TRST, četrtek 25' septembra 1958 Lel° X1V. • Št. 228 (1073) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO t -------~— __ Tel št 37-33«" b ^ONTECCHI St. «, II. naMt. - TELEFON S3-00* IN §4-63« - Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA it M - °GLAŠOV: 2a~ ruzn,ca GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 1130 m od 16. do 18. —' Tel. 37-338 — ' CENE — vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lic beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Gan; Splošna razprava v skupščini OZN vlogo la je ponosna na svojo središča protikolonialnih sil Danes bodo govorili francoski in angleški zunanji minister ter italijanski delegat CZN nadar^’ 24‘ ~ Danes popoldne se je v skupščini kattiboski J.16 sPlošna razprava. Prvi je govoril ^anovitev re Vn’*t Nor°dom šihanuk. Predlagal je Pomagati v ,^*ebne komisije, ki naj bi imela nalogo vPfašani p-ii državam pri iskanju rešitve spornih Nnih AnT1" ®3* ie tuc*i ustanovitev skup#i medna-®ihannk ^°valcev P°d vodstvom tajnika OZN. med niLJe. rjavil, da so -- diskom v nlm nedavnim v°diteiii • Pekingu kitajski too Vpra-e?^11, da Jih sa‘ td AmP!f Je F°rmoze loči ^rasanje S, K°hbi - t0 1)1 oviral« ? °’ Jlh me ne Prijatelji ’2^a ne P^tanejo h zuna:nji minister Zor- il, da imo-Poznati a z obžalovanjem ?J,i pr; n® more pomade tp„ nju Pravične re-?al Pa i. , vprašanja«. Do-®>ti, daJ ’ da se je treba tru-rešitevSe naide sporazum- sSter Da»^?®^i zunanji mi-c ko te napadel ame- Slem k° na Daljnem in i c°skn v?b°du, obsojal vSlešlto ,v°jno v Alžiriji, >a te- . mbardiranje Je-'dloge J* PodPrl sovjetske v zvezi s sporom v Formoški ožini, ne da bi prej poslušali obe prizadeti strani. Nadaljevanje splošne razprave je bilo odloženo na jutri popoldne. Govorili bodo francoski zunanji minister De Murville, angleški zunanji minister Seiwyn Lloyd, voditelj italijanske delegacije Piccioni ter predstavnika Jordanije m Čila. Severnokorejski zunanji minister je poslal tajniku OZN Hammerskjoeldu in predsedniku skupščine Maliku pismo, s katerim zahteva, naj se Severni Koreji dovoli udeležba na sedanjem zasedanju skupščine, ko bodo razpravljali bo vsak sklep, ki gi ba sprejeli brez navzočnosti severnokorejskega predstavnika, za Severno Korejo neveljaven. WASHINGTON, 24. — Britanski minister za obrambo Duncan Sandys se je danes že tretji dan razgovarjal z ameriškimi predstavniki v vojaških zadevah. Po končanih razgovorih bo angleški minister potoval po ZDA, kjer si bc ogledal vojaške naprave. Po današnjem razgovoru z ameriškim obrambnim ministrom McElroyem so objavili poročilo, ki pravi, da so angleškemu ministru poročali o vojaškem položaju na področ Gomulka obtožuje katoliške škofe VARŠAVA, 24. — Gomulka je danes obtožil poljsko katoliško cerkev, da odkrito ali lajno deluje proti vladi. Pripomnil pa je, da vlada ne misli preklicati sporazumov, ki jih je sklenila s cerkvijo. Omenil je, da sporazum, ki je bil sklenjen decembra 1956 med cerkvijo in državo, omogoča neobvezne verske tečaje v šolah, če večina staršev pismeno izrazi tako željo. Gomulka je nadaljeval: «V Zahodni Nemčiji podpirajo katoliški škofje Adenauerja za atomsko oborožitev Bundes-vvehra, franco.ki škofje podpirajo diktatorske namene De Gaulla. Poljski katoliški škofje ne samo, da ne podpirajo vlade — v skladu z načelom, da vsaka oblast prihaja od boga — pač pa odkrito in tajno delajo v nasprotni smeri.« Gomulka se je v svojem govoru zavzemal tudi za reformo osnovnega šolstva na Poljskem. Šolska doba naj bi se podaljšala za dve leti, v katerih naj bi mladino vež-bali v ročnem delu. Kritiziral je sedanje učne programe, o katerih je izjavil, da «skrbijo samo, da mladina pride v višje učne zavode, ne da bi upoštevali potrebe naše družbe«. Kritiziral je tudi slabe delovne pogoje mnogih učiteljev, ki morajo dodatno delati, da lahko oskrbujejo svojo družino. Ni 'ho 0 razorožitvi. Ir 1« K ^vaispt Javil> da bo jese- š,i v Monak0°bletrica sestan’ t 2ahodn m- in j* vpra-Vain e, velesile, «ali na-r.^Vjij °dPreti pot za nov at„^pad z dobavljali fckega orožja Za-v in s tem, da Ji» vte nk ?°volli° vojaške češkoslovaški me- tAioPski Koreji. Pismo dodaja, da l.iu Formoze. Pontificia Opera d’Assistenza» je prodala letno za 20 milijard lir ameriških daril? Danes odgovarjajo ministri na interpelacije in vprašanja o škandalu Giuffre (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Vse kaže, da bo nova afera v zvezi s prodajanjem darovanih presežkov ameriškega ljudstva italijanskemu ljudstvu zavzela mnogo večje razmere kot je kazalo predvčerajšnjim. Jutrišnja »Unita« objavlja nove podatke o tej aferi. Glasilo KPI piše med drugim, da je pogajanja za prodajo ameriške moke vodil vatikanski finančnik Co-smelli po naročilu gospodarske komisije «Pontificia Opera d’Assistenza» (POA). Člani te komisije pa so med d-.ugimi tudi papežev sorodnik princ Carlo Pacelli in grof Galeazzi. dal te Massimo Soada-Potenziani in msgr. Del-1 Acqua. »Unita« oiše, da je Cosmelli vodi! pogajanja »elt^sa Zdnan)i minister A-ki h; Poudaril prispe->. »o 8a maiijše države vek h ^dale in % ga dajejo stva- v0f]^la obTa'a. s,? na- »te 5e del n- k0 s0 go" , 'n Jnijf gati Gane, Bur- l^žnoafrij*. Afrike-^alovai' 1el?ga‘ za' Veiv, ebih a*nu govoril o tij . delu Jar°dih in njiho-iužr/'I)ano ie namreč, ai* leto 1 delegacija ra-’. ker zaPust!la zaseda- diskrtm- razDravljali o hki ‘hunaciji v Južni bju°vorii ; tov-^be. r7ifatfm Predstav- 'teh. rzava J? 11 Je' da nie' "išče16 vtis uatl se’ ker ba‘ Koliiii^otikAi- a. Postaja sre-Visi- de ra>a*u°n ‘h ail in d04-,st- «Ni g ariosti za neodkrit’ da j"?bena tajnost, je N- *vob:’mo .videti vso °dno m neodvis- ""•“IIMl uverena država, tako dovo-l.enje ameriškega duhovnika :> bi zadostovale Edinstveno m najhuje v demantiju, ki g£ je objavila POA pa je, da .-c v tem sporočilu sploh ne cmenja italijanska dizava in njeni organi ter ua ti organi molčijo kot grob!« Republikansko glasilo *Lu Vcce Re-pubblicavtis pa poziva Vatikan, naj vloži redne cvadbo pred pristojnimi or gani, če je zares prepričan, da j e nekdo žalil papeževo osebo. credstavniki podjetja »Molin-1 »Kar se tiče samega bistva Za-dustria«. List navaja ogrom-1 dove, piše republikansko glasi-no vsoto 20 milijard lir letno: jo, mislimo, da bi b:la najboljša tolik naj bi bil namreč vsa ke leto izkupiček od prodaie darovanega živeža predvsem moke Kaj pravi k vsemu temu vatikansko glasilo «Osservato-re Romano«? To glasilo predvsem še nadalje zahteva kaznovanje vseh tiSLih, ki so baja žalili in obrekovali papeža Glede vprašinja, kdo je dal dovoljenje, da se presežki živeža, ki ' jih je ameriško 'judstvo darovalo italijanskemu. »transformiralo«, pa vatikansko glasilo trdi, da je dal dovoljenje načelnik katoliške podporne ustanove v ZDA msgr. Swanstiom. S takim tolmačenjem pa ni zadovoljen niti rimski dnevnik »Tempoa. ki ie znan kot glasilo demokristjanskih desničarjev. Ta list piše: »Tudi če bi Italija bila 50. oržava Združenih držav Amerike, ne pa intervencija, če bi prisilil, nekatere ugledne osebe, naj o-pustijo trgovsko poslovanje, ki že po svoji prirodi in zaradi dejstva, da ni vedno v skladu s predpisi, ki jih narekujejo javna pravila, postavlja v slabo luč tiste, ki so neposredno zainteresirani, kajti njihovo trgovsko poslovanje opravičuje sum, da so posredi določene ugodnosti in tolerantnosti že zaradi samega dčjstva, ker ti »zainteresiranci« nosijo visokodoneča imena. Zdi se, da je moral tudi Fan-fani danes razpravljati o najnovejši aferi s svojimi sotrud-niki. Trdi se namreč da je na sestanku z ministrom za zunanjo trgovino Colombom razpravljal predvsem o tej zadevi. Prav tako pravijo, da sta se pogovarjala o tem tudi z ameriškim veleposlanikom Zel. lerbachom, s katerim se je l|nuiMiti|ll|M,n|W,|t„||H,m,HH,mmilllltllllllllu„,l,nt,in„i„„l||||,muaniHI,H|,|„ln„lllllllmilllllllllllllllllllllllH|| *Paa k poročal trojih razgovorih v Atenah Pf A|j| je baje nekatere spremembe v Mac Millanovem načrtu o Cipru Nikozijski župan odobrava Makariosov predlog 7" 'Kakor piše •t&i so novi {anii bied kanosa rezultat ‘altsv btinitt aman*'som> zu' M Averovom, lah>,ib . Predstavmki h, r dedav_ristidne stranke, t* MBi. u»Vno nki-v-i: 'SorJ®!' »Avai0 obiakali Grči-,a tatUb*h g Plše- da »o se »i •Hir^Ao -'t. da bi j' mIu1 labueV morala dati ari“s h*stlčna stranka PVl« Linat0 predl°« le 50 Ono l”v'e Barbare nem°gočile te na- |‘ll Zel0 fppi Politični kro- ^'tios?>®bt»riibrvirani v SV0‘ vS°Vo arAlb V zvezi z Ma- 'l ian- t z . ’, KaKor IU‘ ! “bi,8*, Vi akcUo škofa J^Sk.L1 z Malr 1® bd izgnan N»h °lokih riosom na Sei’ ‘t !?• k--lb0ld i® sedaj v A- v ’u *V*Z1 z ivia- a‘6ri.Zv»zi z 0|, kakor tu- .......... i! 1^* ^tna^ •skraino kri‘ .^VO. Makarios v ^akršnn lPrianos NJ Si, koli ^oje o- *t<'it>r»vPrsltei!a0 nadinu reše-■»SlefiSu ut vpraš«nja. o laVj| efther beralnemu listu b • da fe* ,e Makarios V®,, cip J® Povs ;«* ........... °J xaveri’a da- ciprsko Jdo o c‘Prsv„ Ppvsem gotov, bje6ov ° '.Htdstvo pod- «.s pod- Š'a‘ Cipra‘eQ1"« ° neod-,Nauau sem S0°v sem, VdParahanja TetU -i » Do nnrsko da 'dan^.. predlog' . “i C551 ,» je dodal a»oda ^Poh2'^ Dervis je n- «2^P‘rd- Makario- •-.'ečkrat smo poudarili, je dejal, da je edina oseba, ki predstavlja ci-pisko ljudstvo, nadškof Makarios. Vsakdo drug, ki izrazi svoje mnenje, de a to popolnoma osebno«. Dopisniku belgijskega katoliškega lista «De Standard« je Makarios izjavil da je pesimist glede Spaakovega posredovanja. Dodal je, da je piedvsem treba vedeti, ali bo Spaak lahko dosegel koncesije od Angležev in Turkov. Na vprašanje, ali se bo vrnil na Ciper, če bi začeli izvajati angleški načrt, je Makarios izjavil; «Ce bom dobil dovoljenje, bom tako; odšel tja, ker je to moja d.džnost«. Predsednik grške vlade Ka ramanlis pa je nocoj izjavil, Ja zelo ceni Spa„kova prizadevanja- Dodal pa je, da ni pričakovati takojšnjih rezultatov, ker NATO ne more vsiliti svojih sklepov. Predstavnik Foreign Officea je uradno potrdii da je Barbara Castle obvestila Dritan-skega poslanika v Atenah o Makariosovih predlogih, preden sc bili ti predlogi objavljeni. Poslanik pa je obvestil Foreign Office. Predstavnik ie dodal, da bri anska vlada ni napravila nobenega koraka da bi stopila neposredno v stik z Makariosom ali pa: s prizadetimi zavezniškimi vladami. Voditelj laburist čne stranke Gaitskell pa je izjavil, da je Barbara Castle obiskala Grčijo, Turčijo in Ciper osebno In ne kot predstavnica stran- ke. Kritiziral je tudi njene izjave, v katerih je obsojala ravnanje angleške vojske na otoku. Tajnik NATO Spaak je o svojih razgovorih v Atenah poročal na današnji seji stalnega sveta NATO v Parizu. Delegati se bodo ponovno se-siali jutri. Domnevajo, da je Spaak kot spremembo k Mac Millanovemu načrtu predlagal, naj grškega in turškega .•vetovalca pri vladi na oto-iu izvolita obe skupnosti na C.pru, namesto da bi ju imenovali atenska in ankarska vlada. S tem bi se izognili, da bi grška in turšk;. vlada imeli pravico nadzorstva nad u-pravo na otoku, in prav tako se ne bi kršil lausanski sporazum, s katerim se je Turčija odpovedala vsaki pravici do otoka. Voditelj ciprskih Turkov dr. Kučuk je zavrnil Makariosov načrt in je izjavil, da se Turki ne bodo nikoli oddaljili od političnega programa, ki ga je določila Turčija. V predmestjih Nikozije so danes angleške cete obkolile vas Engomi ter začele pre-i.kave po hišah. Medtem pa -o na vsem otoku začeli pre-b.valci pripravljati zaloge živeža za šest dni kakor so predlagali po atenskem radiu, :n kakor so britanske oblasti na otoku že prip-.ročale An-g.T žem in ang!ešk; vojski. Bo-j jo se namreč, da bo v dneh po 1. oktobru iz brjazni prea neredi določena za več dni policijska ura. Fanfani danes sestal. Po drugi strani pa politični opazovalci s presenečenjem u gotavljajo, da je bilo danes uradno sporočeno, da ni bilo nobenega vprašanja ali interpelacije naslovljene na notranjega ministra Tambronija ter da zaradi tega Tambroni ne bo govoril jutri v poslanski zbornici o aferi »Anonima Banchieri«. Vsi se sprašujejo ,.a razlog Tambronijevega mol. ka. Komun|5tična poslanca In-grao in Natoli sta naslovila danes prav na Tambronija vprašanje, da bi rada vedela, kaj je vlada ukrenila, da bi onemogočila trgovske špeku. lacije «Pontificia Opera d Assi-stenza» z živežnimi presežki, ki so bili darovani italijanskemu ljudstvu. Gre torej za nov škandal, kajti rimski »U Tempo« ne bi tako pisal in se sploh ne bi vmešaval v najnovejšo afero, če ne bi šlo poleg vsega še za hude notranje spore v sami krščanski demokraciji. Jutrišnja seja v poslanski zbornici bo verjetno- želo dolga. Interpelacije so vložili namreč trije poslanci (Caprara, Lauro in Romual-di), poleg sedmih vprašanj, na katera bodo morali pristojni ministri odgovarjati. Zato bo seja trajala najbrž najmanj štiri ure. Trdi se, da bodo ministri zanikali sleherno povezanost državnih organov z Giuffrejevo afero ter trdili, da so se ti organi doslej omejili le na preiskavo glede utajevanja davkov. Na današnji seji senata so začeli razpravljati o proračunu ministrstva za trgovinsko mornarico. Demokristjanski senator Menghi je govoril o ribolovu italijanskih ribičev v Jadranskem morju. Pri tem je omenil nekatere zaplembe italijanskih ribiških čolnov tei pripomnil, da je do zaplemb prišlo v nekaterih primerih tudi izven teritorialnih voda Po njegovem mnenju sporazum z Jugoslavijo, ki poteče 31. oktobra, ne more biti obnovljen z istimi določbami, ker da med drugim člen 9 pre-pušča edino jugoslovanskemu sodniku, da sodi o nastalih sporih. Končno je senator Menghi zahteval, naj bi vojaške ladje spremljale italijanske ribiške čolne. Komunistični senator Rug-geri se je prav tako zadržal na vprašanju riboiova. Dejal je, da vsa odg vornost za sedanji položaj paua na dosedanje vlade, ki niso nikoli vodile prave Dolit,ke za ribolov, ki bi morala biti enot-.'a in koordinirana Osnovno vprašanje je Je vedno vprašanje ohranitve libjega bogastva, kajti jasno je, da je rrvnovesje med sredstvi za ribolov in ribolovom dokončno porušeno: dejslvo je namreč. da se je povečalo števi-ribiških čolnov ter da se je povečala tudi potrošnja, rodukcija pa poiagoma pada. Vprašanja tržaškega pristanišča se je dotaknil senator Crollolanza (MSI) ki je pou-r.aril neenakost med jadranskimi in tirenskimi pristani-ji Senator Ferrett; pa je naslovil vprašanje na vlado, v katerem izraža zeljo, naj bi Fanfani ne izvrt ’ uradnega obiska v Kairu, češ da je medtem egiptovska vlada pri-zi ala novoustanovljeno alžirsko vlado. Sent*or Valenzi (FBI) je naslov 1 na zunanjega ministra vprašanje, ker 1>: rad vedel, »kaj misli vlada ustanovitvi alžir-.ke vlade, ki > jo priznale razne države, predvsem pa vse a’abstle države«; rad bi tudi vedel «ali vlada ne misli, da vsako odlaganje' priznanja alž iske vlade, ki edina predstava alžirsko ljudstvo v borbi za neodvisnost, lahko prejudicira razvoj prijateljske politike do arab- skega sveta, politike, ki je bila še pred kratkim zazeiena v senatu med razpravo o proračunu zunanjega ministrstva.« Poslanci pa so na današnji seji odobrili proračune ministrstev za promet m za pošto. Pied tem so komemorirali pokol v Cefaloniji. ki so ga nacisti izvršili v septembru 1943 nad divizijo Acqui. Nato so poslanci začeli z razpravo o proračunu kmetijskega ministrstva. V ponedeljek se bo sestalo vodstvo PSI. Razpravljalo bo o - političnem položaju. Vse, kar je v zvezi s pripravami za kongres, pa bo opravil centralni komite, ki se bo sestal 29. in 30. t. m. Kot je znano, bo kongres v prvi polovici januarja prihodnjega leta v Neaplju. A. P. «» _______ Mac Miilan obišče Bonn BONN, 24. — Na vabilo bonnske vlade bosta predsednik angleške vlade Mac Mil-len in zunanji minister Sel-wyn Lloyd obiskala 8. in 9. septembra Bonn. V diplomatskih krogih izjavljajo, da so sestanek organizirali, ker se je v Londonu opazila precejšnja rezerviranost po Adenauer-jevem razgovoru z De Gaul-lom. Nekateri listi so kritizirali ta sestanek in zaradi tega želi Adenauer sestanek z Mac Millanom. Soustelle napoveduje po referendumu ukrepe proti komunistični stranki Prav tako odklanja sleherna pogajanja i Alžirci - Novi atentati v Franciji PARIZ, 24. — Minister za informacije Soustelle je na kosilu, ki se ga je udeležilo več ministrov in poslancev, med drugim izjavil; »če se hoče da peta republika ne doživi enake usede kakor četrta, bo takoj po referendumu potrebno nastopiti, zato da komunistična stranka ne bo mogla korumpirati naših novih ustanov, kakor je zastrupila prejšnje.« Soustelle je nato obsojal »ostro kampanjo« proti re- ferendumu in je v zvezi s tem delal: »Naj se ne napravi napaka. Komunisti, ki so bili v manjšini v ljudski fronti leta 1936, bi razpolagali z ogromno večino v ljudski fronti leta 1958, ki bi neizbežno izšla iz referenduma, pri katerem bi zmagal «ne». In taka ljudska fronta bi kmalu vsilila Franciji usodo Prage in Budimpešte.« V zvezi z Alžirijo je Soustelle izjavil, da »ni bolj nevarne iiuzije kakor iskali pogajanja z morilci, ki bi takoj zatem odgovorili s podvojenimi grozodejstvi«. »Naloga, ki nas čaka na tem francoskem ozemlju, je dodal Sousteile, ie ogromna in bo lahko trajala mnoeo let in morda več generacij.« Soustellove izjave, s katerimi grozi komunistični stranki, so izzvale veliko razburjenje v Parizu. To je prvikrat, da člani De Gaullove vlade jasno pove, kakšni so nameni novega režima do komunistične stranke. To tudi kaže. da je bila upravičena bojazen, da bo De Gaulle skusili postaviti komunistično stranko izven zakona. Nekateri so mnenja, da je bil ze sprejet sklep v tem smislu. Na današnji seji francoske vlade so govorili o mednarodnem položaju, o katerem je poročal Mollet, ki nadomešča De Murvilia. Govorili pa so predvsem o ustanovitvi alžirske vlade in o borbi proti atentatom in sabotažam \ Franciji. Predstavnik vlade je po seji znano, so frafteoske oblasti v Alžiriji sporočile, da so na tem področju »našle« trupla 400 oseb, o katerih trdijo, da gre za alžirske upornike, ki da so jih pobili njihovi lastni tovariši. Toda objava te vesti ni naletela nikjer na odziv, ki so ga v Parizu pričakovali, ker je pač dobro znano, kakšna grozodejstva delajo francoski vojaki v Alžiriji. Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas je danes izjavil v Kairu, da so dobili, zagotovila, da saharski petrolej ne bo tekel po tuniškem ozemlju, dokler ne bo vojna v Alžiriji končana. Kakor je znano, je vest, da je Tunizija dovolila graditev naftovoda na svojem ozemlju, po- sebna alžirska delegacija raz-. so policisti nocoj smrtno ra-pravljala o tem s tuniško vla- nili nekega Alžirca. lastnik« do. »Tunizija nam je zago- i kavarne, ki je skusal zbeža- tovila, je izjavil Abas, da, tudi če bo naftovod zgrajen, ne bo po njem tekel petrolej pred koncem alžirske vojne.