosti od-likovanccm Karadjordjeve zvezde. Svoja izvajanja je zaključil 7. ugotovitvijo, da bo ta akt v vojski in mornarici naletel na polno zalivalo, ker bo vojska videla v tem nadaljno vzpodbudo za junaška dela. Končal je s stavkom: ?Hvala ram, gospodje narodni poslanci!« Vsi poslanci so priredili manifestacije naši vojski in so zakon sprejeli soglasno. Z večino glasov so bili nato sprejeti trije zakonski osnutki o podelitvi stalne mesečne m Boji v Asturiji Po poročilih Francovega generalnega štaba so bele čete v zadnjih dveh dneh dosegle zelo pomembne uspehe, ki bodo verjetno pospešili likvidacijo fronte v Asturiji. Ob obali so bele čete zasedle pogorje 1'uerto Sueve, zapadno od Arionde in dosegle mesto Colunga, ki je 22 km zapadno od Ribadasele. Od tu je ie še kakih 1,1 km do Vilavicioze, ki je poleg Gijona edino pomembno pristanišče Asturije, kolikor jo imajo še v oblasti rdeče čete. Od Colunge so Fraucove čete po obmorski cesti oddaljene niti ne 40 km od Gijona. Poročila govore o velikem številu ujetnikov in o množinah zaplenjenega vojnega materiala. Po večmesečnih bojih se je na jugozapadu astursko fronte posrečilo Francoviin četam, da so se prebile skozi nad 2000 m visoke Cantabriške goro in so sedaj že pri izstopu v dolino reke Nalon, ki se v severnozapadni smeri vije proti Oviedu. Na tem bojišču so Navarri premagali silovite težkoče gorskega terena in junaški odpor aslurskih rudarjev Zadnja poročila navajajo, da so zasedli Campo de Caso, od koder vodijo dobre gorske ceste, in sicer ena proti Pola de Laviano in druga naravnost proti severu v Infiesto. ki sta oba zelo važni središči premogokopnih asturskih revirjev. Kakor pov>od, tudi v Asturiji uporabljajo Fraucove čete taktiko obkoljevanja, ki se jim ie tudi tokrat posrečila. Ako ho vreme ugodno, bodo po dosedanjih uspehih sodeč Krancove čete že v nekaj dneh v osrčju rudarskih revirjev, s čemer bo tudi usoda Gijona zapečatena. Istočasno pa poskušajo rdeče čete z veliko ofenzivo v Aragoniv vezati rim ve? Francovih čel in tako preprečiti, ako bi bilo mogoče, zasedbo Gijona ter likvidacijo severne fronte, ki bi oprostila mnogo Francovih čet za druga bojišča. Ako bi se posrečilo rdečim, da še nekaj tednov zadržujejo ofenzivo belih v Asturiji, bo pritisnila v asturskem višavju zima in bi zopet za kakega pol leta preprečila nadaljnje vojaške opcracije. Težka avtomobilska nesreča pri Bledu Dve smrtni žrtvi Gorje pri Bledu, 19. okl. Danes ob pol 0 zvečer se je eno uro od Gorij zgodila huda nesreča, ki je zahtevala dve smrlni žrtvi. Tovorni avtomobil trgovca Rcsm«na iz Zapuž jo peljal koks v Gorje. Nazaj grede pa jc na avlo naložil nekaj ljudi, ki so se peljali v Zapuže. Na cesti .se je avto srečal z vozom, kateremu se je hote! umaknili, pa je po nesreči za vozil pod cesto. Pri tem sla našla smrt Kunstelj Jakob. Irgover iz Gorij, jn Kendn Ivan z Hloda. Težko sc je ponesrečila tudi gdč. Verica Sodja iz Mrzlega Studenca, ostali pa so Oflnecli težje in lažje poškodbe. Nepoškodovana sla ostala šofer in pa l ičar Malko. ki je z otrokom skočil o pravem času iz avtomobila. Natančnejše poročilo Ikiiiio prinesli jutri. Ivan Kenda je bivši lastnik »Park hotela«, blejskega gradu in jezera — Jakob Kunstel je bivši župan f Gorjah, kjer je imel gostilno in trgovino. Pokojni Kunstel je brat rajnkega misionarja Kutttt-la iz Družbe Jezusove. Očitno tekmujejo Fraucove čete sedaj z zimo, ki v teh pokrajinah nastopi zelo zgodaj. Šefa nevmeševalnega odbora v Londonu London, 19. oktobra, c. Začetek seje odbora za nevmešavanje se je zavlekel do 16.30 po londonskem ča6U. Seji predseduje Fden in ob 19.30 (to je ob 20.30) seja še ni bila zaključena. Zanimivo je, da je nemški veleposlanik voo Ribbentrop pred začetkom seje odpotoval v Nemčijo, češ, da še ni prestal vsega dopusta, ki se konča šele konec oktobra. Odšel je najbrž zaradi tega, ker si z Edenom nista »ravno preveč dobra«. Dunaj, 19. oktobra, AA. (Havas). Avstrijski zunanji minister Gvido Schmidt se bo v ponedeljek odpeljal v Varšavo, kjer bo ostal dva dni. Za našo univerzo Belgrad, 19. oktobra, m. Finančni minister je na intervencijo obeh slovenskih ministrov ter poslancev JRZ otvoril kredit v dravskem finančnem ravnateljstvu v znesku 100.000 din za izplačilo podpor znanstvenim društvom ljubljanskega vseučilišča. Osebne vesli Belgrad, 19. oktobra, m. Z odlokom prosvetnega ministra je postavljena Grozdana Bezek za pogodbeno suplentko na gimnazijo v Kranju. Belgrad, 19. oktobra, m. Na novo katastrsko upravo v Škofjo Loko sta premeščena za šefa Josip Sever, katastrski geometer in Pavel Kal-čenko, tehnični dnevničar. podpore trem prosilcem. Skupščina je nato sprejela še resolucijo, s katero se prenašajo vsi neproučeni vladni zakonski osnutki, poročila odborov, predlogi resolucij, še vse neodo-brenp uredbe ministrskega sveta, zahteve pravosodnega ministru za izročitev poslanev sodišču, vse sklepe odbora za prošnje in pritožbe. vse prošnje in pritožbe, ki jih jc sprejel ta odbor, in vse stvari, ki spadajo v pristojnost finančnega odbora, na novo zasedanje. Predsednik čirič je podal besedo notranjemu ministru dr. Korošcu, ki je prečital ukaz kr.- namestništva, da se seje skupščine, ki so bile sklicane 15. oktobra 19>6 na redno zasedanje, zaključijo s čitanjein tega ukaza in da se skupščina sestane k prihodnjemu rednemu zasedanju dne 20. oktobra 1937. S tem je bila današnja seja zaključena Prihodnja seja bo jutri ob 9 dopoldne. Sejo bo vodil po predpisih skupščinskega poslovnika najstarejši j>oslanec. Na jutrišnji seji bodo volili tndi novo predsedstvo skupščine. Službujoči tainik dr. Kotur je nato sporočil, da je predsednik Narodne skupščine poslal senatu v nadaljnje delo zakonski predlog o konkordatu med sveto stolico in kraljevino Jugoslavijo in zakon o ugodnostih odlikovancem s Karadjordjevo zvezdo z meči. Kakor znano, je z izjavo predsednika vlade konkordat, ki ga je Narodna skupščina poslala v nadaljnji pretres senatu, stavljen z dnevnega reda. Sporočeno je bilo dalje, da je odbor za proučevanje zakonskega osnutka o prekrških končal svoje delo in pošiljal plenumu o tem svoja poročila. Prav tako je finančni odbor senata poslal plenumu svoje poročilo o uredbi glede razširitve telefonskih napTav in telefonskega omrežja v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Dalje je bilo sporočeno, da sta senat, kakor tudi Narodna skupščina dobila v sprejem in odobritev uredbo ministrskega sveta glede nabave in polaganja telefonskega kabla za velike razdalje Belgrad—Zagreb— Maribor—avstrijska meja. O tej uredbi bo razpravljal finančni odbor. Sporočena je bila dalje tudi zahteva pravosodnega ministra za izročitev sodišču senatorja dr. Alberta Kramerja zaradi klevet iz členov 52, 54, 79, točka 415 tiskovnega zakona. Nato je poročal predsednik senata dr. Mažuranič, da je dobil od senatorja Jovana Banjanina kratko vprašanje, ki se nanaša na pred kratkim objavljeni opozicijski sporazum. Dt. Mažuranič je na to vprašanje dal krajši odgovor, v katerem je med drugim poudarjal, da je to v marsikaterem oziru daljnosežno vprašanje g. Banjanina naslovljeno rta od-stopajočega predsednika ravno v času, ko mu ugaša mandat. Dalje pravi, da si ne more zamisliti, kako naj bi dal izčrpen odgovor Banjaninu na njegovo vprašanje, ne da bi pri tem razložil svoje osebno mnenje o političnih dogodkih, ki jih govori to vprašanje na eni strani, na drugi strani pa o stališču in delu kraljevske vlade, v katerega se zaganja interpelant Pravi, da svojih izvajanj ne more zaključiti, n«! da bi opozoril na neke okol-nosti. V tem vprašanju senatorja Banjanina je pa ena sama točka, v kateri predsednik senata lahko popolnoma pravilno odgovori interpelantu. Dr. Mažuranič pravi, da je res naloga tako narodnega predstavništva in njenega predsednika, da brani ustavnost in zakonitost. Vsak razvoj v državi mora biti praven. Nato je dobil besedo interpelant Banj&nin, ki je v svojem govoru dokazoval, da je takozvanega zagrebškega sporazuma kriva Jugoslovanska radikalna zajednica, ki ni že meseca marca, ko se je baje začelo govoriti o takozvanem sporazumu, nastopila z močno roko ter onemogočila vse sestanke takozvane združene opozicije z dr. Mačkom. Od vlade je Banjanin zahteval močno roko, sam pa 6e je zavaroval z ugotovitvami »Slovenca«, da on in JNS mislita na močno roko. Zaradi dolgočasnosti pa senat ni več poslušal Banjanina, ki je zaključil svoj ekspoze. Predsednik senata je nato predložil senatu v odobritev resolucijo, po kateri se prenašajo vsi nedokončani zakonski predlogi in razni sklepi finančnega odbora, odbora za prošnje in pritožbe ter dredbe ministrskega sveta za novo zasedanje. Senat je prešel nato na glasovanje. Za vladni predlog je glasovalo 49 senatorjev, 28 pa proti. Nato je notranji minister dr. Korošec prebral ukaz kraljevega namestništva o zaključku sedanjega senata in o sklicanju senata k novemu zasedanju, ki bo jutri, 20. t. m. Na jutrišnji seji senata bo izvoljeno, prav tako kakor na skupščini, novo pred-sednlštvo. Senatorji, včlanjeni v Delovnem klubu in v neodvisnem klubu, so se zedinili na enotni listi. Na tej listi kandidira kot. predsednik dosedanji predsednik senata dr. Žclimir Mažuranič, kod podpredsednika pa dr. Kotur in Svetozar Tomič, predsednik neodvisnega kluba senatorjev, Za tajnika kandidirajo Vukotič G ju ro. Tomo Kovačevič in dr. Gustav Gregorin. Belgrad, 19. oktobra, m. Senatova seja ec je pričela Ob pol 5 popoldne. Po prečitanju zadnjega zapisnika je dežurni tajnik prečital dva ukaza kr. namestništva, in to ukaz o zadnji rekonstrukciji kr. vlade ter o postavitvi dr. Vrbaniča za namestnika socialnega ministra, ko jc ta odpotoval v tujino. Pred prehodom na dnevni red je predsednik dr. Mažuranič govoril o umrlem predsedniku češkoslovaške republike Masarvku. Izjavil je, da je ob priliki veličastnega pogreba tega velikega prijatelja Jugoslavije v Pragi imel čast, da je sedanjemu predsedniku češkoslovaške republike dr. Be-nešu v imenu celokupnega senata kr. Jugoslavije izrazil brezmejno sožalje. 2alost, ki je zavila vso Češkoslovaško, je zajela tudi vse človeštvo ob izgubi nenadomestljivega češkoslovaškega državnika. Ob zaključku je predsednik vzkliknil: -Slava in večen spomin Tomažu Masaryku!« Nove ceste po državi Belgrad, 19. oktobra. AA. 2. februarja 1936 je vlada izdala uredbo o finansiranju velikih javnih del za oživljenje narodnega gospodarstva, pobijanje nezaposlenosti in pospeševanje tujskega prometa. Pri izvajanju tega velikega gospodarskega načrta je gradbeni minister izdelal program gradnje cest v naši državi v znesku 400 milijonov din. Do konca t. I. bi imela biti v celoti gotova tale večja dela: Cesta Belgrad—Novi Sad, Bačlta—Topola, Subotica, Belgrad—Pančevo, Belgrad—Mla-denovac, Zagreb — Podsused, Zagreb — Scsvele (poslednji dva sta že gotovi), Budva—Bar. Sarajevo—Ilidžc, Niš—Niška Banja (gotova). Vse ceste v okolici Dubrovnika in okolice Cetinja so žc gotove. Za gradnjo cest se je v tekočem letu izdalo vsega skupaj okoli 6 milijonov din za mezde. Iz kredita ene milijarde din za javna dela se je povabilo 316 milijonov din. Konec tega leta pridejo v promet še te-le ceste: Belgrad—Novi Sad, Bačka—Topola—Subotica, Belgrad—Pančevo. Belgrad—M!allrvalska delavska zveza, v kateri je organizirano vse hrvatsko delavstvo, izraža svoje simpatije 111 solidarnost s sklepom T rade Uniona« na kongresu 0. in 7. septembra 1. L, v kateri odbija vsako sodelovanje z marksističnimi strankami in organizacijami. Obenem se pridružuje njegovi brezkompromisni zavrnitvi fašizma. Hrvatska delavska zveza se bori za delavsko in kmečko demokracijo, pa proti fašizmu iu marksizmu.« Pomirjenje med JRZ in pravostavjem Vsi časopisi ponatiskujejo vest iz novosadskega dnevnika >Dan«, da bodo poslanci JRZ, ki eo bili zaradi glasovanja za konkordat, obsojeni na cerkveno kazni srbske pravoslavne cerkve, oproščeni teh kazni in sprejeti nazaj v cerkev. Po drugi strani bodo po tej vesti tudi v JRZ sprejeti nazaj poslanci, 23 po številu, ki so glasovali proti konkordatu. Samo Voja .Janjič ne bo več sprejet. Iz zentljoradniškega kluba v skupščini je izstopil poslanec Luka Kostrenčič in prestopil v klub JRZ. Diara Jankovič o sporazumu Na zborovanju JRZ v Osijeku je govoril tudi bivši minister za gozdove g. Djura jankovič. Dejal je. da mora biti pravi sporazum tak, da ne bodo ponižani ne Hrvatje ne Srbi. »Sedaj pa dr. Maček sedi v Zagrebu ali Kupincu kakor vezir, k njemu prihajajo zastopniki združene opozicije in on jim kot zmagovalec narekuje sporazum. Iz Zagreba pa nihče ne mara priti v Belgrad in to je največja sramota. kar so jih Srbi mogli doživeti. Sporazum mol Srbi in Hrvati je bil dosežen .1. decembra 1918. čts pa Hrvatje hočejo popolno samostojnost, pa morem reči, da jo bodo dobili, ko bo dr. Maček pristopil k dr. Stojadinoviču, da bi skupno delala za napredek države.