Peftnlns • v tf pSsv! tm SMtvScIlnina. Leto IL Ljubljana, sreda 4. februarja 1920. {» Posamezna številka 30 vin. NEODVISEN DNEVNIK Stev. 27. Cene po poiti: *3 cslc letB . H 5tt*-m pol m . K Z5’— za gstrt let*. H 13-131 misec.. R 4*58 SaMasatinsfan^SO Mfštra in »prana: Ho|iitaF|e9B ulica It. 6 Uredi. tciBfon šfn. 58 Posamezna Številka 30 vin. Popraženo meso. Strafk mesarjev. . Mufelfana. 4. februarja. Danes putraj je nastalo na. trgu veliko razburjenje. Mesarji so prodajali goveje ^eso po 22 K mesto po 18 K, kakor do-Okrog 8. ure zjutraj pride k me-^arjem policija, ki zaukaže, da se me-?? sme prodajati drugače, ko po l® K. Mesarji se niso uklonili in so !V?le ttiesnice takoj zaprli. Nastalo je fazbiirjenje med kupovalci in mesarji. .. . Y teku dopoldneva je nato vlada lzdala sledeče obvestilo: »Začasne cene meso, Odsek za do- j ločanje cen je v svoji seji dne 31. januarja 1920 sklenil, da smejo mesarji do tedaj, da se ugotovi prava nakupna cena, prodajati goveje meso po sledečih cenah: a) meso I. vrste po 22 K kg, b) meso II. vrste po 20 K kg. Prestopke kaznuje urad zoper navijalce cen z zaporom do enega meseca in z zaplembo blaga.« Tako imamo zopet podraženo meso. Vlada izvrstno »skrbi« za ljudstvo! Kontrola bank* LDU Praga, 3. februarja. (ČTU) • ~^ui odsek ?c je danes posvetoval o n£5 ..°&u' zahteva, da se bankam delovanje v trgovini z blagom in 7j?v*&ami. Po daljši debati so skle-tre r.eso*Uc'j°; Vlada se poživlja, da kifs Vi.ne z blagom in sirovinami v ban-»n kontrolira po uradnih organih in r>Qve°^r0^nO ^r*?ov*no bank sploh pre- Man! moke v Nemčiji. ,p ^ Berlin. 3. februarja. (ČTU) eirKi e parlamentarische Nach-ofl P°r°čajo, da bodo v Nemčiji tant- ' {Omarja dalje znižali kvoto za 0 kruh. Kvoto moke bodo zni-°d 260 gr na 200 gr. j Mefl Avstrijo In Češko. Pod^^" Pfaga, 3- februarja. (ČTU) Predsedstvom ministrskega pred-tova- rusarja je bilo danes posve-m.erf^e parlamentarne komisije *asf, • ‘n Promet. Udeležili so se ga P^iki čehoslovaške in avstrijske Sedin' P° daljšem posvetovanju so se bilo 11 i V onib vprašanjih, ki jih je daljev +.a re^iti» da se bodo mogle na-^envn v Prekinjene razprave o kom« , rr,utilah. Avstrtfci v Londona. nNitJf11 Rotterdam, 3. febr. {Dim. KU) tojjjl c Rotterdsmschc Courant« javlja iz ske a' poslancev avstrijske trgovin-tie čad'1?**16 dospelo v London in osta-Vcuc]ar' tr' tedne. Njih poset ni oficielen, •la TV P.a ie priredil britanski komisar *rancoski nacionalist! za ■ Italijo? 2 Pari^ 3. februarja. (ČTU) t ^avliaj°: Francoski naciona-^htev. *^°gi najživahneje podpirajo ^ek s« J« o i Pari2 j,,.;- ]!11 'J1> ob svojem prihodu fe^ra 1910 F akp-]e: Dne 20. sep-h,, utska mn ot*.s|birski železnici do n:i- Poveri vojaki izbruhnila po-Hon ^ vrSili boji m^d re, volucionarci in Kolčakovi pristaši. Na Novega, leta dan so revolucionar«, ne pa Čehi, zaprli Kolčaka in. njegovo vlado, Angleži, Amerikanci in Japonci so potem zahtevali od Čehov, naj napadejo ruske revolucionarce, da režijo lvolčaka. Češke čete so to odklonile, da ne bi še bolj povečale izgube, katere so že pretrpele. Polfski krompir ne sme v Nemčijo. LDU Nauen, 3. febr. (Brezžično.) S poljske strani se je prepovedal izvoz krompirja iz zasedenih, prej nemških pokrajin, ki so doslej dobavljale največ krompirja Nemcem. Mir me Z velikim pogumom na 'delo, 3a se zadnjemu slepcu odpro oči, da bo krščanska delavska misel zmagala na vsej črtil mm* ***** Sirite »Večerni fot“! Krščansko delavstvo! kV, kratkem se bodo vršile po vsej Sloveniji občinske volitve. .Volitve bodo tajne, enake in direktne po proporcionalnem načinu. Volil bo vsak mo-ški, ki je dovršil. 21. leto starosti in biva dve leti v občini. Volile bodo tudi ženske, toda. po samovoljni določbi so-cialnodemokraške in liberalne vlade v Belgradu, samo tiste, ki imajo samo stojno gospodarstvo (posestnice, trgovke, gostilničarke) in pa tiste, ki so dovršile osem razredov ljudske ali meščansko šole ali pa. štiri razrede kake srednje šole. Delavske in kmetske žene, služkinje in delavke pa nimajo volilne pravice. Voliti mora vsakdo, ki bo v volilnem imeniku, sicer bo kazno van (volilna dolžnost). Dolžnost krščansko mislečega delavstva je, da stopi v volilni boj in da. s poštenimi krščanskimi soobčani drugih stanov pribori zmago krščans-kim idejam, pribori pa tudi zmago so cialnim in gospodarskim načrtom, kf jih ima krščansko delavstvo glede na občine. Občina je prvo avtonomno (samostojno) telo v državi in zato tudi podi laga, države. Občina je sweza več družin med seboj, ki si samostojno vamt jajo svoje gospodarstvo in skrbc predvsem sami zase. Zato je pa tudi občina pogoj države. Ako je v občinah doma moralno in krSčansko življenje, je tudi v državi življenje krščansko in moralno. Ako občine vestno vrše svoje gospodarske in socialne naloge, mora tudi država vestno vršiti svoje socialne naloge in je gospodarsko dobro urejena. Lenoba in gniloba, neumevanje svojih nalog od strani občine, pa je ne* sreča za občane in tudi za državo. >■ Delavstvo je v prvi vrsti navezano na občine, v katerih prebiva. Občina mu je najožja domovina, v njej si služi svoj kruh, stanuje, živi, pošilja svoje otroke v šolo, morda dočaka starost in postane mnogokrat občinski revež. Občina mu mora, ob koncu njfc govega življenja rezati kruh, ki je sfr cer grenak, pa vendar edino, kar mw je občina dolžna. Zato je dolžnost de* lavstva, da se zanima za občino in njo no gospodarstvo. » Dolžnost občine je, da skrbi za ml in varnost v občini, skrbi za moral« no življenje svojih občanov ter z vso energijo preganja pijančevanje in iavno pohujšanje. ; Dolžnost občine je, da. skrbi 191 zdrava in čedna delavska stanovanja; Ker se bo v Jugoslaviji, predvsem m Sloveniji, industrija zelo razvila, jc dolžnost občin, da si že takoj sedaj m vsak slučaj preskrbe primerna zemlji šča, da jih ne pokupijo zemljiSki Sp« kulantje. Zida naj delavske hišice * domove za samce in samice* > Dolžnost občine je, da posebno m sedanjem času, ko imamo toliko vt* rižnikov, prekupčevalcev in oderuhov? skrbi s vso silo za dobro in ceno pre, hrano delavstva, verižništvo in odene štvo pa najodločneje zatira, Nadšr» naj prodajo živiL Dolžnost občino Je, &a preskrfii $0. bro pitno vodo in zadostno razsvetljav vo. Ustanavlja javne ljudske parne te druge kopelji, upelje javna otročjt igrišča: in skrbi za ljudsko zdravje Ustanovi naj občno bolnišnico in bres plačno zdravniško oskrbo nepremo£ nih slojev. Dolžnost' občine je, 'da Člove&to i* zadostno skrbi za občinske reveže. 