229. Številka. v sredo 12. olrtoSra 1921. LIO. leto Izhaga vsak dan popoldne, izvzemal nodol-o in pxv * 19. Inseratie Prostor 1 m/m X 54 m/m zsl male oglas« do 27 m/m viSine 1 K, od 30 mrni višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m!m K 3—. Poroke, uroke oO K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravci&vo ,.Siov. Narodai: In JRaanđmm tiskarna" Bciilova nlfca št. 5, pritlično. — Telefon it. 304. triT" 1 wm--i~ — r—■----m----- • ■ •---- — r. in. \m „Slovenski Narod14 vr.i\ \ v LJubljani bi po pošti j V Jugoslaviji: letno naprej plačan . K 300 — Uetno.......„ 150 — 0 mesečno.......75*— 1 ........25- V inotematvui celoletno......K 480 — polletno....... 210 - 0 mesečno.....B 120-— 1 ........ 40-— Pri morebitnem povišan 1 1 1 daljša naročnina doplačali. Novi naročniki naj pošljejo v i laročniao vedno po nakaznici. Ns -amo pismena naročila brez i slatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo r.Slor. Naroda" Snaflova nlloa št. 3, 1. rriistrcpje Telefon štev. 34. Co.-'iao sprejema !e podpisane In z "kostno frisSiovano« m;W Rokopisov se no vrjča« ~WI Posmnazna Stevilba stnne 33 por=l M Poštnima p'ačana v go2ov-r.i. Al * (Spominu Evgena Kvaternika.) Pravastvo je bilo kljub vsem pogreškom najbolj državotvorna stranka na Hrvatskemu Glavna Star če viceva misel je bila, da reši narod kot celoto. Zaradi tega jc bil brezob zireii napram vsem, ki niso hoteli iz kakršnegakoli že sebičnega razloga da se žrtvujejo do konca za skupno stvar. Hotel je, da bi bil vsak poeilu nec popolen mož. Bil je sovražnik polovičarstva: politična pretkanost potrebna v velikem svetu, mu je bis la odvratna. Ime Hrvat mu je bilo sveto. Zanj je bilo to ime utelešen nje vseh krepkosti. Po sebi je sodil tudi druge. Kdor ni bil resen dela* ven, pošten in značaj en, kakor on. je bil zanj propal človek, ki ga ni maral. Nameraval je s strogostjo vzgojiti narod. Ljudske slabosti so mu bile nerazumljive: njegov radi; kalni um je delil vsa božja stvarstva v dobro in slabo. Ni odpuščal, am* pak obsojal. Vsi so se morali klanja ti njegovi avtoriteti: on je bil vr* h ovni svečenik in vodja. Da je živel za časa Rimljanov, bi bil gotovo diktator. Sovražil je lepoto, ker je videl v njej samo skušnjavo. Lepo ta je bila zanj izkušnjava, umet* nost pa pregrešna zabava. Starćević je kot bivši duhovnik ostal proti veh ]ji dober katolik, in je bil kot zvest £in nepogrešljive cerkve do skrajno-, sti dogmatičen. Dvomiti o njegovih idejah bi pomenilo toliko, kolikor izdati ga. Zahteval je neomajano zaupanje od vseh učencev. Zaveda] se je, da je pošten in zato je zarite* val, da tudi drugi o njem tako mi* slijo. Da je bil le malo psiholog, ne bi nikdar tako radikalno sovražil svojih nasprotnikov. Drugi vodja pravašev je bil dr Ev gen Kvaternik. Med Star; čevičem in Kvaternikom je prišlo pogosto do prepirov. Čeprav sta imela isto vzgojo, nista bila nikdar složna. Kvaternik je bil prijatelj skrajnosti in ne daleč od anarhije. Njegovo prepričanje je bilo kakor Kastava v vetru. Pri njem je bil nuj* hen korak od malodušja do brez* mejnega samozaupanja. Njegov duh ni bil v ravnotežju in ni čutil trdnih tal pod nogami. Bil je kaotiče nezadovoljen samp s seboj in je za* to iskal soglasja v zunanjih