PaviaInl franke v cSrSavi SHS. 22. Um. fifeaja rezan jsencto^jk* In dneva po prašniku Uredništvo }e v Ljubljani, FrančlBkariEka ulica St.G/1., Užiteljaka tisk are c. Dopise frankirati is podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enoetolpn« petit-vrstica K 1*50, osmrtnico Ib sabvale po K C'5Q, razglasi in poslano vrstica po S 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust V Ljubljani, v sredo 28. lanuarla 1920. »; ' "V> •' V-' '• teto IV. Posamezna litv. stane — 60 vinarjev. —— Naročnina: Po polti ali t dostavljanjem na dom za ceio 'Cto iv 96, za pol leta K 48 za cel rt ieta K 24, za mesec- K 8. Za Nemčijo celo leto K 114, si' ostalo tujino in Ameriko B 120.— Reklamne ie za lisi so pofttnme proste« CipravniStvo ie » L uhijeni,1 Frančiškanska ulica M.8 L, < Učiteljska tiskarna. Glasilo iugoslov. soellsEno • demokratična stranke, Za volilni sklad — poseben strankin davek. Volilni boj se bliža. Ta bol se bo vojeval nalprej no občinah pri občinskih volitvah, na kar bodo sledile državnozborske volitve. Te volitve niso vsakdanjega pomena. k;.kor volitve ored vojsko. Dogodki so nas osvobodili samnsilia Habsburžanov. Najvažnejša faza osvobodilnega boja. to ie gospodarska osvoboditev proletariiata iz krempliev kapitalizma pa še ni doboievana. Čakajo nas Se vroči boli. predno dosežemo zmago Ideiam in zahtevam sociialne pravičnosti. Po vseh državah in tudi pri nas se vedno vzdigulelo elave različnih braniteljev starega fevdalnega in meščanskega družabnega reda. Oblačijo se v ovčjo obleko. Natikalo si vse mogoče maske, ssmo da bi r-re^lepili mase. da bi ne spo-zrale niihove vnlčie narave. Ti lju-dle računaio z liudsko neumnosti^ in jo znalo prav dobro izrabljati v svoje koristolovske namene. Socijalisti se borimo za sociialno pravičnst in gospodarsko osamosvojitev proletariiata iz suženjstva kapitalističnega družabnega reda. Meščanske stranke pa se bore za svoje piivilegile. Naša občina, naša država mora biti ne le politično, amnak tudi na gospodarskem noliu sociiali-stičrta. Občino in državo čakalo še nalvažnelše sociialne reforme. K?ka pa bo sociialna in gosnodarska politika občine in države nri nas v Hiž-nli bodočnosti, to bodo odločile predstoieče občinske in državnozborske volitve. S tem le tudi posebna važnost in velikanski pomen teh volitev za ves proletarski razred vsakemu iasen. Dolžnost nas vseh ie, da se na ta boi nripiavliamo z vsemi močrni ln sredstvi. In nalvežneiše sredstvo ie ge vedno tudi pri volitvah denar in zopet denar. Naivečj; sovražnik pio- i leiariiata ie njegova lastna nezavednost. katero znaio kapitalistični sovražniki vedno izborno izkoristiti. Zato ie boi proti nezavednosti delavstva naša elavna naloga In dolžnost. NaiboHše sredstvo na tem polju ra ie razširjanje nroletarsko-za-vedr.ega časopisia. Tisk pa le danes si*no. silno draga stvar! Toda brez časopisov, brez letakov, brez brošur. si ne moreni misliti dobrega in usrešr.ega delovania na polju delavske prosvete. Kakor človek zraka, tako notrtbuje naša stranka časopisja. In to še posebno v času volilne seitaciie. t0 »e na treha denarnih sredstev. Naša stranka mora imeti za te stvari na razpolaeo finančna sred- stva. Naša stranka ne razpolaga s kapitalističnimi podietii. iz katerin bi zajemala. Nimamo bank, da bi posegle v svel zlati žep. To vse imaio na razpolago meščanske stranke, ki bodo pri volitvah ravno skušale doseči z denarjem to. česar ne morelo s svojimi zastarelimi In proletariatu škodljivimi idelami. Meščanske stranke se dobro za-vedaio. da to niso navadne volitve. One znajo, da se bo pri teh volitvah tudi odločilo, če bo smela peščica izkoriščevalcev še nadalle pod državno zaščito izkoriščati in izmozgavati nesrečne ljudske mase. Treba oa ie Dredvsem. da se tudi delavsko ljudstvo zaveda pomena teh volitev tn predstolečih občinskih In državnozborskih volitev, in to ie tudi vsakemu lasno, da agituciia stane denar, ker ie sedal tisk tafeo silno drag. Ta izvanrednl strankin davek, ki ie sa-moposebi umljivo, le začasen, nal bi se plačeval po visokosti mesečega zaslužka. Volitve so blizu. Le hitro na delo. Buržuazila se zaveda teh volitev 1 Treba le. da se istega zaveda tudi proletarijat. Ljubljansko ljudstvo proti autantinemu imperijalizmu. Slovenski akademiki begunci so sklicali sinoči v veliki dvorani hotela »Union« protestni shod proti imperialističnim naklepom pariškega mirovnega posveta, ki hoče med drugim izročiti pol mililona naših ljudi ItaMlanskemu kapitalizmu. Reči moramo. da ie ta shod dokai zgovorno izražal ves gnjev slovenskega ljudstva proti zločinski nameri, da bi moral skoro pretežni in nedvomno naj- — — ......... ... boliši del slovenskega Hudstva v tule „ St°rLVSe’ ^ar Dot,,ebno v dose- { robstvo. Dvorana je bila nabito polna: tisoče In tisoče liudi ie dalo spon- go zmage, Za volitve rabi stranka denar. Ker nimamo bank, da bi zalagale, moramo vpeliati v to svrho poseben strankin davek. Za vzgled nai nam služi tozadevno zavedni čtško-slo-vaški proletariiat. V češko-slovaški republiki ie vpeliala sociialno demokratična stranka v svrho pridobitve potrebnih denarnih sredstev za pred-stoleče volitve poseben strankin davek. Ta davek se ie začei plačevati s 1. oktobrom leta 1919. Visokost ttga izvanrednega strankinega davka za volilni fond ie odmerjena v razmetu mesečnega zaslužka posameznega člana stranke: Kdor zasluži mesečno 500 K plača 1 K: od 500 K do 1000 K 5 K: nad 1000 K mesečnega zaslužka 10 K mesečno tega izvanrednega davka. Od tega izvanrednega volilnega davka pripade na kraievno politično organizacijo 20 odstotkov. Okratna organizacija dobi tudi 20 odstotkov. Istotako okrožna in deželna po 20 odstotkov. In po-sltdniih 20 odstotkov dobi osrednji voMlui fond. Na ta način imaio tudi ktaJevne in okralne organizacije možnost, da si preskrbe za svoie lokalne potrebe primerna denarna sredstva za nredstoieče volitve. Približno enak sklep je storila na svoli zadnii konferenci ljubljanska kraiev-na politična organizacila in prav no, če bodo nienemu zgledu sledile tudi dtuce kralevne orgamzaciie. Strankino načelstvo nai v smislu sklepa llublianske kraievne politične organi zaciie pošlie tozadevna pojasnila in navodila vsem dragim političnim odborom. Tak strankin davek Je nulno po treben vpeliati tudi nri nas. Potreho Istega, mislim, da mi ni treba utemeljevati. ker se menda vsak sodrug zaveda pomena in velike važnosti tano in hrupno duška svoji težko pritajeni lezi. svoji odločni volii. da se Imperiialistični nameni kolebafoče antante ne smeio uresničiti. Slišali so se klici silnega ogorčenja Govorilo je več govornikov I2 vrst akademične mladine in beguncev ter v imenu slovenskih političnih strank. Vsi so poudarjali načelo sa-moodločevanie. vsi so zahtevali, da nai se da narodu v vsem zasedenem pzemliu možnost, da sam pove. kam želi pripadati. V znamenju liudskega plebiscita se ie predvsem vršil pto-test. ln to ie bilo tudi prav. Paš iz tega bi morala ententa sklepati, da si jugoslovansko ljudstvo ne želi tulih ljudi in tule zemlie. da zahteva zgolj to. kar ie niegovo. Poudarialo se le tudi. da hoče slovensko Juidstvo zmagati v znameniu kulture, v zna-meniu srčne in umstvene povzdige Hudstva. Kakor le težek in teman se-dariii tienotek. vendar le zvenelo krepko iz ust mladih govornikov globoko nrepričanie. da nimamo niti se-daJ povoda obupavati, ker se mora krivica prel ali slej maščevati. Nasilni antantini mir ne bo tralno obveljal, še preden si mislimo, pride korektura. pride iz Hudstva. ki bo govorilo preko krivičnih mej od naroda do naroda. Le tedal bo mogoča prava sprava in liubezen, le tedaj bo zmagalo tudi v tem oziru načelo pravice. Za našo stranko ie govoril sodrug dr. Lončar, ki le