Jxhaja ink rat m iexUn: xr lorek, četrtek, soboto. -


tissued, threetmes aueeb Tu cs d cuj f Th nrs <1 <xrj 5od urday.
ŠTEV.
SLQVmnQA KATQLIŠ™GA DBLAVSTV A V^^^U^D^lasx^Q SLOVENSKE POD P ORNE ~DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
4"---1_ CHICAGO, ILL., SOBOTA, 14. JULIJA — SATURDAY, JULY, 14, 1923.	---
JLETO (VOL.)
UMBRELA MIKE POBEGNIL V KANADO.
Boylev beg je zadosten dokaz, da je vladala v Smalovem slučaju korupcija vseskozi.
Waukegan, 111. — Znani "Um-fcrela Mike" Boyle, ki je bil zapleten v korupcijo Smallovega slučaja, in ki ni hotel odgovarjati sodnijskim vprašanjem, je bil kot znano, vsled tega obsojen na 6 mesečni zapor. Kazni pa ni nastopil. Takoj jo je potegnil v North Woods na počitnice. Ko je prejel te dni sodnij-sko obvestilo, da mora nastopiti kazen, je izginil odtam v državo Wisconsin in se tam skrival pod izmišljenim imenom Riley. V Mihvaukah je baje ustanovil nekako podružnico za razdeljevanje nekakih avtomobilskih predmetov, kmalu so ga v neki družbi v mestecu Tomahawk,
EGIPTOVSKI PRINC UMORJEN V LONDONU.
London. — V tukajšnem hotelu Savoy so našli včeraj v spalni sobi egiptovskega princa Alykamel Fahn Rey s prestreljenim srcem. Policija je aretirala neko Francozinjo, ki se je izdajala preje za njegovo ženo, in o kateri se sumi, da je mOgla poslati princa na oni svet.
ANGLIJA SE PRIPRAVLJA ZA POGAJANJE Z NEMČIJO.
Ministrski predsednik Baldvin vabi h sodelovanju Francijo in Italijo.
London. — Zunanji minister je včeraj po na svetu in ukazu ministerskega predsednika Bald-vina obvestil Francosko in Itali-
jansko vlado, da je Anglija pri-Wis. spoznale neke ženske, ki so |pravljena pričeti voditi pogaja-
razglasile, da je on Mike BoyW iz Chicage. Ko je zvedel je pobegnil naprej v Duluth, Minn. Tudi tu so ga spoznali. Policijski načelnik je prijel Boyla m njegovega prijatelja, a ker ni i-mel zelo tehtnih vzrokov jih obdržati pod ključem, ju je spustil. Od tam sta jo potegnila skozi Minnesota in včeraj sta izginila skozi kanadsko'mejo v Kanado.
Ljudje, ki so slučajno pri^ šli v dotiko z "Umbrela Mikom** pripovedujejo, da je bil bogato oborožen z denarjem, in da je i-stega sipal zelo razkošno.
Mike Boyle je bil vodja organiziranih elektrikarjev. On je bil velika pomoč Smallovi mašini tudi ob času volitev. Zlasti pa v zadnjem slučaju, radi katerega ni hotel niti sodniji odgovarjati na razne vprašanja. Če bi ne i-mel nikake skupnosti s slučajem, bi gotovo ne molčal in ne sprejel 6, mesečnega zapora kar tako. Sicer ga najbrže ne bo presedel. To bodo že poskrbeli za njega vplivni politikarji. Če ga pa bo, bo pa dobro plačan zato!
-o-
LONDON POŠKODOVAN VSLED VIHARJA.
London. — Hud vihar je divjal včeraj po celem mestu in o-krožju in poškodoval več poslopij in drugih stvari. Tako silnega viharja londonsko prebivalstvo še ne pomni, pravi poročilo.
FORD KUPIL STARODAVNO KRČMO.
Sudbury, Mas.. — Henry Rord je te dni kupil v tem mestu znamenito krčmo takoimenova-no "Ye Wayside Inn." To krčmo je zlasti proslavil sloviti poet Longfellow, s svojimi poezijami. Krčma je bila ustanovljena leta 1656. in je tedaj zelo slovela mej višjimi tamkajšnimi kolonijski-mi krogi.. V krčmi se nahaja še vse polno tedajnodobne posode, ki so zlasti mej Angleži slovele in slove še danes radi svoje starosti Ford je plačal za to krčmo $100,000 in odslej, če ga bo volja bo tudi lahko krčmar.
FRANCOSKA OGLAŠEVALNA KRIŽARJA SE VRNILA.
Pariz. — Iz Toulona se poroča, da sta priplula včeraj v tam-kajšni pristan francoska križarja Jules Michelerr in Victor Hugo, katera sta prevozila 32.000 milj zadnjih 9 mesecev. Plula sta okoli sveta od pristana do pristana z namenom, da sta oglaševala francoske ženske korse-
save in priprave.
nje z Nemčijo, da se evropejski mir zajamči čimprej« v kolikor mogoče,	""v
Italija baje ne bo imela nika-kega ugovora proti Angliji. Drugače pa je seveda s Francijo. Ta pač gleda Anglijo postrani in se ji separatistično delovanje Angli je nič preveč ne dopade.
Francoski državniki so v Parizu na delu in pripravljajo novo noto, s katero bodo zahtevali od zaveznikov garancije za slučaj napada od strani Nemčije-Pod takimi pogoji, bi kot se sliši, bili pripravljeni spremeniti svoje zahteve. Drugače pa nikakor ne. In tudi Rura ne izpraznijo pod nobenim pogojem, tako baje izjavlja Poincare sam.
-o-
MEHIKANSKI BANDIT I U-JELI CHICAŠKEGA KU-DARSKEGA EKSPERTA.
Washington, D. C. — V provinci j i Durango so mehikanski banditi ujeli ameriškega podanika M. A. Newman, ki je zapos-ljen pri tamkajšni ameriški rudarski družbi, in zahtevajo za njega visoko odkupnino. Newman je doma iz Chicago in je rudarski ekspert. Državni department je baje že pismeno zahteval od mehikanske vlade, da mora slednja takoj pod vzeti potrebne korake, da se Newmana reši iz rok banditov.
-o-
ITALIJANI PRIHAJAJO A-MERIŠKO INDUSTDIJO
PROUČEVATI. Rim. — Italijanska vlada je sklenila poslati v Zedinjene države več svojih sinov na razne univerze, kjer bodo proučevali ameriško industrijsko življenje in njegov obrat.
-o-
PARAGUAJSKI UPORNIKI TEPENI. Buenos Aires. — Revolucionarji, ki so obkolili vladno palačo v Paraguayu, so bili včeraj od vladnih čet poraženi in pognani v beg.. Okoli 70 rebe-lov je padlo v bojih in nad sto je ranjenih
-o-
POROČNIKOVEGA TRUPLA ŠE NISO NAŠLI.
Port Stanley, Ont.. — Kljub vsemu trudu iskalcev poročnika T B. Null, ki je izginil s svojim balonom pri tekmovalnem balun-skem letanju, ki se je vršilo dne 4. julija v Indianapolisu, Ind. ni najti nikakega sledu za njim. Nazadnje se ga je videlo nad En-škem jezerom, v katerega domnevajo da je padel in utonil. Is-
te, in druge razne toaletne di- kanje se vrši s zrakoplovi in lad-
jami po jezeru.
KRATKE AMERIŠKE VESTI
—	Bivši podpredsednik Zedi-njenih držav Marshal je pisal Edwardu Boku, ki je te dni razpisal $100,000 nagrade kdor poda najbolj praktični nasvet, kako doseči trajen mir. Marshal pravi: "Za vojsko, ali proti, naj ljudstvo odloči. Vsak državljan, ki dopolni 18. leto naj se z glasovnico izrazi." Masrhall ima prav, le žalibog, da njegove ideje ne bodo vpoštevane. Če bi gotovi faktorji dali glasovnico državljanom glede prohibicije, bi tudi v kratkem izginila.. O tefr seveda, lahko samo sanjamo!
—	Tekom zadnjega tedna v mesecu juniju je železniški tovorni'promet v Z dr. prekosil vse rekorde v zgodovini železniškega obrata. Prepeljalo se je I,-021,770 železniških vagonov tovora in to samo tekom enega tedna.
—	Iz Baltimore, Md. poročajo, da je tamkaj ubila strela tri vojake na straži v četrtek ponoči. Ubiti vojaki so spadali h petem pešpolku tamkajšne garde. Deset ostalih, ki so se nahajali v bližini, pa je zračni pritisk več ali manj poškodoval.
—	Včeraj je novi chicaškf policijski načelnik Collins zalotil gnezdo hazardnih igralcev na 4302 So. State Street.. Okoli 59 igralcev je bilo aretiranih in na tisoče denarja zaplenjenega p0 policiji Policija je prostore takoj zaprla in prepovedala pod kaznijo kako nadaljno zbiranje v njih.
—V Waukeganu, 111. je včeraj eksplodiral zračni rezervar — to je tank, ki drži stisnjen zrak, ki goni razna kladiva za netanje, vrtanje itd. Rezervar je bil last tamkajšne Sykes Avtomotive Ry. Equipment. Pet delavcev je smrtno nevarno poškodovanih. Materialna škoda se ceni do $200.000.
—	V Plattsburgh. N. Y. se je pripetila velika železniška nesreča. Na križišču Wolcots, skozi katero vozi Delaware & Hudson železnica so bili povoženi trije motoristi, ki so ostali na mestu mrtvi.
—	Iz Helena, Mont. poročajo, da so vsled Dempsey-Gibonso-ve rokoborbe bankrotirale tri montanske banke. V Shelbyu, je zaprla svoja vrata tamkajšna First National Bank, istotako First State Bank v Joplinu in še neka druga banka v tamošnji o-kolici. Banke so namreč mobilizirale vse beliče, samo, da se ni rokoborba preklicala.
—	V Mishawaka, Ind. je včeraj umrl 5-Jetni deček Leon Pop-pe, ki ga je pičila neka strupena golazen. Deček se je igral po travi, kjer ga je nekaj pičilo, začel je otekati in nobena zdravniška pomoč ni pomagala.
—	V Oswego, N. Y. je umrl predvčerajšnim kongresman Luther Mott republikanec, ki je zastopal v Washingtonu svoj okraj že nad 16 let. Bil je star komaj 4g let.
—	Kansaški farmarji so sklenili te dni na svojem sestanku, da ne bodo vozili na trg svojega žita, ker je cena prenizka. S žitom bodo pitali rajši prašiče, kot da bi ga zastonj prodajali, pravi poročilo.
—	V Freeport, 111. je zadel o-sebni vlak na progi Chicago, Milwaukee & St. Paul železnice v tovorni truk, ki ga je na mestu razbil. Dvajset letni mladenič William Smith, ki je vozil truk je bil grozno poškodovan in je par ur po nezgodi v bolnišnici umrl.