1?, ta namen naj ustanavlja domove za reveže in ostarele in naj jih na občin ske stroške preživlja. r _ Občina naj skrbi, da je v občini 'dobra krščanska ljudska šola, nadaljevalna šola, obrtna šola, gospodinjska šola, podpira naj javne knjižnic« in ljudska predavanja. Sploh naj oh, Sina skrjM *a dobro dejavno, obrtm Sfraa X , Tfaf?, Sne ?, feKrttaria in kmetsko izobrazbo ter gleda, da se potom pouka dvigne morala in izobrazba v občini. Ker je v občini domača obrt, naj jo občina z vso svojo močjo ščiti in podpira in skrbi za dobro zadružništvo (konsumne zadruge, produktivne zadruge, hranilnice, stavbene zadruge itd.). Občina naj skrbi za dobra prometna sredstva (ceste, pota, pošte, železnice itd.). Občina naj skrbi, da bo vladalo soglasje med raznimi stanovi v občini, ker vsak stan je drugemu potreben, in zato naj predvsem ščiti slabejšega na-pram močnejšemu. Krščansko delavstvo! To naj bo v kratkih obrisih naš program za sedanje občinske volitve. Vemo sicer prav dobro, da ta program še ni popolen, toda veliko je stvari, za katere skrbeti je dolžna država. Toda tu zgoraj navedeno so naše najnujnejše skrbi, so naše največje potrebe. Žalibog, ni se še za sedanje občinske volitve uresničila naša zahteva po splošni in enaki, direktni in tajni ženski volilni pravici. Naša resna volja .in naša sveta dolžnost je, da jo izvoju-jemo za bodočnost. Priznavamo in poudarjamo enakopravnost žene, ker to enakopravnost priznava tudi v gospodarskem oziru kapitalizem, ki je poleg nas, moških delavcev tudi ženo zasuž-nil v svoji službi. Vemo pa dobro, da se kapitalizem in njim udinjana socialna demokracija v Jugoslaviji boje delavskega ženstva, ker to ženstvo za-metava brezboštvo, nemoralo in korupcijo tako v javnem kakor v zasebnem življenju. Zato pa delavnemu žen-stvu ne dajo volilne pravice, ampak pehajo to ženstvo v brezpravje, ki naj ▼ javnem življenju ničesar ne pomeni. Krščansto je dvignilo ženo iz pagan-skega suženjstva, krščanska pravičnost bo dala tudi delavnemu ženstvu njegove pravice. Krščansko delavstvo! Volitve se bližajo. Ako hočemo, da se uresniči naš program, ako imamo voljo, da si s pametnim in smotrenim delom zagotovimo boljšo bodočnost v občini in državi, potem je nujno, da gremo takoj na delo. Skrbeti moramo, da bodo volilni imeniki pošteno narejeni in da naši somišljeniki ne bodo izpuščeni. Naši nasprotniki bodo storili vse, da pridejo gotovo vsi v volilne imenike in bodo tam, kjer imajo moč, gledali na to, da vas ne bo v imeniku. Če boste čuječi in dobro pazili, se pravočasno pritožili (reklamirali), potem se jim ta nakana ne bo posrečila. Tudi bodo nasprotniki gledali na to, da neupravičene svoje pristaše, vpišejo v volilni imenik. Pritožite se, izreklamirajte jih, pa jim bo tudi to izpodletelo. Ne podpisujte pri svojih nasprotnikih prav nobenih papirjev, ker imajo v tem zlobne namene. Dali bi vas morda na konec kandidatne liste, pa bi potem ne mogli kandidirati pri naših somišljenikih, pri nasprotnikh pa bi itak ne bili izvoljeni. Pazite posebno na tiste naše somišljenike, ki niso še dovolj trdni ali pa . so več ali manj odvisni od naših nasprotnikov. Razložite jim naše delo in delo naših nasprotnikov in spregledali bodo do dobra. Dopovejte jim, da bodo .volitve proporcijonelne, t. j., da dobi vsaka stranka toliko glasov v občinskem odboru, kolikor bo močna pri volitvah. Zato je vsak sporazum z nasprotniki brezpomemben in nepotreben. Gre za izvršitev gospodarskega in socialnega načrta posameznih strank in ne za posamezne osebe. Pravočasno se sporazumite glede kandidatov s somišljeniki drugih stanov v vaši občini. Stopite takoj v agitacijo in možato ter vzajemno delajte na to, da prodre krščanski program, ki je krščanska pravičnost do vseh stanov. V vseh zadevah se obračajte na naslov: Delavska zveza, Ljubljana, Jugoslovanska tiw skarna. Krščansko delavstvo! Na delo! Član »Delavske zvem«. Politične novice. -f Pogajanja v Belgradu ne potekajo ugodno. Opozicija vztraja na tem, da se mora sklicati parlament. Na to uho pa vlada socialistov in liberalcev nc sliši ra-da. Sedaj širijo vladni gospodje vesti, da bo Jugos1ovanski klub vstopil v vlado brez ostale opozicije. Na to uho pa mi ne slišimo, Mi hočemo parlament! -j- Tako se vlada! Dr. Žerjav pa zna. To se mora priznati. Na svojo roko je ustanovil v Ljubljani devizno centralo. Centralist, kakor je, je pozabi! prašati za dovoljenje belgrajsko vlado. Sedaj je ta belgrajska vlada temu nepokornemu centralistu zaprla devizno centralo, To je nov dokaz, kako brezglavo vladajo ti možje v Ljubljani in Belgradu. + - Zamenjava 4 kron za 1 dinar se kmalu prične. Vsakdo bo 4 K dal za. en novi srbski dinar, na katerem bodo pa natiskane tudi 4 K, Tako je izpeljana zamenjava kron za dinar v razmerju 4:1. Ljudstvo bo plačalo % svojih novcev na žrtve-nik liberalno-socialistične bankirske ljubezni. Socialistično delavstvo, Kristan res dobro skrbi za bankirje! -f- Kontrola bank. Na Češkem je obrtni odsek narodne skupščine sklenil, da mora vlada nadzirati delovanje bank. Bančni velekapital je med glavnimi vzroki veriženja na debelo. Pri nas imamo sicer urad proti verižnikom, ki pa seveda lovi verižniške vrabce. Kontrola bank od strani države bi v boju proti verižništvu več zalegla. Toda kdo bo pri nas kaj takega sklepal? Parlamenta ni. Gospodje, ki so na vladi, so pa obenem sami tudi bankirji in deležniki velikih bank. Družba Veljkovid, Draškovič, Kramer in Kristan mora ščititi uboge bankirje, da reveži od lakote in mraza ne poginejo. Zato jih liberalni kapitalist dr. Kramer in socialistični kapitalist Kristan ščitita pred davkom na vojne dobičke, varujeta pred valutno reformo in pred kontrolo njihovih bank. Delavec in kmet, plačajta! Kapitalista varujmo! To je geslo liberalno-socialistične gospode. -j- Lep shod S. L, S delavstva in malih kmetov se je vršil 1. februarja v Banji Loki. Zbralo se je okrog 500 zborovalcev. Obsojen je bil sedanji način nesmiselnega in protiljudskega vladanja. Zborovalci so sklenili primerne resolucije in se z navdušenjem izrekli za »Kmetsko zvezo« in potom te za skupno politično organizacijo slovenskega ljudstva, Slovensko Ljudske Stranko. -f Se že dani! Iz Maribora; Dani se že med pristaši soc. demokracije. To nam pričajo poročila lažiljubnega soc. dem. časopisja, posebno mariborske »Volksstira-men«, katero silno razburi vsak shod ali zborovanje JSZ, ki ga priredimo v Mariboru ali okolici. Ti listi prinašajo po soc. dem. maniri lažnjiva in podla poročita, vredna rdečih sodrugov, z namenom, da bi očrnili pred svojimi backi katoliške del. organizacije. V strahu pa so tudi za svoje pristaše, od katerih so že mnogi sprevideli, da je vsa soc, dem. politika sama far-barija in da je namen soc. demokratov v glavnem to, da bi si ohranili koliko mogoče veliko »Mitlaufer-jev«. Takih ljudi žele medse, ki bi šli s soc. dem. voditelji črez dm in stm za rdeče kapitaliste in pa proti vsemu, kar je krščanskega. Dnevne novica. — Smrt tovariša. Studenci pri Mariboru: V petek 23. jan. je umrl član JSZ tov. A. Bračko po dolgi in mučni bolezni. Rajni je bil oče zavednega in požrtvovalnega odbornika mariborske skupine tov. Alojz. Bračko, Pogreb se je vršil v nedeljo 25. jan, na pokopališču v Studencih. N. v m. p. — Dobrodelna društva v Tržiču. V Tržiču imamo Vincencijevo družbo, Eliza-betno konferenco, dnevno zavetišče sv. Jožefa s šolsko kuhinjo. Vsa ta društva delujejo tiho in mimo v blagor in v pomoč siromakov, bolnikov in delavskih slojev. Večkrat se čuje na shodih socialnih demokratov očitanje, da se od naše strani ničesar ne stori v polajšavo bede in trpljenja revežev. Zato naj slede tu gola dejstva, suhoparne številke iz letnega poročila teh dobrodelnih društev za leto 1919. Vincencijeva družba je imela dohodkov 7345 K 20 vin,, podpor je izdala revežem in za razne potrebščine 6858 K. — Elizabetna konferenca se je ustanovila šele v juliju lanskega leta. V tem času je nabrala 1075 K 60 vin., med reveže razdelila 560 K. — Šolska kubi n j a je imela dohodkov 10.575 K 68 v, stroškov 11.338 K 95 vin. Končala je leto s primankljajem, ker so na merodajnih mestih v Ljubljani pokazali premalo umevanja za prelrano naše revne šolske dece. V kuhinji je bilo najmanj otrok 15 (o počitnicah), največje število 73, povprečno pa 50. Plačevalo je 25 otrok po 40 vin. na dan, 25 jih je dobivalo kosilo brezplačno. Oddanih je bilo 6616 kosil, — Dnevno zavetišče sv. Jožefa pod vodstvom sester križark je imelo dohodkov 23.803 K 27 vin,, izdatkov 23.643 K 07 vin. Sestre so napravile 543 obiskov pri bolnikih, imele so 443 nočnih in 544 dnevnih služb pri bolnikih, —■ Vsa imenovana dobrodelna društva so