opravičeno pottdar-lal. da ne more pravične zahteve ljudstva streti nobena sila. In da bo mej ali sle! tudi naše Primotle rešeno. Nočemo, kar ni našega Ne damo na svnleaa. Zahtevamo liudski rlebiscit. Ta nai odloči. O resultatu ne dvomimo keT vemo. da ie tam absolutna večina jugoslovanska. Padle so tudi na zborovanju Izredno ostre besede. Opis razmer, v katerih mora narod v zasedenem ozemlju živeti, žrtev, ki jih mora prenašati pod italijanskim volaškim Jarmom. Je izzval val razlarjenosti. Nekateri govorniki so sicer zahtevaU takolšnlega. odločnega nastopa, da se bodo piotesti boli uvaževali In vo laški stotnik, ki le opisal boie Srbije tekom stoletij. Je pozval narod, da nai se vpiše v vojaške levile. V glavnem le pa Izzvenel ves protest v odločni zahtevi po lludskem plebiscitu v vsem spojnem Jadranskem ozemlju. V tem smislu so bile tudi sprejete re • si luciie. Dr. Francč Ooršič: Prvo leto našega pravosodstva. da Sloboda le u tome svatko čini što treba a ne ko Šta hoče. Srbski pregovor. Pravosodstvo In kritika. Marsikje, zlasti na na teriščn pravosodstva se Slovencem ni obnesel izrek, da dalo bogovi kar sami dovoli organizatoričnih talentov, komur so podelili svobodo. Doznava-mo in doživliamo trpko resnico pravila. da sta si svoboda pa organiza-torična nadarjenost osvobolencev tako. da gubi svoboda toliko svoje f: vrednosti, kolikor i! nedostala org nizatorlčnih talentov, in da ce!6 gubi vso ceno. kjer takih talentov sploh nobenih ni. Organizatorčni talent Je sposobnost. vztraiati pri svoji pravici trdno — Jurčič ie rekel: trdo. neizprosno —, uporabljati fino čustvo za nravnost, običal. dostojnost, čast In takt. ter si tako z že obstoječimi in sproti ostvariantmi sredstvi vneto prizadevati za iasen cilj. Svesti sl, kako malo smo pri-pravlieni za svobodo, so pravniki, ki se bavijo z našim pravosodstvom. skeptično gledali obraz boginie Svobode. Med niimi le bil priiateli ne eden od slabih, ki le še davno pred preokretom naglašal našo pravniško nedorastlost. po preobratu pa takoj opozarlal. kaka usoda čaka naše iu- risdikcile: kakovost pravosodja d* bo po bliskovo kakor pri kollanstl padla za 50 odstotkov pod normalo. Ko sva meseca septembra 1919 pre-matrala vse. kar sva v sodniškem poklicu opazila in doživela tekom 12 prvih mesecev naše samostalno-sti. sva si bila priiateli in laz sv er.ta, da prerokba ni bila goliufna. marveč da ie mol prijatelj — navada Je železna sraJca! — prevelik optimisti Zavrženo prvo leio naše pravosodne samostalnosti ni razkrio sam« našega uboštva z organizatoričnimi talenti, ampak tudi osuono nebogljenost za tisto umetnik), ki hoče ol»-držati. kar le dobro. Tu te obide zona kadar iznregledaš.kam se le ugreznil toli hvalisanj status quo antel Tretla opazba le pa naravnost bolna idtosinkrazija proti vsakršni kritiki tega. kar se godi. Ne ruši temelja domovine, ti zadoni klic na uho. kadar iavno ali tudi le uradno opozoriš, da to ali ono ni prav. Molčati 1« krepost, govoriti greh. Le od ust da ust gre med pravniki kritika, a ponižna in poslušna, ki takoj klecne in utihne . . . Doživel sem primer, da Je človek. ki le postavljen, da ščiti zakone In graianc. čigar pomočniki pa včasi ne ščitilo. kakoT bi morali, nekim sodnikom očital, čeprav ni bil nad mirni, da so bili nezakoniti in samo-volini. To le menda storil zato. ker Je krivično hotel Izreči hud očitelč in ker hulšega očitka sodnikom očitati ne moreš. Ali ga poznaš sodnika, ki si pošteno prizadeva, da bi bil težkim nalogam kos. pa da ga toli ostra puščica ne bi do živega ranila? Zgodilo se Je potem, da ie tisti, ki le poklican, da svoie sodnike ščiti, s prijateljem »zadevo« kolegilaln® uredil, svoie razžaliene sodnike pa pozval, nai ne rušilo domovine. Pritegnil Je svolemu krivičnemu prila-teliu in mu baie oponesel samo obliko. ki le bila grda brez para. Toda so. ki dvomijo, da mu ie sploh kaj oponesel. Eden od teh ukorjenih sodnikov sem bil laz. ki tole pišem in ki kaj rad priznam, da Je obilo njih. ki so takega pisanja boli zmožni in vešči od mene. Toda niih geslo ie: bog živi molk. Odvisni so in ne upalo si črhniti. Nisem sicer ravno v ta namen izstopil iz sodniške službe, da bi udaril na boben kritike, res na je, da sem pričujoče sestavke spisal pod vtiski dogodkov, ki so me dvanajsti mesec po preobratu pritirali do tega. da sem slekel talar. Od teh dogodkov sem gori Izluščil tistega, ki se mi zdi naiboll simptomatičen za oblastnost nekaterili viši;h gospodov. za vladno odvisnost sodnikov in za dekorativno demokratičnost brez duše In duha. ki veie ro nravo- 58 LISTEK. G L A D. Spisal Knut hamsun. — Poslovenil Fran'Albrecht. (Dalie.) »Kako ste sladki,« som rekel. »Jaz sedim r.M^Vivno tu in Pustim* da me podjarmliate, «tnrhromaA,.DodJarmlia,e • • • Droti temu ni nit u! v* ,5t* najčudovitejše bitje, kar sem Kdaj... Vfiasi sijeio vaše oči. kot še nisem videl ničesar enakega, kakor cvetlice so videti... Kaj? Ne, ne. nemara tudi ne kakor cvetlice! marveč... Jaz sem tako strahovito zaljubljen v vas in to ie tako nespametno... Veliki bog, *eveda, niti za las mi ne koristi to... kako vam le ime? Zdaj mi morate zares povedati, kako vam le ime... »Ne, kako je vam Ime? Bog. zdai bi bila kmalu spet pozabila! Včeraj sem ves dan mislila na to, da sem vas hotela vprašati. Da, se pravi, ne ravno ves dan, pač pa... »Ali veste, kako sem vas imenoval? Pravim vam Y!ajali. Kako vam ugaja to? Tak tre-pečoč zvok...« »Vlajali?« »Da...« -- »Jeli to kak tuj jezik v« »Hm. To pravzaprav ne.« »Da, ne zveni gido...« Po dolgi razpravi sva si povedala svoja imena. Ona le sedla zraven mene na zofo in porinila stol z nogo vstran. Nato sva spet pričela krarnllati. »Nocoj ste se tudi obrili,« je rekla. ce* lem izgledate nekoliko boliše kot zadnjič. a samo prav majčkeno: le nič si ne domišljajte... Ne. zadniikiat ste bili res preveč nemarni.-'rt1 vsega ste imeli še umazano cunlo krog prsta, in v takšni obleki ste na vsak način hoteli kam iti tn Piti z mano čašo vina. Hvala lepa!« »Torel zavollo moje beraške obleke niste hoteli iti z mane?« sem vprašal. »Ne,« je odvrnila in pogledala predse na tla. »Ne. bog vedi. zavoljo tega ni bilo! Se pomislila nisem na to!« »Čujte.« sem rekel, »vi gotovo živite v veri, da lahko živim in se oblačim, kakor bi hotel? Kai? Ampak jaz tega ne morem. ze^0, zelo sem reven.« Pogledala ie name. »Revni ste?« »Da, to sem, žalibog.« Pavza. »Da, mili bog. to sem jaz tudi,« Je rekla s smelo kretnjo glave. Vsaka njena beseda me Je opajala, ml kali sila v srce kot kaplja vina« Nie na navada* kako le malce nagibala glavo na stran in prisluškovala. kadar sem kal rekel, me Je očarovaJa. Čutil sem. kako mi le vel v lica njen dih. »Ali veste.« sem rekel. »da... Toda ne smete biti huda... ko sem sinoči šel spat, sem položil to roko za vas... tako... kot da vas imam v nji... in tako sem zaspal...« »Takooo? To Je bilo lepo!« Pavza. »Ampak kai takega znate storiti pač samo iz dalje, kajti drugače...« »Ali ne verujete, da bi znal tudi drugače?« »Ne. tega ne verujem.« I »Pač! Od mene pričakujete lahko vse mogoče reči.« sem rekel in poleži! roko krog njenih ramen. »Ali znam?« sem rekel samo. Srdilo, malone žalilo me ie, da me je smatrala za vse preveč dostojnega: zmožatil sem se. dal svolemu srcu sunek in lo prijel za roko. Ali ona mi io le molče odtegnila, in se malce odmeknila od mene. To tni le zoret vzelo po-Kum, sram me je bilo in zagledal sem se v okno. Sa| sem tudi bil ves nebogljen, ko sem tako sedel tam: kako sem si smel pač kal domišljati! Kaj drugega bi bilo. ako bi jo našel tedai. ko sem še izgledal kot človek, v svojih dobrih časih, ko sem še imel nekaj, na kar sem lahko zidal. Čutil sem se zelo pobitega. »Zdaj vidite*« Je rekla, »le poglejte: samo da nagubančim čelo. pa ste čisto zbegani to sram vas je. samo ako se malce odmaknem od vas...