V Trebčah prižgali kres in pokvarili praznik Nepoznani Avgust Černigoj Na Goriškem porast davčnih prekrškov JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 144 (21.381) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 24. JUNIJA 2015 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 771124 666007 50 6 24 trst - Velika množica in številni ugledni gostje na odprtju Tržaškega knjižnega centra Blesteč dom knjige kulture in sožitja TRST - »S hrepenenjem smo dočakali današnji dan in svečano odprtje Tržaškega knjižnega središča povezali s slovenskim državnim praznikom,« je v uvodnem pozdravu Prešernov verz iz slovenske himne Zdravljica pa-rafrazirala generalna konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš, ki je nasmejana in izredno zadovoljna sprejela delegacijo iz Slovenije in tržaške politične goste. Novo središče na Trgu Oberdan je bilo sinoči premajhno za vse, ki so želeli prisluhniti visokim gostom. Dobro uro pred uradnim začetkom slovesnosti se je pred knjižnim središčem gnetlo ljudi. Slovesnost ob odprtju Tržaškega knjižnega središča je bila razdeljena na dva dela; prvi del je potekal pred no- Slavnostni govornik sinočnjega slovesnega odprtja je bil minister Gorazd Žmavc, ki je dejal, da bo središče postalo okno, skozi katero v Trst in Italijo vstopa Slovenija, in okno, skozi katero v Slovenijo vstopata Trst in Italija fotodamj@n vim središčem, drugi pa v njem. Med visokimi gosti je na prizorišče prvi prispel minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki je pred otvoritvijo dejal, da je TKS ponos slovenstva in vseh tržaških Slovencev, projekt pa je označil kot nov model nadaljnjega sodelovanja. Na 3. strani rim - Sindikati Sporazum s skupino Flextronics RIM - Ameriška multinacio-nalka Flextronics bo stalno zaposlila 100 od 400 ljudi, ki so bili zaposleni s pogodbami za določen čas v tržaški tovarni Alcatel-Lucent. Več kot 75 odstotkov prekarnih uslužbencev (156 na 200), ki so bili zaposleni z enomesečnimi pogodbami, bodo zaposleni s 3-mesečnimi pogodbami, za vse pa bo zagotovljena najmanj petletna zaposlitev. To je izšlo s srečanja v Rimu, kjer je v noči na torek prišlo do dogovora med sindikati in predstavniki skupin Alcatel-Lucent oz. Flextronics. Na 5. strani Zeleni škuner: Trst v redu, Milje ne Na 4. strani Stefano Ukmar koordinator slovenske komponente DS Na 4. strani »Goriški« begunci na otočku sredi Soče Na 12. strani V Gorici vandali spet na pohodu Na 13. strani budimpešta - Nova sporna poteza Madžarska ne bo več sprejemala beguncev BUDIMPEŠTA / BRUSELJ - Madžarska je z včerajšnjim dnem nehala spoštovati evropsko uredbo Dublin III, v skladu s katero mora prosilce za azil obravnavati tista država članica EU, v katero so vstopili v unijo. Madžarska tako odslej od drugih članic ne bo več sprejemala prosilcev za azil, ki so na Madžarskem prišli v EU, so sporočili iz madžarske vlade. Vlada v Budimpešti je sporočila, da je Madžarska presegla svoje zmožnosti in da razmere terjajo takojšnje ukrepe. Dokler zmogljivosti Madžarske ne bodo okrepljene, država ne bo sprejemala prosilcev za azil, ki jih vračajo v skladu z uredbo Dublin III, je dodala vlada. Na ukrep se je že odzvala EU, ki je Madžarsko pozvala, naj pojasni svoje ravnanje. Predstavniki Evropske komisije so sporočili, da je več članic EU stopilo v stik z Brusljem in ga obvestilo, da je Madžarska ustavila premestitve prosilcev za azil v skladu z dublinsko uredbo. Gre za najnovejšo sporno potezo madžarske vlade glede priseljevanja in migracij. Šele prejšnji teden je madžarska vlada napovedala gradnjo štiri metre visoke ograje na svoji 175-kilometrski meji s Srbijo, da bi tako zajezila val mi-grantov in beguncev. ljubljana Kresnika je prejel A.E. Skubic LJUBLJANA - Literarno nagrado kresnik 2015 časnika Delo je sinoči prejel Andrej E. Skubic za roman Samo pridi domov. Kresnika je dobil pisatelj romana napetih obratov, gladko izpisane zgodbe, je poudarila žirija. O zmagovalcu je, kot običaj veleva, v Cankarjevi spominski sobi v strogi klavzuri razpravljala žirija, ki so jo sestavljali literarni kritiki Gabriela Babnik kot predsednica ter Igor Bratož, Tina Kozin in Aljo-ša Harlamov. Četverica je letos med nominirance uvrstila še Katarino Marinčič, Marka Sosiča, Dušana Ša-rotarja in Veroniko Simoniti. www.pvcnagode.si pvcnagode A WinOTTI SV™' fc»«"* KOMARNIKI IN NOTRANJA VRATA Odkrijte višjo kvaliteto bivanja L * PVC Nagode d.o.o. Podjetje za izdelavo in montažo PVC in ALU stavbnega pohištva Postojna - Slovenija Tržaška c. 87a Tel.: 00386 5 700 05 50 Fax: 00386 5 720 35 56 ¡nfo@pvcnagode.si KDMMERLING* 2 Sreda, 24. junija 2015 SLOVENIJA / obletnica samostojnosti - Slavnostni govornik predsednik Borut Pahor V Ljubljani drevi osrednja proslava ob dnevu državnosti LJUBLJANA - V Sloveniji bodo jutri zaznamovali dan državnosti. 25. junija 1991 je namreč slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Slavnostni govornik na sredini osrednji slovesnosti bo predsednik republike Borut Pahor. V strankah odločitev o udeležbi na prireditvi povečini prepuščajo članom. V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije, na katerem se je za samostojnost izreklo 88,2 odstotka volivcev, volilna udeležba pa je bila 93,2-odstotna. Sledilo je sprejemanje vsega potrebnega za odcepitev od Jugoslavije. 25. junija 1991 je tako slovenska skupščina sprejela Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, temeljni osamosvojitveni pravni akt, na mejnih prehodih pa so jugoslovanske table in zastave nadomestile slovenske. Na Trgu republike v Ljubljani je 26. junija 1991 v čast osamosvojitve potekala slovesnost, dan pozneje pa se je začela 10-dnevna vojna. Jugoslovanska oblast namreč ni priznala slovenske samostojnosti, zato je že 26. junija iz svojih vojašnic na slovenske mejne prehode poslala oborožene enote JLA, da bi, kot so navajali takrat, zavarovale ozemeljsko celovitost SFRJ. Prvi spopadi med JLA ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija pri Metliki, končali pa 3. julija 1991, ko se je poražena jugoslovanska vojska začela umikati nazaj v vojašnice. Na Brionih so se 7. julija sestale delegacije EU, Slovenije, Hrvaške in SFRJ. Po petnajsturnih pogajanjih so sprejeli Brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, slovenska stran pa se je obvezala, da bo tri mesece zamrznila svoje osamosvojitvene aktivnosti. Slovenska vojska in policija pa sta lahko ohranili popolno suverenost na slovenskem ozemlju. Slovenija je kljub deklaraciji še pospešila osamosvojitvene procese. Tako je počasi tudi jugoslovansko vodstvo spo- Predsednik Borut Pahor znalo, da procesov osamosvojitve ne bo moglo ustaviti, zato je 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih umakne iz Slovenije. Zadnji vojak JLA je tako Slovenijo zapustil v noči s 25. na 26. oktober. Osrednja državna proslava ob letošnjem dnevu državnosti bo drevi ob 21. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani, slavnostni govornik bo predsednik republike Borut Pahor, udeležil pa se je bo tudi predsednik vlade Miro Cerar. Ob 21.15 bo z Ljubljanskega gradu odjeknilo šest topovskih salv, ki jih bodo izstrelili pripadniki Garde Slovenske vojske. Predsednikovemu govoru bo sledil umetniški del državne slovesnosti, ki ga s sodelavci in sodelavkami pod naslovom Koraki snujejo režiserka Neda R. Bric, skladatelj Marjan Peternel in oblikovalka vi-dea Pila Rusjan, so zapisali v udaru vlade za komuniciranje. Kot so pojasnili, bo režiserka prisotne na slovesnosti in pred televizijskimi sprejemniki popeljala skozi zgodovino - od narodovih začetkov do končnega cilja samostojne države. Kulturni program bodo med drugim sooblikovali tudi Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Simona Krečiča, policijski orkester, Iztok Mlakar in igralski ansambel Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice. (STA) Srečanje mladih iz Slovenije in tujine LJUBLJANA - V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa na Institutu Jožef Stefan poteka druga konferenca mladih slovenskih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije. Predsednik republike Borut Pahor je na slovesnosti v okviru odprtja konference včeraj vročil srebrni red za zasluge Antonu Mavretiču za izjemno znanstvenoraziskovalno in inženirsko delo. Namen konference je povečati kroženje znanja med našimi strokovnjaki, ki študirajo in delajo v tujini in domovini, je dejal predsednik Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) Boris Pleskovič. Kot je izpostavil, je želja mladih po študiju v tujini koristna ne le za posameznika, ampak tudi za Slovenijo. Prepričan je, da je nadvse pomembno, da mladi spoznajo svet, si pridobijo nova znanja in delovne izkušnje ter razgledanost in odprtost, ki Sloveniji manjka. Za Slovenijo je to po njegovem mnenju odlična naložba, a le, če bomo znali doma vzpostaviti take poslovne pogoje, da se bodo mnogi z veseljem vrnili in s svojim znanjem prispevali k razvoju države. Udeležence konference je v imenu ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu pozdravila Nadja Skale, ki je tudi sama študirala v tujini. Kroženje znanja je lahko pozitivna razvojna sila, ki jo moramo uporabiti in spodbujati, je dejala. Dodala je, da je kroženje možganov prav zato ena od glavnih strateških usmeritev urada. Na uradu si po njenih navedbah prizadevajo čim bolje opravljati svojo povezovalno vlogo. (STA) dan državnosti - Nagovor predsednika vlade Cerar pohvalil vojake Premier namignil tudi na možnost zviševanja izdatkov v obrambne namene LJUBLJANA - Slovenski premier Miro Cerar se je na delovnem obisku na obrambnem ministrstvu prek videokon-ference pogovoril s poveljniki slovenskih kontingentov na mednarodnih misijah. Izrazil je navdušenje nad njihovo prizadevnostjo in motiviranostjo. V pogovoru z ministrico Andrejo Katič je Cerar napovedal tudi morebitno postopno zviševanje izdatkov po letu 2016. Predstavniki slovenskih kontingentov Boštjan Močnik (Kosovo), Blaž Tomšič (BiH), Igor Košič (Libanon) in Miha Rijavec (Afganistan) so premierju poročali o številu slovenskih pripadnikov v teh državah, o njihovih nalogah, odnosih z lokalnim prebivalstvom in o splošnih razmerah v državah. Izpostavili so zlasti visoko motiviranost in moralo pripadnikov, obenem pa premierju pojasnili, kako bodo le- tos zaznamovali dan državnosti. Cerar je tako v nagovoru pripadnikom kot tudi v izjavi za medije po video-konferenci izrazil zadovoljstvo, da pripadniki SV na misijah v tujini svoje naloge opravljajo visoko motivirano ter z visoko stopnjo morale in privrženosti svojim ciljem. Slovenska vojska preko svojih pripadnikov opravlja funkcijo zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti, v okoljih kjer deluje, pa dosega tudi dovolj dobro, ponekod celo odlično sodelovanje z lokalnim prebivalstvom. Cerarja zlasti navdušuje, da so pripadniki Slovenske vojske na misijah visoko usposobljeni in se kot takšni tudi dokazujejo. Ob tem je izpostavil besede enega od poveljnikov, ki je dejal, da »smo Slovenci takšni, da se vedno želimo izkazati«. Izrazil je upanje, da bi te besede slišalo čim več ljudi, da bi tudi v Sloveniji obstajalo čim več želje po dokazovanju. Sicer pa bi bilo po besedah pre-mierja, ki je ob tej priložnosti vsem vojakom na misijah v tujini čestital ob dnevu državnosti, pomen vojaškega poklica »ustrezneje ovrednotiti« in ga bolj izpostaviti kot častnega. Cerar se je tudi seznanil z delom in aktivnostmi ministrstva. Kot je dejal, si vlada za zdaj prizadeva, da sredstev za zagotavljanje obrambnih sposobnosti ne znižuje. Ko se bo prehod iz krize pokazal bolj izrazito, pa bodo sredstva postopno začeli tudi zviševati, je napovedal Cerar. Je pa po njegovih besedah pomembno, da se še vedno iščejo možnosti za optimizacijo stroškov. (STA) koper - Akcija se nadaljuje Prostovoljci ostajajo v obalnem zavetišču KOPER - Potem ko je svet obalnega zavetišča poskušal doseči primopredajo zavetišča koprski komunali, so člani Obalnega društva proti mučenju živali te iz zavetišča odpeljali. Po poročanju medijev so v dveh dneh posvojiteljem oddali okoli 40 psov in 70 mačk. Sami bodo prostore zavetišča zapustili, ko jih bo k temu prisilila odločba sodišča. Kljub temu, da so oddali vse pse iz zavetišča, člani društva prostorov niso pripravljeni prepustiti. Kot poročajo Primorske novice, že nekaj dni neprestano dežurajo v Dvorih, v zavetišču pa celo prespijo. Kot je dejala predsednica društva Andreja Bogataj Krivec, si namreč ne želijo nasilnega prevzema, medtem ko jih ne bo v zavetišču. Prostori so sicer v lasti istrskih občin, društvo pa je obalno zavetišče za zapuščene živali upravljalo od njegove ustanovitve pred 13 leti. V petek so predstavniki koprske komunale v spremstvu Inšpekcije uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter redarjev poskušali opraviti primopredajo zavetišča iz rok društva. Povod, zakaj so hoteli pohiteti s prevzemom in niso počakali na 30. junij, ko bi društvu potekla pogodba o upravljanju, ki jo ima sklenjeno z občinami Koper, Izola in Piran, je bila odločba inšpekcije. Ta je namreč ugotovila, da jim je 31. maja potekla pogodba o opravljanju veterinarskih storitev za zavetišče, ki jo je imel društvo sklenjeno z Veterinarsko ambulanto Koper. Odločba jim je prepovedala sprejemati nove živali, za tiste v zavetišču pa odredila, da jih morajo v enem mesecu oddati novim lastnikom. obramba - Slovenija v spodnjem delu seznama članic Nato Premalo (ali preveč) denarja za vojsko? Najmanj k skupni obrambi prispeva Albanija - Največ obrambnega proračuna (82,3 odst.) gre za plače vojakom, kar je najvišji delež v zavezništvu Arhivski posnetek z vojaškega vadišča Poček pri Postojni BRUSELJ - Slovenija je glede na izdatke, ki jih gledano v deležu celotnega bruto domačega proizvoda (BDP) namenja za obrambo, v spodnjem delu seznama članic zveze Nato, kaže včeraj objavljeno poročilo zavezništva. Za obrambo je Slovenija leta 2014 namenila odstotek BDP, kar je najmanj od vstopa v Nato leta 2004. Članice Nata so se lani na vrhu v Walesu dogovorile, da bodo delež obrambnih sredstev v desetih letih postopoma povečale na dva odstotka BDP, sicer ob zadržku, če bo javnofi-nančni položaj to dopuščal. A v projekciji za letošnje leto se članice očitno še ne nameravajo premikati k temu cilju. Slovenija je z odstotkom BDP za obrambo krepko v spodnji polovici med 27 članicami Nata; za njo so bile v letu 2014 «le» še Španija, Madžarska, Latvija in Litva z 0,9 odstotka BDP in Luksemburg z 0,4 odstotka BDP. Odstotek BDP so namenile še Belgija, Češka, Slovaška in Kanada. Letos naj bi se tej skupini pridružila še Italija.Podob-ne so tudi napovedi za letos, pri čemer morda izstopa Poljska, ki je napovedala povišanje obrambnih izdatkov iz lanskih 1,8 odstotka BDP na 2,2 od- stotka. Zanimive si tudi napovedi Grčije, ki namerava letos kljub finančni in gospodarski krizi za vojsko nameniti 2,4 odstotka BDP ali za 0,2 odstotne točke več kot lani, pri čemer Nato Grčiji napoveduje 0,1-odstotno zvišanje BDP. Nekoliko drugačna slika se pokaže, če se upošteva število prebivalcev in njihova kupna moč. Tako je Slovenija npr. za obrambo v letu 2014 namenila 228 dolarjev na prebivalca, kar je v primerjavi 1917 dolarji na Američana sicer malo, a še vedno bolj kot deset drugih zaveznic. Najmanj v tem smislu k skupni obrambi prispeva Albanija, ki je lani za to namenila 52 dolarjev po prebivalcu, medtem ko je Luksemburg, ki namenja najmanj glede na odstotek BDP, za skupno obrambo namenil 412 dolarjev, kar je krepko v zgornji polovici članic. Povedna je tudi struktura obrambnih izdatkov. Slovenija je v lanskem letu kar 82,3 odstotka obrambnega proračuna namenila za plače vojakom. To je najvišji delež med vsemi članicami. Na drugi strani ima najnižji odstotek pri vlaganju v orožje in opremo - le 0,7 odstotka slovenskih sredstev za obrambo je šlo v ta namen. (STA) / TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE Sreda, 24. junija 2015 zgodovinski trenutek - Na slovesnem odprtju minister Žmavc in ministrica Smerkolj Tržaško knjižno središče 3 svečano predali namenu tS360 tržaško knjižno središče centro triestino del libro TRST - »S hrepenenjem smo dočakali današnji dan in svečano odprtje Tržaškega knjižnega središča povezali s slovenskim državnim praznikom,« je v uvodnem pozdravu Prešernov verz iz slovenske himne Zdravljica parafrazirala generalna konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš, ki je nasmejana in izredno zadovoljna sprejela delegacijo iz Slovenije in tržaške politične goste. Novo središče na Trgu Oberdan je bilo sinoči premajhno za vse, ki so želeli prisluhniti visokim gostom. Dobro uro pred uradnim začetkom slovesnosti se je pred knjižnim središčem gnetlo ljudi, med katerimi je bilo opaziti zares veliko gostov z lokalne politične scene. Slovesnost ob odprtju Tržaškega knjižnega središča je bila razdeljena na dva dela; prvi del je potekal pred novim središčem, drugi pa v njem. Med visokimi gosti je na prizorišče prvi prispel minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki je pred odprtjem dejal, da je TKS ponos slovenstva in vseh tržaških Slovencev, projekt pa je označil kot nov model nadaljnjega sodelovanja. »Lahko govorimo o zgodovinskem trenutku«, je dodal. TKS naj bi po njegovih besedah na dolgi rok postal središče vseh Slovencev in Italijanov, »dejansko prihajamo v ta prostor širše, z željo, da odpremo kulturno gospodarski prostor v celoti.« Nekaj minut za ministrom se je na Trg Oberdan pripeljalo še eno diplomatsko vozilo, iz katerega je izstopila ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj, nakar je prispel še tržaški župan Roberto Cosolini. Po predstavitvi projektnega odbora za vodenje in nadzor pri vzpostavitvi novega centra in pozdravu mecena Vanje Lokarja, ki je pomagal z nakupom prostorov, je sedem podpisnikov zgodbe o na- Na fotografiji desno: Pobudniki projekta pri rezanju otvoritvenega traku; Spodaj nagovor župana Roberta Cosolinija; spodaj (2) Ilde Košuta prejema ključe, s katerimi je zaklenila nekdanjo knjigarno in bo odklenila novo fotodamj@n stajanju središča s sedmimi različnimi škarjami prerezalo trak. Po rezanju traku sta Marij Maver in Ivo Corva na stežaj odprla vrata sodobno opremljenega središča, ki ga je blagoslovil škofov vikar za slovenske vernike na Tržaškem Anton Bedenčič. Drugi del slovesnosti je potekal v notranjih prostorih, kjer je slovenski igralec Luka Cimprič za začetek zrecitiral verz Prešernove Zdravljice. Goste je nato pozdravila generalna konzulka Sergaševa, ki je spomnila, kaj se je v Sloveniji dogajalo 25. junija pred 24 leti, ko je slovenska skupščina razglasila temeljno listino samostojnosti in neodvisnosti. Generalna konzulka je besedo predala županu Robertu Cosoliniju, ki je dobrodošlico izrekel obema ministroma in drugim eminentnim gostom ter čestital RS ob državnem prazniku. Pohvalil je lepoto in vrednost novega središča, omenil je knji- go kot simbol kulture in izrazil željo, da bi TKS postal prostor za širjenje kulture ter razvoja družbe in mladih ljudi. Slavnostni govornik sinočnjega slovesnega odprtja je bil minister Gorazd Žmavc, ki je dejal, da bo središče postalo okno, skozi katero v Trst in Italijo vstopa Slovenija, in okno, skozi katero v Slovenijo vstopata Trst in Italija. Kot minister si je zaželel, da bi novo središče postalo simbol regijskega povezovanja ter prostor, v katerem bi se vse generacije počutile sprejete, tudi mladi. Na slovesnosti, ki sta jo glasbeno lepo dopolnila Martina in Marko Feri, sta govorila tudi predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Walter Bandelj in drugi gostje, ki so se izredno veselili simbolnega trenutka. Sanela Čoralič odmevi - Obiskovalci veselja niso skrivali Središče naj bo tudi zanimiv prostor za mlade knjižno središče - Popoldanska medijska predstavitev Veliko zadovoljstvo članov projektnega odbora TRST - Kljub včerajšnjemu popoldanskemu nalivu so se že od daleč zelo dobro videla nova izložbena okna na Trgu Oberdan, ki predstavljajo okna, skozi katera se bomo Trstu predstavljali Slovenci in slovenska kultura. Pred svečanim večernim odprtjem novega Tržaškega knjižnega središča (TKS) smo se v sodobno opremljenih prostorih zbrali predstavniki sedme sile. Projektni odbor za vodenje in nadzor pri vzpostavitvi večnamenskega središča je novinarjem predstavil še zadnje podrobnosti ambiciozno zastavljenega projekta, ki temelji na sodelovanju večjega števila dejavnikov, med katerimi velja izpostaviti plodno in tvorno sodelovanje. Pred fotografskimi objektivi so partnerji projekta pozirali nasmejani in veseli. Pa tudi ponosni, saj so v zadnjem letu z roko v roki sodelovali in nastavili ogledalo vsem tistim, ki bi radi bili del podobne zgodbe. Novinarje lokalnih in slovenskih medijev iz Slovenije je pozdravil predsednik projektnega odbora Dejan Podgoršek, ki se je vsem skupaj zahvalil za medijsko podporo in pozitivni kritični pristop, s katerim naj bi tudi novinarji prispevali k nastanku nove zgodbe. Predsednik je na kratko opisal lokacijo novega središča, ki naj bi bila nabita s simboliko in ki naj bi središču odprla širok nabor Projektni odbor na srečanju z novinarji fotodamj@n možnosti. V nadaljevanju je Podgoršek besedo predal vsem tistim, ki so soustvarjali zgodbo TKS. Njegovega odprtja se izredno veseli generalna konzulka Ingrid Sergaš, ki je vse od zaprtja Tržaške knjigarne verjela v možnost vzpostavitve novega središča. V celoti so izpolnjena tudi pričakovanja mecena tržaških Slovencev, podjetnika Vanje Lokarja, ki je z družinskim podjetjem Fincat poskrbel za nakup prostorov, v katerih bo danes tudi uradno zaživelo knjižno središče. Govoril je tudi predsednik podjetja TS360, ki bo vodilo TKS, Marij Maver, ki ga je Dejan Podgoršek označil za »pozitivnega realista«. Na vprašanje, kako se danes (beri včeraj) počuti pozitivni realist, je Marij Maver nasmejan odgovoril, da mu res mnogi očitajo pesimizem, ki pa ga on enači z realizmom. Maver, kot je sam dejal, zelo rad opominja ljudi okoli sebe, da ni nič sla- bega, če smo praktični in prizemljeni. »Če minister Gorazd Žmavc na nedavnem srečanju z županom Robertom Cosolinijem ne bi uradno napovedal 23. junij kot dan svečanega odprtja središča, bi se obnovitvena dela bržkone zavlekla skozi celo poletje,« je v šaljivem tonu pesimistično razmišljal Marij Maver, ki pa ni skrival veselja nad opravljenim delom in doseženim (prvim) ciljem. Veliko breme so partnerji projekta, kot je dejal predsednik odbora Podgoršek, obesili na Iva Corvo, ki je vodil projekt prenove prostorov na Trgu Oberdan. Corva je izpostavil pozitivno vzušje, ki se je vzpostavilo med vsemi deležniki in si zaželel, da bi to vzdušje postalo dobra popotnica za uspešno poslovanje središča. Da bi bila nova zgodba uspešna, si je zaželela tudi Ilde Košuta, ki bo skrbela, da bomo odjemalci zapuščali središče zadovoljni in po možnosti s knjigo v roki. Dorica Kresevič iz SKGZ je pohvalila generalno konzulko, ki je vse deležnike projekta stalno spodbujala in jih gnala naprej. Mitja Petaros je v imenu Zadruge Mladika povedal, da so kljub začetnim pomislekom relativno hitro začeli verjeti v projekt. Martina Kafol iz ZTT pa že od vsega začetka meni, da zamejski Slovenci potrebujemo prostor za promocijo knjige in širjenje bralne kulture. (sč) Zelo številno množico gostov je ob svečanem odprtju Tržaškega knjižnega središča pozdravil tudi pesnik Miroslav Košuta, ki je lepo povedal, kaj nam je pomenila skromna Tržaška knjigarna. To naj bi bralci in bralke zares spoznali šele v zadnjem letu, ko smo bili v Trstu brez slovenske knjige. O tem, kje so Tržačani po zaprtju Tržaške knjigarne kupovali slovenske knjige in kaj pričakujejo od novega knjižnega središča, smo povprašali goste na sinočnji slovesnosti. Gospa Graziella, sicer zvesta obiskovalka literarnih matinej Na kavi s knjigo, je povedala, da je brala knjige, ki jih je imela doma, od zdaj naprej pa bo z veseljem po knjige hodila v novo knjižno središče. Gospa Ne-via je v zadnjem letu knjige kupovala v Ljubljani, a je ob vsakem nakupu pomislila na Tržaško knjigarno. Za novo knjižno središče pa si želi, da bi postalo tudi prostor, ki bo privabljal mlade in v katerem se bodo počutili sprejete. In kaj o novem prostoru me- nijo mladi? Med gosti je bilo kar nekaj mladih, ki od novega knjižnega središča pričakujejo, da jim bo ponujalo program, ukrojen po njihovi meri. To, da v Trstu v zadnjem letu ni bilo mogoče kupiti slovenskih knjig Verene, Tomaža, Paola, Irine, Vesne, Erike in Alice sploh ni motilo, saj si knjige izposojajo ali pa kupujejo e-knjige. Zakaj so e-knjige razširjene med mladimi? Naši sogovorniki so odgovorili, da jih e-branje privlači samo zaradi dostopnejših cen. Od knjižnega središča, v katerega bodo zahajali po učbenike, priročnike in revije, pa pričakujejo sodobnejšo in multimedijsko ponudbo. Med dobro razpoloženimi gosti smo opazili tudi rektorja Univerze Trst Maurizia Fermeglio in občinskega odbornika za kulturo Paola Tassinarija ter ju prosili za oceno novega središča. Oba sta nad novim