# Tudi danes poročajo o več atentatih ali poizkusih atentatov v Franciji. Preteklo nor so preprečili atentat Alžircev na neki oddelek tovarne »Renault« v Billancourtu. Med spopadom s policijo so bili ubiti 3 Alžirci, enega pa so aretirali. V Vitry-Dur Seine so straže v bližini tamkajšnje električne, centrale streljale na sumljive osebe, ki so se približale centrali. Okoli 9. ure danes zjutraj se je skupina treh Alžircev spopadla s skupino policijskih agentov v Parizu. En Alžirec, je bil ranjen in so ga aretirali skupno z drugima dvema Sinoči je v Bor-deauxu skupina Alžircev streljala iz avtomobila na policijsko patruljo. En agent je bil hudo ranjen. V Lionu je policija aretirala 10 Alžircev. ki jih sumijo, da so v soboto vzročila nasprotja med Bur- sodelovali pri atentatu na ne- gibo in alžirsko osvobodilno ki tamkajšnji komisariat, fronto. Prejšnji mesec je po- | V pariškem okraju Gobelin ti. ko so prišli, da ga aretirajo. Arelirali so še druga dva Alzirca. ki sta bila v kavarni. Končana konferenca zunanjih ministrov ameriških držav VVASHFNGTON, 24. — Konferenca 21 zunanjih ministrov ameriških republik se je končala nocoj. Skupno poročilo poudarja, da je nujno potreb r.o, da posebna komisija, ki naj jo imenuje organizacija ameriških držav, pripravi konkreten program za gospodarsko sodelovanje vsen držav poloble. Poročilo pravi dalje, da so zunanji ministri zlasti govorili, v okviru povečar.ia medame-riškega sodelovanja, o šestih točkah Kubičkovtga načrta za širši program gospodarskega ozdravljenja. limiMillHiioiiimmttHimitiinmittnMiiitfiiMMiiiiiiiiHmmiiimiiiniililifiiMiMMHmiiimiMiHOiMHliHitmliiimiiimmttmttiHmitmnMtfiN Dva ameriška senatorja zahtevata umik s kitajskih obalnih otokov Govorice o delnem sporazumu v Varšavi - Letalska bitka nad Kormoško ožino - I’o/.i\ angleških laburistov in sindikatom Mac Millanu. naj ne podpira ameriške politike WASHINGTON, 24. — V Beli hiši odklanjajo vsak ko- iziavil, da so ustanovitev al- mentar o vesteh iz Pariza, da zirske vlade predvidevali. Do- sta ameriški in kitajski posla-dal je, da bo viada uvedla I nik « Varšavi dosegla na včerajšnjem sestanku delen sporazum. Medtem se je zvedelo, da je Cangkujšek zahteval ameriško dovpl.ienje. da z letali napade kitajske topovske postojanke nasproti Kvemoja. 7a sedaj pa v Washingtonu nočejo trga dovoliti. Ameriška senatorja Hum phrey in Clark sta objavila izjavo, v kateri pravita, da h-morali zapustiti Kvemoj. če varšavski razgovori ne bi imeli uspeha. »Malo verjetno jc, pravi izjava, da bi uspeli raz-bi?i_ blokado Kvemoja. ne da bi uporabljali atomsko orožje, bo veleposlanik nove ukrepe prot: atentatom in sabotažam v Franciji takoj po referendumu, ker bo ta dal vlad: posebna pooblasti- la. ki jih določa ustava. Glede rezultatov referenduma, je predstavnik izjavil, da bo že v nedeljo opomoči mogoče imet: splosen pregled o glasovanju, okoli ene popoi-noči pa bodo že objavljeni približno dokončni rezultati v Franciji. Rezultati v prekomorskih ozemljih bodo znani v ponedeljek zjutraj; v prvih popoldanskih urah pa bodo lahko uradno objavili celotne rezultate V poučenih krogih v Tu- Upamo, da se nisu izjavljajo, da bo alžir- j;eam v Varšavi lahko spora-ska vlada skušala začeti po- j.ume; 0 ustavitvi sovražnosti gajanja s Francijo za ustavi- jn ^ redr.em umiku naeiona-tev sovražnosti. Po prvi seji’; lističnih sil. Ce ne ‘ bi razgo vlade, ki bo v petek, bodo Vori privedli v četrtek do no-morda objavili predlcge za benega rezultata, bi se morali taka pogajanja. | takoj obrniti na Združene na- Tuniški list «A1 Amal« po-1 rode, da se doseže ustavitev roča, da bo alžirska vlada sovražnosti, čemur naj bj sle-pozvala tajnika OZN Ham- dil vojaški umik.« marskjoelda, naj uvede pre- | oba senatorja izjavljata, da iskavo v zvezi s 400 trupli, zapustitev Kvemoja ne bi i-ki so jih našli v skupnem mela nobenih posledic za o-grobu v gorah Kabilije v hrambo Formoze. «Zato smo vzhodni Alžiriji. Kakor ne in to ne zaradi kakega takega vzroka, ki bi bil vsaj od daleč povezan z naso varnostjo.« Kakor zatrjujejo v krogih formoških oblasti, bi bili v Tajpehu pripravljeni sporazumeli se o ustavitvi sovražnosti na področju Kvemoja, odklanjajo pa zapustitev teh otokov. Ameriški tainik za obrambo MeE'rcy, ki se je danes raz-gnvarjal z Eisanhowerj.em, ni hotel odgovoriti na razna vprašanja. ali nameravajo 7. DA dovoliti Čangkajškovim letalom bombardiranje kitajske celine. Deial pa je, da se nskrbovsmir obalnih otokov po morju in z letali »redno nadaljuje«. K-kor noroča • frngkajškrivt) letai-Aco jmveljstv«, ih rianrf; »jutrai prišlo do velike letalske.bitke nad Fcnnoškp. ožfc 'nn. Undno poročilo pravi, da/ se je skuoina 34 formoških letal »Sahre« srečala z več ko KM) kitajskimi letali »Mig 17«. Letala »Sabre« šo sč v treh nre-dedkih spooadla s kitat skimi letali. Poročilo pravi, da je bilo sestreljenih 10 ki-tairkih letal in verjetno še dve drugi, medtem ko so bila tri poškodovana. Kakor vsa noročila dode>a tudi to. da so Rašid Karami sestavil novo libanonsko Krščanski falangisti so včeraj povzročili nove nerede - Vojska je odredila stroge varnostne ukrepe in prepovedala nositi orožje po ulicah BEJRUT, 24. — Predsednik dov. Baje je bilo med spops je se znova znašli na robu voj- se vsa formoška letala nepo- I škoriovana vrnila. UIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIHIIIIIMIIIIimiMlllllllimilllllllllllllMIIIIIIIUlIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIMItlllHHtmiMMtUllimiHHMflMIIIMIHMMIHIIMI j Ppl-JpZkl radio P« j C U TO d no javil, da so kitajska letala sestrelila danes eno for-moško letalo «Sabre» nad pokrajino Fukjen. Poročilo pa ne omenja bitke, o kateri poročajo iz Tajpeha. Predstavnik kitajskega zunanjega mi- nistrstva je izjavil, da pekinška vlada- izreka svoje dvanajsto opozorilo ameriški vladi zaradi kršitve kitajskih teritorialnih voda in zračnega prostora. Zadnje dni so začeli v večji meri oskrbovati kitajske obalne otoke z letali. Vendar pa je povelinik sm-rK-i-ib «jj n, Pa-lfiku admiral Felt izjavil: »Nismo pretirano optimisti, toda nismo niti pesimisti.« Formoški list «New Life Daily News» poroča, da so ZDA skienile pospešiti pošiljanje modernega orožja na Formozo. Od 1. septembra dalie so letalski most za prevažanje vojaškega materiala na Formozo o-krepili na 5o odstotkov. Iz Londona ooročajo. da so trije laburistični poslanci pisali Oaitskellu in ga pozvali, naj zahteva od Mac Mil-lana, da »loči Veliko Britanijo od dejanj vlade ZDA in njenega zaveznika Cangkai-ska«. Trije poslanci obžalujejo, ker Mac Miljan ni sprejel Gaitskellovih predlogov. Dalje zahtevajo poslanci poseben sestanek laburistične stranke. Sehab je danes podpisal tri dekrete. S prvim sprejema o-stavko prejšnje vlade z diu-gim daje opozicijskemu voditelju Rašidu Karamiju pooblastilo za sestavo nove vlade, s tretjim pa odobrava vlado, ki jo je sestavil Karami. V novi vladi prevzema Karami predsedstvo ter notranje in o-brambno ministrstvo. Ostali ministri so: zunanje zadeve: Philippe Takla (kristjan); delo in pravosodje. Jusef Soda (kristjan); gospodarstvo in informacije: Charles Helu (kristjan); šolstvo in zdravstvo: Hamad Safiedin (musliman); finance: Rasik Naja (musliman); kmetijstvo ter pošta in telegraf; Fuad (Druz); javna dela, komunikacije in načrtovanje; Faid Brad (kristjan). Karami je nocoj objavil izjavo, v kateri pravi da bo «skušal rešiti Libanon iz izrednih pogojev, v katerih je sedaj«. «Zaupam, da mi bosta razumnost Libanoncev in njihova iskrenost pomagala. dosežem svoje smotre, t. j. o-hranitev nacionalnega pakta (tradicionalni sporazum med kristjani in muslimani) in ua delujem za narodno enotnost,# je pripomnil Karami. Karami je tudi izjavil, da o-dobrava odločno politiko Se-h.vba, da se napravi konec državljanske vojne. Na koncu je izjavil, da namerava zahtevati umik ameriških čet, toda dan umika je odvisen od razvoja dogodkov. Danes so krščanski falangisti povzročili nove nerede v Bejrutu in prišlo je do spopa- di ubitih 10 oseb. Voditelj o-pozicije Balam je izjavil, da je bilo ubitih 15 njegovih prisla-šev, drugih 40 ali 50 pa ranjenih! V več krajih Bejruta je prišlo do streljanja. Nocoj so v prestolnici uvedli policijsko uro. Zdi se, da skuša krščanska falanga skupno z ostalimi pristaši Samuna in Samija Sol. ha izzvati nove nerede, zato da bi preprečili odhod ameriških čet, čeprav namerava Sehab zahtevati njih umik. Libanonska vojska Je odredila izredne ukrepe. Po ulicah so se pojavili tanki. Vojaški poveljnik v Bejrutu je napovedal sledeče ukrepe: 1. Prepovedano je nositi orožje po ulicah prestolnice in predmestij. Prepoved velja tudi zn tiste, ki imajo orožni list. 2. Varnostne sile so dobile ukaz. naj brez opozorila streljajo na vsakogar, ki bi na cesti nosil orožje. 3. Vse hiše, od koder bodo prihajali streli bodo porušili s težkim orožjem. Poročilo dodaja; «Po pribo du generala Sehaba na oblast, ki začenja novo dobo narodne enotnosti, potem ko so vzroki, ki so opravičevali, da prebivalstvo nosi orožje za svojo obrambo, izginili, se ugotavlja, da je nastala nova napetost, ker so se po ulicah pojavili nekateri oboroženi elementi. Zato je bilo sklenjeno sprejeti te ukrepe v pričakovanju, da oblasti zaplenijo vse orožje.« Zaradi teh ukrepov je v prestolnici kmalu prenehalo streljanje, l.e tu pa tam se je ponavljalo na meji med uporniškim delom mesta in tistim delom, kjer prevladujejo falan. gisti. Toda vojska povsod ob- vladuje položaj. Po objavi novih ukrepov se je opdzilo da falangisti. ki so razmeščeni ob svojih barikadah niso vec oboroženi. Vendar pa še dalje o-virajo promet in silijo trgovce, naj zaprejo trgovine. Na splošno se ugotavlja, da je vojska sedaj prvič odredila stroge ukrepe, kakršnih ni odredila ves čas upora, in vse kaže, da ji bo uspelo napraviti red. Tudi ameriško poveljstvo je s tanki zastražilo pot, ki vodi iz pristanišča na letališče. Moč. neje so zastražili tudi ameriško poslaništvo, ameriško biblioteko ter kraje, kjer živi večina ameriških državljanov. Predstavni* ameriškega pa-slaništva v Bejrutu je izjavil, da včerajšnji Sehabov govor, s katerim je ta napovedal, da bo zahteval čim prej umik a-meriških čet, ne velja za ZDA kot uraden korak. Egiptovski tisk z navdušenjem pozdravlja novega libanonskega predsednika. »Al Ah. ram« piše da bo svobodni Libanon, kljub težki dediščini, ki jo je zapustil Samunov režim, pod generalom Sehaborn lahko uresničil vse svoje tež-nje. ... ---- TURIN, 24. — Na nekem tovornem železniškem vagonu, ki je prišel pred štirimi Aneurin Bevan pa je objavil članek v laburističnem glasilu «Dai)y Herald«, v katerem kritizira ameriško po. litiko do Kitajske. Bevan pravi, da angleško ljudstvo ne podpira ameriške politike glede kitajskih obalnih oinkov, in dodaja, da je dolžnost britanske vlade, da jasno pove, da ne misli trpeti posledic, ki dnevi iz Francije s pošiljko j bi lahko nastale v zvezi s' to avtomobilov «Renault», so na- politiko. V članku je tudi re-šli danes 3 naboje tritola, čeno, da je ameriška oboro-težke 100 gramov vsakega, žena intervencija na obalnih Avtomobili so bili namenjeni . otokih kriva, ker Kitajska ni podjetju «Ma,fred:» v Bre- mogla do sedaj izvajati svoje scii. Ugotovili so, da naboji suverenosti nad temi otoki, niso imeli vžigalnikov. Zato Glede Formoze pravi Bevan! domnevajo, da alžirski aten- ! da se mora suverenost nad tatorji niso utegnili do kraja I tem otokom vrniti celinski priprav,ti atentata, vladi, :n zaključuje, da pod- pora Cangkajšku pomeni odkrito izzivanje in nadaljevanje državljanske vojne. Vod.telji britanskih Trade Unionov so sklenili, da bodo zahtevali sestanek z Mac Miltonom, da mu sporočijo svojo zaklfrbljfnost zaradi položaja na Daljnem vzhodu. Izjava glavnega svet« pravi, da je dolžnost britanski vlade potruditi se, da prepriča ameriško vlado, da ne začne vojne za obrambo kitajskih obalnih otokov. Izjava pravi tudi, da so obalni otoki vedno veljali za sestavni del kitajske celine, in dodaja, da bi b:lo potrebno varšavske razgovore razširiti, zato da se ,jih udeležijo ^idi ^ržave, ki niso neposredno zointesesi^*-ne. Glasni sVet 'sindikatov bbžaluje, ker andr ka vlada sJronLTjžLa.a:: ništvu. •- Končno zahteva širša pogajanja s pomočjo (J>ZN in ;p0 potrebi na podlagi posebnega postopka kakor svoj čas glede Libanona in glede Koreje. V Trade Union je včlanjenih nad 8 milijonov angleških delavcev. Mac Miilan je sprejel zahtevo glavnega sveta Trade Unionov za sestanek z voditelji te organizacije. Domnevajo. da bo Mac Miilan sprejel delegacijo Trade Unionov jutri popoldne. Čistka v Vzhodni Nemčiji BERLIN, 24. — Ljudska skupščina Vzhodne Nemčije se je danes sestala v vzhodnem Berlinu, da izglasuje zakon o volitvah, ki so bile do-l°čene za 16. novembra. Na seji je podal poročilo predsednik vlade Grotewohl. Najprej je govoril o Daljnem vzhodu in podprl Kitajsko. - Grotetvohl je v svojem govoru obtožil bonnsko vlado, da vodi politiko pripravljanja a-tomske vojne. Vendar pa je ponovil predlog za pogajanja z Bonnom za ustanovitev komisije predstavnikov obeti Nemčij, ki naj bi pomagala iti. rim velesilam pri pripravi mirovne pogodbe za Nemčijo m za pripravo nemške konfedera. cije. Pozval je zahodnonem-ško socialdemokratsko stranko, naj se izreče za pogajanja med obema Nemčijama V začetku seje je predsednik skupščine Dieckmann prebral Grotevvohlovo pismo, ki spoioča, da je razrešil ministrskega poopredsednika Fritza Belbmanna. V članku, ki ga je napisal za kominformislie* no glasilo »Vprašanja miru m socializma«, pravi voditelj vzhodnonemške komunistične stranke Ulbricht, da je bil Belbmann odstavljen, ker da se je udeležil zarote za zamenjavo voditeljev partije m vlade, za zmanjšanje državnega nadzorstva nad industrijo in za izstop Vzhodne Nemčije iz sovjetskega bloka. Ulbricht pravi, da sta zaroto pripra-vili dve različni skupini ljudi. Prvo skupino je vodil univerzitetni profesor Wolfgang Harich, ki je bil lansko leto obsojen skupno s štirimi drugimi na zaporno kazen, v drugi Skupini pa je bilo 5 oseb, in sicer Selbmann, Schirde-wan, minister za državno varnost Wollweber, ministrski podpredsednik Deissner in Gerhardt Ziller. Vreme vteraj: Najvišja ternpe-ratura 21.8, najnižja 15, zračni tlak 1018,2, pada, veter zahodnik, 3 km na uro, vlaga 58 odst., morje mirno, temperatura morja 21,7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 25. *P<«"brJ Kito!«** Uro® «u Sonce vzide ob 5.54 ln1,^50nj/ina 17.59. Dolžina dneva 12.w. 3 M vzrde ob 16.43 in zato06 Jutri, PETEK, 26. septem** Justina, Stojslava v Živahna volilna kampanja Za okrepitev levičarskih sil v bodočem občinskem svetn Na prvem zborovanju PSI je prof. Apih obrazložil okvirni program agitacije te stranke-KD tekmuje v nacionalizmu z misovci Na mestnih trgih se vedno bolj oživljajo volilna kampanja in polemike med strankami. Neodvisna socialistična zveza je imela tudi sinoči dve volilni zborovanji, in sicer v Barkovljah in pri S. M. M. Zgornji, na katerih so govorniki obrazložili volivcem volilni program NSZ in poudarili, da se morajo volivci zavedati velikega pomena teh občinskih volitev po grenkih izkušnjah ki jih je imelo mesto s preiekturnim komisarjem na občini. V enem samem letu komisarske uprave je bilo prebivalstvo obremenjeno z občinskimi davki do najvišje mere, hkrati pa je komisar zvišal Acegatove tarife za skupno nad 700 milijonov lir letno, kar je seveda najbolj prizadelo delavske dru. zine. Poleg tega pa so govorili tudi o gospodarskih, socialnih in narodnostnih vprašanjih, ki jih izvoljena občinska uprava ne more in ne sme ignorirati. Da pa bo lahko občinski svet resnično deloval v korist vsega prebivalstva, je treba preprečiti, da bo prišla občinska uprava v roke samih demokristjanov. Zato so pozvali volivce, naj glasujejo za kandidate NSZ, da se bodo levičarske sile v občinskem sve£p o-krepile in preprečile monopol demokristjanov. Med zadnjimi strankami ki do včeraj še niso začele z volilnimi zborovanji, je bila poleg Agnelettove SD2 in klerikalne SKS tudi Socialistična stranka Italije. Sinoči je za to stranko volilno kampanjo začel njen tržaški tajnik prof. Elio Apih z daljšim programskim govorom in podal z njim okvir, v katerem se bo gibala socialistična agitacija te stranke. Ta okvir je v kratkem naslednji; 1. splošna politična platforma sloni na dveh glavnih postavkah, ki sta znani pod nazivi »avtonomija* in »demokratična alternativa«. Prva pomeni konec frontizma druga pa izvedbo tako imenovanega »tretjega dejanja« na poti v socializem, kar pomeni: ob strogem in doslednem izvajanju vseh določb republiške u-stave in ob spoštovanju demokratičnih metod doseči v italijanski politiki korak dalje iz sedanje negibnosti in s tem čim večji vpliv delovnih množic na izvajanje oblasti. 2. Glede politike PSI v bodočem občinskem svetu pa je njen tržaški tajnik napovedal, da se bodo njeni svetovalci držali predvsem dveh smernic. Prva se tiče odnosa do progra. ma bodočega občinskega odbora. Ce bo po presoji PSI njegov program dober, tako da bo pomenil neko odločnejše odprtje v smeri socialnejše politike, potem se bodo socialisti vzdržali, tako da ne bo vzroka za imenovanje novega komisarja, kot grozijo demokristjani. Pri tej presoji pa se PSI ne bo zadovoljila z mrvicami in ne bo dovolila, da se ji meče pesek v oči. Druga smernica pa je zahteva po integralni prosti coni in zahteva po teritorialni avtonomiji tržaške pokrajine v okviru bodoče dežele Furlanije-Julijske krajine. Komunisti so Imeli tudi včeraj vrsto volilnih zborovanj, na katerih so govorniki ostro napadli demokristjane in njihove zaveznike v prejšnjih občinskih odborih, ki se na občini niso zanimali za interese delovnega prebivalstva. Tudi danes bo imela KPI sedem letečih volilnih zborovanj v raznih krajih mesta. Za socialdemokrate pa so včeraj govorili Cesare Lonza in Oberdan Pierandrei. Prvi je obravnaval vprašanje mora-lizacije javne uprave in v tej zvezi polemiziral s komunisti, namesto da bi se ozrl na demokristjane, ki so vsa pretekla leta delali na občini, kar so hoteli. Sicer pa se opazuje, da se socialdemokrati v tej volilni kampanji spuščajo zlasti v protikomunistično kampanjo, kar gotovo ne more koristiti okrepitvi vseh naprednih delavskih stt v našem mestu. Danes pa bodo imeli - socialdemokrati več letečih volilnih zborovanj in večje zborovanje na Trgu Goldoni, kjer bo govoril Cesare. Za demokristjane je včeraj govoril na Trgu Garibaldi, kjer je bilo le nekaj o-seb, prvak tržaške Katoliške akcije dr, Venier. Začel je z znanim geslom: ((zagotoviti KD večino v občinski upravi«. Od te demokristjanske večine, ki so jo imeli demokristjani po zaslugi sleparskega volilnega zakona, imajo Tržačani zelo žalostne izkušnje. To pa demokristjanov ne moti. Hočejo na vsak način vzpostaviti svoj monopol v občinski upravi. Toda dr. Venier je včeraj pokazal pravi izraz demokristjanske politike v Trstu. Vabil je fašistične volivce, naj zapustijo MSI in naj glasujejo za Volilna zborovanja NSZ US KD, «ki se bori za obrambo italijanstva« bolj kot kdorkoli. V potrdilo te «nacionalne» politike je fašistične volivce spomnil na »mobilizacijo o-klopnih divizij leta 1953 za o-brambp vzhodnih meja, ko je bila KD sama na vladi«. Poleg tega je zavrnil vsako sodelovanje ne samo s komunisti, ampak tudi s socialisti, ker sta na državnozborskih volitvah kandidirala komunista Bidovca«. Samo za socialdemokrate in druge «demokra-tične« stranke, med katere spadajo seveda tudi monarhisti in liberalci, ima KD vedno odprta vrata. ZAPRTO STOPNISCE Stopnišče, ki veže Ul. Rigut-ti in Molino a Vento bo zaradi rušenja nevarnega zidu, ki je ob strani, zaprto za prehod, in sicer od 25. t. m. dalje. ■iiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiHiiiitiiiTniiiilMiimmiiiiiimiiiHiiiiiiiiitiiiiiinuiiHmMiimiiiiiiiiiRiiniiiiimiHiiHUUMmiiniuimiuMiniimmimi Izdelan program odbora za kampanjo in večjo porabo grozdja Tradicionalni pr bo v nedeljo popoldne v Križu Tekmovanje med trgovci za najbolje opremljene izložbe grozdja Prošnje je treba oddati do sobote opoldne - Nekaj kritičnih pripomb Danes bosta naslednji zborovanji Neodvisne socialistične zveze: V Križu ob 20. uri in na Proseku ob 20. uri. JUTRI ob 19. uri pa bo volilno zborovanje na TRGU GARIBALDI, na katerem bosta govorila dr. Jože Dekleva ln Bortolo Petronio. Bela stavka v ladjedelnici Sv. Roka ( Šolske vesti ) Delavci ne bodo pričeli z delom dokler ne dobe zaostalih prejemkov Tako so sklenili na enotni skupščini v ladjedelnici - Rezultati raz. govorov med lastnikom podjetja in dr. Palamaro še niso znani Včeraj je bila v ladjedelnici Sv. Justa skupščina delavcev, na