« Smelala se Je nagajivo, pretkano, s trdno zaprtimi očmi. kot da ne more prenašati, da jo kdo gleda. »Ne, bogami!« Je planilo Jz mene, »zdal boste nekaj doživeli!« In s tem sem ovil obe roki krog njenih ramen. Čutil sem se malone užaljenega. Ali Je dekle izgubilo razum! Me Je li smatrala za čisto neizkušenega? Ha. saj sem vendar hotel, pri živem ... Prav nihče ne bo govoril, da moram vtem oziru raostajati. Kakšno vražje dekle to! Samo ako ie treba, da... Sedela ie tam mimo. oči še vedno zaprte t nobeden nalu ni spregovoril. Pritisnil sem Jo krepko n*ise, prižel njeno telo željno na svoje prsi in ona ni črhnila besedice. Cul sem. kako sta najina srca bila, njeno prav tako kot moje j in to }e zvenelo kot pokopani udarci kopit. Poljubi! sem Jo. Nič več nisem bil gospod nad samim s©** boj; govoril sem nekakšen nesmisel, nad kate« rim se Je smejala, šepetal li laskava imena v. uho, božaJ io po licu in Jo poljubil mnogo. mn one. ki podpirajo izseljevanje. se prav pošteno meti. Oni izseljenci. k j šem lih postavil v prvo In drugo kategorijo in kojim bi morali oficijelni krogi priskočiti na oo-rnoč. bi znali povedati marsikatero bridko resnico, ki so lo morali doživeti. ko so trkali na vrata pri ofici-jelnih krogih In pri svojih rojakih. Zato raie pustimo to žalostno poglavje. Znano na Je vsem in tudi našemu Casopisiu. da se le »Odhor za zasedeno ozemlje« jako intenzivno pečal baš z izseljeniškim vprašanjem in ga tudi z ljubeznijo in prevdarkom že davno rešil. Izseljevanje le ustavljeno in tudi že preskrbljeno, da se oni. ki se do danes še niso modi vrniti ne vrnejo v doglednem času. Z nadaHnim izvajanjem X. *o železničarski stavki v zasedenem ozemlju in njenih rosledicah« Je pa pisec sobotnega članka zagrešil, da »e milo izrazim — veliko neprevidnost. Ta pravi, da »o naši železničarji storili velik pogrešek z uprizoritvijo stavke. Konštatirati moramo. ■Ji da pisec sploh ne pozna razmer v jeasedemem ozemliu. ali da stoji pod vplivom italijanskih šovinističnih listov. ali recimo, da se ie nerodno izrazit ker trdi da so n a š i železnl-čarll uprizorili stavko, akoravno na drugem mestu trdi. da le bila stavka razrednega značaja. V italijanskem tocizalist. in nacijonalističnem časopisju Je bilo ob priliki stavke dovolj prerekanla in dokazovanja, od kod In zakaj ie bila stavka uprizorjena, tako da bi si pisec besedo »naši« prav lahko prihranil že z ozirom na posledice, ki bi jih lahko imela. Da )e italiianska oblast izgnala naše železničarje. ni bila posledica stavke, pač pa naraven izbruh italijanske nacionalistične gonie. kole višek Je bil ferman. tržaškega guvernerja, s katerim le zaukazal podrejenim oblastim izgnati »na lep način« vse one Jugoslovane, ki nimajo domovinske pravice v zasedenem ozemlju. Olede učiteljstva pa moramo pribiti, da se ni ono izselilo v tako visokem številu, da ie vsled tega Ogrožen ohstoi naših narodnih šol v tasedenem ozemliu. Smemo trditi, da je učiteljev izseliencev bore malo. Drugi razlogi, in spet pred vsemi tta-lijanski šovinizem, so krivi, da danes primanjkuje v zasedenem ozemlju ačlteljstva. Kot Je bilo vsied vojnih dogodkov primoranih na tisoče beguncev zapustiti svoi domači kraj, tako le moralo tudi učitePstvo zapustiti porušene šnle. Ob zopetnem ravzetlu naših kraiev po avstrijski vojski se ic učitellstvo po večini vrnilo na svoja mesta. Tu Je ostalo le • - ------------------------ ono. ki Je službovalo v taboriščih In v volskah, tako da tudi po preobratu se le to ni moglo vrniti, ker Je deio-ma ie službovalo v taboriščih, deloma v voiski. Kasnele pa ni smelo, ker mu italijanske vojaške in civilne oblasti niso dovolile povratka. Prhnankljal se izkaže tedai ie vsied tega. ker omenieno učiteljstvo, kljub dobri volii se ni moglo pravočasno povrniti in ker ni zadostnega naraščaja. S tem sem hotel dokazati, da Je učitellstvo storilo svoio stanovsko in narodno dolžnost vsikdar in povsod v vseli tih težkih letih, ler da se ni izselilo, pač pa da se ni povrnilo na svoia mesta — te to ne po lastni krivdi. Kar se pa tiče onih 2000 kvalificiranih delavcev in njihovih družin v Puli. mislim, da se vsi merodajni krogi dalekosežnih posledic izselje-nja teh nesrečnežev za našo stvar v Puli popolnoma zavedajo. Kako pa to rešiti, ie drogo vprašanle, ki stoti na dlani: ali takoj pomagati z izdatnimi gmotnimi sredstvi 2000 brezposelnim. ali pa pripomoči Jim do izselitve. Nihče ne more zahtevati, da zgoll iz narodostne koristi ostanejo ti nesrečneži v Puli brez dela. kaiti brez dela ni Jela — in zgolj ir narodne navdušenosti ne more nihče živeli, tudi pisec včeraišnega članka ne. »Odrešiti naše kraie ta naše brate, ki z vero v nas in našo bodočnost prenašajo Jarem nasilnega gospodarstva* se ne da z pisanjem takih nepremišljenih člankov, pač pa le z delom in gmotno in moralno podporo osvobolenega Jugosloven-skega naroda. —o. ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET. LDU. Rim, 25. (Brezžičn. Po vrnitvi ministrskega predsednika v Rim se je vršil ministrski svet, kter ie Nitti poiočal o poiožaiu. ki ie nastal do zadniih pogajanjih. — Ministrski svet se le bavil tudi s stavko železničarjev in ie odobril odredbe, ki jih le ukrenil minister za promet. MAN1FFSTACHE ZA PR1KIOP?-TEV AVSTRIJE K NEMČIJI NA DUNAJU. - LDU. Duai. 25. (DunKU.) Po Iniciativi narndno-demokratske st»an-ke |e bila popoldne z geslom »1-akota ali priklopitev« manifestacija za združenje z Nemčijo. Ko ie govoril«, več govornikov, se ie sprejela ta-lc resoluciia: Pozivliamo vlado in narodno skupščino, stopiti na pot. katero beda in narodna volja zaznamujeta nuino. Stopite moiato pred zmagovalce in recite: »Naš narod st uničulel Vj veste, da mu ne morete pomagati. Pustite nas k našim bratom. pustite nas k nemški državi in ne pretiravajte stvari, da obupano Hudstvo ne podre proti vaši volli mejnikov, ki ga ločilo od materine dežele.« FRANCOZI V SEENDEBERCi! J. LDU. Kodant 25. (Brezžično.) Francoski vojaki so zasedli Seende-berg v Slezvigu. Dansko prebivalstvo iih Je navdušeno sprejelo. ZA NEVTRALIZACIJO FINSKEGA ZALIVA. LDU. Helsingfors. 25. (Brezžično.) Na konferenci baltskih držav Jc finlandska vlada zardevala, oai s* Finski zaliv nevtralizira. Renaracllska kotnlslla. LDU. Pariz, 25. (DunKU.) Ageu-ce havas poroča: Delovanje repara-cijske komisije je pričelo včeraj s slavnostjo, pri kateri je predsedoval Millerand. V svojem nagovoru Jc poudarjal. da tiči naloga komisije v tem. da določi pTed 1. majem 1921. skupne vsoto škode, ki se mora poravnati, oziroma visokost dolžne vsote. Ko-misilo bo vodila pri delu samo pravičnost. umestnost in odkritosrčnost. Komisila si le izvolila predsednikom italiianskega delegata Bertoliniia in tainikom angleškega poslanca Ful-terja. Pomanjkanje premoga v Franclll. LDU. Pariz. 25. (DunKU.) Po manikanje premoga se ie pejpstrilo. Včtial je bila v delovnem ministrstvu sela. v kateri so sklenili, da se razsvetljava kolikor mogoče omeji Predložili bodo tudi načrt zakona v parlamentu, da se čimprej uveor letni čas. Deficit v premogovni pro-dukeni znaša 40^. Kriza se je poostrila vsied stavke v Rotterdamu In Duisburgu, vsied povodnji v Porenju in vsled grozeče stavke angleških mdariev. PREMISLILI SO SE ... LDU. Amsterdam. 25. (DunKU.) Kakor poroča »Telegraal« iz Lon- NAPRBJ, dona, aliirancJ In Zedinjene države ne nameravajo nove ekspedicije na Rusko. Pretresali sc položaj in so uvideli, da vsled velikega števila čet. ki jih mora vzdrževati Angleška na Irskem, v Egiptu. Indiji in Mezopotamiji. ne more pošillati prostovoljcev še na druge točke. V veliko pe-trolelsko središče Baku bodo poslali mornarje. NAPREDOVANJE RDECF. ARMADE. LDU. Berlin. 