REVOLTA NA DUNAJU.
Iz Dunaja se poroča, da so nacionalisti vprizorili velike demonstracije v sredo večer nakar so sledili izgredi. Policija je posegla vmes, ki pa ni mnogo pomagalo. Razgrajači so streljali na policaje in blizu 30 stražnikov je obstreljenih, ki se nahajajo v bolnišnici. Par jih bo moralo u-mreti za dobljenimi ranami v izgredih. Pozno v noč šele se je posrečilo policiji dobiti kontrolo nad položajem.
JUGOSLOVANSKE NOVICE
Delo nagih pofelancev in delo drugih. Medtem ko se radikalna vlada z vso silo trudi, da uzakoni svoje roparske zakonske načrte, je odpor poslancev SLS. proti temu vsak dan jačji. Zad-nji govor v parlamentu, v zakonodajnem odboru, posebno srditi spopadi v finančnem odboru vzbujajo pozornost javnosti. Vedno očividnejše pa je na drugi j strani, da demokratska opozi-cija pojema. Medtem ko so naši poslanci z vso srditostjo v finančnem odboru nastopili zoper strašno povišanje davkov v naših krajih, medtem ko so s svojim najodločnejšim nastopom i dosegli vsaj sklep, da bo Slove-
Dolže Izmet Pašo, da je bil pre-|ni^a saJ nekaj dobila 0<1 države, več popustljiv. — Zahtevajo so demokrati molčali in jih ve-
ANGORSKA VLADA ZADOVOLJNA Z LOZAN-SKIM MIROM.
KITAJSKA VLADA ZAHTEVA ZAPOR ZA AMERI-KANCA.
Shangai. — Zaporno povelje je bilo izdano po tukajšni sodniji za amerikanca Lawrence H. Kearney a, ki ga Kitajska vlada dolži, da je posredoval pri vti-hotapljenju orožja za Kitajske upornike iz Rusije in Japonske. Policija ga išče, a ga še ni zasledila.
VOLILNA BORBA V MIN--I NESOTI.
nadaljnih garancij predno
bodo podpisali. Carigrad. — Nacionalistična zbornica v Angori je napravila k sklenjenim pogodbam več resnih opazk. Izmet Pašo kritizirajo nacionalisti, da on ni imel au-
narodne'tor'tete	popustiti zavezni-
kom, kot je to storil. Angorski časnik, ki je obenem vladni organ izjavlja, da so zavezniki Izmeta pošteno potegnili za nos.
Od pondeljka sem zboruje angorski kabinet vsak dan glede razvoja konference. V Lausanne so. poslali Izmetu nove navodila, da ne sme podpisati nikake pogodbe, ki bi vsebovala kako klauzulo, glede turškega dolga. Vlada izjavlja, da Turška vlada se bo glede turških dolgov pogajala separatno direktno z.vsako posamezno državo ne pa kolektivno. Dalje tekom šestih tednov mora zapustiti Carigrad in vsaka turška tla zadnji zavezniški vojak. Istotako morajo vse zavezniške bojne ladije zapustiti vse turško vodovje v istem času. To so zahteve, ki jih mora jo zavezniki sprejeti predno sme Izmet Paša podpisati oficijelno kako končno pogodbo.
Kot razvidno Turki niso ,tako neumni, kot so jih smatrali zavezniki spočetka. Turki so dobili vse kar so zahtevali. In ko se jim da vse. zahtevajo še več. To pa zlasti pokazuje zavezniški kramarski značaj. Na Balkanu, kjer zavezniki sploh ničesar za opraviti nimajo so izvanredno radodarni. Seveda tuje blago se lahko da! Ubogi. Jugoslaviji pa še niti enega samega poštenega pristana ne privoščijo! To pa pokazuje kramarski značaj zaveznikov, da bolje ne more!
ARBITRACIJA ZA PORAVNAVO STAVKE POULIČNIH ŽELEZNIČARJEV KONČANA..
Chicago. — Načelnik arbitra-cijske komisije Francis Bush je izjavil, da kompromis med pouličnimi železnicami in družb, je dosežen, in da prihodnji teden bodo povabljeni zastop. železničarjev in družb, da podpišejo formalno medsebojno pogodbo.
-o-
MRS. NITTI SE JE HOTELA UBITI.
Chicago. — Italijanka Mrs. Nitti, ki je bila te dni obsojena na smrt radi umora svojega lastnega moža, je včeraj skakala v svoji celici in se zaletavala z glavo ob omrežno železje, hoteč se ubiti. Misel na smrtno obsodbo ji kar ne gre v glavo.
—o-
činoma sploh ni bilo v odseku. Da more sedanja vlada tako o-gromno poviševati davke, da more tako zapostavljati slovenske in hrvaške dežele, da more tak vojaški zakon sploh pred zbornico, temu so krivi demokrati in pa tisti, ki pasivno sede doma, čakajo boljših časov in upajo, kdaj bo iz Pašičeve brade zrast-la revizija ustave.
Vseučiliške osebne vesti.. Za
rednega profesorja na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je imenovan dosedanji kontraktual-ni profesor istotam dr Nikolaj Bubnov. — Za javnega rednega profesorja na metficinski fakulteti zagrebške univerze je imenovan dr. Pavel Šavnik, asistent na kliniki v Pragi.
Izsušenje Skaderskega jezera.
Minister poljoprivredbe bo te dni odposlal v Črno goro komisijo, ki naj prouči vprašanje iz-sušenja Skaderskega jezera, s čemur bi se pridobilo 20.00 ha zemlje. Delo bi stalo okoli 30 milijonov dinarjev, a bi ž njim bilo rešeno vprašanje prehrane siromašnega, prebivalstva Črne gore.
Regulacija Drave pri Ptuju.
Poljedelsko ministrstvo je zahtevalo od finančnega ministrstva, da mu odobri kredit v znesku 2,500.000 Din. za regulacijo Drave pri Ptuju. Kredit je že odobren in tudi od ministrskega sveta potrjen. Z regulacijo se prične v kratkem.
Zakaj se ljudje pobijajo? Anton Marino, čevljarski pomočnik v Zagrebu je silil svojega druga Stevo Kobilšeka v neki gostilni, da gre ž njim "šnopslat" za vino. Ker Kobilšek ni hotel igrati, ga je sunil Marino s čevljarskim nožem dvakrat v trebuh, enkrat pa v roko, ter ga zelo nevarno ranil. Kobilšeka so prepeljali v brezupnem stanju v bolnico.
Prav imajo! Nekateri listi so poročali, da neki hrvaški poštarji pobirajo dvojno poštno pristojbino: Eno za državo, drugo zase. — Prav imajo. Živ ne gre nihče rad v zemljo. Če imajo u-radniki v Srbiji "pravico" da pobirajo za vsak rešen "akt" od
— Iz Fargo, N. D. poročajo, da so končno vendar dobili dež, katerega so bili že zelo potrebni. Poljski pridelki kažejo zopet boljšo bodočnost, kot pa zadnje dni, ki je vladala velika suša
strank svoj "bakšiš," naj ga pa še pri nas. Drugače itak ne morejo živeti .Kakšen ugled bo imela potem država in državna u-prava, je pa drugo vprašanje. Najbrže takega, kot ga že ima... Zgube torej ne bo.
Smrtna kosa. V Dolenji vasi pri Ribnici je umrla v starosti 73 let gospa Marjeta Sterle, mati našega znanega akad. slikarja in ravnatelja umetniške šole "Pro-buda" v Ljubljani. Pokojnica je vživala vsestransko spoštovanje, ttfaj mirno v Bogu počiva.
ŠIRITE LIST EDINOST
Prihodnji pondeljek bo dal Min« nesoti novega senatorja.
Hud boj med Johilso-1	nom in Preusom. ^
p St. Paul, Minn.. — Volilna
kampanja za nadomestnega senatorja radi .smrti senatorja Knute, ki je umrl pred par meseci, je bila tekom zadnjih par, tednov v polnem zamahu. Glav* na tekmeca v volilni borbi stat guverner J. A. .O. Preus in pa Magnus Johnson. Prvi kandidira na republikanski listi, drugi na kmečko-delavski listi. Kandidira sicer tudi Carley na demokratski listi, ki pa skoro gotovo nfr j bo izvoljen radi nezadostnega j števila demokratov v Minneso- : t.-.
Magnus Johnson kot silni gro* movnik je baje tekom zadnjih dveh tednov silno vpil na svojem 1 agitacijskem turu. Kot "časopisje poroča je Johnson silni bahač, ki | ima velika usta, a malo stri. j Ljudje ga kot takega poznajof \ zato tudi že v naprej prerokuje- ! jo njegov poraz.
Guverner Preus tudi ni kaj | posebnega, vendar ljudstvo ima i do njega mnogo večje zaupanje ' kot do katerekoli drugega kandidata. Sicer pa bo prihodnj pondeljek pokazal, za kateremi stoji javnost države Minnesote
-o-
V DUBLINU BODO ZGRADILI NOV MAGISTRAT. Dublin. — Mestni svet je skle- , nil, da si mesto postavi novi magistrat, kjer bo mestna administracija in na vrhu velika dvc»» rana za zborovanja in drug# stvari. Magistrat bo stal približno $250000 ameriškega denarja-
-o-
SPOPAD MED JUDI IN TURKI.
Atene. — Iz vzhodne Trakije; naznanja jutranjo poročilo, da Se je završil spopad med Turškimi vojaki in Židi, ki stanujejo po tamkajšnih okrožjih. Vzrok spopada je baje nova turška odredba proti vsem tujezemcem, ki so" jo Turki izdali nalašč zato, daj bi z njo iztirali vse tujce iz Trakije.
DENARNE POSQJATTEL
Včeffcjtae cene so bSe jugoelovee* •Vim dinarjem:
100 — Din........$ 1.35
500 — Din........$ 6.10
1000 — Din. ....... $11.80
2500 — Din........$29.00
5000 — Din........$5800
Za italijanske Ure:
50 — Lir ........ $ 2.75 Jt
IOO — Lir ........ $ 5.25 '
500 — Lir ........ $24.00
1000 — Lir ........ $47-00
Pri rečjih svotah, Id presegajo JS tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie posebni popust Predno pošljete dense črez drage tvrdke se spomnite M naše podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar ▼ stari kraj ceneje in hitrefe kakor kje drugje. Naše cene so Tli no najnižje I
Vie poiiljstre naslavljajte nH BANČNI ODDELEK EDINO* 84. Chicago, {
EDINOST
(UNITY.)
Iihaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing'Company
1*49 West aand Street, CHICAGO, ILL. ____Telephone: Canal 0098._
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
JVAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3.00
Za Združene Države za pol leta................................$1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3-50
w	Za Chicago, Kana'do in Evtropo za pol leta________$1.75
1UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00
For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 _"_Chicago. Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČ1 DO KDAJ JE ______PLAČAN LIST._
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879.