zbrala 44.542 K dohodkov in izdala za revne sloje veliko vsoto 44.022 K 02 vin. Bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala vsem dobrotnikom in dobrotnicam, ki so s svojimi prispevki pomagali lajšali bedo naših siromakov. — Dekliška Marijina družba v Tržiču priredi v nedeljo, 8. februarja ob pol 8. zvečer v »Našem domu« predstavo. Na sporedu je: 1. »Pustna raca«, šaloigra. — 2. -Lisica je vjeta«, veseloigra v dveh, dejanjih. — 3. »Zavodljiva jajca- , burku v 4 dejanjih. — K obilni udeležbi vabi pred-stojništvo, — Služba epidemijskih zdravnikov. Minister za narodno zdravje je določil, da v slučaju, ako ne bi pri zatiranju epidemij zadoščali zdravniki, ki so v državni službi, lahko pritegnejo v to službo tudi privatne zdravnike, ki bodo prejemali za to delo nagrado 1000 dinarjev mesečno, če pa opravlja službo izven svojega bivališča pa poleg tega še 30 dinarjev dnevno. Taki nastavljeni zdravniki pa ne smejo sprejemati nobenih nagrad oa onih, ki jih zdravijo. Če zdravnik umrje kot žrtev svo-jega poklica, se prizna njegovim ostalim pokojnina, ki bi jo prejel v slučaju svojega 40 letnega službovanja. Odlok je stopil v veljavo dne 29. decembra. — Iz Tržiča. Mislim, da ni v nobenem trgu ali mestu takega blata kakor pri nas v Tržiču. Posebno je prizadeta ulica, ki vodi z glavnega trga proti farni cerkvi. Pa ne le blato! Tudi jame so take v cesti, da človek ni varen ponoči hoditi po tej ulici. V nedeljo 1, t. m, se je ponesrečila Marija Rabič, ki je zašla v tako jamo. Poškodovala se je na nogi tako, da je morala v posteljo. Električna razsvetljava je precej podobna Kristanovim lokomotivam. Žarnice vise, a ne svetijo. Kljub temu je v Tržiču precej brezposelnih ljudi, ki dobivajo brezposelno podporo, Ali bi ne bilo prav, da bi dobili ljudje zaslužka pri popravi t°b nvdostrtkor? — Koroškim prostovoljcem .Obveščamo vse tiste koroške p-o^tovoljce, ki so se prijavili pred nrtanevitvijo »Organizacije koroških prostovoljcev« pri »Društvu jugoslovanskih dobrovoljcev«, da je to društvo izročilo njihovo prijave »Organizaciji koroških prostovoljcev«. — Organizacija koroških prostovoljcev, Poljanska cesta 81, Ljubljana. — Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kkanjtt sporoča, d.a se vrše preizkušnje sa pom»galce dne 15. febr., 15. maja, 15. avgusta, 15. novembra v zadružnem lokalu. Prošnje za te preizkušnje je vložiti najkasneje 14 dni pred vsako preizkušnjo, — »Razburil rem se, nič ne vem, kaj sem dovorji« sc j<> odrezal Jože Bohinc iz Trboj, ki je ob nekem uradnem poslovanju prav po gorenjsko cštel poslujočega orožnika: »Postopači orožniki, delat naj gredo!« — Bohinc je bil vejak, zato mora vedeti, da mora orožnike ubogati. Prisodili smo mu 24 ur, da si bo zapomnil za prihodnje, če se tudi razburi, da bo znal svoj jezik krotiti,« pravi g. prvomestnik Vedernjak dobrohotno bbsoencu, — Smrt v letalu. Zvečer 3. t. m, je padlo blizu mesta Dessau na Nemškem letalo s štirimi osebami iz velike visočine. Vsi so bili takoj mrtvi, — Influenca, Kakor poroča »Schlesi-sche Zeitung«, se pojavlja influenca v Gorenji Šleziji epidemiji podobno. V nekaterih krajih morejo veliko število mrličev le z velikimi težkočami pokopati. Listnica uredništva. Več trg. na-stavljencev: Prosimo, javite se nam osebno, da se pogovorimo. Če pa menite, da koristite svoji organizaciji s tem, da sočustvujete z »Naprejcm«, tudi prav. Mi na Vašem mestu bi z zagovorniki kapitalizma drugače obračunali. S polemiko med listi pa položaj trg. nastavljencev nima nobenega opravka, če to razumete. To velja tistim, ki se jih tiče. Uubllansk« novice. lj Nadaljevalna šola za trgovske vajenke. Gremij trgovcev v Ljubljani je na svojem občnem zboru dne 27. januarja 1.1. sklenil, da se s prihodnjim šolskim letom uvede na gremijalni šoli tudi pouk za trgovske vajenke. Šola za vajenke bo obstojala samo iz 2 letnikov in se bodo že v I. letniku poučevali predmeti, ki se poučujejo v šoli za vajence v II. letniku, to pa zato, ker imajo vajenke navadno več predizobrazbe. 1] Seja Nove založbe se vrši jutri ob 6. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, II- nadstr. Udeležba naj bo polnoštevilna! lj Ostro streljanje. Vojaštvo ljubljanske garnizije bo ostro sreljalo od 3. do konca februarja t, 1, dnevno razen nedelj na tukajšnjem strelišču (Dolenjska cesta). Iz varnostnih ozirov se na to opozarja prebivalstvo Ljubljane in ljubljanske okolice. Komandant mesta. lj Kavalirji! Nemški kapitalist g. Ju-lius Elbert plačuje svoje nastavljence tako: Uslužbncu, ki ima nad 45-letno prakso, plačuje mesečno 300 K, z manjšo prakso od 200 do 250 K! Draginjske doklade znašajo mesečno celih — 10 %. Tako plačuje nemški kavalir... Sramotno! lj Prekupčevanje z Urami, Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so aretirale Matija Petača, ker je prekupčeval z lirami in drugim blagom, lj Najdeno perilo. Povodom neke hišne preiskave v Rožni dolini so našli detektivi kolodvorske policijske ekspoziture v predalu divana več preoblek, bluzo, jopič, otročji pred parnik s čipkami, eno bris-alko z znamko M. M,, mali namizni prfj v na- Stev. 31. rodnih barvah; iz perila so znaki izvlečeni toda na eni preobleki je ostal še znak K L., na drugem komadu je ostala črka H. lj Skaljeno predpustno veselje. Iz greba se je v soboto peljal J. T. na »Svečnico« v Bohinjsko Belo domov. V Ljubljani se je čez noč ustavil in šel na pl®* Ko je razglasil državni varnostni stražj1^ policijsko uro, se je repenčil nad njim. H^“ je bil in rekel: »Vam ne pokažem macije.« Stražnik ga je odpeljal na pok" cijsko ravnateljstvo, kjer so mu rekli, d1 bo dva dni ostal tam. J. T, je rekel, d* rad plača globo, toda policija je njegova ponudbo ljubeznivo odklonila, ker je up®" števala vse možnosti, katere bi bil tak razgrajač povzročil v svoji predpust® razdraženosti tako v Ljubljani, kakor tu® v romantičnem blejskem kotu. lj Beračica hišna posestnica in tatic*-Svojo hišo ima Ivana O. v Rožni dolink * le berači okoli. Na svojem beraškem hodu je hišna posestnica iz Rožne dom1* v sredo ukradla na Mirju g. Francu K® manu iz veže par ženskih čevljev, vredflflk 600 kron. , lj Kaj bo nagajal! Iz Gorice se je P**| peljal v Ljubljano France J. Plesal je P,*1 postreščkih v Unionu, ob pol 3. zjutraj P je pa primahal na »planince«, toda k« planinci in turisti, kateri so od. 1. na . t. m, rajali na planinskem plesu, gledf!0 na treznost, so imeli takrat že blagaF10 zaprto, da ne motijo »krokarji« njihov* zabave. Naš Goričan je pa hotel na v*** način plezati po skalah, toda plezanje ® je zabranila policija, ker se jc bala, da c* pade v prepad. Ker jc pa le silil Pr?P°J gumno nad planince, so ga prepeljah ravnino k policiji, kjer je v temni oazi P0' čival in je moral zjutraj plačati izbodpf tarifo 50 K, ko so ga. izpustili iz poke1! skega. hana. lj Mlada tatova. Oba sta bila že novana zaradi tatvine. Dne 27. decemhf* m, 1, sta pa vzela: Josip Omerza m, bert Koželj se pišeta, gospej Ani ®u7yj jevi z vozička pred »Samopomočjo« p , masti in 6 kil soli. Gospa jc precej J* vino zapazila in je tatove sama izsled1 in ju izročila policiji Mast je dobila na**| soli pa ne; Omerza pravi, d:> jo je P0* pri Bončarju, kjer je jedel in da ne ■ kaj se jc zgodilo z njo. Deželno s-odiŠce£ obsodilo Omerza v 4 in Koželja v 6 ® secev težke ječe. _ lj Tatvina na sodišču. Pred dežel® sodiščem se zagovarja že mnogokrat . radi tatvine kaznovana Frančiška C**, rič, ki živi ločena od moža. Prvotne«® senata nadsvetnik Žebre Ciklaričevi: ". site, Vi pa za svoje otroke nič ne skr?J % — Molk. Obtožena je, da je ukram* Spodnji Hrušici perici Rodetovi 0f>r.TL lo, ki se je sušilo in da je iz sodne P1 .g ne št, 55 ukradla par čevljev, ki so kot corpus dclicti na mizi in uradnic1 ^ ženovi predpasnik. Ciklaričeva prizna, ^ je ukradla perilo, odločno pa zanikava. « bi bila na št. 55 kradla. Sodni uadohe^,. Gabrič zaslišan kot priča iznove: ^ so bili na mizi, predpasnik Erženov® ^ je bil obešen. Ko smo po pospraviP^, prišli v pisarno, je zaklicala Eržef^V »Kje je moj predpasnik?