26. »Deutsche Ailge-meine Zeitung« poroča po »Politl-ken« iz Helsingforsa. da so boljše-viki v Ukrajini priborili veliko zmago nad belimi četami ter uplenili mnogo vojnega materijala. Sedai nadaljujejo poiiod na Odeso. JAPONSKA PREVZAME KIAU- ČAU. LDU. Peking. 24. (DunKU.) Japonski poslanik le včeraj obvestil kitajsko vlado, da prevzame Japonska po mirovni pogodbi vse pravice, ki so Jih Nemci uživali v Kiaučau. Vsled tega da ie Japonska pripravljena. pogaiati se s Kitajsko glede povrnitve ozemlla. ki ga ie oddala v najem. ako bi bila Kitajska s tem za-dovolina. V ČEtlOSLOVAŠK1 NI NOBENE-GA SLUČAJA KUGE. LDU. Dunaj. 23. (DunKU.) Na vprašanle urada za narodno zdravje je poslala vlada čehoslovaške republike tole poročilo: Komisija za iudsko glasovanje v Tešinju >e laviia en primer kolere in en primer kuge. Vlada ie nato poslala bakteriologa v oni krai. Ta ie ugotovil, da ne gre niti za kueo niti za kolero, marveč za pegavico. V vsei Celioslovaški ni bilo nobenega primera kuee. POŽAR V DUNAJSKI POSTL LDU. Dunaj. 25. (DunKU.) Davi le v starem poštnem poslopju izbruhnil velik požar, ki ie divlal v dveh nadstropjih. Po večurnem naporu se »e cgniegascem posrečilo ogtnj pogasiti. Žgr relo ie mnogo aktov. Glose. »Humanlte« o Clemenceauju. Medtem ko ves francoski tisk izreka zalivalo Francije staremu Clemenceauju kot vodji političnega življenja. po»em ko ie stori! za domovino toliko »uslug«, piše M. Cachin v »Hu-manitc«, da te zasluge ne morelo opravičiti državnika. S stališča soc»-lalno demokratične stranke se more spteieti ostavko Clemenceauja samo z veseljem. Dolžnost socialistov ie biasali. Dolgo nismo slišali o njenih grozotnih delih. toda sedaj prihaiaio v svet vesti, ob katerih se ustavljalo misli demokratičnega človeka. Poročali spio o vstaH v Indiji, toda zelo malo se Je slišalo, kajti cenzura je bila zabrani-la pogled v njene kolonije. Sedaj prihajajo vesti iz Indije o vstaji, ki se Je završila še meseca aprila m. L Cez 500 ljudi Je bilo ubitih, okoli 1500 težko ranjenih. Poročilo se glasi: Ljudstvo iz kraiev Punjab se Je zbralo k gotovim ceremonijam. Ob Istem časa so postavili velik govorniški oder, kjer je govorilo več sto govornikov. Množica poslušalcev je štela 20.000 do 30,000. Kar brez vsakega povoda pa se ie prikazalo na vzvišenemu prostoru volaštvo ter pričelo rbez vsakega opomina streljati na mirno množico Iz bližine sto Jardov. Veliko ie bilo pobitih: drugi so utonili v bližnji reki ali na so oadii med pečine, kamor so se zatekli iskat zavetja. Več dni so iskali svoje drage. ne da bi našli vse med množico umrlih. Poročilo tudi dostavlja, da so se nemiri pričeli samo zaradi tega. ker sta bila od angleške viade aretirana dva narodna voditelja, zakar pa so prebivalci Indije protestirali postavnim potom in po naredbah, katere so postavno dovoljene. Občni zbor pariških železničarjev. Na občnem zboru oariškega železničarskega sindiakta dne 12. t m. so sklenili, pospešiti propagando za zvišanie plač. stanovanjske doklade l.n podržavljen!? vsega železniškega omrežja. Na shodu železničarjev, ki se Je vrši včeraj v delavski borzi, so zahtevali kot m in im »m plače od 10. februarja dalje 3800 frankov ter sklenili, delovati na to z vsemi primernimi sredstvi. Novice. — »Ml Evropeicl«. tako poživljalo sebe gospodje veleposestniki v protestu na ministra za agrarno reformo, ker niso bili istočasno pozvani s težaki v Belgrad radi pregovorov o agrarni reformi v Dalmaciji. — 300.000 sirot v Jugoslaviji. V dtžavi SHS ie sedal 300.000 sirot brez očeta in matere, za katere mota skrbeti država. — Seminar za romansko filologijo na zagrebškem vseučilišču. Na predlog profesorskega zbora Je ustanovljen na modroslovni fakulteti vseučilišča v Zagrebu seminar m romansko filoloeiio ki f*coseminar za italijanski in francoski iezik. — Stavka pekovskih fsomocnikov v Osiieku. Pekovski pomočniki v Osijeku so stavili svoie zahteve o zvišsniu oteč. toda mojstri so izjavili, da jim hočeio plačati teh oet kron. če se poooltioma podvrželr. njihovi volji. 'Pekovski pomočniki so vUed tega na svojem sestanku^sklenili. da ne grelo preje na delo. dokler se ne ugodi njihovim zahtevam. Pekovski moistr! so hoteli z ustavitvijo dela zvišati cene . kruhu. Toda mestna občina ni hotela popustiti, ker dobivajo peki blago od mestne anrovizacile. — Dratrlnja v Gradcu. V Gradcu velja sedai hleb krulia 4 K 16 viti., kilogram meke II K 20 vin.. Mast velja že dalj časa v nakupni ceni 160 do 180 K. Ce se dobi cenejša mast. Izvira iz starih zalog. Kilogram sladkorja bo kmalu dosegel ceno 50 K; eno JaJce velja 4—5 K; fižol in polenta sta postala prava redkost. Les za kruiavo velja skoraj toliko kot meso pred vojno, dober premog sko-rai več. Vsled neznosne draeinle sta sedaj v avstrijski renubliki samo d.a sloja: delavstvo strada in trpi, na drugi strani živi aristokracija v izobilju. nasladah in razkošju. — Ren narašča. Ren le naraste! na višino 9 in pol metra nad normalo. Tiiko že ni narasla od leta 1888. — Tudi iz Češke poročalo o »trašnlb poplavah. — Przemlsl ne bo več trdnjava. Usti poročaio iz Lwowa, da bodo utrdbe, ki so še ostale v Przemvslu, izenačili z zemljo. — Vložitev tožbe proti Viljemu. Ententa Je pooblastila državnega pravdnika londonskega sodišča, da vloži preti bivšemu nemškemu cesarju tožbo, tudi če Nizozemska Viljema ne izroči. — Požar v Pratrti na Dunalu. > soboto. 24. t. m. ie izbruhnil v tretji kavarni v Pratru požar, ki ie upepelil poslopje. Ponesrečil ni nihče. Dnevne vesti. Nostra culpa. nostra culoa . . . ' Veliki grešniki so ti socijalisti, v prvi vrsti socijalisti In potem šele demokrati. To dokazujejo vsak dan klerikalci. pardon S. L. S., v svojih lipovih listih. Socijalisti so krivi, da ne vozijo železnice, socijalisti so krivi, da ni premoga in surovin za tvornice in strojev za premogovnike in naj-različneje tvornice. Krivi so dalje so- 8te«. 22. cijalisti regulacije valute, da se ti« more izvažati les itd. Takih grehov-čitamo vsak dan v naših slovenskih črnih In tudi drugih »caltengah«. Nikdar pa ne čitamo kal le napravil g. dr. Korošec in njegovi bratci, takrat. ko so sedeli v vladi. Naj vendar * gospodje okolo obrtkovalnih listov enkrat povedo tudi to. Dosti časa so sedeli v vladi in če bi danes še sedeli tam. bi stala že zdavnaj vsa slovenska industrija, železnice in draginja bi bila večia še za par sto odstotkov. Tako ste bili začeli gospodariti vi, gospodič’ Nam pač ne more biti vse- 3| eno. ali se ta vaša malomarnost popravi ali ne. nam ni vseeno, če stoti-šoče delavcev nima dela. Vam le to pač vseeno, ker iih hočete potem potolažiti s tern, da lih bog kaznuie za grehe. Ne. gospodje klerikalci, vi niste pošteni! Naše geslo le delo, delo. ko ste vi s svoio volno gonjo vse uničili, delo. da se popravi zlo. na katerem nosite vi največio krivdo. Ustvariti ie treba nekal na razvalinah! Ustvariti, da bo naš narod, naše delovno Hudstvo moglo živeti fn s® boi iti za svoje delavske pravice I TuJI kapitalisti In klerikalci To so pravi svedrači. ti klerikalci. Nedavno se te vršilo v Belemgradu posvetovanje, kako bi denarno fundira! i industrijo. Ob te! priliki se te ugotovilo, da moralo tula podjetja odstopiti vsa! polovico svoiega kapitala domačemu kapitalu. In kal pra~ viio svedrači na to? Pravilo, da se je s tem povabilo tul kapital v državo. #1 Vsak pameten človek pa ve. da se je s tem podjetjem le vzela možnost, da ekspronriirajo In eksploatiralo podjetja v državi, zakaj pred vojno je bila sltoro vsa naša industrija v tulih rokah. Torej prav nasproten namen lina ta sklep kakor pa trdilo svedrači. In zadružna in gospodarska podjetja, zlasti delavska, o katerih pravijo klerikalci. da