Svita se ~ bit če dana...
Iz velikega mesta New York so te dni razposlali vest da se je tam ustanovila nova firma, ki bo izdelovala oblačilno blago
" IZ SLOVENSKIH NASELBIN. *
* + * * +
* * * *

Chisholm, Minn.
Iz Dulmtha sem se odpeljal o-koli četrte ure z busom do Hib-binga, ki vozi samo dve uri, ter je jako dobra vožnja in hitra, kajti vlak vozi tri ure in 20 minut. Moram reči, da je to velike koristi za delavce, ki jih busi razvažajo na njih dela in to jako hitro in cenejše kot vlak. Cesta, po kateri vozi bus je jako lepa gladka in bus vozi do 70 milj na uro. Tako sem se hitro iznašel v Hibbingu in na Chisholmu. Prenočeval sem pri dobri družini Mr. Globočnikovi, tukajšnemu zastopniku. Najprvo sem obiskal Hibbing, kjer sem .obiskal vse naše rojake in trgovce za oglase. Tu so mi jako veliko pomagali
.	" 1 u au uu jarvu vcimu puiiiagan
v jako velikem obsegu. Družba je razposlala vsem proizvajalcem tu(ji tukaj sni preč.' g. župnik
bombaža in volne posebne cirkularje, v katerih trdi, da je pretežna večina človeštva poštena in da bizniški obseg se prav lahko vodi na podlagi altruizma — po naše, na podlagi ljubezni do svojega bližnjega.
*■ j
"Naši delavci," pravi cirkular, "bodo sami si zvišali plače in prav tako tudi zniževali. Proizvajalci bombaža in volne bodo sami določevali provizijo, ki jo nam plačujejo. Mi ^ jamčimo, da bomo trgovali natančno z vsakim, z proizvajal-^ ci materiala, odjemalci, zastopniki in delavci, ki bodo zvezani z nami'v tem biznesu. Vsakdo, ki bo v tem'biznesu z e nami, se bo počutil kot pravi brat vseh, ki bodo v zvezi s podjetjem.
"Mejtem, ko je dandanes toliko oglaševanja v javnosti, kar je vse prirejeno, da vleče lahkoverno javnost, priznavamo, da boste težko verjeli tem našim besedam in načrtom, a kljub temu, ker je naša volja resna in poštena smo prepričani, da bo ta vest vzbudila precej senzacije v javnosti. V tej dobi, ko vse drvi za vsegamogočnim dolarjem, v brezkončnem koprnenju po bogastvu je to senzacijonalen glas, ki prerokuje začetek businesa, v katerem profitarstvo ne bo glavna stvar in važnost."
^ Da blažilen je ta glas zlasti za delovno ljudstvo. Predstavniki te nove korporacije imenujejo delavce, lastnike, odjemalce in one, od katerih bodo kupovali material za proizvajanje oblačilnega blaga brate. Take besede se še ni čulo dosedaj od delodajalcev. Saj so še skoro včeraj z bičem, kakor v dobi starodavnega
Rev. Father Badura, zakar se jim prav iz srca zahvaljujem za
ti. Ako samo površno pogledamo in lahkomišljeno, se nam zdi, da je to gola resnica. Če pa bolj natanko zasledujemo in preiskujemo pridemo do jasnega in resničnega prepričanja, da je skupna bolniška centralizacija za slovenski kat, narod tukaj v Ameriki strup in prej ali slej propast. Ali ni gola resnica, da društva po naselbinah brez društvene blagajne so ravno tako, kakor vojaki brez bojnega orožja. Kaj pomaga naselbini Slovencev v Jolietu, ali na Ely, Minn. itd. kjer so glavni sedeži Jednot, ako so v Jednotini blagajni milijoni, a v društvenih blagajnah pa nič. A vse drugačno pa sije solnce društvenemu življenju v naselbini, ako imajo društva močne blagajne. Povej mi cenjeni bralec tega lista, ako
pomoč in sodelovanje. Na Chis- si resnicoljuben, komu gre prva
holmu sem pričel dan pozneje in tudi izvrstno opravil. Zelo sem hvaležen preč. g. župniku Rev. Fathru Shciffrerju, ki so me tako izborno priporočili pri vseh treh sv. maših. Z jedrnatimi besedami je priporočil vse tri liste, kako so potrebni v današnjih časih, ko nasprotniki delujejo z vso silo. Povdaril je: "Ako bo več Ave Marij in Edinosti in Glasnika P. S. J. v fari, boljše bo za ljudi in faro!"
Kaj čuda, da so se potem tako pridno naročali na liste» za katere agitiram. Preč. g. župniku Fathru Schiffrerju pa iskrena hvalq; za krasne besede. Bodite uverjeni predragi preč. g. da ste mi dali z Vašimi besedami novega poguma za stvar, za katero delam po slovenskih naselbinah po Ameriki. Da če kdaj. je sedanja doba potrebna katoliškega tiska, ko je sovražnik teme na delu s polno paro, da uniči,
v	■	-	,	O— ---- —--— ^	v/)	Vili IV I
suženjstva ubili trpina delavca tamkaj doli v Floridi. Tu pa kli-'kar so kristjani spravljali in zi čejo svoje delavce za brate. In to slišimo v dobi, ko se je skoro	-
res svet udinjal mamonu. Povelje lakomnosti vsak izpolnuje, do-čim se na svojo lastno vest ne ozira. Denarja hoče vsak, a kako se ga dobi, se ga zasluži pošteno in pravično to se ne gleda.
Zato pa pokazuje ta vesela vest, da sila bratstva in medsebojne ljubezni počasi — a sigurno prodira na dan. Doba pravega bratstva bo napočila tedaj, kadar bo vsak svojega bližnjega spoštoval kot svojega lastnega brata, kadar se bo človek zavedal, da je njegov bližnji ustvarjen za iste cilje kot on, da ima samo od Boga ustvarjeno neumrjočo dušo, in da mu je on kot njegov bližnji, kot brat dolžan pomagati.	&
To so temeljni principi pravega in edino mogočega bratstva. Vsi drugi nauki so same utopije, ki so neizpeljive in tudi docela nepraktične v vsakem oziru.
Ako bo to novo podjetje obratovalo na tej podlagi, ki si jo je zasnovalo, bo gotovo sijajno vspevalo. Poštenost in pravičnost sti še vsepovsod imeli lahko pot, pa jo bosti tudi v tem slučaju.
-o-
Opozicija proti Smallu.
Država Illinois je skoro gotovo, da bo prišla pri prihodnjih volitvah v roke demokratov, v kolikor se da soditi po sedanjih razmerah v političnih krogih. Da je republikanska stranka sama nejevoljna na sedanje njene uradnike na odgovornih mestih ni treba povdarjati. To zlasti pokazujejo vedni spori med uradniki samimi v kapitolu.
Smallova afera, ki se je vlekla precej časa, in ki še sedaj ni rešena, je zadala republikancem najhujši udarec. Trdi se, da se zna Small zadnji trenutek odpovedati zopetni kandidaturi za guvernerja, pravkakor je to storil chicaški župan Thompson.
Demokratska stranka ima pri guvernerskih volitvah prav tako ugodno priliko, kot jo je imela pri zadnjih županskih chi-caških volitvah. Že v naprej se pričakuje demokratske zmage, ako bodo le znali pravilno orijentirati svojo politično smer! Predvsem bodo demokrati mogli paziti, da bodo nastopili v enotni fronti in to z enim samim kandidatom.
Smallova administracija ho prav gotovo poražena, ker narod trpi in gleda take špase samo en čas, a se jih kmalu naveliča in jim obrne hrbet. Predvsem pa še, če ga špasi stanejo več sto tisočakov.
Republikanci si sicer nadejajo podpore v volilni kampanji v severnem delu države in na jugu. A Chicago in skoro ves srednji del Illinoisa je na strani demokratov v večini, kot se to čuje iz zadnjih demokratskih poročil. Chicago in osrednji del. pa navadno odločujeta pri volitvah in to je že skoro toliko kot bi se reklo v naprej, da je zmaga demokratov že skoro zasigurana.
Pametni državljani, ki sovražijo razne korupcije in druge nečedne stvari, ki se jih je uganjalo v krogih državnih uradnikov, kot je to razglašeno v javnosti, bodo gotovo volili za demokrate, ki takih grehov še vseeno nimajo na vesti, kot jih imajo njih nasprotniki, če tudi so včasih napravili kake male pre-greške kot zmotljivi ljudje.
Bodoča administracija države Illionis se naj izroči v roke demokratov, pa bo zavladal v gotovih krogih zopet boljši red, kakorse^ pa je sedaj.
čast v vsaki naselbini za njenj napredek? Ali ne društvam iste? Koliko so kat. društva plemenitega dela ^napravila, da so priskočila z denarnimi sredstvi na
ki mesec. Dostikrat je en ali drugi sobrat v stiski, da ne more plačati redno svojega asesmen-ta, a tajnik društva pa mora na Jednotin urad odposlati polno svoto o pravem času vsak mesec. In tu pa pride glavna stvar, odkod vfceti denar za pokritje vseh stroškov, za morebitni primanj-klaj asesmenta, oz. neplačanega do članstva. Te uganke se ne more rešiti kar tako, da ^e ne bi nalagalo društvenim bratom novih bremen na pleča. Čemu je treba pri takih društvih sploh odbora, nič nego en član naj bo imenovan iz glavnega odbora za kolektorja, da bo kolektal skupaj asesment, katerega naj pa plačuje Jednota in ne društvo. »Tako upam, da sem pojasnil nekoliko slabih sadov, ki bi jih nam prinesla bolniška centralizacija, našemu kat. narodu v tej novi mili domovini. .
Zato prosim vse članstvo, da naj ta moj dopis, kakor tudi vse delegate XV. glavnega zborovanja K. S. K. Jednote pazno prečitajo in naj si narede sami svojo sodbo. Napisal sem to iz lastne izkušnje, ki sem jo doživel in iz prepričanja dolgih let. Apeliram posebno na vso čč. duhovščino, posebno kateri spadajo h K. S. K. J., da oni kot resnicoljubi spregovore v glasilu o gori omenjeni stvari, ker ravno XV. glavno zborovanje bo od-
mi potrditi, ako si resnicoljub, da je res, pa bodisi to pri grajenju cerkva, šol, ali pravih narod-, nih domov, društvenih dvoran itd. Smelo trdim, da pri vsakem takem plemenitem delu v vsaki naselbini je društvo iste položilo prvi vogelni kamen. Toraj kat. društva z močnimi blagajnami so kras in venec vsake naselbine.