kateri so predstavniki obeh sindikalnih organizacij obrazložili nastali kočljivi položaj in soglasno sklenili, da ne bodo pričeli z delom, dokler ne bodo prejeli vseh zaostalih prejemkov. Sklenili so tudi, da bo v petek skupščina v sobi št. 40 na sindikalnem sedežu v Ul. Duca d’Aosta, kjer bodo razpravljali o nadaljnjem razvoju položaja in o akciji, katero bodo začeli delavci. Položaj v ladjedelnici se torej včeraj bistveno ni spremenil in delavci še vedno ne delajo, gospodar pa še ni našel možnosti, da bi jim izplačal prejemke. Tudi o razgovorih, ki jih je imel lastnik ladjedelnice z vladnim generalnim komisarjem, se ni izvedelo kaj podrobnejšega, čujejo pa se glasovi, da je vladni komisar za- Prihodnjo nedeljo bomo na našem področju praznovali tradicionalni «praznik grozdja«. Studijski odbor za kampanjo za večjo porabo grozdja in za organizacijo »praznika grozdja« je že do podrobnosti izdelal program, ki se cilraža predvsem v raznih tekmovanjih in »prazniku grozdja«, ki bo lei.es v Križu. Za tržaško občino sta predvideni predvsem dve tekmovanji, in sicer tekmovanje trgovcev, ki bodo najbolje o-premili svoje izložbe z grozd-,em ter tekmovanje lastnikov kioskov na raznih ulicah in tigih ter na pokritem trgu v ul. Carducci, ki bodo prodanih samo grozdje. Trgovci jestvin in sadja ttr zelenjave, ki bodo najboljše predstavili grozdje v svojih izložbah, bodo nagrajeni s tremi denarnimi nagradami, ki znašajo 30 croč, 20 tisoč in 15 tisoč lir, medtem ko bodo ostali dobili diplome in medalje. Lastniki kioskov za prodajo grozdja pa iiodo prejeli štiri denarne nagrade, in sicer v znesku 30.000, 10.000, 15 000 in 10 000 lir, po- mtMIIMIIIMMIIitHIMIIIUIIIIItllHtttllllllMMIMIIMIIIIHIIIimillllMtlllllllllllllllllllllimilllllllllllllMJIlllllltlMillllllllllllllHIIIIIIIIIIIIUIHIIIIIIIHII Iz sodnih dvoran Izsiljevanje ali dobri za pridobitev naklonjenosti nasveti dekleta? Kraja 16 kg ameriških lešnikov ter dve obsodbi - Ne žali šoferjev filobusov! Silvio Keiter se 'e le za las rešil hude kazni in zapora. Sicer ga bo verjetno razsodba razveselila, saj je malo manjkalo, da bi moral prestati kazen za krivdo, ki jo je tajil od vsega začetka. Omeniti moramo, da je bil obtožen nič manj kot izsiljevanja in tudi uzurpacije naslovov. Prijavo proti njemu je vložil delavec tovarne »Vega« s sedežem v žaveljskem industrijskem pristanišču, s katerim se je Reiter seatal avgusta letos v baru Prosen na Garibaldijevem trgu. Do tu sta si izjavi obeh enaki. Razlikujeta pa se v raznih potankostih. Delavec Lorenzo Valentinuzzo je namreč izjavil, da je Reiter hotel milijon lir, da bi prenehali z neko preiskavo v zvezi z ne. kim tihotapstvom alkohola. Reiter. katerega je Valentinuzzo smatral za funkcionarja davčne oziroma finančne upra. ve, pa je dejanje tajil, izgovarjajoč se da mu je delavec ponudil 50 ali 100 tisoč lir. Sicer je cela zadeva precej meglena in nejasna. Reiter, ki je bil zaljubljen v Valentinuz-zovo sestrično, je ob prihodu iz bolnišnice, kjer je obiskal svojo ljubljenko (bila je r.a zdravljenju zaradi poskusa samomora), srečal na stopnicah stanovanja nekega moža, ki mu je ponudil naprodaj ste^-klenico likerja. Spočetka ni hotel ničesar slišati, a ko mu je neznanec dejal, da )o ja dobil od nekega delavca tovar. ne Vega, jo je kupil. Ker je hotel prihraniti svoji ljubljenki nadaljnjo žalost, je hotel o-pozoriti delavca na zadevo. Ni izključeno, da ga je ta smatral za kakega funkcionarja. Sicer bo bolj verjetno mnenje Reiterjevega odvetnika, ki je poudaril, da si je iiotel Rei-ter s tem opozorilom pridobiti zaupanje sorodnikov svoje ljubljenke. Dejstvo je namreč, da so se vsi protivili, da bi dekle živelo z Reiterjem, ki je bil poročen, pa čeprav je ločeno živel od žene. Najbolj jezna nanj je bila mati njegove ljubljenke Addolorata Angielillo, ki mu je nekoč tudi zažugala, da ga bo spravila od 3 do 10 let v ječo. In prav ta ženska je moža i-dentificirala. Valentinuzzo je namreč o izsiljevanju obvestil direktorja tovarne, ki se je po. svetoval z odv. Gefter-Wondri-chem. Doma je tudi povedal celo zgodbo in ko je neznanca opisal, ga je Angielillova nemudoma identificirala. Da se ni zmotila, je dokazala v popoldanskih urah, ko je šla z nečakom v bar Prosen, kjer hi moralo priti do ponovnega sestanka. Sicer je vsa zadeva nekam čudna zaradi netočnosti izjav Valentinuzza in drugih in tako sodnikom ni preostalo drugega kot moža oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov. Preds. Corsi. tož. Brenči, za-pisn. Urbani, obramba odv A-modeo. # # * Tatvina 16 kg ameriških lešnikov iz nekega železniškega vagona je sprožila preiskavo v krogu železniške uprave in tudi sodna oblast je morala uvesti postopek, ki se je zaključil s prijavo sodišču pod obtožbo tatvine 44-letnega Giovannija Meneghinija iz Ul. dei Fabbri, 58-letnega Francesca Albriga iz Ul. Moreri in 42-letnega Giorgia Dionisa s Trga Libe*- ti. Preiskava železniške uprave je ugotovila, da ne nosi Dioni* nobene krivde in sedaj je mož dosegel tudi ou sodnikov, da so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Nasprotno pa so Meneghinija in Albrigo obsodili za tatvino 2000 lir vrednih lešnikov vsakega na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na 4500 lir globe. Na njuno srečo je kazen pogojna brez vpisa v kazenski list. Do tatvine je prišlo 11. ja. nuarja lani, ki je Meneghini u-rejeval na postaji pri Sv. Andreju železniški konvoj. V nekem vagonu, ki je bil name njen v Avstrijo, je bilo 167 vreč lešnikov. Vrata tega vagona pa so se zaradi sunka nepričakovano odprla in ena izmed vreč se je raztrgala. Me neghini, ki je opazil lešnike je stegnil roko in si jih spravil v žep morda 20 dkg Tatvine so obtožili tudi Albriga, vendar je ta tajil ter pojasnil da je ameriške lešnike kupil na Trgu Ponterošo ter jih prinesel na delo. Ker so bili slabega okusa, jih je spekel na peči in jih skupno z drugimi delavci pojedel. Mož je pri izpovedi navedel tudi stojnico, kjer naj bi bil kupil lešnike, a odgovor prodajalke, da prodaja le pečene lešnike, ga je spravil v še večjo zadrego, iz katere se ni mogel izvleči in ki mu je sedaj prinesla obsodbo. Preds. Fabrio, tož. Pascnli zapisn. Urbani, obramba odv Amodeo, Strudhoff in De Se-nibus 'eg tega pa še medalje in diplome. Za miljsko občine predvideva program postavitev kioskov za prodajo grozdja, pri čemer bosta dva najboljša nagrajena s 25.000 oziroma 15.000 1 rami. Podobno velja za do-Onsko občino, kjer bodo konkurirali lastniki kioskov za ,-rodajo grozdja v Boljuncu. Najboljši kiosk bo prejel 30 tisoč lir nagrade. 7u naj omenimo, da bo popoldne v Bo-ljuncu igrala godba na piha-ia, ki naj povzdigne razpoloženje ob prazniku grozdja. Kot’ smo že omenili, bo glav-ra prireditev ot ((prazniku grozdja« v Križu. Program predvideva postavitev posebnega kioska, v katerem bodo ob 8. uri začeli prodajati grozdje. Ob 10. uri bodo domačim otrokom (?) podarili grozdje, ob 13„ uri pa se bo k stadiona pri Sv. Soboti začela kolesarska d-rka do Križa, in sicer tako, da bo šla trikrat skozi Križ kjer bo tudi cilj. Medtem pa se bo lomača mladina in tudi drugi lahko pomerili v tekmovanju z «vrečami», pri čemer 'o zmagovalec dobil 2000 lir nagrade, drugo in tretjeplasi-rani pa po 1.500 oziroma 1.000 lir Popoldne bo tudi koncert godbe na pihala, in sicer z začetkom ob 16. uri. Takrat bodo nastopili tud: plesalci iz Ločnika, ki bodo izvajali razne furlanske plese do 20. u-re. Ob 19. uri ie bo začel pies na »brjarju« ki bo trajal do poznega večera. Omenjeni odbor sporeča, da bodo med Trstom in Križem neprekinjeno vozili avtobusi. Odbor nadalje obveSča vse zainteresirane, k: se nameravajo udeležiti tekmovanja, da morajo biti prošnje za sodelovanje pri tekmovanju izročeno najkasneje di 12. ure v soboto 27. t. m., in sicer v tajništvu odbora na prefekturi, soba št. 75. Trgovci in lastniki kioskov morajo napraviti prošnjo na navadnem papirju ter v njej navesti osebne podatke, kategorijo trgovine ter tečen naslov. grama bi bil lahko v marši-čem izpopolnjen. Nič nimamo vi oti, ce v progrumu sodelujejo furlanski plesale i iz Locka, toda prav tako bi lahko povabili (in z manjšimi Stroški!) tudi domače plesalce iz Skednja, Rojana ali Brega, ki s svojimi plesi prav nič ne zaostajajo za Furleni. Tudi ni rečeno, da mora igrati samo ena godba na pihala, saj ima-r.io na našem področju, predvsem pa v tržaški okolici dovolj in tudi kvalitetnih godb. In končno naj omenimo še to, do bi bilo prav, ko bi prihodnje leto ta odbor razširili, in sicer tako, da bi vanj prišli zastopniki vseh kategorij, ki imajo s kampanjo in «p raz-n-kom grozdja» kaj opraviti: vinogradniki, trpotci, notiinar. ji. predstavniki kmetijskih organizacij itd. Upamo, da bodo na prefekturi prihodnje leto naše nasvete upoštevali, saj so bili napisani le z namenom, da se da kampanji in sprazniku grozdjav čimvečji poudarek in gotovil, da se zanima za za- motičnega stanja sprejeli s devp in da bo napravil, kar je v njegovi moči, da se pre-moste sedanje finančne težave. Delavci zahtevajo, naj komisar uvede kontrolirano u-pravo, kot je to v nekaj primerih že uvedla v pretgklih le« tih v Trstu ZVU in do česar je uspešno prišlo na pobudo županov v nekaterih občinah v Italiji. Vladni generalni komisar ima nedvomno mnogo več možnosti, saj lahko izdaja in izpreminja zakone in bi torej lahko našel tudi juridični način da premosti upravne in zakonske težave. Na vsak način pa je treba, da pride čim-prej do resnega ukrepa, ki naj reši to vprašanje. Cujejo se tudi glasovi, da lastnik po svo. ji plati išče rešitve iz zagate, vendar ni znano, če mu bo to lahko uspelo brez aktivnega posega oblasti. Delavcem ladjedelnice Sv. Justa so poslali delavci podjetij CRDA iz Trsta in Milj solidarnostno brzojavko. »s— . Teden knjižnic Kot se že dogaja v državah, ki so na bibliografskem pod ročju bolj napredovale, priredijo letos prvič tudi v Italiji od 5. do 12. oktobra TEDEN KNJIŽNIC. Teden organizira Italijansko združenje knjižnic ob podpori vladnih oblasti. Namen tedna ne bo samo splošna propagandna akcija o nalogah, ki jih morajo knjižnice opravljati v sodobni družbi, marveč tudi opozorilo vsem o nujnosti, da se ta važna javnokoristna služba prilagodi sodobnim zahtevam in da se čimbolj demokratizira. Razen tega pa bo namen tedna, da pospeši sprejetje organičue-ga zakona o italijanskih knjižnicah, ki bi se morale izenačiti v svojih funkcijah in v juridičnem in upravnem statusu. V Trstu bodo priredili teden knjižnic pod pokroviteljstvom najvišjih političnih, u-pravnih in prosvetnih oblasti, in sicer na pobudo pokrajinske delegacije Italijanskega združenja knjižnic. «»—- Nesreče na delu Franc Kalc iz Gropade 45 je moral včeraj zjutraj v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane s tem doseže kar največji u-lna desni strani glave udarca Spej[ I na podlahtnici leve roke m o- iimiMiiMimmmiiNiiiiiiiimmiNMiiiiiiiiiiilllimuiimmiminiiiMiimiiiiuiiiiii "'m Zaključek kongresa italijanskih pediatrov Za čimprejšnje otrok proti poliomielitisu Priporočilo ministrstvu za zdravstvo, da poskrbi za potrebna sredstva in da poskrbi za učinkovito pomoč poliomielitikom prognozo okrevanja v 10 ali 12 dneh na I. kirurškem oddelku. Kalc, ki se je pripeljal v bolnišnico z rešilnim avtom, je izjavil, da se je ranil med delom v novem naselju S. Ser-gio. Amelia Framalica s Trga Do-nota pa so sprejeli na zdravniškem oddelku zaradi zastrupitve s hlapi barve, ki jo je uporabljal v strojnem oddelku angleškega parnika «British Star«, ki jo gradijo v ladjedelnici Sv. Marka. Framalico se bo moral zdraviti približno 10 do 20 dni. Zvečer pa se je tudi Nicoli Manginiju iz Ul. sv. Marka pripetila nezgoda med delom v neki ipisarski delavnici, kjer mu je stružnica odrezala prvi prst leve roke. Mož se bo moral zadržati kakih 40 dni na I. kirurškem oddelku. Precej čudna nezgoda se je včeraj v prvih popoldanskih urah pripetila mestnemu u-službencu, zaposlenemu v kopališču v Barkovljah, Michelu Rutiglianu iz Ul. R. Manna, ki je v enem od številnih kabin udaril, seveda nehote, z glavo ob zid. Zaradi globoke rane na glavi so ga pridržali na opazovalnem oddelku in če ne bo komplikacij, bo moral okrevati v osmih dneh. ——«»■ Lambretist povozil žensko Zaradi raznih poškodb in še posebno kostnih, ter zlomov se bo morala Savoia Linardi por. Stalio iz Ul. Rossetti zdraviti, pa čeprav v domači o skrbi in s popolnim počitkom več kot mesec dni, in to vse zaradi^ prometne nezgode, katere žrtev je postala ženska malo Dred 13. uro med prekoračenjem Ul. Gatteri. V zadnjem trenutku se je Giuseppe Sacca iz Ul. Conti 20. julija 1956. leta umaknil filo-busu št. 18, ki je privozil po Goldonijevem trgu ravno v trenutku, ko je mož prekoračil cesto. Prestrašen in jezen obenem je mož zakričal na šoferja naj uporabi klakson, in ker^se, je ta čutil užaljenega, je poklical agenta upravne po. licije, ki je moral sestaviti zapisnik. Posledica tega je bila, da se je Sacca znašel pod obtožbo žalitve javnega funkcionarja pred sodnikom. Ta pa ga je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov, češ da ni imel namena žaliti šoferja javnega prevoznega sredstva. Sodnik: Tavella, tož. Affata-ti, zapisn. Cheni, obramba odv. Santoro. «»----------- Izidi jesenskih izpitov Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Trg Gioberti 4, sporoča, da so v jesenskem roku 1957-1958 izdelale nižji tečajni izpit sledeče dijakinje: Godina Ada, Giorgi Eletta, Martellani Marina, Spangern Nadija, Terčon Marija Ana, Vatovec Silvana in Žagar Marija. MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimtiiiiiiiniiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiimmiiiiinifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiHHiiiMiiiiitimii Včeraj se je v tržaški po- i mielitikom med boleznijo in morski postaji zaključil 26. kongres italijanskih pediatrov, Sedaj ko je znan program kampanje za večjo porabo grozdja in (/.praznika grozdja» pa ne moremo mimo tega, da ne bi izrazili nekaj kritičnih pripomb. Menimo namreč, da je ta program preveč spre-icktumn. namreč v smislu, da je preozek in neživljenjski. Po našem mneniu bi bilo namreč treba kampanji in prazniku sumem dati bolj domač, tržaški pečat in na tem zainteresirati čimveč ljudi. Tako bi na primer lahko ob »prazniku grozdja* priredili razstavo kletarskega orodja, prikazali delo v vinogradih in različne vrste grozdja, organizirali tekmovanje doma- čih vinogradnikov za najboljši pridelek namiznega grozdja itd. Tudi zabavni del p ro- ki je tri dni obravnaval številna vprašanja v zvezi z otroškimi pljučnimi boleznimi ter zdravniško-socialnim problemom ppliomielitisa v Italiji. Včeraj so razpravljali predvsem o poliomielitisu,' pri čemer so številni zdravniki, ki se že vrsto let ukvarjajo s tem problemom, ugotavljali nujnost in potrebo cepljenja otrok s Salkovim cepivom. V tem smislu je kongres italijanskih pediatrov sprejel tudi resolucijo, v kateri ugotavlja vedno večjo važnost zdravniško-so-cialnega problema poliomieliti. sa v Italiji, zaradi česar priporoča ministrstvu za zdravstvo, da čimprej pripravi vse potrebno za cepljenje otrok proti poliomielitisu, in sicer na osnovi dognanj in širokih izkušenj vseh kulturnih narodov na tem področju. Poleg tega je kongres zdravnikov za otroške bolezni tudi priporočal vladi, da s primernimi zakonskimi ukrepi poskrbi za finansiranje socialnih ustanov, katerih dolžnost naj bi bila nu. diti zdravstveno pomoč polio- Na to naj KD odgovori V preteklem občinskem $ve. tu je demokristjanski svetovalec in bivši pokrajinski tajnik KD prof. Romano zahteval od demokristjanskega župana Bartolija pojasnila, kako je s proračunom in obračunom «posebnih uprav# (Ge-stioni speciali). Obenem je tudi povedal nekaj neprijetnih reči o načinu, kako in v kakšne namene občinska uprava uporablja denar te ustanove, ki je prinašala občini milijon- j roma obračun. To vprašanje j vili in uredili nVillo Revol-in ugotovitve demokristjan- — *— - *— J",; skega svetovalca so povzročila med občinskimi svetovalci opozicije veliko zanimanje in takojšnjo zahtevo, da se zadeva razčisti, da se imenuje posebna preiskovalna komisija in da se pokažejo občinskemu svetu jasni računi. Do sedaj pa ni bilo še mogoče zvedeti, na osnovi kakšnih pooblastil je občinski odbor razpolagal z dobički te ustanove, ki niso bili nikoli zabeleženi v proračunskih postavkah. Na sinočnjem volil- nem zborovanju pa nam je ske' dobičke letno. Poleg tega 1 demokristjanski prvak dr. Ve. pa je treba povedati, da o j nier le povedal, kako in za kaj dohodkih in izdatkih «poseb- j so porabili del teh dobičkov, nih uprav* ter o njenih do-j Dejal je: «Posebne upraven bičkih ni bil nikoli predlo- so bile za občinsko upravo žen občinskemu svetu v ob- častna postavka, saj so izravnavo ali pa vsaj v ved- kazale dobiček. Res je, da kopališču? Na to vprašanje nost ustrezen proračun ozi- * smo s tem dobičkom popra- i naj demokristjani odgovorijo, tellon ter s tem dali županstvu njegov reprezentativni pro štor«. Koliko denarja so porabili za ta županski ((reprezentativni proštom ni povedal. Svoj čas se je govorilo, po njej. Po tako rekoč soglasnem mnenju italijanskih pediatrov o nujnosti preventivnega cepljenja otrok proti poliomielitisu lahko torej pričakujemo, da bo tudi pri nas v najkrajšem času prišlo do obveznega cepljenja otrok proti tej nevarni bolezni. «»—.— Skuterist oplazil učitelja Pri prekoračenju ceste pri Portici di Chiozza se je v 66-letnega učitelja Maria Rossija iz Pesara zaletel, oziroma bolje rečeno, ga je oplazil skuterist, ki je po nezgodi nadaljeval vožnjo proti Drevoredu XX. septembra. Ni izključeno, da se fant ni zavedel nezgode. Učitelj je moral v bolnišnico, od koder pa so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili. da je občina za popravilo in ureditev (tVille Revoltella» porabila 20 milijonov Ur. Toda SpM«r‘prTTršuTi ‘Žerjal por. ti Stroški niso bili zabeleženi pav„. iz 21. Jn prav Zgodaj je zašel na kriva pota Predvčerajšnjim se je zglasil na policiji Roman Zahar iz Boršta in prijavil da mu je neznani tat, izrabljajoč dejstvo, da pušča odprta vrata stanovanja, ukradel harmoniko, aktovko ter par čevljev v skupni vrednosti 19.000 lir. Seveda je hotela policija odkriti tatu in je uvedla pre- iskavo. Razmeroma hitro je sum padel na komaj 15 let starega Nadia B. iz Stramara. Fant je zgodaj zašel na kriva pota. Predvsem je imel grdo navado da je zginil zdoma in da se ni menil za sorodnike, kot se slednji — kakor kaže — niso brigali zanj. Zdaj pa je prišel čas obračuna. Fant je pred desetimi dnevi zapustil dom in se zaposlil za hrano 'n stanovanje na seniku kot v nobenem občinskem proračunu, ki je bil predložen občinskemu svetu. Zato se nam vsiljuje upra-' sanje; Zakaj ni občinski odbor predložil občinskemu svetu v odobritev sklepa za izdatke za popravilo in ureditev eVille Rivoltellas, ko je vendar znano, da so bili občinskemu svetu predloženi sklepi za izdatke za namesti-teu uodne pipe na kontovel-skem ali na bazoviškem po- v seniku, kjer je Nadio prespal noč po paši, so agenti odkrili Zaharju ukradeno blago Največje presenečenje pa je bilo odkritje ročne bombe vrste »Sipe« nemškega izvora. Nepoštenega Nadia so odpeljali na zasliševanje in fant je priznal, da je ukradel tudi platnen plašč iz barake ribičev nedaleč od čistilnice olj «Aquila». Pastirčka so izpustili na začasno svobodo, a akti o preiskavi s prijavo zaradi tatvine so romali na sodišče za mladoletnike. Nagla smrt dveh mladih mož Se mlad mož je moral včeraj zjutraj zapustiti ta svet trpljenja, ker mu je smrt pretrgala nit življenja. Gre za 48-letnega Frumenzia Maura iz Dantejeve ulice v Miljah. O-koli 8,20 je zdravnik potrkal na vrata njegovega stanovanja za dnevni pregled. Mauro je bil namreč bolan in ker zdravniku ni nihče odgovoril je ta opozoril Maurovega brata, ki je z rezervnim ključem odprl stanovanje. Zdravniku ni preostalo drugega, kot podpisati potrdilo o smrti. Proti večeru je umrl verjetno naravne smrti tudi 36-letni Milan Starc s Trga Liberta, ki je bil zaposlen kot inštalater pri hišah v gradnji nedaleč od livarne ILVA. Mož je delal v prvem nadstropju prve hiše ko je, kot so videli njegovi ko_ legi, segel z roko v višino srca in se zgrudil na tla. Dva delovna tovariša sta mu priskočila na pomoč, a ker nista dosegla nobenega uspeha, sta poklicala zdravnika Rdečega križa, ki je spoznal, da Starcu ne bi služila nobena pomoč. Bil je nam. xeč že mrtev OD VmAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. septembra 1958 se je v Trstu rodilo 6 otrok, porok je bilo 25, umrlo je 5 oseb. POROČILI SO SE: Barist Pug-gloni Lorenzo in delavka Prelaz-zi Liljana, mesar Kemperle Livio in gospodinja Chiaruttini Daria, oficir Stregola Domentco In uradnica Scordari Lucia, uradnik Ma-s; Bruno in prodajalka I*caza Norma, stražnik Di Carle elemente in gospodinja Beasco Ne-rini, trgovski potnik Mori Fau. sto ln uradnica Perco Antonlet-ta, mehanik Tonello Gino in prodajalka Curei Marianna, meha-nikji Tonini asm i Dario In uradnica Zupancich Daira, šofer San. galij Lino in uradnica Masi Nl-dia, mizar Ser g as Silvano in šivilja-Fili-pas Maria, podoficir Be-nedicenti Pasquale in telefonistka Sorge Inge, novinar Nievo Stanislao in študentka Artelli Consuelo, prodajalec Masutto Bruno in gospodinja Gherlani Ada, sluga Toscano Benito in ba-ristka Bisciani Marisa, uradnik Doriguzzi Stelio ln uradnica Mor-puigo Renata, krojač Aiello Giuseppe m grspodinja Ricatti .Cia. ra, krojač Pani Alessandro ln frizerka Frafepietro Lucla, elek-tremehanik Vusio Giulio in bolničarka Curcl Glovanna, zidar Ellero Serglo ln gospodinja Bo-nifacio Editta, risar Fragiacomo Oliviero in gospodinja Zuppini Ada, delavec Zarli Mario in šivilja Vitrani Antonietta, delovodja Carli Leonardo in frizerka Zotti Laura, mehanik Ruan Cesare in vezilja Cherbavaz Ondi-na, študent Schiffree Glultano in študentka Belneri Livia, delavec Renco Sergio in šivilja Fakin Bruna UMRLI SO: 77-1 etn a Marscnč, por. Chirant Luigia. 