« jaz dal na mizo in videl, da črev!jev ni* nenka Goršetova je povedala, da jc P..je Ciklaričeva, ko so kaznenke PoS?ra\cijA sobe, na hodnik in jo jc ona še začu vprašaila, kaj da dela, nakar ji j® rtiff »Tiho bodi, kruha sem ti prinesla, y g* nišču ga imaš; ko je pa šla gledat 11*- jj ni bilo. Gospod Gabrič pravi: »50 kf pf, rad dam, če pove, kje ima čevlje/- -j" 4 vomestnik: »Ali niste pri pospravlja® a, kdar kradla?« — »Nikoli.« — nik: »Gospodu sodniku Jenčiču je f^y pri pospravljanju ukradla iz s1"™1? bec.« Votant svetnik Nagode: »Kje ?.**«< od 12. do 2. ure?« — »V kavarni trajat sem kavo pila.« — Prvomestnik: j^lc® pride iz zapora, pa zopet krade, za ® jep pa nič ne skrbi.« — Votant nadev. » ^ njak: »Ali boste zopet, imeli otroka ~ »Da.« -— Votant svetnik Nagode: vejte, kam ste dali čevlje?« — r i vzela.« — Sodišče je obsodilo j! ulcr*' vo na 10 mesecev težke ječe zaradi denega perila, oprostilo jo je pa v sobi št. 55. jj. lj Draga mlekarica. p° M. iz Črne vasi je prodajala per 4 krono. Gospodje, ki sc s to čajo, so ji povedali, da je po 1 jp mnenju mleko predrago procJflj‘-ede19 da bo zato plačala 200 K globe i’1 5 dni v zaporu. Ka' lj Francosko slovo od pl*?^ rel Bogatonc je, ko je odšel s p1®* navari®{ cev, oblekel suknjo g. Mihaela f uzato kateri je videl Kotlov greh in I®' • var' za njim, ga slekel in izročil s0r®ie!., nostni straži, ki ga je liubezemiv, »pr®j' in brez suknje spremila v.dc^0i,n d® £ ganjke« (ričet je predrag), kjer c ' bodo gospodje od deželne sodni, il za njegov pohod. .. jc **' lj Slika brez lastnika* Boh- ;sjel* J plenila pokrajinsko sliko s S*ir :0 d° K. 1915.« Lastnik, kateri se r. ^ nadsn" na policijskem ravnateljstvu, soba št, 19, Slcv, 27. »Ve&ŠM IM«?, Sne?. feSrtfalrJa im SfcttTS Dr. A. Brecelj: ■ j ■ •i Soc aino - medicinska zakonodaja. (Iz predavanja na delavskem soc. polit, tečaj« !, in 2. februarja.) Več ko nekaj gnilega je bilo v stari Avstriji, zato je razpadla. Nespametno pa P1 bilo, ako bi hoteli vso dedičino prejšnje države pometati v staro šaro, ker marsikaj je bilo dobrega in še danes vpo-rabnega in koristnega. Med dobro dedičino spada socialna zakonodaja, ki je nastala v zadnjih desetletjih starodavne države, zakonodaja, ki si jo je znalo delavsko ljudstvo v težkih in dolgotrajnih bojih Priboriti proti kapitalizmu. Marsikateri teh J&konov so naravnost vzorni. Tudi naši ljudski poslanci so z vnemo in uspehom sodelovali pri ti zakonodaji, med vsemi naš nepozabni buditelj, učitelj in voditelj **• Janez Evangelist Krek, Te težko priborjene pravice delavskega ljudstva so si-pr! nas v Sloveniji še v veljavi po besedilu raznih naredb in odredb domače in osrednje vlade, v življenju pa se ne izvalilo, za nekatere pa se je naravnost bati, a se izgube v življenju in izginejo med zaprašene zbirke nekdaj veljavnih zakonov. J* S, Z. kot čuvarica pravic jugoslovanskega delavstva je poklicana, da skrbjo čuva, da se s tolikimi žrtvami pribor-lene pravice ne porazgube v nič, marveč ostanejo v veljavi, se na primeren način PHiagode novim našim odnošajem in izpopolnijo. Zdaj je čas, ko se mlada držaja ureja, dela ustavo in zakone, zdaj je ®tezo razbeljeno iri se da spraviti v ka-*"®o®koli oblike, zdaj je tudi nevarnost * v*šku, ker kapitalizem je pri nas že Saniziran in ne delavnemu ljudstvu v Ta kapitalizem pa, ki se je zredil iz in K C krv* v svetovni vojni, je krutejši v ^fszobziraejSi od prejšnjega. Zato kli-£ jugoslovansko delavstvo na stražo in d ranjb° priborjenih pravic in stavim gle-zakonodaje, ki je mojemu stanovskemu licu bližnja, naslednje predloge: Zasf t'l,*»os*ovanska Strokovna Zveza kot jjt °PQica jugoslov, delavnega ljudstva za-Va ljudskemu zdravju: j., *• se zakon o delavskih stanovala (8. ji!li;a i9Q2 z. št. 144] in zakon o s. novitvi zaklada za podmranie malih ^vanj (22, dec, 1910. d. z. št. 242) za-°Sred ^ZVa'a^ 'D da vlada, pokrajinska in 2dra^a'.Podpira z vsemi sredstvi zgradbo Po m cenih stanovanj za delavstvo VSeh obrtnih in prometnih središčih, ue cu oprtnih in prometnih središčih, n,.j . anovanjska beda strahovito končuje ko zdravje. 2. da e začne izvajati zakon o obrt- št. 117 zo.cn e izvajati za k in k ^“rnišivu (, . . 1883, d. z. stvo "e'-c naiedbe), ki mu je namen var. stan 2lv!jenja in zdravja v delavnicah in in d ra^’h- nadzorstvo vporabe delavcev t* 2^ifVrieSa časa, ker med vojsko je bil in se j n °d militarizma potisnjen v kot n® v ^ndanes ne uveljavlja več ali vsaj ietjih . ostni meri niti pri obstoječih pod- jih s' V1 bati se je, da se pri podjetjih, ki Ve* , U*e velekapital pri nas, sploh ne bo u Porabljal, »C?■* prične istotako zopet izvajati treh??. ° Projn igrače, kozmetične stvari, ob-Pred~ .. 'n pitna priprava in podobni vih r«^ potvar in zdravju škodki- Vaja 5S‘- Ta zakon se dejansko ne iz- "^!'er’ dasi mrgoli povsod po-kakovn ; lD Potvorjenih živil in pijač, za Upra s1; drugih potrebščin se tudi javna nje °e zanima več, ljudsko blagosta-^kodo zdravje pa trpi ogromno % da sc izpopolni zakon o zavarova-smisl,1Pfr,nc2S°ae (28. dec. 1887) v tem dovani' , °do imeli pohabljenci ali oško-v°jni d dela iste ugodnosti kakor Ijenja °*k°dovanci (invalidi) glede zdrav-tov, ' udov, ortopedičnih apara- Cy in e<*akacije v starem ali novem pokli-2asebn?i pri podeljevanju javnih in ga za].* s’užb in da pridejo v varstvo te-p°stav,na u<^ vse druge stroke, ki so iz-CeIo kSl;P°.klicni.m nezgodam, saj se ®aidban' i • stan °kor*Sča s strojnimi iz-str°jni oU * ^ Provzr°ča, kakor vsak ^evilu ’ Poklicne nezgode v večjem k*si sc za^on o zavarovanju za bo- ^orali \r.narca 1888) razširi tako, da bodo mai-U ,zavarovani za slučaj bolezni kihet:e n -t * ma^ trgovci in mali 6e> ajdi delavci in posli. ^ovanin Se V2a^0Qi zakonski načrt o za- ?a slovcn<'!-Z?' star?st *n onemoglost vsaj l2vrŠitev i° °*smlje, kjer so razmere za ^'^o m,' ^,a zakona zrele in je stati-v duna;s, 'cr5al že obdelan in pripravljen 7 ajSKem parlamentu. ^°-02r| *?^°nadaja glede nalezljivih ,;ava ali f*i'ni..v ^°W£o, da prevzame n,e vseh nJ,C .I?4 brezplačno zdravlje-^ kaki |'.li^°.V1, ] slojev, ako so oboleli Eam0 v bolezni, saj jc vsi državi m posebno tudi imovitim slo- jem, ako se kužne bolezni z zadostnim j zdravljenjem zatirajo. 8, da se še posebej izdela in sprejme zakon proti spolnim boleznim po naslednjih načelih: Javna ali tajna prostitucija se strogo kaznuje kot zločin na človeški družbi. Vsako spolno okuženje naj se zc-nači z lahkomiselnim ali nameravanim hudim poškodovanjem (težko telesno poškodbo) in naj se kot tako obravnava po kaz. in državljanskem zakoniku. (Predlog prof. Blascheja v Berlinu.) Nezakonskega otroka mora njegov oče vzdrževati in vzgojiti svojemu stanu primerno. 