Pri raznih društvih in Jedno-tah so nekateri dolgo časa jokali brez solz nad manjšimi društvi rekoč, kako težko shajajo. A to so bili le prefriganci. Ko so dobili enkrat imetje organizacije vse na en kup, tedaj so prišli z drugimi načrti. Da so dosegli centralizacijo še niso bili zado-dali tisočletja. Da resnične so voljni tisti "Volkovi v ovčjih ob-Vaše besede Father Schiffrer, ja- lačilih." da potem so se lotili tr-čji ko bo katoliški tisk, jačje bo-' do naše fare, naša društva in naše Jednote.
Rojaki, ki ste se naročili na naše liste nagovarjajte sedaj še svoje prijatelje in sosede^ da se naroče na list Edinost. List Edinost je sedaj popolnoma v rokah delniške družbe, katero tvorijo slovenski delavci iz vseh krajev Zedinjenih držav. List se izdaja za dva glavna namena, ki sta: ohraniti našemu narodu vero njegovih očetov, a obenem kazati delavstvu pravo pot in ga svariti pred izkoriščevalci in za-
pomoč, kot sami sebi v svoji naselbini. Ali ni resnica? Moraš Iočil° Pr°cvit in napredek naše
peljivci. To sta edina namena našega lista Edinosti. Agitiraj-te za njega vsepovsod, da mu pridobimo kot hitro mogoče dovolj naročnikov, da se mu zasi-gura dnevno izdajanje, kar narod že tako težko pričakuje. V tem znamenju rojaki krepko na delo, da se v jeseni poveča izdajanje lista.
Nladaljev sem zelo hvaležen Mr. J. Strletu za pomoč pri oglasih. Hvala Vam za vse kar ste storili! za katoliški tisk te dni. Istotako še enkrat zahvalim družino Mr. in Mrs. Globočnika za izborno postrežbo in stanova-nie _ Hvala tudi Strmoletovi družini za pomoč in "postrežbo. Vsem skupaj Bog plačaj in stotero povrni!
Pozdrav vsem chizemskim Slovencem posebno dobrotnikom ki so mi pomagali!
Leo Mladich, pot. zastopnik, -o-
Jednote v bodočnosti, ali pa nazadovanje, katerega pa nas Bog varuj s svojo mogočno roko.
S tem zaključim in pozdravljam vse članstvo K. S. K. Jednote. kakor tudi vse bralce tega lista.
Peter P. Šterk.
428 N. 5th Street.
-o-
Willard, Wis.
Willardska naselbina je najlepši in najjasnejši dokaz slovenske pridnosti in podjetnosti Česa je zmožna slovenska pridnost, tu sem pridite pogledat. Te krasno obdelane farme, ta vsestranski napredek je v resnici nekaj, kar se mora občudovati. Govoril sem z angležem, ki je že nad 30 let v teh krajih, pa mi je rekel to-le: "Slovenci so najprid-
gati katoliška imena in društev	naro1d' kar iih Poznam. Da
in Jednot. Ali ni resnica? In rav- b?do vJako mal° letih spreme-no zdaj, ko se bliža XV. glavno
Kansas City, Kans.
Cenjeno uredništvo: _ Potrebno se mi zdi, da tudi v vašem listu, ker nam je res pravi kažipot do resnice in pravice predstavim vsem katoliškemu slovenskemu narodu v tej novi domovini v resen preudarek in razsodbo. "Ali je skupna bolniška centralizacija članstvu katoliške Jednote v korist ali v nro-past?"
"Kadar bo Jednota še bolniško podporo plačevala, potem bo pravo^ bratstvo in ljubezen med nami," tako je vpitje mnogih članov sedaj pri K. S. K. Jedno-
zborovanje K. S. K. J., dal Bog, da bi ne bilo med članstvom oz. delegati takih smeti. Zato ker žeHm prav iz srca vsem slovenskemu katoliškemu članstvu oz. društvom K. S. K. J. vsega najboljšega.
Po mojem mnenju ravno mala in mlada društva po manjših in novih naselbinah, nimajo tistega, kar jim najbolj manjka, ne svoje cerkve ne kat. šole, ne svojih dvoran. In resnica pa je, da naselbina brez gori navedenih stvari ne more . pričakovati ne dušnega in ne telesnega napredka. Članstvu manjših društev je pa treba pomniti, da tista močna, bogata društva na članstvu in z blagajnami, so bila v začetku njih ustanovitve ravno tako revna in majhna, kakor ona, katera so danes še majhna in uboga. Seveda je resnica, da je glavni namen društva podpirati svoje bolne člane v bolezni in nesreči. Ker pa nismo mi samo člani in bratje društva nego tudi člani sv. Kat. cerkve in bratje in sestre v Kristusu. Zato naš namen ne sme biti samo skrbeti za časno — ampak veliko bolj za večno življenje. Zato pa, ker so bila dozdaj društva K. S. K. Jednote kot dobri in verni člani vedno pripravljeni, da so pripomogla pri enem ali drugem plemenitem delu in napredku iste naselbine. Zato vidite dragi so-bratje in sestre jaz vidim večjo korist, ako ostanejo bolniške blagajne pri društvih, kakor so bile dosedaj.
To kar sem dosedaj povedal o slabih posledicah skupne bolniške podpore ni vse, nego ima jih še veliko več. Naj še omenim samo nekoliko: Društva spadajoča v skupno bolniško centralizacijo, nimajo prav nikakega pomena za mesečno zborovanje in sploh društveni uradniki so nepotrebni. Ce mu so pa uradniki pri takem društvu? Nadalje
nili goščavo in gozdove v tako lepe farme, bi ne vrjel. So tukaj Nemci, Irci, Poljaki, pa v tridesetih letih niso toliko naredili, kolikor so Slovenci v desetih !" To je gotovo častno priznanje za naše slovenske farmarje na Willardu in v okolici. Bil sem tukaj pred dvemi leti. 2e te dve leti je tolik napredek, da sem se začudil. — Tudi kar se tiče rodovitnosti, te farme prekašajo za veliko farme po drugih krajih. Mr. Justin iz Brok-way je bil tukaj in je tudi mnenja, da so tukaj sne farme za 50 odstotkov boljše od onih v Minn. — Zato ni čuda, da se opaža tukaj vsesplošno blagostanje. Bili so res grenki dnevi, ko so ti farmarji prišli v te kraje. Nekateri so mi pripovedovali, da so se zjokali, ko so prišli tu sem, pa jim je agent pokazal zaraščeno divjo goščo kot njih farmo. Veliko in težko delo je bilo. Vendar danes nikomur ni žal teh prvih grenkih dni. Ti so pozabljeni, ker s0 bogato plačani. Ko bi bil ta leta trpel po tovarnah, bi danes ne imel nič. Tako sem pa za se trpel in za se delal! mi ie zatrjeval drugi. V resnici čast Willardskim farmarjem.
— Versko tudi dobro napredujejo. Father Novak je moral sicer zadnje mesece upravljati tudi župnijo v Greenwood in je imel vsako nedeljo na Willardu samo eno sv. mašo. Vendar s prihodnjim tednom dobe v Greenwoodu svojega duhovnika in Father Novak bo zopet na -Willardu. Farani imajo Fathra Novaka splošno jako radi in so mu hvaležni za žrtve, katere je že prestal za nje. Nekateri ga v začetku niso razumeli, toda vsa naselbina vedno bolj in bolj spoznava, da imajo v Fathru Novaku duh ovni ka, ki ima srce z.a ."Je zafrteva razne stvari jih zahteva, ker je to njegova dolžnost in ker hoče ljudstvu dobro. Zato, farani, le krepko se oklenite tega dobrega gospoda
in nif na	.'i.__t 1 • »
■ipH morajo
plačevati od dvorane najemnino in nič ne posluTajteTabaTliačTv, m se vec drugih stroskov je vsa- ki čez duhovnika zabavljajo sa-
mo radi tega, da opravičujejo svoje brezversko srce.
—	Kako lepa sloga je med dobrimi farani Willardskimi in koliko je še dobrih faranov tukaj, sem pa videl v nedeljo, ko je bil farmarski piknik na Zupanovi farmi, kjer se je popoldne in zvečer razvila jako živahna zabava. Za me je bilo to poseben u-žitek, ki še nisem bil priča enake prireditve. Posebno zvečer je bilo jako živahno. Čemu sem se čudil in kar priča blagostanju farmarjem, je bilo veliko število avtomobilov okrog farme, gotovo jih je bilo nad 50. Mladina se je vrtila v hiši in se potila, da je kar s čela lilo. Starejši smo se zabavali zunaj okrog Mr. Gosar-ja in Mr. J. Jordana, ki sta pridno prilivala regradovca, ki je bil jako okusen. Tam nas je zabaval naš Happy s svojo prijaznostjo. Tam smo se našli tudi znanci iz Loraina, ko smo še prepevali v pevskem društvu "Planinski-rajV Mr. J. Debevc, Mr. M. Bombač, Mr. J. Ule. Mr. Pekolj je pa skrbel, da ni na ledu zmanjkalo 4'pope." Da, prav prijetna zabava je bila, zlasti zvečer, ko je prijetni vetrič hladil in božal naša lica. Občudoval sem tudi našo farmarsko mladino, katere obnašanje se mi je jako dopadlo in je velik razloček med mestno mladino. Ko bi se ne bil urinil med nje nek rdeč paglavec, ki je kazal svojo "rdečo" oliko, moram dati res čast mladini! Vsa zabava bo gotovo tudi lep finančni vspeh za cerkev.
—	Pred dvemi leti sem bil tukaj in takrat se je ob me obregnil v "Prosveti" neki Krištof, "farmar," rdeči purman in zvest pristaš in dopisnik "Prosvete," kake dopisnike in pristaše ima "Prosveta", kaže ravno ta-le :'farmar". Radi grde bolezni so ga izgnali s "policijskimi častmi*' iz okolice, da ne bi ljudi o-kužil. V nevarrhosti pred njim so bile zlasti nedolžne deklice. Čast "Prosveta"! T0 vedo vsi Prosve-tarji, pa ji vendar še vrjamejo. Nekateri ljudje hočejo biti "far-bani," pa farbati jih je treba, kaj ne Zavertnik.
Mrs. Koščak je zbolela na pljučnici, pa je že skoraj ozdravela. — Mrs. Perovšek je tudi že veliko bolje. — Pri Mr. Pe-rovšeku ta teden postavljajo nov hlev za živino in za seno. — Sredi košnje smo. Tudi okrog cerkve poje kosa, katero pridno vihti naš Mr. Pit Zeli. Na Koba-lovi farmi pa naš dobni Happy.
Počitničar.
-o-
Chicago, 111. V zadnji številki Edinosti je tiskarski škrat napravil malo pomoto. V poročilu o pikniku in napredku Slov. Podpr. dr. sv. Mohorja je bilo čitati, da je sedaj že nad 1200 v družbeni blagajni. Kar je pa napačno. Pravilno je: v blagajni družbe sv. Mohorja se nahaja že nad $2 100. ali z besedami povedano (nad dva- tisoč- jeden-sto-dolar-jev). To naj služi v blagohotni popravek!
