402
Dopisi.
Iz KostaDjevicc 6. dec. — „Das ist der so viel ge-schmahte Mann" — „to je tolikanj zasramovani mož". S temi besedami je neka visoka glava še neki visi glavi predstavila našega župana. Jaz pa, dragi bralci, hočem vam nekoliko dokazati, da je župan sam kriv, ako ga drugi ne morejo in ne marajo. Naš župan se ponaša s tem, da je liberalec in nemskutar; in že to b6de meščane poštene. Nadalje on svojih županskih dolžnosti neče opravljati in jih tudi ne more. In to dokažem. — Znano je, da mora župan leto na leto polagati občinski račun, ki mora biti vsakemu srenjčanu odprt, predno
403
je potrjen. Al naš župan vseh 6 let svojega župano-vanja ne enkrat tega ni storil. On tedaj svojih dolžnosti ali ne ve, ali jih pa neče spolnjpvati. Naj bo prvo ali drugo, za župana on ni. In ko mu je nekdo to opomnil, izgovarjal seje, da račun nobenega nič ne briga, kakor samo odbornike, — kterim ga je le bral! In ko mu mož le ugovarja, da temu ni tako, in mu je postavo razložil, zadri se je: „Saj ga tudi nobeden ne bi bil prišel gledat!" — Naj kdo pride ali ne pride, župan mora storiti svojo dolžnost! — Še več. Nobeden odbornikov v vseh šestih letih ni odznotraj videl denarnice (kaše), in vendar imajo odborniki dolžnost in pravico, vsako leto jo pregledovati. Ali tako spolnujete postave, župan? Vseh šest let bila bi lahko mačka v denarnici, mesto denarja! Zupan mora spolnovati svoje dolžnosti; ako tega ne dela, odloži naj županstvo in prostor napravi drugemu! Pa ne! Župan se drži županstva kot smola, ker se boji nove volitve. *)
Iz Kostanjevice 1. dec. — (Vprašanje) stavimo tu očitno na našega gosp. zdravnika: kako to, da on n e ogleda vseh mrličev tako, kakor postava veleva? Upamo, da očitno vprašanje ga bode opomnilo na njegovo dolžnost; ako ne, bomo prisiljeni drugo pot nastopiti , da ogledovanje mrličev pride v postavni red. (Sledi 7 podpisov.)
Iz spodnje Idrije 2. dec. (Naše dalje nadloge.) Da od Idrijske fabrike in žgalnice živega srebra puhteči strupeni dim živini, čbelam, sadnemu drevju in drugim rastlinam škoduje, to je popolnoma dognano. Za te škode so v starem času vsako leto komisije imeli, posestnikom storjeno škodo   po  pravici   cenili,   pa tudi
Elačali.    Da je res tako bilo,   tega  se  v Idrijskem ar-ivu od  starih   let  (rajnki  gosp. Glavač ki   so   mi   v fabriki   take   zapisnike   enkrat   kazali)   lahko prepriča. Tu se v nekem pismu bere,   da je nekemu posestniku, eno uro hoda   od  fabrike  v  spodnji Kanomlji   hišna štev. 37. leta 1789. za   storjeno škodo  po   dimu  živega srebra bilo 168 gld. plačano.   Koliko več  so gotovo dobili bližnji.^ In tako so delali, dokler ni Idrija francoska postala.    Čez nekaj časa,   ko je  Idrija zopet cesarska postala, so Idrijski gospodje rudnik uničiti hotli,   so po jami, kodar je lepša ruda bila, delati nehali in rove zadelali;   bolj premožne   rudarje  so od   dela odstavili ter so prav malo   živega srebra žgali.    Ko   so  pa v  Idriji gospode premenili,  so  novi  gospodje  sopet več živega srebra žgati začeli,   in tako so vpeljali,   da so poleti v perilnici rudo za žganje pripravljali in nakupe spravili, da so od konca oktobra do konca aprila žgati mogli. Tako so delali do leta 1842.;   potem  so  pa  en ali dva meseca na leto pridaljšali; leta 1845. so pa na vso staro navado pozabili,  in čez leto  živo srebro žgati začeli, in   tukajšnjim   posestnikom   silno   veliko   škodo   delali, sosebno pa posestnikom za vodo, po dolnjem kraju reke Idrijce, ne pa po gornjem kraji, le po spodnji Kanomlji in spodnji Idriji do Tominskega okraja. Tu ne moremo konj in drobnice prav nič rediti, krave nam prav majhna teleta storijo,   pa večidel mrtva;   če ktero živo ostane, se rediti ne da;   tako majhna so,   da po  3 ali 4 tedne stara, po 8, 9, 10 k večemu do 24 funtov mesa imajo. Ker tako majhnih nobeden kupiti noče, jih   moramo le domd povžiti.  Poprej, ko so le pozimi žgali, smo teleta po 40, 50 do 70 funtov težka prodajali in še težja. Silno veliko  škodo   imamo,   da  ne  moremo   drobnice, ovac in k6z prav nič rediti,   in   vendar  so naše strme gmajne le za pašo take živali  pripravne;  veliko  bi si
*) Ce bo tri leta po zadnji volitvi pretekla, mu postava ne daje pravice brez nove volitve še dalje županovati. Naj se mestjani primejo postave in zahtevajo novo volitev.