9, po državnem zakona naj se omeji alkoholizem, in sicer: Pod strogimi kaznimi bodi prepovedano točiti ali prodajati opojne pijače nedoraslim ljudem izpod 18 let. Žganih pijač se ne sme točiti nikjer, prodajati se smejo samo v zaprtih steklenicah. Po delapustu (v soboto opoldne), vse nedelje in praznike bodi točenje opojnih pijač prepovedano. Z vsemi sredstvi podpiraj vlada ustanovitev brezopojnih točilnic, gostiln in kavarn, 10, da se vzakoni in čim prej izvede ministrska naredba glede oskrbovalnic za jetične, vojne in civilne, ker število vojnih in civilnih jetičnikov čedalje narašča in je pomoč tem žrtvam vojne in socialne, pa tudi obramba ne Še okuženega našega ljudstva najbolj nujna družabna zahteva. Vse te zahteve predloži J. S. Z. ljudskim zastopnikom, pokrajinski in osrednji vladi. Proč od socialne dc-mokraclfe! K r o p a , 28. jan. Zanimivo poročilo o delu naših social-, demokratov. V nedeljo, dne 25. januarja, je bil v Kropi delavski shod. Zanimivo je bilo opisano delo naših voditeljev države: Pribi-čeviča, Kristana, Žerjava itd., kako delajo za propad naše mlade države in pogubo našega ljudstva. Skoro še bolj zanimiv je bil pa za številne poslušalce opis dela — ne oseb — kroparskih socialdemokratov. Pozitivnega dela za blagor in dobrobit delavstva in ljudstva še niso naredili čisto nič, pač pa je njih delo samo v razdiranju in zabavljanju in poživinjenju našega ljudstva in naše mladine. 1. Naredili so v Kropi razdor med delavstvom in v zadrugi, ki je življenjskega pomena za Kropo in Kamnogorico, in to zato, ker hoče tudi voditelj socialdemokratov kaj veljati, ker pri poštenih ljudeh nima prav nobenega ugleda. Gre ne za koristi delavstva, ampak za veljavo osebe! Ti so razdrli edinosL 2. Njih delo je zabavljanje proti zadrugi in njenim voditeljem, proti konsumu in njega vodstvu, proti strokovni zvezi in njenemu delu, in l(iž. Kriče venomer pri vsaki delitvi o pristanosti, ko so sami pristranski, ker so celo leto vpili: Pridite k nam, boste dobili moke, živil, čevljev, obleke itd. To se pravi z drugo besedo: Če boste socialdemokrati, vam bo vlada, vam bo Vojna zveza dala živil in vsega dovolj, drugače pa ne, Če ostanete pri krščanski organizaciji. Ali ni tako ravnanje dokaz najgrše korupcije in pristranosti? Lažejo pa tako, da bo o tem celo sodnija govorila. 3. Mesto, da bi ljudstvo vzgajali, pa ljudstvo poneumnjujejo. Kako bodo vzgajali, ko sami nimajo nobene vzgoje? Zato prirejajo v tvojem društvu in gostilnah plesne veselice za svoje ljudi. Po letu so z lažmi: za konsum, za kroparske reveže, za strokovno skupino iskali po Dražgošah dobitkov za svojo veselico. Vprašajte sodnijo! Nasprotnike pa psujejo, njih prostore pa mažejo z lastnim —* blatom. To je njih delo! To je delo za poživinjenje ljudstva! 4. Se več. Njih delo je dfilo zoper vero! Njih list »Naprej« je blatil sv. Rešnje Telo javno! Ko smo jih poklicali na odgovor za to, so odgovorili: Vera je privatna stvar!, t. j. kaj vam to mar? Kakor se jaz za tvoje hlače in klobuk nič ne brigam, tako tebi nič mar moja vera! Tako je! »Naprej« je blatil in Še blati naše verske resnice, in to ni nikomur nič mar! Nam ne bo mar, kaj bere, kakšno dušno hrano uživa, kaj veruje naša mladina in naše ljudstvo? Ni resnica! Nam mora biti mar, to je naša najsvetejša, najvažnejša dolžnost, kaj verujemo! In zato imajo naši socialdemokrati knjižnico z najgršimi proti-nravnimi in protiverskimi knjigami vsakemu na razpolago. Neko bolno neuko žensko imajo za knjižničarko. In tako berilo bere naše ljudstvo in naša irladina! Svoje sestanke in shode imajo redno ob nedeljah med krščanskim naukom, da jih s tem odvračujejo od božje službe itd. itd. Tako dela naša socialdemokracija proti veri za popolno brezverstvo! Zato ni čudno, da je izjavila neka žena, ki najbolje pozna od blizu delo socialdemokratov, proti neki odlični osebi naše župniie: »Sedaj dobro vem, da našim socialdemokratom v resnici nc gre za korist delavca, ampak | samo za — pohujšanje ljudstva.« Zato pametni, pošteni, zavedni delavci, proč od socialdemokracije! Zastopnik kamnogoriških delavcev je zato v ognjevitih besedah pozival delavce proč od brezverske socialdemokracije, da nam ne pohujša popolno našega ljudstva; pristavil je še, da socialdemokracija ni imela nobenega opravka pri ustanovitvi železoobrtne zadruge, zato pa tudi sedaj; socialdemokrati proč od zadruge, pa bo za vse najboljše. Kroparji in Kamnogoričani, premislite dobro to zanimivo in resnično poročilo o razdiralnem in protiverskem delu kroparske socialdemokracije! Delavska zveza. Žiri, V nedeljo, 1. februarja sta se vršila v Žireh dva shoda. Prvi se je vršil zjutraj po sv, maši. Govoril Je poslanec J. Gostinčar. Stavila se je resolucija glede na rešitev valute in rešitev jadranskega vprašanja. Shod se je vršil v splošno zadovoljnost navzočih. Popoldne se }e vršil drugi shod, ki je bil delavski in obrtniški. Navzoči So z zanimanjem sledili izvajanju govornika. Takšnih shodov bi bilo treba več. Upajmo, da se tudi temu odpomore. Jugoslovanska Strokovna Zveza. Škofja Loka, Velik napredek v organizacijah našega mesta smo storili s tem, da smo si delavci ustanovili pred meseci svojo skupino J. S. Z,, ki je že v tem kratkem času lepo napredovala. Kar je najbolj razveseljivo je to, da vidimo zlasti možje-de-avci v takih zvezah edino svojo zaslombo. Ni čuda, če smo se radi zbirali vsako soboto k delavskim večerom in če je naše število vedno večje. Skupina šteje nad 50 mož-članov, V nedeljo smo imeli svoj občni zbor, pri katerem so bili soglasno izvoljeni v odbor sledeči tovariši: predsednik A, Grims, podpredsednik F, Otrin, tajnik Bernik in Ignacij Kos, za redne odbornike pa: Alojzij Kralj, Franc Fojkar, Josip Oblak in Josip Tavčar, Vsem poštenim, krščansko mislečim delavcem, zlasti možem, ki čutijo težo kapilalizroa, kličemo: K nam pridite, ker smo najmočnejša, poštena organizacija delavskih slojev v našem mestu, ki je že v resnici nekaj siorila zanje! Ruše, Pretečeno nedeljo, dne 1, febr., smo imeli pri nps zopet shod JSZ, na katerem je poročal tov. Krepek iz Maribora o programih rarnih strank. V vznesenih besedah nas je navduševal, da se pridružimo in organiziramo v tisti organizaciji, ki je res prava ljudska in demokratična in ki je ustanovljena na podlagi krščanskih načel. Shoda so se skoraj polnoštevilno udeležili tudi rdeči sodrugi z namenom, da bi shod razbili — kar pa se jim seve ni posrečilo. Železničar. Prometna zveza krščansko mislečih železničarjev priredi v soboto dne 7. lebr. zabavni večer v prostorih Ljudskega doma s sledečim sporedom: Šaljivi prizor »Damoklejev meč,« kupleti, srečolov in šaljiva pošta. Začetek ob pol 8, uri zvečer. Vstopnina 3 K za osebo. Predplačila se hvaležno sprejemajo. Predprodaja vstopnic v pisarni Jugoslovanske Strokovne Zveze, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstr. Zborovanje. V ponedeljek 2. februarja se je vršilo zborovanje »Prometne zveze«, na katerem se je sklenilo, poslati protest glede mariborskih dogodkov, ko se daje prednost tujcem, da isti lahko izvajajo na-silstva napram zavednim Slovencem, Nadalje se je sklepalo in protestiralo glede reševanja valute in jadranskega vprašanja. Dvignimo se! dolžnost. Preskrbelo je za članice neka; črcvljev in blaga; nadalje je poslalo na vlado resolucijo, v kateri zahteva, da se služkinjam dajo primerne plače in da se jim da potreben čas, da morejo izpolnjevati svoje verske dolžnosti in da uredijo svoje materijelne zadeve. Pa tudi za zabavo je bilo preskrbljeno. Članice so uprizorile tri igre in priredile dva izleta. Živahno dm« štveno življenje nam priča, da se služkinje v polni meri zavedajo nalog, katere so si stavile, ko so snovale društvo. Društvu želimo, da se v tekočem letu ravnotako neutrudno poganja za svoje pravice in da še nadalje zastopa tako odločno svoja kato* liska načela. Služkinje pozor! Preti vam baje nevarnost, Danes popoldne ob 5. uri se vrši na magistratu sestanek gospodinj, katere imajo služkinje. Od gotove strani se sliši, da