dogo d* kih. Nadnaravnost mu je bila biiž* -a od realnosti. Ni mislil na posledic ce in je bil zmožen, da zgubi slavo za prazen nič. Mistfci mu :° bila I V . - i Eče/ar Alian Poc: ra Ko sem zagledal to strašjlo, sai za kfij dragega te prikszni nisem mogel smatrati, sem ostrmel in zgrabila me je proza. Počasi sem 60 os vest jI. Spomnil sem se. da sem bil mačko obesil vendar na vrtu za hi&a. Ko jo izbrano il požar, je vdrla množjea na vrt — n<^-jrdo je žival pač odrezal ter Jo skozi odprto okno vrgel v mojo sobo, bržčas da bi me zbudil. Ko se jo zjdovje rušilo, je pač pritisnilo žrtev moje krutosti na fvrv/i omet, in apno je pod vpljvom op-nja v zvezi z rmoajjakom mrhovine produciralo sljko, ki sem p zdaj videl. Dasi sem bil s to svojo razlago zadovoljen, vesti te nisem mopel pomiriti. Dolpe meeeee me jo preganjala mačkjna slika, in so ie zbujalo v menj nedoločno čustvo, ki je bilo menda ke-sanje. Sel sem tako daleč, da sem izeru-bo živali obžaloval ter sem po svojih stalnih bKrnicah, ki sem jib posečal brez prestanka, iskal mačko, ki bj bila mrtvemu Plutonu kolikor mog>če podobna ter bi pa nadorrvestjla... Ko sem neko noč napol top sedel v neki več kakor nizkotni beznjoi, sem postal hipoma pozoren na črn predmet, ki je ležal na enem jzmed ogromnih sodov z čaranjem ali rumom, na okrasu tistepa brloga. Ker so mojo oči že prej vedno strmele v tisto smer. sem se ču-djl. da nisem črnega predmeta opazil orei. Stopil sem tia in notica!. Bila vsakdanja hrana. Bil je lahkoveren in pristopen najbolj nasprotujočim se pojmom. Bil je človek trenutne* Sa razpoloženja, pripravljen tako za dobro, kakor zlo. Poštenost ie bila pri njem relativen poj m. Kratko Kvaternik ie bil bolj umtetnik, kakoi pa državnik. Bil je nemiren in ne* srečen, če je moral sedeti s prekri* žanimi rokami. Nemir ga je vlekel na daljna potovanja. Šel ie v Rusijo Francijo in Italijo, da se pogaja s Oavourjem, Napoleonom III in rus skim carjem, da jih prepriča o izvod; Ijivosti svojih nemogočih načrtov. Pripravljal se je na prevrat brez von 5ke in denarja. Doživeti nekai nos vega, potem pa magari umreti: to je bila misel, ki ga je neprestano zapeljevala. Upal je, da ga bo v zads njem trenutku rešila kaka aadna? ravma sik. Čakal ie na odrešemka, na čudeže in je zato s takim sa* mozaupanjem hitel v neizogibne smrt. Včasih je bilo njegovo samo; zaupanje tako veliko, da je smatral samega sebe za novorojenega Nas poleona. Mislil j?, da zanj ni nobe? nih zaprek. Bil ic entuzijast, lahko? veren, kakor pravi um etnik. Njegov duh je bil močen, toda telesne mo» či so bile slabe. Vkljub temu je pu* stil \idne sledove v našem narod?i. Njegova želja ie bila, da postane Hrvatska svobodna preko noči. Tas ko je nekega dne zbrsd nekaj svojih pristašev, ki so zanetili vstaio nri RaJs'Ovici, in se proglasil kot Ev^en ] za krnlja hrvatskega. Mislil ie ali vse ali nič. Par oni pozne i e je bila vstaja zadušena. Izdali so ga tova? riši in zginil je s nar zvestimi s pozorišča. — Pac-el je dne 10. oktobra 1871 »kralj« in ž njim njegovi »ministrice 10. oktobra ie 5C let od te vstaje pri Rakovici. Vsa jugoslovenska zgodovina ie samo vrs^a uporov. Uprl se je Zrinjski. unrl Frankapan, uprl Kas ragjor^je. dokler ni rriše? kralj vs^h upornikov: Princi'"*. Upo^u^st jc re? šila Jugoslovene, ki bi jih bili dm* gače že davno uničili ostali narodi. Bržo Lovrič, Inž. Maksa Kltdič: S piid|ilm«a^cm 7 c,o ??r-žao^zEjs Inoftailcllsitgpi ^đsđ!!!