-o-
Listnica uredništva: — Naš
dopisnik iz Waukegana, III je nam sporočil, da John Lah, ki se je usmrtil, ni tisti Lah, ki je svoječasno pisal v "G. S." proti tamkaj šnemu preč, g. župniku. Dopisnik pravi, da je to na hitro poročal, in da istočasno ni bil prav na jasnem, ker širile so se razne govorice. Zatorej se naj popravek vpošteva.
-o-
Opazovalec iz Jolieta, 111.: — Vaš dopis smo prejeli. Stvari, o katerih pišete so zanimive, če so resnične. A ne objavimo ga drugače, ako podpišete dopis s svojim polnim imenom. Če je resnica kar trdite, čemu niste podpisali pod dopis svoje polno ime?
-o-
^"ŠIRITE LIST EDINOST.
ZA NOTARSKA DELA.
Za affidavite za dobavo svojih domačih iz starega kraja, ali pooblastila, kupne pogodbe itii. se obrnite na:
JOHNA JERICH Javni notar 1849 W. 22nd St. Chicago, III,
ver Meško:
MOŽ Z RAZTRGANO , DUŠO.
(Dalje.)
"Huberjev ste?" —- sem pov-tt\ počasi in v zadregi, da prekinem neprijetni molk, ki me je te-£{1 in plašil.
"Da. A sram me je, da sem. Imena me je sram, sram očeta."
Oci so mu bliskale pod širokim. močnim čelom.,
"Čemu, gospod? Ničesar slabega nisem do danes slišal o vašem očetu."
"Ne? 5atan je! On je kriv moje nesreče. Pod kuratelo me je spravil, v ječo me je spravil."
"Oče? Ni prav vrjetno."
"Ker ga ne poznate. Saj ste sami priznali, da ga ne. Kako ga potem morete zagovarjati?"
Skoraj sovražno me je meril z velikimi modrimi očmi.
"Saj ga ne zagovarjam. Le čudno se mi zdi."
"Meni pa ne. Zakaj jaz ga poznam." — Pomislil je, pogla-dil si lase s čela. — "Če pojdem zdajle domu, ga morda ubijem."
Hotel sem se nasmejati; pa se mi ni posrečilo.
"Ne verjamete? Ni treba. Še bolje, če ne." — Spet je pomiš-ljal. — "Morda res, da ga ne u-bijem. Pa jim zažgem. Naj vsa sodrga pogine."
"Si boste pač premislili. Saj so vendar vaši ljudje."
Umolknil je, razmišljal, grizel si ustnice. Bil je mračen kakor nebo pred najhujšo nevihto.
"Prav pravite: morda si res premislim. Zakaj škodujem le
sebi; me spet vtaknejo v luk-
_ • j t njo.
"Dobro, da to spoznavate."
Kimal je kakor v pritrjevanje. Tise je povprašal:
"A kam naj grem, kam se naj obrnem, kam?"
"Tukaj kje bi prenočil."
Kje?"
Morda v krčmi. Krčmar je protestant."
Protestant?" — Zdelo' se je, da mu je zbudilo to sporočilo nekako zanimanje. A čez hip je malomarno, skoraj nevoljno stresel z glavo. — "Brez pomena je to. Gostilničar je gostilničar — vsak je denarja lakoten."
1 'Gotovo, denarja se v krčmah nikjer ne branijo. Če morda rav-
II.
Sredi poletja, proti poldnevu.
Vračal sem se s podružnice in sem sel čez dvorišče soseda Luke pod cerkvijo. Kar se nenadoma dvigne iz trave pod široko-vejnato jablano, mlad mož z valovito, zlatobarvno brado in z dolgimi lasmi malo temnejše barve.
Gledal sem ga precej začude-
iunjv.1 iiv uiaiiiju. vi. iiiuiuu ia» .	o r--j ---
no nimate — saj mi dovolite, da'^o: bil Je eksotična prikazen.
vam ponudim malenkost."
Računal sem sam pri sebi: "Tako se ga še najlažje in najbolj zlepim iznebim."
Pa sem se vštel. Prav. nič mu ni bila po volji moja ponudba.
"Zahvaljujem. Nisem berač."
"Vem. A vam iz srca rad pomagam, če vam drago."
Spet je pomišljal.
"V zadregi sem res ... Pa vam o priliki vrnem."
"Zahvaljujem; ni potrebno."
"Tako ne maram ; saj sem vam povedal, da nisem berač. ^Sprejmem le na posodo in vam vrnem." — Spet se je zamislil. — "A morda se dolgo ne vidiva. Za ta slučaj porečem sestri, da vam ona vrne."
"Kakbr mislite."
Vstala sva.
"Dolgo sem vas motil; oprostite ! A nisem vedel, do koga se naj obrnem. In mislil sem, da pri vas še najprej kaj izvem o teh ljudeh . . . Gostilničar, pravite, je protestant? Morda ve on kaj več. Mogoče, da mi pove. Če ni namreč goljuf. Zakaj komu more in sme človek dandanašnji zaupati ?"
Oddahnil sem si, ko sem mu svetil po stopnicah. V čudnem kontrastu z nemirnim, skoraj srditim nastopom ob prihodu se je venomer vljudno opravičeval, naj ne zamerim, da me je obiskal tako pozno, ob zelo nepri-pravni uri.
Nikakor. Zbogom!"
Ali me ne poznate več?"
Prvi hip sem bil res v zadregi. A kmalu sem se domislil, kdaj in kje sem že videl te velike modre oči, to valovito, skoraj divjo brado.
"Seve poznam. A dolgo se že nisva videla."
"Seve. Dolgo. Bil sem po svetu."
4'In zdaj ste spet doma?"
"Doma?" — Iz oči, ki so gledale še bolj nestalno, še bolj blodno, mu je švignil žarek pa-lečega srda. — "Saj doma nimam !" — A kakor bi se domislil, da vendar ni povedal resnice in bi ga bilo postalo hipoma sram, kakor postane sram dobro vzgojenega otroka, je pristavil čez hip mirnejše, tiše in žalostnej-še: "Res, pri onih spodaj "v Dolini bivam. Toda — ali je to moj dom? Ko me pa vsi sovra-zijo!
' "Morda si to le domišljuje-te."
/"Domišljujem? Sodite sami. Kaj poprej vam povem o očetu — sicer imena, oče, ta človek ni vreden, ko pa mi je dal le življenje, drugega prav ničesar, a
fctoiiVljenfe je polno preklet-jradi tebe?" sem pomišljal na ti-stva.Torej ta moz me ,e udaril "hem, in težko mi je legalo na sr-
predvčerajšnjim z nogo v trebuh, da sem se zrušil na tla."
"Morda ste ga žalili?"
"Nisem. Pijan je prišel domu. Sicer vam povem resnico: šele drugič v življenju sem ga videl pijanega, pred več leti in predvčerajšnjim. A obakrat se je znesel nad menoj in mi je dal čutiti svoje sovraštvo. Zakaj v vinu je resnica, pravijo. In vinjen je mož pokazal, kako me mrži."
"Če se je sivolasi mož upija-nil, ali se ni morda iz pbupa za-
ce. Glasno pa sem vprašal:
"In kaj ste storili vi?"
"Kaj bi naj bil storil? Molčal sem. Tiho sem trpel. A verujte mi: v duši mi je vrelo kakor v vulkanu. Z enim udarcem bi dedca ubil! A kaj bi mi pomagalo? Najhuje bi zadel samega sebe."
"Gotovo. Vešeli me, da to spoznavate. In vaš oče je."
"Ne, oče mi ni več."
Dvignil je mogočno palico, kakor bi hotel koga udariti in ga
pobiti na tla. Slišal sem, kake* je zaškrtnil z zobmi.
(Konec prihodnjič.) Sprejemam učence za
PIANO.
IVAN RAČIČ 2340 So. Hoyne Avenue, CHICAGO, ILL. ,
Tel.: Canal 7033.
IMENIK KNJIG
KI se dobe v zalogi KNJIGARNE EDINOST
1849 West 22nd Street
Chicago, I1L
MOLIT VE NI KL
dedka (kako
J J*
HIŠA NAPRODAJ!
Proda se hiša s trgovino. Hiša je v dobrem stanju. Notri je centralna toplota, električna razsvetljava, s šestimi sobami. Cena samo $5000.00.
Vsa nadaljna pojasnila dobite pri lastniku na:
1746 West 22nd Street.
JULIJSKA RAZPRODAJA
Se	je pričela
12.	julija in
se	konča
16.	julija!
ANGELSKA SLUŽBA m streže pri »v. maši .
Bodi moj naslednik..........$ 1.00
Bog med nami .......«....... i.oc
devica verna. šmarnice _
Dobra spoved ............... 4)5
DUHOVNI BOJ__x 00
DUŠA POPOLNA . __ L00
DUŠA SPOKORNA . _ L0Q
IZ DUHOVNE sakladnice Tomaža Kempčana . . ________________
Mala zakladnica..............10
MOJ TOVAE1S . __ LOS
Marija Varhinja nedolžnosti,
usnje . . ..................... 1.25
Nazaret .................... 1.00
NEBEŠKA Hrana L in II. sv. a »126. LM Obhajilne molitve, broš. .... ,05
OBREDNIK DR. NAJSV. IMENA _	Ji OBREDNIK Kri danskih Mater .
OBREDNIK za III. red sv. Frančiška	Ji
PRIPRAVA NA SMRT __U6
Rajski glasovi, usnje ..............1.25
Rajski glasovi, vatirano usnje	1.50
Skrbi za dušo, usnje ................1.25
Skrbi za dušo, vatirano usnje 1.50
_ JJ
_ 1.00
- .96
- J(
- J6
sv. krizev pot
sv. roini venec _
smarnice. Volčič _
smarnice. l. Škof ca _
smarnice a rake g a župnika
Večna molitev ............... 1.25
vodnik ui. reda _ j6
Sedemnedeljska pobožnost na
čast Marije 7 žal,.............xo
_ angleški molit venikl
key of haeven. molitvanlk pripraven ta vsakogar priročne oblike v različnih vezavah, oena _od 60c. «<n . 1.00
the child's prayer-book molit*
vemk za otroke, oena - od26c. do_ 1.60
the devout child, mali molitve-nik za otroke __ j.0
z.0q
Tu je navedenih samo par stvari pri sedanji razprodaji!
1757 -- 1759 West 18th Street
Takoimenovane "canvas" čevlje za
fante, bele ali rujave s prvovrstnimi gumijastimi podplati. z usnjatimi obšitki na členkih. Najboljše vrste v vseh velikostih, jih prodajamo sedaj po ...........................