Vred.
ridobili, ako bi prodali jance, kozliče, volno, ovce in oze; tudi veliko gnoja bi pridobili, ako bi jih nekteri po 25, drugi pa 30, 40, 50 do 60 in še več prav lahko redili in ravnali; zdaj pa moremo le vse kupiti.
(Kon. prih.)
Iz podnožja Triglava 1. dec. J. S.... č.  (Letina in
zima letošnja.) Turšice, ajde, krompirja, korenja in repe smo pridelali obilo. Za zelje pa je bila prav slaba letina; gosenice so ga hotle vsega pozobati. Sadja nimamo nobene sorte; veliko je pozeblo, posebno mladih dre-vesec, druga so pa gosenice tako čisto oglodale, da so bile drevesa gola kakor o Božiču. Za pokončevanje teh škodljivih mrčesov so naš gosp. kaplan J. Zan iz svojega žepa Šolskim otrokom plačevali, da so jih bolj pridno obirali; al vse ni nič pomagalo, ker jih je bilo preveč.*) Kar se tiče ravno omenjenega gospoda, naj opomnim le to, da tako dobrega dušnega pastirja še nismo imeli; oni nam dajejo tudi dobre poduke in svete pri obrtniji in poljedelstvu, so nam oskrbeli več sort semen, med kterimi se nam je posebno ruski lan izvrstno obnesel. Bog jih živi! — Kakor je bilo že iz več druzih krajev naznanjeno, tako se tudi pri nas nahajajo redke prikazni nenavadne tople zime: zrele rdeče jagode; 22. dne u. m. je tukajšnemu gospodarju Jožefu Arh-u vgriznil gad po pečovji paseČo se kozo.
Iz Ljubljane. — Deželni zbor je končan. Bralci naši bodo, kedar bero celo poročilo, gotovo radi priznali, da v kratkem času enega meseca je dovršil veliko dela in sklenil nektere za našo domovino v duševnem in materij alnem oziru zelo važne reči. Želimo le, da vsi sklepi dosežejo tudi potrjenje na najvišem mestu. — Razprave so vsaj večidel  letos  tekle mirno in razen poslanca Kromerja bilo ni   nobenega,   ki   bi   bil   izgrešil   pot spodobnosti parlamentarne.    Ta človek pa menda misli, da zbornica   je krčma,   kjer pridejo ljudje skupaj,   se izprva   na videz mirno razgovarjajo,   nazadnje pa stepd in pobijajo.    Dostojna   beseda ni  mu   mogoča.    Z slovenskim    glediščem   je    zelenec    pometal   kakor    s smetmi in   kakor da bi  slovenskega naroda  ne bilo na svetu;   sadje-   in vinorejsko  šolo na Slapu je podiral tako strastno, kakor da bi moral on jo plačevati, posebno občno glasno   nevoljo je izbudil napad na dr. Bleiweisa zato, ker od lanskega junija meseca do letošnjega 15. oktobra, tedaj skoro celih sedem mesecev je zraven svojih odborniških   opravil  opravljal  še tudi službo deželnega glavarja   in mu je na predlog vstopiv-šega novega  deželnega glavarja  viteza dr. Kalteneg-gerja deželni odbor enoglasno iz 1162 gold.   prihranjene   plače glavarjeve ponudil 1000 gold.   za  odškodovanje njegovega truda,   kterih   pa  dr. Bleiweis ni hotel vzeti, ampak le 500 gold. Namesti da bi bil tedaj poslanec Kromer  hvalo  izrekel   dr. Bleiweisu,   da je deželnega glavarja  marljivo nadomestoval toliko mesecev, kar je razvidel iz odborovega poročila leta 1871. in 1872.,   in deželnemu  zakladu prihranil blizo 700 gold., ga je pa napadel kot hijena, češ, zakaj da ni še baronovskega stanii zahteval!!    