centrom navdušena. Fermeglia je pohvalil tudi simbolično lokacijo in bližino Narodnega doma, Tassinariju pa je všeč široko zasnovano poslanstvo novega središča. (sč) / Sreda, 24. junija 2015 1 1 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu legambiente - Zeleni škuner okoljevarstvene organizacije je obiskal Tržaški zaliv Trst in Sesljan v redu, Milje ne Čiščenje odplak je v deželi FJK neučinkovito v 52% primerov - Onesnažen tudi izliv Tilmenta - Globa EU 66 milijonov evrov Morje od Milj do Nabrežine in Se-sljana ter Gradeža in Lignana je čisto, medtem ko je hud problem v Miljah. Točneje, vprašanje čiščenja odplak s čistilnimi napravami je na navedenih območji učinkovito, z odtočnim kanalom pri miljski Ul. Battisti pa je nekaj hudo narobe. Voda je namreč hudo onesnažena, odplake pa ravno tako onesnažujejo izliv Tilmenta blizu Lignana. To so povedali predstavniki Zelenega škunerja okoljevarstvene organizacije Legambiente, ki se je v okviru svoje kampanje proti naftnim vrtinam v Jadranskem morju in sploh za spoštovanje morja ustavil v Trstu. Letošnja kampanja se je začela v hrvaškem Rovinju, kjer je bilo plovilo zasidrano od 20. do 22. junija, po Trstu pa bo Zeleni škuner odplul v Caorle in nato v Benetke. Pot se bo poleti nadaljevala do južne Italije in Sicilije in se bo zaključila 19. avgusta na otoku Elba. Zeleni škuner oziroma strokovnjaki organizacije Legambiente med potjo analizirajo morsko vodo in v bistvu ugotavljajo, ali so naprave za čiščenje odpadnih voda na posameznih območjih Zeleni škuner je bil včeraj privezan pri Velikem trgu fotodamj@n učinkovite, sta povedala včeraj na tiskovni konferenci glasnica Zelenega škunerja Serena Carpentieri in član deželnega vodstva Legambiente Andrea Wehrenfennig. Legambiente se pri svojih analizah navadno osredotoči na območja, kjer ni možno kopanje in ki jih javne uprave ne nadzorujejo. Problem čiščenja odplak v deželi Furlaniji-Julijski krajini ni še rešen in so na vidiku nove globe Evropske uni- je, sta poudarila Carpentieri in We-hrenfennig. Legambiente je na 111 kilometrih obale FJK vzel v pretres osem točk, od teh pa ste dve prejeli črno piko. V glavnem so poleg kemičnih značilnosti vode merili koncentracijo črevesnih enterokokov oziroma bakterij Escherichia coli. Najhujše je bilo v Miljah, kjer je bila morska voda »hudo onesnažena«, saj je bila koncentracija bakterij en krat večja glede na zakonsko predvideno mejo. Ob izlivu Tilmenta je bilo stanje rahlo boljše in so morsko vodo označili kot »onesnaženo«. Izlivi rek so vsekakor po definiciji onesnaženi in je torej vselej prepovedano kopanje, je dodala Carpentieri, a to še ne pomeni, da ne sme deželna vlada ukrepati. V FJK 52,1 odstotek odplak ni ustrezno ravnan, je dodala, to pa bi lahko prihodnje leto stalo deželo FJK globo EU 66 milijonov evrov, tj. 53,6 evra vsakega prebivalca. Sicer so s hudim pojavom v Miljah že več krat seznanili miljsko občinsko upravo oz. pristojne oblasti, je dodal We-hrenfennig, problem pa se stalno ponavlja. Predstavnik Legambiente je ne nazadnje opozoril tudi na vprašanje gradnje plinskega terminala v Žavljah in še posebej plinovoda (ta še ni prejel okoljske-ga dovoljenja), ki bi med drugim hudo prizadel morski ekosistem. Če so dejansko deželna in vse lokalne uprave že izrazile nasprotovanje uplinjevalniku, to še ne velja za plinovod, je poudaril We-hrenfennig in pozval deželno vlado, da čim prej izreče negativno mnenje. A.G. Jutri na Opčinah o reformi javnih uprav Reforma javnih uprav v Furla-niji-Julijski krajini in njeni učinki na slovensko narodno skupnost so še vedno v ospredju zanimanja. Zato stranka Slovenske skupnosti prireja jutri ob 20.uri v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah okroglo mizo, ki jo bo vodil odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič. Na njej bodo sodelovali deželna svetnika Igor Gabrovec (SSk) in Stefano Ukmar (DS), rajonski svetnik in tajnik krajevnega krožka Demokratske stranke na Vzhodnem Krasu Matej Iskra ter deželni tajnik KSI Stojan Spetič. Razprava o omenjeni temi sodi v nov niz javnih srečanj o najbolj aktualnih družbeno-političnih tematikah, ki jih stranka Slovenska skupnost priredila tudi v sodelovanju z drugimi strankami, društvi in ustanovami. »Deželna reforma krajevnih uprav je vprašanje, ki gotovo pobli-že zadeva tako politično-upravno organizacijo javnih uprav in še zlasti občin, kot neposredno tudi temeljne interese slovenske narodne skupnosti, ki je na območju Furlanije Julijske krajine priznana in zaščitena s posebnimi državnimi zakoni in mednarodnimi dogovori,« piše v vabilu za jutrišnjo pobudo v openskem Prosvetnem domu. varstvo okolja - Obisk Gibanja 5 zvezd Devin »okoljska« razgledna točka politika - Slovenska komponenta Ukmar koordinator DS Deželni svetnik je nasledil Massima Veroneseja - Podpora Robertu Cosoliniju Deželni svetnik Stefano Ukmar je novi pokrajinski koordinator slovenske komponente Demokratske stranke. Na tem mestu je nasledil nabrežin-skega podžupana Massima Veronese-ja, ki je sicer že pred časom odstopil. Ukmar je bil na skupščini slovenske komponente izvoljen soglasno (en član se je vzdržal). Med prioritete svojega dela je Ukmar navedel priprave na občinske volitve v Trstu in v Miljah ter izvajanje deželne reforme lokalnih uprav. V zvezi s tržaškimi občinskimi volitvami spomladi prihodnje leto, je pokrajinski koordinator izrekel popolno podporo ponovni županski kandida- Stefano Ukmar turi Roberta Cosolinija, slovenska komponenta pa bo začela z evidentiranjem slovenskih kandidatov na listi DS za občinski svet. To velja tudi za Milje, kjer sicer še ni znano koga bo le- va sredina izbrala za županskega kandidata, saj Nerio Nesladek po dveh zaporednih mandatih ne more več kandidirati. Ukmar je zadovoljen z zastopanostjo slovenske DS v izvoljenih upravah, komponento pa je označil kot eno vodilnih sil v slovenski manjšini. »Reforme se na državni ravni dogajajo kot na tekočem traku in niso vse v sozvočju z našimi željami in pričakovanji. Komponenta ostaja vsekakor zvesta duhu reformizma, kar velja tudi za dogajanja znotraj naše manjšine,« je poudaril Ukmar. Na skupščini na Opči-nah je bil edini kandidat za mesto koordinatorja. Devinski grad je zemljepisno gledano odlična razgledna točka na Tržaški zaliv in območje ob izlivu Timave, kjer - kot znano - načrtujejo t.i. mini-uplinjevalnik. Grad je tudi zaradi tega gostil srečanje med delegacijo Gibanja 5 zvezd (z deželnimi svetniki je bil tudi poslanec Stefano Vignaroli) in predstavniki številnih združenj in gibanj, ki si prizadevajo za zaščito narave in nasprotujejo večjim posegom v okolje, začenši s plinskim terminalom Smart Gas. V delegaciji so bili tudi domačin Danilo Antoni (Občani za Zaliv), pokrajinski koordinator jusov in srenj Marco Leghis-sa, Alvise Tibaldi (odbor za kmetijsko Furlanijo) in Brian Harland z Laškega. Udeleženci srečanja (na sliki)so soglašali, da je treba pred vsakršnim posegom v naravo in okolje dobro premisliti na vse posledice takšnega početja. Beseda je tekla o hitri železnici, daljnovodu in - kot rečeno - o plinskem terminalu, ki mu združenja domačinov in civilne družbe močno nasprotujejo. Skrb za okolje pomeni tudi skrb za ljudi, ki na njem živijo, je poudaril poslanec Vignaroli, podpredsednik parlamentarne komisije, ki preiskuje nezakonite dejavnosti v zvezi z ločevanjem odpadkov in s tem pojavom povezanimi kriminalnimi posli. varstvo okolja - Gibanje 5 zvezd zahteva poseg države in deželne uprave Jama, ki »spominja« na atentat V globini v Kotelcah pri Bazovici še vedno debela plast odpadkov, ki so jih tja odvrgli po atentatu v Siotu Deželna in državna uprava bi morali nekaj narediti za sanacijo onesnaženih jam na Krasu. Tako meni deželna svetnica Gibanja 5 zvezd Ilaria Del Zovo, ki si je skupaj s poslancem Stefanom Vignarolijem ogledala nekaj kraških jam na goriškem in tržaškem Krasu. Vignaroli je podpredsednik parlamentarne komisije, ki preiskuje kriminalne posle in dejavnosti v zvezi z odpadki. Delegacija Gibanja 5 zvezd si je med drugim ogledala tudi brezno v Kotelcah pri Bazovici (v it. pozzo dei colombi), kjer so po atentatu na naftovod SIOT leta 1972 odvrgli večje količine odpadnih naftnih derivatov in ogljikovodikov. Brezno je globoko 75 metrov, leta 1996 so ga na stroške Dežele delno sanirali, v jami pa je še vedno kar precej strupenih in onesnažujočih snovi. Ne samo iz Jama v Kotelcah pri Bazovici je še vedno onesnažena naftnih rezervoarjev v dolinski občini, temveč tudi iz drugih še vedno neidentificiranih podjetij, ki jim je skrb za okolje deveta briga. Vignaroli in Del Zovova sta na osnovi podatkov in raziskav tržaškega alpinističnega kluba CAI ugotovila, da je na Goriškem in na Tržaškem več kot 300 onesnaženih jam in naravnih brezen ter votlin. Gre za nemajhno številko, zato bi morali čim prej evidentirati jame, ki so potrebne nujne sanacije, med katere sodi nedvomno brezno pri Bazovici. Gibanje 5 zvezd opozarja, da je poslanec Demokratske stranke Et-tore Rosato pred petimi leti opozoril rimski parlament na to pereče vprašanje, pozivom tudi naravovarstvenih združenj in jamarskih društev pa niso sledila dejanja pristojnih ustanov. Predstavnika Gibanja 5 zvezd zato pozivata predsednico deželnega odbora Deboro Serracc-hiani, da se angažira za sanacijo onesnaženih kraških jam, pri čemer zaprosi za finančno pomoč Evropsko unijo, ki ima v ta namen na voljo potrebna sredstva. / TRST Sreda, 24. junija 2015 5 gospodarstvo - Sporazum na ministrstvu za gospodarski razvoj Alcatel-Flextronics: vsaj pet let dela in stalna služba za vsaj 100 ljudi Ameriška multinacionalka Flextronics bo pred 1. septembrom stalno zaposlila 100 od 400 ljudi, ki so bili zaposleni s pogodbami za določen čas v tržaški tovarni Alcatel-Lucent. Več kot 75 odstotkov prekar-nih uslužbencev (156 na 200), ki so bili zaposleni z enomesečnimi pogodbami, bodo v prihodnosti zaposleni s 3-mesečnimi pogodbami, za vse pa bo zagotovljena najmanj petletna in ne več samo triletna zaposlitev. V primeru, da bodo težave s proizvodnjo oziroma poslovanjem, pa ne bodo več odpuščali ljudi, ampak se bo nov lastnik posluževal socialnih blažilcev, ki jih predvideva italijanska zakonodaja. To je izšlo s srečanja na ministrstvu za gospodarski razvoj, kjer je v noči na torek po dolgem pogajanju prišlo do okvirnega dogovora med panožnimi sindikati Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil ter enotnim sindikalnim predstavništvom Rsu in predstavniki skupin Alcatel-Lucent oz. Flextronics, ki je odkupila tržaško podjetje. Tovarna v tržaški industrijski coni bo že 1. julija delovala z novim imenom, vsi zaposleni pa bodo odvisni od ameriške skupine z izjemo malo več kot ducata ljudi, ki bodo še vedno pod okriljem Alcatela (tj. nove multinacionalke Nokia Corporation, ki je prevzela Alcatel), zaposlenih na posebnem proizvodnem oddelku. Sindikalni predstavniki so po srečanju, ki se ga je udeležil tudi deželni odbornik FJK za produktivne dejavnosti Sergio Bolzonel-lo, izrazili zmeren optimizem, čeprav so nekateri problemi še na mizi. Skupina Flextro- Po 1. juliju bo napis Alcatel nadomestil napis Flextronics arhiv nics se je v bistvu obvezala, da ne bo odpustila nikogar za najmanj pet let, je povedal Sasha Colautti v imenu sindikata Fiom-Cgil, poleg tega bo stalno zaposlila številne pre-karne uslužbence. Napovedi so torej rožnate, čeprav ostanejo nekatera vprašanja. Med temi je odprtje sorodne tovarne v severni Ameriki, kamor naj bi v prihodnjih letih preselili 25 odstotkov tržaške proizvodnje. To ne bo vplivalo na delovna mesta, so zagotovili pri Flextronicsu in spomnili, da se je skupi- na Nokia Corporation že obvezala, da se bo v prihodnjih treh letih obračala na Trst za nabavo tehnologije. Zaposleni v Alcatelu se bodo o sklenjenem sporazumu izrekli na skupščini, ki bo najbrž jutri dopoldne. Predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani pa je za razpravo o doseženem dogovoru sklicala pristojno deželno omizje, ki bo zasedalo v začetku prihodnjega tedna. A.G. prefektura - Zagotovilo institucij V Trstu ni nobenega varnostnega problema V Trstu ni nobenega varnostnega problema, pripadniki sil javnega reda so množično prisotni in položaj je povsem pod nadzorom. Spore in domnevne pretepe med skupinami mladih Albancev ter Srbov, ki so prejšnji teden polnili strani krajevnih tiskanih in spletnih medijev, so organi pregona preiskali in te zadeve ne vzbujajo večjih skrbi. To izhaja z včerajšnjega rednega zasedanja odbora za red in javno varnost na tržaški prefekturi, ki je bilo tokrat posvečeno prav dogodkom zadnjih tednov. Zasedanje je vodila prefektinja Fran-cesca Adelaide Garufi, ob njej so bili kve-stor Antonio Maiorano in predstavniki drugih organov, tržaški župan Roberto Coso-lini, podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc in drugi. »Določenim dogodkom je treba posvetiti pozornost, a ne smemo sklepati, da je položaj zaskrbljujoč. Obenem pa ni potrebe, da bi posebno pozornost namenili eni ali drugi skupnosti. To ni noben Bronx,« je po srečanju za deželni televizijski dnevnik RAI povedala prefektinja Ga-rufi. Spore v okolici Drevoreda XX. septembra in tudi grdo ravnanje nekaterih na barkovljanski obali gre po njenem mnenju uokviriti med splošne mladostniške pojave. Obenem je tudi pozvala občane, da reakcije na določene dogodke ne smejo biti pretirane. Cosolini se bo v teh dneh sestal s predstavniki združenja, ki za nedeljo napoveduje čistilno akcijo v Barkovljah. Prepričati se hoče, da bo to res hvalevredna pobuda in da ne bo presegla okvirov omikane državljanske angažiranosti. Uradni podatki kažejo, da se je število kaznivih dejanj zoper ljudi v prvih petih mesecih tega leta zmanjšalo za 16,7 odstotka v primerjavi z začetkom leta 2014. čezmejni delavci - Meddeželni sindikati Italija še ovira hrvaške državljane Prihodnjega 30. junija zapade dveletno obdobje, med katerim so bili hrvaški državljani podvrženi posebni ureditvi prostega pretoka delovne sile, ki jo je italijanska vlada uvedla takoj po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo 1. julija 2013. Ukrep italijanske vlade preko ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za delo je sicer zagledal luč že dan po uradnem vstopu Hrvaške v EU in olajšal možnost redne zaposlitve v gospodinjskem, sezonskem in visoko specializiranem sektorju, vendar prehodna ureditev z omejevanjem prostega gibanja delavcev na trgih Evropske unije, v tem primeru med Hrvaško in Italijo, ni prinesla želenih rezultatov. Med cilji, ki jih niso dosegli, je bila predvsem odprava večjega dela na črno zaposlenih hrvaških državljanov v Italiji, v veliki meri na območju Furlanije Julijske-krajine. Nelagodje meddeželnega sindikalnega sveta, ki ga sestavljajo Dežela FJK, Veneto in jugozahodna hrvaška regija, potrjujejo tudi podatki. V skladu s študijo tržaške univerze naj bi se dnevno iz Hrvaške v Italijo pretakalo 10.000 ljudi. Ni znano, kolikšen delež je zaposlen v Italiji, odgovorni predstavnik meddeželnega sindikalnega sveta Michele Berti pa je na včerajšnji tiskovni konferenci v dvorani Tessitori izpostavil podatek, da je v deželi FJK redno registriranih le nekaj več kot tisoč hrvaških delavcev. Berti ni želel oceniti, koliko hrvaških državljanov je zaposlenih na črno, dejal pa je, da prehodna ureditev omejevanja prostega gibanja delavcev iz Hrvaške v Italijo absolutno ni pripomogla k izboljšanju pogojev zaposlitve hrvaških državljanov v Italiji, kvečjemu je ureditev še dodatno zaprla čezmejni trg dela. Na tiskovni konferenci je sodelovala tudi deželna odbornica za delo Loredana Panariti, ki je potrdila negativno mnenje deželne vlade do ponovne uveljavitve omenjene prehodne ureditve in podprla dokument, ki ga je meddeželni sindikalni svet CSIR-MSO naslovil rimski vladi, ministrstvu za delo in notranjemu ministrstvu. V njem se deželne komponente sveta in sindikati CGIL, CISL, UIL ter hrvaški SSSH zavzemajo za uveljavitev prostega pretoka hrvaške delovne sile. Hrvaški državljani so sicer med vsemi državljani članic edini, ki so še podvrženi prehodnim omejitvenim normam v EU. Na potezi je zdaj Renzijeva vlada, predstavniki CSIR-MSO pa ne izključujejo možnosti, da je vlada že domenjena in da bo s težavo ugodila njihovim zahtevam. (mar) Michele Berti fotodamj@n ulica torino - Odprtje bo v petek Italijanski Istrani imajo končno urejen muzej Muzej v Ulici Torino bo v petek odprl svoja vrata fotodamj@n V petek ob 17.30 bodo v Ulici Torino v Trstu po večletnih prizadevanjih končno odprli prenovljen in primerno urejen mestni muzej istrske kulture. »Potrebovali smo ga, to je bil eden mojih glavnih ciljev, ko sem pred tremi leti postala predsednica deželnega inštituta za istrsko kulturo (IRCI),« je na včerajšnji predstavitvi, ki je sicer potekala v muzeju orientalske umetnosti, zadovoljno dejala Chiara Vigini. Z njo so se veselili tržaški občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari, direktorica mestnih muzejev Maria Masau Dan in zgodovinar Raoul Pupo, tajnik IRCI. Zamisel o ureditvi muzeja sega v 80. leta, načrtovanje pa se je začelo leta 1998, ko je tržaška občina zastonj dodelila IRCI prostore v Ul. Torino. Odtlej so se zvrstila prizadevanja in načrti, po obnovi poslopja leta 2008 pa sta Občina Trst in IRCI podpisala dogovor, na podlagi katerega naj bi znanstvena komisija določila vsebinsko ureditev muzeja. Zdaj se je delo zaključilo in v petek si bodo obiskovalci lahko ogledali rezultate. »Sodobno zasnovan multidisciplinar-ni muzej je sad zapletenega dela, v njem se tradicionalna zbirka prepleta s tehnologijo,« je povedal Tassinari. Obenem je izjavil, da bi Istrani in Dalmatinci v prihodnje zaslužili tudi knjižnico, kar je zadovoljno komentirala Chiara Vigini, ki pa je z žalostjo v srcu omenila, da je nastajanje muzeja nazadnje ovirala tudi pred nedavnim odkrita luknja v bilanci. Maria Masau Dan je povedala, da ponujata istrska kultura in zgodovina ogromno gradiva, zato je bilo težko selekcionirati muzejske teme. Muzej vsebuje etnografsko, zgodovinsko, literarno komponento, pozornost posveča ribištvu in kmetijstvu, veliko težo daje ljudski tradiciji. V veži je že postavljeno ribiško plovilo, ki mu Istrani pravijo »passera«. Zadnji del muzeja pa opisuje bolečino, ki so jo povzročile druga svetovna vojna in povojni dogodki na čelu z ek-sodusom. Raoul Pupo je poudaril, da muzej presega provincialno raven in ni namenjen samo Istranom: »Uvršča se namreč v širšo evropsko debato o ločenih spominih. Pri teh zadevah moramo biti pošteni: ta muzej predstavlja del istrske kulture, ki je latinskega izvora in bolj meščanske značilnosti. To je pomemben del, a ni edini.« (af) ulica conti Sum ugrabitve, hčerkama pa oče ni grozil Moški, ki se je v ponedeljek s hčerkama zaprl v stanovanje v Ulici Conti in povzročil intervencijo gasilcev ter karabinjerjev, je v priporu zaradi suma ugrabitve. Kaže, da je bila vsa družina na počitnicah v tujini (morda v hrvaški Istri), ko sta se zakonca hudo sprla in oče je odpotoval v Trst s hčerkama. Zaklenil se je v hišo, žena se je naglo vrnila v Trst, a je ni spustil noter. Ko so gasilci po dolgem prigovarjanju vlomili v stanovanje, sta deklici gledali televizijo in se menda nista počutili v nevarnosti. Oče ju je očitno hotel zase. Sosedje so po poročanju medijev že večkrat slišali glasno vpitje, ker se zakonca pogosto na ves glas prepirata. Opij v tovornjakih Policija je v tržaškem pristanišču aretirala 47-letnega iranskega šoferja, ki je bil na tem, da se s tovornjakom vkrca na trajekt za Turčijo. Znašel se je v mreži preiskovalcev iz Bologne, ki zasleduje člane združbe trgovcev z drogo. 47-letnik naj bi v Iranu pomagal organizirati nezakonite prevoze opija, skritega v tovornih vozilih. V dolinski občini delovni mesti za določen čas Pokrajinsko okence za zaposlovanje obvešča, da sta na voljo dve delovni mesti na Občini Dolina. Ustrezne prošnje bo mogoče vložiti prihodnji teden, in sicer v ponedeljek, 29. junija, in v torek, 30. junija, od 9.15 do 12.45. Razpis zadeva dve mesti specializiranega delavca (kat. B1), ki bosta zaposlena za določen čas na podlagi 6-mesečne delovne pogodbe za skupaj 25 ur tedensko. Med pogoji sta obvladanje slovenskega jezika in vozniško dovoljenje kat. B. Kandidati bodo morali tudi priložiti potrdilo o družinskem premoženjskem in ekonomskem stanju (Isee) in razpolagati s srednješolsko izobrazbo. Pri selekciji lahko sodelujejo tudi državljani drugih držav EU oz. držav izven EU, ki razpolagajo z ustreznim dovoljenjem za bivanje. Število turistov v Trstu stalno narašča Število prihodov novih turistov v Trst se je v prvih štirih mesecih leta 2015 v primerjavi z istim obdobjem leta prej še povečalo, še posebej glede nočitev. To pomeni, da je tržaška občinska uprava žela dobre rezultate tudi v turističnem sektorju, ki se bo letos nedvomno še utrdil. To so zapisali včeraj člani svetniške skupine Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu Ales-sandro Carmi, Mario Ravalico in Manuel Zerjul, ki ugotavljajo, da so se podatki o prihodih v zadnjih letih utrdili. Promocija mesta tudi prek spleta, ki je v tem kriznem obdobju še najmanj obremenjujoča iz finančnega vidika, je bila torej učinkovita in se je obrestovala, muzeji pa postajajo vedno bolj zanimivi in privlačni. Obnova pločnikov Tržaška občinska uprava obvešča, da so se začela javna dela za popolno obnovo dotrajanih pločnikov v Ul. S. Spiridione, Ul. Filzi in v Ul. Roma. Dela bodo potekala po tranšah in bodo trajala predvidoma dva meseca, izvajalo pa jih bo podjetje Mario De Candido. 6 Sreda, 24. junija 2015 TRST trebče - Neljub dogodek v ponedeljek okrog 23. ure Neznanci prižgali kres in pokvarili vaški praznik Mladi pa se niso prepustili malodušju: kresovanje bo na vrsti danes Mladi Trebenci so se že mesec dni pripravljali na svetoivansko kresovanje, Pri kalu so v tem času sestavili velik kres v pričakovanju včerjaš-njega večera. V ponedeljek zvečer so potekale zadnje priprave, mladi so ob 22.50 zapustili območje in se odpravili na večerjo. Deset minut pozneje so se na vrat na nos vrnili, kajti domačin, ki stanuje pri kalu, jih je obvestil, da kres gori. Res: neznanci so ga prižgali in tako pokvarili enomesečno delo. V Trebče so prispeli gasilci, ki so pogasili ogenj in nato svetovali Trebencem, naj nadzorujejo pogorišče. Zjutraj je bil na vrsti še sestanek z gozdno stražo in s karabinjerji. »Poleg tega, da so pokvarili staro tradicijo, so vandali tudi povzročili nevarnost, saj so drevesa dokaj blizu in tudi hiše niso prav daleč,« je povedal predsednik Mladinskega trebenskega krožka Matija Premolin. Sam ne ve, kdo je krivec, dogodek pa označuje kot van-dalsko dejanje. Ne verjame, da je to obuditev starih potegavščin, ko so si pred kresovanjem nagajali prebivalci različnih vasi (ali celo med so-vaščani: »gurenci« in »dulenci«). »To je vandal-sko dejanje. Ne vem, kdo je storilec,« je dejal. Žalost in zaprepadenost je bila velika predvsem med člani, ki so v zadnjih tednih namenili vsak trenutek prostega časa pripravljanju svetoivanskega ognja. A nič zato: včeraj so se domačini že zgodaj lotili dela in popoldne je bil nov kres že na dobri pot, čeprav seveda manjši. Zaradi dežja pa so kresovanje (tako kot Padričar-ji) preložili na danes. Zbiranje bo okrog 20. ure, igrala bosta godba Viktor Parma in harmonikar Erik Purič. Prižig bo med 21. in 21.30, vanda-lom navkljub. (af) Po začetnem razočaranju vsi ponovno na delo! fotodamj@n starodavni običaj - Vreme ni prizaneslo Dež zalil kresove Ponekod preložili kresovanja, v Križu in pri Svetem Ivanu potekal kulturni program V Križu so ob pokušnji vin zaigrali Kraški ovčarji fotodamj@n Vreme včeraj ni bilo prizanesljivo, prav na predvečer svetoivanskega dne je na tržaško pokrajino padla največja količina dežja. Več kresovanj je zaradi tega odpadlo. Nekatere so že predhodno preložili na današnji večer - v Trebčah (o tem v zgornjem članku) in na Padričah (prižig bo drevi okrog 22. ure). Pri Svetem Ivanu in v Križu kresa sinoči niso prižgali, kljub temu pa je v obeh primerih stekel kulturni program, in sicer pod varnima strehama Stadiona 1. maj ter ljudskega doma. V prvem primeru sta prireditev organizirala SKD Škamperle in ŠZ Bor, v drugem pa SKD Vesna. V Šempolaju so se prav tako zabavali tudi brez ognja. Njihov podvig bo zapisan v knjigi rekordov Največja kvačkana odeja na svetu se bo vpisala v Guin-nessovo knjigo rekordov. V soboto so jo na Velikem trgu v Trstu vsi sodelujoči sestavili in merilci so naposled izmerili rekordno površino 2886 kvadratnih metrov: ko je sodnik potrdil novico, je po vsem trgu odjeknil močan aplavz, udeleženci so se seveda zelo veselili dosežka. Med njimi so bili tudi učenci osnovne šole Alojza Gradnika s Cola (na sliki): tudi oni s svojim delčkom kvačkane odeje pripomogli k postavitvi novega svetovnega rekorda. Ï !* 1 1 !