niso bila povabljena na posvetovanja le pa stvar prav enostavna: Naše delavske zadruge in druge gospodarske organizacile so emancipirane in bodo delovale kolikor mogoče neodvisno: če Imajo pa klerikalne očitno kaoitaHstiške namene. nal se oa ponudijo, pravzaprav spadajo po klerikal* i morali itak tja. Skrb za Invalide... InvaNd nam plSe: Že četrto leto ležim v postelji, ker imam obe nogi tako težko poškodovani, da ne morem hoditi. Stanujem pri tujih ljudeh in sem prav revnega stanu. Kot invalid dobivam mesečno 74 K podpore. s katero nai se živim! Prosil sem že na vse strani, pa nisem bil deležen nobenega pribollSka. Dva veiika cvetlična dneva sta se svojčas priredila v korist invalidov, pa nisem bil deležen tiiti te nabrane vsote. Za invalide se le nadalie zbiralo darove tudi no vseh občinah Slovenije, ali invalidi še nismo okusili nobenega pri* bo!i§ka te dobrote. Prosil sem lansko leto pri komisiji za preskrbo vračajočih vojnikov za perilo »n posteljno opravo, o kaki rešitvi prošnle pa še sedal ni ne duha ne sluha. Resnica je. da povsod v tujini 7a invalide veliko bolJ skrbe kakor pri nas. Pač zramenie, kako Jugoslovansko meščanstvo Iskreno sočustvuje s siromašnim ljudstvom... VerlžnlštvO v Ljubljani. Pr e teli smo: Pred dnevi sem prišel po opfavkih v Ljubljano. Prenočišča nisem dobil nikjer. Med drueim sem vprašal po prenočišču tudi v nekem hotelu blizu kolodvora. Tu pa mi le bilo rečeno, da so vse sobe oddane italilanskim verižnikom. ker radi plačajo za sobe tudi velike vsote. In res sem opazil, da le teti italijanskih« verižnikov v Ljubljani prav precejšnje število. Tudi sem imel priliko prepričati se, da Imajo sobe nalete kar za celi mesec naprel. Tako ima n. pr. na Komenskega cesti nek verižnik sobo. kjer ima spravljeno svoie verižniftko blago. Ljubljansko časopisje pa piše. da v Ljubliani ni stanovanj in da se železničarjem. ki morajo še sedal bivati v železniških vagonih, na noben način ne more pomagati! Žalostno, pa resnično! + Kolkovanle vlog na ministrstva. Srbski taksni zakon očividno ne pozna takozvatiega nacijoniranla ne-kolkovanlh ali prenizko kolkovanih vlog. t. J. postopka, po katerem se stranko radi tega kaznuje, vlogo pa se vendar uradno reši. kakor če bi bila pravilno kolkovana. Naše oblasti so dobile obvestilo, nal Hudi pri vsaki priliki opozarjalo na to. da ne pozabilo svojih vlog za Belgrad pravilno kolkovati. seveda po naših kol-kovnih predpisih. Ce pa vloga pride do ministrstva nekolkovana ali premalo, gre kar ad aeta, t. J. se Je sploh bič ne reši. S tem pa pride stranka. ki tega ne ve in čaka na rešitev, lahko včasih do občutne stvarne škode. Zato bodi Javnost s tem izrečne opozorjena, naj pazi. da ne pozabi vlog kolkovati. — Dalje Je bito oblastvom naročeno, naj Hudi opozo-re. da se kot stranke v svojih zadevah ne obračajo do oseb posameznih ministrov, nego vedno le na pristojno ministrstvo. Zadnii dijaški transport na Dunaj odide 3. februarja ob 4. nri 15 min. Zlutrai iz Llubliane (južni kolodvor). Udeiežniki se zbero eno uro pred odhodom na peronu. Komandant transporta si pridržuje pravico revidirati dijaške legitimacije, potne liste in prtliaeo. Zadnie prijave sprejema tovariš Miloš Rvbaf. Poljanska cesta štev. 7. Zveza ticštnih organl/acli v LJub-IJanf je objavila koncem junija pr. I. članek, v katerem le stavila pred-stoiništvu tukaišniega čekovnega orada o priliki nekaterih izrednih imenovanj sledeče vprašanje: »Vprašamo predstojništvo čekovnega uraia Če mogoče že zadošča za napredovale v službi, če fe uradnica vzgo-HteHrca predstojnikovih otrok?« Zveza ni bila o tem vprašanju povsem tečno informirana, fzkazalo se je. da le bila dotična uradnica približno za en mesec prej predlagana v napredovanje. predno ie prevzela vzgojo predstojnikovih otrok. — Odbor iZveze poštnih organizacij« v LmhltanL Delavska nezgodna zavarovalni* ca v Miihlian! onozaria ponovno vsa županstva In župne urade na § 56. nezgodnega zakona, no katerem so vse listine brez izjeme, ki so fih ti uradi dolžni izdaiati ponesrečencem, vdovam in sirotarn in. ki služijo uradni uDOiabi delavške zavarovalnice, kolka in Dristoihiii proste. Zato je protinostavno. ako nekatera županstva zahtevalo za n. or vdovska in živlienska potrdila pristojbine. tnte-resirane osebe ozozartamo. da se oli danih prilikah sklicuieio na to zakonito določilo. Onozarlamo na Inserat »Menlal-niče slovenske eskomotne banke« v LiuMianl Kolodvorska ulica nasproti lužnemu kolodvoru. Vsfed svoje obče znane kulantnosti se 'e ta zavod razširil v toliko, da sprejema v bodoče tudi vloge na tekoči račun in hra-nilničr.e kniižice. Nova uredba za ženitev vojaščini podvrženih oseb. Za ženitev vo-laški dolžnosti podvrženih oseb velja zdai novoproelašeni »zakon o že-nitbj oficira. podoficira kapiara j redova«. (Redovi, to ie moštvo). Clen 21. teea zakona določa, da se pod-narednikom. kanlarnm in redovoin zahranruie ženhev. dokler so v stalnem t ;ntru. Oni kaplari m redovi pa. ki so začasno odpuščertf se morejo Zeniti, ne da bi prosili kakega odo-brenia za to* Služba v ksdru odgovarja oreišnli orezenčnt aktivni služiti pri vojakih. Deželni vladi priha-Jaio Se vedno prošnje za ženitna dovoljenja naborni dolžnost« r^vrže nih oseb. lakih prošeni ni več predlagati. dokler »e v veiiavi sedanji zakon. V konkretnem slučaju ie namreč ministrstvo voine in mornarice pojasnilo, da ie gorenii člen 21. ume-ti tako. da ie ženitev brez dovoljenja nedopustna samo za tisti čas. kate-reca vojaški ohvezanec aktivno slu-i C K?dru. Dovoljenja za aktivne vo-jaKe bour-ni K. v Bristolu K, v Glasgowu K; v Italiji: v Rimu O K, v Milanu O K, v Turinu G K. v Genovi G K. v Benetkah. Florenci K. v Brindisiju K. v Bari K. v Palerml K. v Reggio de Ca-lafcriji. Catani K; na Norveškem: v Kristijaniji G K: na Portugalskem: v Lisaboni G K, v Porto-Gporti K; v Romuniji: v Braili K. v Bukarešti G K; v Franciji: v Parizu O K. v Bor-deauxu K. v Lyonu V K, v Lille K. v Marseille G K. v Nizzi K: na Nizozemskem: v Amsterdamu O K. v Rotterdamu K; v Ameriki: v New-Yorku G K; v Švici: v Oenevi K; na švedskem: v Stockholmu G K, v Norrkopingu K; na španskem: v Barceloni K, v Valeči K: na Ceho-S!o\ aškem: v Pragi G K. Kraljevsko srbske pooblaščene trgovinske agencije v inozemstva. V inozemstvu se nahajajo te-le trgovinske agencije: L Kr. pooblaščena trgovinska agencija Geneva. šef Nikola Petrovič, generalni konzul. 2. Kr. pooblaščena trgovinska agencija v Rimu s filijalama v Milanu m Neaplju, šef Vojislav Petkovič, trgovinski agent. 3. Kr. poobaščena trgovinska agencija v Ženevi, šef Števan Brkič. 4. Kr. pooblaščena trgovinska agen-eija v Londonu, šef čeda Mifatovič. 5. Kr. pooblaščena trgovinska agencija v čikagi, šef Jovan Miloševič. 6. Kr. pooblaščena trgovinska agencija v New-Yorku. 7. Kr. pooblaščena trgovinska agencija v MarseiH- šefi: Ljubomir Mihailovič, čin. dr. Ema-nuel l eslč. 8. Kr. pooblaščena trgovinska agencija v Solonu. Lastnik: Beogradska Zadruga. iz stranke. »Ruski kružok robečih« ie imel dne 18. januarja t. f. svoj ustanovni olčni zbor. ki te bil prav dobro obiska«. »Ruski luužok robočfh« ima kulturni značai. in si ie nadel za svojo natego sledeče: Poduk v ruščini, ustanovitev kniižnice ruskih knjig, predavanta o razvoju ruskega naroda. prirejattie čaievnih večerov, spoznavanje ruskega naroda polom ruskih pisateliev m goienje medsebojnega družabnega življenja. Obenem ie zbor sklenil, da se priklopi delavskemu izobraževalnemu društvu »Svoboda« kot odsek »Ruski kružok robečih«. Odbor se tem potom obrača do vseh priiateliev razredno za-vednega proletariiata s prošnjo. da bi mu darovali ruske knjige bodisi v originalu ali prevodu. Kritine nat se blagovoli poslati na naslov: Delavsko izobraževalno društvo »Svobo-oae. odsek »Ruski kružok robečih«, LlrMiana. Selenburcova ulica 6. II. nadstropje. Opozaria se obenem vse člane, da se vrši redni pouk v ruščini vsako stedo točno ob tx>t 8. nri zvečer v Mahrovi h&i. Krekov trg št 10. L nadstroirje. druge stopnice. Istotam se spiejema tudi nove člane, ki jmajc veselje do ruščine. — Odbor. SODRUG1 IZ TRBOVEL.il Izvanredni občni zbor se bo vršil dne 15. februarja ob 9. uri dopoldne v »Delavskem domu« v Trbovfiah s sledečim dnevnim redom1 1. Nagovor predsednika, poročilo blagvijnt-ka. poročilo rajnika. 