« Za hrvatsko filmsko industrijo V »Hrvatskem dnevniku« je izšel članek, ki sa zelo ogreva za ustanovitev hrvatske, narodne filmske industrije. Dokazati potrebo takega podjetja mu ni težko, dokaže pa tudi, da bi bila stvar tudi v denarnem oziru rentabilna, kakor so rentabilna nekatera taka podjetja drugih malih narodov. Tudi za snov bi podjetje, če bi se že ustanovilo, ne bilo v zadregi, saj mu zemlja, folklora, zgodovina, dajejo dovolj Upega in zanimivega gradiva. Tako podjetje bi tudi vzbudilo domače igralske talente, ker »kdo ve, koliko velikih igralskih talentov danes propada po hrvatskih vaseh in predmestjih.« Za narodno ali politično vzgojo bi bila stvar zelo pomembna, »kaj bi n. pr. pomenilo za hrvatskega kmeta, če bi videl izvrsten film o Matiji Gubcu!« Vso zadevo naj bi vzela v roke »kmetska in gospodarska sloga«, v katerih ima velijo ^p^ftdo znani levičar Rudolf Herceg. Člankar prani,, »film majhnih narodov prinaša s seboj kulturo in spoštovanje svobode, ker se morajo že zaradi svojega položaja postaviti v bran proti imperjalutjc-nim težnjam velikih držav.« Tako podjetje- nap bi se ostro uprlo tedenskim filmskim novicam, »ki večkrat kažejo samo n. pr. »Obisk Mussolinija Hitlerju«, ki prinašajo samo vojaške sprevode, fanfara in marše, kakor da bi večje kulture ne bilo na svetu.« Taki izrazi in misli razodevajo določen, strogo opredeljen svetovni nazor, katerega je prežeta »Kmetska sloga«. — Vsekakor je treba priznati, da so Hrvatje v tej dobi silno delavni. Poleg gibanja proti nepismenosti, oziroma dela za poučevanje nepismenih, sedaj še delo za lastno filmsko industrijo — v vseh teh naporih je veliko truda. Hrvatski socialni teden Od 25. do 31. oktobra t. I. bo v Zagrebu II. hrvatski socialni teden, ki si je stavil za nalogo, da prouči in razčisti vsa vprašanja družino in da vzpodbudo za dvig jn utrditev zdrave, nravstvene krščanske družine v hrvatskem narodu. Delo prične po poklieanju svetega Duha nadskof-koadjutor dr. A. Stepinac s cerkvenim govorom: II ravni in nadnaravni pomen družine, konča pa se s proslavo Kristusa Kralja. Pri tednu sodelujejo škofje, visokošolski profesorji, zdravniki in druei odlični kulturni delavci. Laže, pa ga še sram ni V St. Louisu v Auieriki izhaja list »Sokol«, glasilo »Jugoslovcnskega sokola«. V zadnji številki priobčuje izvlečke iz najbolj ostrih govorov ob priliki konkordatu v skupščini in jih zaključuje s tenn besedami: .Spodnja zbornica'je konkordat izglasovala, samo senat ga mora še sprejeti, pa bo postal zakon. Ko se še to zgodi, bo imel rimski papež iz Vatikana enako oblast nad....... 6 milijoni jugoslovanskih državljanov, dasi ni' ne Jugoslovan in tudi ne živi v Jugoslaviji. Poleg lega bo naša nacija dajala Sveti Stolici v Rim davek okrog 900 milijonov na leto iu nekega dne bodo ti milijoni, izpremenjeni v bajonete, puške III topove, zagrmeli iz Rima in podirali naša stoletna naselja in mesta 111 ubijali prav iste državljane, ki so po krivdi svojih političnih voditeljev le milijone v Rim poslali.v Tudi take stvari se lahko pišejo pod masko tiskovne svobode. Ni čudno, da je tako zelo prišla ob dobro ime. Kaznovani primer korupcije Potrjena je obsodba finančnega ravnateljstva, s katero jc bil znani pomočnik zunanjega ministra dr. Aleksander Bodi obsojen zaradi tihotapstva preprog, pohištva iu drugih dragocenosti. Obsojeni so — polog taks in rednih sodnih stroškov — dr. Aleksander Bodi in Lidija Bodi na po 5,071.337 dinarjev, Ivan Nečajev na 4,730.650 din, Pajo Crlhck na 1.399.294 din. Danko Batori na 3,003.807 dinarjev, Nikolaj Milutiu pa na 3000 diu, ker je oviral preiskavo. Socialisti proti sporazumu V nedeljo so se zbrali socialisti v Zagrebu k zborovanju, ki ga je vodil bivši predsednik osrednjega urada za zavarovanje delavcev Viljem Hara-mina. Ob tej priliki so se socialisti dotaknili tudi političnih vprašanj, tako sporazuma, katerega so popolnoma obsodili, češ da zavračajo vsako nazira-Uje o treh narodih v državi. »Hrvatski dnevnik« pravi na to. da je prav vseeno, kaj mislijo socialisti, važno je le to, da bi bile čimprej volitve v delavska zastopstva, da se socialisti potem ne bodo več mogli proglašati za zastopnike delavstva. liško prepričanje. Lužnikov oče je bil po vsem svojem značaju pravi predstavnik katoliškega slovenskega kmeta. Silno izobražen mož, v katerega hišo je zahajal »Slovenec «več kot 30 let, ki je naročil in bral vse, kar je dobrega izšlo na književnem trgu. Koliko naših izobražencev je ž njim sedelo v njegovi hiši in ž njim debatiralo in so se morali kloniti njegovemu znanju in njegovi neizprosni doslednosti. Krščanski mož, ki je strogo pazil, da so se ohranile vee starodavne krščanske tradicije, ki krasijo življenje po kmetskih domovih, in ki je svojim otrokom znal udariti pečat neustrašene vne-tosti za krščansko stvar. Slovenski mož voditeljske krvi, ki je dolga leta na svojih ramah nosil odgovornost za slovenske boje, dajal pobude, ustanavljal zadruge, da je reševal slovenske kmetske domove, in ki so ga v zahvalo kot 60-letnega 6tarčka nemški volk6wehrovci ob prevratu vlačili v celovške ječe, odkoder jim je pobegnil v osvobojeno domovino. Njegov dom pa 60 mu do zadnjega oplenili. Mož, ki se je udeležil vseh velikih slovenskih romanj, v Kel-morajn, na Dunaj, v Jeruzalem, v Lourdes, v Rim, odkoder se je vedno vračal bogatejši v ljubezni do katoliške vere in do slovenskega naroda. Pri vsem tem pa kmet, ponosen na svoj stan, na kmetsko delo in na kmetsko življenje. Ponosen na svoj prelepi košček slovenske zemlje, ki ga je pogostokrat hodil gledat z vrhov tolikanj priljubljene Uršlje gore, odkoder je do zadnjih let tako rad s svojim čudovitim gorskim prodimim glasom klical svojo družino v dolini. Žena mu je umrla pred dvema letoma, kar ga je silno potrlo. Na domu gospodari sedaj njegova hčerka Cilka, ki nadaljuje očetove nauke. En sin je šolski upravitelj v Črni, drugi je predsednik Katoliške akcije in oče deveterih otrok. Vsa Mežiška dolina bo prisluhnila, ko bodo peli zvonovi za pokojnim Lenartom in številnim prijateljem po širni Sloveniji, ki so ga poznali in pri njemu v gosteh bili. se bo osvežil spomin na lepo slovensko dušo, ki je šla po plačilo k Bogu, ki svojih zvestih služabnikov ne pozablja tako, kot jih čestokrat pozablja domovina. Naj v mini počiva! Preostalim izrekamo svoje globoko sožalje! ® je oznaka še bolj izpopolnjenega ODOLA, katerega antiseptično delovanje je še v večjj meri zvišano. Bakteriološke iu klinične preiskave so znanstveno dognale, da ODOL uničuje bakterije. K odkrit',u spomenika kralju Aleksandru I. Zedmitelju na Rakeku Zastopnik Njegovega Veličanstva kralja Petra II. divizijski general g. Lazar Tonič v razgovoru z banom g. dr. Natlačenom. V ozadju brigadni general g. Dušan Dodič Proslava dvestoletnice zapne cerkve v Smartinu pri Kranju Šmartin pri Kranju, 18. okt. množice bližnjih in daljnih faranov in jih zbrala Prelep dan, kakršnega šmartineka fara ne bo okoli sebe. Na grobovih okoli nje je mrgolelo morje več zlepa doživela, je minil, solnčen jesenski dan, lučic, s katerimi so živi počastili svoje rajne. Čudo-ki je bil s svojim zlatim sijajem prikladen okvir vito ubrano so zvonili zvonovi in farani so se ta ve-radostnemu vznemirjenju srca, navdušenju, duhov- čer razšli na domove v nestrpnem pričakovanju naslednjega dne. Že ob pol 8 zjutraj se je zbrala vsa fara in mnogo gostov od drugod na prostoru, kjer je že pred dvesto leti stala stara cerkev sv. Martina. Domači kaplan g. 1. Š e š e k je daroval sv. mašo, ki jo je spremljalo navdušeno ljudsko petje. Po maši se ie razvila mogočna procesija k sedanji cerkvi sv. Martina. Te procesije se je udeležil tudi občinski odbor z g. županom na čelu. Zvonovi so pritrkavali in množica ljudi, ki se je ustavila pred cerkvijo, jo pričakovala, da pride prevzv. g. škof dr. Gregorij Rozman. Njegovega sprejema se je med domačo in številno tujo duhovščino udeležil tudi kranjski dekan g. Š k r b e c , šentjernejski dekan g. A n ž i č, škofjeloški župnik g. Podbe všek, gvardijan p. Rafael Bogataj iz Škofje Loke ter kanonika M r a k in Š i m e n c. Od svetnih oblasti se je udeležil sprejema kranjski okr. načelnik g. L i p o v -še k. Točno ob času, kakor je bilo napovedano, je šlo skozi množico: »Škof prihaja U ln že smo ga imeli v svoji sredi in tisočem je zaigralo srce od veselja, ker je tako redek dan, da ga imamo med seboj. V imenu šolske mladine sta deklica in deček s prikladnim besedilom lepo pozdravila našega škofa, da je marsikomu zaigrala solza ganotja v očeh. Ob pol 10 je imel nato prevzv. g. škof svoj slavnostni govor v cerkvi, ki se je globoko dojmil vseh faranov. Govoril je kot govori oče otrokom pa tudi kot vojskovodja vojščakom Kristusove cerkve. Tako nas je potrdil v veri in jo poživel v nas, potem pa je daroval pontifikalno sv. mašo. S tem so bile dojiol-danske svečanosti končane. — Popoldne ob pol 3 so bile v cerkvi pete lilanije, nato pa je bila v Šinar-tinskem domu akademija, katere se je udeležil tudi Prevzvišeni. Najbolj zanimivo je bilo skioptično predavanje g. svetnika A. Šarca, ki je predaval iz zgodovine cerkve sv. Martina, o kateri je poročal že nedeljski »Slovenec«. G. predavatelju gre vsa zahvala za trud, s katerim je zbral zgodovinske drobce iz. literature in starih listin. Akademija je bila vreden zaključek slavnosti šmartinske fare, ki l>o vsem ostal v neizbrisnem spominu. ni povezanosti in globoki pobožnosti, s katero so šmartineki farani slavili dvestoletnico, odkar jim je bila posvečena farna cerkev. Skoraj vee leto se je fara pripravljala in skrbela, da bi dala čim sloves-nejši poudarek svoji veliki slavnosti. Stara enoličnost je tudi na zunaj potrebovala prenovitve, pa so tako bili na pobudo g. svetnika A. Šarca zlasti oltarji nanovo prepleskani, obnovljena je bila vsa notranjščina starodavne cerkve, da so šli stroški v deeettisoče. Pa farani 60 jih v svoji živi zavesti z veseljem in ponosom dajovali, ker farna cerkev, kakor je cerkev sv. Martina, je najbolj dragocena, najsvetlejša hiša sleherne srenje, prostor za praznovanje duha sredi grenke zemlje, hiša božja. Nobeden se ji v svojem življenju ne more odtegniti ne v mladosti ne v starosti: zato 60 jo vee teden že krasila dekleta ter zavedni fantje in možje eo v to porabili ves svoj prosti čas. Z neštetimi venci so pre-pregli notranjščino in s cvetjem so ob6uli oltarje. Mogočen je bil pogled na zunanjost in okolje cerkve, kjer so v celih vrstah stali mali in veliki mlaji. Slovesnosti so ee pričele že v soboto zvečer z li-tanijami in molitvami za mrtve. Cerkev, ki je bila ta večer kot kraljica obsijana z lučjo reflektorjev in umetnega ognja, je privabila k sebi številne- Nova trdnjava na severni meji Blagoslovitev banovinske gospodinjske šole v Svečini — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode. zavžite ziutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Joselovo« vodo ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Offl. reg. S. te. SM?'J*5 Maribor, 10. oktobra. Leta 1935 je banovina kupila benediktinsko posestvo in graščino v Svečini. Ker se je izkazalo, da so bili prostori tedanje kmečko-gospodinjske šole v št. Jurju ob juž. žel. neprimerni in ker iz pedagoških razlogov ne kaže, da bi se v istem kraju nahajali gospodinjska in kmetijska šola. je ban g. dr. Marko Natlačen odločil, da se kupljena graščina v Svečini porabi za gospodinjsko šolo, ki se ima preseliti iz št. Jurja. Vodstvo šole je bilo poverjeno izkušenim šolskim sestram. Tehnični in kmetijski oddelek sta takoj izdelala načrte za adaptacijo stare graščine. 