■ in ' ta ^ n t " " - ■ ï - - -L i. z 'C Li»-1-Iii*-t. jê&k ' t ESmWJsif« fciT ' ^ u u , ' YK f jv* j ^ _ Pesniki in književniki v Devinu-Nabrežini V devinsko-nabrežinski občini se do nedelje, 28. junija obeta vrsto pesniških in literarnih pobud in srečanj v sklopu pobude Poletne rezidence 2015 (Residenze estive 2015). Glavni prireditelj je revija Almanacco del Ramo d'Oro, pokrovitelj pa domača občinska uprava. Udeleženci se bodo danes pozno popoldne sprehodili po Ril-kejevi poti med Sesljanom in Devi-nom, ob 18. uri pa bo v studiu Mima (Vižovlje 1) srečanje na temo Non sia-mo pronti per la jota (nismo pripravljeni na joto), na katerem bodo sodelovali pesniki iz Trsta in Furlanije. Začetek je napovedan za 20. uro. Ruski zbor Peresvet v Devinskem gradu Jutri ob 18. uri bo Devinski grad gostil kakovosten koncert. Nastopil bo ruski pevski zbor Peresvet. Vstopnina stane 25 evrov. S kolesom iz Trsta do Pulja V Miljah (Trg Marconi) bodo danes ob 18.30 predstavili knjigo z naslovom Istra na kolesu: iz Trsta do Pulja po obali, ki sta jo napisala Emiliano Lucchetta in Fabrizio Masi (založba Ediciclo). Knjigo bodo predstavili jutri ob 18. uri v knjigarni Minerva. V Revoltelli razstavlja Ugo Guarino V muzeju Revoltella bodo jutri odprli razstavo vinjetista Uga Guarina, ki je dolgo let objavljal v milanskem dnevniku Corriere della Sera. Razstavo prirejata Občina Trst (Guarino je bil rojen prav v Trstu) in fundacija Riz-zoli-Corriere della Sera. Guarinove vi-njete bodo na ogled do 11. oktobra. Jutri v Boljuncu prireditev za Nepal SKD Prešeren vabi jutri zvečer v Bo-ljunec na dobrodelni večer Mi ljubimo Nepal, ki si ga je zamislila Skupina 35-55. Ob 20.30 bo v društvenem baru n'G'rici odprtje fotografske razstave, sledilo bo potopisno predavanje Sonje Gregori. Loterija 23. junija 201 Bari 26 67 38 37 15 Cagliari 50 16 11 84 23 Firence 74 14 61 6 87 Genova 65 69 40 85 1 Milan 4 86 87 82 66 Neapelj 44 25 57 84 54 Palermo 54 20 18 89 23 Rim 16 79 43 52 45 Turin 67 46 47 24 68 Benetke 2 12 21 86 38 Nazionale 39 73 35 84 33 Super Enalotto Št. 75 20 24 26 33 42 80 jolly 29 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 6 dobitnikov s 5 točkami 470 dobitnikov s 4 točkami 18.656 dobitnikov s 3 točkami Superstar 34 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 39.986,00 € 93 dobitnikov s 3 točkami 2.002,00 € 1.341 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.052 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 21.103 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / Včeraj danes Danes, SREDA, 24. junija 2015 JANEZ Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 13.10 in zatone ob 1.13. Jutri, ČETRTEK, 25. junija 2015 HINKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj C, zračni tlak 1010 mb pada, vlaga 70-odstotna, veter 15 km na uro jugozahodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 22. do nedelje, 28. junija 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Ivana 5 - 040 631304, Ul. Alpi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sonnino 4 - 040 660438. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti SLOV.I.K. - Na www.slovik.org je objavljen razpis za vpis na Multidisci-plinarni program za kakovostno kadrovsko rast v l. 2015/16, ki je namenjen študentom, absolventom in mladim do 27 let. Objavljene so vse informacije v zvezi s programom, vpisnim postopkom in pravili. Dodatna pojasnila na info@slovik.org. Prijave do 15. septembra. S Izleti 19.046.749,92 € --€ --€ 30.927,53 € 399,86 € 20,02 € LETNIKI 1950 IN 1951 iz občine Dolina in Vzhodnega ter Zahodnega Krasa sporočamo, da bo odhod avtobusa v soboto, 27. junija, ob 7.30 iz Boljunca (gledališče Prešeren) in ob 8.00 s Fernetičev (meja). Priporočamo telovadne copate in točnost. S KRU.TOM NA EXPO - Nadaljuje se vpisovanje na izlet od 25. do 27. septembra: dvodnevno doživljanje Svetovne razstave, na soboto tudi v večernih urah, ko se vrstijo številne prireditve in koncerti. Tretjega dne sledi voden ogled Bergama. Informacije, program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstr., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. prej do novice www.primorski.eu1 / TRST Sreda, 24. junija 2015 7 Draga Dorica Na tvoji današnji torti ti 30 svečk prižiga Mitja, drugih 30 pa Tomaž! Vsi ostali domači pa ti pošiljamo voščila za vse lepo, kar še pride! ¿1 Čestitke NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA išče dva sodelavca za določen čas na Odseku za zgodovino in etnografijo. Razpis z opisom delovnih mest in pogoji za prijavo je dosegljiv na spletni strani www.knjiznica.it. H Mali oglasi IŠČEM katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 388-4740355. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op- činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 22.000 evrov. Tel. št. 3803017723. ODDAJAMO v najem opremljeno stanovanje (pribl. 55 kv. m.) na Proseku s samostojnim ogrevanjem. Tel. 3201509155. PRODAJAM ženske čevlje in škornje od št. 43 do 46. Tel. št.: 335-5283387. PRODAM belo vino. Tel. št.: 3703458986. PRODAM rabljeno gorsko kolo. Tel. 040-280910 (v večernih urah). PRODAM toyoto verso 2.2, letnik 2006, v dobrem stanju in redno servisirano. Tel. 348-3860072. PRODAMO zazidljivo zemljišče v Bazovici, 2.574 kv.m. Tel. št. 3473623953. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450. DRUŽINA ZAHAR je odprla osmico v Borštu 58. Tel. št.: 348-0925022. PRI STRŠINOVIH na Colu je odprta osmica, tel. 328-5669345. Vljudno vabljeni! V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk. Mi Kino Danes v Prebenegu praznuje IVICA svoj 80. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mož Oskar, sinova Fa-bijan in Sergio z družinama, vnuki Aron, Lara in Robert ter vsi sorodniki, ki jo imajo radi. Dobrodošla mala ADRIANA! Mamici Jasmini, očku Malcomu in nonotom želimo vso srečo v življenju družine Klun. S Poslovni oglasi AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Jurassic World«. ARISTON -16.30,18.45 »Diamante Nero«; 21.00 »Eisenstein in Messico«. CINEMA DEI FABBRI -16.00 »II fascino indiscreto delTamore«; 18.00,20.00 »Parigi a tutti i costi«; 21.45 »Across the river«. FELLINI - 16.00,17.30 »Albert e il diamante magico«; 19.15 »Le regole del caos«; 21.30 »Youth - La giovinezza«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30,18.10, 19.50, 21.30 »Teneramente folle«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00 »Vulcano - Ixcanul«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »La regola del gioco«; 18.10, 21.40 »Sei vie per Santiago«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00, 18.30, 21.00 »Jurski svet«; 17.30, 20.00 »Jurski svet 3D«; 20.10 »Pobesneli Max«; 18.25, 20.45 »Prava nota 2«; 16.25 »Spuži na suhem 3D«; 20.00 »Ted 2«; 17.20, 20.50 »Vohunka«; 16.30, 18.40 »Vrvež v moji glavi«; 15.40, 17.45 »Vrvež v moji glavi 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Pogled tišine«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Il centenario che salto dalla sedia e scomparve«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.45, 21.15 »Mobile Suit Gundam - The Origin I«; 18.10, 20.10 »Fuga in tacc-hi a spillo«; Dvorana 2: 16.30, 18.40, 21.20 »Torno indietro e cambio vita; 17.00, 19.15, 21.30 »Jurassic World 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.00, 20.05, 22.45 »Unfriended«; 18.00 »La ri-sposta e nelle stelle«; Dvorana 4: 16.30, 22.00 »Fury«; 19.50, 22.00 »Ju-rassic World«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.25, 19.10, 20.40, 21.50 »Jurassic World«; 18.00 »Jurassic World 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Torno indietro e cambio vita«; 16.45, 18.45 »Albert e il diamante magico«; 19.30, 22.00 »La regola del gioco«; 16.25, 21.10 »Fury«; 16.35 »Tomorrowland - Il mondo di domani«; 19.00, 21.00 »Mobile Suit Gundam - The Origin I«; 22.00 »Ted« in »Ted 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.15 »Jurassic World«; Dvorana 2: 17.30, 20.10, 22.10 »Torno in-dietro e cambio vita«; Dvorana 3: 18.00, 20.45 »Jurassic World 3D«; Dvorana 4: 17.45, 20.00 »Mobile Suit Gundam - The Origin I«; 21.30 »Fu-ry«; Dvorana 5: 18.10, 20.20, 22.15 »Unfriended«. □ Obvestila BOLJUNSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi na praznovanje svojega farnega zavetnika sv. Janeza Krstnika danes, 24. junija. Ob 20. uri bo slovesna sv. maša, ki jo bo daroval škofov vikar g. Anton Bedenčič s svojimi sobrati. Po maši sledi družabno srečanje s pokušnjo domačih dobrot. SLOVENSKA SKUPNOST vabi na okroglo mizo v Prosvetni dom na Op-čine v četrtek, 25. junija, ob 20. uri na temo: Reforma javnih uprav in slovenska narodna skupnost v FJK. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo prostovoljce na delovno akcijo za postavitev kioskov za vaški praznik v četrtek, 25. in petek, 26. junija, ob 18. uri in v soboto, 27. junija, ob 9. uri. SKD V. VODNIK - DOLINA vabi na 4. Junijski večer v petek, 26. junija, ob 21.00 v cerkvici sv. Martina. Nastopa skupina harf Girotondo d'arpe s koncertom »Mirando al Sur«. SKP IN SIK vabita v petek, 26. in soboto, 27. junija, v Ljudski dom v Pod-lonjer na Rdeči praznik. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo ob 20.45 na sedežu na Padričah v petek, 26. junija, pevska vaja. AŠD VESNA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v soboto, 27. junija, ob 18.30 v drugem sklicanju v dvorani Ljudskega doma v Križu. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in Rajonski svet za Zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (kot npr. pohištvo, žimnice, obešalniki, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, uporabljena olja, pnevmatike, okenska stekla, idr.) v soboto, 27. junija, od 10. do 18. ure na sedežu civilne zaščite v Križu. KD FERRIZ OLIVARES in Umetniška šola UNINT prirejata »Trst en plein air - Pejsaž« tečaj slikanja z akvareli 27. in 28. junija. Urnik: 9.00-12.00 in 15.30-18.30. Info na tel. 040-9882109 ali 338-3476253. SKD PRIMORSKO iz Mačkolj in TD Porton iz Zazida vljudno vabita na tradicionalni Pohod na Lipnik. Zbor izletnikov v nedeljo, 28. junija, v Za-zidu ob 8.00 ob športni ploščadi. Odhod ob 8.30. Po vrnitvi je predvidena družabnost ob prigrizku in domači kapljici. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi tečajnike nordijske hoje in vse, ki radi hodijo na pohod po Zivem muzeju Krasa v nedeljo, 28. junija. Hoja bo trajala približno tri ure. Zbirališče ob 9. uri v Gropadi pri avtobusni postaji v centru vasi. AŠZ SLOGA IN AŠD SLOGA TABOR sklicujeta občni zbor v ponedeljek, 29. junija, ob 20. uri v telovadnici v Rep-nu. Dnevni red: poročila, nagrajevanje najboljših športnikov, volitve novega odbora. SDGZ vabi cenjene člane na 39. Redni občni zbor, ki bo v razstavni dvorani ZKB na Opčinah v ponedeljek, 29. junija, ob 18.30. Sledila bo predstavitev, ki jo bo vodil dr. Paolo Marchese z ARIES - CCIAA TS na temo priložnosti, ki jih prinaša instrument mreženja podjetij. Parking na razpolago za člane na parkirišču banke. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 29. junija do 3. julija; od 6. do 10. julija; od 13. do 17. julija; od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.0018.00 v tajništvu na sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org. JUTRANJA TELOVADBA - Zdrava hrbtenica in posturalna vadba pri SKD F. Prešeren v Boljuncu: vadite-ljica Sandra sporoča, da bo telovadba v juliju potekala ob torkih z začetkom ob 8. uri v društveni dvorani občinskega gledališča. Vabljeni vsi zainteresirani. JUS NABREŽINA vabi člane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki se bo vršil v nedeljo, 5. julija, ob 10.30 v dvorani SKD Igo Gruden, Nabre-žina 89. KRU.T obvešča, da so društveni prostori odprti po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. POLETNA DELAVNICA (petja, plesa, gledališča, spoznavanja glasbenih instrumentov in ustvarjanja ročnih del) za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo, v organizaciji SKD Vigred, bo od ponedeljka, 6. do petka, 10. julija, v Šempolaju. Prijave v društvenih prostorih na tajni-stvo@skdvigred.org ali tel. 3803584580. POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk: od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata za srednješolce celotedenske tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic od 13. do 18. ure: tečaj »Zabave na morju« od 6. do 10. julija in od 13. do 17. julija; tečaj na jadralnih deskah od 20. do 24. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040- 299858, info@yccupa.org, www.yc-cupa.org. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira tečaj plavanja za začetnike od 3 do 6 let, v okviru poletnega centra v Grljanu, od ponedeljka, 20. do petka, 24. julija, v jutranjih urah. Omejeno število mest. Info in prijave: center.harmonija@gmail.com ali 320-7431637. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni center Plesalček za otroke od 3 do 8 let, od 31. avgusta do 4. septembra, v telovadnici OS Bevk na Opčinah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice so vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), info@cheerdancemille-nium.com. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni košarkarski kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6 do 12 let, od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra. Info in vpis na tel. 340-6445370 (Karin Malalan), karinmalalan@gmail.com. PLESNE DELAVNICE za mlade, v organizaciji ZSKD, bodo od 7. do 9. septembra v Prosvetnem domu na Op-činah. Prijave in info na tel. št. 040635626 ali info@zskd.eu. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo v kratkem začela redne izkope posmrtnih ostankov iz desetletnih grobov na polju B občinskega pokopališča v Sesljanu in polju D občinskega pokopališča v Devinu. Kdor želi shraniti oz. premestiti drugam posmrtne ostanke svojcev, naj se najkasneje do 30. novembra zglasi pri občinski Davčni službi in službi za storitve na ozemlju, v Nabrežini Kamnolomih 25, ki je na razpolago vsak dan od 10.00 do 12.00 ali na tel. št. 040-2017310. 0 Prireditve VERSKA SKUPNOST ŽAVLJE - ŠTRA- MAR vabi na praznovanje sv. Ivana, ki bo danes, 24. junija, ob 20. uri pred cerkvico sv. Janeza Kristusa. Verski obred bo vodil msgr. Franc Volčina. Pel bo ZCPZ pod vodstvom Edija Ra-ceta. Po maši bo koncert pihalnega orkestra »La Filarmonica di S. Barbara« Korošci. Sledi družabno srečanje ob domačih dobrotah in kozarcu dobrega vina. SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi na koncert »Pozdrav poletju« v četrtek, 25. junija, ob 20. uri »n baladurje p'r Fulviote«. Nastopajo DVS Primorsko (zborovodja Aleksandra Pertot) in mladi glasbeniki. V primeru slabega vremena bo prireditev v Srenj-ski hiši. SKUPINA 35-55 vabi na dobrodelni večer za žrtve katastrofalnega potresa v Nepalu, ki bo v četrtek, 25. junija, ob 20.30 na dvorišču društvenega bara n' G'rici: otvoritev fotografske razstave in potopisno predavanje Sonje Gre-gori »Nepal - dežela visokih gora, templjev in prijaznih ljudi«. V BOLJUNCU v nekdanji lekarni bo v petek, 26. junija, ob 21. uri na sedežu razstave »Pogled s Primorja« predstavitev knjige Roberta Todera »La guerra vista da un idiota«, ki jo je napisal Sergio Spagnolo z obravnavo vojnih dogodkov ob Soči. Med predstavitvijo bo projekcija fotografij na temo 1. Svetovne vojne. ZCPZ - TRST IN ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. vabita na zaključni nastop gojencev orgelskega tečaja, ki ga je vodil prof. Matej Lazar, v petek, 26. junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi na Opčinah. S pesmijo bo sodeloval tudi ZePZ Prosek-Kontovel pod vodstvom Marka Štoke. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN SLOMŠKOVO DRUŠTVO iz Križa vabita na »Teden kriških zavetnikov«: v nedeljo, 28. junija, zunanja slovesnost sv. Petra in Pavla ob 10. uri v župnijski cerkvi. Na ogled v Slomškovem domu likovna razstava »Morje, Križ in rože« umetnika Mirka Doušaka vsak dan vse do sobote, 27. junija, od 17.30 do 19.30. KRD DOM BRIŠČIKI, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabi v soboto, 27. junija, ob 19.30 v društvene prostore na odprtje razstave kamnitih izdelkov. Umetnika Paola Hrovatina bo predstavila prof. Jasna Merku; ob 20.30 bo pri komunski štirni v Bri-ščikih koncert harmonikarskega orkestra GM Synthesis 4, dirigent Ful-vijo Jurinčič. TPPZ P. TOMAŽIČ (soorganizatorji Občina Dolina, VZPI, ŠD Breg) vabi v nedeljo, 28. junija, ob 20. uri v Dolino (ŠC S. Klabjan) na koncert ob 70-letnici osvoboditve izpod naci-fašizma »Zdaj zaori pesem o svobodi«. Nastopajo: ZPZ Kombinat, Drago Mislej - Mef, Martina Feri, Darko Nikolovski, Pihalni orkester Breg, skupini Dirty Fingers in Ovce, TPPZ P. Tomažič. FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled razstave Radivoja Mosettija »Kraška oh-cet« v piceriji pred cerkvijo na Opči-nah, Proseška ul. 35. FOTOVIDEO TS vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča v prostorih gostilne v centru Zgonika in Nataše Peric v Ljudskem domu v Križu. RAZSTAVA O GABROVCU v predvojnih, medvojnih in povojnih letih je odprta v društveni gostilni v Gabrovcu do konca meseca. SPD KRASJE vabi na celovečerni koncert Dekliškega zbora Kraški slavček - Krasje pod vodstvom Petre Grassi in na predstavitev zgoščenke Dotik. Dogodek bo v torek, 30. junija, ob 20.30 v Luteranski cerkvi v Trstu. »2 MARMORNI GODBI NA KRASU» - Godbeno društvo Prosek in Kraška pihalna godba, pod pokroviteljstvom občine Zgonik ter s podporo Pokrajine Trst, vabita na skupni koncert, ki bo v sredo, 1. julija, v kamnolomu pri Repniču, s ponovitvijo v nedeljo, 5. julija, v amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani. Začetek koncertov bo ob 20.30. POLETJE POD KOSTANJEM: SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, prireja ob četrtkih od 21. ure dalje: 2. julija Paolo Rumiz - Galicija, glasbena spremljava Stefano Schiraldi; 9. julija koncert Zige Rustje; 17. julija glasbena monokomedija »Od tišine do glasbe« igra Jure Ivanušič; 24. julija koncert Les Babettes. KOŠARKARSKI TURNIR 3X3: OMK in SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, vabita od 3. do 5. julija ob 21.00 na predstavitev filma »Bicemo prvaci sveta« (v originalu z italijanskimi podnapisi). Spregovoril bo Sergio Tavčar. NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU razstavlja svoje mandale Tanja Kralj. Urnik: od ponedeljka do petka 9-13, ponedeljek in sreda 15-17. Vabljeni k ogledu do 3. julija. V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI, Ul. sv. Frančiška 20, je do konca poletja na ogled razstava fotografij Valentine Cunja Nudanima. Urnik: ponedeljek - petek, 10.00-18.00. Prispevki Popravek: V spomin na dragega moža in očeta Ljubota Grilanca darujejo Margherita in družina 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Ob smrti Marije Švara daruje sovaš-čanka Marija 20,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na Zivka Lupinca darujeta Ingrid in Joži 50,00 evrov za AŠD Sloga Tabor. V spomin na Marijo Puntar Cossutta darujejo funkcionarji in uslužbenci Občine Trst 500,00 evrov za Osnovno šolo France Bevk z Opčin. V spomin na gospoda Ladija Pertota darujejo Nevenkini sodelavci in sodelavke Večstopenjskih šol Bartol, Pangerc in z Opčin ter Zavodov Z. Zoisa, F. Prešerna in A.M. Slomška 75,00 evrov za Večstopenjsko šolo v Nabrežini. 8 Sreda, 24. junija 2015 ALPE-JADRAN LETALIŠČE FVG - RONKE URNIK POLETOV OD 29. MARCA DO 24. OKTOBRA 2015 odhodi ODHOD PRIHOD PLANIRAN LINIJA LETALO OPOMBE ALGHERO 14.1S 15.50 1—5-- FR8135 738 14.1S 15.50 --3— FR8135 738 od 2. do 30.9. BARCELONA 9.40 11.30 --3---- VY6713 320 od 24.6. do 9.9. 12.3S 14.25 -----6- VY6713 320 samo 13.6. 1S.0S 16.50 -----6- VY6713 320 od 20.6. do 12.9. BARI 18.00 19.20 -2-4-6- FR8955 738 CATANIA 13.1S 15.50 -----6- AZ1366 AT7 od 6.6. do 26.9. 11.40 14.15 ------ 7 AZ1366 AT7 od 7.6. do 27.9. LONDON (Stansted) 21.SS 23.10 # FR169 738 do 1.8. in od 1.9. 17.20 18.35 1---5-- FR169 738 od 3. do 31.8. 21.SS 23.10 -234-6- FR169 738 od 4. do 29.8. 22.3S 23.50 ------ 7 FR169 738 od 2. do 30.8. MILAN (Linate) 6.S0 7.55 12345-- AZ1350 AT7 ne leti od 3. do 31.8. 18.SS 20.00 12345-- AZ1352 AT7 MUNICH 7.00 8.00 123456- LH1939 CR9 8.SS 9.55 ------ 7 LH1939 CR9 12.S0 13.50 ---4--- LH1935 CR9 do 30.7. in od 3.9. 12.SS 13.55 123-567 LH1935 CR9 do 2.8. in od 31.8. 12.SS 13.55 1-3--6- LH1935 CR9 od 3. do 29.8. 17.00 18.00 12345-7 LH1937 CR9 do 2.8. in od 31.8. 17.00 18.00 -2-45-7 LH1937 CR9 od 4. do 30.8. NEAPELJ 10.10 11.40 12345-- AZ1702 AT7 9.00 10.30 -----6- AZ1702 AT7 od 9.5. do 26.9. 18.00 19.30 ------ 7 AZ1702 AT7 RIM (Fiumicino) 7.10 8.15 # AZ1356 320 8.0S 9.10 123456- AZ1354 E75 do 1.8. in od 7.9. 8.0S 9.10 -2----- AZ1354 E75 od 4.8. do 1.9. 11.20 12.25 # AZ1358 320 17.40 18.35 # AZ1364 E75 TRAPANI 8.40 10.20 -2---6- FR8648 738 14.30 16.10 ---4--- FR8648 738 od 6. do 27.8. VALENCIA 21.1S 23.35 1---5-- FR7265 738 21.1S 23.35 --3---- FR7265 738 od 3. do 28.8. prihodi ODHOD PRIHOD PLANIRAN LINIJA LETALO OPOMBE ALGHERO 12.20 13.S0 1---5-- FR8134 738 12.20 13.S0 --3---- FR8134 738 od 2. do 30.9. BARCELONA 07.00 8.SS --3---- VY6712 320 od 24.6. do 9.9. 11.00 12.SS -----6- VY6712 320 samo 13.6. 12.30 14.2S -----6- VY6712 320 od 20.6. do 12.9. BARI 16.15 17.3S -2-4-6- FR8954 738 CATANIA 16.25 19.00 -----6- AZ1367 AT7 od 6.6. do 26.9. 14.50 17.2S ------ 7 AZ1366 AT7 od 7.6. do 27.9. LONDON (Stansted) 18.20 21.30 # FR168 738 do 1.8. in od 1.9. 13.45 16.SS 1---5-- FR168 738 od 3. do 31.8. 18.20 21.30 -234-6- FR168 738 od 4. do 29.8. 19.00 22.10 ------ 7 FR168 738 od 2. do 30.8. MILAN (Linate) 8.30 9.3S 12345-- AZ1351 AT7 ne leti od 3. do 31.8. 20.40 21.4S 12345-- AZ1353 AT7 MUNICH 11.20 12.1S # LH1934 CR9 do 2.8. in od 31.8. 11.20 12.1S 1-3--6- LH1934 CR9 od 3. do 29.8. 15.15 16.10 12345-7 LH1936 CR9 do 2.8 in od 31.8. 15.15 16.10 -2-45-7 LH1936 CR9 od 4. do 30.8. 21.40 22.3S # LH1938 CR9 NEAPELJ 12.15 13.4S 12345-- AZ1701 AT7 11.05 12.3S -----6- AZ1701 AT7 od 9.5. do 26.9. 20.05 21.3S ------ 7 AZ1701 AT7 RIM (Fiumicino) 9.20 10.30 # AZ1357 320 14.55 16.10 # AZ1365 E75 19.05 20.1S 12345-7 AZ1361 E75 do 31.7. in od 6.9. 19.05 20.1S 1------ AZ1361 E75 od 4.8. do 1.9. 