"oxford" nizke čevlje za' može in fante. Iz črnega ali rujavega usnja. Močno »n trpežno narejene do sedaj vredne: $395, po sedanji ceni samo ......................$2.55
Za dekleta in otroke nizke čevlje bosonoge sandale velikost od do 11. Stanejo po sedanji ceni ..............................$1-19
bele in rujave "Canvas" čevlje za dekleta in otroke, s trakovi in gumbi v velikosti od 8l4 do 11. in od ii v* 12. Vredne $2.50.
Sedaj jih dobite
. 49c.
otroški slipperji, lepo in trpežno narejeni po novem "Colonial" modelu iz svetlega usnja, velikost od 3 do 8. Stanejo sedaj par samo t ..............................$1.19
THE YOUNG MAN'S GUIDE, molit-venilc ia mladeniče _______________
THE YOUNG GIRL'S GUIDE, molit-
ven i k za dekleta _
VISIT TO THE MOST HOLY SACRAMENT. molitve za vaak dan v moteč u. pripraven za vsakega kristjana _ 1.10 Pele« navedenih, »prejemamo naročila m vse angleške molitvenike, ki jih Je megeče dohiti pri večjih knjigo-
tržcih. HRVATSKI MOUTVENIKL
VRTEC GOSPODNJL vezan v usnje _*	1.00
KAJAKI CVJETOVL vezan ▼ nanje __L0C
U'XJi^ixA STAROSTI __LM
olava Bogu, Črne koščena vezava	s.00
SLAVA BOGU. vatirano nanje __L7t
PUT V NEBO,- od »L76 do __1.0«
ZVONCEC, navadne vezeva __LOT
4	V ON C EC. vatirano nanje ZVONCEC, črna
5	okrasavo
OBČINSKO POSREDNIŠTVO . _
OSNUTEK — Slov. nar. gospodarstvo
2SMERO BLAGROV. nauk s« srečno v Lian je. vezan ,
O ar. CIRILU IN METODU -
PETER BARBARIC
PODOBE IZ MISIJONSKIH deiel _
POGLED V NOVI SVET -
PRILIKE P. BONA VENTURA -
SLOVENSKI 1UPANI -
.71 .4«
1.00 .60 j6 jo m j6 j6
Več loči, dva zvezka ......... «20
SVETA RUSIJA . _
VOJSKA IN MIR _
VZORI IN BOJL Joče Debeve. trte
ZGODOVINA BREftlSKE župnije _
Zgodovina cerkljanske fare.. Zgodovina fare ljubljanske ško
fije.........t..............
Zgodovina novejšega sloven«
skega slovstva 11 knj.........
Zgodovina Slov. Slovstva 11.
del. . ........................
Zgodovina srednjega veka ...
ZMISEL SMRTI . _
POUČNE KNJIGE.
ii .u
».00
jt
.50
•45
1.25
1.25
.75 .7»
Domači zdravnik ..............75
D označi živinozdravnik.......15
Grofenaun, Slov. čitanka za
za srednje šole ................75
Nauk o čebelarstva........... .50
Pevska šola.................. 1-25
Pregledna karta S. H. S...... ,25
PLor.iJNJ AK. angleško-slovenaki. Dr.
J 5.00
7. zv. Prihajač . . _
zv. Kajco sem se jaz lu. zv. Kako sem se jaz ii. zv. nm&o sem ae jaz 14. zv. wunljanake slike io. zv. juan Miseria . iti. sv. ise v Ameriko id. zv. Koža sveta
l zv. _	.50
H. sv--,H
Lu~ zv.__,50
--.71
--M
--.7«
_______l.Kfl
MALENKOSTI, f. L. Coloma roman	1.21 ntOdi v ŽIVLJENJE _
SlAKSIMILoJAJN, cesar mebikanski __JQ
suix4.ua NA&A pomočnica, povest __.41
HA* ER¥, povest ____________.Jo
mrtva srca. Tavčar, trd. v«
m a negotovih potih _
na klancu, povest. _
ft a kaiucmh potih _
na prlr1j1
— 1.21 - J«
narodne pripovedke narod, ki izumira _
r . J. Kern l>Rzavlmj anski katekizem, pouk za uobavo državljanskega papirja -
DRUŠTVENI GOVORNIK . _
GOSPODARSKI NAUKA _
GOSPODINJSTVO . _
GRSKO-SLOVENSKI slovar, a. Dokler
trd. vez. . _
H1GU.LSA NA kmetih
v^kako si ohranimo ljubo zdravje 1.m kateheze za pl(vence _
.10 1.00 .60 1.00
3.00 .75
.36
2.00 1.76
zvoncec, vatirano nanje s okrašavo_
nabožne knjige a
duhovne vaje za duhovnike. Urban Ne*mah, trdo ves. _t lm
JEDRO KATOLIŠKEGA NAUKA, trdo
kraljestvo božje na "iii.fi
KRISTUSOVO TRPLJENJE _
kristusovo življenje in SMRT l ia 1l del a 7 fro.	. .
Lurški čudeži ...............
MOLIMO, ali najpotrebnejši neuk _
MESIJA . . __
na noge v sveti boj _
nebeška krona.
nevesta kristusova _
od blagoslovil . _
o sv. cirilu in metodo pamet in vera -
pastirski listi
j6 41 41
1j0
•95
.1»
LM
razna oblačila in razno blago.
_ s
lepi ženski celi predpasniki,
svetli in temni iz kotenine v vseh velikostih vredne $1.50 sedaj ......................
takozvane "Custom Princess Slips" za ženske iz satene, svetle in temne v vseh velikostih vredne $1-50. Sedaj stanejo ....$1.00
moške nogavice v vseh velikostih od 9*/2 do Vredne po 25c. par. Sedaj dobite dva para za ............................25c.
mizna pokrivala fino posvilena z damas-kinem blagom okrogle ali četverooglate vredne najmanj $1.50. Stanejo sedaj ............$1.00
krasne ženske takozvane "Georgette and Crepede Chine Waists^ vredne do $8.00 Sedaj samo .............................$i-49
moške srajce za na delo plave takozvane "Chambray" srajce v velikosti od 14h do 17-Vredne najmanj 98c. Sedaj .............. 59c.
otroške nogavice bele z barvanimi končnicami velikost 4do g. Prava cena 29c. Sedanja cena samo .................... 19c-
"ratine" blago v čisti navadni barvi 36 palcev širok vreden po 79c. jard. Sedaj ga dobite jard pov........................
razno drobno blago.
"palm beach" kapice dobite tekom te razprodaje po 6 kapic za .................35c.
"o. n. t." posvileno nit za štrikanje v vseh barvah, po 50 jardov v klopčiču. Sedaj 2 tlopčiče za ..........................ioc.
"challenge safety pins" po ii
knoflic na karti: ......................a^c.
zbirka raznovrstnih ovratnic iz raznih lepih kamenčkov: vredne po 98c. Sedaj samo ......................................
RED ZA LJUDI tlvete SLOV. GOFFINE. kratka sgodovina cerkvenega leta trd. vee.	.
SLOV. GOFFINE. kratka sžodovina cerkvenega let« meh. ven. .
Spolnuj zapovedi, dve knjigi
a 50c,........................ 1.00
SV. EVANGELIJ IN DEJANJE APOSTOLOV . , _ 1.60
SV. VINCENCU. trdo ves. _ .16
TEMELJI KR5CANSTVA _____ .60 UMETNOST V BOGOCASTNI alnibL LM
VODNIK MARLJANSKI . _
VZORNIKI L SV. OBHAJILA _
ZGODBE SV. PISMA, obsegajoče 16.
zv. posamezni zv. 20c« ako se
naroči vseh 18 zv. skup. stane
ŽIVLJENJE G. JEZUSA KRISTUSA.
mala izdaja . _
ŽIVLJENJE SVETNIKOV, dr. J. E.
Zore. . . ______
ŽIVLJENJE SVETNIKOV. Matije Torkar, velika izdaja II.....
POEZIJE IN PESMI 1
BISERNICE . . _S
CERKVENA pesmarica. A. Berk _
CERKVENA pesmarica, L. Dolinar _
CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA.
M. Elizabeta . _
IZ MOJE CELICE. M. Elizabeta _
PESMI, J. CIMPERMAN _
POEZLJE. F. Levstik __
PSALMI . . _
ŠOTOR MIRU
Knjiga uradnih vlog.........75
KNJIGOVODSTVO . . _ KRATKA KAT EM ETIKA KUBIČNA RAC U NIC A -
MUADENIČKM. p reva- ikof Jeglič _
NASVETI ZA HIS O IN DOM _
NEMŠČINA BREZ UČITELJA _
OSNOVA PRAVILA ZA ZDRAVJE MALARIJE. _
OBČINSKI RED _
PERUTNINAR . _
DROBNI NAČRTI ZA POUČEVANJE
VEROUKA . . _
POSTNO IZRAZOSLOVJE . _
POUK ZAROCENCEM in zakonskim. PRAKTIČNI (hitri računar. vez. v
slov. ali angleškem jeziku _
PRAVILA ZA OLIKO _
PRAVOSLOVJE . . _
RABOJEMNO PRAVO - _
REJA DOMAČIH ZAJCEV _
ROČNI SPISOVNIK . . _
SLOVARČEK k Ovidijevim Doki.
pesmim.
SLOVENSKE besede v slovenščini _
SLOVENSKI PRAVOPIS _
Sadno vino ali sadjevec......
UČITELJ ▼ boj« proti alkoholizma
UMNA ŽIVINOREJA . . _
ZAZNAMEK OKRAJŠAV koreipon-denčnih pisem ,
ZDRAVILNA ZELIŠČA _
ŽENINOM IN NEVESTAM _
.20 .76 .40
.46
.10 .46
.20
.25
.66
.76 .76 .45 Ai .46 m
.76 .76 .60
.50 .46
1.09 .46
.26
--A*
--JI
--JI
--M
Naša Ančka ..................................4$
NASA LETA. M Pugelj ___.iS
NASE ŽIVLJENJE, Ksaver Metko _	JI
NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA _	JI
NIHILIST, povest ___.4«
NJIVA. Ksaver Meiko __.M
Obiski, Cankar .............. 1.20
OcE NAS, povest ______________ .TI
OLUSEJA . . _ .441
PATKJA, povesi iz irske junaške dob« M PEGAM IN LAMBERGAR, Dr. Fr.
Detela . . _ !
Pegam in Lambergar.........7*
PEiER ROKODELČ1C, trd. ves. _ .4«
Podobe iz sanj............... <6q
POD SVOBODNIM SOLNCEM Fin-Pol litra vipavca ............ idOfl
žar, L in II. zv. ____________ 2.60
POTOVANJE V LILI PUT __ Jf
Povesti, L zv. izdala Zv, kat. Slovencev « .................