^ m*m.:i% ????rns. Članek od mena visoko čislanega g. predsednika upravnega sveta dolenjskih železnic Fr. Šukljeta »Klodičov kompromis« v listu *t. 220 mi sili zopet ikm v ro-k■». Mislim, da se ne z!<;rablja potrpežljivost naše javnosti, ako se ji da priložil «t, da naslovno zadevo prav temeljito prouči; ako naj izdamo ststine milijonov, je vsakomur vredno točno vedeti, za kaj. Da je pa treba graditi to novo že:ezniško zvezo, o tem sem globoko prepričan. Mislim, da sem v svojem članku od 13. sep-tembra razložil pomen nove železnice ne Io v tehničnem, r. ) ravno tudi v na-rodno-g spodarskeni ozira. Poudarjam: Ako naj si naprtimo tako ogromne stroSke. morajo bit: tembolj upravi- čeni po zahtevi naj splošnega interesa, ne pa strogo lokalnega, in naj bode kaka le krajevnim interesom služeča železnica še tako rentabilna. Pod splošnim interesom razumem interes cele Slovenije, s štajersko vred, ker ima Štajerska od Zidanega mosta naprej na Kvanrer tudi bliže čez Ljubljano - Vrbovsko kakor Tez Zagreb. L^k?lni interesi obsegajo ra vse kraje južno od Grosuplja, ob progah dolenjskih železnic in doli do reške proge. Razen tep;a imajo pri gradbi nove železnice tehtno besedo tudi vojaški oziri, o či-1 - spregovorim pozneje. Musilova proga Kr>eev*"e - Prod Moravice zastopa pa Ie strogo krajevne interese iz razloga, ker je obratno-tehnične In kraievno tako zasnovana, da ne more s. žiti splosnosti. Iz narodno - gofpodaiskepra stališča se danes re more odobravati gradbo železnice, katera bi ne bila v prid skrajno najširši splošnosti! In gotovo ie. da temu pogoju odgovarja najbolje projekt Kočevje - Se-verin - Vrbovsko 1 ogrankom Severin-Čmomelj. To ni kompromisna proga v zmi^lu, Češ, zjed'n'rno se na srednji in radi tega navadno slabši crti, ako nočemo riskirati, da sploh ničesar ne dosežemo, nego ie to po mojem prepričanju sama na sebi najbo;jsa rešitev vprašanja zveze S^ove-r.l'e s Kvarnerom in Dalmacijo, ki edina odgovarja vsestranskim interesom, kakor sem to v svojem zadnjem članku dokazal. Voditi politiko absolutno krajevnega interes:', politiko domačega stolpa, to danes nikakor ni dopustno. Da so mi občni do-brobi*- in Širši lokalni interesi več ne^o ožji krajevni — to naj bi bila hibi projekta, ki ga zagovaram? Ne. mislim, da prednost; izjema tudi tukaj ni na mestu. Za poseben nedostatek smatram pri Mnsflovi proRi oko'nost. da ima uspon 25*/« v smeri proti morju ("'^d Kulpo in Brod Moravicami, in kakor Čajem tudi še v blizini Kočevja). Obstoječa reška železnica ima res uspon 25 Voo. toda ta pride v upoštev samo v smer! v zaledje: proti morju znaSa uspon le 16%». Ker je promet proti morju večji nego obratno, je to ve- likega pomena, uspona 16°/*o In 25°/w sta si namreč v razmerju množine tovora, ki ga prevažamo v cbeh smereh. Več tovora proti morju, manjši uspon; manj tovora v zaledje, večji uspon. Vozna sredstva so pravilno izrabljena. Še eno: Kar more privleči S'.roj po 16*/ai navzgor, sme isti stroj že voziti po 25%o navzdol; kar pa mere privleči stroj po 25%o navzgor, pomeni za isti