55-letni Žagar Jožef, »3-letni Kren Germa-no, 52-letni Riaviz APredo, 61-ietna Del Piero, por. Urzi Giu-seppina. NOČNA SLIJZBA LEKARN v septembru Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitemburg, Trg San Giovannl 5: dott. Praxmarer, Trg Unitš 4; Prendini, Ul. Tizlano Vecellio 24: INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V NABREŽINI Z ODDELJENIMI RAZREDI V SV. KRIŽU Vpisovanje v I., n. in III. razred se vrši samo še danes 25. t. m. v ravnateljstvu v Nabrežini od 9. do 12. ure. ♦ * • INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ V DOLINI Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča vse prizadete, da se vpisovanje za I., 11. in III. razred vrši samo še danes 25. septembra od 9. do 12. ure. * * • VIŠJA REALNA ---------- GIMNAZIJA Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-1959 samo še danes od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v jUl. Lazzaretto vecchio 9-II. * * * NIŽJA S^OKOVNA SOLA Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št. 4, opozarja, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1958-59 samo še danes. Tajništvo je odprto od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo nadalje sporoča dijakom zavoda, da bo otvoritvena šolska sv. maša 1. oktobra 1958 ob 8. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se prične v četrtek 2. oktobra 1958 ob 8. uri. * * * DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA Ravnateljstvo državne tr govske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja, da je vpisovanje za šolsko leto 1958-59 samo ^e danes. Potrebne informacije se dobijo v tajništvu od 10, do 12. ure. * * * DRZ. NIZ. INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA Ravnateljstvo državne mžie industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorsi-no 8-III. nadstropje sporoča da je vpisovanje za šolsko leto 1958-59 samo še danes 25. septembra 1958. Šolsko leto 1958-59 se prične dne 2. oktobra t. 1. Šolska sv. maša bo v sredo dne 1. oktobra t. 1. ob 9. uri. Učenci in učenke naj se zbe-ro ob 8.45 pred šolo, od koder odidejo skupno v rojan-sko župno cerkev. * # # NIŽJA SREDNJA SOLA Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu v Ul. della Scuila Nuova 14 sporoča staršem, da se rok za vpi-sovanje v to šolo zaključi danes. Vpisati se morajo tudi učenci, ki so delali sprejemni izpit. 700. 1» 17 00 16.45 Pariški V Glas** MS? & •» S2® " Poročila v slov.: 114,30, 1D.00. , 12.36, poročila v !*»*-: 17.15. 19.15, 22.30. rL; 5.00-6.15 in 7.00-7J5 Pr ^ 7.15 Glasba za Glasi« po željah, 1330 FrJ#, nasveti; 13.45 Dve uvertur ^ za Suippeja; 14.00 G ,4,40 ljab; 14.30 ogovor lM0 Domači zabavni ar*?®ajo mf. Slovenske narodne prenos ansambli; 15.40-17.00 Pren ^ 17.00 Madžarske mri j5 pr«. Odlomki iz oper; 19.3«-* jjp nos RL; 22.15 — igra Preacher K°“u SaiMS- SLOVENIJA 327.1 m, i«.l “l 7 00, 8$ Poročila: 5.00 J-00'.Q0 isM' 10.00, 13.00, 15.00. I'1 22.00, 22.55. matineja; 8.05 Orkestralna £1* ^ čopi« Radijski roman — Brt - III.S Ne žaluj, bronasti straža 9.20 Revija popevk m -0.10 »Kaoar boš na 10.34 Iz solistične raki, ^ 11.00 Poje Dlan»Pf^slciti V* An-atoi Ljadov: O5®1 -jciSSC” mi; 11.30 Odd«!* z\- jaanlDi a) Z. Petan: Knjiga f»J gobi »Sedem palčkov vani ^ra je pa Sneguljčica«; iri trio Donka Skoberne1 Kmetijski nasveti; l^»e potpourri; 12.40 Na 1^133» poie Zenski vokalni RadiJ^j* Od arije do anje: ‘^Ujlci » kksikon; 14.30 Naši 45,40 FdJJ’ st Rajo in Pozdravljajo^ uiao-ska kronika; 16.00 Gi*£, po e » ke; 17.10 Jelka Cve^i ,^. 7,g kvintetom Jožeta Krevij * , Iz filmov in glasMn1 (j/. A« Četrtkova reportaža, m )n or Mozart: Koncert » klav R ^ kester št. 23 v A-**™' - IX 18.45 Radijska unive^^ Roko Zivkovič: Ra civ11!?? najnevarnejša kuga cije- 20.00 Četrtkov vecc ovk čih pesmi in napevov, gpdaji ’ dove tožbe (llter nergendi 21.20 S festivala v Be ^feSllv>» Kr.tek obisk na v*. jsjzza v Frankfurtu, TELEVIZIJA 1833 17.00 Spored za otro ^ Poročila; 18.45 Stari m " . g#| la.OO Potovanje P°, «ntariji oioki; 19.30 znanem t g Čitajte in Sirite PRIMORSKI OHEVHIK ( OLEPADlSČA ) KONCERT V AVDITORIJU V Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic za drugi koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom Alberta Zedde in ob udeležbi violinista Uta Ughija, ki bo jutri ob 21. uri v Avditoriju. Na sporedu so skladbe Schuberta, Beethovna, Confalonie-rija in Mendelssohna, A D I O 20.00 Oddaja za kme(v> ( na»r Fcročila- 21.00 Odnehaš „ (» ljuješ; i2.00 Totoc ub, ". 23.H daja o lovu m rlbo Poročila. ( K I 1 nralU* ! r Excelsior. 16.00: c Cooper Diana Varz , 4j; «V enice. I4.4a, 18.13, * dneh okrog sveta« jnJ 450 ce neveljavne. Vstp?icieiiS|o y. lazionale. 16.00. «P Mature. niviak . A' Arcobaleno. 16.00: »D JQUind. ter«, A. Magnatu, n-Franeiosa. „A. Supercinema. 18-00' n jer.f orožje«, Rock Hudson, Jones. »Moj* • Filodrammatico, 15-9°: var' ,’rt na policist«, T. picitnjour Grattaclelo. 16.00: t, stesse«, D. Kerr, J. * , Chiarl. —, p ”, Cristallo. 16.30: »Zbor®1«,,prit'u no«. M. Del Frate, 21.00: «Od-nehaš ali Capitol. 16.30: ((Morile1- Jason, M. Gorin*. jdaljofjii 21.00: ((Odnehaš ali J}*, do 5 Astra Roiano. 16.30: «s ^ umri«, J. Hunter po"^ Alabarda. 16.30: «TaJno tretjega Reicha«. vpne*’1 jh, Aldebaran, 16.00: »D®' 1« Pellegrin, J. Morea« y Bardot. , ve5*-,s. Ariston. 16 00: «Zakon j, Cagney, D. Dublins, 'gofl*1 Aurora. 16.30: »Bandi „ Mac Crea. oarabi £• Garibaldi. 16.30: ,wteSe' preteklost«, V. A- Manni. .-»net*1* Ideale. 16.00: «1 fre m, Dale. jivUe Im pero. 16.30; «Polna J. Hollidav. .. .^aljf«i ve ČETRTEK, 25. septembra 1858 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 1IJ0 Brez« obvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: «Medvpd in človek«; 12.10 Za vsakogar nekaj;- 12.45 V svetu kulture; 12.55 Ciganski Or. kester Barnabss Ba-kos; 13.30 Zabavna glasba; 17.30 PleSite z nami; 18.00 Richard Strauss: Sonata za čelo in klavir v F-duru; 18.35 Madžarski orkester Veces Lajos; 19,00 Slovenski samospevi; 19.15 Radijska univerza: Mednarodne organizacije: (13.) «Od Evropeke obrambne skupnosti do Zahodnoevropske zveze«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 2Q,30 Zbor Slovenske filharmonije; 21:00 Ilustrirano predavanje; Malo zna-r.e ljubezenske zgodbe iz svetovne zgodovine: (11.) «Dickensovo srečanje z Gibernijo« nato Glasbeni variete; 21.40 Orkester Jose Granados; 22.00 Sodobna književ. nost in umetnost: Dino Buzzatti; ((Šestdeset povesti«, poroča Mirko Javornik; 22.15 Ansambel Franco Valiisneri- 22.30 Rahmaninov: Koncert st. 3 v d-molu, op. 30; 23.05 Igrajo «The Th-ree Suns« z Etdalnim orkestrom; 23.30 polnočna glasba; RADIO TRET 11.00 Simfonična glasba; 12.10 Orkester Carlo Esposito; 14.30 Tretja stran; 17.30 Beethoven Sonata za klavir; 17.40 Popevke brez besed; 17.55 Iz rubrike »Furlanija v svetu«; »Septembrsko jutro«; 18.15 Orkester Cergoli; 18.40 Bruckner: »Simfonija št. 4»; 19.45 Pravni nasveti; 21,00 Puccini: «Madame Butterfly«. II. PROGRAM 9.30 Nastopi orkestrov Angelini, Barzizza in Segurini; 13.00 Orkester Plero Rizza- 14.30 Pregled prireditev; 15.15 Popevke Pina Spottija; 15.30 Popevke in romance; 16.00 Ves svet si je podoben; Moderno.' 16.00: «A 1*rlTilief1J4, Yorku» M Held, 21.00: «Odriehaš S. Marco. 18.00: ,ltS<, O. Grimm, H. Ru^^»lJ>> 21.00: «Odnehaš ali J, zj-jLv. Savona. 16.00: »SktJfJg. T% -tajnica«, K. Hepburn, p Viale. 16.00: »Zver, ki la svet«. , nzdrtf pe' 2100 «Odneha5 ali.n»idol r 21.00: ((Odnehaš ali »V«,, Halla. 14.30. 18.00, J*'3«. in mir*, A. Hepburn, vittorio Venet o. 16 mi», T. Sarvds, h. g* K» *eje» Belvedere. 16.30: «Sta>a .... i. r. : večjih avantur, brez Domenita in briš reklamnih stolpcev na p.rvifi straneh. Na ljubljanskih. zagrebških m beograjskih cestah pa petošolke že prepevajo «Kučica u cvi-ječu, trava oko nje, i kad bi u njoj bi o dragi, imala bih sve». ML 1,111,111........... Tenke noge Ce se nam zdi, da imamo roge tenke in premalo razvite, si moramo vendaile nekoliko pomagati. Ne, čudežev ne bomo delale, pač pa je res, da si mišice lahko okrepimo. Kako? Vsak dan, toda zares vsak dan bomo tekle eno minuto na prstih Pri tem bomo močno napele mišice nog m kolen ne pripogibale. Tudi sicer bomo skušale čim več telovaditi z nogami, nato pa masirali nogo v smeri od pete proti kolenu. To bo mišice Gkrepilo. V kolikor pa si s tem ne bomo veliko pomagale, bomo skušale to doseči z zunanjim videzem in sicer ta. ko, da bomo nosile nogavice brez črt, čevlje z ne previsoko peto in po možnosti zelo lahke čevlje, takp da se bodo tudi tanke noge zdele debelejše. KAKO KONSERVIHAMO HRANO Kakšne kozarce moramo u-porabljati pri konzerviranju hrane? Pri navadnih kozarcih, ki jih zapiramo s pergamentnim papirjem ali celofanom, se dogaja, da tako zaprti kozarci prepuščajo zrak, kar ima za posledico, da konzervirano blago počasi hlapi in se vsebina zmanjšuje. V takih kozarcih se konservirano blago ne kvari, ker smo dodali sladkor ali neko drugo sredstvo fsol, rum, alkohol itd.). Ce je to sredstvo v nepravilnem razmerju, se konservirano blago kvari; vsekakor pa gornje plasti, izgube, zaradi dotika z zrakom, svoj naravni videz in okus. Povsem drugače je s patentnimi kozarci. Le-ti so sicer dražji, a se zaradi svojih prednosti izplačajo že po kratkem času. Pri patentnih kozarcih se sladkor dodaja le zaradi okusa, hrano pa moremo kopservirati tudi brez njega. V tem primeru obdrži konservirano blago svoj naravni okus. V patentnih kozarcih konservirano blago ne hlapi, se ne suši in se tudi ne more pokvariti, ker je patentni kozarec hermetično zaprt. Pa tudi čas kuhanja v pari (sterilizacija) je pri pa tentnih kozarcih krajši. Pri tem je treba paziti na to, da je patentni kozarec dobro izdelan, da se namreč rob kozarca in pokrov točno uje mata. Gumasto tesnilo mora biti celo in nepoškodovano, pied uporabo pa ga je treba prekuhati. Po kuhanju, ko st kozarci ohlade, .jih je treba pregledati in ugotoviti, če po-ktov zapira trdno kozarec. V nasprotnem primeru jt treba pregledati gumasto tesnilo, in če je nepoškodovano, je treba kuhanje ponoviti. Prostor, kjer vkuhavamo, mo ra biti suh, zračen in ne preveč svetel. 1 kg zdravih, trdnih, vendai dobro zrelih češpelj operemo, zbrišemo, odstranimo peclje in vsako 3—4 krat prebodemo z zobotrebcem do koščice. S tako pripravljenimi češpljam, takoj napolnimo manjše ko zarce in jih sproti potresamc z dobrim kristalnim sladkorjem. Porabimo ga za vso količino 35 dkg. Nazadnje napol nimo kozarce do polovice 2 nc-premočnim rumom, jih ne produšno zapremo in postavimo za ted.n dni na sonce. Nato jih spravimo v temen, slih in hladen prostor. Po ne kaj tednih so češplje za uporabo. Češplje lahko postrežemo k precej mastni pečenki. Ce imaš težave v želodcu, po jej eno do dve. Sok pa bomo porabile kot dodatek k raznim sladicam ali pa k čaju namesto navadnega ruma. ZA DOBRO VOLJO Po dolgem trudu in napornem delu je Charlie Chaplin pred davnim. leti — zbčal toliko deAarja, da si je ;kup.l avtomobilček. Vozilo je ’ imel, voziti pa ai znal. Nekaj dni kasneje so ga prijatelji videli za krmilom blizu bolnišnice. Več ur je krožil tam okoli. Navsezadnje ga je stražnik vprašal: «Zakaj pa kar naprej vozite okoli bolnišnice?« Chaplin je odgovoril; «Iz gole previdnosti. Ve$te, danes prvič sedim za krmilom«. Skladatelj Bojan Adamič ter Marjana Deržaj (levo) in Beti Jurkovič (desno) sta peli na festivalu v Opatiji Z vrtne veselice P.d. »Rado Pregare Na vrtni veselici, ki Jdr je ireteklo nedeljo priredilo pri Piščancih prosvetno društvo »Rado Pregare«, Je med drugimi »astepil-tedi- eešani pevski zbor Salež-Zgonik (levo), trio iz Doline in duet Darko in Dario Gorlšbo-beneiki dnevnik Ob popolnem soglasju vseh občinskih mož Danes pričeli asfaltirati pokrajinsko cesto v Doberdobu Prizadevanje občinske uprave, da bi se čimprej elektrificirali zaselki v Dolu Brez velikih in javnih razprav, kot da gre za stvar, ki se tiče samo Doberdobcev, so tudi voditelji te kraške vasi srečno rešili zelo zamotano vprašanje, ki je vaščane dolgo let mučilo; da povemo kar na kratko; to vprašanje je asfaltiranje ceste po vasi. Danes zjutraj bosta pred osmo peljala skozi vas še zadnja avtobusa, od 8. ure dalje pa bodo cesto zaprli, dokler dela ne bodo dokončana. Predvideva se, da bodo prvi sloj »spalmobita* polili do sobote, seveda če bo vreme naklonjeno. Občinski predstavniki so bili v tem vprašanju popolnoma soglasni; vsi so bili praha siti že čez glavo. Po vasi je namrejs velik promet z naj- različnejšimi avtomobili, saj je cesta čez Doberdob najkrajša zveza med industrijskim središčem Tržičem in u-orav.iim središčem naše pokrajine Gorice. Po tej cesti vozi vsak dan več avtobusov, veliko tovornih avtomobilov, osebnih avtomobilov in motociklov, hiše pa so razmeščene na obeh straneh ceste, tako da se prahu ne morejo izogniti. Dobcrdobski župan tov. Andrej Jarc je bil v zadnjem času večkrat pri prefektu, da bi dosegel zadovoljivo reš’tev napeljave elektrike v Dol. Prebivalci zaselkov v Dolu so edini prebivalci naše debele. ki prebivajo vzdolž državne ceste, pa si še svetijo s petrolejkami. 51 a tem področ- fltltlltllMIIIIIIIIItllllllltlllltltllllllilitiiiiliitliftlllllltlltlltlHHHIIIIIIMIHIMIIIIMIIIIIMtMIIHMIMHI Seja občinskega sveta v Gorici Otlltup ze pri l>cdi>cri ra 7.0CC.0CC lir Izid natečaja za preureditev občinske hiše Sinoči je bila seja goriške-1 .-r ajo paralizo dihalnega miga občinskega sveta, ki se je j šičevja pričela z županovo komemoracijo umrlega duhovnika Marcona ter umrlega bivšega občinskega svetovalca SDZ Ivana Brumata. Zupan je polemiziral tud; s stališčem CISL, ki očita podjetju ATA, da ne spoštuje pogodbe, ki jo je sklenilo z županstvom za vzdrževanje mestnega prometa. Dr. Bernardis ie branil podjetje ATA, češ da ie napravilo veliko več, kot je dolžno po pogodbi. Nadalje so sklenili odkupiti zemljišče Kocijančičevih iz Podgore, ki se razprostira med pokopališčem in Ulico Slataper. Plačali ga bodo s posojilom, ki ga bodo najeli pri Državni posojilnici. Znašalo bo 7 milijonov lir občina pa ga bo z 8-odstotnimi obrestmi odplačevala 15 let. Natečaja za širitev občinske hiše so se udeležili trije gradbeni strokovnjaki, vendar do-beden od predloženih načrtov ne ustreza pogojem, ki i ih je postavila pr.stojna komisija. Prve nagrade niso podelili, drugo nagrado pa si delita ing. Renato Fornasari iz Gorice in arhitekt Luigi Mee-carini iz Voghere. Tretjo nagrado v znesku 150.000 lir so podelili znanemu goriškemu arhitektu Massimilianu Fabia nu za izredno podroben in o-kusno izdelan načrt. Predlog občinskega odbora, naj se izid natečaja odobri, je bil sprejet s pripombo svetovalca podbersiga, ki se je čudil, zakaj se je natečaja udeležilo tako malo goriških gradbenih strokovnjakov. Zupan je na koncu pripomnil, da bodo morali za spremembe stare občinske hiše, ki je s pročeljem obrnjena na trg, dobiti odobritev oddelka za lepe u-metnost., ker je poslopje zaradi svojega starinskega sloga zaščiteno. Končno so odobrili nakup večjega števila parcel, med katerimi tudi 1000 kv. m zemlje Marije Bearcl iz Ulice Duca d’Aosta, da so lahko razširili cesto v smeri prot. Trstu in je tako usposobili za naraščajoči promet. «»—— Srčni napad delavke v Podgori Včeraj okrog 13- ure je 40-lctna delavka v podgorski predilnici Iva Semolič dobila srčni napad. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo peljali v bolnišnico pri Rdeti hiši. V nedeljo na Trgu C. Battisti tombola Zelenega križa Ker so v Gorici tombole ze-o priljubljena ljudska igra, saj segajo začetki tradicionalne tombole v korist ustanove O. Lenassi že v prejšnje stoletje, lahko upamo, da bo tuli nedeljska dobro obiskana, :!a se bo osebje Zelenega križa, ki tako požrtvovalno o-pravlja svoj pose' lahko še bolje opremilo in tako uspešneje pomagalo bo'nim meščanom. ju sta dve vojašnici finan-carjev in trije obmejni olo-ki. krer si uslužbenci svetijo na najbolj primitiven način kot naši dedje. Elektrifikacija Dola je ne-obhodno potrebna. Vendar je treba začeti sedaj tako rekoč od začetka, medtem ko bi se načrt laže izvedel, če bi se ga prejšnji občinski predstavniki lotili skupno z elektrifikacijo Jamelj in Poljan. Tečaj judo v IG Goriziana Japonska rokoborba ali *ju-dr:», kot jo tudi imenujejo, je v Evropi že nekaj let zelo v modi. Skoraj ni večjega mesta, kjer ne prirerajo tečajev, ki jih obiskuje zelo ve-l ko mladeničev, oa tudi precej predstavnikov nežnega spola, ki so bolj bojevite na-iave. UG Goriziana že tretje leto organizira tečaj, k. se bo za-'-el 30. septembra. Vpisovanje vsako popoldne na sedežu UG Goriziana v Ul. Rismondo 2. Aretacija Plahute zaradi tihotapstva? Po Gorici se je razširila govorica, da so jugoslovanske oblasti v nedeljo aretirale go-riškega trgovca s kolesi in motornimi vozili Ivana Plahu-to-iz Ulice Duca d’Aosta, ker so baje našle pri njem 200 tisoč din, ki naj bi jih omenjeni trgovec prinesel iz Italije. Zdi se, da so denar dobili cariniki na bloku pri Rdeči hiši pri osebni preiskavi. Zanimanje za delovanje in izposojanje sokovnika V torek popoldne in zvečer je na sedežu v Ul. Ascoli 1 tov. Vilma Bregant prikazala l porabo sokovnika, to je ne-ke vrste parnega kotlička, ki služi za pridobivanje najraz-Včnejših nealkoha nih sadnih sokov. Prikazu jt prisostvovalo večje število gospodinj iz mesta in okol:ce, ki se želijo v gospodinjstvu f-mbolj izpopolniti in tako tudi svoji družini nuditi kaj več kot do sedaj. Potem so se prisotne dogovorile glede zposojevanja sokovnika, s katerim so že pričele na domu izdolevati prve sadne sokove in jih spravljati v steklenice. Res lepa inicia‘iva, ki zasluži splošno pohvalo. Tiste gospodinje ki se iz kakršnega koli razloga niso odzvale povabilu, lahko pridejo vsak dan na sedež v Ul. Ascoli 1, kjer bodi dobile vse potrebne informa ije in kjer se bodo lahko dogovorile tudi glede izposojanja aparata r.