POVESTI IN SLIKE, Ksaver Meiko —
POSLEDNJI MEHIKANEC _al
POVESTI O PETRI VELIKEM _
POVESTI S L. LJUDSTVU v pouk in tabavo . . ____________________
PRAVLJICE. Majer _
PRI JUGOSLOVANIH, zabavna knjižnica . . _______
PRIPOVEDKE, Hubad . _
PRISEGA HURONSKEGA glavarja _ PRI STRICU . _
ji
•u m
.71
£
.9« m
PRI VRBCEVEM GROGI _
PTIČKI BREZ GNEZDA _
Razne povesti ..........
RAZLIČNO BLAGO, Slomšek
. ,ij - 1.26
Romarica ....................73
31sto e sesto _ .s«
Skrivnost najdenke...........
Slike, Meško......
SLOVENSKE LEGENDE SORODSTVO, povest
SOSEDOV SIN. Sin kmečkega cesarja Med dvema stoloma, J. Jurčič 5. zv. _
Sv. Germana ................
SVETLOBA IN SENCA, povest -
TARAS BULJBA, povest -
TRENOTKI ODDIHA . _
TROJE ANGELJSKIH ČEŠENJ _
VALERIJA, ali zmagoslavni izhod is katakomb . . __________________
VILJEM HAUFFOVE pravljice _
V TUJIH SLUŽBAH, pove« -
ZABAVNI SPISI Josip PagMaruzsi
Kri lan . . --
ZBIRKA NARODNIH pripovedk _
Zgodbe napoleonovega huzarja
ZLATA VAS . --
Zlocinci • 4 sesesesosssssss«*«
KNJIGE ZA MLADINO.
Orlič, it z do 7, posamezna
št. po ......................... ,05
ANGELJČEK. otrokom prijatelj, vod-
.46 JI
jm
jI
nik in nAitjdl	
bob za mladino	
nnwjr. , ,	
dedek je pravil.	trd ves. ___
mali ave marja.	letnik 1917. —
1Q1«	
MLADIM SRCEM
l00 m
Obisk na pristavi.............25
po vestice . . __ .86
Robinson, slike ..........t... .25
vrtec trd. ves ___ .66
zgledi bogoljubnih otrok — zlati orehl . _ j6
*t« Zvončki, pesmi za mladino ... .75 um
ZNAMENJE ŠTIRIH -
Zvonarjeva hči ..............
ZLOČIN V SARAJEVU	■
AVE MARIA, letnik 1917.. 1919, 1920., 1921. vsak letnik trdo vesan —
KOLEDAR Ave Maria. 192S. -
KOLEDAR L 1923. v platno vezan —
Koledar Ave Maria zgao. .....
IGRE:	- ~ ■
ANDREJ HOFER. ljudska Igra ▼ 6 dejanj in
DOLINA SOLZ, kratke igre -
DOMEN, mešane vloge, igra s petjem v 6. dejanjih.	,
3.OO
js
.60
2.00
povesti. romali in novele.
avstrijska ekspedicija
BARVASTE ČREPINJE _
bitka pri v1su _
bog in zmaga . _
boj s prirodo _
"BOY", Louis Coloma,
VALENTIN VODNIK, svojemu narod« ZA SOLNCEM. G. Strniia . _
RAZNE KNJIGE IN SPISI
AJDOVSKI GRADEC. J. Tominiek— AMERIKA IN AMERIKANGL J. F.
Trunk, v zvezkih, meh. vez.
AMERIŠKI SLOVENCE kaj hočemo,
A. Tomec .	,	-
APOLOGETICNI GOVORI . ___
FRANC PIRC, življenjepis _
FRIDERIK BARAGA, meh. ves. _
UL SLOV. KAT. shod v Ljubljani — KATOLIŠKI SHOD v Ljubljani ,
KITAJCI IN JAPONCI _
KOLEDAR DR. SV. Mohorja 1921 — KRIŠTOF KOLUMB, odkritje Amerik« MILOSRQNOST DO ŽIVALI. xa mlade in stare . , __:_
,76 .60 .60
.76 l00 .76 1.00 .79 .76 .86 .36
.20
1.60
.06 .60 m
l00 .46
.46
.26
cerkvica na skali. aU plačilo
sveta . . ___
cak in tesar _
cesar maks in mehika
cas je zlato _
četrtek, povest
cvet in sad, trdo vez. _ doktor zober, trdo vez.
don kisot iz la Manhe _
dve slikl Ksaver Meiko
dante, povest _
edip na kolonu
• JI M AM At
J.6 .76
JS Ji .2* JO .76 .76 1.00 .60 .60 .60 JO. J6 .46 .76
•75
•40 JO .76 .36
IZIDOR, pobožni kmet _ .26
Izlet G. Broučka .............50
Iz življenja za življenje, povesti .20
JAGODE . . _ .50
JERUZALEMSKI ROMAR . _ .30
Junakinja iz Štajra .......... 1.50
JUNAŠTVO IN ZVESTOBA _
JURIJ, novela, E. De Amicis _
KAJ SE JE MAKSU SANJALO _
KOBZAR . . _
erazem predjamski fabijola, povest iz rimskih časov
franc erjavca zbrani spisi Furij, De Amicis novela Genovefa.............
grof radecki
l sv.
GOSLAK1CA naše ljube Gospe	...
KACUANER, tragedija ▼ 6. dejanj_
KR1VOPRISEZN1K. mešane vloge, na-
rodna igra s petjem _
LOVSKI TAT . _
MARTA, opera	„
MARTIN KRPAN, dramska pripovedka v 6. dejanjih ________
MATI. dramska slika v 3. dejanjih _ MATI SV. VESELJA, skrivnost vstajenja v 6. slikah .	,
MOZ BESEDA, v 6. dejanjih _
NASA KRI. mešane vloge _
NA SMRT OBSOJENI, mešane vloge 3 dejanja. . _________________
NEDELJSKE URE NA DRUŠTVENIH ODRIH, 4 kratke igre: za ženske ulo-ge: Nevesta s Libana. Ženin S'Nszar*. ta, Seljski anglej in Dve prerokinji _ K MAMICI, igra sa otroke _
Orliči in drugi tiči, igra za de-
CkC t^v ■ e e e e e e eeeeeeeeeeeeeeeen
PROSLAVA CIRILA IN METODA, dekiamacije in prizori
SLOVANSKA TALIJA, 1. sv. Diana ■
Donna
TRUBADUR, opera VOLKASIN ■
.90
•91 •35
.46 m
m LM
IS
.71 j4
1.50 •46
•71 jfl
•39 jj
tot
j§
tm
jj
r 1 i
1.0« a
1.09
•7S
.71 •u
m
.71
m
m J«
.41
»i« m
3
igralec, spisal Dostojevski ikonija, . .
Kratka • zgodovina Slovencev,
Hrvatov in Srbov ........................-25
Kratka zgodovina slov. Slovstva..................................................1.00
KRSČANSKO N RAVOSLOVJE . —	.76
NARODNO GOSPODARSKI eseji _	JS
NASA DRŽAVA __.75
NASA POTA. I. In II. vz. ob« __.40
Ob 50 letnici Dr. Janeza Kreka	J2$
KOREJSKA BRATA _
KRALJICA MUČENICA _
KRESALO DUHOV, spisal Sheehan «
P.
KRIŠTOF KOLUMB . -
KRIŽEM SVETA . _
LJUDSKA KNJIŽNICA:
1.	zv. Znamenje štirih
2.	zv. Darova . . _
3.	zv. Jernač Zmagovač
4.	zv. Malo življenje _
V. zv. Zadnja kmečka vojska.. 6. sv. Gozdarjev sin	—.
1.00 .76 .20 1.00 .30 .76
1.00 .60 .20
.76
.50
.35 .66
•75 jo
SLOVENSKI ODER I. zv. igre za mešane vloge:Slovenski oder< Pri kapelici
in "Čarovnica"__— Ji
SLOVENSKI ODER HI. zv. V boju za poklic, moške vloge. Palčki, mešana
vloge . . -- M
ZBIRKA LJUDSKIH IGER: 3. zvezek
Občinski tepček -- M
ZBIRKA, 12. snopič: Izgubljeni sin moške vloge; Pastirci in kralji, moške vloge; Planšarica prizor za ženska
vloge. . . __. Ji
ZBIRKA, 13. snopič: Vestalka, Smrt Marije Device; Marijin otrok, same ženske vloge. .	, JS
ZBIRKA. 14. snopič: Junaška deklica. Materin blagoslov, ženske vloge; Sv.
Boštjan, m. ul. -—— JI
ZBIRKA. 16. snopič: Fabiola in Neža« ženske vloge; Turki pred Dunajem.
mož. uloge. __-	Ji
ZBIRKA. 20. snopič: Sv. Just. m. vloge ; Ljubezen Marijinega otroka, ž. uL JM
V TISKU IMAMO: Abecednik, Rev. K. Zakrajšel^ IL izdaja.
Slovensko-angleški katekizem« IL izdaja.	,
Molitve nik za ameriške Slovence«
Naročila za te knjige se že tedaj sprejemajo.
1
"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Colorna is Družbe Jezusove. Prevedel Paulus.

"Vem, da sem tvoj prrrijatelj, Jakobček. Tudi s tvojim očetom in s tvojim starrrim očetom smo si bili prrrijatelji, to se prrrravi, tvojega starrrrega očeta sem poznal, ko sem bil še otrrrrok . . . Ampak — v gotovih stvarrreh —"
"Kaj ? V kakih stvareh ? Govori, človek!"
"Torrrej, glej, prrrijatelji O tvoji ženi govorrrijo, mnogo govorrrrijo . .
"Res?"
"Kakorrrr sem rrrrekel! Žal, da ti morrram povedati, ampak rrrres je! Pokvarrrrila se je, čisto pokvarrrrila! Ves Madrrrid jo prrrrezirrrra! Samo z mojo nečakinjo še občuje, z Villasi-sovo. Tista pa ni nič boljša . .
"In kaj vendar počenja Elvira?"
"Strrrašno, Jakobček, strrrašno! Odkarrr se je ločila od tebe, je ni videti nikjerrrr. Ne v gledališču, ne na plesu, ne v Ca-stellairl, nikjerrr. Prrrravijo, da je čisto znorrrela od pobožnosti. Carrrmen ima zaposleno služkinjo, ki je živela nekaj časa v El-virrrini hiši. In kaj je vse ta prrripovedovala! Da yedno stoji za služabniki: danes je post, jutrrri kakšna maša, zopet drrrugi dan kakšna pobožnost . . . Skrrratka, neznosno! In ona sama! Narrravnost smešno! Prrrravili so, da spi na golih tleh, da se posti ob krrruhu in vodi in da se biča z mačko, po zgledu ne vem že katerrrrega svetnika . .
"Strašno! Z mačko se biča? Ni mogoče!"