stroj po 257oo navzdol premajhno težo, stroj vozeč navzdol torej ni izrabljen. To vse upliva na obratne stroške in razmere. Vprašanje izbire uspona ie torej zelo vaino. Popolnoma se strinjam n. pr. z mnenjem g. Sukljeta v nekem članku v »Slovencu«, da je belokranjska železnica v delu Rožnidol - Črnomelj popolnoma ponesrečena. A i temu ni kriv samo takratni vodja gradbee, ampak tudi takratna merodajna gospoda v dunajski »Baudirekticn«, ki je, hipnotizirana od te-žkoc pri gradbi velikih predorov »II. železniške zveze Trsta z zaledjem« mislila, da je nedolžni semiški predor kak predor skozi Dossruck In mu dala tako neverjetno nivelteto. da je bila pokvarjena vsa rampa od Semiča do Črnomlja, ki je radi tega morala dobiti padec 23*/m, Treba je vedno individualizira ti in ■ t:cH n* primerjati 5 kilometrov dolg kraški predor pri Vrbov-skem s simplonskim ali karavanški-.:, nspon 25°An v krajih, o katerih govorimo, s strminami na alpskih železnicah itd. Toda te tehniške podrobnosti le mimogrede in dosti tudi o Mnsilovi progi. (Tedc Kavčičeve proge Črnomelj - Ogulin moram radi popolnosti še omeniti, da le bila projektirana v času. ko ni Šlo za zvezo s Kvarnerom, ker je takrat pre-v'adalo mnenje, da bod? obveljala Wil-sonova mejna črta in da bode Slovenija potemtakem imela prosti dostop na morje preko 5t Petra na Reko. Mislim tudi. da se g. Suklje moti. ako pravi, da bodi Nemci in Cehi izvažali preko št Petra na Reko. Jaz sem mnenju, da poide slavni del tega transita — v kolikor ga ne privežejo nase nemške luke -preko Jesenic in ako zgradijo Italianl pre-delsko železnico, Izključno čez Trbiž v Trst. O tem sem že lansko lete javno raz- pravljai. Vesel me vsekakor, da se g. suklje končno vendar v toliko z menoj strinja, da smatra zgradbe Mnsflovo ali Kavčičeve proge, ene brez druge za nepovoljno rešitev vprašanj, prcd'agajoč, naj se zgradita obe progi obenem. Na! mi ne zameri, ali to smatram celo za kompromisno rešitev! ako ne bi bi^o ugodeno splošnim interesom, ker bi imela Slovenija sicer dober dostop v Liko. na Kvarner pa zelo slab in pomanjkljiv — in smer na Kvarner Je glavna. Se manj bi bilo ustreženo lokalnim in-j teresom, ker bi imeli kraji med Grosup-I liem in Hrod-Moravicami slabo zvezo z Liko, še slab*k) pa pokrajina med Grosupljem in Ogulinom s Kvarnerom. 1 lu bi nekateri čisto krajevni interesi trpel', a'.vo *>c uresniči projekt železnice na V rbovskOi pride manje v poštev, ker napeljati želez-nico tako, da bi držala mimo vsake posamezne vasi, to, kakor znano, ni mogoče. Krajevni lokalni interesi Poljanske doline. Koprivnika, Starega trza in Severina pa so mdi vpoštevanja vredni. Ako imajo koti pokrajinski koti mm go naravnih bogastev, tembolje, zgradijo s! potem lahko svojo lastno železnico, ki so bode gotovo rentirala, aH v občem javn;;n interesu tud! v tem slučaju graJba take Železnice ni-SIcer pa imajo tuli kraji okoli Starega trga velika prirodna bogastva, gozdove, žeiczn'j rudo, večjo vodno silo Kulpe, tudi so več obljuden'. Ugovor, naj se gradltn M < '.a in Kavčičeva proga skupaj, sei 1 naravnost pričakoval. Ta predlog hočem tukaj pregledati tudi iz tega narodno - podar-skega vidika, kako da je ž njun glede .erid-benih stroškov. Treba je vedno priti vsaki' stvari