-a dom. Simfonični koncert v Verdijevem gledališču Danes zvečer bo tržaški filharmonični orkester pod- vodstvom dirigenta Alberta Zed-da izvajal drugi simfonični koncert sezone »Jesen ■ 1958» po ljudskih cenar. , prireditev V.o v Verdijevem gledališču, kjer prodajajo vstopnice po 350 lir za balkon in 200 lif za parter danes :es 'dan. Sodeloval bo tudi štirinajstletni v;olinist Uto Ughi _____ Program koncerti je naslednji; Beethoven: koncert op. 81 'a violino in orkester; Schubert: Rosamunda, uvertura; Confalonieri, Hilaria, suita; Mendelssohn, simfonija št. 4 t-p. 90. Koncert se bo pričel točno ob 21.10. Po začetku ne bo vstop v dvorano dovoljen do prvega odmora. Uradni podatki o promet« skozi tržaške bloke Letos rekordno število prehodov raznih turistov Podvojilo se je število italijanskih državljanov, ki obiščejo Jugoslavijo - Postopno ustaljevanje obmejnega prometa s propustnii-ami Pismo iz goriškaga okraja Zelo dober pridelek grozdja zlasti s sodobno urejenih vinogradih ška podružnica Zavoda izpla-1 za zdravljenje živine, s kate- Ko bo v nedelj:- 28. avgustu v Gorici praznik grozdja bo Zeleni križ organiziral tudi tretjo tombolo, ki bo na Trgu C- Battisti. Cinkvina bo 30.000 lir, prva tombola 80.000 i.r, druga tomboli pa 10.000 lir' Kartele bodo prodajale pooblaščene osebe. Cisti izkupiček bo služil za nakup novega rešilnega avtomobila, v katerem bodo nameščena tudi k*klena pljuča, Tu aparat bodo lahko prenesli na kraj kjer ga bodo potrebovali, uporabljali pa ga bodo tudi v rešilnem avtomobilu samem med bolnikovim prevozom. Z njim so že marsikateri o-sf bi rešili življenje. Neobhod-r.e potreben je za utopljenče esebe, ki so se zastrupile ali j’h je ožgala strela, obenem je edini aparat, s katerim je taožtn prevoz bolnikov, ki i- NOVA GORICA, 24. septem-bra. — Kogar te dni zanese pot po vaseh Vipavske doline in Brd, bo v vsaki vasi priča živahnih priprav vinogradni. kov, ki hitijo z urejanjem kleti, s pripravo posode in vsega, kar je potrebno za trgatev. Bogata trgatev se bo začela pr. ve dni oktobra, kot so določili občinski ljudski odbori s svojimi odloki o trgatvi, da preprečijo trganje nezrelega grozdja in da se zagotovi kar najboljša kakovost vinskega pridelka. Letošnji vinski pride, lek bo povsod na Goriškem, razen na ožjih področjih, kjer je klestila toča, nadpovprečen, in mnoge vinogradnike skrbi, kam bodo spravili mošt, ker jim primanjkuje posoda. Zlasti visoke hektarske donose bodo imeli v sodobno u-rejenih vinogradih. Tako na primer na zadružnem gospodarstvu na Dobrovem računajo, da bodo na kompleksnih, po vojni urejenih vinogradih pridelali od 100 do 130 stotov grozdja na hektar. Na kmetijskem gospodarstvu Ajševiča — v vinogradu z latniško vzgojo trt v Stari gori — pa bo pridelek še precej večji. Na prevzem tržnih viškov grozdja in mošta se živahno pripravljajo tudi vinske kleti v Vipavi, Dornberku, Vipol-žah in zlasti v novi veliki kleti v Dobrovem, kjer so že v prvem letu obratovanja s pravilno nego vin dosegli mednarodno kvaliteto in dobili visoka priznanja — zlato in srebrno medaljo — za razstavljena vina na zadnji mednarodni vinski razstavi v Ljubljani. Pred kratkim so se na glavni zadružni zvezi Jugoslavije dogovorili tudi o odkupnih cenah za grozdje in vino, ki ga bodo odkupovale zadruge. Cene so zaradi obilne letine tudi v drugih predelih Jugoslavije in drugod znatno nižje od lanskih. Najvišja odkupna cena za običajno grozdje je določena na 1,60 din za atopnjo sladkorja, grozdje sortnih vrst 1,80, grozdje kvalitetnih sort pa po 3 dinarje za sladkorno stopnjo. Vino pa bodo odkupovali; običajno konzumno vino po 3,90 din, za maligan konzumno sortno vino po 4,20 din kvalitetno vino po 6 dinarjev in visokokvalitetno vino po 8 dinarjev maligan. Toča je letos na Goriškem zajela le ožja vinogradniška področja v severozahodnih Brdih, Solkan in ožjo okolico ter v manjši meri nekatere vasi na Vipavskem. Povzročena škoda pa je kar precejšnja, saj znaša po cenitvah Državnega zavarovalnega zavoda samo v vinogradih, zavarovanih proti toči, blizu 50 milijonov dinarjev, ki jih bo novogori- čala 750 prizadetim vinogradnikom. Izplačali bodo skoraj še enkrat več kot znašajo vplačane premiji zavarovancev. To kaže, da jt zavarovanje vinogradov in drugih kultur pred točo še vedno nerentabilno, ker se je uveljavilo predvsem na območjih, kjer so pojavi toče pogostejši. Ce pa bi zavarovanje te vrste razširili tudi na področja, kjer je toča redkejši pojav, bi s premijami lahko krili primanjkljaje na območjih, ki jih toča večkrat prizadene. Zaradi ne-rentabilnosti mora Državni zavarovalni zavod kriti pri manjkljaj zavarovanja pred točo iz drugih rentabilnejših panog zavarovalstva. Pozitivno pa je to, da na Goriškem zavaruje svoj pridelek pred točo vsako leto več vinogradnikov, ker so že mnogi spoznali, da je zavarovanje pridelka proti toči pri DOZ najbolj učinkovita obramba proti toči. Tako je letos zavarovalo pridelek že nad 1200 vinogradnikov, med katerimi je 80 odstotkov skupinskih zavarovanj, ki so jih organizirale in dale zanje pobudo kmetijske zadruge. Ta oblika zavarovanja je najugodnejša, obenem pa najbolj učinkovita, ker si vsakdo z malimi izdatki za premije zagotovi dohodke \ realni vrednosti pridelka tudi če ga uniči toča, ker plača škodo Državni zavarovalni zavod. Kako pomembno vlogo ima Državni zavarovalni za-vad v kmetijstvu, lepo osvetljuje med številnimi drugimi naslednji primer: ko je leto* toča sklestila vinograde v Brdih, je neki vinogradnik, ki ni hotel zavarovati vinograda proti toči, ves obupan razmišljal, kako bo preživljal družino, ker mu je toča uničila skoraj ves pridelek. Zena pa se mu je smejala. Ta ženina navidezna brezbrižnost nad nesrečo ga je tako razjezila, da je začel besno kričati, naj vendar ne bo tako lahkomiselna. Le-ta pa mu je mirno odgovoril.: »Nisem tako lahkomiselna kot ti. Pridelek sem pred dnevi sama zavarovala pri DOZ, ki nam bo plačal povzrn čeno škodo.» Zavod zavaruje tudi druge pridelke; žito, koruzo, krompir, sočivje in živino, prašiče drobnico ter čebele proti poginu. Zavarovanje živine in čebel' proti poginu je že močno razširjeno. Danep je na Goriškem zavarovanih že okrog 14.000 glav goveda in kopitarjev in letos je Zavod izplačal zavarovancem za nastalo ^kodo pri govedu že blizu 3 milijone dinarjev. Pri živini uvajajo ša dodatno zavarovanje rim prevzema Zavod (proti povračilu minimalne dodatne premije) tuai stgoške za zdravljenje živine. Za zdravljenje določen del premije, ki med letom ni bil porabljen, pa se po pravilih Zavoda deli med zavarovalno skupnostjo, Zavodom in veterinarjem, ki je skrbel za zdravljenje živine. To zavarovanje se uvaja le V krajih, kjer je veterinarska služba že urejena. Po vaseh, kjer se živinorejci skupinske zavarujejo, postavlja Državni zavarovalni zavod tudi prenosne lekarne za prvo pomoč ponesrečeni ali bolni živini. Takih lekarn je v o-kraju že 20. Sredstva sklada za preventivo, v katerega se steka del plačanih zavarovalnih premij, pa Zavod uporablja za gradnjo ograj in drugih naprav za povečanje vat nosti živine na planinskih pašnikih. Tako so zavarovalna dela na Ljubinskih, Knežkih planinah, na planini Rut in Upale v glavnem že dokončali, še letos pa bodo ogradili planine Žabče in Zatolmin. J. J. V letošnjih poletnih mesečin je osebni mednarodni promet skozi obmejne bloke našega področja presegel vse najvišje številke preteklih let. S potnimi listi je tako prišlo v avgustu na naše področje 17.890 italijanskih državljanov in odšlo v Jugoslavijo 13.450 italijanskih državljanov. Ta številka je skoro dvakrat v šja kot v istem mesecu lanskega leta, ko so znašali prihodi in odhodi 8 530 odnosno 8 730. Porast ni omejen samo -ia ta mesec -emveč so tudi julijski podatKi jiodobni, saj so že v juliju opazili, da se je promet’ sko-ro podvojil. To govori, da je postala Jugoslavija turistično zanimiva tudi za številne italijansae državljane in da je prišlo iz turističnih pa tudi drugih razlogov do vedno tesnejših osebnih stikov, obiskov .itd. Prav tako zadovoljivi so tudi podatki glede tujih državljanov, ki so šli skozi bloke s potnimi listi. Avgusta je tako prišlo na naše področje skozi bloke 101.220 tujcev, odšlo pa v Jugoslavijo 89.690 tujcev, medtem ko je lani v istem mesecu prišlo 25.260 in odšlo 83.470. V teh številkah so upoštevani jugoslovanski državljani, ki so le-.os v večjem številu s polnimi listi odšli na razna turistična krožna potovanja po Italiji, odnosno ki so obiskali vsaj Trst in Benetke. Večji dei pa seveda odpade na avstrijske, nemške in druge tule'turiste, ki so zlasti v poletnih mesecih >.ar navalili proti turističnim središčem toplega Sredozemlja. Pri tem jt značilna razlika med šie-viom tujih državljanov, ki so na naše področje prišli, in državljanov, ki 5 o odšli iz Trsta v Jugoslavijo, saj se v vseh poletnih mefecifi že več let opaža ,da prihaja na naše področje iz Jugoslavije več t.n. jil. državljanov, kot se jih Trsta odpelje proti Jugoslaviji. Prav obratno od mednarod-rega prometa pa smo v poletnih mesecih prvič opazili, d« je padlo število prehodov propustnicami ji. kar velja tako za prebivalce tržaškega področja kot za prebivalce so. sednjega jugoslovanskega pod. ročja. Številke pravijo, da je v avgustu prišlo na naše pod- očje 140.030 osen z jugoslovanskimi propustnicami (lani 154.260) in da je cdšlo iz Trsta in okolice z italijanskimi Praznik grozdja V nedeljo 28. t m. bo v Ljudskem vrtu praznik grozdja. Program bo naslednji; ob 10. uri otvoritev stojn;c za prodajo grozdja in vina domače proizvodnje. Ob 10.30 bodo nastopile fu/lanske skupine narodnih noš on 11. uri pa bo na sporedu instrumentalni koncert. Poo- ldne ob 16. uri bodo ponovno priredili nastop folklornih skupin, ob 18.30 bo nastopil pevski zbor Solvay iz Tržiča, ob 17.30 pa po ponovno instrumentalni koncert. «»------- Padec moškega Ko je ob 18.15 pred Ribl-jevo postajo stopil z avtobusa 88-letni Mario Ventrame iz Vidma, se je spotaknil na zadnji stopnici in si je pri padcu zlomil levo zapestje. Zdraviti se bo moral 40 dni. O Danes popoldne od 14. do 16. ure bo visokošolcem na razpolago uradnik tajništva tržaške univerze, na sedežu Akademskega krožka na Korzu Itaha 10JII. propustnicami na sosednje jugoslovansko področje 138.170 oseb (lani v avgustu 169.970 cieb). Ta padec ne predstavlja nekaj presenetljivega, temveč so ga odgovorni organi že pričakovali Število prebivalstva je namreč omejeno in k o so vsi ali skoro vsi, ki imajo interes ob skati sosednje področje, napravili pro-pustnico, ne obstajajo več o-snovni razlogi, da bi število obmejnih prehodov še nada-.je raslo s tako vrtoglavo naglico, kot je bilo to v zad- njih letih Postopno se pride Jo nekakega zasičenja in lahko sedaj opažamo samo še sezonsko gibanje in verjetno postopno povečanje števila prehodov, ki pa bo opazno sele v daljšem razdobju Na znižanju prehodoc je vplivalo tudi povečanje števila dni za bivanje na sos anjem področju, kar je omogočilo, da nekdo v redu opravi svoje opravke, obišče vse sorodnike v razpoložljivih treh dneh in mu zaradi tega n' več treba PISMA UREDNIŠTVU Dragi Primorski! V današnjem P.D. sem na 1. strani prebral kratko vest, tla je bil te dni v Bocnu Gschnitzer, podtajnik avstrij: skega zunanjega ministrstva, ki je znan po svoji specifični junkciji, da skrbi samo za julnotirolska manjšino. Očitno je prišel v Bočen dejansko samo zato, da bi bil navzoč pri svečani otvoritvi specialne biblioteke za južnoti-rolska vprašanja pri Kulturnem zavodu. Pri tem sem se spomnil, da bi lahko tudi pri nas v Trstu imeli tako specializirano biblioteko za vprašanja Slovencev v Italiji. Saj imamo ie lepo in bogato Studijsko knjižnico, ki ima na razpolago mnogo gradiva o roših problemih, Mislim, da zkoristiti vsen štirih meseč- (,j(0 potrebno ustanoviti le r ih prehodov. . MEDNARODNI PROMET (s potnimi listi) Julij 1958 Avgust 1958 Italijanski prišli državljani odšli Tuji dr prišli žavljani odšli 9.950 17.890 11.470 18.450 62.580 101.220 58.230 89.690 Julij 1957 Avgust 1957 4.690 8.530 5.530 8.730 48.360 95.260 46.750 83.470 LOKALNI P R 01 (s propustnicami) MET v Julij 1956 Avgust 1958 Prebivalci t prišli rž. področja odšli Prebivalci j prišli ug. področja J odšli 122.480 138.500 125.140 138.170 136.550 140.030 134.570 139.990 r Julij 1957 128.630 130.360 169.970 128.490 154.260 127.760 152.720 6 llliniHIIMIIIIIIIIIIIOIIIMIMIIIIIIIHIMtlllllllKnilllHIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMtMIIHHHIIIIIimillllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIHItltHHimiltllllHHIH« Iz spomenice Združenja stanovanjskih upravičencev V 6 letih so zgradili 8.462 stanovanj število družin pa se je povečalo za 17.000 V gradnji pa je z javnimi sredstvi samo okrog 900 stanovanj vštevsi 356 stanovanj za ezule Obsežno smo ž" poročali o siomenici, katero je pripravi. 1 j »Združenje stanovanjskih upravičencev* o stanovanjskem vprašanju v našem mestu Po podatkih, ki jih je združenje zbralo na osnovi u-radnih virov, se je stanovanjska kriza v zadnjem razdobju še zaostrila. Tako je obstajalo v Trstu ob koncu leta 1051 55 450 stanovanj in 88 tisoč diužin ter je torej manjkalo 21.550 stanovanj. Ob koncu lanskega leta pa je bilo 74.912 stanovanj in 105.090 družin ter je torej primanjkovalo kar 30.088 stanovanj. Nedvomno so v obravnavanem razdobju zgradili precejšnje število stanovanj, vendar mnogo premalo, da bi zadostili potrebam, ki so mnogo hitreje naraščale, zlasti za. radi priseljevanja ezulov, kot nova stanovanja. Značilno je tudi, da se pri nas zida velika večina stanovanj z državno podporo, saj so zgradili v razdobju šestih .et od leta 1952 do 1957 8.462 stanovanj, med katerimi je samo 2.856 na račun privatne pobude, o-riala pa so vsa zgrajena z državno pomočjo odnosno ve- Pokrajinski odbor Anketa o tuberkulozi med našo živino Na torkovi seji pokrajin-:kega odbora so med drugim razpravljali o nevzdržnem fi-načnem položaju, v katerem je pokrajinska uprava. Položaj postaja vedno resnejši. V nadaljevanju seje so odborniki odobrili nekatera poplavila na pokrajnskih stavbah. Odbornik Grigolon je poročal o anketi za ugotovitev stanja živinske tuberkuloze v r.aši pokrajini. Odbornik Fa-brizio pa je oovedal o stikih s tržaško pokrajinsko upravo, da bi nekatere gluhoneme o-tioke poslali v Trst v zavod, ki tam že posluje, slepe pa v zavod «Rittmeyer», ki je piav tako v Trstu Na dolgo in široko so od-berniki razpravljali o bodoči uieditvi mostu «Figariola» na of alni cesti Belvedere - Gra-dež, ki ga bodo pričeli obnavljati v bližnji prihodnosti. V ponedeljek je bila na sedežu pokrajinske uprave seja prizadetih kamionistov in avtobusnih podjetij iz Gradeža, ki vzdržujejo zveze z mestom siedi lagune. Odbornik Polerrf je še govoril o uspehu, ki ga je dose-g.a pokrajinska uprava z akcijo za ustanovitev industrij- ske šole v Gorici. Dejal je tudi, da bo posebna komisija kmalu zaključila delo o sta-mžu pokrajinskih uslužbencev. Nato so še govoril: o cestnem vprašanju, ki ga bodo verjetno zaključili v soboto na seji pokrajinsicega sveta. Kino v Gorici VERDI. 21.15: Koncert tržaške filharmonije. CORSO: pričetek predstav ob 15., 18.10 in 21.30 uri: »Potovanje okoli sveta v 80 dneh», cinemascope v barvah. Igra 40 znanih igralcev. VITTORIA. 17.15: »Nevarna leta», G. Baker in F. Vaughan. CENTRALE. 17.00: »Življenje Jamesa Deana*. MODERNO. 17.00: »Junaki našega časaa. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna DTTdine. Ulica Rabatta 18, tel. 2124. «»------- TEMPERATURA VČERAJ čina izključno z državnim: sredstvi. To pomeni, da je privatna pobuda bila vedno zelo malo agilna pri gradnji stanovanj na našem področju, kar odraža splošni gosp:darski položaj, zlasti če pomislimo, da je razmerje med javnimi in privatnimi gradnjami po drugih italijanskih pokrajinah prav obratno. Težnja gradnje stanovanj po privatnem kapitalu pa se stalno znižuje, saj so gradili predvsem stanovanja »in condominio* torej, da je stanovalec tudi postal lastnik novega stanovanja in je izplačal' celotno vsoto v ne-aaj obrokih, med katerimi ni v nobenem primeru minilo 'več kot leto ali dve. Skoro Pa ni gradenj privatnih stano. vanj »za najemnino*. V takih pogojih je razumljivo, da za daljše razdobje ne moremo iskati rešitve stanovanjskega vprašanja drugje kot v javni dejavnosti. Tu pa, čeprav so podatki na prvi po-gied zadovoljivi, s stvaTmi ni najbolje. V letošnjem letu grade z državnimi sredstvi odnosno z državno podporo naslednja slanovanja; poseben jpecialtziro"^,^^ za ta vprašanja -is* sami in ga iz dne ^ in iz leta v Uto< y in pedantno 'ZP°V° |aJ,lco okviru tega oddel vrirejali » P™ ^ visokoSol' še srednješolce ^praš«' ce prelavanja o e njih njih. Za trdno vem’J,0 jgi-v šoli zelo, zalo d* jo, tako da sem ^ marsikateri niti nej ,jl)OIno, ko nas je in kle p ,g0itr Kaj še, da bi veaet ^ V,no vseh borb zo n* je , v zadnjem st0}et]U’ia sjn» ** šeli niti ne učijo, „ p,a« tukajšnji Sion ^ lativno najnečji r' (j fp žili oborožene bor r02ltk® šizmu in naciznin- zq DVOJČKA (od 21- j pri« . _ hi se <*a‘ , do odločilne tzb.re po. klic*' či>- Uspeti bi mogli se stvenih zadevah, vam ponuja. j) ' RAK (od 23. 6, do p ti redite že enkrat r II1ejii"' jo toliko odlašate. rejši dogodek v druz ^ LEV (od 23. 7. 00 Zanes,t! Sreča v špekulacija • ajte ' se na prijatelje in z i? bhžnjo osebo, ki vas jansko rada in vas ce ^ »2. DEVICA (od 23 »• ^tr 9.) — Današnji dan J ^ ljen za one, ki ali novo delo. Obeta zaslužek. „ jo TEHTNICA (od 23. ^ zna!» 10.) — Potovanje, K^. vel’k® ali veliko koristiti a 0(j v* škodovati. Odvisn"1 še sposobnosti. JO- ŠKORPIJON (od as- boll 22. 11.) — Bodite ^gjajt' zaprti vase in ne p05jov#'_ jušfli- c;jam in raznim prispevkom (ebuona entratao). 8. Združiti je treba razne komisije, ki dodeljujejo stanovanja, in mora biti v tej enotni komisiji zastopano tudi združenje stanovanjskih u-pravičencev. «»------- Obvestilo INCA Danes ob 18. uri bo v Ul. Zonta 2 sestanek zaupnikov INCA. na katerem se bodo pogovorili o bolniškem zavarovanju. Obvestilo volivcem Občinski volilni urad poziva vse meščane, ki so-'menjali stanovanje po 15. oktobru 1957 in_ ki niso tega sporočili matičnemu uradu, naj sporočijo temu uradu v Ul. Diaz 25 takoj svoj novi naslov. Občani, ki bi opazili na volilnem potrdilu kakšno napako, se lahko tudi obrnejo na voiilni urad, da jim morebitne napake popravi. svojih poklicnih in ** zadev. Bodite veliko11 da le do neke ine,e'1 d« ^ STRELEC (od 23. ^ 12.) — Ce boste v«": n- segli v zadevo. •* jviS"1 ko dosegli in še 00 i svoj ugled. 12. ^ KOZOROG (od 21. jSt< 20. 1.) — Se vedno • pr,v. na napačni poti. Ne pe ce boste rinili do 'ct>,:lIblie svetite se še bolj osebi. . io VODNAR (od 21 ‘J, » 2.) — Odlična P :|.° jje ^ pa jo boste zamJil**1-. s(e j’ ste uspeli v načrri K prepr že dolgo pripravlja11-časni ste. 3) ^ 1958 zakon št. 640 št. 640 št. 640 št. 408 št. 408 št. 43 št. 43 Ezuli kraj število stanovanj Sv. Ana Sv. Ana Sv. Ana Ul. Buonarroti Čampi Elisi 1LV A-Skedenj CftDA-Campi El'Si Skedenj Skupaj 1959 št. 640 št. 640 Naselje S. Sergio Lonjerska cesta ezuli Carbola ezuli Ul. Baiamonti Skupaj 56 69 70 17 49 22 36 112 411 120 151 115 129 515 predvidena dograditev september 1950 oktobe. 