"Tako so prrrravili, prrrrijatelj ! Povem ti, tako smo se smejali nekega večerrra v salonu naše Carrrmen Tagle, ko smo go-vorrrrili o tem . . . Eni so prrravivili, da se bije z mrrrtvo mačko — to bi še jaz storrril. Ali pa s kakim omelom . . ."
Jakob se je pomiril, ko je zvedel, kakšne "strašne reči" uganja njegova žena.
"Bah, če ni drugega ko to ... Ji bom že pregnal te neumnosti !"
Stric Frasquito se je pripravljal, da bi mu užaljeno odgovoril. Pa Jakob mu ni pustil do besede.
"Kako pa sicer živi Elvira? Ali mnogo zapravlja?"
"Ha! Kakorrr vdova brrrezposelnega urrradnika! Suha je, mrrršava! Tn prrrej je bila tako lepa, elegantna! Neki dan sem jo videl prrri moji nečakinji de Villaisis, zdela se mi je naravnost nesnažna! Kakor da bi morrral človek živeti liki svinja, tako nesnažno, če hoče biti svetnik! O njenem stanovanju rrraje ne govorrrim! Nisem ga videl! Trrrikrrrat sem prrrišel iz rrra-dovednosti, pa me ni nobenkrrrat sprrrejela. Stanuje pa jako Skrromno, kakorrr kaka delavka."
"Ni čudno! Ubožna bo!"
"Ne misli tega! Ali ne veš? Bogata je! Dobila je prrrravdo 2 de Monterrrrubijevo, in dobiva letnih petnajst ido dvajset tisoč durrrov obrrresti!",»* ..^	—-
^"škodtr^ i;.*;*?
*'Kako io>7	{ !; f	, ■
"Zato! Ker je bogatejša ko jaz, se ne bo manjkalo hudobnih jezikov, in pravili bodo, da se vračam zaradi obresti k njej nazaj ..."
"O ne, ne Jakobček, za Boga, ne ne! Kdorrr to misli, te ne pozna!"	—
"Bomo videli. Najprvo se moram pomeniti s patrom Ci-fuentom."
"Če želiš, pojdeva jutrrrri . . ."
"Dobro!"
Stric Frasquito se je nazadnje sprijaznil z mislijo, da Jakob ne pojde v samostan in da se zasuče stvar čisto drugače,
kakor je mislil., Določila sta uro obiska. Skesani soprog je hotel prej ko mogoče odpotovati v Biarritz.
Ločila sta se, zaščitnik in varovanec. Stricu se je mudilo, da bi kmalu nesel novico v javnost. Hitro se je napravil in pripravil za svoj običajni večerni posvet in je hitel najprvo na teraso Grand hotela, kjer so bili zbrani španski begunci, kakor vsak večer, in so čakali ekspresnega. vlaka iz domovine ter novic.	>
Pa niti nesreča domovine niti najnovejše zanimivosti niso odvrnile pogovora od čudežne zgodbe o kadini. Vsi so slišali stri-
DOM, SLADKI DOM.
8. maja leta 1823. so prvič javno peli krasno pesem John Howard Payne-a "Dom, sladki dom." Pred par dnevi so po vseh Združenih državah praznovali stoletnico tega dogodka. Payne je ovekovečil v tej pesmi stvar Payne Homestead, ki še vedno stoji v East Hampton, Long
čevo pripovedovanje in videH skrivnostni čeveljček. Seveda jetfs*and, N. Tam je živel kot stric poprej previdno oskrbel nekatere nujne izpremembe. Bal se je, da ne bi kak nevernež dvomil o pristnosti čeveljčka, drgnil ga je ob tla, da je podplat izgledal kakor obrabljen, in z močnimi (dišavami je pregnal sumljivi duh po novem usnju in po kleju, ki je bil prejšnjo noč zbudil tako Tesne dvome v njegovem nosu.
Dukesa de Bara še ni utegnila pripovedovati o slovesnosti v palači Baziljevskij in senora de Lopez Moreno je čisto pozabila, da jo bo kraljica sprejela; obenem pa jo je zaprosila, naj ji podaljša plačilni rok za njene dolgove.
"Saj ni sile I Kakor Vam je ljubo!" je odvrnila velikodušna upnica in je pristavila s pomenljivim nasmehom:
"Lucy in Gomez" — prvorojenec dekesin — "sta vsa srečna, če se vidita. Lep parček! Danes sta šla na led . . . Gomez jo bo učil drsati."
Dukesa je umela namigavanje. Ni odgovorila, le vljudno se je nasmehnila, mislila pa si je: Se motiš! Dukesa de Bara, rojena Lopez Moreno — Bog nas varuj!
Currita ni rekla nobene besede. Kuhala je jezo. Jakob je bil odklonil vabilo na obed; izgovoril se je, da si mora počiti od potovanja.
Hladila si je že svoj srd nad nedolžnim Villamelonom. Ta ji je obrnil hrbet in se tolažil z živimi spomini na obisk pri ljudožrcih ...
Leopoldina Pastorjeva je glasni pravila Oktaviju Feullet zgodbo o kadini in ga nagovarjala, naj napiše 4'povest z Jutro-vega." Škoda, da Jakoba ni od nikoder, je pravila, ko ga vendar vsi tako željno čakajo, da bi mu izrazili svoje občudovanje in mu dali zadoščenje za hladni včerajšnji sprejem.
Prišel je stric Frasquito, izbrano oblečen, z dišavami in novicami obložen, na licu mu je igral mnogo obetajoč smehljal .
Na vse je naredila globok vtisk novost, da se hoče Jakob spraviti s svojo ženo. Ko je pa stric povedal, da Jakob morebiti že jutri odpotuje v Biarritz, takrat se dve osebi nista mogli več premagovati, Diogen in Currita.
Širite list "EDINOST"!
deček. Pesem je postala slavna preko noči, in izza onega časa odmeva v srcu angleško-govo-rečega sveta kot pesem, ki bolj kot vsaka druga izraža razpoloženje "doma" ter pripoveduje, da ga ni prostora na svetu kot je dom. "In v tem domu, kot je o-menil Mr. G. Cieslenski, 466 Campbell Ave., Detroit, Mich., v zadnji "tekmi za geslo" je Tri-nerjevo Grenko Vino zaklad, ker je najbolj zanesljivo zdravilo zoper želodčne nerednosti za vse člane družine. Odpravi slab tek, zaprtje,, glavobol, izprehva-je, nervozno razburjenje ter občutek splošne potrtosti. Vaš lekarnar ali prodapalec zdravil ga ima v zalogi. Poskušajte tudi Trinerjev. Liniment za izmučene živce in noge. Trinerjev Mirilec Kašlja, Trinerjevo ročno raztopina za hrapavo kožo, Trinerjev Tekoči Šampo in druge Triner-jeve izdelke.
NAJBOLJŠE VRSTE SLAMNIKE!
Prodajamo jih od $1.50 naprej v zalogi jih imamo vse vrste in v vja velikostih.
V naši trgovini dobite tudi vsal vrstne srajce in spodnje obleke, <w vratnjke in vso drugo opravo.
Prodajamo vsakovrstno blago šivilje!
Nase cene so nizke in zmerne!
FRANK BANICH
Največji slovenski Dry-Goods Stow 1902-4 West 22nd St. Chicag^
CHICAGO
Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-
ljc.
Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah.
Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo I
Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk!
"SVOJI K SVOJIM r
ANTON BAKŠE
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — Ewing Avenue.

Trgovina z železnino in pohištvom
Pri nas dobite najboljše barve "paints" in raznovrstne varniše. Ta mesec bom pričel tudi plum-bersko obrt, za pomoč bom dobil Mike Cerneta, ki je znan kot eden izmed najboljših plumberjev na to stran Dulutha, —t
Za vse slučaje se obrnite na:
JOSEPH SLOGAR
Trgovec z železnino in pohištvom* ELY, MINN.
&®®®®©0®0®®®0®®®®00®®®®®®00®<S
Novi 1923 model Oliver pisalni stroj
NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN!
UČITELJI! Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in ponudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do I50. in zraven boste dobili boljši stroj kot dosedaj.
POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovni sistem štev. 3. Vsak Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drugi uradrjik bi ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Oliver pisalnega stroja. S tem si prihranite čas in delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA POISKUŠNJA. NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: nekateri jih imajo do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modela:
OLIVER ŠTEV. 9. Z novim vzorčnim črkovnim sistemom; štev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55- Ako ga plačate takoj v goto-vini: ____
^	$49.50.
OLIVER ŠTEV. 11. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni msistemom štev. 3; Na mesečno izplačevanje $75- Ako ga plačate v gotovini: $67.50. PIŠITE PO NAŠ CENIK — IN PROSTO POISKU-_	SNO PONUDBO.
PIŠITE ŠE DANES po brezplačni cenik, ki Vara opiše in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. 11. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke in prosta poiskušnja. Vi lahko pišete po Oliver stroj brez vsake obligacije. Nobene1 rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali za stroj vsak mesec nekaj. Ali pa če plačate v gotovini in si prihranite, za kolikor dobite popusta. Ako pa ne bi bili zadovoljni, ga lahko vrnete na naše stroške.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY Oliver Typewriter Building	Chicago, IIL
J.KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago, HI
Rojakom se priporočam pri nakup« raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN . STEKLA.
Naiboliše delo. najnižje cene.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski oaoir.
DOLARSKI ČEKI
Cenjenim čitateljem nazn»» njamo, da še vedno izdajamo do* larske čeke, katere se vnovči * Jugoslaviji po dnevnem kurzu j Za dolarske pošiljatve računa, mo sedaj sledeče pristojbine: <k Jugoslovanske krone. Potniko* za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jft rabijo za na pot. $15.00 po $1.10. — O. $15.00 do $30.00 po $1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75.00 po $2.50. — Od $75.00 do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3^cen. od do. larja. H tem pristojbinam je Se prid jati za vsako posamezno p<y šiljatev 15 centov za poštnint. BANČNI ODDELEK ED* NOSTI, 1849 West 22nd Street'
EMIL KISS, BANKIR
133 SECOND AVE., NEW YORK, CITY
EMIGRACIJA IZ KRAJA JE ZOPET ODPRTA. DO JUNIJA MESECA 1924.
6426 OSEB SME PRITI V AMERIKO.
Ako nameravate vašo ženo, otroke ali sorodnike dobiti sem, pišite takoj men in jaz vam vredim vse potrebno.
Pošiljam denar v domovino! Hranim vloge! POTNIŠKI ODDELEK!
EMIL KISS, BANKIR
133 SECOND AVE., NEW YORK, CITY

List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravjce in jim kaže pravo služite se lista aa Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro ▼ vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker ▼ njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPBHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo * našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj!
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna t Ameriki Tifkarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društva m, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vase tiskovine mi I
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo Je tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicasro, ffl.
Phone: Canal 009ft.