In kaj  tacega se drzne govoriti človek, ki, ko v Ljubljani svoj žolč razliva nad narodno stvar in narodnjake, se pitati daje od trojne strani,   da poleg poslanskih diet vleče plačo,   ki jo ima v Gradcu in zdaj na Dunaj i!    Človek,   ki je sodniško  plačo vlekel,   pa  poleg  te   na  Dunaji  še drugo v žep basal, se drzne očitati, daje kdo deželni odbornik pa ob enem d r ž a v n i poslanec! Odštevši tedaj to hijeno, se je, kakor smo že rekli, vršilo letošnje zborovanje večidel mirno in dostojno. — Al žalostno skušnja smo doživeli tudi, da — kar že več kot leto in dan ni
) Ko bi jih ne bili  obirali in pokončevali,  bilo bi  jih pa še več l                                                                   Vred.
bilo več skrivno — je v letošnjem iboru stopilo prav očitno na dan. Poslanca dr. Razlag in Svetec sta se v važnih vprašanjih odcepila od narodne večine; glasovala sta z navdušeno pohvalo desne strani z nasprotniki našimi, a ne glasovala samo, temuč tudi govorila »ta njim na veliko zadovoljnost. Ker se je to očitno godilo, tedaj jima bode gotovo tudi všeč, da to slovenskemu svetu očitno povemo. In dolžnost naša je, da ne stavimo luči pod mernik, ampak da odločno konstati-ramo razkolništvo med narodno večino zborovo in omenjenima gospodoma. Njuna politika ni odzdaj več politika narodne večine. Da pa se zdaj drug druzega poznamo, je zlata vreden sad decemberskega zbora. To poznanje nam je neprecenljiv dobiček za prihodnost. Ali ima prav narodna večina, ki se dosledno drži svojih načel, ali imata prav dr. Razlag in Svetec, ki ju ustavoverska stranka med svoje šteje: to mirno prepuščamo sodbi naroda slovenskega.
—  (Hranilnica ljubljanska) je v poslednjem svojem občnem zboru sklenila, za denar, kteri se od novega leta naprej naložil pri njej, po 5 od lOO obresti (činža) plačevati, izposojala ga bo na hiše, zemljišča itd. po 6 od 100. — Dolgo se ni mogla hranilnica sprijazniti z mislijo, da časi, ko se je 4 ali 4y2 od sto vloženih gospodarjev plačevalo, so že davno pretekli, ker je bank na kupe, ki dajejo po 5 od 100 obresti. Zadnji čas pa so začeli denar iz hranilnice jemati in ga drugod nakladati, in to je prisililo, da bode od novega leta naprej tudi po 5 od 100 obresti  dajala.
—  (PreČudne pomladanske zime) še zmirom ni konec. Povedati moremo danes drugo prikazen, namreč to, da smo videli te dni ječmenov in ržen klas iz polja Ljubljanskega.
—   (Občni zbor druSbe kmetijske) bode, kakor slišimo, prihodnji mesec.
—  Srce je ljudomilu povzdigovala nedeljska slovesnost v čitalnični dvorani, ko se je 100 revnim šolskim otrokom delila prav čedna obleko, za ktero je katoliško društvo nabiralo doneskov pri dobrotnikih in ki so jo izdelale blage gospe in gospodičine. Gospoda dr. Vončina in Fr. Močnik sta z lepima govoroma povzdignila  občno  veselje.