15. februarja se je v še ne popolnoma preurejene prostore vselila gospodinjska šola in s tem dnem pričela s poukom. Dokončno je bila stara samostanska graščina preurejena šele pred kratkim. Grad je dobil popolnoma novo zunanjost, notranji prostori pa so bili tako idealno adaptirani, da odgovarjajo prav vsem zahtevam sodobne gospodinjske šole. Ves grad nudi sedaj lepo sliko. Po popolnoma dovršenih delili je bila v ponedeljek, 18. oktobra, ob zaključku prvega šolskega leta slovesna blagoslovitev novega zavoda. Slovesnosti blagoslovitve so se udeležili g. ban dr. Marko Natlačen z gospo soprogo, prevzvi- I šeni g. škof dr. I. J. Tomaž i č, načelnik kine- l tijskega oddelka inž. A. Pod gornik, okrajni 1 giavar P. Popov i č, mariborski župan dr. Ju-van, bivši oblastni predsednik dr. Leskova r, stolni prošt dr. V r a b e r, častni kanonik Č i ž e k, minister V e s e n j a k, tajnik JRZ M. K r a n j c, domači g. župnik časi, banovinski svetnik Šer-b i n e k in domači župan g. K r e n. Dopoldne ob pol desetih so gostje, vse gojen-ke s svojimi učiteljicami na čelu in številni občani sprejeli g. bana, ki se je v spremstvu načelnika kmetijskega odbora za Maribor levi breg min. v p. Vesenjaka pripeljal z avtomobilom. Takoj po pozdravu z odličnimi gosti je g. bana pozdravila gojenka in mu izročila šopek rož, druga gojenka pa je pozdravila prevzvišenega g. škofa in mu prav tako izročila lep šopek. Takoj po sprejemu je škof dr. Tomažič opravil blagoslovitvene obrede. Nato je ob asistenci stolnega prošta dr. Vrabra, kanonika Čižka, župnika Časla in škof. aktuarja J. Kokošineka daroval sv. mašo, pred njo pa imel na gojenke lep nagovor. Po cerkvenih slovesnostih se je v šolskih prostorih vršil zaključek šolskega leta. Gosp. ban je najprej ugotovil lep uspeh, ki so ga dosegle gojenke prvega tečaja. Gojenk je bilo 25, od katerih je 11 šolo dokončalo z odličnim uspehom. Nato je g. ban nagovoril dekleta z naslednjimi besedami: »Po osmih mesecih resnega učenja in dela v tej hiši, ki smo jo pravkar blagoslovili, se poslavljate in odhajate na svoje domove, med svoje, k svojemu delu Danes smo vaš tečaj zaključili z zahvalno pesmijo. Ob tej priliki dajem izraza svoji želji, da bi tečaj, ki ste ga obiskovale, obrodil sto-teren sad, da bi seme ljubezni do domačega doma, ki so ga vaše učiteljice sejale v brazde vaših src, padlo na rodovitna tla, da bi raslo in uspevalo. So nekateri, ki mislijo, da gospodinjske šole niso za kmetska dekleta, ker da jih odtujejo kmet-skemu življenju in domu. Ti ne poznajo ustroja in dela naših gospodinjskih šol Želim, da bi ve bile dokaz, da te šole niso prav nič v nasprotju s potrebami kmetskega doma in življenja, ampak da so one tiste ki kmetska dekleta vprav pripravljajo za delo in življenje v kmetskein domu in da prejemajo v njih vse. kar pristno kmetsko življenje pospešuje in ohranja. Naj vam ne bo žal velikega dela, ki ste ga morale izvršiti v tej hiši. Saj je trdo delo breme, ki ga življenje naloži sleherni kmetski gospodinji in materi, ki je vedno prva pri delu in ki zadnja zvečer leže k počitku. Uspehi letošnjega tečaja pričajo, da se v šoli niste učile brezdelja, marveč vztrajnega in vestnega dela Nesite ta smisel za delo domov ter se zavedajte, da delo ni samo dolžnost, ampak tudi čast, saj je le delo tisto, ki posamezniku in narodu prinaša blagostanje in srečo. Poleg vestnega in resnično smotrnega dela je varčnost pogoj blagostanja. Tudi smisel za varčnost so vam učiteljice vcepljale v srce in tudi tega ponesite s seboj v življenje. Delo in varčnost, ki ga boste prinesle kinetskemu domu. bosta porok za njegov obstoj in napredek, da ga boste mogle svojim potomcem izročiti lepšega in trdnejšega, kakor ste ga prejele. Ohranite pa tudi ljubezen do rodne grude, na kateri ste zrasle in na katero se zopet vračate. Ostanite zveste kmetskemu stanu, ki nam je dal največ velikih mož in ki je od roda do roda prenašal naše duhovno in gmotno bogastvo ter na- i šemu narodu ohranil slovensko besedo in kulturo so to tukaj edini pri zvestobo do doma, družine, naroda in države. — Želim vam srečno pot v življenje!« Nato je g. ban dekletom razdelil izpričevala, nakar se mu je za bodrilne besede zahvalila za-vodova gojenka. Nato so si gostje ogledali po zaslugi šolskih sester vzorno urejene šolske, stanovanjske in gospodinjske prostore, ki se morejo po praktičnosti, zračnosti, snagi in svetlobi meriti s prostori dru- gih gospodinjskih šol v inozemstvu. Delo in bivanje v takih prostorih je za bodoče kmetske gospodinje paC najboljša vzgoja in zgled. Opoldne jc bilo gostom prirejeno kosilo, na katerem so spregovorili jioleg g. bana g. škof, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, minister v pok. g. I. Ve-senjak in član banskega sveta g. Šerbinek, ki so se vsi zahvalili g. banu, da je za gospodinjsko šolo odločil obmejno Svečino, kjer se bodo na skrajni točki naše severne meje vzgajale čuvarice slovenskih domov. Sledile so še večernice, ki jih jo opravil gospod škof in med katerimi je ubrano prepeval zbor gojenk. Mariborske V/ogererjeve hrenovke dnevno sveže dobite v delikatesi JANC - Židovska Slomškova družba V nedeljo, dne 17. oktobra t. 1. je bil v Rokodelskem domu v Ljubljani ustanovni občni zbor Podružnice Slomškove družbe za ljubljansko okolico. Številno zbrano učiteljstvo, med njim banov, šol. nadzornika g. Štruklja, okrajnega šol. nadzornika g. Erjavca, zastopnika most. župana g. Vidra, predsednika Podružnice Slomškove družbe za ino-sto Ljubljano g. Horna ter ravnatelja meščansko šole g. Pečjaka in druge, je pozdravil predsednik jiripravljalnega odbora g. llladnik ter obrazložil pomen in naloge nove podružnice S. D. Poročilu pripravljalnega odbora so sledili vzpodbudni govori predsednika centralnega odbora S. I)., šol. nadzornika, predsednika ljubljanske |xxiružnice in županovega zastopnika, na kar so bila pravila soglasno sprejela. V odbor so bili izvoljeni gg. in gdčne.: llladnik, Žirovnikova, Erjavec, Jakličeva, Sirnikova, dekan Zabret in Pečjak; pregledovalca računov sla Lomšek in Kovačeva, v razsodišču pa Škulj in Po-rentova. Po temeljitem razmotrivanju g. Pečjaka o katoliškem mladinskem tisku se je občni zbor v le-pem soglasju končal. in ki je nosilec naše narodne bodočnosti. Zvestoba do kmetskega stanu vas bo utrdila, da boste mogle prenašati bremera in udarce življenja. Ohranite pa zvestobo tudi Bogu, ki bo v vas utrdil Tepeni „izletniki" Jevnica. 19. oklobra. Odkar jc v Jevnici postajališče, radi hodjio izletniki v te kraje. |x>sebno jeseni. V Mali in Dolgi nogi, v Ciolišah je mnogo kostanja in sadja. Meti izletniki so pa tudi ljudje, ki pridejo z na hrbtniki in tresejo in pobirajo kostanj in sadje brez dovoljenja. Že večkrat je prišlo do prepira. Tako so jo v nedeljo 17. oklobra izkupili nekateri »izletniki«. Ko so jih domačini poti i 1 i, se še umakniti niso hoteli S koli in noži so navalili na kmečke lante. Na obeh straneh je bilo veliko krvi. Končno so jih fantje le zmagali in dva zaprli v klet, da so jih i>ozneje orožniki odgnali v Litijo. Kmetje zato saae in gojijo kostanj in sadje, ker so to tukaj edini pridelki, ki jih morejo prodati. Nekateri mestni in predmestni ljudje pa mislijo, da mora kmet vse zastonj dati. Lelos je sadje že tako fioceni. da ga lahko vsak kupi. Kmet pa za tatove ne bo sadja jrojil. Smrt odličnega koroškega narodnega delavca V Kotljah v Mežiški dolini je umrl 78 let star, kremeniti katoliški in slovenski kmet Lenart Kuhar. Gor pod Uršljo goro se je raztezalo njegovo posestvo, lii je zmagoslavno kljubovalo vsem tujerodnim zajedavcem, ki so ga v predvojni dobi zalezovali. Njegov dom pa je bil trdnjava slovenstva in vernega krščanskega duha, kjer se je zbiralo vee, kar je narodno čutilo in bilo ponosno na 6voje kato- Ako morate mnogo govoriti, potem upotrebljavajte za poživitev in osvežitev ODOL. — ODOL je idealno sredstvo za nego ust. ODOL prepreči vrenja in gnitja v ustih. Če si enkrat izperete usta z ODOL-om, premagate svoje utrujenost in preprečite neprijeten vonj Iz ust. ODOL Vam varuje zdravlje, osvežuje in poživlja (ŽcLol Vam da viAm dobre, uposleinute ae^mutosti! Drobne novice Koledar Sreda, 'JO. olctobra: Janez Kancijan, spozuava-lec; Felicijan, mučenec. Novi grobovi -j- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala ga. Marija Bucik, soproga policij, nadzornika v pok. Pogreb bo danes ob četrt na 5 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. -f- V Šoštanju je umrl gospod Jakob Volk, krojaški mojster, ustanovitelj in predsednik Obrtne hranilnice in posojilnice v Šoštanju. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Francoski rezervni častniki obiščejo Jugoslavijo V petek, dne 22. oktobra t. 1. prispe ob 10.28 na železniško postajo Bohinjska Bistrica skupina nad 120 francoskih rezervnih častnikov, kjer jih bo pozdravila delegacija rezervnih častnikov iz Ljubljane in Belgrada. Sprejema se bo udeležila tudi častna vojaška četa. Po prvem pozdravu na jugoslovanskih tleh se odpeljejo gostje do postaje Bled-jezero, kjer bodo izstopili ob 11 in pojdejo peš do jezera ter v lepem vremenu s čolni do Park hotela, kjer bodo kosili. Po obedu si ogledajo zanimivosti Bleda in uprava Park-liotela priredi ob tej priliki domačo zabavo s petjem in sodbo. Vsi sodelujoči bodo v narodni gorenjski noši. OI> 13.30 se pripeljejo z avtobusi do postaje Leace-Blod, odpeljejo se ob 14.16 in prispejo na glavni kolodvor v Ljubljano ob 15.38, kjer bo oficielen sprejem. Na kolodvoru bo vojaška četa z godbo, zastopniki vojaških in civilnih oblasti, rež. častnikov in ostalo občinstvo. S kolodvora odidejo francoski rezervni častniki vsi v uniformi v sprevodu z vojaško godbo pred spomenik kralja Petra I. in ilirski spomenik, kjer po-lože venca. Potem si bodo ogledali zanimivosti mesta in ob 18.30 bodo imeli v enem izmed ljubljanskih hotelov večerjo. Iz Ljubljane se odpeljalo ob 20. Pozivamo vse rezervno častnike ter ostalo občinstvo v Bohinjski Bistrici, na Bledu in v Ljubljani, da se udeleže sprejema naših ljubih gostov. Francoski rezervni častniki, med njimi večina Solunci, ki so se borili ramo ob rami z našo hrabro vojsko na solunskem bojišču in ki potujejo na svečanosti v Skoplje, zaslužijo čim veličastnejši sprejem. — Odbor. ____ Najboljše od dobrega toda kljub temu poceni pralno sredstvo je naš domači PERION ki pere prizanesljivo in čisto. — Uporabljajte ga! — Otvoritev postajališča Groblje. V nedeljo, dne 24. t. m., bo izročeno javnemu prometu na progi Ljubljana gl. kol.—Kamnik med postajama Domžale, Jarše-Mengeš nezasedeno postajališče Groblje, in sicer s prihodom vlaka štev. 8426, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 13.45 in imajo od tedaj vsi vlaki s prevozom potnikov iz obeh smeri na novem po-stajališču postanek jx> eno minuto. Prihodi in odhodi vlakov na novem jtostajališču so razvidni iz razglasil pri jKjtniških blagajnah. Odprava jx>tnikov in prtljage je v vlaku. — Slavja odkritja spomenika kralju Aleksandru na Rakeku sta se izmed dekanijske in okoliške duhovščine tudi udeležila gosjioda: Lovšin Ivan, župnik v Planini, in Martinčič Andrej, župnik na Uncu. V toliko jx>ročilo v ponedeljskem »Slovencu • izpopolnjujemo. — Prepovedan tisk. Službene novinc št. 236 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu [prepovedalo prodajati iu razširjati št. 18 časopisa ; Narodni val«, ki izhaja v Zagrebu. — Vlom v občinsko pisarno. V Poljanah nad škofjo Loko je bilo v noči od petka na soboto vlomljeno v občinsko pisarno, ki je v gasilskem domu, kjer ponoči nihče ne prebiva. Zlikovci so s cepinom ali krampom ud r li v pisarno in odnesli 8000 din. Doslej, kolikor nam je znano, niso še izsledili tatov. — V 6oboto je bilo pri Matiju v Oabroveni nad Škofjo Loko ukradeno nekaj obleke in nekaj drugih manjših stvari. Zlikovci še niso izsledeni. Prejšnjo noč pa je bilo v Trojarjevi trgovini ukradena vreča pšenice 85 kg. — Nesreča otroka. Iz Horjula so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico sedemletno Marjeto Lebnovo, hčerko posestnika. Mala Marjeta se je vozila z nekakšnim vozilom skupno s svojim bral cem. Leva noga ji je zašla med kolo. ki ji je odtrgalo tri pr6te. — Nevarne prometne točke jc vendar treba žc popraviti Ena izmed takih je ob kaplatiiji v Ho-čah. Pred kratkim 6mo poročali o nesreči, ki se je tu zgodila, že je le za las manjkalo do nove. še mnogo večje. Težak tovorni avto 6 prikolico, last avtopodjetja Lininger iz Maribora, je peljal iz Reke več Ion gramoza, ne prehitro. Na ovinku mu zastavi pot čreda krav. Šofer jc vozilo sicer hitro ustavil, toda zaneslo ga je na cementni obronek ZELJA BO POSTALA RESNICA! Pred vsem Ti želim polno zdravja. Da bi se vresničile te moje iskrene želje, sem naročila, da se Ti v bodoče pošlje v hišo vsak mesec po 1 škatlja Ovomaltine. Boš videl, kako dobro Ti bo dela skodelica Ovomaltine vsako jutro. Samo z Ovomi/ltine se doseže Ovomaltinslci uspeh Stotisoii so to ie preizkusili, prtpri-fajte se tudi sami. Kupite šo danes skalijo zdravja — škatljo Ovomaltine! Dobi se povsod od Din navzgor. globoko betonirane struge, kjer bi bili obležali tudi delavci, ki so spremljali avto, zasuti s težkim kamenjem. Poleg tega bi lahko padlo tudi nekaj glav goveje živine, ki se vča6ih razkropljena vodi po cesti. Opozarjamo, da vodi ta cesta skozi Reko k Mariborski in Ruški koči ter Pohorskemu domu, t. j. k najbolj obiskanim pohorskim postojankam in da je v interesu domačega prometa, javne varnosti, pa tudi tujskega prometa — po novi cesti vozijo avtomobili do vrha, do omenjenih koč, — da se te ovire čimprej in temeljito odstranijo. Železniško ravnateljstvo pa Račanci ponovno prosijo za mrežaste zapornice ,kakršne so v Hočah, Pra-gerskem in drugod. Na obeh 6traneh proge je zraslo mnogo hiš in otroci, ki niso toliko pozorni, utegnejo ponovno biti predmet kake nesreče. — Združenje jugoslovanskih glasbenih avtorjev (»UJMA«), sekcija za dravsko banovino, ima sestanek 6vojega članstva v četrtek, 21 .t. m., ob 18 v šahovski sobi gostilne Lovšin v Gradišču, Ljubljana. Važen dnevni red! — Društvo za zaščito koristi vlagateljev bivšo avstrijske poštue hranilnice v Ljubljani ponovno in zadnjikrat opominja svoje člane, ki so že večinoma |K) naših informacijah prejeli 6voje terjatve od poštne hranilnice v Belgradu, da takoj pošljejo obvezane odstotke, sicer bo društvo primora-no v teku osmih dni potoni pravnega zastopnika nastopiti tožbeno pol proti neplačnikoni. Da se pa vloge v tako slabi valuti izplačujejo, ni društvo po-jx>lnoma nič krivo. Sicer pa ta zadeva šo ni končana i u upamo, da pride tozadevna sodna razprava v kratkem glede valorizacije v pretres. Vlagatelji, kateri še niso priglasili svojih terjatev, naj to store takoj: Ime in priimek vlagatelja, številka hranilne knjižice ali čekovnega računa, stalno bivališče, po umrlih pooblastilo sodišča, da je glavni dedič. Za vsako hranilno knjižico je potreba posebej vložiti prijavo. Prijave so kolka proste. Za eventuelne