1958 oktober 1958 oktober 1958 december 1958 september 1958 decemoer 1958 november 1958 junij 1959 junij 1959 oktober 1959 oktobe. 1950 Iz teh podatkov je razvid-1 način bi se lahko izselile dru-ro, da je ritem gradenj ved- f ne iz prenapolnjenih stano- Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo tem- peraturo 24 stopinj ob 15.30. ___ Uri, najn-ižjo pa 9 stopinj ob ><* osnovi 1,5 odst. obresti 6.20 uri. lr‘* stroske za gradnjo. Na t« r.o bolj počasen in dg na ta n >čin ne bo mogoče nikoli rešiti perečega stanovanjskega vprašanja. Značilno je tudi, da se z veliko zamudo izvaja zakon št. 43 (INA-Casa), odnosno se zelo točno izvaja oni del zakona, ki predvideva, da morajo delavci in uslužbenci plačati poseben prispevek, medtem ko so šele prejšnji mesec izročili prva stanovanja. V tej zvezi je tudi zna. čnno, da je že leta 1956 takratni župan Bartoli napovedal takojšnjo gradnjo naselij S. Sergio, Barkovlje-Boved in Itocol — Sv. Alojzij, do česar še sedaj ni prišlo. Iz navedenih in utemeljenih razlogov je sestavilo Združenje stanovanjskih upravičenčev vrsto zahtev, da se re. ii pereče stanovanjsko vprašanje. Te zahteve so naslednje: 1. Obnoviti je treba veljavnost zakona št. 261, katerega •o v Trstu priče i izvajati s precejšnjo zamulv in na o-snovi tega zakona zgraditi v daljšem razdobju 10-000 ljudskih stanovanj, za katere naj plačujejo stanovalci najemni- vanj, bi dobili mlsdi pari mož. nost dostojnega stanovanja in bi postopno lahko podrli ne-zCrava stanovanja in ukinili kolektivna zavetišča. 2. Povečati je treba število gradenj na osnovi zakona št. 640, da se odstranijo nezdrava stanovanja, kletna stanovanja, barake itd., pri čemer ne bi ?mele veljati omejitve glede družinskih članov. 3 Takoj je treh* pričeti izvajati že predvidene načrte za gradnjo novih naselj na o-snovi zakona š*. 43 (INA-Casa). 4 Povečati je treba nakazila za gradnjo stanovanj v okvi-tu zakona it. 751 (zakon «A1- dislo*) 5. Se nadalje je treba dodeljevati posebna nakazila za gradnjo stanovanj, za begunce, tako da njih potrebe ne 1. odo preveč vplivale na dodelitev stanovanj za kcajev-10 prebivalstvo. 6 Uvesti je treba popolno ukinitev stanovanjskih izgonov, vse do takrat, ko »c stanovanjski položaj ne bo normaliziral in ko se bo prišlo tudi do normalni! najemnin. 7. Vladni generalni komisar uaj izda dekret proti špekula. RIBE (od 20. 2. d° sLji*11’ Zmagali boste nad ki vas mučijo. NfiPrlCpjj,iaŽ1*e stava in uspeh, vzdušje svoje okolice- ^ umi"1""" Izpred kazenskega sodišča Leader Carl ne trpi noben Včeraj bi te morali tagovarjati E, Laure"^ Varni in inž. Turre - Turek, pa to proces Carlo Tolloy, vodja ene izmed indipendentističnih skupin, je zadnje čaše sprožil o-fenzivo proti vsakomur, ki se drzne govoriti proti njemu. Pred nedavnim je prijavil voditelje njemu nasprotne skupine. Včeraj pa so prišli na vrsto odgovorni urednik dnevnika »II Corriere di Trieste* Eugenio Laurenti, predsednik Fronte za neodvisnost Carlo Varni in inž. Turre-Turek Giuseppe. Prva dva sta obtožena klevetanja po tisku zaradi številnih člankov, ki jih je objavil dnevnik. Sicer so bili skoraj vsi članki objavljeni v obliki pisma, ki jih je časopisu pošiljal Varni. Inž. Turre pa je bil obtožen, da je na občnem zboru indipendenti-stov žalil Carla Tolloya, češ da mu je izsilil podpis na prijavi kot kandidat na njegovi listi, predloženi pri zadnjih političnih volitvah. Do razprave pa včeraj ni prišlo zaradi neveljavnosti pozivnega dekreta na razpravo, zaradi česar je sodišče odredilo, da se proces, ki ga bodo formalizirali, odloži za nedoločen čas. Obtožence branita odv. Kezich in Amodeo, Carla Tolloya, ki se je prija- sporazuma o bencind 0 ' ih. fifl^, namreč, da so obn,eJ.„i.< mobiiskih tankih. 0 Kittc irir predvaja danes M. t. m. z začetkom ob II. nri . Poj mi dober dan zalo^ vil kot zasebna str zastopa odv. pangra2 • ------ Odložena razpraJf o bencinu v Včeraj bi morali pr^ijat*^ nim sodnikom ;Poru,k,jenastalzde^« terpretacije cl. •'» v * j< ia so oD,llw .;ti ‘'■j;, m organi začeli uv0! jj cin; osebe, ki so s . jt kot predvideva sp°rn ajj cejj-morale plačati S10 .°lti niso hoteli, podpri nik- . s« - j* Prizadete osebe s k1 „» nile na odv. Terp1 „gpe poklical finančne o s" $ zagovor pred sprav {ii/0 ^ kom. Toda državno F teWj» nilstvo, ki vztraja n ‘ ’ .r taciji člena 38, ce® dr**./ le za jugoslovanske ^ p ne, je z izgovorom. ■ ^ ni bil poslan na Pr rav0e doseglo odložitev sp prave do 30. oktobr re*» / Predvidevajo, da .gje o tega postopka znat\i c^° decembra letos a jeta. nuarja prihodnjega (Cantami Buongiorno tristezza) Igrajo: GIACOMO ROpDINELLA in MILLV vrr* Mednarodno finansiranje nerazvitih ni jhSEj!?”*1 ro politič-Sata v^j Zahoda pri-bolj ^em casu ce-Vpr»fc®i • °sPredJe dve ^SSe ka*° Zavreti na °> m k^nar°dne tr-d Orodno forganizil-ati 1'bi 7a°t Jr ‘insirap je, ekonom-' o^jivostih onšcenih £»^S‘^“S£ 5^kih?nalif_ večjih go- ^fmančnih Te-Msiljeng llh aezei n P .Sro za od- ***> m^aJudi svojo po- dežel, ki so uvoz. S?ezaV^om in Za’ rSovinsjj ekonomske in Spo sebiC-je Vzhoda-Pri tJj6 razumlji' ^Postavljati ne Smemo £Ja' "a&^^ega čini-L,®mi indf,^nosov med aD*i za t atnJskimi de-«a aPere je znači- , nžW hni ““'"CJS1 KO] vS načrte n tudi ** ^“naciji in saniran.iu, štaba**1 zdaj rtav?ovesju- ° JaJo. je z,**?8 razPrav- naSpro^en • °g°rčen P ta seveda interesov ^Parodnn Vpliva ‘udi na *P!oh. n° politiko na-0$n ?Ja •*£**?* nazadova-. d2P°au Pe trgovine je v P Potrošnfn Proizvodnjo »*?Wivosti t --V Petrošne l°J je tnMča. Ta za- clP^orm^nih0 vecji spri' ^aaa 7“alr>ih razlik med tadovahja spričo na' ., ld»osti ednarodne li-tfdelitve’ ueenakomerne ,ir“ia Ldeviz in zlata. „fs še V j, --16 ,bil ta pro-začel a°etni fazi in še ‘ Pa mBrte^ativno vplivali’ so hii ar4?* uvoza po ? ie tret, 1 Pomenilo, da ? >’Vo» 62310 zmanjšal tu-Jhie s,.. P° količini. Nižje 'jenih °Vln ob nespreme-pV,)2ni’i industrijskih Ce»-. **• 'Zrlall_ __ -_ »e ^trejši konku- Jzdelkov so tem da so 'Siam * hnanj 0Tnogočile, vaie „an.lrn izvozom ku- )0vP> kak13, e količine su-«'• ki s P16!- Toda dejati v lzvaža jo surovine, J^eio ..'dne in rude, ni ^arves 010 znižanje cen, ‘Hii “ jlfttaio^ie izvoza, ki je 'PPunnf^d1 nazadovanja sJPdi /,“\s Proizvodnje in 'a sinte‘ilj8 vočje upo' v earro*6 r-e?a materiali tet,,?*, nekaterih do V;, ^rabi tudi količinsko h J fahr . p?E!ed sn6«^ surovin. Na-" Pora^!e tudi v večji taioa. b’-ene nakopice-r,P ha riQPakuP Pa 01T!e' ■r 'bpo tr ske potrebe. tikela tuj 50 Pri tem je tipK.,‘ nmeriška poli-iit * rp,B ania za stra- 1’ev teh ® -' Spričo ome- tih Vp‘a av je bilo pri-'C " ?te, thlf’ ki° i,tiste izvozne de-»p e in nvažaj° predvsem L druaB ,-’-nerale. Nekate-vT*. ki3;„ka.Pitalistične de- 0 Prav ? d0 Pred krat-s;Bateške . ko ustvarjale bo u^zerve, zdaj po- 1 ^hč0 te rezerve. rl|)°staictaksnega razvoja Protin^ e surovin pe-feaio l6rp. Pereče pa je tj^barotjjbdi vprašanje za t,J! ša finansira- svetovne h> ‘**c3rioi. v^st blag3, ki m62 Pc 0** trgovini ni le4010* tl4’ Zlasti ČR upo" rUdp *?i izv: To je tudi eno glavnih vprašanj, o katerem razpravljajo na ekonomski konferenci dežel Britanske skupnosti v Montrealu. Delegati vseh dežel poudarjajo, da so jim potrebna dodatna sredstva, za katera pa ne zadostujejo viri Velike Britanije, ker znaša britanski izvoz kapitala zdaj le še okrog 1,5 odst. narodnega dohodka (pred vojno 7 do 8 odst.). Na bližnji letni konferenci Bretonwoodskih ustanov — Mednarodnega monetarnega sklada in Mednarodne banke za obnovo in razvoj — bodo razpravljali predvsem o povečanju svojih skladov. Sproženi so bili tudi konkretni predlogi, r.aj včlanjene dežele zvišajo svoje vloge v Skladu in prevzamejo večje obveznosti nasproti Banki, da bi ta lahko absorbirala večja sredstva na mednarodnem tržišču kapitala. Sprožen je bil tudi predlog, da bi ustanovili novo finančno ustanovo, ki bi se naslanjala na Mednarodno banko in bi poslovala tako, da bi izdajala kredite z nižjimi obrestmi, brez cele vrste jamstev, ki jih terja Mednarodna banka. Te kredite naj bi bilo moč odplačevati tudi v nacionalnih valutah zadolženih dežel. V vseh kapitalističnih industrijskih deželah zdaj proučujejo načrte o večjih možnostih za finansiranje izvoza in o kreditih za razvoj na dvostranski'.podlagi. V okviru te problematike je treba omeniti tudi novo obliko mednarodnih akcij upniških dežel, ki je prišla do izraza v odobritvi kreditov Franciji, Turčiji in Indiji, ker so te dežele v izredno težavnem deviznem položaju. Razpravljajo tudi o nekaterih novih regionalnih načrtih, ki zadevajo dežele na Bližnjem vzhodu in v Latinski Ameriki ter južnoevropske dežele v okviru zahodnoevropske integracije. V zvezi z vsemi temi načrti je treba za zdaj ugotoviti, da se-je težišče razprav m akcij na področju svetovne ekonomske problematike prvič usmerilo na vprašanje finansiranja. V. M. Rasistična zagrizenost Privatni pouk za bele študente Na smrt obsojeni črnec Wilson bo mogoče pomiloščen Proti jedrskim poskusom protestirajo v Tokiu tudi budistični menihi, ki jih na sliki vidimo tik pred policaji CHARLOTTESVILLE (Virginia), 24. — Starši in učitelji v Charlottesvillu so končno oiganizirali privatni pouk za 1000 belih študentov, potem ko je bila šola v zvezi z razpravo o rasni integraciji zaprta. Najprej je 340 učencev osnovnih šol obiskovalo zasebni pouk v 15 hišah. Danes pa sta dve skupini staršev sklenili, da združita več načrtov v en enotni načrt, da tako organizirata privatni pouk tudi za učence višjih šol. V raznih predelih Little Rocka je prišlo do spopadov med belimi in črnimi mladinci. Točnih vesti pa o tem ni, Eksplozija po 45 sekundah poleta Izpopolnjena mornariška raketa «Polaris» se je razletela in v kosih padla na tla Raketa je bila sestavljena iz dveh stadijev in zdi se, da je do razpada prišlo prav tedaj, ko bi se moral prvi stadij izčrpati in bi moral začeti delovati drugi stadij CAPE CANAVERAL, 24. — Neka raketa «Polaris» ameriške mornarice je danes eksplodirala med poletom, potem. ko je bila izstreljena z morišča v Cape Ganaveralu. Del rakete je padel v bližini •eke Indian blizu Cape Cana-verala, medtem ko so se drugi kosi razpršili po širokem področju. Raketa, ki je sestav-l ena iz dveh stadijev in je lllllllllllll!II MIIttllllllllllllltllllllllllllllllllllll Atomski vlak s hitrostjo 500 km BUDIMPEŠTA, 24. — Glasilo madžarske komunistične mladine «Magyar Ifjusag* poroča, da bo v Sovjetski zvezi začel voziti prvi atomski vlak med 1960 in 1965. List dostavlja, da bo vlak dosegel povprečno hitrost 500 km na uro. SZ namerava porabiti atomski vlak za zvezo z oDrežjem Pacifika. 1 podobna operativnemu mode-iu mornariške rakete «pola- «•?», je bila izstreljena ob 1820 (pe sredmeevropskem času). Prav v trenutku, ko je izginjala z vida opazovalcev, su je zaslišal zamoikel grom m videlo se je, kako je del rikele (ki meri skupno 7,62 »ri> padel na tla več kilome-l>'v južno od Cape Canave-rala. Nekaj sekund nato pa 1e drugi del rakete povzročil eksplozijo le nekaj metrov od točke izstrelitve. Ta eksplozija je sprostila belkaste p’amene ter veliko *gobo» dima rjave barve. Zdi se, da je razpad rakete nastal približno 45 sekund po izstrelitvi, in sicer v trenutku, ko bi se moral prvi stadij izčrpati in bi morali začeti delati motorji drugega stadija. »Polaris* je raketa * akcijskim radijem 2400 km, ki u-porablja trdo gorivo. Raketa, ki je bila danes izstreljena, iHifniHiHiHHiiiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiinniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHniiiiiiiHfHiiur Prevara je uspela, a za kratko dobo Avtentična Picassova dela «plačali» z lažnimi čeki Sleparji so v dveh galerijah v Vallaurisu «kupili» več slik in keramičnih del - Trgovca so preslepili z ukradenim potnim listom, toda od treh sta dva že aretirana NICA, 24. — Trem prav ta-1 merke v vrednosti 3 milijo-'ko iznajdljivim kot drznim ^ nov in 400.000 frankov. Ko je - . “oauoua- ■» trzu. rjanj'e in šir-M,p°vihe ,,Ca in svetovne okviru ostalih biii°8ov/i!i ln političnih ki tcv> so v ‘ smo jih ome- O-? eknJ an,i fazi sve_ bu 'ke nri??mske proble- V rtdala vpraša' *>Ja. 1 rQdnega finansi- 1» 2g r4 Jstirta zlePa ni nobene-pok,,0, katerem se H Problem fi-rth * skii Poročilu ge- C>i Sini 0ZN je da kjoeifi ekretar Ham-opoz°ril na to, tj, ‘° obv„ a človeštva še v d ^ i>edi J6-na na živije-tia °hi besi,.feprav živimo klai« * usPehov til Ju materialne Jihto h1 Je opozo-'-'Oj^ako’ , a sredstva, ki breške 'eto porabijo v uamene, znatno VireSkupn« gospo-J’ kalfri, ekonomski ^vtah6 i?lamo v S;Va , Tora, deželah na N: sleparjem je uspelo doseči, da sta iim dva lastnika umetnostnih galerij izročila dela velikega slikarja v skupni vrednosti petih milijonov in štiri sto tisoč francoskih frankov. Nakup so plačali s ponarejenimi čeki. Dogodek se je pripetil preteklo soboto popoldne. V Val-lauris so prišli z luksuznim avtomobilom, elegantno oblečen: in so takoj stopili v u-nietnostno galerijo «La Colom-be», kjer jim je lastnik pokazal razna izvirna Picassova bilo treba plačati, je eden od «klientov» potegnil iz žepa knjižico bančnega tekočega računa in začel pisati ček. To ni bilo povsem pogodu trgovcu, ki se je spomnil, da so v soboto banke zaprte in je zahteval, naj mu raje plačajo v gotovini. V primeru, da »odjemalci* ne bi imeli pri sebi toliko denarja, je predlagal, da bi nakup odgo-dili do ponedeljka. Sleparji, ki so bili pripravljeni na ugovor, so takoj odgovorili, da je to nemogoče, ker morajo odpotovati nasled- dela. Izbrali so številne pH lllllllll IIIIIIIIIII limilllllHIIHIIIIimilllMIIIHIHIIIIIIIMIIIIIIIIIinilHIMIIIIIHMIIHIHIIMHIIIIIMIII V pobesnelosti umoril štiri majhne otroke Žena in najstarejši sin sta na čudežen način ušla smrti SPARTA (Michigan), 24. — Ameriški brezposelni delavec Orland Duncan Macmilla.n je včeraj ustrelil 4 svoje otrike. Najstarejši med njimi je imel 7 let, najmlajši pa 10 mesecev. 2ena in peti otrck sta na čudežen način ušla smrti in ranjena so spravili v bolnišnico. Na policiji je Macmillan, ki- ima 45 let, izjavil, da je bil med vojno ranjen in da so mu živci popustili. Povedal je, da sta se z ženo prepirala, ker je hotela odpeljati otroke s seboj v Chicago. Ugotovilo pa se je, da je bil Macmillan tudi nekoliko vinjen. Najstarejši otrok se je rešil na ta -način, da je simuliral, da je smrtno ranjen, medtem ko ga oče ni smrtno zadel. Vendar pa ga je po- Torei'"‘“ aezeian na besneli Macmill-an udaril po ^ te* Jih ( ^re za sred’ .glavi tudi s puškinim kepi-ta»Vrt-e treba ustva- tom. Po zločinu je morilec hi-J teh dežel. 1 šo zažgal. Zena morilca je izjavila na policiji, da jo je mož, s katerim se je pred 8 leti drugič poročila, večkrat tepel. Policija je našla Macmilluna onesveščenega v njegovem avtomobilu približno miljo daleč od njegovega stanovanja. Morilec, ki je najprej dejanje priznal, je pozneje zopet vse preklical. Potres v Etiopiji ADD1S ABEBA, 24. - Potresni sunek, verjetno vulkanskega izvora, je prizadel pokrajino Goggtam. Za sedaj se ve, da je približno 30 mrtvih. Potres je povzročil več plazov na nekaterih hribih in porušenje raznih hiš na površini okrog BO ha v okrož- i Obtožnica je dojiazala, da je ju Gembeča 208 km od Addis j Degrj se ijvio 56-krat prebo- Abebe. . • del * ifšo. nji dan. »Prihajamo iz Alži-ra in se vračamo... Vendar pa ne bodite v skrbeh, tu je moj potni list.* Tako potni list kot čekovna knjižica sta se glasila na ime Luciena Hucka, bivajočega v Alžiru. To je trgovca prepričalo, zlasti še, ker ni hotel, da bi šel po vodi tako velik nakup. Sprejel je ček in neznanci so odšli s slikami. Nekaj minut kasneje so isti trije sleparji ponovili isti manever v galeriji »Madoura*. Lastniki te umetnostne galerije imajo izključno pravico prodajati. Picassove keramike. V tej galeriji so sleparji s čekom iz iste čekovne knjižice plačali in odnesli * seboj keramik v vrednosti dveh mili* jonov frankov. Sele v ponedeljek sta trgovca odkrila, da sta bila o-sleparjena: potni list in čekovno knjižico so gospodu Lu-ejenu Hucku v Alžiru ukradli. Dva od treh sleparjev so že aretirali sinoči v Monacu. Policija drži njuni imeni v tajnosti. nesreči LONDON, 24. Neka lokomotiva je na nekem nezavarovanem železniškem prelazu blizu Kinetona povozila vojaški avtomobil, pri čemer je bilo šest vojakov ubitih. Vojaki so bili specialisti za vež-banje vojaških psov. In prav psi, ki so se po nesreči re- šili, so pritekli v vojašnico in tako »javili* nesrečo. KOELN, 24. — Potniški vlak je davi trčil z neko lokomotivo na progi Koeln- Trier. Prva dva vagona potniškega vlaka sta se razbila. Mrtvih je bilo 6 oseb, ena pa je hudo ranjena. BRUGES (Belgija), 24. — Je.-ome Degryse, ki ima 65 jet, je bil obsojen na dosmrtno prisilno delo, ker je svojo ženo ubil z pletilno iglo je bila še izpopolnjena in je b:la prva taka raketa, ki je bila izstreljena. Obrambno ministrstvo je pozneje objavilo, da je kontrolni tehnik povzročil, da je eksperimentalna raketa »Pola-ris* med letom eksplodirala, in sicer zaradi tega, ker je raketa šla izven določene poti, Obenem je obrambno ministrstvo sporočilo, da ni bilo ni-kekih žrtev in da tudi ni bila povzročena nikaka škoda. P* 15 so ji vrnili otroka CALTANISSETTA, 24. — Sodišče v Caltanissetti je danes izdalo razsodbo, po kateri se vrne po 15 letih materi ajena hčerka, ki ji je bila odvzeta v prvih dneh življenja, in. katero se lažna mati obsoja na 2 leti rapora zaradi lažnih izjav. Salvatri^e Ako je 18. avgusta 194$, ko j tj e bilo 16 l*t, rodila v bolnišnici v Calta-nissetti deklico, ki so ji dali ime Silvana. Nekaj dni nato je mati porodnice odvze-.a novorojeako ter jo brez vednosti svoje hčere oddala neki ženski. Ko so jo odpustili' iz bolnišnice, je mlada mati zaman skušala izvedeti od matere, kje je njen otrok, in končno je stvar javila policiji. V tem času pa je Grazia Lo Giudice, ki je imela otroka, z lažnimi izjavami registrirala na matičnem uradu deklico kot svojo hčer in ji dala ime Concetta. Nato se je z možem in otrokom preselila v Rim. Pred časom pa je prava mati vendarle zvedela, kje se nahaja njena hči, k. je v tem času že postala mladenka, ter je prijavila Lo Giudice sodnim oblastem. Sodišče v Cal-tanissetti je obsodilo Grazio Lo Giudice na 2 leti zapora ter na plačilo stroškov in odškodnine ter odredilo, da se Silvana vrne pravi materi. «»------ Rop v banki blizu Brescie BRESCIA, 24. — V torek popoldne so zakrinkani roparji izvedli napad na neko bančno podružnico' v peder-n.agi blizu Brescie. Zvezali so oba uradnika in jima zgma-Sili usta ter nato odnesli o- krog pet milijonov, potem so se z nekim «1100» odpeljali. Ugotovljeno je bilo, da je bil napad skrbno pripravljen. Z avtomobila so stopile tri esebe, od katerih sta dve šli v banko, tretja pa je ostala r.a pragu. V banki sta se obe osebi začeli pogajati z urad-r. koma za nakup računskega stroja. Medlem ko sta u-radnika dopovedovala, da je treba ponudbo nasloviti na bančno centralo v Bresci, je vstopil tretji ropar, ki je potegnil revolver ter ukazal u-radnikoma, naj se postavita k zidu z dvignjenimi rokami. Nato je ukazal ostalima dvema, naj uradnika zvežeta, sam pa je odšel k blagajni. Ker se je bal, da ne bi pri odpiranju blagajne kaj pogrešil, ukai*l eaeipu i/.med urad, i ikov, da blagajne odpre: Potem ko so pobral denar, so roparji prerezali telefonske žš-ee ter zaprli vrata na cesto; nato ao se z velik.