21.25 22.3S # AZ1363 E75 TRAPANI 6.30 8.1S -2---6- FR8647 738 12.20 14.0S ---4--- FR8647 738 od 6. do 27.8. VALENCIA 18.35 20.S0 1---5-- FR7264 738 18.35 20.S0 --3---- FR7264 738 od 3. do 28.8. Primorski festival ohranja svoj čar KOPER - Dvaindvajseti Primorski poletni festival se je začel v soboto, 20. junija, z zanimivo in po svoje pretresljivo predstavo Krči, ki je sledila skromni slovesnosti ob odprtju, med katero je predsednica Društva PPF Neva Zajc z nekoliko nostalgije, a s prepričanim zaupanjem v bodočnost, omenila uspešna začetna leta, ko je pobuda razpolagala z bolj velikodušno odmerjenimi finančnimi sredstvi in je na številnih prizoriščih lahko gledalcem ponudila petinosemdeset predstav in tudi lastne produkcije. Kakorkoli že, festival je ostal, čeprav je danes omejen le na deset dni, in je edini resnično ambientalni festival na Slovenskem: letos je začel program na novem prizorišču, v prenovljeni protokolarni dvorani sv. Frančiška v Kopru. Otvoritveno predstavo Krči (Contractions) sodobnega britanskega dramatika Mi-kea Bartletta je postavilo Slovensko ljudsko gledališče Celje; režiser je Jure Novak, ki je besedilo tudi prevedel; igrata Minca Lorenci kot Emma, mlada nova uslužbenka velike korpo-racije, in Pia Zemljič v vlogi vodje, ki z brezosebno neprizanesljivostjo uveljavlja notranja pravila podjetja in uslužbenko oropa osebnega življenja. Mike Bartlett namreč v svojem ostrem besedilu s popolno logiko do absurdne, a povsem dojemljive skrajnosti privede zahtevo podjetja, da med uslužbenci ne sme biti spolnega ali romantičnega razmerja. Emma pravila v začetku ne vzame resno in se zaljubi v kolega in z njim celo zanosi, vendar vodja s prijaznim obrazom, a neizprosno voljo doseže njuno ločitev, pri čemer sta zaljubljenca v strahu za službo celo njena zaveznika. Pia Zemljič je tudi za to vlogo letos prejela nagrado Prešernovega sklada. Festival letos odmerja veliko pozornosti plesni umetnosti, tako je bila v nedeljo, 21. junija, v koprskem gledališču na sporedu predstava Pozor hud ples 2: vrnitev legend Zavoda EN-KNAP, v kateri avtor koncepta in re- Neva Zajc je duša Primorskega poletnega festivala, ki se je pričel prejšnjo soboto žiser Iztok Kovač zabavno didaktično ponazarja svojo misel o tem, kaj je sodobni ples, tudi s pomočjo jedrnatega zgodovinskega pregleda z nazornimi primeri. Isti dan je bila v izolskem Parku Arrigoni na sporedu uspešnica Gledališča Koper in SNG Nova Gorica Slje-hernik Iztoka Mlakarja. V ponedeljek, 22. junija, se je v Vrtu Pokrajinskega muzeja Koper italijanska avantgardna gledališka skupina ErosAntEros, ki deluje pretežno na območju Ravenne, predstavila s koncertnim branjem Brechtovega eseja Pet težav pri pisanju resnice iz leta 1934. Gre za gledališki projekt z naslovom Sulla difficolta di dire la verita Davideja Sacca, avtorja koncepta, režiserja in izvajalca zvočnih in vizualnih efektov v živo, ter Agate Tomšič, ki bra- nje poudarja z virtuozističnimi vokalnimi učinki in poudarjeno obrazno mimiko, tako da ho-tena pretiranost obeh sugestivno poudarja in celo razjasnjuje avtorjeva razmišljanja. Predstava je nastala v rezidenčni delavnici danskega Odin teatreta v Holsterbrou, za nastop v Kopru s slovenskimi nadpisi je sodelovala Skupnost Italijanov Koper Santorio Santorio. Drevi bo v portoroškem Avditoriju na sporedu balet Nevarna razmerja, ki bo verjetno najodmevnejša predstava letošnjega festivala. Gre za produkcijo Baleta SNG Maribor, Du-brovniškega poletnega festivala in Ljubljana festivala; koreografijo in režijo sta oskrbela Valentin Turcu in Leo Mujic, ki sta jo zasnovala na glasbeni podlagi različnih baročnih in sodobnih skladateljev. (bov) škofja loka - Zanimiva razstava o tržaškem umetniku Vsestranski Avgust Černigoj v luči novih odkritij in dokumentov ŠKOFJA LOKA - V okviru mednarodnega raziskovalnega in razstavnega projekta Bauhaus - mreženje idej in praks (BauNet) so v Škofji Loki odprli razstavo o edinem slovenskem predstavniku na znameniti šoli Bauhaus v Weimarju, Tržačani Avgustu Černigoju. V okviru projekta so odkrili nekaj novih dejstev o tem pomembnem predstavniku slovenske avantgarde. Kot je na novinarski konferenci v Škofji Loki povedala v. d. direktorice Loškega muzeja Jana Mlakar, v projektu BauNet sodelujejo z muzejskimi partnerji iz Zagreba in Gradca ter Akademijo likovnih umetnosti iz Sarajeva. Cilj projekta je temeljito raziskati in predstaviti aktivnosti in medsebojne povezave med umetniki jugovzhodne Evrope, ki so se šolali na šoli za arhitekturo, oblikovanje in vizualno umetnost Bauhaus. Kot je pojasnila kustosinja Barbara Sterle Vurnik, so v arhivu šole našli doslej neznane dokumente. Doslej je veljalo, da je Černigoj na Bauhausu študiral en semester, dokumenti o njegovem vpisu in pismo, v katerem se zaradi težki družinskih razmer poslavlja od šole, pa pričajo, da je od vpisa do slovesa preteklo le nekaj dni »S projektom dodajamo delček v mozaik poznavanja Černigoja. Projekt je prinesel Slovencem nove dokumente, ki potrjujejo, da je Černigoj študiral na Bau-hasu, predvsem pa Černigoja znova vrača na evropski umetnostni zemljevid, na mesto, ki ga je nekoč že imel. Postavlja se Odprtja razstave v Škofji Loki se je udeležilo veliko ljudi v mrežo evropske zgodovinske avantgarde,« je poudarila Sterle Vurnikova. Weimar je bil stičišče najbolj radikalnih, sodobnih umetniških praks, ki so bile vezane tudi na pogled na družbo, v smislu demokratizacije družbe in združevanja umetnosti ter življenja. Černigoj je ideje skušal prenesti v naš prostor, ki pa zanje še ni bil zrel. »To nam je znano že od impresionistov. Zgodovina se ponavlja, a upajmo, da v prihodnje ne bo tako in bomo znali pravočasno prepoznati tisto, kar je dobrega v naši kulturi in ohranjati kolekti- vni spomin, ki je pomemben za identiteto našega naroda,« je izpostavila Ster-le Vurnikova. Prepričana je sicer, da bi bil Černigoj, če bi bil danes z nami, verjetno zadovoljen, ker najsodobnejši in najboljši slovenski umetniki nadaljujejo njegove ideje. Tako na primer Dragan Ži-vadinov nadgrajuje avantgardo, «kar kaže, da je bila ideja tedaj res pred časom, da je danes aktualna in da se je Čer-nigojev duh prijel našega prostora, pa čeprav po toliko desetletjih». K regeneraciji spomina so prispevali tako stroka kot umetniki. (STA) / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 24. junija 2015 9 O NAŠEM TRENUTKU Dobre novice iz naših logov Ace Mermolja Med dobre novice za Slovence v Italiji in za celoten Trst bi na prvo mesto uvrstil odprtje Tržaškega knjižnega središča TS 360. Nekaj manj kot leto in pol po zaprtju Tržaške knjigarne je v središču Trsta (Trg Oberdan) na stežaj razprla vrata nova in lepa slovenska knjigarna, ki bo povsem naravno odprta vsem Trža-čanom, knjigam, avtorjem, kupcem in mnogim kulturnim dogodkom. Prepričan sem, da bo prostor napolnilo novo življenje. Po grenkobi ob zaprtju stare knjigarne si lahko izplahnemo srce in pamet s sladko medico. Uporabljam nekoliko retorično govorico, ker si toplo želim, da pričnemo z novo dogo-divščiščino z optimizmom in brez nerganja. Kdor je sproti spremljal dogajanje, lahko pove, da je do nove knjigarne prišlo v konkretnem sodelovanju med našimi, zamejskimi organizacijami, Slovenijo, Ministrstvom za Slovence v zamejstvu in po svetu, z Javno agencijo za knjigo, z Ministrstvom za kulturo in nenazadnje s Konzulatom Slovenije v Trstu, ki se je redno spremenil v "delovni štab". Sodelovanje ni bilo le v birokratskem dodeljevanju podpor, ampak se je dogajalo z reševanjem najrazličnejših problemov s skupnim, medčloveškim delom. TKS bi postavil kot model bodočega sodelovanja med slovenskimi organizacijami v Italiji in inštitucijami v Sloveniji. Gre za način uresničevanja skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki lahko veliko nudi tudi na osnovni medčloveški ravni. Z odprtjem knjigarne ne sme torej prenehati način sodelovanja, ki ni le iz papirjev in uradnih srečanj, ampak je medosebni. Nadaljujem: pesnik Miroslav Košuta je v Ljubljani prejel Levstikovo nagradu za življensko delo na področju otroške književnosti in pesništva. Košuta je prejemnik najvišjih slovenskih nagrad za umetnost in pesništvo. To enostavno pomeni, da je pojem "tržaške književnosti" v Sloveniji prisoten in cenjen. Nekaj časa sem se bal razdalje, čas pa je naredil svoje in to zamejstvom (tudi Koroški) v prid. Ko pišem, ne vem, vendar menim, da bo tokrat prejel Kres-nikovo nagrado za najboljši roman v letu 2014 Marko Sosič. To sklepam po branju njegovega dela in nekaterih njegovih tekmecev. Ob in mimo nagrade pa se je Marko trdno "namestil" v slovensko pisateljsko "A ligo". V tem ozkem izboru je potem odvisno od okusov bralcev, koga najbolj cenijo, berejo ali celo kupujejo (žal so slovenske naklade romanov, tudi iz A lige, mizerne). Literaturi Slovencev v Italiji se torej ne pišejo slabi časi, da ne omenjam širšega renomeja Pahorja in Rebule; problem je kvečjemu nekje drugje. Moja generacija ne več mladih bralcev je doživela dve obdobji. V prvem je bila Jugoslavija, ni bilo računalnikov in literatura je imela v "zaprti" družbi čisto posebno vlogo. Govorila je "širše" in ohranjala svobodo izraza (od Pesmi štirih do Šalamuna in dlje). Po osamosvojitvi Slovenije so se stvari bistveno spremenile. Povsem naravno so zasedli primat javnega di-skurza in polemike politika in mediji. Literaturi in pesništvu je nova stvarnost odmerila manjši prostor, ki se "odpre" širši javnosti ob podelitvi kake nagrade: za dva ali tri dni. Za Slovence izven meja matičnega naroda in države pa ostaja slovenska pisana beseda bistvena že za enostavni obstoj. Iz dneva v dan je namreč vse manj dano ali samoumevno (berimo v PD imena dijakov, ki so izdelali na slovenskih šolah). Skoraj bi pozabil: ob pisani besedi imamo tudi umetniško govorjeno besedo, ki se izraža npr. v gleda- lišču. Letos so bile kar tri predstave Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta izbrane za nastop na Borštnikovem srečanju. Bili so trenutki, ko sem se bal zatemnitve tudi na tem področju. Ni torej vse tako slabo, le da so različne umetnosti vedno bolj stvar elit in niš. To je globalen pojav in mi ne moremo pihati proti burji. Žal to pomeni za manjšino maloštevilne gledalce in bralce in to v absolutnih številkah. Preidimo k manj veselim novicam, ki so za novinarja poslastica. Mimo in ob zapisanem lahko ponovno berem najrazličnejša mnenja o slovenskem manjšinskem predstavništvu. Dovolj sem star, da bi me zgodba posebno zanimala, čeprav bi bilo neko določeno predstavništvo z obrazi, imeni in priimki dobro in zaželeno. Zaželeno pa je tudi reševati probleme. Mimogrede bi opozoril, da je Dežela FJK obljubila, da bo za leto 2015 poskrbela, da bodo slovenskim organizacijam izplačali predujme. Tisti, ki delamo na področjih, ki živijo od javnih podpor, doslej nismo videli niti papirja s potrdilom o prispevku, kaj šele denar. Upam, da bodo ob izidu članka vsi prejeli potrebna sredstva, vendar po polovici junija ni možno pisati o predujmih. Zato se bojim vsake napovedi o spremembah. Nekoč sem že zapisal, da sem konservativen in nasprotnik novega, ko gre za javne uprave. Bom konkreten: politika se nekako zmeni, da bo nekaj združila, prekvasila ali celo preimenovala. Pa ti pride birokracija in ugotovi, da morajo novi subjekti čakati za prispevke vaj dve leti. Združevanje postane sekanje. Med tisočimi zakoni ni nič nemogoče in vsak premik vodi v neznano. Zato si ljudje želimo sprememb in se jih hkrati bojimo in to neglede na politično barvo vlad. prejeli smo - Odgovor Milanu Gregoriču Društvo TIGR ohranja domoljubje in se politično ne opredeljuje Gospod Milan Gregorič v svojem pismu zelo natančno razmišlja o tem, kako naj bi se obnašalo Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske. Njegove pobude so vsekakor dobrodošle, a do njih prihaja v napačnem obdobju in iz napačnega izhodišča. Društvu TIGR je v pisanju očitano, da se politično giblje v nepravo smer (katera pa je pravzaprav prava politična smer?). In ker očitno še ni bilo dovoljkrat poudarjeno, naj ponovimo ponovno. Društvo TIGR se politično ne opredeljuje, ni politično motivirano, saj v trenutku, ko organizacija, ki neguje tradicije svobodomiselnih borcev za narodovo bit, prične s tovrstnimi aktivnostmi, izgubi svoj prvotni namen. Treba pa je opozoriti na dejstvo, da se vrednote kot so domoljubje, boj za svobodo in vse tradicije, ki izvirajo iz tega, ne smejo mešati s politiko. Politika jih skvari, jim uniči vrednost in jih zlorabi za dosego svojih ciljev. Tako je tudi organizacija TIGR vedno bila zanimiva za najrazličnejše interpretacije, politične koreografije in poskuse, da bi se junaško TIGRovsko zgodbo priličilo določe- nim interesnim skupinam. A TIGR ni bil interesna skupina. Združeval je vse svobodomiselne rodoljube, ne glede na njihov družbeni položaj ali politično pripadnost. Ni terjal članske izkaznice in plačane članarine, ni spraševal po strankarski pripadnosti, volilnih odločitvah ali prilikoval svoje usmeritve glede na trenutnega financerja. Kajti štelo je samo eno. Čista in popolna domoljubna zavest, zavest, da je domovina največ, kar imamo skupnega, da je dom tisto, za kar se splača boriti. In tudi danes, ko se v vetrovnem političnem prostoru akterji radi obračajo v najrazličnejše smeri, pač po potrebi, mora položaj organizacije TIGR še bolj ostati nestrankarski, ne podvržen takim ali drugačnim političnim in promocijskim zlorabam. V zadnjem obdobju, zaradi splošne apatije, različni radikalci vseh vrst ponovno poskušajo legalizirati svoj prostor pod soncem. Nikomur ne smemo braniti, da ohranja, neguje in proučuje izročilo organizacije TIGR. Ne moremo pa dovoliti, da se najsvetlejše trenutke naše zgodovine interpretira za lastne (promocijske) potrebe. Društvo TIGR je demokratična ustanova civilne družbe in v njem so dobrodošli vsi, ki bi želeli, da se ponosna zgodba primorskih rodoljubov ohranja in predaja naslednjim rodovom. A zdaj na nasprotni strani stojijo celo tisti, ki jim je Društvo izdalo knjige, omogočilo medijsko prepoznavnost in jih izobrazilo v zgodovinskem spominu. Pa nič zato. Domoljubje je mir in ne vojna. Domoljubje je združevanje različnih in ne ločevanje drugače mislečih. Društvo TIGR ostaja domoljubna organizacija in bo z obnovljenim vodstvom še naprej delovalo za spodbujanje in ohranjanje združevalnih, upornih ter čistih tradicij protifašistične organizacije TIGR. Rok Andres, podpredsednik Društva TIGR Primorske ODPRTA TRIBUNA Nihče nam ne more škoditi, kot si lahko sami Samo Pahor Slovensko narodno skupnost v Italijanski republiki lahko uniči samo slovenska narodna skupnost v italijanski državi. In najbolj nevarno sredstvo uničenja so demokratične volitve predstavništva. Očitno se kartel SKGZ-SSO tega globoko zaveda in zato pazi, da bi ne prišlo do demokratične izvolitve predstavništva. Zdi se, da je med zaskrbljenimi tudi uredništvo Primorskega dnevnika in uvodnik z dne 21. junija 2015 kaže, da si Sandor Tence želi pridobiti vsaj del zasluge za rešitev slovenske narodne skupnosti pred uničenjem. To izhaja iz njegovega prikaza vprašanja volitev. Najprej zamolči, da je deželni svet v času, ko je bil predsednik deželnega odbora Roberto Antonione (31.7.199814.6.2001), z deželnim zakonom št. 13 z dne 3.7.2000 ustanovil na osnovi 16. člena državnega zakona št. 482 z dne 15.12.1999 »Ustanovo Slovencev Fur-lanije Julijske krajine«, »per la tutela delle tradizioni linguistiche e cultura-li dei cittadini italiani di lingua slove-na«. Statut te ustanove bi bil po zakonu »redatto nelle forme previste dalla normativa vigente« in odobren z odlokom predsednika deželnega odbora, »previo parere della Commission con-siliare competente«, v 6 mesecih od vstopa v veljavo zakona. Torej najkasneje sredi januarja 2001. Zamolčani zakon iz časov Antonionijeve uprave res ne govori o volitvah med Slovenci, vendar bi statut ustanove na osnovi veljavnih predpisov gotovo predvideval demokratično izvolitev vodstva ustanove. Tako bi imeli sredi leta 2001 demokratično izvoljeno inštitucionalno predstavništvo slovenske narodne skupnosti na osnovi deželnega zakona, ki je nastal na osnovi državnega zakona. Sodeč po tako imenovanem »zaščitnem zakonu« in po njegovem (ne)izvajanju, mislim, da je bila zapravljena zadnja priložnost, da slovenska narodna skupnost v Italijanski republiki dobi demokratično izvoljeno in-štitucionalno predstavništvo, ki bi se lahko potegovalo za zakon, ki bi spoštoval vse pravice slovenske narodne skupnosti, ki so bile doslej načelno priznane tako na osnovi državnega pravnega reda kot tudi na osnovi mednarodnega pravnega reda. Seveda deželni zakon »iz časov Illyjeve uprave« (8.6.2003-14.4.2008), ko je bilo kar pet slovenskih deželnih svetnikov, »ne govori o volitvah med Slovenci, a o krovnih manjšinskih organizacijah«. Ti dve sta v skrbi, da bi demokratične volitve skupnega predstavništva ne upro-pastile slovenske narodne skupnosti v Italijanski republiki, poskrbeli, da se ukine »Ustanovo Slovencev Furlanije Julijske krajine« in zdi se, da so slovenski deželni svetniki soglasno odobrili to odločitev. Tako je deželni zakon št. 16 z dne 5.11.2003 v samih 150 dneh od izvolitve petih slovenskih deželnih svetnikov uničil ustanovo za ustanovitev katere je prejšnji deželni svet porabil celih 180 dni. In od takrat gre slovenski narodni skupnosti v Italijanski republiki od dne do dne bolje, prijateljstvo med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko tudi narašča iz dneva v dan z blagodejnimi učinki na vseh popriščih. Ko so člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja preko ankete, ki jo je opravil povsem nevtralni »think tank« iz Bologne (glasnik dr. Orazio Musmeci), sporočili »V krat- kem času, v nekaj mesecih, mora slovenska manjšina v Italiji oblikovati strateški odbor, ki bo lahko sprejemal odločitve«, sta krovni organizaciji zaslutili nevarnost neke demokratične avanture, ki bi mimogrede izničila njune strateške načrte in podvige, in sta preslišali to opozorilo. Družbeno političnemu društvu Edinost pa se je zdelo nujno, da se takoj sproži postopek, ki bi lahko privedel do demokratično izvoljenega predstavništva, ki bi bilo nesporno pristojno, da sprejema strateške razvojne odločitve. Peticijo za ustanovitev ustanove v smislu 16. člena državnega zakona št. 482 z dne 15.12.1999 je društvo predložilo Deželnemu svetu 30.1.2006. O pobudi deželnih svetnikov Ga-brovca in Kocijančiča, ki se je naslonila na pobudo društva Edinost, je San-dor Tence zapisal: »Sicer hvalevredna pobuda je doživela nekaj odmevov, pohval in kritik, nato je zavladal molk«. Pri tem je zamolčal, da je glede peticije društva Edinost že leta 2006 zavladal molk, pri katerem je imel pretežno vlogo prav Primorski dnevnik, dnevnik Slovencev v Italiji. Da je tudi po pobudi obeh deželnih svetnikov konec leta 2011 in v začetku leta 2012 zavladal molk glede pobude za demokratično izvoljeno predstavništvo, je tudi v veliki meri zasluga Primorskega dnevnika. Nimam podatkov, na osnovi katerih bi lahko presodil, ali ima za ta molk večje zasluge SKGZ ali Par-tito democratico. Mislim pa, da je neutemeljena Tencetova trditev »predvsem pa predlogom niso sledila dejanja«, zlasti, če naj bi bil to očitek Gabrovcu in Kocijančiču. Osebno domnevam, da sta naletela na močno nasprotovanje tistih, ki se bojijo demokracije, vendar so se pred javnostjo želeli opravičiti z izjavami v prid demokratičnim volitvam ob istočasnem sklicevanju na težave za dosego deželnega zakona, ki bi omogočil volitve, in s sklicevanjem na neizbežno nujnost, da do volitev predstavljata manjšino krovni organizaciji. Po deželnih volitvah leta 2013 (21. in 22.4.) imamo nadvse prijateljski levosredinski deželni odbor in nič manj prijateljsko levosredinsko večino deželnega sveta. In če je bilo v času desnosredinskega deželnega odbora in deželnega sveta z desnosredinsko večino možno v 180 dneh ustanoviti »Ustanovo Slovencev Furlanije Julijske krajine«, bi moralo biti isto mogoče v 180 dneh po zadnjih deželnih volitvah: torej bi imeli v drugi polovici leta 2013 ustrezni deželni zakon in vsaj sredi leta 2014 tudi demokratično izvoljeno predstavništvo, ki bi lahko sprejemalo strateške razvojne odločitve. Do kdaj bo odsotnost demokracije jamčila obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti v Italijanski republiki, ni dano vedeti. Domnevam pa, da bo učinek vsaj ta, da za njeno uničenje ne bomo krivi Slovenci z demokratičnimi popadki, temveč samo svojevrstno prijateljstvo Italijanov. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 10 Sreda, 24. junija 2015 KULTURA / trst - V Luteranski cerkvi koncert v spomin na Merkuja in Sofianopula Občuten poklon skladateljema Na zborovskem večeru na pobudo združenja USC tudi MePZ Sedej iz Števerjana V Trstu se odnos do izvirne večkul-turnosti mesta spreminja, ne samo v besedah. Čeprav se ljudje še zmeraj težko odločijo za odprto in sproščeno sprejemanje skupnih pobud, se nekatere ustanove in tudi amaterski krogi trudijo, da bi korak za korakom pospremili mesto do zavesti o velikem potencialu mednarodne specifike. V polni Luteranski cerkvi v Trstu so med publiko nedeljskega koncerta zborovskega združenja USCI sedeli redki pripadniki slovenske tržaške skupnosti, čeprav je bil koncert iskren in doživet poklon večnarodni duši tega mesta, Pavletu Merkuju in Marcu Sofianopulu. Sorodniki teh dveh emblematičnih in svetovljanskih umetnikov so iz prve vrste sledili dvournemu koncertu šestih slovenskih in italijanskih zborov iz tržaške in goriške pokrajine, ki so praznovali Evropski dan glasbe v znamenju pred nekaj meseci preminulih skladateljev, ki sta s svojim umetniškim delom, bistveno prispevala k obogatitvi zborovske literature. Njuna dediščina pa ima veliko širši pomen, kot je uvodoma povedala predsednica tržaške sekcije USCI Alma Biscaro: »Odločili smo se za sproščen, nea-kademski poklon umetnikoma, ki predstavljata tisto tržaško dušo, na katero smo v zadnjih desetletjih morda pozabili. Merku in So-fianopulo sta bila predstavnika tistega Velikega Trsta, ki je na različnih področjih sprejemal in gojil najboljše sadove različnih kultur. Pevski poklon je zato občutena malenkost, če upoštevamo dediščino, ki sta jo ta dva tržaška skladatelja zaupala nam in našim potomcem. Zborom smo pustili prosto izbiro, da bi vsak resnično zapel skladbe, na katere je najbolj navezan.« Zborovski večer v Luteranski cerkvi v Trstu Dvojniki v programu pa so podarili lepemu večeru ganljive vrhunce, saj so se zbori odločili za skupni izvedbi, ki ju je v obeh primerih ovrednotilo dejstvo, da je z italijanskimi zbori zapel predstavnik slovenskega deželnega zborovstva, mešani zbor Sedej iz Števerjana. Pevci so najprej podali monografski program, ki sugestivno prikazuje Merkùjevo dragoceno delo na etnomuziko-loškem področju, nakar so se pridružili zboru Società Polifonica Santa Maria Maggio-re (vodi Aglaia Merkel) pri izvedbi liričnega Sofianopulovega »hita« Suspir da l'anime in še zboru liceja Oberdan senior (vodi Stefano Klamert) pri izvedbi pravega simbola Merkùjeve zborovske umetnosti, rezijan-skega bisera Jnjen čeua jti gna. Posebno dolg fotodamj@n aplavz publike je pričal o tem, da je bil slovenski zbor s svojim ubranim poklonom posebno dobrodošel. Lep začetek so poskrbeli pevci zbora Piccoli cantori della Citta di Trieste, ki so v italijanskem okolju zagotovo najbolj reprezentančen tržaški otroški zbor »s tradicijo«. Zborovodkinja Cristina Se-meraro je v svoj program vključila tudi pomenljivo skladbo o sprejemanju drugačnega Il popolo felice, ki jo je Sofianopulo napisal ravno za te male pevce. Ob drugih skladbah so nabožne in posvetne skladbe Merkuja in Sofianopula zazvenele tudi v izvedbah mešanih zborov Tacer non posso (vodi Francesco Calandra) in Nuovo Auri-colare Vivavoce, ki ga vodi Monica Cesar. ROP zavod združenega sveta - Sodeluje tudi Glasbena matica Odprto za počitnice Odprto za počitnice: pod tem geslom je Jadranski zavod združenega sveta (UWC Adriatic) priredil tiskovno konferenco v de-vinskem avditoriju, kjer so svoje pobude predstavili organizatorji in koordinatorji pesniških in glasbenih dogodkov, ki bodo vse do 24. avgusta popestrili devinsko poletje. Najprej bodo od 24. do 29. junija na vrsti Poletne rezidence, literarna in pesniška srečanja, ki jih organizira prof. Gabriel-la Musetti, bivša docentka zavoda. V množici uglednih imen, ki bodo navzoča na seminarjih, predstavitvah knjig in »lagodnih srečanjih« v devinski vili Lucchese pod skupnim imenovalcem Spremembe, je tudi Marko Kravos, udeleženci pa bodo obiskali tudi Bled in Kulturni center v Kamni Gorici. Organizator je društvo in revija Ramo d'oro, pokrovitelj pa devinsko-nabre-žinska Občina. Glasbeno Matico je zastopal ravnatelj Bogdan Kralj, ki je predstavil bogat niz mojstrskih tečajev in koncertov: zahvalil se je generalni tajnici zavoda Valentini Bach, ki je že tretje leto zapored omogočila skupno pobudo, in tajnici Mauri Colomban, ki zelo zavzeto pomaga pri organizaciji. Festival kitare Kras, ki ga je pred petnajstimi leti zasnoval Marko Feri in ga letos koordinira Ja-noš Jurinčič, se je že začel, tečaji pa bodo od 6. do 8. julija (delavnico za orkester kitar bo vodil Vito Nicola Paradiso), Marko Feri pa bo vodil mojstrski tečaj. 3. julija bo v na-brežinski kavarni Gruden ob 21. uri nastopil kvartet kitar Mascara, naslednjega dne bo Marko Feri ob 20.30 predstavil svojo ploščo v openski cerkvi sv. Jerneja, 8. julija pa bo ob 20.30 v devinskem avditoriju ZZS igral Orkester kitar, solist bo Janoš Jurinčič. Na sedežu GM v Ul. Montorsino bo od 2. do 4. julija mojstrski tečaj za harfe pod Stefan Milenkovič vodstvom Patrizie Tassini, od 6. do 10. julija bo Sijavus Gadjiev vodil mojstrski tečaj za pianiste, String Festival Kras pa bo oplemenitila kar peterica uglednih docentov, med katerimi bo tudi svetovno znani violinist Stefan Milenkovič, nekoč čudežni deček, zdaj cenjen solist in docent na akademijah v ZDA in Evropi, ki se je pozitivno odzval vabilu Jagode Kjuder. Sijajni violinist bo svoje nauke delil tri dni (od 12. do 14. ju-lija),12. julija pa bo slovesno otvoritev tečajev obeležil koncert, ki ga bosta ob 20.30 oblikovala beloruski violinist in docent Vasilij Meljnikov ter nemška pianistka Elena Bregmann. 13. julija bo otvoritev razstave likovnega ustvarjalca Andreja Kralja: naslov Kozmične vibracije bodo mladi violinisti skušali orisati tudi z glasbo, 14. julija pa bo dvojni koncert: ob 18.30 v Devinu z učenci Stefana Milenkoviča, ob 21.30 pa v tržaškem glasbenem muzeju Schmidl, kjer bodo nastopili violinisti, ki so zmagali na vse-državnem slovenskem tekmovanju Temsig. Poleg Milenkoviča in Meljnikova bodo od 13. do 17. julija tečaje vodili priznani srbski pedagog Armin Sešek (izredni pro- fesor na GM), strokovnjak za komorno glasbo Zdravko Pleše, tečaj za čeliste pa bo vodil odlični Vasja Legiša, ki pretežno deluje na Bavarskem, se pa rad vrača v domače kraje. Zaključni koncert tečajnikov, letos je vpisanih približno 70 učencev, bo v Devinu 17. julija ob 20.30. Na ZZS se bo kmalu zaključil Mednarodni jadranski festival (tečaje vodijo ameriški docenti, zraven je vrsta koncertov), Festivalu Kras pa bo sledila še zadnja pobuda, ki je namenjena izključno violinistom in jo organizira londonsko društvo New Virtuosi, ki ga je ustanovila in ga vodi violinistka in docentka na slovitem Royal College Ani Schnarch. Le enaintrideset nadarjenih učencev od 12. do 25. leta je bilo sprejetih na tečaje, ki jih poleg Schnarchove vodijo prestižni docenti londonske akademije. Tečaji in koncerti bodo od 14. do 24. avgusta, ko se bo zavod ponovno pripravil na sprejem svojih dvestotih študentov. Katja Kralj V Zagrebu nagradi za Heleno Peršuh in Gojmirja Lešnjaka Gojca S predstavo Tartuffe se je SNG Nova Gorica letos uvrstilo v tekmovalni program festivala 39. Dnevi satire Fadila Hadžiča v zagrebškem Satiričnem gledališču Kerempuh. Strokovna žirija je dve od petih enakovrednih nagrad za igro podelila dvema igralcema novogoriške predstave, in sicer Heleni Peršuh, ki v pred- mavhinje - Gledališki festival Dramske skupine že stopajo na oder Prijazen, domač okvir mavhinj-skega trga, daleč od prometa in mestnega vrveža, bo do 5. julija postal čarobno prizorišče enaindvajsetih amaterskih uprizoritev pod zvezdnatim nebom. Dolgoletna članica žirije zamejskega Festivala amaterskih dramskih skupin Samanta Kobal je v uvodni besedi za letošnjo brošuro napisala: »Festival v Mavhinjah je veliko več kot gledališki festival. Je srečanje, prijetno druženje, je neusahljiva želja po ustvarjanju, je slika nasmejanih ljudi, ki par mesecev dihajo in živijo za festivalsko doganje. In vse to plemeniti festival v vseh ozirih.