informacije je priložiti znamko '2 din, sicer se ue odgovarja. Najboljša hranilnica kuriva »***=«=«***» Lutz - peč, tovarna Ljubljana VII. — Dva roparska cigana ubita. Prebivalstvo Medmurja, Prekrmirja, Hrvatske Podravine in*Hr vatskega Zagorja je že dolgo trepetalo pred roparsko tolpo cigana Joška Kokosa, ki je neusmiljeno ropala in plenila. Orožnikom pa se je sedaj jjosrečilo ujeti tri glavne vodje te ciganske tolpe. Pred dnevi so orožniki ustrelili 38-letnega Joška Baranja, ko je hotel zbežati pred aretacijo. Tedaj so orožniki aretirali večje število rojjarskih ciganov, na svobodi pa je ostal vodja tolpe Joško Kokoš, ki 6e je klatil okoli madžarske meje, kjer je ropal, preoblečen v orožniško uniformo. Z njim je bil tudi njegov 18-letni sin Jo6ip, ki je bil oblečen v uniformo stražnika. Bila sta v neki koči in ko 60 ju orožniki zajeli, je sin napadel orožnike, od katerih ga ie eden zabodel z bajonetom v nogo ter ga onesposobil za boj, drugi orožnik pa je ustrelil očeta Joška, ki je bil takoj mrtev. Mladega ranjenega cigana 60 prepeljali v bolnišnico v Čakovec, kjer so mu odrezali nogo, toda zaradi za6trupljenja krvi je cigan kmalu nato umrl. S tem je bila iz-trebljena ta ciganska tolpa, ki je ljudem povzročala toliko zla. — Kakor se porcelan in srebro ne čisli s peskom. istotako 6e ne sme negovati zobe z 06trim materialom. Sredstvo za čiščenje v zobni pasti naj ne bo trše od zobnega emajla ter jx> možnosti fino in enostavno. Masa za čiščenje v Odol pa6li ni mehanično narejena, temveč je kemičnim potom sestavljena, ona je mikroskopsko droben prašek, ki izključuje vsako pokvaritev zobnega emajla. Odol zobna pasta napravi zobe snežnobele in jih prijetno osveži. — Močnejši kot bolezen je trpkosladki Bio-malz. Njegova naravna moč krepi odpornost telesa. Dnevno nekaj polnih žlic zadostuje, da nas ohrani zdrave, vesele in mladostne. — Poslednji vlak generalne direkcije državnih železnic na pariško razstavo bo vozil 31. oktobra t. I. z odhodom iz Ljubljane ob 1.40 in to po posebno znižanih cenah. Potovanje bo pod pokroviteljstvom Propagandnega komiteja razstave s sodelovanjem društva »Putnik«. Cena od Ljubljane do Pariza in nazaj je 1.560 din, v čemer je všteta voznina do Pariza in nazaj, prenočišče in po! pen-zijona v Parim, ogled Pariza in razstave, kakor tudi izleti v okolico. Prijave sprejemajo biljetar-nice »Putnika« v Ljubljani, Oajeva ulica in hotel Metropol, v Kranju, v Mariboru, Celju, v Gornji Radgoni, na Jesenicah in na Bledu. — Za Vse svete v Gorico in Trst. Prijave v vseh biljetarnicah »Putnika« in izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. št. 2&-45. Vhod iz Prešernove ulice. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«. Gospa Sle Ha R. Vladescu med nami Odlična žena pride dane« v Ljubljano. To je znana narodna delavka za ljudsko prosveto v Romuniji, gospa Stella R. Vladescu, soproga znanega vseučiliškega profesorja biologa dr. Rada Vladesca iz Bukarešte. Imenovana dama ima zelo velike zasluge, da je letošnja prva razstava naših slovenskih čipk dosegla tako lepe uspehe v Bukarešti. Za časa belgrajskega sejma jc podpisala protokol o medsebojnem podpiranju domačih obrtov med Bolgarijo, Češkoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo. Sedaj je potovala po Dalmaciji, da je tam proučila razmere in je danes v Ljubljani. Ze od praške razstave Male zveze se dela za tesnejše sodelovanje s sosednimi državami, zlasti z onimi, kjer ni razvito čipkarstvo in sc dela na to, da se omogoči potom primerne kompenzacije čim večji izvoz naših čipk, da bo našla pripravljena akcija na naših merodajnih mestih primerno razumevanje in moralno oporo. Čas bi že bil, da se slednjič pristopi k realiziranju zamišljene akcije, od katere je pričakovati precejšnjih uspehov za naše čipkarice. Večletne priprave so sedaj končane in zavisi cela zadeva od dobre moralne podpore naših poslancev, ki so o zadevi tudi že informirani. Trdno smo prepričani, da ne bi zastopniki tujih držav mogli imeti načelna nasprotstva proti uvozu malih količin naših čipk, če bi se kdo zavzemal za to. Tako pa se res ne čujc, da bi sc kdo posebno zanimal za izvoz čipk in za olajšave pri tem delu. Gospa Vladescu goji že davno velike simpatije za naše ljudi in se je to pokazalo najbolj za časa svetovne vojne, ko se je tudi ona morala umakniti daleč tja v Malo Azijo v Smirno z misijo Rdečega križa. V Smirni je bilo tudi 120 srbskih ujetnikov, k; so živeli v groznih razmerah in so delali v rudniku. Nihče se ni brigal za nje, dokler sc ni zavzela zanje gospa in izposlovala pri Angležih, da so te reveže pošteno oblekli in obuli. V spomin na ta dogodek so se potem skupno slikali in je ta slika ravno najboljši dokaz njenega človekoljubnega dela. Oče g. Vladescu sc jc rodil v selu: Salcl Sar- bii in varful Slivnie, ustanovljenem 1. 1504 po Kri-zovu Stepanu Velikem. Pri nas si bo gospa ogledala čipkarsko šolo in organizacijo tega dela. Želimo odlični ženi prav prijetno bivanje med nami, da se bo vrnila z najboljšimi vtisi v svojo veliko in gostoljubno domovino, ki je pokazala toliko razumevanja za naše izdelke in omogočila, da se je romunsko občinstvo do dobra seznanilo z našim čipkarstvom. Uubliana dne 20. oktobra 1937. Gledališče Drama: Sreda, 20. oktobra: »Julij Cezar«. Red Sreda. — Četrtek, 21. oktobra: »Tarelkinova smrt«. Red Četrtek. — Petek, 22. oktobra: ob 15. uri »Julij Cezar«. Dijaška predstava. Znižane cene od 14—2 din. Opera: Sreda, 20. oktobra: »Linda di Cha-mounix«. Premiera. Premierski abonma. — Četrtek, 21. oktobra: »Amaconke«. Red A. — Petek, 22. oktobra: Zaprto (Gostovanje opere v Celju: »Evangeljnik«.) Predavanja Liebertovo pedagoško predavanje ^Vzgoja na razpotju« (Die Erziehung am Scheidevvege) bo nocoj ob 18 v predavalnici mineraloškega inštituta na univerzi. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška ccsta 62 in mr. Gartu6, Moste. Poslovilni koncert Ziate Gjungienac Dosedanja prima donna ljubljanskega opernega gledališča gospa Zlata Gjungjenac se je odločila zapustiti naše gledališče in je sprejela v tekoči 6ezoni že angažma v belgrajski operi. V teh dneh pa je prišla, da 6e še enkrat poslovi od našega občinstva ter mu zapoje nekaj priljubljenih pesmi in opernih arij, ki naj bi bile njen »adijo« ob ločitvi. Priljubljena sopranistinja je nastopila v veliki Filharmonični dvorani v okviru koncertne prireditve, katere spored je obsegal v svoji dvodelnosti najprej zbirko pesmi; med njimi nekaj pastirskih pesmi iz XVIII. stol., dva samospeva Musorgskega (»Molitev«, »V kot«) in več samospevov domačih skladateljev: Lajovica (»Begunka ob zibeli«, »Pesem o tkalcu«), Škerjanca (»Vizija«), Osterca (»Vrata«) in Štritofa (»Pobčck«, »Micka bi rada Jurka dobila« — obe po narodnih napevih). V drugem delu sporeda pa so se nahajale arije najbolj priljubljenega značaja, vzete iz raznih starejših oper Čajkovskega (»Evgenij Onjegin«), Puccinija (»Bohe-me« in »Madame Butterfly«), Masseneta (»Manon«) in Verdija (»Traviata«). Pevka je pela ob spremljavi simfoničnega orkestra, za katerega so bile spretno prirejene tudi v originalu klavirske spremljave. Spremljal jo je orkester ljubljanske Filharmonije, ki ga je vodil dirigent Niko Štritof. Tako je imela pevka poslednjič kar najbolj ugoden okvir, da je razvila pred poslušalci V6e čare, kot jih vsebuje to njeno petje. Nam pa bodo ostale še zlasti v spominu pevkine operne podobe, kot jih je ustvarjala v našem gledališču. Živela bo med nami njena Mimi, Butterfly, Manon, njena Margareta, Luiza in Desdemona, njena Jenufa in Katja Kabanova. Spominjali se bomo teh likov, v katerih je umetnica še posebej razvila svojo notranjo tvornost. In če se spomnimo predvsem resnih umetniških momentov, kot jih je znala razviti pevka v poslednji podobi svoje Desdemonc ali Je-nufe, potem bomo spremljali njeno nadaljnjo umetniško pot z željami, da bi prav v tej smeri doživela ob končni dozorelosti, svoj umetniški višek ter tako dopolnila usodo svoje umetniške poti. Koncert, ki je bil polno obiskan, je bil tudi sicer na umetniški višini. V. U. M. Drenik volna za ročno pletenje. smyrna, perzer in kelim. _Ljubljana - Kongresni trg 7 1 Umetniška družina Šubic izvira iz Poljan nad škofjo Loko. Štefan Šubic, priznani slikar, ki je okrasil veliko cerkva v Poljanski dolini s svojimi umotvori, je imel dvoje sinov, laneza in Jurija. Janez se je rodil 1850, umrl 1889, posvetil se je predvsem cerkvenemu in pokrajinskemu slikarstvu, drugi sin, Jurij, rojen 1855, umrl 1899, pa je bil predvsem portretist in dekoralivni slikar. Tudi dela teh pričajo visoko nadarjenost sinov, ki so izhajali iz tc družine. Stojimo pred otvoritvijo umetniške razstave, ki bo posvečena prav tem velikim sinovom našega naroda. Zato je primerno, da priredi Prosvetna zveza v Ljubljani na III. prosvetnem večeru, ki bo dne 22. oktobra ob 8 v beli dvorani, predavanje o imenovani umetniški družini, na kar žc sedaj opozarjamo cenj. občinstvo. 1 Uprava Elitnega kina Matice obvešča, da je danes ob 21.15 premierska predstava »Dama s ka-meli jamk. Glej današnji oglas! 1 Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana - Vič priredi ob priliki I. banovinske sadne razstave in sadnega sejma v Mariboru v nedeljo, dne 25. t. m., ogled te razslave. Izletniki se sestanejo ob 5.15 na glavnem kolodvoru pri vhodu. Pri odhodu jo kupiti celo vozovnico in legitimacijo Obr. K 13. S kupljeno karto in potrdilom razstavnega odbora, da so se razstave udeležili, se peljejo domov brezplačno. V Ljubljano se vrnemo ob 22. Ža kosilo je preskrbljeno. 1 Na pokopališče k Sv. Križu vozi avtobus vsak dan od 8 zjutraj do 6 zvečer. I 25.000 doseženih. Letos je ljubljanska bolnišnica nenavadno hitro dosegla rekordno število 25.000 sprejetih bolnikov, kar se je zgodilo včeraj zjutraj. Popoldne je bila zadnja številka sprejetega bolnika 25.036. Druga leta bolnišnica komaj ob koncu leta doseže lako visoko številko, pomisliti pa jc treba k temu še, da je morala bolnišnica odkloniti cdo vrsto bolnikov, ker niso bili lako nujno potrebni zdravljenja v bolnišnici ter so se mogli zdraviti v domači oskrbi. — Ta teden je naval malih bolnikov, bolnih za davico in škrlatinko, nekoliko pojenjal, vsaj v primeri s prejšnjim tednom. Vendar je infekcijski oddelek še vedno nabito poln ter vlada tam občutno pomanjkanje postelj. Kar bati se je za primer, da izbruhne kakšna velika epidemija, kateri ne bo mogoče preprečili divjanja in uničevanja življenja. Tudi drugi oddelki niso nič na boljšem. Tako je v dvorani, ki šteje kakih 30 postelj, na razpolago en sam uporaben lermofor, čeprav bi ga morali imeti po zdravniških predpisih vsi bolniki. Stanje naše bolnišnice je obupno! 1 Delo pri Karlovškem mostu naglo napreduje, zlasti ker jc nastopilo ugodno vreme ter ni nevarnosti, da bi voda ponovno odnesla oder. Ograja severnega hodnika je že odstranjena, včeraj pa so pričeli podirati še ograjo južnega hodnika. Ze sedaj se vidi. kako širok bo most v bodoče, namreč, da bo segal skoraj nekoliko čez razpetino Karlov- ške, oziroma Dolenjske ceste. Pridobljeni prostor na obeh straneh mostu bo služil za dva hodnika, dosedanja hodnika pa bo6ta uporabljena za cestišče. Za veliki vozni promet, ki gre čez Karlovški most. je bilo to cestišče do sedaj mnogo preozko ter sta 6e dva voza n, pr. prav težko izognila drug drugemu. Most razširja tvrdka Battelino. Delo bo zaključeno še pred nastopom zime. I Tvrdka Oroslav Dolenc, Ljubljana. Wo!fova ul. 10. je pripravila za praznik Vseh svetnikov prvovrstne nagrobne 6veče v izbranih barvah in oblikah. I Čeber perila najden. Pred dnevi je neki ribič lovil ribe v potoku Curnovcu v Mestnem logu. Voda pa je nanesla škaf mokrega perila, ki ga je gotovo pogrešila kakšna perica v zgornjem delu tega potoka. Policija je ta škaf perila spravila ter ga dobi perica v kriminalnem oddelku na policiji. 1 Huda nesreča dijaka. Včeraj zjutraj ee je v Vegovi ulici hudo ponesrečil 10-Ietni učenec I. realne gimnazije Karel Kos. Neki neprevidni kolesar ga je podrl ter mu povzroči) številne poškodbe po vsem telesu. Dijak je izgubil zelo mnogo krvi. Re sevalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Maribor m Ban dr. Natlačen v Maribora. V-ponedeljek se je ustavil v Mariboru na povratku iz Svečine g. ban dr. Marko Natlačen. Prenočil je v hotelu Orel, včeraj dopoldne pa si je ogledal nekatere tukajšnje banovinske ustanove, med njimi porodnišnico, Dečji dom, kjer se je podrobno zanimal za ureditev zavoda. Obiskal je tudi Vajeniški dom. m Elektrifikacija mariborske okolice napreduje. Mestno električno podjetje je s svojim omrežjem na zapadni strani že seglo čez "Bresternico ter je te dni končalo dela za elektrifikacijo Jelovca pri Selnici ob Dravi. S tem je levi brez Drave od Fale do Maribora elektrificiran. Sedaj tečejo dogovori med električnim podjetjem in interesenti za elektrifikacijo Pesnice, in sicer najprej naselij okoli pesniškega kolodvora. Potrebno bi bilo zgraditi daljnovod od Sv. Kungote vzdolž pesniškega potoka do mostu v Košakih, kjer bi 6e potem daljnovod zaobrnil ob državni cesti proti 6everu. S tem bi se znatno približalo tudi vprašanje elektrifikacije St. Ilja, pa tudi nadaljevanje elektrifikacije proti Št. Lenartu v SI. gor. Tudi stanovalci Rošpoha se zanimajo za elektrifikacijo ter je bil v soboto prvi sestanek interesentov, Potrebno bi bilo zgraditi v Rošpohu transformatorsko postajo, za katero je banska uprava že obljubila 25.000 din podpore. Tudi mariborska mestna občina bi dala isto vsoto, le občina Kamnica še okleva. Bilo bi pa potrebno, da bi se kamniška občina odločno zavzela za elektrifikacijo Rošpoha, ki spada v nje-n.