kolikor mogočo do dna. Musilova skupaj s Kavčičevo progo merita 90 gradbenih kilometrov, imata uspone 25 in 12'j0'^, 2 mosta čez Kulpo bi okroglo 8% km manlšili predorov i!mpai (definitivni Musilov projekt mi ni točno znan. oziram se na prvotni projekt); proga Kočevje - Severin - Vrbovsko in Črnomelj - Se ve-in meeri 10 gradbenih km. ima 15 •/o« največjega napona, 2 mosm čez Kulpo in okroglo 10 km večjih in manjših predorov skupaj. Gradbene stroške Musilova in Kavčičeve proge s upaj cenim ra 41 milijonov K (ltea 1013). pro^e na Vrbovsko pa na 30 milijonov K. Za en milijon več aH manj se prf računa, ki slom !e na podlagi izkušenj, seveda ne rta ram prerekati; trdim z mirno \\ t;o le, di proga na Vrbovsko ni dražja od obeh drrgfh prog skupaj. $e nekaj besedi o vojaškem pomenu proge v Vrbovsko. Nisem strokovnjak v vojaških zadevah In razumem n njih le toliko, kolikor more ra/.urr.fi predvojni rezervni poročnik in že'eznićar, ki Je imel za časa vojne obilo po=;!a ?. /"eleznKk-j^ mrežo ob laški fronti in kot tp\- tudi dober n pogled v koncentracijo nemških vcja.s.. sil na Slovenskem leta 1917. Vojaštvo ima reko posebno antipatijo P"o:l strmim Železniškim progam (n. pr. 2"° it), ksr io treba vlake na takih usponlh ali deliti ali dati jim doprego. S tem so pa zvezane zamude, nepreg'ednosti. v Času sile grozi nevarnost zmešnjav, ki zamorejo vojaško akcijo že v naprej obsoditi k neuspehu. Slovenija je obrnemo pokrajina. Komaj stopimo iz naše prestolice. smo 2e r:» mejf. Zamislimo s} potrebo koncentraciiu vojske proti zapadu. Upajmo, da pvmno ooeraciie iz črte ob ali vsaj blizu državne maja, Branilcev poloiaj se znatno zboljfia. če Ima ra hrbtom, približno paralelno s fronto, dobro železnico, ki lo vojaki označujejo z imenom rokadna železnica. velika marka, prav t°Jvo velika kakor moj mrtvi ljubljenec ter mu s prav ne-! 7natn]m razločkom čudovito podobna. Pluton ni imel na vsem telesu prav no-bene belo dlako, na tei žjvnli pa sem vidčl nerp-zlorno belkasto lis">. ki BO io razprostjrnla preko vseh nr.=i. — Ko sem se mačke doteknil, j© tokoj vstala, predla ter se drpnila ob moji rokj ter se j*> zdela silno srečna, da Fem &e zanjo brigal. To jo biln žival, k? sem iskali Hotel sem jo krčmarja tikoj odkupiti; toda izjavil je, da nima nn mačko nobene pravice, ker jc ne po-rvi 'n jo ni videl £e nikoli. Božal sem yo neprestano, in ko sem ">dbajal domov, se mi je zdelo, da bočo z menoj. Vzel sem jo torej s seboj; Spotoma sem se sklanjal k njej ter pem jo pladSl. V stanovnnni se ja počutila r»re-eoj domačo in kmalu ie postila ljubljenka tuđ j moje žene. Toda ned>lpo nato Sfc je začela po-javljati v menj velika nevolja z mačJco. Pričakoval som čisto nasprotno, in ne vem, kako je bilo mogoče: m'ono neprestano dotrikanje mi ie p'>sta.lo zoprno in končno ostudno. Polaeroma, polacroma se je jzpremininlo to čustvo nevolje in zoprnosti v odkrito mrčnlo. ^ivalj sem se torej izogibal. Izvesta! čut sramu in pa spomjn na svojo prejšnjo okrutno.