—   (O popisu Prešimove svečanosti) v poslednji čitalnični ^besedi" je po pomoti izostalo naznanilo, da je iz Reke došel prijazen telegram od g. Bareisa Hrvata in g. Zupana Slovenca.
— (»Glasbena   maticau)   Med  tem  ko   že  precej dobro pristopajo   gospodji učitelji in drugi k „Glasbeni matici", tako da  mlado   društvo  že  šteje  260   udov in med temi 20 ustanovnikov, prišlo je od gosp. Hribarja iz Gorice pisanje   z nasvetom,  kateri je  važen in pre-vdarka vreden. — Gosp. Hribar praša: ali ne bi bilo društvu mogoče   izdati memo uže po pravilih izrečenih pesmi in musikalij za cerkev,  šolo in dom,   še posebej — vsaj vsako leto —  en zvezek cerkvenih pesmi, in pristavlja, da bi na Goriškem okoli  120  cerkvd k društvu   pristopilo,   ako   bi   društvo  onej  želji  vstreči hotelo.  — To   vprašanje,   ali  prav za prav  ta nasvet podpira g.  Hribar  posebno   s  tem,   da cerkve  v prvi vrsti potrebujejo edino le cerkvenih pesmi; ker organi-stom pomankuje gradiva, in da tudi „Glasb,   matici" bi utegnilo  v   korist   biti,   skrbeti   za tako  gradivo  zlasti potem,  ako   bi  cerkve   sploh po  vsem Slovenskem pristopile   k društvu „Glasbeni matici",   bi  bilo  tako mogoče  vsako  leto  en zvezek   ali  tudi   več  z   obilim  in izvrstnim   gradivom   svojim   udom   „cerkvam"    podati. Cerkve bi po takem dobivale le cerkvene pesmi in mu-zikalije,  drugi udje pa, kakor   je   rečeno v  pravilih,
različne pesmi. Se ve da one bi dobile po tem takem primerno toliko cerkvenega, kakor uni različnega, kajti vstopnina bila bi enaka. — Namerava se toraj pozve-deti, kakega mnjenja so sicer po Slovenskem častita predstojništva cerkva; ali bi tudi druge cerkve po Slovenskem hotele po navedenemu načinu k „Glasbeni" matici" pristopiti? Naj tedaj blagovolijo omenjeni nasvet iz Goriškega v prevdarek vzeti in potem ali pismeno ali po časopisih „Glasb. matici" svoje mnenje razodeti, da bode društveni odbor vedel potem ravnati se in sklepati.
—  (»Sokolova« veselica) preteklo soboto je donesla lepo podporo (nad 120 gold.) društvu „narodna šola"; sicer pa je bila zanimiva po vsem programu petja, govorov, godbe itd. Gosp. Nollijev kupletje šibal„Jaka in Luka, Petra in Joža" in dr. Zamikov govor je dodal ,,Sokolom" tehtne opomine, rekši, da ni mogel, kakor je namenil, si pripraviti gradiva za govor o Prešernu, ker je v ravno končanem deželnem zboru imel dela obilo, patudiborbz Kromerjem, Dežmanom, Razlagom in Svetcem. S živahnim aplavsom je bilo vse sprejeto.
-4 (»Pogumne Gorenjke") so bile v včerajšnjem gledališči s takim zadovoljstvom sprejete, da je želja splošna, naj bi se igra kmalu ponovila.
—   (Enajsta predstava dram. društva) v deželnem gledališči bo v nedeljo 15. decembra. Igrala se bode znana dobra veseloigra v 4 dejanjih „Umetnost in narav a".
—  (Ponovljena interpelacija.) Na moje drugo vprašanje, stavljeno do častitega ravnateljstva „narodne ti-skarnice", o plači uradnikov te tiskarnice , še zmirom nisem dobil nikakega odgovora. Vsaj ni in ne sme biti to nobena skrivnost vsled sklepa odborovega. Prosim tedaj še enkrat.                                          En delničar.
404