° °^m°čje, kakor se je poprej zavzela za elektrifikacijo Kamnice samo in pa področja vzdolž okrajne ceste. Interesenti so pripravljeni, da nosijo stroške za odcepe od transformatorske postaje do svojih hiš. m Glede oddaje Grajske kleti nam sporoča mestna občina, da je ni oddala g. Kendi, temveč g. Babineku Ivanu, svoječasnemu najemniku Ken-dovega hotela na Bledu. m Kongregacija za gospe ima jutri 21. t. m. sestanek ob pol 5. popoldne. m Gasilci : Grafiki. V nedeljo bo ob 10 dopoldne na Železničar je vem igrišču zanimiva nogometna tekma. Pomerijo se med seboj naši gasilci in pa grafiki. m Nevarno se je ponesrečil 'na cesti iz Sv. Kungote v Maribor 40 letni čevljarski mojster Ferdo Painkiher z Zrinjskega trga 9. Zavozil jc v kup gramoza, pa si je pri padcu stri roko v rami in nogo. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. m Zanimiva zobozdravniška zadeva. Mestnemu fizikatu je bilo javljeno, da se je neka mariborska zobozdravnica že zdavnaj preselila v Belgrad, v Mariboru pa se še vedno nahaja njen atelje, v katerem baje vrši ordinacije pod njenim imenom neki zobotehnik, ki ji plačuje za atelje najemnino. Mestni fizikat je prijavil zadevo banski upravi, ki 6edaj preiskuje. Gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Mariboru. Sreda, 20. oktobra: Zaprto. Četrtek, 21. oktobra ob 20. uri; »Revizor«. Red A. Petek, 22. oktobra: Zaprto. , Sobota, 23. oktobra ob 20: »Sodnik Zalamej-ski«. Premiera. Bloki veljajo. Celje c Celjski mestni svet — sporazum in »Jutro«, Včerajšnje »Jutro« se je spozabilo in hotelo predpisovati celjskemu mestnemu svetu, kakšno stališče naj bi zavzel do notranjih političnih dogodkov v državi. Pripomniti moramo, da se celjski mestni svet sam dobro zaveda svojih nalog in da jih je dosedaj v redu izvrševal, Kadar pa bo mestni svet čutil potrebo, da sklene kako resolucijo, smo prepričani, da je ne bo spregledal tudi brez Jutrovega komentarja ne. Pač pa bi vprašali »Jutro«, da bi nam poročalo raje, kakšno resolucijo so na svojih pogostih sestankih sklenili celjski jenesarji! c Ljubljanska opera bo gostovala v Mestnem gledališču šele v petek, 22. oktobra ob 8. zvečer. c Mestno poglavarstvo bo nabavilo nove službene obleke, obutev in opremo za organe policijske straže v Celju. Ponudbe, kolkovane z 10 din, je vložiti pri poglavarstvu v zaprtih ovojih, c Jutri zvečer ob pol 8. bo v Domu zopet redni sestanek Apologetičnega krožka DMK z nadaljevalnim predavanjem. c Savinja je naplavila utopljenca. Včeraj 60 našli v strugi Savinje v Žalcu neznanega utopljenca, okoli 45 letnega moškega. c Uriulin sejem v Celju. Jutri na dan sv. Uršule bo v Celju letni kramareki in živinski 6ejem. MED. UNIV. DR. FRANC BREZNIK se jc preselil iz Gor. Radgone v Celje ter otvoril zobozdravniško in splošno zdravniško prakso na Kralja Petra cesti 29 (zraven Ljudske posojilnice) c Avtomobil podrl 5 letnega dečka. V ponedeljek popoldne je podrl v Prešernovi ulici pred trgovino Kolbezen neki avtoizvošček 5 letnega Borovška Ivana iz Vrvarske ulice. Šofer je vozil zelo počasi po PrešernBvi ulici proti magistratu. Tik pred avtomobilom je hotel prekrižati ulico omenjeni deček, katerega jc avtomobil podrl na tla. Šofer se je v položaju takoj znašel in temu je pripisovati, da se ni zgodila hujša nesreča. Deček je dobil težje praske po obrazu. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. c Privatna bolniška blagajna Merkur v Celju bo priredila v nedeljo 24. t. m. izlet na Lisco. Zbirališče na kolodvoru četrt ure pred odhodom jutranjega vlaka. Člani in prijatelji društva vabljeni! c Tečaj Esperantskega društva. V četrtek, 21. oktobra se bo začel ob 8. zvečer v dvorani Delavske zbornice v Celju esperantski tečaj. Nadaljevalno šolstvo v Ljubljani Pred kratkim je bila na mestnem magistratu seja odbora strokovno-nadaljevalnega šolstva mestne občine ljubljanske pod predsedstvom mestnega župana ljubljanskega dr Jura Adlešiča. Bansko upravo je zastopal uiepektor za osnovno-nadalje-valno šolstvo g. Prest Miha, mestni svet član mestnega sveta g. Videt Josip, Zbornico za TOI podpredsednik zbornice g. Ogrin Ivan, Delavsko zbornico g. Berdaj« Jože. Navznčni so bdi voditelji stro-kovno-nadaljevalnih šol. zastopnik mestnega fizi-kata dr. Kane Pavel in referent višji svetnik dr. Brilej Arnošt. V uvodnem govoru je g. župan povedal nekaj splošnih opazk k strokovno-nadaljevalnemu šolstvu. Izdatki za strokovno šolstvo 60 v letošnjem letu izredno narasli in v prihodnjem letu je računati na še višje izdatke. V preteklem šolskem letu smo imeli 56 razredov. V novem proračunu smo jih predvideli 57. a šolski upravitelji so jih ustvarili nad 60. Ker je bilo v nekaterih razredih predvideno le po 10, 12 do 14 učencev, je bilo treba zahtevati od upraviteljev, da se strogo drže navodil uredbe in pravilnika banske uprave, ki določata, da sme biti najmanjše število učencev v enem razredu 20, a najvišje 40. Letošnji proračun je itak že za 45.000 din višji od lanskega in zato nikakor ne gre še bolj obremenjevati mestno občino. Mestna občina ljubljanska ima dokaj težavno stališče pri iskanju kritja stroškov za strokovno-nadaljevalno šolstvo. Prispevki učencev samih, to je 20 din mesečne šolnine, 6e mnogokrat plačujejo le na papirju, ker mnogi ne zmorejo tega plačila, marsikateri mojstri pa kljub pogodbeni obveznosti ne plačujejo svojega zneska za šolnino. Zato mora ta primanjkljaj kriti mestna občina; brez njene pomoči bi moralo strokovno-nadaljevalno šolstvo že davno prenehati. S hvalevrednim razumevanjem prispeva tudi banska uprava, za kar gre v prvi vrsti zahvala g. banu dr. Natlačenu in banski upravi, Združenja 6o letos prispevala nekaj več kot lansko leto, vendar pa kljub prizadevanju ta številka ni dosegla V60te, ki je bila sklenjena na sejah odbora strokovno-nadaljevalnega šolstva. Sklenjeno je namreč bilo, naj mojstri prispevajo za vsakega vajenca po 10 din, kar bi letno zneslo 12.000 din — dejansko pa je bilo plačanega le 6.250 din. Zanimanje združenj pa je zadnje leto vendarle precej naraslo, saj so preteklo leto plačali komaj nekaj okrog 900 din; to je vsekakor dobro znamenje. Če bo zanimanje mojstrov in združenj tako raslo, je upati, da bo v bodočem letu uspeh še lepši. Nadalje je poudarjal gospod župan, naj se upravitelji šol ravnajo točno po predpisih glede nabavk učil, ki veljajo za občinske nabavke. Upoštevati je treba pri tem posamezne tvrdke po vrstnem redu, ne Ie nekaterih, ker mora mestno poglavarstvo pač gledati na to, da se vsem trgovcem in obrtnikom nudi možnost zaslužka. Želja in težnja mestnega poglavarstva je tudi, da bi bilo strokovno-nadaljevalno šolstvo čimprej združeno v samostojni zgradbi, za kar se že celo vrsto let zbirajo prispevki. Zbrani fond naj bo podlaga za realizacijo tega načrta, pomoči pa bo treba še s primernim posojilom. Šele, ko bo strokovno-nadaljevalno šolstvo v svojih prostorih, se bo moglo razmakniti v vsem obsegu. Nate je poročal tajnik odbora g. dr. Brilej, ki je podal nekatere statistične podatke o stro-kovno-nadaljevalnem šolstvu za leto 1936-37 na posameznih šolah Iz tega poročila posnemamo, da je splošno strokovno-nadaljevalno Solo na Vrtači obiskovalo 237 vajencev. Poučevalo je 15 učiteljev 6 šolskim upraviteljem Antonom Šemetom vred. Izdelalo je 78% vseh gojencev. Strok, nadaljevalno šolo za mehansko-tehnične obrti na Ledini jc obiskovalo 278 vajencev, poučevalo je 16 učiteljev pod vodstvom upravitelja Pavla Plesničarja. Izdelalo )e 92% vseh učencev. V strok, nadalj. šoli za umetne in oblačilne obrti na Prulah je bilo 246 učencev, poučevalo pa je 12 učiteljev pod vodstvom prof. Znidarčiča Ivana. Dovršilo je šolo 81% vseh učencev. V ženski strok, nadalj. šoli za umetne in oblačilne obrti pri Sv. Jakobu je bilo 246 gojenk; poučevalo je 19 učiteljev in učiteljic pod vodstvom upravitelja g. Alojzija Gorupa, Dovršilo je šolo 96% učenk. Strok, nadalj. golo za stavbne obrti na Grabnu je obiskovalo 214 učencev; poučevalo je i upraviteljem g. Kregarjem vred 16 učiteljev. Učni smoter je doseglo 94% gojencev. Skupno je bilo v vseh strok, nadalj. šolah v Ljubljani 1200 gojencev, od teh 830 vajencev in 370 gojenk. Izdelalo jih je 1069, nesposobnih je bilo 88, neizprašanih 43. Iz blagajniškega poročila sledi, da je imel odbor v minulem letu 714.337 din izdatkov in 717.804 din dohodkov. Mestna občina ljublianska je nakazala 180.000 din, Zbornica za TOI 20.000 din, Obrtniško združenje 6.250 din. Zbornica za TOI je poslala 192 šolskih knjig v vrednosti 6.187 din. V gradbeni fond sta prispevali še mestna občina ljubljanska 78.800 din (poleg že omenjene podpore), kralj, banska uprava pa 50 000 din. Pri razpravi je g. Ogrin obljubil, da bo Zbornica TOI vplivala na združenja, da bodo prispevali svoj del k strok, nadalj. šolstvu. Tudi Zbornica TOI bo predvidela v letošnjem proračunu večji znesek v ta namen. Računski zaključek za preteklo leto je bil soglasno sprejet, predložen je bil tudi proračun za tekoče šolsko leto, ki izkazuje 692.000 din izdat-\ kov in prav toliko dohodkov. Za občino ljubljansko je predvidena podpora 260.000 din (200.000 din v gotovini in 60 000 din kot izdatki za kurjavo, razsvetljavo in snaženje). Delavska zbornica pa bo po možnosti prispevala s knjigami. V debati med slučajnostmi 6e je naglašalo pomanjkanje knjig in drugih učil; nimamo skoraj ničesar, kar potrebuje pedagog za res strokovno vzgojo in učiteljstvo mora tako rekoč orati ledino. Pomagati bi morala tudi težka industrija in mojstri, j Treba bi bilo doseči prisilno obiskovanje šol za vajence; Delavska zbornica je ugotovila, da ob-j iskuje redno te šole le 60% vseh vajenccv v Ljub-| ljani. Potrebno bi bilo nabaviti večje število knjig ; in učil, omogočiti poučne ekskurzije s četrtinsko I voznino ter prirejati šolske razstave. Učiteljem naj 6e znova prizna honorar po 20 din od ure. Treba je tudi poskrbeti za to, da se gradbeni fond i zadostno podpre in da se čim prej začne graditi poslopje. Verjetno je, da bo šolski odbor najel posojilo; obstoja načrt, da bi se napravil prizidek pri j srednji tehnični šoli. Morda bo mestna občina pri-! skočila na pomoč s primerno parcelo, da bo tako to vprašanje rešeno že v bližnji bodočnosti. Nova plačilna pogodba z Italijo. Iz Belgrada poročajo, da se sestane decembra leto« v Belgradu meiani jugoslovansko-italijanski odbor, ki bo poleg kontingentov za 1938 določil tudi nov plačilni sporazum med našo državo in Italijo po vzoru klirinške pogodbe s Turčijo. Izvoz orehov v Nemčijo. Iz Belgrada poročajo, da so dobili devizna dovoljenja za nakup jugoslovanskih orehov naslednje nemške tvrdke: Eich-mann & Huber, Valentin Angelmayer, oba iz Ulma, Bunking, Niissen, oba iz Dresdena, Kontifruc.ht, Miinchen, Deutsche Grosseinkaufgesellschaft in Ernst Rickertsen, oba iz Hamburga, Hamburger & Malison ter Eberhard Schneider, oba iz Breslaua, Hassenkamp Botbe & Co., Bremen in Franz Tratut, Herrbeim, Pfalz. Odobrene so naslednje cene: orehi 24-26 mm 36 mark, 26-28 mm 39 in 28-30 mm 43 mark za 100 kg, pariteta Salzburg z dodatkom 2 mark za žveplane orehe. Če posamezne nemške tvrdke, ki hočejo kupiti orehe, niso dobile uvoznih dovoljenj, ter se ne nahajajo v tem seznamu, prosi Priv. izvozna družba izvoznike, da interesente prijavijo družbi, ki bo intervenirala na pristojnem mestu v Berlinu. Družba priporoča vsem izvoznikom, da cene držijo na določeni višini, ne da bi licitirali s ponudbami navzdol, saj je to v njih lastnem interesu, pa tudi v splošnem interesu izvoza, posebno glede povečanja kontingenta. Zato priporoča družba dobavo samo takega blaga, ki popolnoma odgovarja pogojem glede kakovosti iu pakiranja. Proslava 25-Ietnice Osješke livarne in tvornice kmetijskih strojev. V nedeljo, dne 17. t. m. je bila v Osjeku svečano proslavljena 25-letnica, odkar je letno in vsako leto dati za pokojninski sklad uradnikov in nameščencev po 50.000 din. Tvomica acroplanov »Zmaj« postane delniška družba. Leta 1927 osnovana tvomica aeroplanov »Zmaj«, ki ie bila doslej last gg. Petroviča in ing. Dragoljuba steriča. postane delniška družba z glavnico 8 milijonov, od česar znaša aprot osnovateljev 4 milijone din. Ustanove sklada vit. kralja Aleksandra I. Zedinitelja za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice za TOI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1937 za uboge onemogle bivše svojo pripadnike in njihovo vdove ustanove po 100 din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 20. novembra 1937. opremljene z dokazili, kakor tudi s potrdilom občinskega urada in pristojnega združenja, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, pa je sedaj ne izvršuje več, ker zaradi onemoglosti ne more več delati in je obubožal, odnosno, da jo prosilka onemogla uboga vdova bivšega zborničnega pripadnika. Prošnje onih, ki niso izvrševali samostojno takega obrta ali trgovine in torej uiso uikdar bili samostojni zbornični pripadniki, ne prihajajo v poštev. Prošnje je treba vlagati po vsakem posamezniku, ker se skupne prošnje, ki bi bile sestavljene v imenu več prosilcev, ne bodo mogle upoštevati. Borza Dne 19. oktobra 1937. Denar V zasebuem kliringu je. ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen v Ljubljani in Zagrebu na 238 denar, v Belgradu na 237.20-238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani narastel na 8.92—9.02, v Zagrebu na 8.95—9.05, v Belgradu na 8.9277—9.0277. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.59—30.29, v Belgradu '29.65—30.35. Nemški čeki so beležili neizpremenjeno 13.80 do 14, nadalje so v Zagrebu beležili za sredo decembra 13.625—13.825, za konec, januarja 1938 13.70 denar, za sredo aprila 13.35 denar. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,948.538 dinarjev, v Belgradu 2,900.000 dinarjev. Efektni promet je znašal v Belgradu 375.000 din. bila ustanovljena Osješka livarna in tvornica kmetijskih strojev. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1912 z glavnico 400.000 kron po tedanji Hrvatski zemaljski banki (sedanja Jugoslovanska banka v Zagrebu) ter se je razvilo doslej v veliko podjetje. Kot znano, ima tvornica tudi večino delnic Titan, kranjskih tvornic železne robe v Kamniku. Posebno zaslužen za razvoj podjetja je glavni ravnatelj tvornice g. ing. Vjekoslav Pilpel. Na proslavi, kateri je prisostvoval tudi trgovinski minister dr. Vrbanič, je ing. Pilpel sporočil, da je družba sklenila vsem delavcem povišati plačo za 3%, kar je 200.000 din Ljubljana — tečaji Amsterdam 100 b. gold. . . . Berlin 100 mark..... Bruselj 100 belg..... Curih 100 frankov..... London 1 funt...... Newyork 100 dolarjev .... Pariz 100 frankov..... Praga 100 kron ...... Trst 100 lir ...... p r i m o 2395.16—: 1739.02-729.70— 996.45-214.44— 4298.50 146.27 151.43 227.25 m. 2409.76 1752.90 734.76 1003.52 216.-1!) 4334.81 147.71 152.54 230.33 mnocotu. J- toda z BONBONI FEROLim - V10.HQy.Cl Curih: Belgrad 10, Pariz 14.72, London 21.545, New York 43450, Bruselj 73.25, Milan 22.88, Amsterdam 240.35, Berlin 174.55, Dunaj 80.20 (81.80), Stockbolm 111.10, Oslo 108.25, Kopcnhagen 96.20, Praga 15.20, Varšava 82.20, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.525, Buenos-Aires 130. Vrednostni oanirii Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 94—96, agrarji 53—55, vojna škoda promptna 415—417, begluške obveznice 76.50—77.50, 4% severni agrarji 51-54. 8% Blerovo posojilo 94—96, 7% Blerovo posojilo 85.50—86.50, 7% posojilo Drž. hipot. banke 100-101, Trboveljska 220-235. Zagreb: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 94 denar, agrarji 53.50—55, vojna škoda promptna 416—417, begluške obveznice 77.50 denar, dalm. agrarji 75.50 denar, 8% Blerovo posojilo 94—96, 7% Blerovo posojilo 85—85.75, — Delnice: Narodna banka 7.400 denar, Priv. agrarna banka 205—210, Trboveljska 220—235, Isis 20 blago, Sladk. tovarna Bečkerek 650 blago, Osj. sladk. tov. 150—170, Dubrovačka 420--140 (440), Jadranska plovba 410 denar, Oceania 275 denar. Belgrad: Državni papirji: agrarji 5350 denar, vojna škoda promptna 451—416 (415— 415.50), begluške obveznice 77.75—78, dalm. agrarji 75.75—76, 4% severni agrarji 53.50—54.25, 8% Blerovo posojilo 91.50—95, 7% Blerovo posojilo 85.50—85.75, 7%posojilo Drž. hip. banke 100.25 denar. — Delnice; Narodna banka 7.600 blago, Priv. agrarna banka 212 denar. Dunaj. Borza je danes izkazovala slabšo tendenco zlasti zaradi slabih vesti s praške borze, Zato so bili češkoslovaški papirji zelo tlačeni in tudi večina madžarskih efektov je oslabela. Med delnicami so v večji meri popustile delnice kovinske in papirne industrije. V kulisi 60 bili začetni tečaji pod včerajšnjimi tečaji, na koncu pa so izkazovali delno izboljšanje. V večji meri so popustili: Alpine, Rima, Waagner. Siemens-Schu-I ckert. Salgo in Trboveljska. Nanovo je bilo na borzo uvedeno 5% saleburško posojilo Ln je bil za-| četni tečaj 90. Beležili so (v oklepajih včerajšnji preprečili KAHV MOGOČ l)U tečaji): Donavsko-savsko-jadranska 61 (61.60), avstrijske stavbne srečke iz 1. 1926 (17.50). — Delnice: Credilanstalt-Bankverein 254 (259), Narodna banka 163.50 (164.50), Donavsko-savsko-jadranska 19.30 (19.50), Steg 25.70 (26.07), Sic-mens-Schuckert 140 (143.50), Stevveag 28 (28.15), Magnesit 84 (85.25), Trboveljska 25.05 (26.15), Alpine 40.95 (42.95), Berg-Hutten 530 (v soboto 588), Rima Murany 80.25 (84.50), Steyr-Daimler-Puch 233.75 (266), Leykam 66. Žitni trg Novi Sad: Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. Sombor: Pšenica: bč. ban. okolice Som-bor 176—177, srem. 176—177, gornja bač. 179—181, slav. 179—181, ban. 172—174, gornja ban. 179— 181, bč. ladja Kanal 180—182, bč. ladja Begej 181 —183, bč. ban. Tisa šlep 182—184. — Koruza: bč. srem. 105—107, bač. beli 2% 104—106. Vso ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 16 vag. Živina Dunajski prašičji sejem 19, oktobra. Prignanih je bilo 5417 pršutarjev in 5425 špeharjev, skupno 10.842 glav, o dtega 2306 iz Avstrije in 8536 iz inozemstva. Kupčija je bila živa in so zaradi slabo ponudbe I. pršutarji narasli za 3, II. in III. vrste za 5 grošev pri kg. madžarski veleposestniški za 2 in banaški za 3 groše, kmečki špeharji pa so obdržali čvrste cene prejšnjega tedna. Cene so bilo naslednje: I. špeharji 1.56—1.57, srednjetežki špeharji 1.54—1.55, stari 1.50—1.53, kmečki 1.56—1.63, križani 1.62—1.72 in pršutarji 1.50—1.80 šil. za kg žive teže. Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Murski Soboti, dne 15. oktobra t. I.: Biki L vrste 5.50 din za 1 kg, II. vrste 5 din za 1 kg, III. vrste 4.50 din za 1 kg. Telic I. vrste 5.50 din za 1 kg, II. vrste 5 din za 1 kg, III. vrste 4 din za 1 kg. Krave I. vrste 3.50 din za 1 kg, II. vrste 2.50 dinarjev za 1 kg, III. vrste 1.50 din za 1 kg. Teleta: I. vrste 6 din za 1 kg, II. vrste 5 din za 1 kg. Prašiči: špeharji 8 din za 1 kg. Prašiči: pršutarji 7 din za 1 kg. Goveje meso I. vrste 11 din za 1 kg^ Goveje meso II. vnste 10 din za 1 kg. Goveje mesa III. vrste 8 din za 1 kg. Svinjina 12 din za 1 kg., Svinjska mast 18 din za 1 kg. Čisti med 20 din za 1 kg. Slanina 16 din za 1 kg. Goveje surove kože 8 din za 1 kg. Telečje surove kože 9 din za 1 kg. — Pšenica 1.90 din za 1 kg. Rž 1.80 din za 1 kg. Oves 1.40 din za 1 kg. Koruza 1.30 din za 1 kg. Fižol 2 din za 1 kg. Krompir 0.60 din za 1 kg. Seno 40 din za 100 kg. Slama 30 din za 100 kg. Jabolka I. vrste 1.50 din za 1 kg, II. vrste 1 din za 1 kg, III. vrste 0.70 din za 1 kg. Pšenična moka 3.20 din za 1 kg. Koruzna moka 2.80 din za 1 kg. Mleko 1.50 din za 1 liter. Vino 12 din za 1 liter. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Komunizem in komunistična Rusija, spisal Fran Erjavec — Ljubljana 1037, 536 strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cona 80 din. Pisatelj je razdelil svojo obsežno knjigo na tri dele, od katerih obravnava I. del zgodovino komunistične misli od starega veka do današnjih dni; II. del — najobsežnejši — obravnava realizacijo komunistične ideje v Rusiji in III. del obsega podrobno kritiko načelnih osnov komunizma. Žo iz tega ee vidi, da ne bo mogel pri nas nihče mimo tega edinstvenega dela, za katero mu bodo hvaležni ce le vsi javni delavci predvsem tudi vzgojitelji in delavci sploh, saj lim nudi ta knjiga res izčrpen pogled na vso ideologijo in praktično uveljavljanje komunizma. Zato bi moral to knjigo -joznati vsak naš izobraženec, kmet, delavec, odrisel mož, mladenič, di jak, žena, dekle. Naklada je izredno majhna — saj je na razpolago le še par sto izvodov, zato jo toplo prijioiočamo slehernemu v nakup. Kulturni obzornik Od Napoleona do Lenina Spisal Silvo Kranjec. Jugoslovanska knjigarna (Kosmos 1937), str. 390. V zadnjem stoletju 6ta bila največja dogodka v Evropi: nastop Napoleona in svetovne vojna. Oba zgodovinska dejstva sta spremenila obličje evropske zemlje: rušila sta starodavne državne oblike in vzpostavila nove, dajoč tako novemu duhu nove oblike. To sta dve skrajnosti enega stoletja, dve najvišji točki, ki sta dvignili svet s tečajev; vse drugo med njima pa pomeni samo nihanje in iskanje ravnovesja, povračanje v normalnost, često tudi v 6tare tokove. Akcija in reakcija tvori svetovno zgodovino, če-sto tudi tako, da pri eni in isti osebi pride akcija sama po sebi v največjo reakcijo, kar lahko smatramo skoro za zgodovinsko nujnost. Zgodovinarji, zlasti v sedanjem času moderni leposlovni pisci, radi oblikujejo zgodbe velikih osebnosti ter imamo tako tudi Slovenci že v prevodu sicer ne ene, temveč celo že dve monografični obdelavi Napoleona (Ludvvig, Merežkovskij), pa tudi o Leninovi revoluciji lahko beremo Ossendovvskega roman. Poučeni smo tako o obeh mejnikih na koncu stoletja 1814—1914. Toda nas ne zanimajo samo rast teh velikih individualnosti, temveč tudi podrobni opis razmer, ki 60 rodile te nadliudi; očrt silnic, ki so nekako nujno vodile v njihov izbruh in tvorile oprijeme njihovi sili. Nujno za vsakogar pa je, kdor hoče razumeti »politiko«, to je, težnje in miselnost današnjega časa, da pozna zgodovinski razvoj teh hotenj, ki \eie v nekaterih narodih že stoletja v zaplodku in 6treme sistematično po uresničenju. Nnino je bila potrebna knjiga, ki naj bi Slovencem na umljiv način — v poljudno znanstveni obliki — orisala V6a trenja tega 6toletia, umi- ritve sveta po napoleonovih vojskah ter tvorbo novih nasprotij, ki so nujno dovedla do svetovnega požara, ki je zopet nanovo razdelil zemljevid Evrope in ustvaril nove ljudi. In to potrebo je čutila Jugoslovanska knjigarna, ki je hotela tudi svoji Slovenski zgodovini prof. Kosa postaviti ob stran tudi nekako evropsko občno zgodovino zadnjega stoletja ter je to nalogo poverila prof. Silvu Kranjcu, znanemu pisatelju zgodovinskih knjig (Zgodovina Srbov Kako smo se zedinili itd.), ki jih odlikuje prožen izraz m plastično pripovedovanje. In prof. Kranjec je svojo nalogo odlično rešil. V svojo knjigo je Kranjec 6trnil ogromno množino zgodovinskih dejstev, tako da se človeku zdi snov skoro prenatrpana. Lahko bi se sicer Kranjec omejil samo na glavno oznako časa ob Napoleonu, podal 6amo napet dramatičen razvoj nekaj glavnih odločujočih narodov, pobarvan z osebno tendenco, kakor bi utegnil in želel napisati knjigo kakšen lc-poslovec: toda Kranjcu je šlo za to, da poda nepristransko kolikor mogoče veliko dejstev, ki so vplivala na lice Evrope v tem času; zato je zaje! prav vso Evropo od najmanjših državic do največjih, prepletenih med seboj s stoterimi nitkami. Občudovati moramo zato ravno kompozicijsko silo te knjige, ki tako lepo eksponira vse dogajanje ter ga napeto v tesni povezanosti poglavja s poglavjem, tako. da nikjer ne čutimo časovnega 6koka, spelje do konca. Od treh zmagoslavnih cesarstev, ki so leta 1814 na dunajskem kongresu zagospodovala nad Evropo (Nemški kralji, Rusija, Avstrija), do poraza prav teh državnih oblik, ki se je začel leta 1914 s svetovno vojno, niha evropska politika v neprestanih trenjih, nagibajoč 6e zdaj na levo, zdaj na desno, iščoč najrazličnejše zveze, ki narode deli v prijatelje in sovražnike. Po Napoleonovem porazu in zadnjem neuspelem sunku v 100-dnevnem vladanju se evropske sile združijo v sveto alianso, ki od zdaj skrbno bdi nad evropskim mirom v znamenju reakcije in absolutizma. Toda vsak pritisk rodi upor in tako je drugo po- glavje že posvečeno narodom, ki sc dvigajo, hoteč priti do narodne osvoboditve, oziroma v teh časih že do demokratičnega sovladanja. Prav 19. stoletje je stoletje porajajoče se demokracije, ki se le s težavo in z največjimi žrtvami poraja v različnih krajih obenem, toda le rekdokdaj v celoti uspe. Narodna zavest, liberalizem, boreč se za ustavo v smislu demokracije in socialna težnja so prvine, ki zažigajo požar po Španiji, ki jc pred stoletjem preživljala podobne čase kot dane6, zlasti pa po Apeninskem polotoku, ki prav v tem stoletju doživlja osvcboienje, kakor tudi balkanski narodi, ječeč še pod Turki. Na vseh koncih se pojavljajo napori priti do ustavnega vladanja, zlasti v Rusiji, Poljski, kakor tudi v Avstriji, kjer se je začela »pomlad narodov«. Najzanimivejše tvorbe tega stoletja je pretvarjanje Francije iz monarhije v republiko in obratoo ter zediniteljski poizkusi v Nemčiji, kar končno uspe železnemu kanclerju Bismar-cku, možu, ki je danes vzor marsikateremu svojemu nasledniku, zlasti pa zediniteljski napori Piemonta, ki s pomočjo Garibaldija, pa tudi premetene politike, pripeljejo k ustvarjanju zedinjene Italije, ki je izbrisala tudi Cerkveno državo. Tako 6ta nastali dv« novi velesili: enotna Nemčija-ce-sarstvo in Italija, ki sta poleg Anglije, Francije, Avstrije in Rusije pomagale k oblikovanju Evrope. Jasni nam postanejo notranji vzroki nemško-fran-coske vojne, Bismarckovega kulturnega boja; nadvlada francoske politike, angleški imperializem, zlasti pa avstrijski notranji razvoj ob