2. Volitev odbora. 3. OrganizHciia in časopisje. -K udeležbi se vabilo tndl sosedne organizacije, ki so prištevale z doneski: n pr. Radeče. Vrhovo. Hrastnik itd. (Da se omogoči »zvanredni občni zbor. pozivlia nače'stvo organizacije ponovno vse one.zaupnike, ki še niso obračunali z blagajnikom, da to store naikasneje do 31. tenij-aila. ker bi s tem povzroči!! neprill-ke tistim članom, ki ne bi imeli od vštevši 1. novembra 1919 3 me'ece plačanih prispevkov, sitnosti zato. ker bi dotičniki po strankinem op-a-vilniku ne bili unravičeni voliti ozj-toma biti volleni). Sela podružnice kovinarjev se vrši v sredo, dne 28. t. m. takoj po delu v društvenih prostorih. Dolž- °hSi * odbornikov je, da se seje udeleže. člani socljalno demokratične politične organizacije Celje, ki stanujejo v n estu, se poživljajo, da se v velikem številu udeleže sestankov v pisarni tajništva naše krajevne politične organizacije v gostilni pri Franu Jelačiču v Prešernovi ulici štev. 6, 1. nadstropje (prej Rotovška ulica). Sestar-ki se vrše vsako sredo ob pol 8. uri zvečer. Ker je zadeva zelo važna In nuina. se pričakuje od vseh zavednih članov reden obisk. — Tajništvo soc. dem. str. v Celju. Prva redna skupščini Osrednjega društva lesnih delavcev In sorodnih strok v Sloveniji. ' Po sklepu načelstvene seje z dne 15. januarja 1.1. sklicujemo prvo redno skupščino našega društva na dan i. in 2. februarja 1920 točno ob 9. uri dopoldne v mestno posvetovalnico (mestni magistrat) v Ljubljano. — Dnevni red: 1. Poročilo načelstva: 2. poročilo tajništva: 3. poročilo blagajnika: 4. poročilo nadzorstva; 5. izprememba pravil; 6. razgovor o uiedinjenju lesnih delavcev v Jugoslaviji; 7. volitve: a) načelstva. b) nadzorništva. c) razsodišča. Podružnice, ki so dobile pismen poziv za izvolitev delegatov se naprošajo, da te volitve takoj izvrše. Imena izvoljenih delegatov ie na priloženem sporočilu takoJ Javiti osrednjemu društvu. Delegate se opozarja, da se točno udeleže zborovanja. Vsak delegat mora imeti s seboj poverilnico podružničnega vodstva, kakor tudi svojo društveno izkaznico: brez nje sc delegate ne bo moglo priznati. Skupščina se bo pečala z zelo vaZ-rimj nalogami, zato opozarjamo podružnična vodstva, da o doposla-nem predlogu načelstva Osrednjega društva razmotriva.io. ter dajo svojim delegatom primerna navodila. da bo skupščina tem lažje izvršila svojo nalogo.' V Ljubljani, dne 16. lan. 1920. Zore Viktor, predsednik. Srebrnič Andrej, tajnik. Prireditve. Društvo tehnikov v Llubllanl ima v sredo, 28 t. m. ob do! 8. uri zvečer v običajnem lokalu odhorovo se-io. Odborniki, pridite zanes!i':vo! Izredal občni zbor Zveze invalidnih častnikov in častniških aspirantov se vrši v sredo, dne 28 t. rn. ob 7. lili zvečer v gostilni »pri Mraka« na Rimski cesti Udeležba obvezna. — Odbor. Opozatfatno na železničarsko ve. selleo. ki io prhede »Železničarji« skupine v Trbovljah v »Delavskem domu« v soboto, dne 31. ianuarta t. I. PRv)TEST LJUBLJANSKEGA LJUDSTVA PROTI ANTANTI NEMI) IMPERUALIZMU. LDU. Ljubljana, 26. Resolucija »prejeta soglasno na današnjem ma nifestacijskem shodu v veliki dvorani hotela »Union« se glasi: Prebivalstvo liublianskeea mesta in okolice, brez razlike poFfrtčnesra na-ziranja, zbrano dne 26. januarja 1920 na javnem shodu, sklicanem po društvu akademikov-beguncev v Ljubljani. z ozirom na predstoječo reditev jadranskega vprašanja. Izraža svoje skrajno ogorčenje nad dejstvom, da se hoče to vprašati je rešiti, ne da bi se zaslišalo prizadeto prebivalstvo, da se torej glede n.iega uporabljajo principi germanskega Unperiializma. proti kateremu so se navadno borile države Sporazuma in Zedln.ene države Severne Amerike, a ne sveti principi, katere je proglasil predsednik Wif-son; protestira najodločneje prot> vsak? re?iivi 'adranskega vprašanja ki ne bi vodila računa o mnenju in težniah prebivalstva pokrajin, za katerih usodo gre in protestira do sledno temu tudi proti takozvanl Wjlsonovi črti. ki bi izročila Itali lanom na milost in nemilost nad 400.000 zavednega Jugoslovanskega prebivalstva: poživlja vse odločilne državne faktorje jn našo mirovno delegacijo, da ne sprejmejo ntVakega kompromisa, kateri ne bi slone! na principu samoodločevanja narodov, kajti vsak kompromis, ki bi se protivll temu principu, bi dovedel v doglednem Času do novih konfliktov, ki bi bili nevarni za mir v Evropi In ki bi bdi lahko nsode-polnl ravno za one. ki danes ne ra-.čunajo z duhom časa In ne vpoSte-vaio demokratičnih principov, kateri edini so sposobni, da prinesejo narodom zadovoljstvo In mir: Izjavila konečno. da ne bo naš narod nikdar klonil pred krivico, ki bi mu fo prizadele države, katere so proglasile. da se bore za PTavice malih narodov. In da bo storil vse, da se stre IfalHanski imoeriializem ravno-tnko, kakor je bil strt v. svetovni vojni germanski In avstro-madžar-skl imperijalizem, ODKRITJE ZAROTE MADŽARSKE BELE GARDE. LDU. Pečuh. 26. Preiskovalni sodnik dr. Kolarovič In orožniški kapetan Karakasevič delata dalje na odkritju zarote madžarske Be!e garde. Sled organizacije Je privedel do sela Ssatahala, kjer so pri Perl Janošu našli na vrtu zakopano strojnico. Moža so aretirali in izvedeli od njega povodom zasliševanja važne podatke. Pri njegovem sosedu so našli preko 250 vojaških pušk in ogromno množino streliva. Pri pečuških prebivalcih so našli do sedal preko 600 komadov raznega orožja z naboji. Aretirali so osebe kj so pomagale pri prehodu baranj-skih Madžarov. Vsi obdolženci so pri preiskavi priznali svojo krivdo in povedali mnogo zanimivega o delovanju in namerah organizacije. BOLGARI ZA ZBLIŽA NJE Z JUGOSLAVIJO. LDU. Beograd, 26. Na pristojno mesto Je dospela brzojavka bolgarske brzojavne agenture, ki prosi, da bi se zopet obnovile stare zveze z beograjskim presbirolem. V brzojavki se naglaša, da sedaj po ratifikaciji mirovne pogodbe ni nobene zanreke več za vzpostavo starih prijateljskih odnošalev. Ta korak se smatra tukai za prvi boltrarskl poizkus približanja k naši državi. STAVKA KROJAČEV NA DUNAJU LDU. Dunaj. 26. (CTU.) V četrtek začnek) na Dunaju stavkati krojači. Spor zaradi plač v konfek-cllskl stroki še ni končan. AtENTAT NA ERZBERGERJA. LDU. Berlin. 26. (DunKU.) Uradno se objavlja: Ko je danes ob polu petnajstih minister Erzberger zapustil sodišče v Mosbttn In že vstopJT v svoj voz, se mu je približal mlad mož in oddal na njega več strelov. Pna krotrla Je odletela od ministrove verižice. Druga krogjja Je ranila ministra na ramenu. Policiiski uradniki so aretirali atentatorja. Dvajsetletni mladenič je bivši praporščak. sedal dijak von Hirschfeld Izjavil je. da se le prepričal, da je Ere-berper škodljivec, ki se mora odstraniti. Zanikal »e. da je atentat s kom drugim pripravljal ali da ga }c izvršil vsled vpliva drugih. Minjstei Erzherger je po atentutn odšel k zdravnika, ki ie rano natančno preiskal. Preiskava s Rfintgenortmf žarki fe dognala, da tiči kroglla v desnem ramenu. Ni nobenega vzroka za vznemirjenje. NAPREDOVANJE RDFCF ARM4- DF. _ IRKUTSK SOVIETSTCI. LDU. Moskva. 