mislijo osnovati organizacijo, ki bi nastopila ostro proti zahtevam, katere ste vložile. Baje se je neka narodna dama izjavila, da se bodo gospe organizirale in da bodo tiste služkinje, ki so organizirane v Zvezi služkinj, odpustile iz službe. Mi jim pa pravimo: Zapomnjio si naj, da bodemo služkinje ostale zveste organizaciji in se ne ustrašimo te grožnje. Tisti časi sc minuli, ko je bila služkinja izročena na mi-ost in nemilost takšnim gospodinjam, k? danes izrekajo take grožnte! Maribor. Skupina služkinj je priredila v nedeljo 1. t, m. gledališko predstavo »Lurška pastarica«, ki je izborno uspela. Dvorana JSZ je bila prenapolnjena, da jih je moralo mnogo oditi. Na splošno zahtevo se igra v nedeljo 22, t, m. ponovi. Vsa čast vrlim služkinjam, ki so vse brez razlike, svoje vloge izborno rešile in tako pokazale, da se ne razumejo samo na kuhalnico ali metlo, temveč, če je treba, tudi kaj več. Služkinja. OBČNI ZBOR »ZVEZE SLUŽKINJ«. V nedeljo, dne I, februarja, se je vršil v Čitalnici Jugoslovanske tiskarne II. občni zbor »Zveze služkinj«. Občni zbor, ki je bil kljub slabemu vremenu zelo dobro obiskan, je otvorila predsednica tovarišica Jeretina, Pozdravila je vse navzoče, zlasti g- vikarja Škerbca, ki se je v tekočem letu tako požrtvovalno trudil za procvit društva. Nato je povzel besedo g. jurist Dokler, ki je v kratkem govoru orisal naloge katoliških društev, — Nato so sledila po-fOčila odbornic. Bila so kratka, jasna in jedrnata. Iz njih posnemamo, da je društvo v preteklem letu jako živahno delovalo ter popolnoma izpolnilo nade, katere smo stavili vanj. Tekom leta je imelo društvo nad dvajset sej in veliko poučnih predavanj o gospodinjstvu, o socialnih in drugih perečih vprašanjih. Članice so sc pridno posluževale društvene knjižnice in s tem poka-zale svoje želje po izobrazbi. Društvo je | priredilo tri javne shode, dva v Mestnem | ootnu, enega pa skupno z vsem delavskim -cnstvom v »tinionu«. Društvo je tudi glede materijelnega stanja članic storilo svojo Rudar. T.bovlje, V nedeljo, 8. februarja se vrši občni zbor skupine J. S. Z. v Trbovljah. Prosi se, da se člani v obilnem številu udeleže občnega zbora. Zvezo bo zastopal tov, Kremžar. Dolžnost vseh članov je, da se udeleže občnega zbora, ker treba je, da si začrtamo nove načrte za prihodnost. Delajmo smotreno, ker le na ta način je mogoče doseči trajne uspehe! Mežica, V nedeljo, dne 25. jan. 1920 je priredilo izobraževalno društvo »Peca«* igro »Sinovo maščevanje« v splošno zadovoljnost občinstva. Akoprav so velike ovire na vse strani, je vendar prireditev dobr° uspela. Igralci so mojstereko dovršili svoje vloge. Dvorana je bila do zadnjega prostora zasedena, čeravno je sodrug Tokan udrihal čez klerikalce in agitiral, da bi se bojkotirale prireditve izobraževalnega dru* štva >Peca«. Seveda tudi ni pozabil omeniti vsled svoje izobrazbe in kulture »Večerne sove«. Pa saj mu ne zamerimo. Kakor kdo zna. Če bi gospod Tokan kaj več-znal, bi pa ne psoval. Upajmo, da nas igral" ci kmalu zopet razveselijo s kakšno prireditvijo. Nasprotniki pa naj zabavljajo, sa? vemo, da se nas boje. Kovinar. Jesenice. V nedeljo se vrši shod skupine J. S. Z. na Jesenicah v »Delavskem domu«. K obilni udeležbi vabi odbor, Slamnikar. Pri zadnjem izplačevanju brezposelnih podpor v soboto so nam župani javili, da je to zadnje izplačevanje, ker v Uradnem listu navedena naredba velja samo do 31. januarja t, 1. Presenečeni smo bili. Tovarne še stoje, le nekaj delavcev še dela, mi smo brez zaslužka in sedaj Šc brez podpore. Ko se je naše zastopstvo javilo dne 15. decembra pri vladi, se mu je obljubilo, da plačajo celo brezposelno podporo tovarnarji in ne vlada, m danes se nam podpora kar naenkrat ustavi, ker Uradni list določa, da se podpore ustavijo. Saj vendar naše podpore niso nič v stiku z vladno na-redbo, ker ta izplačujejo tovarnarji in ne država. Poverjeništvo za socialno skrbstvo prosimo, da ukrene potrebno, da se t« podpore ne ustavijo, ampak še nadalje izplačujejo. Vladna komisija obišče prihodnji teden, t j, v ponedeljek, torek in sredo, slamnikarske kraje. Kot nam je znano, bo poslovala v ponedeljek v Mengšu ob 9, dopoldne, v torek ob istem času v Domžalah, v sredo ob 9. dopoldne na Viru. Komisija ima namen revidirati brezposelne E odpore. Naj ne bode ob tej priliki nika-ega nepotrebnega razburjenja. Revizijo je zahtevalo slamnikarsko delavstvo na svojem shodu v Domžalah. (Po tej vesti jc razvidno, da ne mislijo slamnikarskcinu delavstvu ustaviti podpor. Revizija se bo vršila v ta namen, da pridejo vsi upravičenci do svojih pravic, kar pa scdaj žarbog ni bilo. Ako kdo ostane ta in še drugi teden brez podpore, naj mimo čaka. C d Komisije pričakujemo, da bo svoje deio v najkrajšem času končala, da se bo pričelo potem z rednim izplačevanjem ) Beda stopa občutneje v koče revnih delavcev. Kosilo se je zmanjšalo, druge potrebe stopajo občutno na dan, a draginja je vedno večja. Zaslužka ni nič; odtegne ali zavlačuje naj se jim še zadnji vir, podpore, potem pa prepustimo vsem merodajnim faktorjem odgovornost Prosili smo, opozarjali smo, in ako še danes ne uvidijo nujnosti, tedaj naj se ne čudijo posledicam. Kaj je z delom? Tovarne še vedno ne obratujejo. 15. december je minul, mesec januar tudi, a z delom ni nič. Gospodje pri vladi, prosimo vas, zberite vsaj toliko energije v sebi in storite, da se prične z delom. Pasivna rezistenca tovarnarjev še ni zlomljena. Dela ni, zaslužka ni, brez istega tudi ni jela. Domžalske tovarne so sprejele, v kolikor so jih, take delavke, katere bi se vsaj nekaj časa še lahko same vzdr-žavale; tiste, katere jim je predložil gosp. sekvester Rus, pa niti v poštev niso vzeli, Ali nimate nobene moči? Cestar. OBČNI ZBOR ZVEZE CESTARJEV. V nedeljo, dne 1. februarja 1920, ob 10. uri dopoldne se je vršil občni zbor »Zveze cestarjev« za Slovenijo v prostorih Jugoslovanske tiskarne, II. nadstropje.. Zastopani so bili skoro vsi okraji, namreč: kranjski, kamniški, ljubljanski, novomeški, radovljiški, krški. Štajerske cestarje sta zastopala dva zastopnika iz Celja. Občni zbor otvori predsednik tov. Bezeljak in poda poročilo o delovanju organizacije od ustanovitve do 1, januarja 1920. Govori o težavah, ki jih ima organizacija z oblastmi, kakor tudi cestarji s cestnimi mojstri. Nadalje poroča o cestarskih shodih in sejah ter vzpodbuja tovariše k vztrajnemu in enotnemu delovanju. Organizacija šteje koncem leta 1919. 104 člane na Kranjskem, 44 na Štajerskem, poleg teh so organizirani tudi koroški cestarji. Nato poroča, blagajnik. Organizacija je imela 2598 K 23 vin., od katerih se je vplačalo centrali 2485 K 85 vin., ostane za upravne stroške in drugo 112 K 38 vin. Izplačalo se je izredne podpore 99 K, tov. P. 50 K in tov. P, 49 K. Poročilo blagajnika se enoglasno odobri. Ker je predsednik že po večini o vsem poročal, izostane poročilo tajnika in se preide k volitvi odbora. Občni zbor se v imenu vseh članov zahvali predsedniku tovarišu Bezeljaku za njegovo neumorno delovanje in trud, ki ga je imel v preteklem letu in ga zopet soglasno izvoli za predsednika. Ostali odbor je sledeč: Tokove, Otrin, Rupnik, Lipovš, Stefančič, Kunc, Serše, za Kranj Benčina, Novo mesto Ster-niša in en zaupnik v glavni odbor se izvoli tudi za Štajersko, namreč Ivan Deršek. Odbor se konštituira sam. Ker je dnevni red izčrpan, se preide na slučajnosti. Tovariš Rupnik predlaga, naj se določi zbiranje fonda v agitacijske namene. Določilo se je, da vplača vsak član 1 K mesečno v ta sklad, veljavno od 1. jan. 1920. Občni zbor se je vršil povsem mirno in v zadovoljstvo