madžarskih zahtevah ter naklonjenost in odmikanje demokra-tičnejšemu kurzu v Avstriji, ki je bilo vedno odmev svetovnega političnega položaja. Razumljivo nam postane tudi vprašanje Cerkvene države, pa tudi ločitev cerkve in države v Franciji, ker so se katoličani vse preveč vezali na monarhietično obliko vladavine. Panamski škandal, Dreifussova afera, Maksimilijanova tragedija, vse to dobi razjasnitev v tej knjigi. V zadnjih poglavjih se Kranjec peča predvsem z razvrstitvijo sil v Evropi, ko sc na eni strani ustvarja trozveza (Nemčija, Avstrija, Italija), na drugi pa dvosporazum (Francija, Rusija) ter nihanja Anglije k njima in pozneje celo Italije, ki izda 6tari zaveznici. Na eni 6trani rast novega absolutizma (Nemčija), na drugi začetek ustave (ruska duma), vmes pa napeta rast novega stanu — delavskega, ki preti prevzeti mesto plemstvu in meščanstvu ter se postavlja na barikade že v Rusiji in drugod in dozori med svetovnim požarom v Leninovo revolucijo »Sto let Evrope« je imenoval Kranjec svojo knjigo: in re6 je v njej sto let evropske diplomatske zgodovine, pa ne samo te: tudi socialne (tvorbe novega 6tanu, industrializacija Evrope) in narodne ter je obenem nakazana tudi svetovna kolonialna politika, ki je v tem sto!et|U zaigrala veliko vlogo. Če je pred sto leti stala Evropa v poviharni zmeri, je 1914 stala ostro ločena v dva tabora nasproti, vsa oborožena in pripravljena na nov vihar, da 6e je vžgal ob prvi iskri. In tako je postal sarajevski umor začetek novega evropskega reda Kranjčeva knjiga, ki jo je založba razkošno oskrbela z mnogimi podobami (112) in 5 zemljevidi — je svojevrsten dogodek na našem knjižnem trgu, ki smo ga od srca veseli. Veseli že zato, ker jc izvirno slovensko delo, plod neizmernega dela, napisan na podlagi velike strokovne literature in ni nikak prost prevod kakega evropskega priročnika, ki so zdaj v modi Vsakdo, ki hoče razumeti današnji evropski zemljevid ter poznati do dna bistvo marsikaterega današnjih gibanj, ko igre v stvari samo za nove oblike že starih stvari, naj prebere ta jasno napisan pregleden in napet razvoj zadnjih sto let v Evropi in bo na marsikateri strani obstal prepričan, da sc zgodovina resnično ponavlja. td. Popravek: V članku 250-letifice porušitve atenskega Panteon« (v včerajšniem »Slovencu«), jc tiskarski škfut napravil duelednu pomoto-, beii Parthenon pa bo prav! Nemci naj bol\ jedo ribe! Nemški državni minister Darre je imel v Hamburgu velik govor, v katerem je naglašal, da bodo poslej Nemci morali bolj jesti ribe. To je utemeljeval s tem, da ie vensajska mirovna pogodba Nemcem vzela 5 milijonov hektarjev rodovitnega sveta, tako sedaj ostaja Nemcem na 100 ljudi samo še 43 hektarjev obdelanega sveta za prehrano. To sedaj narekuje vsem Nemcem, da morajo iz svoje zemlje pridobiti vse, kar sploh more zemlja dati. Iz tega pa je jasno razvidno, kako utemeljena je naša zahteva — je dejal minister — po kolonijah, katere naj dobi Nemčija, Za sedaj imamo pa na razpolago za svoje preživljanje samo eno kolonijo, ki je: svobodno morjel V okviru 6voje šliriletke bodo Nemci sedaj skušali morje čim bolj izkoristiti za svoje potrebe. Letos bo Nemčija prvič poslala v južno Ledeno morje večje svoje brodovie na lov na kite. Upajo, da jim bo to bro-dovje nalovilo toliko kitov, da bodo Nemci imeli na razpolago 85.000 ton kitovega olja. Sicer pa je riba tudi meso, je dejal minister, zaradi česar je dolžnost vseh Nemcev, da se je bolj poslužujejo. Nemške gospodinje naj prihodnje dni in tedne zlasti pridno kupujejo in pripravljajo slanike! Beg iz Omarjeve mošeje Kako ie ušel Angležem jeruzalemski mulli - verski poglavar Arabcev Najnovejša angleška bojna ladja je križarka »Glasgow«, katero so v Portsmouthu spustili v morje. Križarka ima 9000 ton. V Rimu jc Tibera orestopila bregove in odnesla čoluarske hišice. Usoda stare dunajske rotunde Pred kratkim je na Dunaju pogorela slovita rotunda v Pratru, katera je tam 6tala precej več kakor pol stoletja, saj je bila zgrajena za prvo mednarodno razstavo na Dunaju v začetku 7. desetletja v 19. stoletju. Kdor je bil kdaj na Dunaju, si je vsekakor moral ogledati tudi rotundo v Pratru, ki je bila še vedno mogočna zgradba. Kakor že ime pove, je bila zgrajena v nekakem polkrogu, bila je okrogla. V sredini je imela mogočno kupolo. V njo je šlo na stotisoče zboro-valcev. Tam notri je leta 1911 bilo tudi glavno zborovanje svetovnega evharističnega kongresa na Dunaju, na katerem je govoril tudi tedanji deželni glavar kranjski dr. Ivan Šušteršič. Zato je razumljivo, da je požar v rotundi na Dunaju in v vsej Avstriji izzval veliko vznemirjenje. Toda nič ne pomaga! S starimi spomini je sedaj izginila tudi rotunda. Od nje so ostali le ogromni železni stebri, ki mole v zrak. Bržkone jo je nalašč zažga! kak zločinec. Ni izključeno, da je postala žrtev politične akcije kake prepovedane stranke, ki je hotela s tem požarom vzbuditi med Dunajčani novo paniko. Torej ta rotunda je sedaj pogorišče. Ni pa prah in pepel, ker so ostali ogromni železni ste- Afriška puščava se razširja Šele pred kratkim so francoske kolotiijalne oblasti opozorile svet, da se v francoski Zahodni Afriki puščava vsako leto najmanj za en kilometer razširi v doslej obdelano ozemlje. Zaradi tega predlagajo, da naj se začne to ozemlje čim bolj na goslo pogozdovati, da se puščava ustavi. Sedaj je britanski kolonijalni urad priobčil poročilo državnega tajnika za kolonije, kateri je povedal, da se puščava silno naglo razširja tudi v Vzhodni Afriki. Zlasti v koloniji Keniji je položaj nevaren in težak. Tukaj izginja vsak dan več obdelanega polja in prst izginja do gole skale. Treba je najprej dognati, zakaj se to dogaja, nakar je treba v sporazumu z vsemi kolonijalnimi oblastmi ukreniti potrebno. Najprej bo seveda treba poskrbeti za namakanje zemlje, nakar morajo slediti drugi ukrepi. Kaj je vzrok, da se puščava tako širi, tega ne vedo niti v francoski Zahodni Afriki, kjer so to najprej opazili. bri, ki čakajo, kdo jih bo pospravil. Dunajska oblast je hotela pogorišče v Pratru čim prej pospraviti. Zato je razpisala licitacijo, kdo da več za železje, ki je ostalo. Oglasilo se je kar 43 denarno močnih ponudnikov, ki so hoteli kupiti tisto staro železo ter ga seveda na svoje stroške pospraviti. Nazadnje je staro železo iz rotunde kupila neka dunajska tvrdka, ki je v zvezi v neko graško. Kakor so preračunali inienjerji, bo tega železa za kakih 500 vagonov. Ker pa je šla na dražbo tudi opeka, ki je bila zazidana v rotundi, se bo znesek podvojil. Tako bo pogorišče izpraznjeno, državna blagajna pa bo od dunajskega velesejma, ki je predmete prodal v njenem imenu, dobila za pogorelščino najmanj 300.000 šilingov ali v našem denarju skoro 2 in pol milijona dinarjev. To je sicer precejšen denaT, toda le malo v primeri e tem, kar je poslopje veljalo, ko so ga gradili. Takrat je vsa rotunda veljala 1,850.000 goldinarjev. Če bi to preračunali v današnjo našo denarno veljavo, bi rekli, da je veljala takrat kakih 60 do 70 milijonov dinarjev. Ker pa je med pogoji rečeno, da mora biti pogorišče izpraznjeno do začetka decembra, morajo sedaj kupci kajpada hiteti, da jih čas in vreme ne prehitita. Zato so najeli kakih 300 delavcev, ki bodo delali, organizirali 60 najmodernejšo prevozno službo, da pojde vse v redu. Najtežje bodo odpeljali štiri glavne portale, katerih vsak je 25 metrov visok. Pa tudi železje, ki je bilo zvezano v ogromni kupoli, katera pa 6e je podrla med požarom, bo delalo velike težave. To železje, ki sedaj kar na kupu leži, kakor ee je podrlo, bodo morali razrezati v majhne kosce s pomočjo kisika in stisnjenega zraka. Drugače ne bodo dobili tistega kupa železja narazen. Križanka V v6ak prostorček vstavi po eno črko. Slab vzgled Največja poljedelska knjižnica v Evropi Obe poljedelski knjižnici v Rimu in Moskvi sta mednarodni, največja tozadevna državna na svetu je v \Vashingtonu, a koj za njo je knjižnica češkoslovaške poljedelske akademije v Pragi, ki ima 120.000 knjig in več kot 1300 strokovnih listov, od teh je skoraj 200 izvenevro|i-skiln Prav za prav je 13 knjižnic, ki so pa z enotno organizacijo, vodstvom in prostori strnjene v celoto. Tu so razen same knjižnice tudi razne poljedelske strokovne zveze, kot vrtnarska, gozdarska, čebelarska in sviloprejska. Kdor bi hotel kaj zvedeti o poljedelskih ali gospodarskih zadevah glede na ovčarstvo na Češkem in tja do koruznih cen prejšnjega desetletja v Braili, najde tu kar koj v posebnih kniigah, listih, zasebnih dopisih v 26 jezikih informacije. Tu ustvarjajo češko in nemško poljedelsko bibliografijo, tu sem se stekajo vsa vprašanja iz vsega sveta glede na vzhodnoevropska poljedelska vprašanja, od tu je izšla tudi zamisel za ustanovitev mednarodne zveze poljedelskih kujižuic. Vodoravno: 1. tuja beseda za vsoto, 5. tuja beseda za kratek duhovit izrek, 9. strupena kača, 10. tuje žensko krstno ime, 11. gorata hrvaška pokrajina, 13. manj rabljena beseda za lijak 14. trgovski izraz za predplačilo, 16. žensko krstno ime, 18. moško krstno ime, imajo ga predvsem papeži, 10. Hamsunov roman, 20. tuja beseda za nezmiselno govorjenje. 21. otroška beseda za očeta, 23. kemična prvina. 24 ime turškega ministra, 25. del trdnjave. 27. arabski izraz za sina, 28. naša pri-jateljska evropska država, 29. naslovni kraj iz Tavčarjeve povesti. Navpično: 1. večja lesena posoda, 2. švicarski kanton. 3. veliko število 4. važno pristanišče ob izlivu Dona v Azovsko morje. 5. Kersnikov roman o malomeščanih. 6. tuja beseda za postreščka, 7. navadni števnik. 8. žensko kretno ime. 11. lesena zgradba. 12. italijansko mesto ob Adiži, 13. bajna dežela v povesti angleškega pisatelja Swifta o Guli-verju v kateri stanujejo sami palčki, 15. oseba iz starogrške zgodovine, 17. turški gospodar. 18. nekdaj važno pristanišče blizu Aten v stari Grčiji, 22. pogo;na členiea, 23. večje mesto ob istoimenskem jezeru v severni Italiji, 26. star veznik, 27. domača žival. Rešitev leposlovne križanke: Vodoravno: 2. Cop. 6. Karavelov, 7. K(rek) G(regor). 8. Ada, 10. Z(upan) T(omo), 12. Aliab, 13. Lear 14. S(est) 0(sip), 15. Oka, 17. P(avel) G(olia), 18. Cervantes, 21. Osa. Navpično: 1 Ganghofer. 2 C(ehov) A(nton), 3. Ovid. 4. P(enard) E(mil), 5. Holzapfel. 7. Kaš, 8. Abo o. Ala, 11. Trg. 16. Kvas, 19. V(alentin) O(rožen), 20. N(ovačan) A(nton). Angleži imajo sedaj v Palestini polne roke dela, ker se odpor Arabcev vedno širi, čeprav so prijeli in zaprli njihove največje poglavarje. Verski poglavar palestinskih Arabcev, jeruzalemski mufti, pa se je skril v Omarjevo mošejo, kjer so ga potem Angleži stražili, da ne bi ušel. Toda na veliko začudenje se je muftiju posrečilo pobegniti iz mošeje in iz Jeruzalema V soboto zvečer se je ta novica kakor blisk razširila po evropskih glavnih mestih. Mufti je zašel na svojem begu v Sirijo, kjer gospodarijo Francozi, katerim je bilo seveda silno neprijetno, ker so dobili takega »gosta«. Vendar so Francozi le slučajno izvedeli, kdo je zašel na njihovo ozemlje. Mufti je bežal iz Jeruzalema preoblečen v navadnega beduina. Deloma na konju, deloma v avtomobilu je srečno pribežal do morske obale, kjer ga je čakala motorna ladja z njegovimi zvestimi. Na begu, ki se je zgodil v petek ponoči, ga je spremljalo nekaj najbolj zvestih somišlje- Konjski ples sredi ulice Pred kratkim jc po budimpeštanskih ulicah reven kramar s svojim konjem peljal blago na trg. Naenkrat je od nekod prikorakala četa vojakov, kateri na čelu je igrala vojaška godba. Ko je kramarjev konjiček zaslišal zvoke godbe, se je brž postavil na zadnji nogi ter začel plesati po ulicah mesta. Kaj hitro se je okoli plešočega konjička nabrala cela gruča ljudi, ki so seveda zaprli ves promet. To je vzbudilo zanimanje policije, ki je seveda bila kaj hitro na licu mesta. Toda policaj se ni kdove kako veliko brigal za plešočega konja in njegovo eleganco, pač pa je potegnil iz žepa svinčnik in notes ter začel nekaj pisati. Nato je stopil k branjevcu ter ga začel spraševati, kje je kupil tega zanimivega konja. Branjevec je povedal vse po pravici in resnici, da je konja šele pred kratkim kupil od nekega cigana. Ko sta to dognala in je godba prenehala igrati, je konjiček zopet začel vleči svoj voziček, kamor je bil namenjen. Toda policaj, kateremu se je vsa zadeva zdela hudo sumljiva, je stvar naznanil svoji višji oblasti, ki je nazadnje ugotovila, kdo je tisti cigan, ki je temu in temu prodal takega in takega konja. Cigana so brž imeli ter so mu stopili na prste. Nazadnje je cigan priznal, da je konja ukradel v nekem cirkusu. Stvar policije je nato bila, da je cigana seveda zaprla, obenem pa poiskala tisti cirkus. Lahko si mislite veliko veselje pravega konjevega gospodarja, ki je tako nepričakovano dobil nazaj svojega vrlega konjička. Branjevec pa menda od ciganov ne bo več kupoval konj, ki sredi ceste plešejo. Takole dresirani lev je doma v nekem kalifornijskem cirkusu, kjer kaže svoje uinetnije ter pod vodstvom svojega krotilca brez strahu pleza po vrveh. Levu je ime »Aladin«, je star 2 leti in pol ter tehta 250 funtov. nikov. Na obali se je naglo ukrcal na motorno ladjico, katera naj bi ga