25. (DunKU. Brezžično.) Z vzhodne fronte se javlja, da je padel Sergiopot JMa črti Biisk-Kopt smo doseglj kitajsko črto Upor v Irkutsku se je končal z zmago sovjetske Rusije.. Uporniki so se uklonih Iz komunistov sesto-lečemu revolucijskemu komiteju. Kolčaka so izmčiliVkomiteju. ki je zanrl nje^a in njegove ministre v mestne zapore. Sovjet v Irkutsku se Je polastil 7 vagonov srebra. Češke čete so bile nevtralne. NEMIRI V INDIJI, LDU. Pariz, 24. (DunKlJ.) ..Agen-ce Havas« doznava iz Bombava: Dne 24. t. m. popoldne so stavkajoči začeli pleniti skladišča v delu mesta kjer prebivajo predilet. Na lice mesta so poslali redarje In vojake Na zahtevo, naj se razidejo, so stavkajoči odgovorili z metanjem kamenja. Policijski uradnik ie dal na to povelle. nal volaki streljajo, nakar se je razgrajajoča množica razšla. En stavkajoč je bil usmrčem in več raniemh. Iz Slovenije, Maribor. Zadnjič smo prinesli dopis fz Maribora, v katerem se ie govorilo o postopanju gosp. okrajnega glavarja dr. Lartjšiča in g. nadkomk saria dr. Senekoviča. Po informe-cijaih. ki smo jih naknadno dobili tudi od sodrugov samih smo se pa prepričali, da so bili napadi na omenjena gospoda in sploh vse. kar se Je v zvezi s tem pisalo, zgolj ne-osnovane, pavšalne trditve. Ker nočemo. da bi se komurkoli delala krivica, preklicuje uredništva vse tozadevne očitke. Kropa. /adnjo nedeljo je naža krajevna politična organizacija priredil* lepo uspeli shod, na katerem je poročal s.Šloser te Ljubljane. Tud! topot ?o gojenci klerikalnega izobraževalnega - društva trgali naša plakate raz zidovja. To je sad žm>-nikovega hujskanja, ki seje neprestano sovraštvo med delavce. Z velikim zanimanjem čitamo »črno knjigo slovenskega klerikalizma«, ki osvetljuje ostudno klerikalno politiko za časa vojne. Župnišče, Sola In županova hiša, to so bila mesta, kjer se je gojila umazana klerikalna politika. Leta 1914. je naš župnik neprestano prirejal procesije za avstrijsko zmago. Ali vse ni pomagalo. In Jugoslavija je vseeno nastala, čeprav je n. pr. 1.1914. ob padca Bel^rada naš župnik v svojem velikem patrijotičnem navdušenju priredil slovesno službo božjo kot zahvalo za zmago nad sovražnikom. Žalostna klerikalna preteklost. In še nekaj! Dne 12. t m. ie deželna vlada razpustila občinski odbor In Imenovala gerenta. Klerikalci sedaj pobirajo podpise, da protestirajo proti krivici, ki se jim baje godL Občinska uprava se je preselila v druge prostore. Blagajno se bo baje v kratkem revidiralo. Klerikalna trdnjava v Kropi se maje. Z izgubo županstva so klerikalci Izgubili vso svojo veljavo. Sicer se klerikalci hudo zaganjajo v našo organizacijo ali razbid je ne morejo. Nasprotno I Opaža se razdor v klerikalnih vrstah. H koncu naj povemo še tor Na shod. ki smo ga IthelT. so klerikalci poslali 14letnega ianta z nalogo. da župniku natančno poroča o vsem, kar st je govorilo na shodu. ■Res so revčki tl naši gospodje! Delavstvo bo storilo svojo razredno dolžnost: zapustilo bo te svoie klerikalne »delavske voditelje« In se mik liučilo naši ofKaniazcijt Na svidenje? Razpis nav nule Dne 30 novembra 1919 so bile na progi Ljubljana glavni kokdvor-Zi-dani most. In sicer v blfžhti Zaloga, ukradene Iz vagona št 135.254 O, Mad vlaka 5t. 538 štiri bate mann-fakturnega blaga v skupni teli 459 kg ter je bila lastnica te noŠIllatve tvrd* ka Izidor Pesing Iz Mitroviče oškodovana za veliko vsoto. Dotičniku, kdor storilce Izsledt aR ovadi in pri-potnore. da dobi tvrdka Izidor Pesing vsaj četrtino ukradenega hlača nazal. se zavezule s tem navedena tvrdka Izplačati nagrado v zrnati Ift.OOtl K (desettisoč kron). Kdor hf bil v smislu tega razpisa do nagrade upravičen, nal se lavi v odvetniški pisarni g. dr. Josipa Furlana, v Ljnb-ffsni. Sodna »lica št. 1. 122 STRANKIN TISKOVNI SKLAD, - Osmi Izkaz. Nab. pol. št. 384 Podgorje v Roža sodrug Dernaschig 26 K. n. p. št. 379 podružn. zadr. čevM. po aodr. Krajcar. Maribor 78 K 35 via„ n. p. št, 356 podr. rud. org. Zabukovca Griže pri Celju. sodr. Tratar 202 K. n. p. št. 348 kem. tov. Hrastnik 124 K. n, p. št. 39 konsum. društvo Borovnica 12 K. n. p. št 479 centr. tajništvo J. s. d. s. v Ljubljani 30 K. n. p. št. 467 poveri. za soc. skrb, sodr. dt. LemcI 70 K. n. p. št. 455 Šmartno pri Litiji, podr. usnjarjev, sodr. Obermeier 41 kron 23 vin., n. p. št. 442 sodruei v delavnici Pučnik. Kranj 2ft K. n. p. št. 435 Verje p. Medvode, po sodr, Cvajnar 138 K 60 vin., n. p. št. 335 kons. dr. Tržič, po sodr. Vrhunec 87 K 10 vin., n. p. št. 324 žel. org., po sodr. Ahčan. Borovnica 2G5 K. n. p. Št. 319 žel. org. oo sodr. Likon. Zalog 22 K, n. p. št. 201 sodr. iz Javornika 14 K: skiipal 1076 K 28 vin.. Do-sedal Izkazanih 15-245 K 41 vin. —« Skunna vsota 16.321 K 69 vin. ■ ■ ■■■■■■uh LISTNICA UREDNIŠTVA. Brašček — Jesenice. Žal. Vašega poslanega še nismo prejeli, — Zdravo! Zanimiva razkritfa o deželnem in občinskem - KAKO SO (DalJe.V Oskrbnino za vojake zdravljene v bclnlci v dvorcu. Je plačeval vojaški erar. Tl tarifi so bili deloma nižji o3 tarifov. ki Jih je plačeval vojaški erar za vojake v deželni bolnici. In sicer zategadelj, ker je bila bolnica v dvorcu v zdravstvenem oziru oskrbovana od vojaških oncanov. Od 29. lunlla 1917 dalje, ko le bila bolnica tudi glede hrane oskrbovana gospodarstvu na Kranjskem. SLEPARILI. od volaštva samga. *e oskrimine zi vojake več niso plačevale deželi. V času od 22. marca 1916 do 26L maja 1916 ie bila bolnica pralna, kef bi ime'e tiekaj priti volaške pisarno, katerih pa potem n j bilo. V letu I9lf Je bila bolnica orazna do konca me« seca iuniia radi orej omenienega te* čaja za aspirante za vojno šolo. Za čas od 29. Junija 1917 do 27, oktobra 1918, ko Je bila bolnica opiH PLK&KKa-IH-UČH« ščena. pa o oskrbnih dnevih Dodatkov ni dohiti, ker ie bila jpiavna pisarna bolnice v tem času v volaikih rokah in se oskrbnine, kakor že ome-nieno. več niso plačevale deželi. Po navedbi hišnega oskrbnika de/elneza dvorca pa so bile postelje približno enako zasedene, kakor v zadnjih mesecih leta 1916. Stroški za ustanovitev in vzdrževanje brlnice. ki so se pokrili iz deželnih sredstev, so znašali skunal 181.201 K h5 vin. V tei vsoti pa niso vpoštete one potrebščine. katere ie prejemala loini-ca v dvorcu brezplačno in katerih stroški so zaračunani drugod. Prejemala ie ves čas brezplačno od deželne bolnice tobak in zdravila nekats-rikrat tudi mast. Od »Deželnega mesta za dobavo klavne živine« le pa dobivala v času od 1. tulila 1917 do konca oktobra 1918 brezplačno vsak teden najmanj po 30 k« mesa Vse te daiatve se cenilo na približno 40 tisoč kron. Poškodbe nrostomv so precejšnje in se cenilo tozadevni stroški 2a popravila na najmanj 20 tisoč kron. Računši vse te stroške skuraJ. se kiže. da so celotni stroški za ustanovitev in vzdrževanle bolnice v dvorcu znašali okroglo 240 000 K. Nasproti tem stroškom je imela bolnica dohodkov skupaj 86.418 K 48 vin. Primerjale te dohodke s stroški v okroglem znesku 240 000 K, se kaže primaniklai v okroglem znesku 154 tisoč kron. ki se ie za bolnico v dvorcu deloma posredno deloma neposredno pokril iz deželnih sredstev. Go opustitvi bolnice se ie ves inventar oddal deželni bolnici, kateri se te izločila tudi vsa preostala zaloga živil. Inventar, kar ga ie bilo ob ustanovitvi bolnice na novo nabavljenega. renre?.eniira po nabavnih cenah vrednost 17.170 K 89 ti. /n ila pa so bila vredna približno 4.000 K. Gorenišnii primanikliai se z ozirom na te vrednosti zniža na okt oglih 133.000 K Vseh teh stroškov bi dežeia ne bila imela, ako bi se bolnica v dvorca ne bila ustanovila prostovoljno. hne-la hi iih pa tudi ne v tem slučaiu. da bi bili deželno7borskl prosto*! re-kvirirani za nastanitev vojaške bolnice. V tem slučjiiu bi namreč vse ustanovne in režiiske stroške moral plečati vojaški erar sam. XVII. APROVIZACN1 ODBORI PO DEŽELI. Deželni denar, uoorabliali v strankarske svrhe. Deželni odbor le v seji dne 10. oktobra 1917 sklenil sledeče: »Uvede se deželna aorovizaoiia za nepre- možne sloie v celJ deželi. V ta namen se pod vodstvom deželnega odbora ustanove po celi deželi apro-vizačni odbori za cele sodne okraje, dekanije ali sicer določena ozemlja. Tako osnovane odbore bo deželni odbor podpiral iz deželnih sredstev. Že obstoječi ljublianski odbor se pri tej akciii tudi vpošteva. Kredit za Jo akcijo se določi pozneie.