vseh udeležencev. Cestarska organizacija se lepo razvija; spoznali so, da je edina pomoč, izboljšati slab položaj cestarjev, le v organizaciji. Tam je moč. Ako je ta moč disciplinirana, le šele prava organizacija. Ob 12. uri opoldne se je zaključilo zborovanje. Zastopniki so se razšli v nadi, da bo organizacija pri drugem občnem zboru popolna in da bodo stopili drugi tovariši še pod okrilje »Zveze cestarjev«. Bolniški strežniki. Skupina bolniških strežnikov JSZ je priredila na Svečnico gledališko predstavo in sicer-' Veseloigro »Čašico kave«, »Pravica se je izkazala«, »Prepirljiva soseda«. — Priredtev je prav dobro uspela. Udeležilo se je vse domače osobje, veliko število bolnikov in povabljenci. Prisostvovale so častite sestre, zdravniki in g. nadupra-vitelj. Prireditev je zaključil govor gl. tajnika JSZ o najmlajšem sinu, ki stopa danes v ospredje v javnem življenju, —. del. stanu. Ob sklepu se je zahvalil predsednik skupine bolniških strežnikov JSZ udeležencem in s tem sklenil lepo uspeli večer. Prirediteljem častitamo. Delavstvo papirnic. Delegati »Z vaze papirničarjev« sc sestanejo v nedeljo, 8. februarja v prostorih J. S. Z. — Predmet razgovorov: Delovanje osrednjega odbora in slučajnosti.. Preska. V nedeljo, dne 25. januarja 1920 sc je vršil prvi redni občni zbor skupine J. S. Z. Predsednik Peternel otvori občni zbor in obrazloži delovanje skupine v preteklem letu. Dalje poroča Anton Sajovic iz Vevč kot tajnik Zveze papirnarjev. Papirniško delavstvo je vložilo zahteve za povišanje plač. Družba pa je bila ravno v prehodni dobi, tovarne namreč prevzame nova družba, vsled česar ni bilo mogoče spuščati se v mezdna pogajanja. Zadnji čas jv pa že novo vodstvo poklicalo zastopni- ke delavstva k pogajanjem. Dosegel se je provizoričen povišek 20 odstotkov. Poročal je tudi, kar se tiče »Zveze papirničarjev«. — Skupina se je obnovila 23. marca 1919; članov šteje 100, in sicer je večina članov tukajšnje papirniške tovarne, 14 jih je pa oljnate tovarne Medvode in 4 privatni, oziroma obrtniki. Skupina je pričela kmalu po svoji ustanovitvi z mezdnim gibanjem, kojega uspeh je bil, da se je tekom treh pogajanj z ravnateljstvom doseglo 75 odstotkov povišanja delavskih plač in enkratni nabavni prispevek 150 K vsakemu delavcu in delavki. Dosegle so se tudi drage ugodnosti. Tako se je vršilo posredovanje 10, maja 1919 pri ravnateljstvu Goričane, čemur se je ravnateljstvo prej pro-tivilo. Delavstvu oljnate barve se je dosegel povišek 100 odstotkov. Skupina je imela v preteklem letu šest shodov. Precejšnje število članov se je udeležilo petindvajsetletnice na Šmarni gori. Skupina je priredila eno predstavo: »Mlinar in njegova hči« dne 14. decembra 1919, ponovila pa isto 21. decembra 1919. Skupina je imela 1474 K dohodkov, centrali sc je poslalo 1356 K 3 vin in dobiček od igre 249 kron. Bolniške podpore se je izplačalo 136 K 98 vin. Drugi stroški 32 K 18 vin. Računski zaključek se odobri. Volitev odbora se je izvršila tako: Predsednik Peternel Ivan; podpredsednik Križaj Ivan; tajnik Šijanec Alojzij; taj. namestnik Luštrek Andrej; blagajnik Plevel Miha; blag. namestnica Levstik Jerica; odborniki: Ribič Valentin, Narobe Jože, Češnovar Janko, Peternel Jože, Arčan Tona. Nadzorstvo: J. Brence, Debevc Marija in Novmc Terezija. Zaupniki: Šink Alojzij, Bečan Janko, Čarman Miha, Trampuš Janez, Cvojnar Marija, Bergant Ivana, Kavčič Marija. — Tov, Lajovic predlaga, da se izvolijo delegati, oziroma zastopniki v vodstvo »Zveze papirniškega delavstva«, na kar se izvolijo sledeči: Peternel Janez, Šijanc Alojzij in Rak Jerica. Ker je dnevni red izčrpan, se občni zbor zaključi. Podalo se je poročilo o delovanju in zavzele so se nove smeri za delovanje v prihodnosti. Spomlad se bliža. In tudi za nas se naj bliža spomlad. Na delo! Pogum velja! Zmagali bomo, samo odločnosti je treba! Usnjar. Lesni delavec. Pri nas v Sloveniji je lesna obrt precej razvila, zalo bi zaslužek bil prav lep, ko bi vlada našo valuto bolj srečno reševala. Lesnih surcvin smo bogati. Lahko vse pridelujemo, kar se pri nas izdeluje. Vsled tega pa se gotovim ljudem, ki jim je bil čas naklonjen, da so si rapravili kapital na račun delavca, ne mudi. Danes je mali obrtnik v skrbeli, kako bo kupil les, ki ga za drag denar težko dobi. Posebno velja za trdi les, ki se izdeluje iz njega pohištvo. Delavec in tudi mali obrtnik pa ne more čakati na to, da se valuta uredi. Les ie treba takoj sušiti in ga primemo obdelati, predno ga je mogoče uporabiti za boljša dela. Če zavlada brezposelnost v tej panogi, pade glavna krivda na merodajne faktorje. Izgovor v nobeni smeri ne drži, ker lesa je zadosti. Parceliranje gotovih gozdov in ureditev denarnega vprašanja je vzrok gospodarskega nazadovanja. Pred vojno se je produciralo lesa letno za 104 milijonov kron, od tega se je izvozilo za 50.5 miljonov kron, kar se bo gotovo pomnožilo, če porazdelimo in sc izpopolni v podrobnem pohištvo in drugo. Iz tega se vidi, da se lesna industrija da vse drugače še razviti, če bo država podpirala težnje delavstva, Le v tem oziru se bo opomogla država, in delavstvo pride do gospodarske samostojnosti, od katere je odvisno socialno blagostanje našega delavstva. Ravno zato je potrebno, da se vsak, ki stremi za tem, kar je edini izhod, organizira. Močan blok, ki druži delavca s tovariši, bo merodajen; ker so interesi vseh združeni, so zahteve iste in nastop enoten. Skupaj vsi, ki stojite na stališču, da vsak stan, ki se bavi s produktivnim delom, mora živeti človeka vredno življenje. Kjer je vsaj 20 delavcev, si osnujte skupino, centrala vam bo vse drugo oskrbela. Vse lesne stroke v »Zvezo lesnih delavcev«, ki je pridružena k Jugoslov. Strokovni Zvezi. Lesni delavci moramo imeti neko strokovno središče svoje lesne stroke. Mi imamo zvezo lesnih delavcev. Dolžnost vseh, ki čutite potrebo, postavite se na lastne noge, je, da pristopite. Socialna demokracija, ki si polni blagajne z denarjem, hoče iztrgati našim delavcem to, kar jim je najbolj sveto, verska načela in socialno pravičnost, ki stoii na krščanskih temeljih. Proč z njimi! Zveza lesnih delavcev J. S. Z. ima v nedeljo 8. februarja ob 3. popoldne občni zbor. — Na vzporedu je volitev odbora in slučajnosti, Železniki. V nedeljo, dne 8. februarja sc vrši shod lesnih delavcev v Železnikih. Ni samo to, da sc člani vpišejo, treba je tudi izobrazbe in samozavesti. Zato v nedeljo na shod v Društveni dom! Jugoslovanska krona je 3. t. m. na dunajski borzi imela sledečo veljavo: Za 100 jugoslovanskih 210—-230 avstrijskih kron. Skupina usnjarjev J. S. Z-, tovarna Pollak v Ljubljani ima svoj sestanek danes popoldne ob 5, uri v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje, . Elektromonter. Elektrotehniki in elektromonterji imajo svoj sestanek v nedeljo dne 15, februarja 1920 ob 10. uri dopoldne v prostorih Jugoslovanske tiskarne III. nadstropje. Ker je zadeva zelo važna, se vabijo, da se v obilnem številu udeleže. Vsak stan gleda, kako bi si izboljšal svoj položaj in omogočil eksistenco. Treba je, da si tudi zgoraj omenjeni pregledajo in preudarijo, na kakšen način bi sc dalo izboljšati gmoten položaj, Eventuelne informacije se dobe pri tov. I. Tomše in drug, elektroinšta-later za luč in telefone, Št. Vid nad Ljubljano št. 44. Uradniške vdove. Uradniške vdove in sirote imajo sestanek v petek dne 6, februarja ob 2. uri popoldne v prostorih Št. Jakobske prosvete, Florijanska ulica 15. Poroča poslanec J. Gostinčar, Rasne novice. r Krušna karta v Franci«, »Petit Pari-sien« naznanja, da se bo na Francoskem zopet uvedla krušna karta