« Z njo bosta vsak večer radovedno pričakovala vedno nova gledališka doživetja tudi Nerina Švab in Igor Tuta; številnim nastopajočim vseh starosti pa bodo ploskali zvesti gledalci festivala in otroci, ki vsako leto polnijo prve vrste in usvajajo ljubezen do gledališke umetnosti. Športno in kulturno društvo Ce-rovlje Mavhinje bo danes ob 20.30 prvič dvignilo zastor 11. festivala z uvodnim pozdravom in predstavo dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež, črno komedijo Nicole Manzarija Mrtvi ne plačujejo davkov v režiji Jožeta Hrovata. To je zgodba o uradniku, ki mu država pošlje obvestilo, da je mrtev: tega se v njegovem rodnem kraju precej veselijo, saj bodo končno lahko imeli lokalnega junaka in mu postavili spomenik. Pripetljaj pa lahko ponudi seveda zelo »ugodne« rešitve, tako v zakonskem življenju kot tudi na finančnem področju. Jutri se bo festivalski program pričel ob 20. uri s predstavo Gledališke delavnice osnovne šole Virgil Šček iz Na-brežine Pravljična degustacija. Lutke in cartoon comedy predstavljajo snov debija otrok, ki so ustvarjali pod mentorstvom Elene Husu. Sledila bo osnovnošolska skupina Jaka Štoka z »obnovo« pravljice o Pepelki. Zabavno in posodobljeno priredbo sta štiriročno re-žirali Kim Furlan in Tina Renar. Večer bo sklenila skupina odraslih igralcev Slovenskega odra s pravljično predstavo Čarobno ogledalo. Lučka Susič je tokrat napisala in postavila na oder zgodbo o treh modernih čarovnicah, o dveh otrocih in o problemu razbitega ogledala. ROP bela noč knjige - Pred knjigarno In der Tat Tudi o fotografu, ki je »potvoril« zgodovino Mimoidoči so imeli na stojalih na voljo reprodukcije prebranih pesmi in odlomkov pd Na predvečer prvega poletnega dne (in najdaljšega dne v letu) je tudi Trst doživel svojo veliko belo noč knjig in avtorjev. K vsedržavni pobudi Letti di notte je namreč pristopila tudi knjigarna In der Tat in k sodelovanju povabila razne mestne založbe in društva (med njimi tudi Slovenski klub). Cilj že skoraj tradicionalnega nočnega branja na ulici je ostajal tudi letos nespremenjen: ustvariti literarni praznik v soseski, ki morda ni preveč dovzetna za knjige, in ljudem približati nekatere pesnike in pisatelje oziroma njihova dela. Kljub neprijetno hladnim tempera- stavi odigra vlogo Elmire in Gojmirju Lešnjaku Gojcu, ki v njej nastopa kot gost, za vlogo Orgona. Nagradi sta prejela minulo soboto.Na festival, ki je potekal od 5. do 20. junija, je bilo prijavljenih 56 predstav iz šestih držav, v tekmovalni program pa se jih je uvrstilo 12, med njimi omenjena uprizoritev Tartuffe iz SNG Nova Gorica. Selektor festivala Darko Lukič je povedal, da so se na festival uvrstile igre od velikih klasikov komediografije do sodobnih avtorjev družbene kritike in satire ter razni avtorski projekti. (km) turam se je v Ulici Diaz zbralo veliko ljudi, ki so se posedli po stolih in preprogi, ali postajali ob pročelju bližnjega muzeja Revoltella. Med otroškimi pravljicami, verzi, Maupassantovimi kratkimi zgodbami, pripovedi o tržaški slikarki Leonor Fini, so ljudje prisluhnili tudi lepemu izboru slovenske poezije in proze, za katerega je poskrbela Tatjana Rojc. Najprej je iz knjige Cosi ho vissuto (Tako sem živel) prebrala odlomek, v katerem se Boris Pahor spominja otroške druščine na Škor-klji in Ulici Donadoni, ki v svoji nedolžnosti ni delala razlik med italijanskimi in slovenskimi otroki. Nato pa še spomin na temnejše čase prvega tržaškega procesa, čase, ko so na ulicah gorele slovenske knjige in so bili Slovenci ponižani in prega-njeni. Fašizmu in vojni je sledil čas zmage in veselja, ki ga je Miroslav Košuta lepo upesnil v verzih, posvečenih fotore-porterju Mariu Magajni, »varljivem fotografu«, ki je v svoj objektiv ujel partizane na tržaškem Velikem trgu in s tem »očitno« potvoril zgodovino ... Iz antologije La ragazza dal fiore pervinca, ki jo je sama uredila in opremila z italijanskimi prevodi, je prebrala še Košutove verze o kriških paštnih, morju, nogometaših vse manj uspešne Triestine in še marsičem. Prisluhnil jim je tudi Košuta, česar so bili v knjigarni In der Tat posebno veseli. / Sreda, 24. junija 2015 1 1 bruselj - Po kriznem vrhu še veliko dela Za Grčijo ključnih prihodnjih 48 ur BRUSELJ - Krizni vrh območja evra o Grčiji se je v Bruslju končal s sporočilom, da so novi grški predlogi za dogovor o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč državi dobra podlaga in da je političnega kockanja vendarle konec, a zdaj bo ključnih naslednjih 48 ur pogajanj institucij posojilodajalcev z Grčijo. Voditelji so včeraj najprej prisluhnili poročilu institucij posojilodajalcev o v zadnjem hipu prejetem seznamu grških predlogov in na tej podlagi ocenili, da si ti dobra osnova za nadaljnje usklajevanje. A ključnih bo naslednjih 48 ur, ko bodo institucije podrobno preučile predloge Da je pred Grčijo in posojilodajalci v prihodnjih 48 urah še ogromno dela, je poudarila tudi vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Podobno so izpostavljali drugi voditelji držav v območju evra: novi grški predlogi so dobra podlaga, a zdaj je treba zavihati rokave in pospešiti pogajanja. Grški premier Aleksis Cipras je kolegom zagotovil, da je Grčija pripravljena resno in konstruktivno sodelovati v pogajanjih, je izpostavil predsednik evrskega vrha Donald Tusk ter spomnil, da je izredni vrh sklical, da bi se izognili kaotičnemu in nenadzorovanemu izstopu Grčije iz območja evra ter da bi vbrizgali novo dinamiko v pogajanja. Pogajalski krč je torej popustil, institucije in Grčija zdaj pospešeno nadaljujejo tehnična pogajanja, ki naj bi utrla pot do končnega dogovora ta teden. Danes je predviden še en izredni sestanek evroskupine, nato pa naj bi voditelji dogovor zapečatili na rednem vrhu jutri in v petek v Bruslju. Dogovor naj bi vsekakor vključeval podaljšanje sedanjega programa pomoči, ni pa jasno, za koliko časa. Omenjata se dve možnosti: podaljšanje do konca oktobra ali do konca leta. Prav tako bo dogovor vsekakor vključeval seznam zelo podrobnih in zelo konkretnih ukrepov, ki jih morajo grške oblasti izpolniti v zameno za nadaljnje obroke finančne pomoči. Eno od odprtih vprašanj v pogajanjih naj bi bila uporaba 10,9 milijarde evrov, namenjenih grškim bankam. Do te možnosti naj bi bila zadržana Evropska centralna banka (ECB), saj želi, da bi bil ta denar namesto za polnjenje grškega proračuna porabljen za doka-pitalizacijo bank, da bi te lažje vrnile nujno likvidnostno pomoč. ECB je sicer v ponedeljek znova povečala nujno likvidnostno pomoč grškim bankam, medtem ko Grki še vedno množično dvigujejo denar z bančnih računov. O uvedbi nadzora kapitalskih tokov sicer voditelji tokrat po navedbah iz več različnih virov niso govorili. Novi grški predlogi, posredovani šele tik pred zasedanjem evroskupine, ki se je sestala pred vrhom, vključujejo nove davke za podjetja in bogate, ne pa tudi nadaljnjih rezov pokojnin in plač, je povedal grški gospodarski minister Giorgos Statakis v pogovoru za britanski BBC. Kljub spodbudnim besedam in previdno pozitivnim sporočilom je bil ton osemnajsterice do Grčije na sestanku evroskupine za zaprtimi vrati po navedbah virov zelo oster. V iskanju dogovora z Grčijo nekatere države, kot sta Španija in Portugalska, zahtevajo trdna in jasna zagotovila, da bo država izpolnila zaveze in spoštovala vsa pravila. V Madridu in Lizboni namreč nikakor ne želijo popuščanja grški vladi pod vodstvom leve Sirize, saj se bojijo, da bi to dalo krila njihovim razmeroma močnim levim strankam na volitvah, ki se bližajo v obeh državah. Poleg notranjepolitičnega konteksta v posameznih članicah bruseljski viri opozarjajo tudi na širši geopolitični vidik grške krize. Med kriznimi sestanki v Bruslju so prišli novi pozivi tudi iz Washingtona. Ameriški finančni minister Jacob Lew je v telefonskem pogovoru z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom izpostavil potrebo po verodostojnih grških predlogih, ki bodo podlaga za čimprejšnji dogovor. Šefinja ameriške centralne banke Janet Yellen je že minulo sredo opozorila, da bi lahko neuspeh pri iskanju dogovora o Grčiji negativno vplival na globalne finančne trge, in pozvala Evropejce, naj v duhu sodelovanja sprejmejo težke odločitve. Svarila in pritisk Američanov naj bi po neuradnih informacijah sicer tudi pomembno prispevala k Tuskovi odločitvi za sklic izrednega evrskega vrha, s katero mnogi finančni ministri držav v območju evra niso bili zadovoljni. Aleksis Cipras in Jean-Claude Juncker ansa damask / bagdad - V zgodovinskem mestu Palmira uničena muslimanska mavzoleja Skrajneži islamske države nadaljujejo s krutimi umori in uničevanjem spomenikov Fotografija antične Palmire; na levi mavzolej na griču, ki so ga včeraj džihadisti razstrelili ansa doma iz vb Najstnika sta kradla v Auschwitzu VARŠAVA - Dva britanska najstnika so aretirali zaradi suma, da sta ukradla artefakte iz nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz. Najstnika sta v kopala na območju, kjer so nekoč stale barake, v katerih so razporejali osebne predmete novih tabo-riščnikov.Varnostniki so ju pridržali in ugotovili, da sta imela pri sebi črepinje, gumbe, dele kovin in druge predmete. Iz šole, ki ju fanta obiskujeta v britanskem Cambridgeu, so kasneje sporočili, da sta se najstnika iskreno opravičila, ker sta «brez razmišljanja pobrala predmete, ki sta jih našla na tleh» in jih poskušala obdržati. Po navedbah šole je 17-let-nika doletela pogojna kazen, včeraj pa sta tako bila že na prostosti. Poleg tega so ju oglobili s kaznijo v višini okrog 170 funtov. Zaradi suma kraje predmetov zgodovinske vrednosti jima je sicer v najhujšem primeru grozila zaporna kazen do desetih let. Na mestu, kjer sta najstnika kopala, sicer še danes najdejo predmete, ki so nekdaj pripadali žrtvam taborišča. (STA) DAMASK / BAGDAD - Skrajneži Islamske države so v zgodovinskem sirskem mestu Palmira uničili dva starodavna muslimanska mavzoleja, je včeraj sporočil direktor za antične umetnine v Siriji. Skrajneži IS so medtem objavili doslej najbolj okruten video posnetek usmrtitve 16 moških z utopitvijo v kletki in obglavljanjem z eksplozivom. Direktor za antične umetnine v Siriji Mamun Abdulkarim je povedal, da so skrajneži pred tremi dnevi razstrelili grobova Mohameda bin Alija, potomca bratranca preroka Mohameda, in Nizarja Abuja Ba-haedina, verske osebnosti iz Palmire. Slednji je star več kot pet stoletij. IS je objavil fotografije, na katerem je videti moška, ki se z eksplozivom italija - Mesečna preživnina Veronici Lario 1,4 milijona evrov Silvio Berlusconi RIM - Bivši italijanski premier in medijski mogotec Silvio Berlusconi bo moral svoji bivši ženi Veronici Lario plačevati 1,4 milijona evrov preživnine na mesec, je včeraj odločilo sodišče v Rimu po zaključku ločitvenega postopka. Nekdanja italijanska filmska igralka La-rio, sicer druga Berlusconijeva žena, je zahtevo za ločitev vložila leta 2009, potem ko so na plano prišle vse razsežnosti Berlusconijevih »bunga bunga« orgij in škandalov z mladimi dekleti. Sodu je izbilo dno, ko so časniki objavili, da se je Berlusconi udeležil rojstnodnevne zabave 18-letne Ruby, ki ga je celo klicala očka. Lario je sicer zahtevala tri mi- Veronica Lario lijone evrov preživnine, a ji je sodišče na koncu prisodilo «le» 1,4 milijona evrov mesečno. To je sodišče nakazalo že oktobra 2013 z začasno odredbo. Berlusconi sicer ne bi smel imeti prevelikih težav s to vsoto, saj njegovo premoženje ocenjujejo v milijardah. Prav tako si je že »opomogel« od ločitve, 78-letnik ima namreč že novo dekle, kar 48 let mlajšo nekdanjo TV starleto Francesco Pascale. Berlusconi in Lario sta bila sicer poročena od leta 1990, skupaj pa sta bila že prej, ko so se jima rodili tudi trije otroci. Trikratni italijanski premier pa ima še dva otroka s prvo ženo Carlo Elviro DellOglio. vzpenjata proti grobovoma. Abdulkarim je dodal, da so skrajneži IS uničili najmanj 50 mavzolejev, starih med 100 in 200 let, na območju pod njihovim nadzorom na severu in vzhodu Sirije. Ti mavzoleji so v nasprotju z njihovim verovanjem, je pojasnil Abdulkarim in dodal, da so skrajneži uničili tudi številne nagrobnike iz marmorja na pokopališču v Palmiri, je včeraj sporočila francoska tiskovna agencija AFP. IS je medtem včeraj objavil video posnetek usmrtitve 16 moških v Iraku z utopitvijo v kletki in obgla-vljanjem z eksplozivom. Kot navaja agencija AFP, gre za enega najbolj okrutnih posnetkov usmrtitev, ki jih skrajneži objavljajo z območij pod njihovim nadzorom. IS je na stotine ljudi usmrtil v streljanjih, več deset jih je obglavil, nekaj kamenjal do smrti, nekatere vrgel s poslopij, ujetega jordanskega pilota pa so živega sežgali. Video posnetki usmrtitev so njihovo ključno propagandno sredstvo, s katerim želijo prestrašiti nasprotnike, pa tudi privabiti nove ljudi v svoje vrste. ZLATO (999,99 %%) za kg 33.909,53 -268,03 SOD NAFTE (159 litrov) 64,83 $ +2,35 EVRO 1,1204 $ -1,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. junija 2015 valute evro (povprečni tečaj) 23. 6. 22. 6. ameriški dolar 1,1204 1,1345 japonski jen 138,72 139,80 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,189 27,206 danska krona 7,4625 7,4615 britanski fun 0,71010 0,71690 madžarski forint 310,24 310,83 poljski zlot 4,1697 4,1625 romunski lev 4,4805 4,4836 švedska krona 9,2071 9,2253 švicarski frank 1,0449 1,0435 norveška krona 8,7255 8,7420 hrvaška kuna 7,5780 7,5715 ruski rubel 60,91 75 61,1680 turška lira 3,0010 3,0408 avstralski dolar 1,4538 1,4616 braziljski real 3,4655 3,5089 kanadski dolar 1,3825 1,3879 kitajski juan 6,9539 7,0446 indijska rupija 71,2742 72,0700 mehiški peso 1 7,2284 17,3868 južnoafriški rand 13,6514 13,7910 1 2 Četrtek, 25. junija 2015 OW APrimorski r dnevnik n 0 ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Obračun delovanja finančne straže davčnih prekrškov Na Goriškem narašča število davčnih prekrškov, vse bolj oster pa je tudi nadzor nad njimi. To izhaja iz obračuna dela pokrajinskega poveljstva finančne straže, ki ga je včeraj v vojašnici v Ulici Diaz predstavil poveljnik Giuseppe Antonio D'Angelo. Priložnost za predstavitev podatkov je bila slovesnost ob 241-le-tnici ustanovitve finančne straže, ki so se je med drugimi udeležili tudi prefekt Vit-torio Zappalorto, kvestor Lorenzo Pilli-nini, podžupan Roberto Sartori in pokrajinska odbornica Ilaria Cecot. »Siva ekonomija, boj zoper gospodarski in finančni kriminal, preprečevanje mednarodnih davčnih utaj in goljufij, preprečevanje potrate javnega denar- Letos so odkrili 7 delavcev na črno ter 24 popolnih ali skoraj popolnih davčnih utajevalcev, kar je šest več kot v istem obdobju lani ja, boj proti korupciji, nadzor čezmejne-ga prevoza gotovine in zaščita potrošnikov: to so strateška področja, ki jim je finančna straža posvetila največ pozornosti v prvih petih mesecih leta 2015,« je povedal poveljnik goriške finančne straže, ki je med januarjem in majem letos v Gorici in v ostalih občinah na ozemlju pokrajine izvedla 115 davčnih inšpekcij, 1834 pa je bilo kontrol tovornih in drugih vozil ter preverjanj izdajanja blagaj- Finančni stražnik med kontrolo v trgovini niških računov in potrdil o plačilu v trgovinah, barih in gostilnah. Pri teh inšpekcijah, je povedal D'An-gelo, so od januarja do konca maja ugotovili 166 kršitev. Sodnim oblastem so zaradi davčnih kaznivih dejanj ovadili 37 ljudi, pet pa je bilo zaplemb premoženja v skupni vrednosti 12.481.000 evrov. Veli- gorica - Izpostavljajo se nevarnosti Prebežniki se zbirajo na otočku pod jezom Jez pod goriškim sejmiščem, pod njim poraščen otoček bumbaca Na otočku sredi Soče pod goriškim sejemskim razstaviščem se zbirajo prebežniki. Na to so nekateri občani opozorili občinskega svetnika Fabia Gentileja, ki je z nevarnostjo, ki so ji begunci izpostavljeni zaradi nihanja vodostaja Soče, seznanil župana. »Obvestili so me, da številni pre-bežniki prečkajo strugo Soče pod Ulico Barca, na območju sejmišča. Peš se odpravljajo na otoček, ki je nastal pod jezom in na katerem je zrasel gozdič, v katerem jih nihče ne vidi,« pravi Gentile in pristavlja, da je včeraj ob 7. uri videl skupino prosilcev za azil, ki so s torbami v rokah hodili proti otočku. »Župan je z dogaja- njem obvestil redarje in kvestorja, saj je treba preprečiti, da bi begunci še naprej zahajali na tisto območje. Soča je zaradi nihanja vodostaja, ki je povezano z odpiranjem jeza v Solkanu, zelo nevarna reka. Preseneti lahko tudi izkušene ljudi, kot dokazuje nedeljsko reševanje ribiča. Občutek imam, da so pribežniki seznanjeni z županovo odredbo, ki prepoveduje bivakiranje na soških bregovih, še toliko huje pa bi bilo, če bi se pred kontrolami skrivali na otočku sredi Soče,« pravi Gentile in izraža upanje, da bodo sile javnega reda čim prej preverile navzočnost ljudi pod jezom in preprečile, da bi begunci tam preživljali dneve in zlasti noči. Družbama zaplenili premoženje Med najbolj odmevnimi preiskavami, pri katerih je goriška finančna straža sodelovala v zadnjem letu, je prav gotovo tista, ki zadeva gradnjo nakupovalnega središča Tiare Shopping v Vilešu. Dve družbi iz Lombar-dije, ki jima je družba Inter IKEA oz. njena hčerinska družba Villesse Shopping Center (VSC) poverila postavitev enega izmed največjih trgovskih centrov v Evropi, naj bi utajili za 26 milijonov evrov davka na dodano vrednost IVA in davka na fizične osebe IRPEF, ob tem pa so upravitelji omenjenih družb osumljeni zaradi goljufivega stečaja, nezakonitega najemanja kreditov in ponarejanja poslovnih listin. Preiskava se je začela aprila 2014, potem ko so delavci podizvajalskih podjetij, ki so sodelovala pri gradbenih in instalacijskih delih v Vilešu, organizirali množičen protestni shod. Krajevna podjetja so bila na bojni nogi, ker jih naročniki štiri mesece po odprtju nakupovalnega središča še niso plačali za opravljeno delo. Tako se je začela preiskava, v okviru katere je goriško poveljstvo v sodelovanju s tožilstvom iz Brescie ugotovilo več nepravilnosti. Izkazalo se je namreč, da sta družbi Fogliata in z njo povezana Immobiliare Arco iz Bre-scie, ki jima je družba VSC zaupala izgradnjo centra Tiare, utajili za 23.140.659 evrov davka na dodano vrednost in za 3.095.467 evrov davka IRPEF, ob tem pa naj bi vodstvi družb, člani upravnega sveta in revizorji zagrešili še druga kazniva dejanja, od goljufivega stečaja in nezakonitega najemanja kreditov do ponarejanja poslovnih listin. Finančni stražniki so za zdaj družbama zasegli za 26 milijonov evrov premoženja: zaplenili so nepremičnine, sklade, zavarovalne police, delnice, obveznice in bančne račune, do katerih so imeli dostop člani upravnih svetov družb iz Brescie. (Ale) ko pozornosti so finančni stražniki namenili sivi ekonomiji: odkrili so sedem delavcev na črno ter 24 popolnih ali skoraj popolnih davčnih utajevalcev, kar je šest več kot v istem obdobju lani. Šest je bilo delodajalcev, ki so se posluževali delavcev na črno oz. pri zaposlovanju niso upoštevali vseh predpisov. Kar štirinajst davkoplačevalcev je po kontrolah, pri katerih so finančni stražniki ugotovili nepravilnosti, takoj plačalo zaostale davke, pri čemer je v državno blagajno priteklo 300.000 evrov. Goriška finančna straža je sodelovala tudi pri dveh obsežnih preiskavah na področju preprečevanja mednarodne davčne utaje: v tem okviru so dokazali, da je italijanski podjetnik ustanovil lažni sedež podjetja v tujini, s katerim se je skušal izogniti plačilu davkov v Italiji. Na področju socialnih olajšav in plačila t.i. ticketov za zdravstvene storitve so finančni stražniki izvedli 21 kontrol, skupno pa so ugotovili 20 kršitev, s katerimi so takoj seznanili pristojne ustanove. Na Goriškem so finančni stražniki zaradi obmejne lege posebno pozorni na kazniva dejanja, ki so na razne načine povezana ravno z mejo. V petih mesecih so prestregli 1.568.000 evrov, s katerimi je 49 ljudi prečkalo mejo in kršilo italijansko in evropsko zakonodajo o čezmejnem pretoku kapitala. Kršitelji so skupno plačali 359.000 evrov denarne kazni. Dalje je finančna straža prijavila sodnim oblastem 53 ljudi, ki so v Italijo skušali skupno pritihotapiti 700.000 litrov dizelskega goriva in se pri tem izogniti plačilu trošarine. Enajst izmed njih je finančna straža aretirala, zasegla pa je tudi 18 tovornjakov ter premičnine in nepremičnine v skupni vrednosti treh milijonov evrov. Leta 2014 so na interventno številko 117 finančni stražniki prejeli 113 klicev občanov, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa 50. Vsa opozorila so finančni stražniki preverili na terenu in v več primerih kršitelje tudi kaznovali. Zaradi pranja denarja so ovadili dvanajst ljudi, eno osebo so ovadili zaradi preprodaje orožja, zaradi kršitev na okoljskem področju pa so ovadili dve osebi. (Ale) ronke - Karabinjerji Prijeli serijskega vlomilca v avte Vlom v avtomobil Karabinjerji mobilnega oddelka iz Tržiča so aretirali mladeniča zaradi tatvine v obtežilnih okoliščinah. 21-letne-ga S.R. iz Trsta, ki je v preteklosti že imel težave s pravico, so karabinjerji zalotili, medtem ko je kradel iz parkiranega avtomobila v Ronkah. Zaslugo za aretacijo tatu, ki je brezposeln, ima občan. Okrog 3. ure ponoči je namreč poklical na interventno številko karabinjerjev 112 in opozoril, da je med parkiranimi avtomobili v Ulici Re-dipulja opazil mladega moškega. Ker se mu je zdelo, da se vede sumljivo, je obvestil sile javnega reda, ki so bile kmalu zatem že na kraju. Ko je prišla patrulja karabinjerjev, je 21-letni Tržačan sedel na prednjem sedežu furgona Opel Vivaro, v katerega je ravnokar vlomil. Po predalih vozila, ki je last 56-letnega delavca iz Ronk, je iskal denar in druge vrednejše predmete. Namesto le-teh pa je našel ka-rabinjerje, ki so mu nadeli lisice in ga odpeljali na poveljstvo. Kmalu so ugotovili, da je bil mladenič odgovoren tudi za druge vlome v avtomobile, ki so se zgodili malo pred tem. Ko so jih karabinjerji poklicali, lastniki še niso odkrili tatvin, zato so šele kasneje vložili ovadbo. Trža-čan je vlomil v avtomobil Citroen xara picasso, ki je prav tako v lasti 56-letne-ga delavca, v avtomobil Ford focus, ki je v lastni 39-letne bolniške sestre, in v avtomobil Škoda octavia, pri čemer je oškodoval 48-letnega delavca. Iz avtomobilov je mladenič ukradel gotovino in nekaj osebnih predmetov, ki so jih karabinjer-ji po aretaciji že vrnili lastnikom. Mladenič se bo moral pred goriškim sodnikom zagovarjati zaradi tatvine v obte-žilnih okoliščinah. tržič - Prometna nesreča brez hujših posledic Ypsilon trčil v avtobus Mlad Goričan je izgubil nadzor nad avtomobilom, šofer avtobusa se je izognil čelnemu trčenju Avtobus podjetja APT bumbaca V bližini krožišča med ulicama Po-car in Primo Maggio v Tržiču se je včeraj popoldne zgodila prometna nesreča, v katero sta bila vpletena avtobus in avtomobil Lancia ypsilon. V trčenju ni bil nihče huje ranjen, tako na avtomobilu kot tudi na avtobusu pa je nastala večja materialna škoda. Prednji del manjšega vozila je uničen, kar nekaj dela pa bo avtoklepar imel tudi z javnim prevoznim sredstvom, ki je trčilo v prometni znak in ga podrlo. Nesreča se je zgodila okrog 15. ure v bližini omenjenega krožišča. Mladi Go-ričan, ki je sedel za volanom avtomobila znamke Lancia, je vozil v smeri proti Ronkam, pred krožiščem pa je izgubil nadzor nad avtomobilom in trčil v avtobus pre- voznega podjetja APT, ki je vozil v smeri proti Tržiču. Šofer avtobusa se je sunkovito zavil desno, da bi se izognil čelnemu trčenju, in zbil prometno znamenje. Šofer in voznik avtomobila se nista poškodovala, rahlo poškodbo pa je dobil eden izmed avtobusnih potnikov, ki so ga odpeljali na pregled v tržiško bolnišnico San Polo. Na prizorišče nesreče so ob rešilnem vozilu službe 118 prišli tržiški mestni redarji in ekipa tržiških gasilcev. Mladi voznik avtomobila je bil po nesreči videti zelo prestrašen; povedal je, da je nenadoma izgubil nadzor nad vozilom, nato pa je pred sabo zagledal avtobus. »Če bi šofer ne zavil pravočasno, bi zdaj o tem ne mogel pripovedovati,« je dejal. Vse za I QL poletje od 15. 6 do 12. 