« Po smislu teea sklepa le poeval deželni odbor notom posebne okrožnice (pod št. 11.94911917) vsa županstva in župne urade na Kranjskem, da osnuieio aprovizačne odbore. Deželni odbor ie tudi dal županom in župnim uradom v tej okrožnici nastopna navodila: »Okoliš vsakega odbora Je treba določiti po danih k’aievnih razmerah Industrijski kraJi se glede na posebni značai lahko i/ločiio in ustanove sv^ie lastne odbore tnavno načelo le. du sl cdboii ustanove sporazumno red župnimi uradj in županstvi. Odbor naj bo maloštevilen, da lažje posluje. Vsak odbor naj ima svojega tainika (tajnico), ki se načeloma nagradi iz deželnih sredstev. Člane odbora in tainika (tajnico) je takoj naznaniti deželnemu odboru. Ko le-ta izreče svoje odobrenje. postane odbor takoj deležen deželne podpore. Visokost tajnikove itajiii-čne) nagrade določi deželni odbor na predlog predsednika aprovizačnega odbora. Priporočajo se za tajništvo zlasti gg. kaplani. učiteMi in učiteljice. Vendar }e to prepuščeno prosti presoji aprovizačnega odbora. Glavna stvar le. da odbor intenzivno in točo deluje. Izbira strank, ki se pod-piraio, ie prepuščena aprovizačnemu odboru. Brezpogojno varovati ie le načelo, da se gre samo -za podpiranje manj premožnih slojev, t. j. tistih, koiih prehrana ie nemogoča odnosno docela nezadostna, če se iih ne podpira. V poštev prihaiaio ledai v prvi vrsti prav revni, potem pa tudi mar.l premožni, živeči v zelo tesnih gmotnih razmerah, kojim bistveno primanik uie živeža. Prav posebno se Je ozirati na prehrano oirok. ki so nada boliše bodočnosti. Rodbine 2 otroci se imajo tedaj pred vsem upoštevati.# Na to okrožnico se je oglasilo veliko število županstev in župnih uradov in speročilo deženemu odboru svo?e želie. Dež. odbor pa z do-šlimi odgovori ni bil zadovoljen in Je za-to c stvari vnovič sklepal v seji dne 15. decembra 1917. Po smislu tega sklepa se je izdala in razposlala nova okrožnica, toda tudi ta ni imela pravega uspeha, ker se nikier ni ustanovil aprovizsič-ni odbor za kak večji okoliš, temveč le za občine ali fare. Od »Deželnega mesta za vnov-čevanie živine« si je pusti) deželni odbor Izplačati vsoto 300.000 K $be odstopila. Hadi tega se tu Ji obvezujem podariti .Društvu finančne atrale m Slovenskem * 100 K, beri: ato kron. takoj sprejme " >iio uiica 6 v Ljub.jani li postopanje jtnStfi JOllODELlOir f IJiMjili I/ubljana j Rimska c. 16 j naznanja, da Se vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene h m izvrirna dete jamčim dve liti. 24 99 Vardar Ljubljana, dne 20. januarja 1020. Marija Drcchsfer. Dcinundia stavbeni tvrdki, 35 let UClUVUllja ata*. •• isll seanamU s gospodično ali vdovo bm otrok v •*«-fosti od 25 do 35 let. v avrho ienitv«. Cenjena ponudbe upravi .Naprej* pod , Sreča”. 180 v korist sirot, slepcev, njene tn stojala kupuj« sni tfranko Ljul osip Peteline, Ljubljana. po naivikti ceni tfranko Ljubljana) 1 invalidov in hirafcev. 1817 robitkov v skup. vrednosti 80.000 kron. Glavni dobitek v vrednosti 20.000 kron. MT Srečka 2 kroni. Srtftt a unfaio i Mtiijiki pisarni f Ijobijiii, Miaaski usip ifn. II. Ziebaiiii n 3. fekr. NZfl d 6. mlet. I. iioslov. i\ma Mi A.Fuchs, t-i"hliatia Selenburgova ulica t. 6. Kupujem staro zlato, »rebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporoča m veliko zalogo zlatnine, 6rebrnme, ur, briljantov iid. Popravila in nova dela se sujejo v lastni delavnici točno in solidno. v zavitkih po J/s in */* kg Tovarna: Javo moi - Uma Gradisa Zaloga za Slovenijo: Podružnica JOVO G0g0ViČ Maribor, Glavni trg 21. 61 Spodnja Sika. Kanitta ul. 186. n lastni tiiHi se priporoča v napravo vsakovrstnih mizarskih del. Tudi se Hobi gotova sobna in kuhinjska oprava itd. Izvršitev solidna in po nizkih cenah. Prosim blago- hotnih naročil. V anosiil dnevi 1K se sprejmejo OBebe 118 v restavraciji Maribor Grajski trg št-1. špedicij -koiolfomisijskop> d,etje Selenbutgova ulica St. 4. Veletrgovina ■ premogom, drvmi, šoto in raznim kuri ni m materija lom. !*a debelo: Ljubi gl kolodvor. Na drobne; Selenburg. ul. 12. Zmerne cene! smi8ai6!itiiii}tii!!;rs”H,i^*,t H i b S e r, Ljub jana, Valvasorjev tra št. 7, nasproti Kri Janško cerkve. 849 LES rezu n, tesan, okrogel, kupuje 126 ..SEVER" društva lesnih indusiri aksv tlravska Mm Pii ju, mii Spodnja Si&ka it. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje obbk za gospode po meri. Irna prvovrstne moči. Toina postrežba in zmerne cene. Zahvala. Vsem, ki so nam ob smrti našega nadvse ljubega, zlatega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Antona Škerl, bivšega cestnega mojstra in posestniku iz Gorice izkazali na katerikoli način svoje sožalje, zlasti vsem onim, ki so najdražjega nam pokojnika spremili na poti k večnemu počitku, izrekamo svojo prisrčno zahvalo. Ljubljana, dne 26. januarja 1020. Žalujoči ostali. 140 MENJALNICA SLOVENSKE ESKOMPTNE BAKKEj !== i ljBMjaal MliMa tlita, »rti iuLkMoni =j sprejema vloge na tekoči račun in hranilne knjižice. — Kupuje valute in devize po najvišjih dnevnih cenah. — Ima stalno v zalogi vel ke množine tuje valute. VINO. Prejel sem večjo množino garant, zdravega, dobrega vina leta 1913-19, katero oddam vsled pomanjkanja sodov po nabavni ceni, a izključno le v codih kupca in takojšnemu plačilu, Rti meno K 12*50, belo K 13*50. 127 Naznanilo. Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem 15. t. m. prevzel staro renomirano veletrgovino Oskar Relitcrjevo v S ovenjem-gracteCU, katero bom vodil v istem velikem obsegu kakor moj prednik. Moja dolgoletna praksa v ra/.lil nih veletrgovinah mi bo omogočevala svojim cenjenim odjemalcem v vsakem oziru ustrezati. Posebno važnost bom polagal na solidno, prijazno, točno in hitro postrežbo. Imel bom vt dno veliko izbiro fcannlakturi)ega in špecerijskega blag , kakor tudi železnine, katero bom oddajal na drobno in debe o. Kupujem vse deželne 'pridelke po najvišjih cenah. Za obilen obisk se priporočam 1 Z odličnim »poMovanjtin Pisarna s Ljubljana, Morfan.ka ulica 36. Zajžfe kože od divjih in domačih kupuje po najvišjih cenah Ivan Smlgovc, So it? ni, izdelovalnica klobukov, zamenjava tudi klobuke vseh vrst za kože. d. d. v Ljubljani naznanja, da je kar najmoderneje opremljena In da i&vršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, Izvršuje: knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma m zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najiinejše do : : najpreprostejše vrste. Vse lično in po zmernih cenah. Konsumna društva, zavodi, organiiacije, razna drušlva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vani, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. »2 _________________________ Več hiš v Mariboru In večje tovarniško poslopje ie naprodaj. Pojasnila daje TehnKna pisarna iei. L Ml. mm. lini) mn i l Pctrebuh te trpežne ieviie? Potem si oglejte zalogo pri Jakobu Lah Tam dobiio zanesljivo močne, vsakovrstno čevlje po nnjnižji ceni, tako tudi galanterijsko blago, torbice za trg, potne košare i. t. d. Postrežba točna! Cene bre» konkurence! vešče opekarskega dela p,in- und Auaeeheiber, Maschinenleute) se sprejmejo ta 3 celoletno delo v op^ksrni Laltersbcrk Imeli bi prosto stanovanje, kurjavo, razsvetljavo ter del vrta na razpolago.