zanesla na libanonsko obalo, kjer ga je že čakal pripravljen avtomobil, da bi z njim pobegnil v bolj varne kraje. Zgodilo pa se je, da je ladjico najbrž vodil kdo, ki tega dela ni bil dovolj vajen ter se je v tistih vodah zgubil. Zašel je v sirijske vode, kjer je ladjo srečal francoski patruljni čoln, ki je prežal na tihotapce. Francozi so brž ustavili sumljivo ladjo ter je straža prišla na krov motorne ladje. Tukaj je pregledala vse papirje, ki so drugače bili v redu. Toda v kotu je čepel neznani beduin, ki ni imel papirjev pri sebi. Ker so Francozi zahtevali, da se mora neznani beduin legitimirati, je mož vstal ter povedal, da je jeruzalemski mufti, ki je ponoči pobegnil iz Jeruzalema Sedaj so šele Angleži izvedeli, da njihovega jetnika ni več v mošeji. Francozi so muftija v vojaškem spremstvu poslali v Bejrut, kjer so ga internirali v nekem hotelu. Pač pa so z njim silno spodobno ravnali. V soboto zvečer so potem muftija izpustili, nakar je brž zapustil Bejrut ter odpotoval proti Damasku, kjer se bo lažje skril, zlasti, ker je tam mnogo njegovih sobojevnikov. Mufti je že razposlal iz inozemstva oklic vsem Arabcem, naj vztrajajo. Ženska konzul. Miss Margareta Hanna, ki vodi ameriški konzulat v Ženevi. Je prva ženska na svetu, ki deluje kot konzul Od povsod Z jadralnim letalom 5000 metrov visoko je letel nemški jadralni letalec Schiller. Letel je v dvosedežnem jadralnem letalu ter dosegel višino 4976 metrov. S tem je dosegel nov svetovni rekord, ker je dosedanji rekord znašal le 2276 m. 200 letnico Galvanijevega rojstva so 18. oktobra obhajali v Bologni, kjer se je ta sloviti fizik rodil in deloval. Slavnosti se je udeležil italijanski kralj s kraljico ter 12 nosilcev Nobelovih nagrad. Strašna jesenska megla je v ponedeljek ležala nad Londonom. Ves promet je zastal. Bilo je mnogo prometnih nesreč. Šest ljudi je bilo do smrti povoženih, mnogo več pa hudo poškodovanih. Pogrešano letalo z 19 ljudmi. Iz Newyorka poročajo, da je od tam čez Ameriko odplulo na zahod veliko letalo, v katerem se je vozilo 16 potnikov in 3 možje posadke. Na cilju v Salt Lake City to letalo že 12 ur zaman pričakujejo. Najbrž 6e je razbilo kje ob gorah. Trije avstrijski pivovarji so odpotovali v Abe-6inijo, kjer bodo sedaj varili pivo. Velik potres so imeli v nedeljo na srednjem in severnem Japonskem. O škodi in žrtvah pa ne poročajo. Mariborska mestna občina za svoje nastavljence: Kolektivna pogodba za nameščence mestnih podjetij Uspeh t,Zveze zasebnih in trgovskih nameščencev" Maribor, 19. oktobra. Mariborski mestni svet je sprejel kolektivno pogodbo, ki jo je predložil upravni odbor Mestnih podjetij. Naš list je že večkrat, zlasti pa ob priliki sprejetja službene pogodbe za mestne delavce, poudarjal, da so v sedanji občinski upravi možje, ki se zavedajo dolžnosti, ki jih ima občina do svojih uslužbencev in ki 6torijo vse, da ugode vsem njihovim upravičenim zahtevam. Sedanja občinska uprava ie takoj ob 6vojem nastopu obljubila, da bo uredila vse še neurejene službene odnose občinskih nameščencev. Pred meseci je dala službeni red občinskim delavcem, sedaj pa je po dolgih posvetovanjih i nameščenci MP, katere je zastopala mariborska podružnica Zveze zasebnih in trgovskih nameščencev, sprejela tudi službeno pogodbo, s katero se definitivno urejajo službeni odnosi med MP-tn njenimi nameščenci, ki jih je dosedaj urejal le obrtnKzakon. Ker je po zakonu treba mestna podjetja voditi po trgovskih načelih in ker službeni odnos nameščencev MP ni javnopravnega značaja, tem nameščencem ni bilo mogoče dati pragmatike kakor občinskim uslužbencem Zato so se ti odnosi_ uredili s kolektivno pogodbo, na katero so nameščenci že dolgo nestrpno čakali in katere jim prejšnja občinska uprava ni hotela dati. Po novi kolektivni pogodbi so nameščenci razporejeni v tri uradniške skupine, skupino podurad-nikov in skupino slug. Njih prejemki so tudi urejeni po teh skupinah in 12 stopnjah, katerih porazdelitev je razdeljena na triletno dobo. Poleg redne plače, ki jo določa pogodba, pripadajo vsem nameščencem še posebne rodbinske in funkcijske doklade. Posebne doklade za tehnične nameščence znašajo 15—25% od plače, vsi ostali prejemajo 10% posebne doklade. Funkcijska doklada gre vsem vodjem oddelkov, družinska pa znaša 150 din mesečno za ženo in vsakega otroka. Pogodba predvideva tudi prejemke v deputatih, dnevnice za službena potovanja in plače za nadurno delo. V^i nameščenci 60 zavarovani pri bolniški blagajni Trg, in podpornega društva v Ljubljani ter plačuje vse prispevke za to zavarovanje občina. Za pokojninsko zavarovanje, ki se bo uredilo s posebnim dodatkom k pogodbi, plačujejo nameščenci njim po zakonu pripadajoči del prispevka, poleg tega pa bodo nameščenci deležni še posebnega dodatnega zavarovanja, tehnični uradniki pa bodo tudi zava- rovani za slučaj nezgode, smrti in prehodne invalidnosti. Nameščenci imajo po 6 mesečnem rednem službovanju pravico do rednega letnega dopusta, ki znaša pri 25 letnem službovanju 4—5 tednov. Kolektivna pogoba priznava zakonitim dedičem umrlih nameščencev pravico do posmrtnine v višini 1—3 mesečne plače in ureja v podrobnostih vse možnosti, ki bi lahko nastopile v službenih odnosih nameščencev do MP in obratno. Pogodba stopi v veljavo ko jo odobri nadrejena oblast. S kolektivno pogodbo je občinska uprava izvršila dano obljubo in za dalj časa odstavila z dnevnega reda pereče vprašanje, ker je ugodeno zahtevani nameščencev in potrebam občine. Ob tej priliki moramo podčrtati vse zasluge, ki si jih je pridobila za sprejem te pogodbe mariborska podružnica Zveze zasebnih in trgovskih nameščencev. Podružnični odbor je ves čas vodil pogajanja in uspel, da so se v pogodbo vnesla nameščencem koristna določila. Za našo nameščensko organizacijo je nova pogodba brez dvoma uspeh, kakršnega ni dosegla še nobena druga slična organizacija v Mariboru. Kranj Nova cesta na gaštejskeni klancu. Lepo vreme je v zadnjem času pripomoglo, da se opravljajo dela preložitve nove ceste na gaštejskeni klancu prav dobro in da gre delo hitro od rok. Sedaj hite izkopavati zemljo nad cesto in graditi zid, iti ga hoče tvrdka Slavec zgraditi do zime. — Tudi dela pri zidanju nove šole in dela novega mostu čez Kokro gredo hitreje od rok sedaj, ko že nekaj dni sije prijazno jesensko 6olnce. Ženska, ki jo vzredila 80 otrok, umrla. V Šenčurju pri Kranju je umrla v 6oboto v starosti 72 let Marija Maselj, znana pod imenom »Bičeva Mica«, ki je imela svojo hišico v Šenčurju in je posvetila vse svoje življenje vzgoji zapuščenih iu nezakonskih otrok. V skrbstvo je prevzemala največ otroke, za katerih skrbstvo je je plačevala občina, mnogo je vzredila tudi drugih nezakonskih otrok. Bila je. vedno pobožna in dobra ženica, ki je vsakega svojega rejenca ljubila kakor svojega lastnega otroka, zato jih je tudi lepo vzgojila. Pokopana je bila v ponedeljek na pokopališču v Šenčurju. — Bog ji bodi plačnik 1 SK Stovan, Ljub!iana-Moste sklicuje za dne 22. t. ni. oh 19.30 zvečer v gostilni Mcncinger na Šmartinski cesti izredni občni zbor. Vabimo vso nogometno športno javnost, da nam z nasveti in dejanji pomaga, da zamorenio rešiti klub, ki igra že 24 let v zgodovini slovenskega nogometa važno vlogo. Klubu namreč grozi propast in to zaradi malenkostuega dolga, ki tare klub laradi premajhnega števila članstva. Naša prošnja sc ne nanaša samo na klubsko članstvo, temveč kot že omenjeno, na vso športno javnost Naj si bo to prijatelj, pristaš ali pn sovražnik našega kluba ua igrišču ali pa za zeleno mizo, vabimo ga. Naš klic je: pomagajte nain, rešite nas na meji 25 letnice! Nogomet pri nas je boren, borni smo vsi športni delavci, zakaj nikjer se nas no upošteva, čeravno smo upoštevanja vredni. Gospoda, verjemite, prišel ho čas, ko ho tudi marsikateri kitih v Ljubljani potreboval gmotne in moralne pomori s strani javnosti. Takrat Ito tudi marsikateri iz naše vrste dal pomoč. Prosimo in kličemo na pomoč, rešite, kar sr šo rešiti da. Zato v petek vsi na občni zbor Slovana. — 0 d b o r. SK Planina — ženska sekcija. Odseli naprej hod» rodni treningi vsak četrtok in sicer za juniorke od pol 7 do S, za seniorko pa od 8 do pol 10 zvečer v telovadnici Vzajemne zavarovalnico. Ljubljančan strmin Cnul, bivši narednik planinskega polku, je položil iapit za podporočnika lev jo bil preveden v novi čin zadnjo soboto. Mlademu pod I poročniku, ki jo znan vsej športni javnosti kol. odi i -čen lubkoutlet in smučar, ki sc jo zlasti dobro odrezal pri predlanskih vojaških tekmah Male zvezo, iskreno častitamo. Vam nudi razvedrilo ves dan! Elegantna lnksnzna kaseta Močan zvok Dobra reprodukcija RADIO r. z. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 RADIOVAL, Ljubljana, Dalmatinova ulica 13 JOSIP WiPPLINGER, Maribor, Jurčičeva ulica 6 ...dokler ni vzel na rame Jernejčka katerega mati pere z Radionom! Tudi če ste le enkrat videli, lt! Preskočil je potoček in iznenada se je znašel na močvirnatem svetu, kjer mu je bilo v obraz jelševo grmovje. Le mukoma se je izvlekel od tod. Mislil je, da se je dama medtem že oddaljila. Toda ne! Tamle stoji. Mladi lovec ji izroči jiuško. Za hip je fiomerila in že je poč i 1 strel. Videti ji |e. da ni zadela, kajti skomizgnila je z rameni, vrnila puško svojemu spremljevalcu in šla dalje. Profesor je zopet preskočil neki potoček, kar zagleda pred seboj travnik in, v sončnem sijaju, v zemljo zasajen beli drog. Moral je gotovo hoditi v krogu. In pred njim, onstran grma, je zazrl 6vojo zeleno pot Udaril 6e je ob čelo ter vzkliknil: »Začarano! Prav gotovo začarano!« Zdajci pride mimo njega zelena dama. Profesor jo pozdravi kakor pozdravimo človeka, ki ga vidimo na ozki poti. Ta mu je srepo zrla v oči, kot bi ga ne videla ter mu tudi ni odzdravila Bila je mlada in lej>a in v odlični lovski obleki. Bilo je videti, kakor bi nosila krinko, iz katere so žarele oči v tajinstvenem ognju. Mladi spremljevalec je spoštljivo pozdravil in gospoda profesorja je iz-nenadilr*. da je bil njegov mladi, zagoreli obraz ves zabledel in njegov pogled zelo nemiren. Krenila sta v neko stransko jx>t ter brž izginila. Zdaj se je fiodal profesor k vozu, kjer ga je pričakoval kočijaž. ki je bil videti nekam zaskrbljen. »Ali ni šla tod mimo neka dama? Mar 6te jo |x>znali?« »Bila je presvetla kneginja.« »Toda lo vendar tie bo mati grofice iz Thor-steina?« Profesor je bil namreč mnenja, da je knez vdovec. kajti mati bi bila vendar pri svojem bolnem otroku. »To je njena mačeha, gospod profesor.« »Ah tako!« Profesor je že sedel v vozu, ki je z njim takoj oddrdral Mačeha torej 'ludi ona je prišla na mesto, kjer se je ponesrečila njena pastorka. In streljala je tam! Čudno spominsko slavje! Kar se je spomnil spremljevalca z zbeganim obrazom. Hipoma mu je, kol bi se z bliskovito naglico v njegovi glavi odvijal tajinstven valj, v katerega so se bile skoraj nevedoma vtisnile besede, ki so bile ušle grofici, ko je bledla ... »Ne streljaj mama! Za božjo voljo, ne streljaj! Vrnila se bo krogla . . Nad tebe se bo vrnila ...« Bilo mu je. kot bi zavela nad njegovim čelom ledena sapica ... Nemogoče, grofica ni mogla videti strelca! Bil je vendar tako imenitno skrit! Zdajci vpraša kočijaža: »Ali seje kneginja ponesrečila na lovu?« In kočijaž pripoveduje o pobeglem kaznjencu z lovsko puško ter dostavi: »Ni izključeno, da ie to zagrešil ta človek, toda mogoče je pa tudi nasprotno. Moral je vendar videti gospodo ko je prihajala, in bi bil imel še dovolj časa. da zadrži strel. Toda ljudje so se vrgli nanj kot pobesneli. Ti nepridipravi, ki nosijo dele puške pod jopičem ter si namažejo obraz s sajami, streljajo vsi tako dobro kot pravi lovci. Morda še bolje! Pr> kaznjencu leg njega na kozla. »Na princeso smo zelo ponosni. Lahko bi bila kraljica, ko bi bila hotela. Ona je najlepša princesa daleč naokoli. Njena elika je baje tako krasna, da se je ljudje kar ne morejo nagledati. Obesili jo bodo v veliko dvorano in vsak 61 jo bo smel ogledati, tako je obljubila presvetla sama «---- Zelo pozno sta prišla profesor in kočijaž h kosilu. Gospod profesor je bil pač čisto pozabil, da bi bil prinesel s seboj šipkovih cvetk. Grofica še vedno spi in celo sestra je izginila ter prepustila svoj prostor Lizi. Saj ji je treba le mirno 6edeti in imeti odprte oči. Ob štirih, ko se je profesor otresel popoldanskega 6panca. se je pripeljal neki voz. Izstopila ie dama, katero je že videl dopoldne v gozdu. Toda zdaj je nosila velik klobuk s peres- in razkošen dežni plašč. Sokolje oči tam gori opazujejo V6ako njeno kreinjo, kajti dama je ostala nekaj časa na dvorišču. Knez ji je namreč prišel naproti z malim Henrikom ter se malo razgovarjal z njo. Kar je nekdo |>otrkal na njegova vrata Bila je bolničarka ki je zopet prevzela svojo službo ter ga zaprosila: »Gospod profesor, ali bi ne mogli priti k grofici? Pravkar se je prebudila in se nečesa hudo prestrašila. Čuti hude bolečine.« Protesor se jx>da nemudoma k grofici. Kar lepo je doslej vse jx>tekalo. —--Zdaj pa ji drhte ustnice in v niegovih očeh se zrcali groza. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karel čeč Izdajatelj; Ivan Rakovec 'Jrednik: Viktor Cenčin