ter da se bo stopnjevaje povišala c»«>a kruhu, tako da bo stal kilogram kruha v Parizu 85 centimov, v departementih pa 99 centimom. r Nesreča na železnici. »Agence Ha-vas* javlja iz Burlingtona: Brzovlak v Montreal je skočil s tira. Dva spalna vozova sta padla v Champlainsko jezero, ki je bilo zmrznjeno. Prebila sta led in izginila v jezero. r Pomanjkanje s'ancvenj v Rimu. Po rimskih poročilih se da sklepati, da je v italijanski metropoli še večja mizerija glede stanovanj ko po drugih velikih evropskih mestih. Stanovanjska kriza jc nastala vsled tega, da je število prebivalcev zrast-!o za stotisočc. Deloma je pribežalo v večno mesto mnogo beguncev, deloma je velikomestno življenje privabilo od vseh štirih vetrov veliko vojnih dobičkarjev, ki jih Italijani navadno nazivajo »požeruhe«. Popotnik, kateri si ne preskrbi v hotelu prenočišča že nekaj dni poprej, blodi ves obupan po ulicah, a kdor se hoče v Rimu stalno nastaniti, je še dosti na slabšem. Brezvestni Rimljani ga skoraj slečejo. Posredovalci stanovanj — običajno le slučajno izpraznjenih — delajo denarje, da jc kaj, in prvotnim najemnikom se vsekako »pomaže«, če so po okoliščinah prisiljeni ostaviti stanovanje. Po časnikih se obetajo posredovalcem nagrade, ki gredo na tisoče ter marsikateri kupčijski talent jc pripravljen prepustiti opremljeno stanovanjc, če plača najemnik 20.000 lir ali še kak tisočak več. Kdor ne zmore take vsote, sc mora zadovoljiti z majhno izbo ter počakati leta 1921., zakaj šele. tedaj se bo izpraznila vrsta stanovanj v palačah bogatinov. Vlada namerava v zmanšanjc sta-novanskega nedostatka zgraditi več poslopij v predmestjih, in sicer pred Porta Pia in pred porta Giovanni. Za bodoče najemnike v omenjenih poslopjih se je priglasilo že več ko 3000 družin, večjidel iz uradniškega stanu. r Prah od rujavega premoga se je doslej še jako malo izkoriščal. Kako ogromen kapital pa leži tu notri, je razvidno iz naslednje statistike. V letu 1902. so (po stari statistiki) dvignili na Češkem 18 milijonov ton rujavega premoga, od le količine jc odpadlo okroglo 5% na prah, ki je doslej neizkoriščen zgorel po premogovih rovih. Teh 5% tvori na leto 900.000 ton, ali 90.000 vagonov kuriva. Sicer so že poizkušali delati brikete tudi iz rujavega premoga, ali ni bilo pravega uspeha, zakaj rujavi prah, sam na sebi jako suh, potrebuje spojila, ki bi ga v obliki briketov ohranilo, ali dotično spojilo jc predrago. Laglje pa je izdelovati brikete iz črnega premoga, ker je »mastnejši«, da jih izdelujejo s samim tlakom. r Ramsayev načrt. Te dni sc listi spominjajo Ramsaycvega načrta o porabi premoga, ki ga jc. objavil kratko pred svetovno vojno. Sir Wi!liam Ramsay je bil član Royal Society of Edinburgh in jc svoj načrt izdelal do najmanjših podrobnosti. Gre pa za to: Namesto vsega neizmernega dela in stroškov, ki ga povzroča izkopavanje in prevažanje premoga, o čemer se porabi za železnice, ladje in druge naprave velik del izkopanega premoga, tako da premog sam sebe ujeda — in namesto da se uničuje premog na negi oodarskl način — saj se v navadnih pečeh izkoristi komaj 10 °/0 toplotni a vrednot, ki jih vsebuje premog — •• ,j s,- premog enostavno zažge tam, kjer jv \ - : :ii V gorjšoa hi se napeljala vodna •>ra in' tako hi dobili zelo vroč poraben plin, ki bi ga. potem po ceveh na.], kjer bi ga potrebovali, ali bi pa na mestu postavili ogromne stroje na plin, ki bi gonili orjaške dinamostroje ter bi tako izvajali silne množine elektrike. Električni tok bi potem napeljali po celi deželi. Za oba načina je že dosti praktičnih zgledov v malem. Da se da tudi vroča voda na daleč napeljati, imamo zgled v DresdenUi kjer se z vročimi vodami iz elektrarne ogreva cel mestni del. Pa še eno korist bi imeli od Ramsayevega načrta: ogret* zemlja bi rodila stoteren sad. To se jc po* kazalo v Srednji Nemčiji, kjer se je bil 1. 1840, užgal neki premogovnik in je go* rcl 30 let. Na zemlji, nad gorečim premo; govnikom se je razvilo rastlinje v tropjč® bohotnosti, sadeži so bili čudovito lepi* * komaj so pobrali en pridelek jc že začel* rasti novina. Pravijo, da pride uresničitev Ramsayevega načrta morda prav kmalu n* dnevni red. r Umw bivšega ministra. Ir Sofij® poročajo, da je bil dne 2i. januar J® zvečer bivši bolgarski minister Mih®® Takov zavratno umorjen, ko je pot®* val v svoj rojstni kraj Peštero. Vraot ni bil političen in je najbrže akt osel^ nega, maščevanja. t* Iz Pariza v Varšavo po zraku. W Berna poročajo: Zrakoplovni prom® Fariz — Baze! —- Arlberg —- Dunaj Praga—Varšava, ki je bil dosedaj omej jen samo za ententni promet, jo 1. februarja dalje prost za splošni prt* met. Zrakoplovi bodo odhajali iz Bažj® proti Arlbergu vsak torek, četrtek petek, v smeri proti Parizu pa vS8* ponedeljek, sredo in soboto. r 5009 K za kratek oglas. Da so ca®* niki tudi drugod postali draga reč, P11®* dejstvo, da račima »Corriere dclla Stf*'' za 61 mm širok in 105 mm visok °1 714 lir ali okroglo 5000 K v naši velja*" r Sladkorna obrt v Indiji. Negovanj0 sladkornega trsta v Indiji je že pradavno^ navadi in si domačini izdelujejo sladkor prav primitiven način že nekaj stol®1* sem. Šele ko so se Angleži polastili te “£I žele, so napravili prve poizkuse, negoval so sladkorni trst v velikem obsegu in 0 enem so začeli izdelovati sladkor, kak® ga producirajo tvomice. Prvi, ki je to lovanjc uvedel, je bila stara tvrdka & Co v Madrasu, ki je začela izdelov* sladkor v letu 1838. V večjem merilu se J® razvila sladkorna industrija šele v zadflP 10 letih in sicer vsled propadajočega govanja indiga, zakaj anilinove barve, delane tvorniškim polom na Nemškem* onemogočile dovoz indiga v Evropo* umetni indigo je bil na evropskem tako po' ceni, da pristni indigo ž njun SP*^J ni mogel tekmovati v ceni. Vsled teg® j posestniki plantaž obrnili svojo pozori)® na negovanje sladkornega trsta in sedaj ustanovili veliko sladkornic, ki so bj* opremljene z najmodernejšimi stroji. enem so zgradili sladkorne rafinerij6 ' Kalkuti, Carvnporc, Cossipe in MacWfS Dandanes negujejo sladkorni trst domačini, ki sade trst tudi na majhnih P® štorih. Poleg tega dajejo v najem PosC{Le prevozne mline za sladkorni trst. Te J®**®, gonijo s konjskimi silami. V mlinih sc r rej sok iz trsta iztiska. -Nato sc iztiskaj sok zgosti v majhnih kotlih, pod katcPjJ gore ostanki sladkornega trsta. Ta ? imenujejo »gur« ali »jaggcry«. Poleg izdelujejo domačini sladkor iz soka njem in ta izdelek sc imenuje jaggery«. To jc sirovina, iz katere J, indijska rafinerija beli sladkor. Daši Pjj^ dela Britanska Indija letno skoraj 4 ton sladkorja, se mora vendar sladkor ** žati, če hočejo kriti vso njegovo P°^jjj3 Indijska vlada je ustanovila komite, k* ’c namen preštudirati vprašanje sladko^ industrije in dajati predloge, na kak v način bi se povzdignila sladkorna °Pr j, teh krajih. Ali velikega uspeha sc 111 r čakovati tako kmalu. Narodno gledišče« OPERA j- Iz gledališke pisarne. Radi g. Rumpla smo primorani spremeniti '-jr -j ni repertoir. »Mignon« v sredo na . Ci »Bohčme« v četrtek na C o d p® ~ Vprizori se v sredo, dne 4. t. m. j za abonm. »C«. V četrtek, dne 5. ' ,cjt »Rigoletto«, uradniška predstava* 1 abonm. Id Rigoleto je 3. uradniška predat® ■' se vrši v četrtek dne 5. t. m. ob P°';cC pa zvečer v opernem gledališču. Vstopaj, v znižanih cenah se dobe v Prc4.f ,a pisarni Društva zasebnega uradnistv ’ gosposvetska cesta 12/11, ob navado*1 nih urah. DRAMA. februar 4., sreda: Na dnu. Abon.# » 5., četrtek: Nočni čuvaj E/32. D'32. A b*- Odgovorni nredrik Jože Rut31'- Izdajatelj konzorcij »Vcterscj!3 1' Tiska • J\iti?vlov4a