7 2015 V vsakem izmed nakupovalnih centrov Qlandia bomo k tedne zapored izžrebanim kupcem katere koli trgovine ali lokala vrnili vrednost nakupa do iiO €. V nagradni igri lahko sodelujete s svojim računom ali z odgovorom na nagradno vprašanje na www.qlandia.si. Za QL družinice pripravljamo v juniju, juliju in avgustu Igrarije, kjer se boste v zabavnih igrah potegovali za praktične nagrade in sodelovanje v velikem finalu! QLANDIA www.qlandia.si Nova Gorica • Kranj • Kamnik • Maribor • Ptuj • Novo mesto • Krško vračamo poletne 11.200 14 Sreda, 24. junija 2015 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Objestneži ne dajo miru Vandali nad mrežo in fontano v parku V Drevoredu Colombo so že tretjič upognili in prelomili kovinske palice V Gorici so bili v noči s ponedeljka na včerajšnji dan spet na delu vandali. Škodo so tokrat povzročili v Stražcah, kjer so podrli mrežo, ki ločuje Drevored Colombo od doline Korna. Vandali so upognili in polomili kovinske palice, na katere je pripeta mreža, večino izmed njih bo morala občina nadomestiti. »Škode prav gotovo ni povzročila ena sama oseba, šlo je za skupino,« je povedal funkcionar goriške občine Paolo For-nasiere in dodal, da gre že za tretje tovrstno vandalsko dejanje v Stražcah. »Van-dali so že trikrat podrli mrežo na Drevoredu Colombo. Vsakič se je zgodilo ponoči, zadnjič pred približno dvema mesecema,« je dodal Fornasiere, ki je odgovoren za vzdrževanje občinskega premoženja. »Tudi tokrat so vandali podrli okrog sto metrov mreže. Stare kovinske palice smo že Fontana v Ljudskem vrtu (levo) in podrta ograjna mreža (zgoraj) bumbaca zadnjič nadomestili, zdaj so nam polomili še nove. Stroški za nakup novih palic niso visoki, menim, da bomo porabili nekaj sto evrov, občinski delavci pa bodo z odstranjevanjem poškodovanih palic in nameščanjem novih imeli dva dni dela,« je pristavil funkcionar. Dogodek preiskuje mestna policija, ki bo preverila, ali v bli- žini deluje kakšna zasebna videokamera, ki je morda lahko »ujela« vandale. Ob mreži na Drevoredu Colombo bo občinska uprava v kratkem nadomestila tudi fontano s pitno vodo v Ljudskem vrtu, ki so jo ponovno - in tokrat dokončno - poškodovali vandali. Na njeno mesto bodo namestili fontano iz litega železa. tržič - Muslimanska skupnost Konca ramazana tudi letos ne bodo praznovali v Hardiju Praznik ob zaključku ramazana, na katerem se vsako leto zbere več sto vernikov, bodo po vsej verjetnosti priredili v enem izmed občinskih športnih objektov. Bivši market Hardi, za katerega se zavzema tržiška muslimanska skupnost in ki je v zasebni lasti, iz vidika varnosti namreč ni primeren za tako množično prireditev. Občinska uprava iz Tržiča zato izključuje, da bi lahko muslimanski skupnosti izdala začasno dovoljenje za uporabo objekta v Ulici Primo Mag-gio, kot se je zgodilo pred dvema letoma, ko se je ob zaključku postnega meseca v njem zbralo in molilo okrog 700 ljudi. Muslimanska skupnost iz Tržiča (zlasti kulturni center Baitus-Salat) se že dalj časa zanima za odkup bivšega marketa Hardi, kaže pa, da je pot še dolga. Občinska uprava potrjuje, da je objekt še vedno v italijanski lasti in napoved o kupoprodaji se ni še uresničila. Muslimansko združenje zato še vedno deluje predvsem v prostorih, ki jih je najelo v Ulici Don Fanin, kjer se muslimani srečujejo tudi v teh postnih dneh okrog 21. ure, ko je na sporedu večerna molitev. Prostori v Ulici Don Fanin pa niso primerni za množične prireditve, zato bi združenje Baitus-Salat želelo odkupiti stavbo v Ulici Primo Maggio, kjer bi bilo mogoče urediti tudi ločeno molilnico za ženske. Občinski uradi v zadnjih devetih mesecih niso prejeli nikakršne prošnje za izdajo gradbenega dovoljenja. Ob tem, pojasnjujejo na občini, bi moralo priti tudi do spremembe namembnosti objekta, ki je na papirju še vedno namenjen trgovskim dejavnostim, ter prilagoditve novim zakonom na področju potresne varnosti. Tržiška župa- Molitev v telovadnici bonaventura nja Silvia Altran zagotavlja, da uprava noče ovirati muslimanske skupnosti, zahteva pa spoštovanje zakonodaje. Občinski odbornik Massimo Schiavo je pojasnil, da je občina res preklicala odlok o neuporabnosti stavbe, ki ga je izdala leta 2013, to pa še ne pomeni, da objekt ustreza vsem zakonskim določilom. gorica - Tarife za občinske storitve Uporabniki bodo krili 41 odstotkov stroškov Goriški občinski odbor je s sklepom določil tarife za občinske storitve za letošnje leto. Dokument bo na prihodnji seji skupaj s proračunom obravnaval tudi občinski svet. Tarife za storitve, kot so menze, šolski avtobusi, jasli, športni objekti itd., bodo v glavnem ostale nespremenjene. Uvedli bodo le novo tarifo za občinski bazen oz. vstopnico All inclusive relax, ki velja za največ deset oseb in vključuje ležalnik, senčnik, kavarniški servis in uporabo hidromasažne-ga bazena. Vstopnica stane 10 evrov. Odbor je potrdil spremembo tarife za uporabo Verdijevega gledališča, ukinil pa je tarifi za uporabo deželnega avditorija in bivanje v večnamenskem socialnem centru. Tako kot lani bo tudi v letošnjem letu občina z lastnimi sredstvi krila levji delež stroškov za občinske storitve. Uporabniki bodo v povprečju krili le 41,62 odstotka stroškov, ki bodo skupno znašali okrog 8.670.424 evrov. Med najvišjimi stroški, ki jih ima občina pri nudenju socialnih in drugih storitev, je upravljanje ločniškega doma za starejše občane Angelo Culot. Občina bo letos porabila okrog 1.712.000 evrov, z oskrbninami pa bo predvidoma krila le 47 odstotkov stroškov, skupno 805.080 evrov. Visoki so tudi stroški za občinske jasli, v katere bo občina predvidoma vložila 1.399.000 evrov, prihodki pa bodo znašali 503.870 evrov. Za delovanje občinskih vrtcev bodo porabili 864.152 evrov, prihodki pa bodo krili le 22,32-odstotka tega zneska. Učenci centra Emil Komel izstopajo na tekmovanjih Pri Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice se veselijo odličnih uspehov učencev na uglednih tekmovanjih. Na 3. Mednarodnem klavirskem tekmovanju »Citta di San Dona di Piave« je Sara Lupi, 10-letna učenka iz razreda prof. Sijavuša Gadjieva, osvojila prvo nagrado. Na 3. Mednarodnem tekmovanju »Tomaž Holmar« v Naborjetu pa je 11 -letna pianistka Elena Breganti iz razreda prof. Ingrid Silič prejela v svoji kategoriji absolutno prvo nagrado. V prejšnjem tednu je na 13. Mednarodnem tekmovanju »Premio Citta di Pa-dova« skupina harf iz centra Emil Komel v kategoriji A za komorno glasbo prejela 96/100 točk in tako dosegla absolutno prvo nagrado. Skupino sestavljajo harfistke Mira in Vida Boškin, Petra De-vetak, Vera Seli, Aurora Corvi in Ivan De-vetak. Vsi so učenci harfe v razredu prof. Tatiane Donis. Skupina nagrajenih harfistov iz centra Emil Komel goriška - Nalivi zalili več objektov Ujma podrla drevo pred bolnišnico ajdovščina - Mednarodni likovni simpozij Slovenske in tuje ustvarjalce spet navdihuje idila sinjevrške narave Dela bodo kasneje razstavili tudi v Sežani, Idriji, Radovljici in Kosičevi galeriji v Gorici Včerajšnje močno deževje je na Novogoriškem povzročalo težave. Močni nalivi so se začeli okoli 12. ure, takrat je meteorna voda zalila pritlične prostore treh stanovanjskih hiš v Vrtojbi in dveh v Šempetru. Težave so imeli tudi v Primorskem tehnološkem parku ob nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi. Ujma je podrla drevo na parkirišču šempetrske bolnišnice, ki se je zvrnilo na avtomobil in povzročilo materialno škodo. Gasilci so prostore os- novne šole Šempas zaščitili pred vdorom meteorne vode, v Oseku je zaradi narasle meteorne vode prišlo do izlivanja kanalizacijskih voda v stanovanjski hiši. Okoli 14. ure je občanka iz Črnič v občini Ajdovščina sporočila, da je opazila večji vodni curek iz podpornega zida za hišo. Ob 15. uri je meteorna voda ogrožala objekta v Vitovljah in Oseku. Kljub občasnim in še tako močnim nalivom pa hujših težav gasilci iz Gorice včeraj niso zabeležili. (km) Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino se je začel 23. mednarodni likovni simpozij Slovenija, odprta za umetnost. Na simpoziju letos ustvarja 23 slovenskih in tujih avtorjev. Izbrali so jih različni selektorji, likovni kritiki, likovni umetniki in galeristi. Udeleženci se v ateljejskih prostorih in v idili narave prepuščajo ustvarjalnemu miru in novim navdihom. Med slovenskimi umetniki, ki ustvarjajo na Sinjem vrhu, so Žarko Vrezec kot častni gost, Tanja Špen-ko, Milena Braniselj, Gregor Pratneker, Zoran Srdič Janežič, Klementina Golija, Milena Gregorčič, Črtomir Frelih, David Ličen, Polona Kunaver Ličen, Maša Gala, Katja Felle in Borut Grce - Brut. Iz tujine prihajajo Georg Brandner in Fritz Rathke iz Avstrije, Istra Toner Lazarič iz Hrvaške oz. Velike Britanije, Helga Kristjandottir iz Islandije, Stefano Cescon iz Italije, Vlado Goreski iz Makedonije, Malgorzata Chomicz iz Poljske, Aleksandra Rakonjac iz Srbije ter Serhiy Savchenko kot častni gost in Vasilij Savc-henko iz Ukrajine. Letošnja častna gosta se bosta na razstavah, ki sledijo delovnemu druženju, predstavila z obsežnejšim opusom. Že v času trajanja simpozija bodo novonastala dela malega formata pred- stavljena v galeriji Lična hiša v Ajdovščini. Zaključek srečanja bo v petek spremljal dan odprtih vrat. Ob kulturnem programu bo osrednja pozornost namenjena umetnikom in njihovim novonastalim delom, ki bodo takrat že prvič na ogled. Dela bodo kasneje razstavili tudi v galeriji Kosovelovega doma v Sežani, razstavišču Nikolaja Pirnata v Idriji, Šivčevi hiši v Radovljici in galeriji Andreja Kosiča v Gorici. Prav v spremljajoči razstavni dejavnosti in obsežni kataloški publikaciji je bogastvo in drugačnost sinjevrškega srečanja, menijo organizatorji. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 24. junija 2015 15 ajdovščina - Pipistrelovo letalo v azijskem reklamnem spotu Milijarda ljudi za Taurus Pipistrelovo letalo med snemanjem spota Enega največjih marketinških uspehov katerega od slovenskih proizvodov je te dni doseglo ajdovsko podjetje Pipistrel. Njihovo ultralahko letalo Taurus je bilo izbrano za sodelovanje v oglasnem spotu za Volkswagnov novi avtomobil na azijskem tržišču. »Reklamni videospot se že predvaja na vseh glavnih TV postajah in in-ternetnih kanalih po vsej Kitajski, Hong Kongu in Taiwanu. Za časa predvajanja oglasa si ga bo predvidoma ogledala približno ena milijarda ljudi,« ponosno sporočajo iz Pipistrela. Kako se je sploh rodila naveza med Pipistrelom in azijskimi oglaševalci? »Volkswagnovo oglaševalsko podjetje v Aziji je kontaktiralo Pipistrelovega kitajskega zastopnika že ob koncu prejšnjega leta. Kitajski zračni prostor je namreč za mala letala trenutno zelo omejen in se bo popolnoma odprl za ultralahko letalstvo šele oktobra letos. To pomeni, da bo letenje postalo dosegljivo tudi "navadnim" ljudem, zato so se pri Volkswagnu odločili, da za svoj novi model Lamando pripravijo oglas, ki bo povezan z letalstvom,« pojasnjujejo v ajdovskem podjetju. Volkswagnova oglaševalska ekipa je po nekaj sestankih in kreativnih soočenjih sprejela odločitev, da je za tovrstno reklamno kampanjo najbolj primerno jadralno letalo. Elegantno ultralahko letalo ponjihovem mnenju najbolje pooseblja estetiko in luksuz za kupce višjega razreda, ki so ciljna skupina za novi Lamando. V reklamnem spotu avtomobil povleče letalo v zrak in tako nazorno demonstrira moč motorja avtomobila. »V tem trenutku je jadralno letalo s pomožnim motorjem Pipistrel Taurus eno od prvih in še vedno zelo redkih lahkih letal, ki so registrirana na Kitajskem. Letalo Taurus je bilo sploh prvo jadralno letalo, ki je kadarkoli letelo nad kitajskim zidom! Je tudi edino letalo na kitajskem tržišču, ki je izpolnjevalo vse zahteve in pričakovanja marketinške ekipe za omenjeno reklamo,« naštevajo v Pipistrelu adute, s katerimi so prepričali azijske oglaševalce. Sicer pa Pipistrelov kitajski zastopnik veliko vlaga v marketing in promocijo. Podjetje Flying Tigers, ki je Pipistrelov gorica - Ob koncu tedna Trikotnik z jamarji iz kar šestih držav Za jamarje se obeta pester konec tedna. Od petka do nedelje bo na Goriškem že 35. Trikotnik prijateljstva, ki je po mnenju organizatorjev največji speleološki dogodek v deželi Furlaniji Julijski krajini v letošnjem letu. Izmenično ga prirejajo italijanski, slovenski in avstrijski jamarji. Letošnji Trikotnik prijateljstva organizira posoška jamarska zveza, v katero so včlanjeni tudi Kraški krti. Dogodek lahko računa na pokroviteljstvo goriške pokrajine. »Delovanje jamarjev je za naš teritorij izrednega pomena, saj preučujejo in nadzorujejo zelo pomembne indikatorje, ki so vezani na podzemlje, na primer kakovost vode. Trikotnik prijateljstva ima mednarodni pečat, saj poleg Italijanov, Slovencev in Avstrijcev se ga bodo letos udeležile tudi skupine jamarjev iz Nizozemske, Švice in Nemčije,« navaja pokrajinska odborni-ca Vesna Tomsič. Program Trikotnika prijateljstva sta na goriški pokrajini včeraj predstavila predsednik deželne jamarske zveze Furio Premian in predsednik posoške jamarske zveze Mauri-zio Tavagnutti. Udeležence - zaenkrat se jih je prijavilo preko sto - bodo sprejemali v petek od 15. do 20. ure v koči alpincev v Loč-niku. Ob 20. uri bo v ločniški občinski dvorani Sandro Sedran predstavil publikacijo z naslovom »Grotte al confine est - Speleolo-gia in Friuli Venezia Giulia«, Mitja Juren pa bo spregovoril o vlogi kraških jam med prvo svetovno vojno. V soboto, 27. junija, ob 9. uri bo na sedežu pokrajine uradni začetek jamarskega Trikotnika, ob 9.30 bo sledila okrogla miza na temo ekosistema kraških jam; ob 10. uri se bodo začeli vodeni obiski jam. V dopoldanskem času je predviden tudi obisk palače Coronini Cronberg, ob 15. uri pa voden ogled goriških podzemnih rovov, ki so Spust v podzemlje Gorice bili zgrajeni v 18. stoletju. Program se bo nadaljeval z večerjo in glasbo. V nedeljo dopoldne bo mogoče obiskati palačo Coronini Cronberg ali Pokrajinske muzeje v grajskem naselju in palači Attems Petzenstein, udeleženci pa bodo lahko izbirali tudi med sprehodom med topniškimi rovi na Saboti-nu in ogledom Doberdobskega jezera. Vpisnina znaša simboličnih pet evrov, prijave potekajo preko elektronskega naslova fšigorizia@libero.it. Med pohodi in obiski bo prisoten tolmač, ki bo poskrbel za simultano prevajanje v italijanščino, slovenščino in nemščino. (av) foto pipistrel zastopnik za Kitajsko, je hčerinsko podjetje četrtega največjega kitajskega letalskega prevoznika, Hainan Airlines. Podjetje z linijami potniških letal po vsem svetu in na vseh celinah je izbralo Pipistrel za prodor na trg malih letal. V ta namen je Flying Tigers v zadnjih treh letih vložil že več kot 4 milijone dolarjev v promocijo na kitajskem. Pipistrelov model Taurus M je bilo prvo dvosedežno jadralno letalo ul-tralahke kategorije, ki je imelo oba sedeža postavljena vzporedno, ne enega za drugim. Na ta način omogoča lažjo komunikacijo med pilotoma, zlasti pa je pripraven za šolanje, saj lahko inštruktor v vsakem trenutku pomaga učencu. Čeprav je v osnovi jadralno letalo, ima Taurus M vgrajen pomožni motor, ki ga po potrebi izvleče iz trupa, samostojno poleti, na zadostni višini pa motor zopet pospravi v trup in jadra. Pipistrel je leta 2007 razvil tudi električno verzijo tega letala, Taurus Electro, ki je bilo sploh prvo popolnoma električno dvosedežno letalo na svetu. (km) Marko Sosič GORICA Marko Sosič na kavi Katoliška knjigarna v Gorici je na jutrišnje srečanje na kavi s knjigo povabila pisatelja in režiserja Marka So-siča. V pogovoru, ki ga bo vodila Loredana Umek, bo predstavljen njegov Kratki roman o snegu in ljubezni. Kavo bo ponudilo podjetje Primo Aroma. Marko Sosič je rojen v Trstu leta 1958. Diplomiral je iz režije na akademiji za gledališko in filmsko umetnost v Zagrebu. Režiral je v različnih slovenskih in italijanskih gledališčih ter za televizijo. Je tudi avtor in režiser vrste radijskih iger. Prozo je začel objavljati ob koncu osemdesetih let. Doslej je napisal štiri romane in z vsemi pristal med finalisti za kres-nika: leta 1998 Balerina, balerina, leta 2006 Tito, amor mijo, leta 2013 Ki od daleč prihajaš v mojo bližino, letos pa Kratki roman o ljubezni in snegu. Srečanje se bo začelo ob 10. uri. gorica - Razstava in katalog Vojne živali Na ogled je veliko novih in še neobjavljenih fotografij Na fronti golob-pismonoša (zgoraj) in pes z opremo za prvo pomoč (desno) gorica - Irisacqua Obnova ceste pred sodnijo bo septembra Dela za korenito obnovo Ulice Sauro pred sodnijo v Gorici, ki bi se bila morala že začeti, bodo odložena na letošnji september. Tako so včeraj sporočili z goriške občine in pojasnili, da je izvajalec del - podjetje Irisacqua - dela preložil zaradi nedokončanega birokratskega postopka. Ker pa je ulica zaradi grbin in lukenj v poraznem stanju, je občinska uprava poslala lastne delavce, da so vsaj za prvo silo s plastjo asfalta zakrpali najbolj nevarne luknje. nova gorica Koncert za pro bono ambulanto Nocoj ob 21. uri bo v amfiteatru ob gradu Kromberk dobrodelni koncert za no-vogoriško pro bono ambulanto v ustanavljanju. Z avtorskimi šansoni bo nastopila Svetlana Makarovič z gosti, med njimi bosta tudi Ljerka Belak in Andrej Rozman -Roza. Organizator koncerta z naslovom Kdor gleda ljudi skozi mačje oči je Čezve-soljska Zombi cerkev blaženega Zvonjenja oz. njena pravna oseba Hiša dobrot. Ves izkupiček dobrodelnega koncerta je namenjen pro bono ambulanti za zdravstveno nezavarovane osebe Goriške regije, ki bo svoje prostore imela v bodočem Humanitarnem centru. Objekt je lani no-vogoriška mestna občina kupila na dražbi od družbe Primorje v stečaju. Sicer pa se Čezvesoljska zombi cerkev, ki ima v Sloveniji že 3.000 vernikov, prijavlja tudi na ustrezne razpise, da bi tako dobila finančna sredstva za zagon in delovanje ambulante. Da so potrebe na Goriškem velike, potrjujejo številke: konec lanskega leta zdravstvenega zavarovanja ni imelo 427 oseb, sedaj naj bi jih bilo že okrog 650. Največji problem niso brezdomci, teh je manj kot 20, ampak obrtniki in prekarni delavci, ki so zaradi vse manj zaposlitev primorani postati samostojni podjetniki, zaslužijo pa premalo, da bi lahko pokrili stroške prispevkov in zavarovanj, opozarja Ana Jug, ki na Goriškem zastopa omenjeno cerkev. Vstopnice za dobrodelni koncert so na voljo v turistični agenciji Hittours, v pred-prodaji stanejo 10 evrov, uro pred koncertom pa 15 evrov; za otroke do osmega leta starosti ni vstopnine. (km) S. Makarovič Pred časom je kavarna HiC ob pevmskem mostu gostila dokumentarno in fotografska razstavo, posvečeno živalim v službi vojske. V Gorici je naletela na dober odziv in so jo zato prenesli v Mestre, kjer je tudi bila deležna velike pozornosti. Razstava je do konca meseca junija ponovno na ogled v kavarni HiC, a je tokrat bogatejša, saj so razni zbiratelji prispevali veliko novih, v mnogih primerih še neobjavljenih fotografij. Lastnik lokala in predsednik združenja Amici dell'arte Felice, Roberto Figel, ter pobudnica razstave Serenella Ferrari sta nam povedala, da se za razstavo zanimajo tudi v Rimu, Firencah in celo Berlinu. Gradivo že prevajajo v nemščino, za kar skrbi Susanne Probst, po rodu Nemka ter soavtorica razstave in kataloga, ki je izšel pred kratkim. Razstava in katalog govorita o manj znani plati vojn. Kljub temu da je bila prva svetovna vojna prelomna tudi zaradi uporabe novega morilskega orožja (topovi, mi- traljezi, kasneje letalstvo), so živali odigrale pomembno vlogo pri vojaških opravilih. Mule in konji so bili nenadomestljivi v bojih v gorah, saj so edini lahko prenašali težke tovore (hrano, municijo itd.). Psom so zaupali različne naloge, od pomoči pri oskrbi ranjencev do prenašanja sporočil na izpostavljena mesta na fronti. Golobe-pi-smonoše pa so uporabljale vse vojske in so se obnesli povsod tam, kjer so odpovedala druga sredstva sporočanja. Vse to in še veliko več je izčrpno opisano v katalogu, ki na več kot 100 straneh v podobi in besedi na zanimiv način pripoveduje o vlogi, ki so jo in jo še odigravajo živali na fronti. Na razpolago je v kavarni HiC in je večidel trijezičen - ob italijanščini sta prisotni še angleščina in nemščina. Želja avtorjev razstave pa je, da bi opise prevedli v slovenščino, saj bi razstava nedvomno naletela na zanimanje tudi v Sloveniji, zlasti še v muzejih, ki posvečajo pozornost vojnam. (vip) 16 Sreda, 24. junija 2015 GORIŠKI PROSTOR / Poklon Gregorčiču Danes poteka drugi iz letošnjega tridnevnega niza Gregorčičevih dnevov. Dogajanje se pričenja ob 18. uri s po-klonom Gregorčiču ob njegovem spomeniku v Ljudskem vrtu v Gorici. Ob 19. uri sledi osrednji dogodek v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici, ki bo postregel z okroglo mizo na temo Gregorčičeve domoljubne pesmi; na njej sodelujejo Zoran Božič in Megi Rožič z novogoriške univerze ter profesor Aldo Rupel, glasbeni del bo oblikoval Lado Jakša z glasbeno in foto-likovno vizijo poezije Simona Gregorčiča. (km) Trojica o encikliki Na sedežu Foruma v Ascolijevi ulici 10 v Gorici bodo danes ob 18. uri o papeževi encikliki »Laudato si'« razpravljali Andrea Bellavite iz Foruma, Kristina Knez iz slovenskega goriškega Dijaškega doma in okoljevarstvenik Claudio Siniscalchi. Tri nove križarke Družbi Fincantieri in Virgin Cruises sta podpisali pismo o nameri za gradnjo treh novih križark. Dogovor bodo dokončen še letos. Ladje bodo tehtale po 110.000 ton vsaka, opremljene bodo s 1.430 kabinami, sprejele bodo lahko preko 2.800 potnikov in 1.150 članov posadke. Fincantieri naj bi jih izročil ameriškemu naročniku v letih 2020, 2021 in 2022. Ni še znano, ali jih bodo gradili v Tržiču. »Rojstni dan« mesta Na današnji dan pred 805 leti je goriški grof Majnhard II. izdal listino, s katero je Gorici podelil pravico do tedenskega sejma. To je bil začetek njenega razvoja v mesto. Zato od leta 2005 dalje pri videmskem gibanju Fogolar Civic, ki mu predseduje Alberto Travain, na 24. junij obeležujejo rojstni dan Gorice. Danes se bo delegacija podala na goriško županstvo in izročila v dar delo slikarja Micheleja Uga Galliussija, na katerem bo geslo »In Aquileia fratres«, v kolikor sta Gorica in Videm skupaj pripadala oglejskemu patriarhatu. Preveč je napihal V ponedeljek so policisti v Novi Gorici ustavili 42-letnega voznika iz Italije. Ker je v alkotest napihal 0,62 miligra-ma alkohola v litru izdihanega zraka, so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo in ga bodo kaznovali. (km) Začetek poletne scene Z GO Art tržnico ob 16. uri in koncertom skupine Tabu s predskupino Jackson ob 21. uri se danes na Bevkovem trgu v Novi Gorici v organizaciji mestne občine začenjajo poletne prireditve pod skupnim naslovom »Stopimo skupaj«. Vstop na vse dogodke je prost. (km) Ob dnevu državnosti Po včerajšnjem dvigu slovenske zastave ob obeležju braniteljem slovenske samostojnosti v Šempetru bodo nocoj ob 20. uri v Vrtojbi na sv. Otu priredili osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu državnosti. (km) Proust-Michelstaedter Knjiga »Marcel Proust - Carlo Mic-helstaedter - Lessico famigliare - Que-stionari e confessioni«, ki sta jo uredila Alberto Cavaglion in Angela Mic-helis, bo predstavljena danes ob 18. uri v knjigarni Antonini na goriškem Kor-zu. Skozi vprašalnika, ki sta ju v različnih obdobjih sestavila Proust in goriška druščina z Michelstaedterjem na čelu, razodeva o njiju manj znane vidike. Predstavitev prireja državna knjižnica v sodelovanju z društvom Prijateljev Izraela. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ä Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU V NOVI GORICI: v soboto, 27. junija, ob 22.30 pri SNG Nova Gorica Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica: ognjena predstava »KDPM«, StreetTheatreCompa-ny & Čupakabra; 28. junija, ob 22.30 ulična senčno-gledališka predstava Spomini. Vstop prost. Informacije na blagajna@sng-ng.si ali po tel. 0038653352247; več na www.sng-ng.si. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Jurassic World«. Dvorana 2: 17.00 »Albert e il diamante magico«; 18.30 - 20.15 - 22.10 »Oltre il guado - Across the River« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Tor-no indietro e cambio vita«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Jurassic World«. Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Tor-no indietro e cambio vita«. Dvorana 3: 18.00 - 20.45 »Jurassic World« (digital 3D). Dvorana 4: niz »Anime« 17.45 -20.00 »Mobile suit gundam the origin«; 21.30 »Fury«. Dvorana 5: 18.10 - 20.20 - 22.15 »Unfriended«. fl Razstave MUZEJ AŠD SOVODNJE v Sovodnjah je odprt vsak torek in četrtek 18.0020.00. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava Rocca Ceselina z naslovom »Hollywood - Mise en Scène«; do 19. julija ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00. V GORICI: v Hiši filma na dvoru Darka Bratine je na ogled fotografska razstava »Drugačni pogledi« ob svetovnem dnevu begunstva; do četrtka, 25. junija. Prireja Mediateka Ugo Casi-raghi; informacije po tel. 0481534604, info@mediateca.go.it. V TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca dAosta 83 je na ogled fotografska razstava Luciana Sobana »Spirit of Places«; do 25. junija 7.30-22.00. V GORICI: v Kulturnem domu je na ogled skupinska razstava »Bolonjski pogledi - Concetti bolognesi«; do petka, 26. junija, 9.30-12.00, 16.00-18.00. Več informacij po tel. 0481-33288 ali info@kulturnidom.it. V GORICI: v galeriji ArtOpenSpace v Ul. Diaz bo v soboto, 27. junija, ob 18. uri odprtje razstave ob zaključku ex-temporeja »Gorizia antica« v sklopu projekta »Evo medio« združenja Nuo-vo Lavoro in kulturnega krožka G. Mazzini ENDAS iz Tržiča. V GORICI: v galeriji na sedežu združenja Seghizzi na Verdijevem korzu 85 je na ogled fotografska razstava z naslovom »Incontri« (Srečanja) v okviru priprav na julijsko zborovsko tekmovanje Seghizzi. Razstavlja tržaški fotograf Sergio Ferrari; do 29. junija ob ponedeljkih in petkih od 10.00- 14.00, ob torkih in četrtkih od 10.0012.00, ob sredah 14.30-18.30. V GORICI: v Pokrajinskih muzejih v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici bo v torek, 30. junija, ob 20. uri odprtje razstave »Giovanni Zangran-do (1876-1941) - Atelje in učenci«. V NOVI GORICI: v Rotundi SNG bo do 30. junija na ogled mednarodna fotografska krožna razstava »Ekološka resnica« v sklopu mednarodnega projekta, ki je posvečen skrbi za okolje. Pobudnik razstave in glavni organizator je Fotoklub202 iz Zaječarja v Srbiji, sodelujejo štiri fotografske zveze in fotografska društva iz štirih držav, BiH, Bolgarije, Slovenije in Srbije; Foto klub Nova Gorica sodeluje kot soorgani-zator in predstavnik Slovenije. RAZSTAVA »VRH 1915-2015« je na ogled na sedežu društva KD Danica na Vrhu ob sobotah in nedeljah 9.0012.00 in 15.00-18.00 do vključno 5. julija. Na razpolago je tudi istoimenska knjiga. V ŠTEVERJANU: na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah št. 35 so na ogled razstava »Ara Pacis Valentina Omana in obrazi Prve Svetovne Vojne« ter fotografije iz arhiva kulturnega združenja Isonzo; do konca avgusta od ponedeljka do petka 9.00-12.30, 14.00-18.00, ob sobotah in nedeljah po domeni (tel. 0481-391228). V GORICI: v palači Coronini Cronberg je na ogled razstava »Dalla Penna d'oca alla macchina da scrivere - Guglielmo Coronini e la bella scrittura«; do 4. oktobra od srede do nedelje 10.00-13.00 in 15.00-18.00; informacije po tel. 0481-533485 ali www.coronini.it. V GRADEŽU: v Hiši glasbe je na ogled razstava z naslovom »Wiener Bijoux. Gioielli e design. Josef Maria Auc-hentaller per Georg Adam Scheid«; do 1. novembra od ponedeljka do petka 18.00-23.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-22.00. V GORIŠKEM GRADU je na ogled razstava z naslovom »1915. L'esercito marciava. L'avanzata verso Gorizia«. Prireja Zgodovinsko raziskovalna skupina Isonzo; do 8. novembra ob ponedeljkih 9.30-11.30, od torka do nedelje 10.00-19.00. ~M Koncerti kom od 4. do 13. leta ponujajo veliko zabave ter kvaliteten in pester program: jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. Informacije: hisa-pravljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc). PIKIN KAMP ZA OTROKE OD 4. DO 6. LETA V DIJAŠKEM DOMU: kamp lu-doteke Pikanogavičke, od 29.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9. Program: angleščina, ples in glasba, ekskurzije, animacija, ustvarjalne dejavnosti. Urnik od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; s poklicnimi vzgojiteljicami, v varnem okolju, s sveže pripravljeno hrano. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495. www.dijaski-dom.it KULTURNO DRUŠVO KULTURHAUS GORZ prireja 3. poletno delavnico »Nemščina za otroke« od 29. junija do 3. julija v župnišču v Štandrežu v treh različnih urnikih 8.30/9.00-12.00/12.30 brez kosila, 8.30/9.00-15.00/15.30 s kosilom. Po potrebi je organizirano varstvo že od 7.50; informacije po tel.338-1672910, 338-1319344, 331-1219948 (pon.-pet.: 17.00-19.00), e-pošta: kul-turhausgo@gmail.com in na tajništvu društva vsak petek od 16. do 17. ure v prostorih društva ISIG, Ul. Mazzini 13, 1. nadstropje; več na www.kultur-haus-go.it. SLOVI K obvešča, da je nov multidisci-plinarni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 2015-2016 objavljen na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«. M Izleti SKD HRAST iz Doberdoba vabi na violinski recital, ki bo na sedežu društva na Trgu Sv. Martina danes, 24. junija, ob 20.15. Igrala bosta Paolo Gon-nelli in Aleš Lavrenčič. »LIVE MUSICHE DI SCONFINE«: 26. junija ob 20. uri »Praznik glasbe« v Škocjanu (Area ai Brechi); 27. junija ob 16. uri DJ Matthew in Blacknob ter gledališka predstava »Niente di nuo-vo sul fronte pantigane«, nastopa gledališka skupina I Treppini v bez-jaščini; ob 20. uri koncert Warrior Charge Soundsystem, Dubfiles Paolo Baldini, Andrew I in Forelock. 3. julija ob 21. uri v parku Milleluci v Za-graju koncert Orkestra brez meja; več na www.dobialab.net. 19. MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV V SLOVENIJI: v Novi Gorici od 27. junija do 4. julija: v soboto, 27. junija, ob 21.00 na Bevkovem trgu koncert Big Band Gverillaz, dirigent Peter Ugrin; 28. junija ob 21.00 koncert Orkestra Saksofonov Sos; 29. junija ob 20.30 v Dvorani Glasbene šole Nova Gorica koncert Ladiessaxophone Quartet; 30. junija ob 21.00 na Bevkovem trgu koncert Jazz Punt Big Band. Srečanje v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica, Glasbene šole Nova Gorica in Glasbenega društva Saksofonija. Več informacij po tel: 00386-53354013 ali www.kulturnidom-ng.si. H Šolske vesti MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice v Doberdob od 29. junija do 4. septembra. Otro- UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo dvodnevni avtobusni izlet 12. in 13. septembra za ogled Expo-ja v Milanu in mesta Bergamo; informacije in vpisovanje do 12. julija v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). ¿j Čestitke Prvi dan poletja nas je presenetil z rojstvom male JANE. Mateju, Evi, Maši in Marinu čestitamo in no-vorojenki želimo vse najboljše. Vsi do- □ Obvestila DRUŠTVO PRIMORSKIH ARHITEKTOV prireja v nedeljo, 30. avgusta, izlet v hribe. Start je predviden pri izviru Kamniške Bistrice, kjer si bodo lahko ogledali Plečnikov dvorec (lovska koča kralja Aleksandra), do bivaka pod Grintovcem (2100m). Celodnevna ekskurzija naj bi se zaključila v poznih večernih urah, predvidena vrnitev v Novo Gorico ob 22. uri. Zbirališče ob 6. uri na parkirišču ob Vojkovi (parkirišče nad Borovim gozdičkom) v Novi Gorici; informacije na drustvo.pri-morskih.arhitektov@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je za potovanje v Rim od 5. do 10. oktobra še nekaj razpoložljivih mest na avtobusu. Prijave čimprej na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. ob sredah od 10. do 11. ure; informacije po tel. 0481-531383 ali 0481-532092. SPDG prireja 4. in 5. julija izlet na goro Coglians (2780 m) v Karnijskih Alpah. Prijave na sedežu društva v četrtek, 25. junija, med 19. in 20. uro; informacije po tel. 339-7047196 (Boris Mermolja) ali na boris@spdg.eu. POKRAJINA GORICA organizira v sodelovanju s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT in združenjem Pro Loco iz Foljana-Redipulje avtobusne izlete na temo zgodovine prve svetovne vojne: 28. junija »Itinerarij Kras 2014+«: ogled zasebnega muzeja prve svetovne vojne v Martinščini in Debele Griže ter muzeja na prostem in obnovljenega topniškega rova. Zbirališče bo pred železniško postajo v Fo-ljanu-Redipulji ob 9. uri, povratek je predviden ob 12.30. Cena vozovnice znaša 5 evrov, obvezna je najava; informacije po tel. 0481-91697, car-so2014@provincia.gorizia.it; več na www.carso2014.it. S KRUT-OM NA EXPO - nadaljuje se vpisovanje na izlet od 25. do 27. septembra: dvodnevno doživljanje Svetovne razstave, na soboto tudi v večernih urah, ko se vrstijo številne prireditve in koncerti. Tretjega dne sledi voden ogled Bergama, antičnega centra in novega dela mesta. Informacije, program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je odprta ob ponedeljkih 10.0013.00, ob torkih in četrtkih 16.1518.45, ob petkih 8.30-10.30. VZPI DOL-JAMLJE vabi na obisk partizanske knjižnice v Jamljah, Prvomajska ulica 20, ob sobotah od 17. do 19. ure; informacije po tel. 333-1175798 (predsednik Jordan Semolič) ali tel. 3388399452 (tajnik Patrik Zulian). AŠKD KREMENJAK vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 25. junija, ob 02.00 v prvem in v petek, 26. junija, ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva v Prvomajski ul. 20. PIHALNI ORKESTER KRAS sklicuje v četrtek, 25. junija 2015, ob 20. uri občni zbor v prostorih glasbene sobe, Mučeniška ulica 6, v Doberdobu. SPDG obvešča udeležence izleta v Romunijo, da bo avtobus odpeljal v petek, 26. junija, ob 5. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. Priporoča se pravočasen dostop. ZSŠDI obvešča, da bo do 26. junija goriški urad zaprt. AŠZ DOM v sodelovanju z ZSŠDI-jem prireja košarkarski turnir 3 proti 3 11. in 12. julija na odprtem igrišču v Pev-mi za kategorije under in over 16 ter over 40. Informacije po tel. 3292718115 (po 16. uri) ali na domgori-ca@gmail.com. LETNIKI 1955 organizirajo skupno družabnost dne 25. julija; informacije in najave po tel. 349-3844137 (Mas-similiana) do 15. julija. KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 18. julija, 8. avgusta, 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 333-4318338. Prireditve »ŠTABEACH 2015« v organizaciji KD Oton župančič iz Štandreža: moški in ženski nogometni turnir poteka na cementnem igrišču Kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu do 27. junija vsak večer od 18. dalje. Deluje kiosk z jedmi in pijačo. V GRADIŠČU: v Ul. Ciotti 19, bo v četrtek, 25. junija, ob 18. uri predstavitev knjige »Il contrario dell'amore« avtorice Sabrine Rondinelli. Pobuda v sklopu večerov »Il Giardino degli Incontri«. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v četrtek, 2. julija, ob 20.30 Srečanje pod lipami z gostom Tonetom Mizeritom, argentinskim Slovencem, časnikarjem, urednikom tednika Svobodna Slovenija in revije Meddobje, pesnikom, publicistom, družbenim in kulturnim delavcem ter profesorjem. Srečanje bo vodila Erika Jazbar. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Vekoslavo Vidmar (iz kapelice glavnega pokopališča) v stolnici Sv. Ambroža in na glavnem pokopališču. DANES V BRAČANU: 15.20, Germano Macor (iz goriške splošne bolnišnice ob 14.00) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Franco Tomei obred z žaro na pokopališču. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 24. junija 2015 17 RAI3bis RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 Estate in diretta 16.50 La posta del cuore 17.45 Nad.: Che Dio ci aiuti 18.50 Igra: Reazio-ne a catena 20.30 Nogomet: U21, EP 2015, Anglija - Italija 22.50 Roberto Benigni: Tut-to Dante RAI2 6.00 Nad.: Lena 6.20 Nad.: Streghe 7.00 Nad.: Il tocco di un angelo 8.30 Serija: Il no-stro amico Charly 10.00 13.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il no-stro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra ami-ca Robbie 13.00 17.45, 18.15, 20.30, 22.55 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: Senza traccia 16.55 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.45 Serija: Il com-missario Rex 21.05 LOL 21.15 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 22.05 Serija: Scorpion 23.10 Donne ad alta quota RAI3 RAI4 RAI PREMIUM SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 10.55 Nad.: Un posto al sole 11.55 0.05 Nad.: Chiamata d'emergenza 12.45 Nad.: Artemisia Sanchez 13.40 19.25 Nad.: Terra Nostra 14.25 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 14.30 Nad.: La donna del treno 16.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 16.45 Nad.: Tutti paz-zi per amore 17.45 Novice 17.50 Nad.: Bat-ticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Provaci ancora prof! 21.20 Made in Sud RETE4 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Ie-ri e oggi in Tv 16.50 Film: La diga della pau-ra 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Novice 8.00 Agora 10.00 Film: Un militare e mezzo (kom.) 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: Terra Nostra 16.00 Film: Finalmente domenica (det.) 17.50 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.10 Serija: Kebab for Breakfast 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 12.50 18.35 Once Upon a Time in Wonderland 13.30 Kyle XY 14.15 The Collector 15.00 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.05 Robin Hood 15.45 The Lost World 16.30 Novice 16.35 Warehouse 17.15 Film: Mr. Magoo (kom.) 19.15 Star Trek Enterprise 21.10 Dominion 22.30 Film: Radio Killer (triler, '01, i. P. Walker) _RAI5_ 14.15 Capolavori della natura 15.10 I grandi fenomeni della natura 16.05 Cinque buoni motivi 16.15 Film: Va' dove ti porta in cuore (dram.) 18.00 Scaramouche Scaramouche 18.10 Novice 18.15 Memo - L'agenda culturale 18.50 Tesori dell'an-tico Egitto 19.45 Andy Warhol's Factory People 20.45 Passepartout 21.15 I buon-gustai dell'arte 22.15 Kehinde Wiley, an economy race 23.20 David Letterman Show RAI MOVIE 14.05 Film: Le avventure di Tom Sawyer e Huck Finn (pust., '95) 15.40 Film: Colpo secco (dram., '77) 17.45 0.30 Novice 17.50 Film: Una teenager alla Casa Bianca (kom., '04, i. K. Holmes) 19.35 Film: Mani di fata (kom., It., '83, i. R. Pozzetto) te di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.3013.00, 20.00 Dodici minuti con Cristina 8.45 Ro-tocalco Adnkronos 12.30 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 21.00 La riforma della legge sui porti: prospettive e rischi per Trieste 23.30 Film: Cowboy _LAEFFE_ 10.5018.40 Bourdain: Cucine segrete 12.35 Il cuoco vagabondo 14.55 Jamie Oliver in America 17.05 Jamie: Menu in 30 minuti 19.40 Novice 20.00 Don Pasta e la cucina anarchica 21.00 Peppe Zullo: il cuoco con-tadino 21.55 Le cucine migliori del mondo 22.55 Film: Be Kind Rewind - Gli acc-hiappafilm (kom.) _CIELO_ 12.00 13.15 Junior MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Case in rendita 18.15 Fratelli in affari 20.15 House of Gag 21.10 Film: CAT. 8 - Tempesta solare (zf) _DMAX_ 12.3019.30 Rimozione forzata 13.20 20.20 Recupero crediti 14.10 Cattivissimi amici 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turtleman 16.50 Matto da pescare 17.45 Airport Security 18.35 Vanilla Ice Project 21.10 World's Top 5 22.00 Megacostruzioni 22.55 Mega navi SLOVENIJA1 21.15 Film: La casa stregata (kom., It., '82) 23.20 Dentro la notizia _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Film: Noora contro tutti (kom.) 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Nad.: Acacias 38 15.40 Nad.: Il segreto 17.10 Nad.: Baciamo le mani - Palermo - New York 1958 18.45 Caduta libera 20.40 Paperissi-ma Sprint - Estate 21.10 Film: La pellegri-na (dram.) _ITALIA1_ 6.55 Serija: The Middle 7.40 Risanke in otroške oddaje 9.30 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: American Dad! 15.05 Nan.: Futurama 15.30 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Nan.: Love Bugs 16.35 Serija: Royal Pains 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Wild Sun _IRS_ 15.00 Film: Mezzo destro e mezzo sinistro - 2 calciatori senza pallone (kom.) 16.55 Film: Qualcosa che scotta (dram.) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 9.15 Kviz: Vem! 9.40 Nad.: Moji, tvoji, najini 10.25 Slovenski pozdrav 12.00 Dok. film: Tretja generacija 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.50 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.25 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Poletna scena 17.25 0.15 Dok. serija: Zdravje Slovencev 17.55 Novice 18.00 Risanke in otroške serije 18.20 Nad.: Fina gospa 19.30 Slovenska kronika 20.05 Slovenija 24 let pozneje 21.00 Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti, prenos 22.15 Odmevi 23.10 Poletna scena 23.35 Nad.: Strasti SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 9.00 Risanke in otroške odd. 8.40 Zgodbe iz školjke 9.05 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.50 0.05 Točka 10.35 Dobro jutro 12.25 Obzorja duha 13.10 Dok. serija: Noetova barka 14.00 Dok. film: Široki vrh - Broad Peak 14.55 Dok. serija: Umetnost prostorskega oblikovanja 15.30 Le plesat me pelji 2013 16.45 Dok. film: Domovina in država 17.55 20.40 Evropske igre 20.00 Žrebanje Lota 20.10 Športni izziv 21.10 Nogomet: pregled sezone evropske lige 22.05 Nan.: Se zgodi 22.25 Film: Lovci na glave (krim.) KOPER 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 City Folk 14.55 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.10 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.40 Vrt sanj 17.25 Istra in... 18.00 Med valovi 18.25 Village Folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Najlepše besede 20.30 Webolution 21.00 Boben 22.15 Folkest 2013 23.15 Arhivski posnetki POP TV 21.15 Film: Baciati dalla sfortuna (rom., '06, i. L. Lohan) 23.00 Film: Distretto 13 -Le brigate della morte (akc., '76) 21.00 Film: Apocalypse Now Redux (voj.) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Navarro 16.20 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 La gabbia _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menù di Benedetta 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Providence 17.00 19.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 SOS Tata TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.40 Rubrika: Le ricet- 7.00 Risanke in otroške serije 8.25 10.20, 11.30, 12.40 TV prodaja 8.40 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.35 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.45 15.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.55 Serija: Lepo je biti sosed 14.00 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.45 Novice in vreme _ S d . .. VREDNO OGLEDA HM Sreda, 24.junija - UMI Rai 5, ob 16.15 Va dove ti porta il cuore Italija: 1999 Režija: Cristina Comencini Igrajo: Virna Lisi, Margherita Buy, Massimo Ghini, Galatea Ranzi Tri generacije žensk. Njihova čustva, bojazni in življenja. Grožnja bližajoče se smrti sproži v babici občutek pomanjkanja ljubezni. Zato nameni svoji vnukinji dnevnik v obliki pisem, darilo, polno življenjskih nasvetov in spoznanj. Prepojena z ljubeznijo in obarvana z osebno izpovedjo nastajajo babičina pisma, medtem ko v njej vstaja upanje za opravičilo predolgo zatiranih čustev in morečega molka. Filmska varianta velike knjižne uspešnice Susanne Tamaro, ni posebno uspela. Je pa zanimivo si jo ogledat in v kadrih prepoznavat Trst, njegovo okolico, Opčine, Kras in nasploh kraje, ki so zaznamovali avtoričino otroštvo in mladost in dajejo tudi filmu poseben pridih. KANAL A 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 9.45 Pazi, kamera! 8.25 Risanke in otroške oddaje 10.15 16.35 Serija: Novo dekle 10.4512.45 Tv prodaja 11.0017.05 Serija: Komisar Rex 11.55 18.55 Nad.: Puščica 13.15 Film: Nezvesto tvoja (rom.) 15.10 Film: Božične počitnice (kom.) 20.00 Film: Robin Hood - Možje v pajkicah (kom.) 22.05 Film: Maturantski ples (horor) PLANET TV 21.00 Film: Naključni milijonar (kom.) 23.20 Serija: Na kraju zločina 0.10 Serija: Policijska družina 10.55 Nan.: Mike in Molly 11.30 Tv prodaja 12.00 Nad.: Sulejman Veličastni 14.10 22.15 Nan.: Lov na osumljenca 15.10 Nan.: Preiskovalci na delu 16.05 Ellen 17.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 Nan.: Ljubice 19.00 Danes 20.00 Film: Pripravnika (kom.) 23.10 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro in pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Patrizia Jurinčič in Romeo Greben-šek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Srečanje z Oskarjem Kjudrom; 12.15 Operetne promenade; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava škrjančkov - 1. del, sledi Music box; 18.00 Odporništvo v ženskih očeh, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Poletna promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jamcoast radio; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia della vacanze; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 23.00 Glasba; 11.00, 21.00 L'argomento; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00, 17.35 E... state freschi; 17.00 Playlist; 20.00 Album Charts; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Notte-tempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 8 Sreda, 24. junija 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Bo igral Cavani? MONTEVIDEO - Nogometna reprezentanca Urugvaja bi lahko vsaj za četrtfinale južnoameriškega prvenstva, ki te dni poteka v Čilu, ostala brez napadalca Edinsona Cavanija. Njegov oče je bil vpleten v prometno nesrečo s smrtnim izidom, zaradi česar Cavani selektorja Oscarja Tabareza prosi za obisk očeta v domovini. Nesreča se je zgodila v Saltu v ponedeljek, po poročanju urugvajskih medijev je v njej umrl 19-letni motorist po trku s tovornjakom, ki ga je vozil Cavanijev oče. Slednjega so po nesreči aretirali. »Sigurne« kolajne BAKU - Slovenska odprava na krstnih evropskih igrah v Ba-kuju bo imela v sredo novo priložnost za medaljo. V kategoriji do 75 kilogramov boksar Aljaža Venka čaka četrtfinale z Ircem Michaelom O'Reilleyjem in zmagovalec se bo na turnirju veselil najmanj brona. Italijani pa bodo v boksu osvojili najmanj pet kolajn. V polfinale so se uvrstili Vin-cenzo Picardi, Valentino Manfredonia, Mangiacapre, Valentina Alberti in Marzia Davide. nogomet - Aretirali so predsednika Catanie Pulvirentija, ki ga sumijo športne prevare Potres v B-ligi? CATANIA - Ko nogometaši mirujejo, so aktivni preiskovalci ter tožilci. Zgodba se ponavlja že nekaj let. Afera sledi aferi. V Italiji so po zadnjih preiskavah o krojenju izidov na nogometnih tekmah včeraj aretirali sedem oseb. Med njimi je tudi predsednik dru-goligaške Catanie Antonino Pulvirenti, ki ga sumijo športne prevare. Tudi preostali priprti možje naj bi bili člani vodstva Catanie. Klub s Sicilije je osumljen krojenja izidov v minuli sezoni, ki bi ga obvarovali nazadovanja v C-ligo. Pod drobnogledom so tekme Varese - Catania (2. aprila 2015, 0:3), Catania - Trapani (11. aprila 2015, 4:1), Latina - Catania (19. aprila 2015, 1:2), Catania - Ternana (24. aprila 2015, 2:0), Catania - Livorno (2. maj 2015, 1:1). Preiskovalci sumijo, da je prišlo do prevare tudi na tekmi proti Livornu (19. marca, 1:0). Ko si je Catania dejansko zagotovila obstanek v B-ligi, so sicilski nogometaši v zadnjih petih krogih osvojili le dve točki. Afero so poimenovali »I treni del gol«, ker so sile javnega reda med prisluškovanjem zasačili krivce, ki so uporabljali terminologijo vlakov. »Prihajajoči vlaki« so bili igralci, ki so jih morali podkupiti. Podkupljeni igralci naj bi prejeli okrog 10 tisoč evrov na tekmo. Obeta se torej novo vroče poletje. Skoraj gotovo bomo v prihodnji sezoni videli drugačno B-ligo z drugimi akterji. Kdo pa je predsednik Catanie, 53-letni Antonio Pulvirenti. Moštvo izpod Etne je prevzel leta 2004. Pred tem je Catanio vodil Gaucci. Pulvirenti je lastnik luksuznih hotelov, supermarketov in celo nizkocenovne letalske družbe Wind Jet. Poleg predsednika Antonia Pulvirentija je osumljenih še šest oseb. Neuradno pa je krog veliko širši ansa nogomet - Predsednik ND Gorica Hari Arčon namizni tenis - Državno prvenstvo »FC Parma nam je odvzela dostojanstvo« Še en bron Stečaj nekdanjega nogometnega velikana FC Parma je odmeval tudi v Novi Gorici. Domače ND Gorica je bilo namreč v zadnjih sezonah tesno povezano z emi-lijskim klubom. »Bili smo neke vrste satelit, kar pa nam je bolj škodilo kot koristilo,« je jasno povedal novi predsednik no-vogoriškega nogometnega društva Hari Arčon, ki je še dodal: »Parma nas je izčrpala. V teh zadnjih sezonah smo izgubili na dostojanstvu, ki ga moramo v prihodnje znova pridobiti ter okrepiti. Zadali so nam hudo materialno škodo, saj smo v tem času izgubili cel kup igralcev. Dolg v višini nekaj sto tisoč evrov je v primerjavi s tem, mačja solza.« Parma je bila ND Gorica dolžna nad 700 tisoč evrov. »Tega denarja ne bomo več videli. Klub je propadel in z njim so tudi vsi dolgovi šli v grob. Pravzaprav smo na ta denar računali le poti-hem. Imeli smo plan B, ki smo ga že začeli izvajati. Društvo moramo spet trdno postaviti na noge in okrepiti mladinsko delovanje. Gorica je od nekdaj živela za nogomet. Ustvarili smo cel kup vrhunskih nogometašev, ki igrajo v državni reprezentanci in v evropskih klubih. Vrniti se moramo na to pot,« je še dodal Arčon, ki je krmilo kluba prevzel konec maja. Zamenjal je Roberta Vrtovca, ki je bil pobudnik sodelovanja s Parmo. 700 tisoč evrov ni majhna vsota ... »Sploh ne. Dejansko je pol letnega proračuna slovenskih prvoligašev. S tem denarjem bi izplačali dolgove našim igralcem, ki so zelo strpni in razumni. Ponosen sem na naše nogometaše, ki jim je naš klub pri srcu. Vidi se, da igrajo za majico. Drugače bi že odšli drugam, saj so imeli druge ponudbe. Obljubili smo jim, da bomo vsa plačila, ki zamujajo za nekaj mesecev, odplačali na daljši rok. Prepričan sem, da bomo našli še druge pokrovitelje.