> brzino odpeljali z avtomobilom. Medtem je eden od uradnikov n-spel, da si je osvobodil roke ter je z laktom razbil steklo na vratih ter začsl kričati na pomoč. Neice osebe so st spominjale itirih številk z evidenčne tablice avtomobila, toda dognalo se je, da so roparji na pravo tablico pritrdili drugo iz lepenke. Urad.uka sta povedala, da se je v govoru roparjev poznal lombardski dialekt, vendar pa ne tisti ir Brescie. Roparjev še nisi zasledili. -—<»------- SZ ni kupec za angleški otok LONDON, 24. — «Nimamo navade, da bi kupovali angleške otoke,* je izjavil predstavnik sovjetskega veleposlaništva v Londonu glede na glasove, da je SZ dala ponudbo za nakup otoka Stro-me ob severni Škotski, katerega lastnik je neki Hoyland. St roma je tri kilometre dolg otok, ki je bil namenjen za nagrado za neki «quiz» ameriške televizije, toda do tega ni prišlo zaradi angleških protestov. Hoyland išče drugih kuncev za otok, ki ga nihče noče. «»— TOKIO, 24. — Včeraj ae je neka japonska ladja ob otoku Kinšu pri poskusni vožnji prevrnila in se potopila. 25 oseb so rešili,, medtem ko 12 oseb manjka. ki.jti poročila so prikrojena tako, kot bi bili vedno črnci tisti, ki napadajo.i in ubogi belčki pa tisti, ki jih vedno izkupijo. Kdor pozna dejansko stanje, pa takim' porftčilom ne more verjeti. - Guverner Alabame Folsom bo imel v petek razgovor s črncem VVilsonom, ki je obsojen na smrt, ker je ukradel 1,95 dolarja. Folsom namreč beče, da se njegov pravni svetovalec Mcntgomery, ki je sedaj odsoten, prej vrne. Za petek so bili sklicani vsi, ki se jih tiče zadeva Wilsona, tudi predstavniki zbornice. Zdi se, da bo potrjena vest, da namerava guverner James Folsom Wilso"a pomilostiti. Črnec se je poročil z angleško mladenko CAMBRIDGE, 24. — Ameriški črnski pilot James Smith iz Little Rocka se je poročil z mladenko Shirlcy Ann Rik iz Netvmarketa blizu Cambridgea. Po poroki s Shirley je letalec Smith izjavil: »Ce bi odpeljal Shirley v Little Rock, bi ji prerezali grlo, še preden bi lahko šla čez cesto.* Ko so ga vprašali, kaj mislijo njegovi starši o mešani poroki, je odgovoril: »Sprva so se skušali protiviti, potem pa so mi dali svoj blagoslov. Rekli so mi, naj ne pripeljem Shirley domov, ker bi bilo to preveč nevarno. Ko se bova vrnila v ZDA, se bova nastanila v sevemovzhod-nem delu dežele.* Neutrudna strela TiRIDENT, 24. — Ko je vče raj nad tridentinsko pokrajino divjala nevihta, je strela udarila v dve veliki sadni drevesi, kakih 150 metrov daleč od neke hiše v Mezzani (Pri-miero). Potem ko je ožgala omenjeni drevesi, je strela prešla v kuhinjo hiše ter je omamila, opekla ter pometala v stene 7 članov družine, ki so bili tamlsaj*abrani^ijF^fg^|!^ žice električne napeljave, pri čemer se je1 'garnlea-TazleTgia,' raznesla radijski aparat, ki je bil bdprt, pridvignila in razmetala kakih deset plošč tal in končno je še v shrambi razbila nekaj steklenic.- Pog^gyy družini je bil potolčgn po ^lavi, njegova žena in triletna deklica sta bili opečeni po hrbtu in rokah, tašča in njena hči* st« bili obtolčeni po faznih delih telesa in po hrbtu sta bil« opečen« še tudi druga dva otroka. -■-* _____ Od dreves, v katere je treščila, Je st bela zapustila po travniku vse do hiše osmojen jarek. Na tej poti je naletela še na neki zid, skozi katerega je prešla ter pri tem zrušila približno dva kubična metra gradiva. ■ «»------- OTTAWA, 24. Kanadski veleposlanik v Madridu Leon Mayrand je premeščen kot veleposlanik v Rim Kako priti do kvalitetnega zbora (Nadaljevanje s 3. strani) 16, in 17. stoletja. Te so pisane skoro vedn - polifono l j. tako, da vsaka pevska jkupina izvaja svojo melodijo povsem samos.ijno od o-s alih. Ta način '.ahteva od tevcev veliko gotovost in neodvisnoet v ritn ični razdelitvi. Povrhu pa so take skladbe pisane še net ali šest glasno, če ne ve:‘ Sodobne sk’adbe pa zahtevajo od pevca še neprimerno večjo zanesljivost v intonaciji, ker zahtevajo nemelod-ičnih posto-pev in disonantnih akordov. Repertoarna podtika takega zbora bi seveda morala biti povsem nova. Skladbe Iz či-talniške dobe bi morale biti skoro izločene, pri.t tako narodne pesmi v i reveč enostavni priredbi. Pozornost bi tnorala biti posvečena mojstrom predklasičnt dobe in najmodernejšim stvaritvam sodobnih slovenskih in drugih skladateljev. Koncertiral oi seveda prvenst-eno v Trstu, Gorici in nu našem podeželju tu in tam pa priredil tudi kako turnejo. Mogel bi uvesti tudi neko obliko intimnih koncertov s katerimi bi pospeševal še družabnost, ki nam v Trstu precej manjka. Glede sodelovanja pri radijskih oddajah pa mislim, da bi morali biti ra-;e previdni. Kajti vsako snemanje v radiu razmnoži vsako skladbo prak^čno v neskončnost. Cim več bi bilo snemanj v radiu, tem manj bi bilo zanimanja za žive kcncerte. O eriem pa si moramo biti na jasnem; Zbor, ki bi se razvijal v smeri, da bi mogel kdai konkurirati pred mednarodnim forumom, ne bo postal zlepa porularen t. j. ne bodo se obiskovalci trli pred blagajno za vstopnice. Vsaj -danes in v najbližnji bodočnosti, bo tak zbor du-rovna last le enega dela naše javnosti. Popevke, ki jih rudijo radio, televizija, film in bar, bodo še obvladovale ulico. Vpliva tak h velesil kot je televizija i pod. ne bomo mogli kar tako nevtra-l.zirati z našimi' razpravami, sejami in okrožnicami. Večina se bo pač ogrevala ne morda za to, kar je najlepše ali najbolje, ampak za to, kar najpogosteje sliši. Takšen zbor more btti le rezultat prizadevanj onih, ki čutijo dolžil ist, da po f.^*ji.n»oči »udij»i .prebival-Situ "tudi k5j bt,rjšbge kot 50—modne1 popevke,'-« kate- rimi preplavljajo vse javne 1: kale, dvorane in stanovanja taka trgovska podjetja kot so televizija in kino. ž'od prizadevanja pegumnih ljudi, ki so prepričani, da .ma lahka, zabavna glasba stoje področje, r<'Sna, umetniška pa svoje; da kulture nekega naroda ne merimo z »Volare*, kakor slovenske gusbene kulture ne meri-ir.o z »murkami*. Imamo u-metniško fotografijo in imamo pornografske fotografije. imamo «Zloč:n in kazen*, a tudi »Grand Hotel*, imamo arhitektonsko pomembne stavbe a imamo tudi bencinske črpalke. In taro imamo tudi Deveto simfonijo in pa »murke*. Naša dolžnost naj bi bila, da imamo poleg murk še kaj boljšega, tudi če ta želja ni soglasno izražena. U. V. IIIIIIIIIOIIIIIIIIItllllllllllllllllllllMnillllllllltlllllHIIMMIMIItllllllllllHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHlHIIIIIII Borba proti kugi Zlasti miši in bolhe so prenaša/d L 1957 je bilo na vsem svetu le 514 primerov kuge, toda nevarnost te bolezni je še vedno resna ŽENEVA, 24. — Po poslednjih vesteh, ki jih je dobila Svetovna zdravstvena organizacija, je bilo v letu 1957 v vsem svetu samo 514 prime- Pogled na porušeno stavbo na periferiji Rima. Kot smo poročali, je do nesreče prišlo, ker so v zadnjem nadstropju prehitra odstranili betonski opaž. Tfije delavci so kili pod nfeševinami mrtvi, dva pa ranjena rov kuge; kljub temu pa so Izvedenci soglasno mnenja, da je nevarnost te bolezni še vedno resna, ker jo razširjajo predvsem miši. Znano je osmrgč, ,da so zlasti mišiin njihovi paraziti — bolhe — dejanski in nevarni prenašalci kuge. Zaradi tega so izvedenci te mednarodne organizacije, ki se predvsem pečajo z borbo proti kugi, sklenili, z namenom, da bi jo povsem zatrli na vsem svetu, da bodo začeli z bitko, ki naj povsem zatre te tako nevarne glodalce. Strokovnjaki so mnenja, da je to dosegljivo tudi v velikem obsegu, kakor to dokazujejo že doseženi uspehi na Srednjem vzhodu, v Iranu, Indiji in Indoneziji. Ne gre seveda za to, da bi zatrli milijone miši, ki žive v podzemlju, ampak za to, da se s sistematičnim proučevanjem ugotovi, katere vrste miši so bolj podvržene kugi in zato bolj primerne, da jo prenesejo na človeka. LIZBONA, 24. — Na sredozemskem obrežu pri Alme-nari, približno 30 km južno od Castellon de la Plana sta trčila dva avtobusa. Pri tem je 6 oseb izgubilo življenje, 18 je pa ranjenih. Med ranjenimi je 10 žensit in 3 otroci, Belafonte bo pel v Milanu Z letalom iz Kopen-hkgna je,prispel v Milan Harry Belafonfe z ženo Julie Robinson Znani pevec bo nastopal od četrt-> ka do nedelje v nekem j milanskem gledališču. B«-- lafonte se bo to- pot prvič ' predstavil milanskemu občin ;tvu. Princesa Margaret kakršna je v resnici» Nemalo zgražanja povzroča slika mladega škotskega slikarja Billa Croziera. Slika je razstavljena od včeraj zjutraj v izložbi neke galerije v Londonu in se imenuje »Princesa Margaret, kakršra je v resnici*. Umetnina je izdelana z barvastimi črtami in «collagcs» ter je na prodaj za 6-5 šterlingov. Mnenja občinstva niso posebno ugodna; tako je n. pr. neka uradnica dejala; «Sramota! Kaj takega bi lahko napravil tudi dveletni otrok*. Neki vratar pa je delo ocenil kot packarijo, ki nima ne repa ne glave. Slikar sam pa je izjavil, da je skušal predstaviti bitje, ki je v vsem nezadovoljno. . Njegova slika, je dejal, predstavlja princeso takšno, kot' je v resnici: vredna, da bi bila ljubljena, tip mlade ženske, ki bi takoj ugajala vsem, če bi bila rojena v kaki drugi družini, ki bi se poročila in bi imela otroke ter bi zbirala plošče kralja rocfc and rolla Elvisa Presleya. Za Andoro konec svetovne vojne Prva svetovna vojna se je včeraj končala tudi za Andoro, miniaturno državo v Pirenejih. Vlada te državice je namreč včeraj sklenila, da se uradno zaključi vojno stanje s Kaiserjevo Nemčijo, ki je trajalo od 1914, Tako je po 44 letih tudi za Andoro, ki ima 5.200 prebivalcev, nastopila mirna doba. Andora je bila tudi med državami, ki so v prvi svetovni vojni napovedale vojno »centralnim silam*, toda nikoli ni bila povabljena na mirovno konferenco v Versaillesu. In tako je pač državica, kitere vojska šteje 7 mož, ostala v vojnem staaiu. Kljub vsemu pa dveh prostovoljcev iz Andore ni motilo, da se ne bi v drugi svetovni vojni ob strani Nemcev boriti proti Rusom. Truplo ohranjeno 52 let Na nekem ledeniku v Švici so nas popolnoma ohranjeno truplo nekega švicarskega alpinista, ki je izginil v gorah pred 5<2 leti. To je bil pastor iz Basla Johennes Scher-nermann, o katerem ni bilo več glasu, odkar je v avgustu 1906 sam odšel na pleza.no turo na Gelenstock. Verjetno je padel na ledenik, iz katerega je sedaj spet prišlo njegovo truplo na dan. identiMiacija trupla je bila mogoča na podlagi dokumentov, ki so jih pri njem našli. Bomba naprodaj V tridentinski pokraji-ni je n.?,ka deklica več kot mesec dni' imela shranjeno reko bombo posebne oblke. Da gre za bombo, . je ugotovil cunjar, kate -emu je deklica ponudila v prodajo nekaj kilogramov starega železa, med katerim je bila tudi bomba. Deklica je bombo našla med neko ropotijo ter jo shranila do običajnega cunjarjevega obhoda. Spretni tatovi avtomobilov V enem tednu so trije spretni mla leniči ukradli kakih 15 avtomobilov. Avtomobile so odpeljali v neko majhno delavnico, kjer so jim odvzeli vse dele, ki se lahko prodajo, potem »o jih pustili kje na samem. Toda pred dnevi je policiji u* spelo ujeti enega izmed tatov, ki Je povedal le imeni drugih dveh, U Sta bila tudi kmalu aretirana ■v Športni portreti Stane Lorger - ponos slovenske atletike Kaj pravi o odličnem tekaču čez zapreke njegov trener Fedor Gradišnik Finalna kolesarska dirka San Pellegrino Casati vodi v splošni klasifikaciji po zmagi v 6. etapi Stresa-Lecco Tržačan Sarazin se je v splošni klasifikaciji pomaknii na 12. mesto Košarkarski evropski pokal Najboljši slovenski in jugoslovanski atlet je že nekaj let prav gotovo Stanko Lorger iz Ceija, specialist v teku na 110 m z ovirami. V tej disciplini pa ni samo najboljši v svoji domovini, temveč tudi na Balkanu, kar je potrdil na komaj zaključeni balkaniadi v Sofiji, v Evropi je drugi takoj za Nemcem Lauerjem, pa tud: v svetovnem merilu ga lahko uvrščamo med prvo petorico ali vsaj med prvo deseterico. Ker je Lorger prav letos : dosegel svoj odlični rezultat in rekord svetovne vrednosti 13”8, ne bo odveč, če za naše čitatelje ponatisnemo izjave, ki jih je dal o Lorgerju njegov trener Fedor Gradišnik, da spoznamo kako težka je pot do rekordov in kakšne možnosti ima Lorger še v bodoče. Na vprašanje kako da je prišlo do tega, da je Lorgerju letos uspelo v tak. meri izboljšati rekord v teku na 110 m z ovirami, ko je prej nekaj let «stal» na istem rezultatu, je trener Gradišnik pojasnil: »Predvsem je važno to, da že na začetku povemo, da je prišel Stane k atletiki zelo pozno, 18 let je bil star in pred vključitvijo v atletske vrste mu je bilo telesna vzgoja povsem tuja. Zato ni tiič čudnega, če je bit precej trd in do te nerazgiba-nosti ni bilo mogoče niti z dolgoletnim treningom v večji meri odpraviti. Morda mu je to koristilo P sprintu, saj vemo, da ne teče sproščeno kot nekatera vrsta sprinterjev, ampok bi ga morali utirstiti med tako imenovane »rafantne« sprin-terje. Za tek čez ovire pa je bila njegova nerazgiba-nost seveda velik minus. Z leti si je sicer pridobil precej tehnike, ki pa je v bi-stvu ni več mogoče mnogo popravljati, prav zaradi njegove telesne konstitucije. Letos se je sicer še ne-koliko popraril. Važno je predvsem to, da je dobil nagib v drugi fazi leta čez oviro. Lahko trdim, da je do polovice proge več kot odličen. V dokaz naj povem, da je na treningu D Stockholmu tekel dvakrat 6.8, kar menda ni uspelo še nikomur. Toda druga polovtca tam so težave. Stanetu manjka vztrajnosti, to lahko ugotovimo z zelo enostavnimi podatki. 100 m je pretekel letos v 10.4. Letečih 100 m pa teče 10.3 ali v najboljšem primeru 10.2, kar dokazuje, da mu že tistih 20 ali 30 m zaleta mnogo odvzame na hitrosti. V tekih proti evropskemu rekorderju Lauerju je u začetku obvezno rodil, potem pa je izgubljal s precejšnjo razliko. Razlaga ni zamotana. Na 100 m je Stane Lauerju psaj enakoprcden. Na 200 m pa nastopi že velikanska razlika - 22.3 tn 21.1! Prav katastrofalno pa je razmerje na 400 m — 52.6 in 47.2! Ce vemo, da ustreza tek na 110 m ovire po potrebni vztrajnosti vsekakor bolj te- ku na 200 metrov kot pa na 100 m, vemo že tudi, zakaj pride do popuščanja V drugi polovici. IZGUBA HITROSTI BOLJŠI REZULTAT! Stanetov trening bo treba bistveno spremeniti. Sam je v Stockholmu priznal, da ga je polomil, ko se je nekoliko preveč štedil in p več mednarodnih uspehov. V državni reprezentanci je nastopil dvajsetkrat, od tega na dveh evropskih prvenstvih (v Bernu 4., v Stockholmu drugi) in dveh olimpijskih igrah (Helsinški polfinale, Melbourne 5. mesto). Zmagal je na vseh Balkanskih igrah (1952-1957), na dvoboju Balkan : Skandinavija in na mnogih velikih mednarodnih tekmovanjih, od katerih velja posebej o-meniti Moskvo (1957, 1958). Na svojem »spisku« ima skoraj vse evropske tekače na visokih ovirah. Razen Ame-ri kancev Calho una, Davisa in Shankla, so ga premagali le Lauer, Bulančik in Lund-berg, ne da bi se jim »z obrestmi« oddolžil. Sicer je bil t>’di še za Parkerjem, Steinesom, Mihajlovom, Sto-Ijarovom, Kinsello in Opri-som, toda vse te tekače je sam premagal večkrat. V državnem merilu je trinajstkrat osvojil naslov prvaka v različnih disciplinah ter sedemnajstkrat dosegel jugoslovanski rekord na 110 m ovire, ki ga je pripeljal od 15.0 na 13.8. Razen tega je državni rekorder tudi na 100 m, 200 m in 200 metrov ovire. Njegova razvojna pot je šla *trenutku kesanja» obljubil, da bo na. vsakem trenjnpu tekel 200 m. Bolje je, da izgubi kako desetinko hitrosti na 100 m in pridobi nekaj desetink na 200 m. Ce se bo to zgodilo, sem prepričan, da bo na ovirah boljši. Sicer pa lahko ugotovimo, da je do maja letos, to se pravi čez zimo, treniral že nekako tako kot bi moral. Potem pa je v treningu zelo popustil. O rekordnem teku bi lahko rekli to, da ga je Stane pričel ležerno in prav to mu je nekako »podaljšalo življenje«, da ni toliko popustil v drugem delu proge kot običajno. Verjetno je u-goduo na to vplivalo dejstvo, da ni imel nasprotnikov«. CILJ — 286 m 213. 21.4 »Zimski trening naj bi dal Stanetu moči in vztrajnosti. V sezoni bova poskušala to vztrajnost zadržati, in sicer v tolikšni meri, da bi Stane lahko pretekel 200 m v 21.3 ali 21.4. Ce mu bo to uspelo, bodo prišli tudi rezultati na ovirah. Lahko u-gotovimo, da Stane ni prestar. saj imamo celo vrsto primerov »starih« zapreka-šev, kot na primer Bulančik, Ltdmun in Finlav I n »starih« sprinterjev kot so bili Strandberg, Borchmeger in drugi. S tem bi hotel namreč sreči, da Stane v Rimu leta 1960 še ne bo prestar za kak uspeh«. NEPREKOSLJ1VA BILANCA Vsaj na 'kratko bomo poskušali podati bilanco desetletnega nastopanja Stanka Lorgerja doma in na tujem. Za začetek lahko ugotovimo .da je. Lorger jugoslovanski atlet, ki ima naj- takole: 100 m 200 m 110 m 1949 11.8 — 16.9 1950 11.2 24.1 18.1 1951 ii 1 ’ 23.1 15.4 1952 10.8 22.6 14.6 1953 10.7 22.5 14.7 1954 10.7 22.4 14.3 1955 10.6 21.7 14.3 1956 10.5 21.9 14.3 1957 10.5 22.5 14.2 ~ -rosr- —m:*— " 22J)” 13.8 LECCO, 24. — Vittorio Casati, 20-letni član lombardskega moštva, je v ključni etapi finalne kolesarske dirke San Pellegrino za 1. 1&&B izvedel veliki podvig. Na cilj v Lec-co je prišel sam in je osvojil oranžno majico prvega v splošni klasifikaciji s kopico sekund prednosti pred Battisti-nijem, ki je danes tudi izvrstno vozil. Casati je bil ves Čas v o-spredju skupno z 20 drugimi kolesarji vse do Ghisalla kjer je na prvih zavojih na vzpon Santuario sprožil napad in pustil za seboj vse svoje spremljevalce. Samo v zadnjih 20 km ravnine je nekoliko popustil in njegov naskok pred ostalimi se je do cilja zaradi tega zmanjšal. Battistini je ostal v skupini «velikih» premagancev (med katerimi se je odpovedal poslednjim upom tudi Venturel-li) toda v zadnjih 50 kro se je boril z neverjetno voljo kar ga je spet uvrsti1*) med možne, čeprav malo verjetne pretendente na prvo mesto. Takoj po startnem znaku v Stresi je potegnil Poiano, za njim pa so se spustili se štirje r.jegovi klubski tovariši, med katerimi je bil tudi Casati. Oranžna majica Miles:, štirje Piemonteži in še kakih 10 drugih kolesarjev je sprejelo poziv na borbo, vsi ostali pa so v naslednjih kilometrih ostali odrezani. Prednost vodečih, ki so v začetni fazi po bega vozili s povprečno hitrostjo okrog 44 km na uro, je na italijansko-švicarski meji dosegla 5 minut. Z nezmanjšanim tempom so potem vozili vse do prvih zavojev vzpona na Monteceneri, kjer pa so že odpadli trije člani vodilne skupine. Vrh za veliko gorsko nagrado je prvi dosegel Ciulli, v ozadju pa je Battistini zaman skušal uiti in se približati vodečim. V naslednjem spustu se je v- vodstvu združilo 17 kolesarjev, ki so vozili s prednostjo 5’40” pred glavnino. Na vzponu na San Fedele dTntelvi, veljavnem za drugo gorsko nagrado, se je odlikoval Pel-licciari, ki je prvi dosegel vrh. na naslednji visoki planoti pa so bili spet v vodstvu (Pellicciari, Casati, Lancioni, Canali. Izolirana sta jim sledila Ciulli in Ciac-ci. nato pa z zaostankom 5’45” glavnina. Ta vrstni red je ostal nespremenjen vse do vzpona na Ghisallo kjer je Casati sprožil svoj siloviti in odločilni napad in v nekaj kilometrih pustil za seboj vse ostale. Toda v ozadju je medtem začel napad tudi Battistini in hitro manjšal svoj zaostanek. V zadnjih 20 km planote se je za Casatijem formirala četvo-rica zasledovalcev, med katerimi so bili Battistini, Pardi-ni, Simonetti, ki so složno diktirali močan tempo in Pif-feri, ki je njihovo vožnjo skušal zavirati in tako varovati prednost svojega klubskega tovariša. V tem trenutku je Casatijeva prednost znašala se 3', toda do cilja so zasledovalci zmanjšali zaostanek na 1'27”, kar pa je Casatiju še vedno zadoščalo za osvojitev oranžne majice. V jutrišnji zadnji etapi od Lecca do Š. Pellegrino Terme, je Casati največji favorit, če ne za etapno pa skoraj gotovo za končno zmago, za katero pa se bo z vsemi silami boril tudi Battistini. Vrstni red v *. etapi Stresa-Lecco (230 km): 1. Vitiorio Casati (Lombardija) 6.11’28" P- h. 37.156 km, 2. Pardini (Toskana) «.12’55”, 3. Pifferi (Lomb.), 4. Battisti-ni (Lig.), 5. Simonetti, *. Sarazin (Jul. Ben.) 6.13’4S”, 7. Milesi 6.13’53”, *. Ciulli, J. Ta-magui 6.15”, 16. Canale 6.15 in 18",, 11. Pellicciari i.15’14”, 12. Zanchetta 6.16'15’’, 14. Zaim-bro, 15 Rossi 6.16’30”, 16. Mai-zaioli 6.17’H”, 17. Oliviero 6.17'26", 16. Totfoletto, 19. Pe-demonte, 26. Vanzella 6.17’23’ itd. SPLOSNI VRSTNI RED PO 6. ETAPI: I. Casati (Lomb.) 23.35’12”, 2 Battistini (Lig.) 23.35'31 3. Milesi (Piem.) 23.35’53", 4. Pellicciari (Em.) 23.16’54”, 5. Giusti (Ben.) 23.39'13", 6. Pardini 23.39’31”, 7. Ciulli 23.39 52” I Zaimbro 23.39'S2", 9, Venturelli 23.46'16”, 16. Pilfe-ri 23.48T7”, 11- Verucchi 23.41 in 45”, 12. Sarazin 23.42’65” 13. Vignolo 23.43’24”, 14. Simonetti 23.43’55”. 15. Bernardelle 23.44’16", 16. Vanzella 23.44’22' 17. Jacovella 23.45'47”, 1*. Mar- zaioli 23.45’57”. 19. Ciaccj 23.46’ in 18”, 26. Zanchetta 23.46 11”. itd. Startni vrstni red za dirko v Pratu PR ATO, 24. — Na 13. kolesarski dirki za veliko nagrado industrije in trgovine, ki bo v nedeljo v Pratu in ki bo ve:ic la ičot zadnja lirka /e alijansko prvenstvo profesionalcev v cestni vožnji, bo 15. prijavljenih kolesarjev starta-o v presledkih po 2’ v na-lednjem vrstnem redu: 1. Ciampi (start ob 14,02'); 2 Fantini; 3. Nencini; 4. Cop-pi; 5. Fallarini; 6. Nicolo; 7. Monti; 8. Tinazzi; 9. Benedetti; 10. Sabadin. 11. Conterno: 12. Zamboni; 13. Moser; 14. Defi-ppis; 15. Baldini. Kolesarji bodo vozili na kronometer na krožni progi v dolžini 24,850 km, ki jo bodo morali prevbz'ti štiiikrat. Pifferi in .................................. Strogi ukrepi razsodiščne komisije F1EC Tulissi izključen za 3 nedelje Degrassi in Brach dobila opomin Izredno ostra kazen potrjuje Tulissijevo krivdo MILAN. 24. — Razsodiščna komisija FIGC je za prvo kolo ita'i janskega nogometnega prvenstva izrekla številne in ostre disciplinske ukrepe, kar dokazuje njeno hvale vredno odločnost, da zatre na igriščih že v samem začetku prvenstva vse nešportne pojave. Najhuje pa so njeni ukrepi (med moštvi A lige) prizadeli Triestino, katere igralec Tulissi je bil zaradi grobega izpf da proti Galliju izključen za tri efektivne nedelje, igralca Degrassi in Brach pa kaznovana z opominom. Globe mošlvom: 45000 lir Spal in Udinese. 30 00(1 lir Piša, 25.000 lir Milan. 20.000 lir VeneZia m 8.000 lir Piacenza. Izključitve: za 3 nedelje Tulissi (Triestina), za 1 efektivno nedeljo: Dreossi (Samb.), DellTnnocenti (Lanerossi). Fo-mano (Udinese), Menichelli (Barletta). Strogi opomin: Nla,-latrasi (Spal). Prvi opomin so od Igralcev A lige prejeli: Beltrandi (Na-poli), Magnini, Pantaleoni in Carlini (Genoa). Costantini (Napoli), Franchini (Napoli), Tozzi (Lazio). Zoppelletto (Lanerossi), Manenti (Alessan-dria), Degrassi in Brach (Triestina), David (Roma). Garzena (Juventus). Dal Pos (Spal), Valade (Inter), Bri-ghenti (Padova). V zvezi s tekmo med Co-senzo in Marsalo (21. t. m.) je bila Cosenza kaznovana z globo 3.000 lir, njen igralec Clemente bivši član Triesti-ne) pa z izključitvijo za 6 efektivnih nedelj. MEDNARODNI NOGOMET Juventus-Wiener SK 3:1 TURIN, 24. — V prvi tekmi za pokal evropskih prvakov je Juventus premagal Wiener Šport Klub s 3:1 (1:1). Gole so dosegli: v prvem polčasu v 2’ Sivori (J.), v 8’ Horak (W.); v drugem polčasu v 11’ in v 18’ Sivori. Juventus: Mattrel; Corradi, KOLESARSTVO BOKS Johansson prvi izzivalec Pattersona NLW YOKK, 24. — V mesečni boksarski lestvici revije «Ring Magazine« je Sved Ingemar Johansson na mestu prvega izzivalca svetovnega prvaka težke kat. Floyda Pattersona. Vrstni red izzivalcev v tej kategoriji je: Johans- son, Folley, Pastrano. Valdes-Machen, Moore. Harris, Mi-teff. Liston in Chuvalo. Od Italijanov je v lahki kat. Loi nazadoval za eno mesto. Pred njim je kot izzivalec Browna Kenny Lane. Rosi je na 6. mestu. V peresni kat. je Caprar: na 9. mestu, v Petelinji kai. je D Agata na 3. mestu. Rollo pa na 5. mestu. • «»------ SEATTLE, 24. — Nemški boksar težke kat. Willi Bes-manoff je premagal s tehničnim k. o. v prvi rundi Argentinca Alexa Miteffa. V I. kolu: Italija-in Grčija-Jugosla# Prihodnje svetovno prvenstvo bo od 1. do 3. jun. 1959 v Santiagu (&le) MADRID, 24. — Na pravkar, stal v Monakovem organ>za ‘ ski odbor tekmovanja ^ zaključenem kongresu mednarodne košarkarske zveze v Madridu so izžrebali nasprotnike prvega kola II. tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Med seboj se bodo pomenu prvaki naslednjih držav: Švica - Španija, Francija -Portugalska, Belgija - Finska, Luksemburg - poljska, Avstrija - CSK, Italija - Egipt, Grčija - Jugoslavija, Vzh. Nemčija - Romunija in Madžarska-Svedska. SZ kot trenutni lastnik pokala, v prvem kolu ne to igrala. Na kongresu so tudi odobrili pravilnik prihodnjega svetovnega košarkarskega prvenstva, ki bo od L do 3. januarja 1959 v Santiagu v južnoameriški državi Cile. Čilsko zvezo so poob.astili, da vklju či v prvenstvo tudi reprezentance ZAR, Argentine in Španije. 25. februarja 1959 se bo se- ......... Ul ,W/\V D kal evropskih Po tnikov opravi žrebanje na. p j ^ za četrtfinale, ki bo greča. marcem. P01?1^,; mar-nji bosta odigram d ca, finale pa med J«-aprilom. m |e, Na kongresu sok# pr da bo prihodnje ev v venstvo od 10. do J • sVe-Carigradu, prvo z , jj do tovno prvenstvo pa . feg> 15. oktobra v M°af.v‘stva prvega ženskega pr eI)tantE bodo udeležile rep«« Bomu-Belgije, Vzh. Nemc'£koslovi>’ ije, Jugoslavije, ške, Bolgarije, . WcoVjetske Francije, Poljske l zveze. Včeraj popoldne na olimpijskem stadionu v Rimu Lazio ■ Fiorentina 1:0 v finalu pokala 1957-58 Edini gol za rimsko enajstorico je dosegel Prini v I. polčasu Garzena; Emoli. Ferrario, Co-lombo; Muccinelli, Boniperti Charles, Sivori, Stacchini. Wiener SK: Szanwald: Ha-senkopf. Jaros; , Oslanski, Buellvvasch, Barschandt, Horak. Knoll, Hof, Hammler Skerlan. Juventus je dosegel gol že v 2’, zaradi napake Mattrela pa je Horak izenačil v 8'. Juventus je bil poslej v premoči in do konca polčasa je dvakrat rešil vrata gostov drog, nekajkrat pa odlični vratar. V 11’ in 18’ II. polčasa je Sivori dosegel še dva gola in Juventus je zasluženo zmagal. KOPENHAGEN. 24. — Dan ska - Zah. Nemčija 1:1 (0:1) Gola sta aosegia: v 32 prvega polčasa Rahn (N.), V 15’ drugega polčasa Enoksen (D.). SHEFIELD. 24. — Anglija— Poljska 4:1 (4:1). Vse gole za Anglijo je dosegel Charlton. Nastopili so samo igralci pod 23. letom. janskega pokala za 1. 1957-58 je danes popoldne na olimpijskem stadionu v Rimu pred 50.000 gledalci, rimski Lazio premagal Fiorentino z 1:0 in postal zmagovalec tega prvega povojnega nogometnega pokala. Lazio je zmago zaslužil, ker je bil boljši kot celota, čeprav brez izrazitih vrhov. Na splošno to ni bila niti lepa in niti kvalitetna igra. toda kaj drugega končno tudi ni bilo mogoče pričakovati od enajsto-ric, ki so komaJ začele prvenstvo in ki se pravzaprav šele vigravajo. Kljub temu pa je Lazio pokazal, da ima že izdelano osnovo igre in da razpolaga z borbenimi igralci. Lovati, Pinardi, Pozzan, Ta-gnin (ki je po izključitvi Cor-radorija z uspehom zamašil vrzel v krilski vrsti) ter Tozzi, so tvorili ogrodje enajsto-rice, ki jo vodi bivši trener Fiorentine Bernardini. Od o-stalih sta bili kot vedno koristni ibe krili Bizzari in Prini, oba bivša člana Fiorentine. Prini pa je tudi bil avtor gola. Za Fiorentino je mogoče reči, da jo je izključitev Loja-cona bolj prizadela kot pa Lazio izključitev Corradorija, ker je ravno Lojacono zelo važen element sedanje sheme njene igre. Kljub tej olajše valni okolnosti, pa je bila igra Fiorentine vendarle slaba. Njeni igralci niso izvedli skoraj nobene hitre in duhovite akcije in tudi njihova kondicija je še slaba. Za noben del enajstorice ni mogoče reči. da je že registriran Nekaj kronike: Lazio je izvedel prvo omembne vredno akcijo v 9’ in izsilil kazenski strel. Prini je podal žogo Cor radoriju, katerega strel je zdrknil tik mimo droga. Dve minuti pozneje je lepo prodrl po levi strani Bizzari. toda njegov center je ostal neizkoriščen. Igra se je nato ustalila na sredini igrišča V 22’ je imel lepo priložnost Tozzi, ki pa je zgrešil zaključni strel Minuto pozneje je Prini na Bizzarijev predložek iz kazenskega strela poslal žogo nad prečko. V 26' je sodnik Marchese zaradi medsebojnih nekorektnosti izključil iz igre Lojacn-na (F.) in Corradonja (L.) V 28’ je Tozzi na Prinijev predložek preigral Chiappello RIM 24. — V finalu itali- nato pa streljal mimo praznih - • • vrat Minuto pozneje pa je Lazio le prešel v vodstvo. Zaradi prekrška Robottija nad Prinijem je s tri četrtine igrišča na polovici Fiorentine streljal kazenski strel Pozzan. Na visoko žogo se je pognal Prini in jo s kakih 5 m z glavo usmeril v mrežo. Igra je poslej postala bolj groba in sodnik je moral večkrat intervenirati. V 37’ je izvedla lepo akcijo Fiorentina, toda Gratton je streljal visoko. V 43’ je izvedel akcijo Chiappella, toda Hamrin je poslal zaključni strel za malenkost nad prečko. V 4’ drugega polčasa je bil Tozzi zrušen v kazenskem prostoru Fiorentine, toda sodnik je odredil strel z roba kazenskega prostora. Nato so gostje izsilili tri zaporedne kote, v protinapadu pa je v 9’ prodrl Tozzi in Chiappella mu v zadnjem trenutku zbil zogo z noge. Minuto pozneje je izvedla napad Fiorentina prek Montuorija in Hamrina, toda Lovati je Hamrinov strel odbil. Pritekel je Montuori in glavo usmeril žogo proti vratom, vendar jo je prestregel eden od branilcev in poslal v kot. Fiorentina je začela pritiskati, a njene akcije so bile medle in neučinkovite. Lazio je gradil Svojo igro pretežno na protinapadih, s katerimi se je odlikoval Tozzi. V enem izmed takih protinapadov je v 15’ Bizzari cern triral. Cervato visoke žoge ni mogel prestreči. Dobil jo ie Tozzi in močno streljal, toda Sarti je v krasni paradi odvrnil nevarnost. Fiorentina je spet skušala prevzeti pobudo, a igra je bila poslej že čvrsto v rokah rimske enajstorice. Sarti je moral intervenirati na strele iz daljave v 19’, 20’ in 26’. v 29' pa ie izvedla lep protinapad Fiorentina. vendar je bil pozorni Lovati na mestu. V 30' je zamudil lahko priložnost Tozzi, v 31’ pa je Montuori na napačen predložek Chiappelle streljal tik mimo droga. V 36’ bi Lazio skoraj podvojil vodstvo. Tozzi je streljal kot. Žogo je z glavo prestregel Fumagalli, mladi branilec Fiorentine Castellet-ti pa jo je pravtako z glavo odvrnii v polje s same gol-črte Proti koncu igre so se na- padalci Lazia večkrat znašli v offsideu razen tega pa so tudi zavlačevali igro. Po končani te»cmi je komisar FIGC dr. Zauli izročil predsedniku Lazia Siliatu pokal, Fiorentina pa je prejela pokal nacionalnih zvez za drugo mesto. Strelec: v 29’ prvega polča sa Prini (Lazio). Lazio: Lovati; Lo Buono. Janich: Carradori, Pinardi, Pozzan; Bizzarri, Tagnin, Tozzi, Fumagalli, Prini. Fiorentina: Sarti; Robotti Castelletti; Chiappella, Cervato, Segato: Hamrin, Lojacono Montuori, Gratton, Morosi. TRENING TEKMA Triestina-CRDA 4*1 Včeraj popoldne je na občinskem stadionu Triestina odigrala običajno medteden-sko trening tekmo na dvoje vrat. Njen nasprotnik je bila tokrat enajstorica CRDA iz Tržiča, ki se pripravlja na prvenstvo IV serije. Odigrana sta bila dva polčasa po 45’. Pod vodstvom tre nerja Olivierija sta enajstori-ci nastopili v naslednjih postavah: Triestina: Bandini; Brach Simoni; Rimbaldo. Bernardin Degrassi; Szoke, Tortul. Mas-si, Cazzaniga, Santelli. CRDA: Covaz; Sandrucc' Bonazza; Deffendi, Cuzzot Cossar; Magrini, Genero, Fogar. Gordini, Tonca. Prvi polčas se je kenčal rezultatom 2:1 za Tržačane Gola sta dosegla v 4’ Santelli in v 25’ Tortul, za CRDA pa Fogar. V napadu Triestine sta se odlikovala Tortul in Cazzaniga. v obrambi pa Bandini in Bernardin. Santelli, Szoke in Massei niso pokazali nič posebnega. V drugem polčasu je Dud ne zamenjal Bracha, ta pa Simonija. Tudi poslej je bil Triestina stalno v premoči in je po Masseiu in Santelliju dosegla še dva gola. Na splošno je bilo opaziti da Triestina posebno v napa du še ni vigrana in da San telli in Szoke nista v polni formi. Najbolj solidna ie kri ska vrsta, zadovoljit pa je tudi Simoni, ki bo po vsej verjetnosti moral proti Spal vskočiti na mesto izključene ga Tulissija- V napadu sta se dobro sporazumevala Tortul in Cazzaniga. SAH Jugoslovansko Muencn«"1 KoD«c za olimpiado v ačela.' MUENCHEN, 24. tega meseca se 00 keni S>-Muenchenu na ®'!',ana kalerl hovska olimpiada, jaVjjs-bo sodelovala tudi 3ug j^peta' Na sestanku zvezneg zen-na za šah s člani bo(j0 tl tance so sklenili, Q 97. t. n1; odpotovali v NemciJ _rko',l$ Zvezni kapetan dr. . reo določil v^ni ki bo nasledi Gligorič, Matanovic, p)l). dr. Trifunovič; re*erv raševič in Fuderef- tov Ne zeljo reprezenta ^ p odpadle priprave na bt se morale začeti e tudi igralcev NOGOMET. Madžarska reprezenta^ za nastop protl M,- BUDIMPEŠTA, 24-.^ k*’ ažarski zvezni nogo ^ w v reprezentanco, ki se ^rl\z deljo v Moskvi P0"1 govF izbrano reprezentanco *ke zveze. A repr'^e pst^; r-.astopila v Beko; Karpati, Sar ka, Sipos, Berendi; ge«-Gerecs, Csordas, Tl«”> C5is’ . Madžaf: Z istim moštvom Je e[pa8iJ ska preteklo nedeljo P s p-a v Varšavi ,„nti \ Madžarski reprezem jjo 9; tekmo z Jugoslavijo, tiioj oktobra, bodo določen« mi po nedeljski tekmi » Razen z omenjenimi iep’* razpolaga Baroti še z gu mi Terekom, MatraUe' nyjes‘-czakom, Pavoszijemi ,j:ein > jem, Lantosem, Szig drugimi. ------- Arsenal - Juventu* 5. nov. v Lond°n jn LONDON, 24. A.r?, pr'1?' . Juventus bosta odigra tadi°n. teljsk" tekmo na ^ g n®,.. Iligbury v L?nd°nu ^ 2J-' Tekma se bo začela po italijanskem cas • ATLETIKA. Svetovni rekord v hoji na 20 MOSKVA, 24. ll0e.-. , ati'1- Na_t )c skem prvenstvu Vladimir Golugnici n« , svetovni rekord v„.,, no^t;. km s časom 1.27’Oa . fši =- ime*,,? 1.27’38 6- . nji rekord je imej čin s časom UTEZi- — Na PfoV DVIGANJILi-^^lveF MOSKVA. 24. — - „n;u 1 stvu Ukrajine v dvig ži je Anatol Jitecky . svitovni rekord sre r kat. v tez.nem dvigu' prejs’. je dvignil 145.500 kg- '.45 rekord: Kono (ZDA> oOKuvurai urt<,,>ao STANISLAV fpi Tlaka Tiskarski zavori /.rt MIKULA LETIČ MIČNA TITIS *Verovali ilt ne verovali*! bi rekel Hrvat: Mene bolj zanima Hrntrn knhariia ki proizvaja samo sladke spomine in grenke skomine lmenujmoTo »platonično«. Kar je v taborišču Ljubljančanov, oziroma internirancev, ki poznajo Ljubljano sedijo ali so sedeli vsi pri moji mizi; Ravnikar, £one Rupnik, Zane Košenina, Franc Primozic Albert Terptru Kaz mir Ren celj, ki vsi prav radi glasno kuhajo, m Se drugi, ki pa tino požirajo »platonične« sline. Liubliane ne poznam podrobneje, ker nikoli nisem tam živel Ob svojih bežnih posetih sem obiskoval le nekoliko središčnih lokalov. Zasluga imenovanih mojih tovarišev je, da zdaj točno poznam vse boljše gostilne v Ljubljani m ljub-ljanski okolici. Dovoljeno naj mi bo, da nekatere imenujem. Te gostilne itak predstavljajo eminentno poglavje v splosm Sltu^ zgodovini in kroniki našega ljubega slovenskega na- roda in krivico bi jim delal, če bi jih ne omenil v tej ponižni kroniki življenja v taborišču, kjer se dan za dnevom P°jaY STob lahnem vetrčku globokih vzdihav m veselem žuborenju potokov »lin. Ko tako sedimo in srebamo večno pašto in fižol na »suhi« vodi, nastanejo navadno takile pogovori: — Fantje, zdaj bi jaz rad sedel na vrtu pri »Breskvarju« v Trnovem in obiral njegove pohane piščance. — Ja* pa raje pri »Vodniku« v Podutiku. Njegovi piscanci so še boljši — Zame ga ni čez «Kovača» v Tomaževem. Ima neke posebne drobtinice, njegovi piščanci so kakor Prešernovi soneti. — Tudi pri »Šemraju« v Sv. Križu ni kar tako. — Res je, le da ne bi imel toliko vrabcev na vrtu, ki imajo posebno na piki nove klobuke in stare plese. — To pomeni srečo. — Jaz za svojo osebe imam rajši prašičje kotlete pri «Katrci» v Rožni dolini. — Kaj pa »Cad« pod Rožnikom? Njegovo kislo mleko s smetano se tudi lahko pokaže. — udari ga! Samo meso se pri nas kuha. — No, pa pojdimo na klobase k »Alešu« na Ježico! — To pa to! Dva kilograma bi jih zdaj snedel. — Fantje! Pozabljate, da je treba meso tud' zaliti Ga ni čez gostilno »Mesec« na Viču. Tam je vedno dobra kapljica. — Pa tudi »Novak« in »Robežnik« na Viču ti p »strežeta. — Morata zaradi konkurence. — Kaj pa pravite k skledi krvavic in kislega zelja pri »Jagru« v šent Vidu? — Ni slabo. Kaj pa domača salama pri »Jesihu« v Rudniku. Zdajoi se oglasi stari grešnik Košenina: — Recite, kar hočete, ampak »Cirmanov« vrt v Mednem, pa mlado dekle, pa pečenice ... — Beži no, stari pohotnež! Tebi n! za pečenice, ampak samo za dekle. Na pečenice treba iti k »Pecnikarju« v Sv. Jakob ob Savi. • — Ali pa h «Kregarju» v štepanjo vas. — Pa tudi teletina pri »Slepem Janezu« v Dravljah bi se prilegla. — Fantje! Spet vas opozarjam: Ne pozabite na vinol Stopimo malo v »Žabji hotel« na Cesti dveh cesarjev! — Ali pa k »Rogovilcu« v Črnuče. — Ali pa k »Avšecu« v Kleče. — Pa še h »Kuharju« v Vevče in h »Gradu« v Gornji mogočih kuhinj: francoske, italijanske, dunajske, češke^® ^ Kašelj. — Ah! — A-a-a-h! — Pijanci! Jaz bi pa rad sedel tako zvečer rri ^Kamniti mizi« v Zgornji šiški in klical 1 Vodnikom: Ilirija vstani. Tako ob sladki kurji juhi ... — Ah da! Kurja juha... — Pustimo kurjo juho! Zdaj smo se potolažili ob pasti in fižolu na vodi. Na večerjo vas pa vse jx>vabim k »Briclju« v Hradeckega vas. Evo spored: Domača šunka, krvavice, pečenice, suhe klobase, svinjska rebrca, pohane piske in domača potica. — Sprejmem, če te smem povabiti jutri opoldne na fižol ali čeči s pašto na vodi v Casoli... — Vražji Casoli! Ce bi ga le hotel kdo kupiti! Prav poceni bi ga dal .. ^ Dovolj bo za danes. Jutri bomo obredli gostilne in resta- v ____ _______________ vracije v samem mestu Ljubljani. Za pojutrišnjem pa ni .^o’ izključeno, da se Tržačani oglasijo s svojimi okoliškimi go- ,.„1,1 <_ ..„«1 »nlat0*1 stilnami. — : ‘ in domače slovenske. Dovoljeno pa naj mi bo, da pod*111 sonet, ki sem ga posvetil njuni zabavni kuhariji: »Za danes, Ljubo, stavim k ognju zelje; se v ponvi že obrača klobasica in v peči dviga kranjska se potica: Domače naj bo najino veselje!« »Ne, Primož! Druge so mi danes zelje: »Na ražnju se mi hoče jerebica, v omaki cmokov vrhana kozica, obilno parmezan naj se namelje!« »Odlično, Ljubo! Daj, da ti čestitam!« »Počakaj, da te s torto se napitam; in po burgundcu pride crna kava ...» »Ah da! In konjak! — Slava, Ljubo, slava!* »Potem pa dobro bo še malo leči...» »Seveda! Zdaj pa vsak en krožnik — — čeči-* Prave orgije »platoničnega« kuhanja sta si nekaj časa dovoljevala Ljubo Ravnikar in Franjo Primožič, posebno kadar so bili na mizi čeči. Čeči so neka vrsta boba, ki se prideluje v Srednji in Južni Italiji. To je lesen sad brez okusa. Za nas je neužiten, čeravno ga Italijani hvalijo. Ali pa ga naši kuharji ne znajo pripravljati. Vsekakor so se proti čečim dvignili tako hudi protesti, da jih je moral naš »fornitor« brisati z jedilnika, tako da se je omejil na pasto, fižol, krompir in — vodo. Kadarkoli so bili čeči na mizi in smo jih s kislimi obrazi žvečili, sta prišla Ljubo in Primož s svojo zagrizeno ironijo in začela «kuhati», tako da so sline tekle kakor pomladanski hudourniki. Ne bom našteval vseh «slinoced’lnih riht«, ki sta jih v teku časa »skuhala« velikopotezno zajemajoč iz vseh Samo ob sebi umevno je, da tudi jaz prav rad «Pla kuham, toda bolj naskrivaj, sam zase. hgfije V hudem in dolgotrajnem navalu «platoničr.e» vei^ sem celo — prav na tihem — skunal kompleten sonetu ^ pe po Prešernovem vzorcu. Jasno je, da ta sonetni vene jnterIlj svečen kaki običajni »Primicovi Julji«, temveč za icračJ ranča neprimerno bolj važnemu in višjemu idealu: klobasi! e ič Proporcije v obeh pesniških podvigih so spošto^jg ^ ohranjene. To se pravi: Razdalja med mojo malen*: 9pjS*f Prešernom je ista — morda še večja! — kakor med *■ ^ej1, klobaso in Primicovo Juljo. Ampak hrepenenje, ki ve t)Wj na kranjsko klobaso, je ravno tako ogromno — če ne jtiU ’ — kakor hrepenenje, ki ga je imel Prešeren po sV0J alždd (Nadaljevanje