« Predsednik ND Gorica Hari Arčon www.primorske.si Kateri so načrti za novo sezono? Prvi korak bo sanacija kluba. Našim navijačem moramo vrniti samozavest. Znova se moramo približati mestu. V novi sezoni pa bo cilj čimprejšnji obstanek v ligi. ND Gorica bo priprave na novo sezono začela danes ob 9.30 v novogoriškem Športnem parku. (jng) Primorski derbi avgusta Po včerajšnjem žrebu tekmovalnih parov za nogometno državno prvenstvo v sezoni 2015/16 na Brdu pri Kranju je znan dokončen razpored Prve lige Telekom Slovenije. Prvi večni derbi med Mariborom in Olimpijo bo v šestem krogu, 15. avgusta. Državni prvak Maribor se bo v prvem krogu 25. državnega prvenstva po vrsti, v soboto, 18. julija, pomeril z Zavrčem. Državni podprvak Celje uvodoma čaka novi prvoligaš iz Krškega. Domžale se bodo uvodoma pomerile s pokalnim prvakom Koprom, Olimpijo čaka Gorica, velenjski Rudar pa novomeška Krka. Prvi primorski derbi med Koprom in Gorico bo 29. avgusta na koprski Bonifiki. Uvod v novo sezono slovenskega nogometa bo sicer 5. julija, ko bo koprska Bonifika gostila superpokalno tekmo med Koprom in Mariborom. DP se bo s 36. krogom končalo 21. maja. V Turinu je še eno kolajno osvojila Claudia Micolaucich (ŠK Kras) Namiznoteniški igralci in igralke zgoniškega ŠK Kras Alessia Stibiela, so z državnega prvenstva v Turinu prinesli domov še eno kolajno. Bron je v tretji kategoriji osvojila Claudia Micolaucich, ki se je v ponedeljek uvrstila v finale ženskih dvojic skupaj s Tjašo Kralj in osvojila srebrno kolajno. Namiznoteniška igralka Krasa se je med posameznicami uvrstila vse do polfinala, v katerem jo je po hudem boju premagala Rusinja z italijanskim potnim listom Elena Rozanova. Prvi set je osvojila krasovka (11:8), ki je imela nato tudi v drugem set žogico. Žal je ni izkoristila in Rozanovi je uspelo izenačiti (13:11). V preostalih dveh setih je Rusinja zmagala 11:3 in 11:8. Rozanova je nato v finalu izgubila proti Gohar Atoyani. V moški konkurenci je bila tretja kategorija prehud zalogaj za mladega Nemčija in Češka v polfinale, drevi Italija - Anglija OLOMOUC - V zadnjem krogu skupine A evropskega nogometnega prvenstva U21 je Danska premagala Srbijo z 2:0. Nemčija in Češka pa sta se razšla z neodločenim 1:1. V polfinale sta se uvrstili Danska in Nemčija. Italija bo drevi igrala proti Angliji (20.45). »Azzurrini« se bodo uvrstili v polfinale le če zmagajo in če Švedska izgubi proti Portugalski. 5 milijonov evrov TURIN - Argentinski nogometaš Te-vez naj bi se od Juventusa preselil k argentinski Boci za 5 milijonov evrov Le 35 minut in dobiček LJUBLJANA - Predsednik smučarske zveze Slovenije (SZS) Enzo Smre-kar je na skupščini zveze v Ljubljani dejal, da je bila minula zima za slovensko smučanje po izidih zelo uspešna ter da je imela zveza v letu 2014 25.000 evrov dobička. Skupščina je bila končana po rekordnih 35 minutah. Bjoergenova je noseča OSLO - Norveška zvezdnica smučarskega teka Marit Bjoergen je odvrgla bombo, kot se je izrazila, in javnosti razkrila, da je noseča. Rodila bo decembra, kar pomeni, da bo sezono svetovnega pokala 2015/16 izpustila VATERPOLO - Finalni del svetovne lige: Italija - Avstralija 7:5. ki pa je pokazal velik napredek. »Smo izjemno zadovoljni, saj smo letos odnesli domov že lepo število kolajn. Pozna se na in delo trenerja Dušana Mihalke,« je ocenila odbornica Krasa Sonja Milič. Danes bodo na vrsti drugokategornice. V Turinu bodo tekmovale Katja Milič, Eva Carli in Claudia Mico-laucich (vse Kras) ter Ana Bržan. (jng) odbojka - Pod taktirko italijanskega selektorja Andree Gianija Slovenski odbojkarji se pripravljajo na evropsko ligo LJUBLJANA - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca se je zbrala na pripravah pred tekmami evropske lige, ki se bodo z obračunoma proti Turčiji začele 11. in 12. julija v Samsunu. Slovenci se bodo vse do odhoda v Turčijo pripravljali v Mariboru, selektor Andrea Giani pa bo v tem obdobju največ časa namenil tehničnim elementom in iskanju taktičnih rešitev.Za slovenskimi odbojkarji, ki so si konec meseca maja priigrali še peti zaporedni nastop na evropskem prvenstvu in tako izpolnili prvega od treh zastavljenih ciljev, sta dva tedna počitka, teden dni pred zborom v Mariboru pa so igralci že začeli individualne treninge. »Za nami je bila dolga in naporna sezona in težki kvalifikacijski tekmi proti Portugalcem, na katerih smo dali vse od sebe. Počitek nam je zato zares koristil in vsaj zase lahko rečem, da sem se v dveh tednih dobro spočil. Prejšnji teden smo sicer že začeli z individualnimi treningi ter si s tekom in fitnesom nabirali osnovno kondicijo, a ni bilo preveč naporno,« je o času med dvema reprezentančnima akcijama spregovoril Mitja Gasparini. V evropski ligi bodo slovenski odbojkarji torej igrali v skupini B, skupaj s Turčijo, Hrvaško, Belorusijo, Romunijo in Grčijo ter se skušali prebiti na zaključni turnir najboljše četverice, na njem pa nato iskati tako želeno uvrstitev v svetovno ligo. Reprezentanca bo na prvi tekmi v Turčijo odpotovala 7. julija, 18. in 19. julija bo v Mariboru gostovala Hrvaška, 24. julija pa bodo Slovenci odšli v Belorusijo (tekmi proti Belorusiji bosta v Brestu in ne v Minsku, kot je bilo sprva načrtovano), kjer bodo ostali vse do 29. julija, ko se bodo odpravili v Romunijo. Tam jih prva tekma čaka 31. julija, druga pa 1. avgusta, v zadnjem krogu rednega dela lige pa bodo slovenski odbojkarji v Mariboru gostili Grke (8. in 9. avgusta). Seznam reprezentantov, ki so na pripravah v Mariboru: Alen Pajenk, Alen Šket, Mitja Gasparini, Tonček Štern, Dejan Vinčič, Danijel Koncilja, Jan Klobučar, Jani Kovačič, Klemen Hribar, Jan Pokeršnik, Gregor Ropret, Tine Urnaut, Klemen Čebulj, Uroš Pav-lovič. / ŠPORT Sreda, 24. junija 2015 19 nogomet - ŠD Juventina in ŠD Sovodnje Sodelovanje na osi Sovodnje-Štandrež V prihodnji sezoni snujejo skupni ekipi mladincev in naraščajnikov ŠD Juventina in ŠD Sovodnje bosta v prihodnji sezoni znova sodelovala. Sovo-denjski in štandreški klub bosta skupaj sestavila mladinski ekipi v starostnih kategorijah mladincev (U21) in naraščajnikov (U16). Pogovori med obema odboroma - vodila sta jih predsednika Zdravko Custrin (Sovodnje) in Marco Kerpan (Juventina) - so se začeli pred nekaj meseci. Idejo pa so začrtali in zasnovali pred kratkim, ko sta oba predsednika predstavila skupni program, ki pa ga morata še uradno potrditi. Mladinci bodo v sezoni 2015/16 igrali v Sovodnjah z imenom istoimenskega kluba. Naraščajniki pa v Štan-drežu in oblekli bodo drese Juventine. Obe ekipi bosta igrali v pokrajinskih prvenstvih. »S Sovodenjci smo se sestali že pozimi in smo se oboji strinjali, da moramo skupno sestaviti neko solidno bazo za prihodnost. Na Goriškem je veliko nogometnih društev v težavah, saj je otrok malo. Podobne težave imamo tudi mi. Predvsem v starejših mladinskih kategorijah,« je dejal predsednik Juventine Kerpan. »Sami nismo imeli dovolj otrok, da bi lahko nastopali samostojno v vseh starostnih kategorijah. Do najmlajših (U14) še na-kako gre. Nato pa se odpre vrzel. V komaj končani sezoni nismo uspeli sestaviti ekipe naraščajnikov. Nekaj naših igralcev je igralo pri ekipi Pro Romans. ŠŠkoda bi bilo, da bi jih zgubili. Zato smo se odločili, da bi sodelovali z Juventino,« je povedal predsednik Sovodenj Custrin. »Mladinci bodo igrali v Sovodnjah, ker bodo trenirali s člansko ekipo. Po eni stra- ni bi bilo bolj logično, da bi igrali v Štandre-žu, ker igra Juventina v promocijski ligi. Skupaj z drugimi odborniki pa smo razmišljali konkretno: mladinci bodo imeli v okviru 1. amaterske lige, v kateri bo tudi v prihodnji sezoni igralo Sovodnje, več priložnosti za igranje v članski ekipi. Promocijska liga je veliko bolj zahtevna in nekateri mladinci sploh ne biprišli v poštev,« sta povedala predsednika. Ekipo mladincev (Sovodnje) bosta trenirala trener članske ekipe Fabio Sambo in njegov pomočnik Luka Cijan, ki je tudi koordinator sovodenjskega mladinskega sektorja. Ekipo naraščajnikov (Juventina), ki bo igrala v Štandrežu, pa bo prevzel Sandro Sar-cina. »Obe ekipi naj bi bili kakovostni in bi se lahko borili za sam vrh na pokrajinski ravni. Ciljamo namreč, da bi si v nekaj sezonah izborili napredovanje v deželno prvenstvo, ki je veliko bolj kakovostno in privlačno za mlade nogometaše,« je dejal Kerpan. Juventina in Sovodnje bosta samostojno nastopala v prvenstvih najmlajših (U14), začetnikov (U12), cicibanov (U10) in malih prijateljev (U8). »Pogovarjali smo se še, da bi morda že v prihodnji sezoni sestavili skupno ekipo najmlajših. V mlajših kategorijah pa bi še naprej nastopali samostojno,« je še dodal Custrin. V obeh taborih obenem upajo, da bi se sodelovanju v kratkem pridružila tudi doberd-obska Mladost, ki naj bi v prihodnji sezoni znova sestavila ekipo cicibanov. »Samo tako bo na Goriškem naš nogomet nekaj ustvaril in pomenil,« pravi Custrin. (jng) DZP doo-PRAE srl 2015 ©Vse pravice pridržane Mladi nogometaši Juventine in Sovodenj: v lanski sezoni nasprotniki, v novi soigralci bumbaca Marco Kerpan Zdravko Custrin Ob 50-letnici ŠD Breg nogometni in odbojkarski »revival« Konec tedna je bil na sporedu v Dolini prvi del športnih srečanj v sklopu proslave ob 50. obletnici ustanovitve ŠD Breg. V soboto je bil na vrsti nogomet. Zbralo se je okoli petdeset nekdanjih igralcev in trenerjev. Sestavili so tri ekipe, ki so se med seboj pomerile v mini turnirju. Zmagala je ekipa Modrih, pri katerih je Massimo Vrše dosegel štiri zadetke. Od nekdanjih trenerjev so igrali Enzo Colavecchi, Oliviero Macor in Claudio Dazzara. Kot zanimivost naj dodamo, da je nastopil tudi dolinski župan Sandy Klun, ki je igral proti sinu Tadeju, medtem ko sta Claudio Dazzara (oče) in Paolo Dazzara (sin) nastopila v isti ekipi. V nedeljo je bila na vrsti odbojka. Petnajstim odbojkaricam sta se pridružila tudi dva odbojkarja. Sestavili so ekipo mlajših in starejših. Tekma je bila zelo izenačena in se je končala le po petih setih (zadnji set je bil 19:17) z zmago mlajše ekipe. Tekmo je sodil nekdanji trener Brega Učo Jurkič. Tudi tu je prišlo do družinskega dvoboja, Daniela Zeriali (mama) je igrala proti hčerki Lisi. V petek bodo na vrsti košarkarji s tekmami minibasketa, under 15 in selekcije tržaških igralcev, ki so letos igrali v deželni C-ligi. V soboto pa bodo brežani igrali proti pobratenim gostom iz Kočevja. (E.B.) Fotogalerijo (FOTODAMJ@N) z odbojkarskega in nogometnega »revivla« si lahko ogledate na naši facebook strani Pri-morski_sport. jadranje - 420 Na SP še ena posadka TPK Sirena Na svetovno prvenstvo v jadralnem razredu 420, ki bo v drugi polovici julija na Japonskem, bo barkovljanska Sirena teoretično imela kar tri posadke. Poleg Carlotte Omari in Francesce Russo Cirillo (skupna posadka Sirena/SVGB) ter Jane Germani ter Sare Zuppin sta se kot prva nekvalificirana uvrstila na svetovno prvenstvo še Matteo Omari in Cecilia Fedel. Slednja sta konec tedna tekmovala na conski regati v Trstu. V treh plovih in v konkurenci desetih posadk sta zasedla 3. mesto. Druga Sirenina posadka, Jana Germani-Sara Zuppin, pa je že odpotovala v nemški Kiel na mednarodno regato Kieler Woche, ki se bo začela jutri. Optimisti Sirene v Ravenni V seriji petih državnih regat Kin-der+sport se je minuli konec tedna odvijala tretja etapa v Ravenni, na kateri je nastopilo preko 300 optimistov iz cele Italije. TPK Sirena je bil prisoten s sedmini jadralci prve ekipe in trenerjem Robertom De Lucia. Prve dva dni je bila na vrsti klasična flotna regata, tretji dan pa ekipno tekmovanje Festivela Team Race. Pogoj za sodelovanje na ekipnem tekmovanju je bila uvrstitev med najboljših 16 klubov v flotni regati. Med 120 mladinci se je od naših najbolje odrezal Tinej Sterni, ki je zasedel 16. mesto, na 23. mestu Leo Filipovič Grčič, 44. Jan Zuppin in 51. Marko San-cin. S temi rezultati si je ekipa TPK Sirena zagotovila uvrstitev med najboljših 16 klubov in se tako zadnji dan udeležila ekipnega tekmovanja v ekipni zasedbi Ti-nej Sterni, Leo Filipovič Grčič, Jan Zup-pin in Marko Sancin. Za Sirenine mladince je bila to nasploh prva izkušnja takega tipa, kljub temu so se z eno zmago in dvemi porazi uvrstili med najboljših 12. Med 142. kadeti se je od Sireninih jadralcev najbolje uvrstil Stephan Njem-čevic na 62. mestu, na 66. mestu Luca Centazzo (4. med 2006) ter Iztok Kalc na 105. mestu. Športni »škljoc« od Gorice, Trsta do Reke V Biljah so zbrali 13 tisoč evrov Če ste ljubitelji fotografije in radi fotografirate športne dogodke, je natečaj pisan na vašo kožo. ZSŠDI se je odzvalo povabilu Goransko Primorske županije z Reke in pristopilo k pobudi o fotografskem natečaju na športno temo. Natečaj je odprt vsem ljubiteljem fotografije, tako profesionalnim kot amaterskim. Fotografije morajo biti posnete v letu 2015 na športnih tekmovališčih Primorsko-goranske županije, Istrske županije (Hrvatska), Obalno kraške regije (Slovenija) ali na ozemlju tržaške in goriške pokrajine. Razpis je objavljen na spletni strani ZSŠDI (www.zssdi.it), prijavnico na natečaj pa je potrebno izpolniti na spletnih straneh Zajednice sportova PGŽ (www.sport-pgz.hr). »6. Dobrodelni nogometni spektakel je v Bilje tudi letos privabil okrog 4000 obiskovalcev od blizu in daleč, ki prisegajo na dobrodelnost, druženje in prijateljstvo, pravzaprav tistih, ki verjamejo, da je nogomet več kot šport,« so v sporočilu za medije napisali organizatorji in dodali: »Dobrodelne prispevke so že šesto leto zbirali za Fundacijo Vrabček upanja, ki sredstva namenja oddelku invalidne mladine v Stari Gori in za porodnišnico v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici, ki letos obeležuje 50-ti jubilej. Zbranih je bilo dobrih 13.000,00 € (do-nacije, vstopnina, majice, prostovoljni prispevkih), vsaka ustanova bo torej dobila nekaj čez 6.500,00 € in jih uporabila za nakup najnujnejše opreme. Med donatorji je znaten delež prispeval poslovnež Igor Simčič, ustanovitelj podjetja Esimit Europa.« danjel grbec Vaško v • ■ • • življenje mu je pri srcu V odboru proseškega Primor-ja je že vrsto let aktiven 40-letni Pro-sečan Danjel Grbec. Domačemu športnem društvu se je približal v zadnjem desetletju, prav tako pa je nadvse dejaven pri drugih domačih društvih. Blagajnik je tudi pri Zadrugi Kulturni dom, odbornik pa pri pro-seškem Jusu. V mlajših letih je bil dokaj aktiven nogometaš, saj je svojo nogometno pot začel že pri cicibanih, v mladostniških letih pa ga je daleč od nogometnih igrišč zadržala poškodba sprednje križne vezi kolena. Po poškodbi se je še preizkusil v 3. amaterski ligi, enkrat tedensko pa še rad brca usnje s prijatelji, čas posveča predvsem družbeno-športni plati domačega okolja: »Bil se vedno navezan na domače okolje. Po dokončanem študiju biologije na tržaški univerzi sem odšel nekaj let v Nemčijo, kjer sem se vpisal na doktorat v Heidelbergu. Po svoji vrnitvi leta 2005 sem se tudi na račun čustvene navezanosti na vas začel aktivnejše spremljati domača društva,« je razlagal svoje pestro udejstvovanje Grbec. Pri ŠD Primorje je najprej vstopil kot tajnik. Po devetih letih od-borniške funkcije se trenutno posveča društveni blagajni. »Ob prošnjah in urejevanju društvene bilance je moje odborniško delo zelo podobno delu drugih blagajnikov, moram pa priznati, da bi marsikateri blagajnik naših društev imel večje težave, če mu ne bi ob strani stal Zsšdi, ki nas redno obvešča in spominja na zapadlosti,« meni Grbec. 40-letnik, sicer šolnik Večstopenjske šole v Nabrežini, pozdravlja tudi pobude, ki vlivajo nekaj sredstev v društveno blagajno. To sta predvsem poletna društvena šagra in tradicionalna osmica ob sv. Martinu, poudaril pa je tudi, da je društvo v zadnjem obdobju v boljšem finančnem položaju, za kar pripore obnovljeno igrišče na Rovni in nov sporazum upravljanja igrišča v Športnem središču Ervatti z Občino Trst. Vloga blagajnika temelji tudi na določenih dolžnostih, saj lahko finančna straža potrka tudi na vrata športnih društev: »Pred leti smo bili deležni kontrole. Šlo je v glavnem za preverjanje obdobja, ko sem že bil član odbora, sicer ne blagajnik. Važno je, da so glavnih društveni dokumenti, med temi seznam članov in finančna poročila, vedno urejeni. Pravi junaki društev pa so vsekakor predsedniki, saj ti nosijo nezavidljivo pravno odgovornost nad celotnim delovanjem in odgovarjajo s svojim imetjem,« je še dejal blagajnik Pri-morja. (mar) 20 Sreda, 24. junija 2015 VREME, RUBRIKE / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Iznad Skandinavije sega nad srednjo Evropo in severno Sredozemlje območje nizkega zračnega tlaka. Hladna fronta se pomika čez Slovenijo. Za njo doteka od severovzhoda k nam hladnejši zrak. Na nižinah in obali bo jasno do delno oblačno. V gorah bo spremenljivo oblačno z možnostjo popoldanskih ploh. Ob obali bo pihala zmerna burja. Danes bo na Primorskem precej jasno, burja bo popoldne ponehala. Drugod se bo dopoldne postopno delno zjasnilo, čez dan bo spremenljivo oblačno s kakšno kratkotrajno ploho. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne okoli 20, na Primorskem do okoli 24 stopinj C. Jutri bo nebo delno oblačno z večjo spremenljivostjo v predalpskem pasu. Ob obali bo pihal vetrič. Jutri in v petek bo precej jasno in postopno topleje. Jutri zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. ¿O ob 20.58 o Dolžina dneva 15.42 Luna vzide ob 13.10 in zatone ob 1.13 Leta 1973 so na številnih jo meteoroloških postajah v severni in za: hodni Sloveniji zjutraj izmerili najvišjo ; dnevno višino padavin v juniju. V Šmarjah pri Sežani je v 24 urah padlo kar 172 mm, na Bregu pri Bledu pa 145 mm dežja. Danes: ob 1.25 najvišje 1 cm, ob 8.52 najnižje -22 cm, ob 16.12 najvišje 27 cm .Jutri: ob 0.24 najnižje -9 cm ob 4.55 najvišje -5 cm, ob 10.06 najnižje -16 cm, ob 17.07 najvišje 29 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 20 stopinj C. 500 m............13 1000 m ..........11 1500 m............8 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost med 8 in 9 in v gorah med 9 in 10. 2000 m . 2500 m . 2864 m . IZLET V PLANINE Letos smo uvodne zapise v tej rubriki posvetili tematski filateliji. Zato bomo tudi danes napisali kaj zanimivega o tem. Tokrat vam bomo predstavili znamke Pošte Slovenija, ki govorijo o lepotah slovenskih planin in naših gora. Ker smo prav na začetku poletja in so pred nami meseci primerni za izlete v naravo in v planine, bomo danes spregovorili prav o tej tematiki. Med zadnjimi serijami, ki jih je konec maja izdala Slovenija, je serija petih znamk posvečenih slovenskim planinskim kočam. Ta izbira se nam zdi zelo umestna, saj je planinstvo na Slovenskem zelo razširjeno in tudi slovenske gorske poti so zgledno speljane, lepo urejene in dobro markirane. Zaradi lepote slovenskega planinskega sveta pa se ob vseh letnih časih vzpenjajo na nižje in višje vrhove ne samo domači planinci, ampak tudi številni gostje iz tujine. Ob vseh pomembnejših vzponih pa ležijo dobro oskrbovane planinske koče. Zato je prav, da najdejo svoj prostor tudi na poštnih znamkah, ki potujejo po domačih krajih in po tujini ter na tak način po svoje vabijo ljudi v planine. Kot smo izvedeli, se bo serija na temo planinskih koč nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Med temi prvimi petimi planinskimi kočami je komisija za izdajo poštnih znamk izbrala Orožnovo kočo na planini za Liscem, ki leži pod Črno prstjo v občini Bohinj. To je najstarejša koča Slovenskega planinskega društva (SPD), saj so jo odprli že 15. julija 1894 samo eno leto po ustanovitvi SPD. Koča je ležala nedaleč od fronte, ki je tekla v I. svetovni vojni po grebenih od Krna do Črne prsti, zato je bila med vojno porušena. Po vojni so jo obnovili, a je bila med drugo svetovno vojno leta 1944 požgana. Ponovno so jo zgradili šele leta 2006. (Slika 1) Na drugi znamki je Aljažev dom v Vratih, znan predvsem zato, ker je glavno izhodišče za Triglavsko pogorje. Dom so zgradili leta 1904, a ga je nekaj let kasneje porušil snežni plaz. Zato so leta 1910 v bližini zgradili novega, večjega, ki je ohranil svojo obliko vse do danes. Na tretji znamki je prikazana Prešernova koča na Stolu, ki leži na višini 2.174 m. Tudi ta koča je bila leta 1942 v boju med Nemci in partizani požgana. Po vojni so jo obnovili leta 1966 in povečali leta 1984. Od nje je eden najlepših planinskih razgledov na Julijske in Kamniške Alpe, na Karavanke in celo na Dolomite. Na četrti znamki je narisana Češka koča nad Jezerskim, ki leži na višini 1.542 m. Koča je zanimiv dokaz sodelovanja čeških in slovenskih planincev, saj so jo zgradili člani češke podružnice Slovenskega planinskega društva v Pragi julija 1900. Kljub raznim prenovam in popravilom je koča vse do danes ohranila videz češke kmečke hiše z velikim zunanjim pokritim hodnikom. Na zadnji znamki je prikazana Ruška koča na Pohorju, zgrajena leta 1907 kot prva koča na Pohorju. Tudi ta koča je bila med drugo svetovno vojno požgana, a so jo domačini iz Ruš obnovili že leta 1946. Sicer pa Pošta Slovenije vsako leto nameni vsaj eno izdajo naši čudoviti naravni dediščini. Lani je na primer izdala blok o naravnem parku ob Kolpi. Park se razprostira na površini 4.331 hektarov in je prepreden s šte- vilnimi pešpotmi, ki se vijejo ob reki Kolpi in po Gorjancih, med belimi brezami in čudovitimi belokranjskimi steljniki s praprotjo in brinjem. Nekaj let prej (2011) je izšla znamka o sečoveljskih solinah in še prej znamka o slapu Peričnik, ki pada 52 m globoko v dolino Vrata. Leta 2003 so izdali znamko o jami Vilenici na sežanskem Krasu. Leto prej pa sta izšli dve znamki na planinsko tematiko. Na njih sta bila narisana Martuljkova skupina in Špik nad Kranjsko goro. Konec de-vedesetih let so bili na znamkah prikazani Triglavski narodni park, Golica z narcisami, Boč, Snežnik pri Ilirski Bistrici, Severna triglavska stena in še mnogo drugih naravnih lepot. Kot lepa krajinska razglednica je tudi znamka o naravi primerno vabilo na oddih in izlet v naravo. NOVE ZNAMKE Poleg serije slovenskih planinskih koč je Pošta Slovenije 29. maja izdala še pet serij novih znamk. Najprej bi omenili dve znamki na skupno evropsko temo, ki je bila letos posvečena otroškim igračam. Na znamkah sta prikazana lesen konjiček, ki se guga, in pločevinast avtomobilček, ki ima ključ za navijanje in se nato spusti v dir. Znamka s športnega področja je posvečena nedavnemu svetovnemu prvenstvu v atletiki, ki se je odvijalo v Pekingu. Istega dne je izšla redna serija petih znamk o slovenskih pticah. Na prvi znamki je prikazan čopasti ponirek, ki živi pretežno ob vodi in se hrani z vodnimi rastlinami in tudi z ribami. Sledi golob duplar, ki gnezdi v duplu, v luknji, ki ga je izdolbla črna žolna, zato je odvisen od nje. Hrani se s semeni in z žitnimi zrni. Na tretji znamki je črna štorklja, ki je nekoliko manjša od bele so-rodnice. Z razliko od bele štorklje, ki gnezdi na hišnih dimnikih in domačih drogovih, se črna štorklja izogiba človeka in gnezdi v gozdovih blizu talnih voda. Pozimi odleti v Afriko. Naslednja znamka je posvečena beločelnemu deževniku. Gre seveda za ptico, ki gnezdi pretežno na obali. Njegovo gnezdo je preprosta kotanjica v pesku sredi zelenja. Na zadnji znamki pa je prikazan planinski vrabec, ki je največji med našimi vrabci, saj doseže 20 cm, živi pa v planinskem svetu nad mejo, kjer še ra-sejo drevesa. Gnezdi v strmih stenah in se ne boji človeka. V skupini zadnjih izdaj je slovenska Pošta izdala tudi nenapovedan blok z znamko posvečen mednarodnemu letu tal. Združeni narodi so namreč leto 2015 razglasili prav za mednarodno leto tal. Na znamki sta vidni dve roki, ki držita prgišče zemlje z majhno rastlinico. Med novimi znamkami je tudi druga znamka iz serije priložnostnih znamk Slovenske ladje. Letos je na vrsti ladja Rog, to je bila prva slovenska in jugoslovanska tovorna ladja za prekooceanske vožnje. Zgradili so jo leta 1944 v Kanadi. Splošna plovba jo je kupila leta 1954 in jo je uporabljala do leta 1966. Tri leta kaseje so jo na Tajvanu razstavili. Glede italijanskih novitet bi ponovili, kar smo že večkrat napisali v tej rubriki. Italijanskim izdajam novih znamk je zelo težko slediti, ker se poštna uprava skoraj nikoli ne drži napovedanega programa. 6. junija so izdali za mesec maj napovedano znamko o znanih češnjah iz Vignole (Slika 2), niso pa 22. junija izdali napovedane znamke ob 50. obletnici filmske razstave v Pesaru. V juniju sta izšli še dve znamki posvečeni darovalcem krvi in nogometni ekipi Juventusa, ki je zmagala letošnje državno prvenstvo. POSTCROSSING Nenapovedano je Slovenija izdala konec maja še eno znamko o po-stcrossingu. To je spletni portal, ki uporabnikom omogoča, da pošiljajo in prejemajo razglednice z vsega sveta. Ustanovitelj portala Paulo Magalhaes je izdelal načrt, da bi preko interneta povezal ljudi, ki bi radi po pošti prejemali razglednice. Njegovo izhodišče je bilo, da preko interneta dobiš naslov nekoga, ki bi rad prejel razglednico tvojega kraja. Na ta naslov pošlješ obljubljeno razglednico, prejemnik pa ti odpošlje razglednico svojega kraja. Sistem postcrossing je zaživel pred desetimi leti in od takrat omenjeni spletni portal šteje že več kot 540.000 registriranih uporabnikov iz 215 držav, ki so si izmenjali že več kot 28 milijonov razglednic. Če koga od naših bralcev zanima, je naslov portala www.postcrossing.com. Želimo vam zabavno in uspešno dopisovanje. (Slika 3) I.T.