-t Rta me zadrževala, da je nfsem udaril. Nekaj tednov sem s* premagoval, da jo tri sem tenel ali mučil, toda počeši gr> ie stopnjevalo moje mrzenje. ako Bem io zagledal. Bežal sem pred ma ikor pred kužnim smradom. Knr pa je moi^ sovraštvo pomiiožj-lo brez dvoma še bolj. je bilo 'odkrjtje, da je bila ma<'kv kakor Pluton um enem očesu slepa. Toda prav to jo naklonjenost moje žene do živali le zvišalo, sal je Smela v vfpikj meri tista Človeška čustva, ki so bila napolnfevala prrkj tudi mene in ki so m i bjli vir tolikšrfli Tistih radosti. Čim bolj me je prevladovala mržnja orotj lun^kj, t<>m n^žnviša ir> bila ona do mene. Zasledovala me jo povsod z vztrajnostjo, ki si je čitatelj pač n*4 more predstavljati. Oe sem sedel, r-? je plazila Tvod mojim stolom ali mj jo sko-5}la v naročje tor me je nadlesrovala z najvsiHjvejšim dobri kan?em. Če som se odpravljal z doma, mj je švigala ra/d nogami ter me maline vrpla ali pw fe je mj 'obešala ? svojimi dolerirm in ostrimi kremplji ua suknjo ter je plezala po menj. V tak^b trenotkih me je zgrabilo večkrat, da bi jo ubil z *>nfm samim udareero s ueetfo. Toda vedno sem se ukrotil, deloma iz spominjanja na svojo prejšnje zločinstvo, deloma — to moram priznati — iz nepopisnega strahu pred to živaljo. Nisem se morda bal, da bi me telesno ranjla. kar jo pri mnčki mogoče: njti ne vem, kako naj razložim svoje čudno čustvovanje. Sram me je, priznati — da, cel d v tej zločinski ječi me io sram, to priznali — da mj {a čustva p:rozo in strahu, ki mi ga je vzbujala žival, blodna domišljija storjn*< '« noznosiiosti, ki ."?;?;" r stavljatj. MojFa žena me je večkrat opozorila na čudno oMjko belo pere, ki sem jo že. omenil in ki Je tvorila oljni vidnj razloček med to jn ono živalj>, ki s m jo bil umorjl. čitatelj se pač. spominin, da je bila videti ta ljsa vzlio svoji velikost? le v nerazločnih obrisih. Polagoma, v jedva vidnem naraščanju, ki rra moja pamet dolgo, e zaman ni hotela verjeti, po dobili nejasni bbrisj največjo očitnost. Dobili so obliko predmeta, ki era morom imenovati lo s trepetom, ki mi je kakor njč dražega na svetu zlmjaJ stud in grozo, tako da bi bil živel zadavil, samo če bi se jo bjl upal. Bila ie — ker že moram poVddati — bila fd podoba strašnega, groznega predmeta — vislic! O grozni, strahotni znak zločina in sodnega dne! Zdai sem bil resnično bedon. tako beoen, kakor nihee pod solneem, Tn i-eumna žival, ki sem jo zaničeval prav kakor ono. ki sem io bil umorjl, — neumna žival je mosrla mone, človeka, ustvarjenega po božjj podobi, tako mučiti. Podnevi me ni mačka puščala niti hip samepa; ponoči pa. so me trpinčile vsako uro prozne *anje. Tn iztrpan v nepopisnem strahu iz sna, sem čutil na svojem ljeu vroči dih žival j, in njegovo t^žko telo je ležalo na mojem srcu kar kor dušeča mor3, ki ni dala otresti. Takim mukam se je umaknjl sadnji, slabi ostanek dobrega v meni. Zle mfali so me spremljale povsod, — naj-"rnefše, naiostudnejJe fantazija so r^e uLipolnjevale. Moja notranja razmuče- noflt pa so je pojavila v djvji mrŽTiji do vsega sveta in vsega Človeštva. A žrtev mojih hionjb, pogostlb in razbrzdanih Izbruhov besnoati je bila re >ii uboga, molče trpeča ž^ne. ki j;1 tr-n. la toliko, n ni tožila njkoli. Nekega dne ie od-la zaradi nekega gospodinjskega opravka z meno v klet stare hiše, v kateri sva morala zaradi svoje nboznbsti z<\n) stanovati. MM^ir ;o k^la po strmih stoonlrnh za HSJBOJ ter me je malone prevrnila. Postal s-^m besen. V svoji t^goti, pozabivš| otročki strah, ki je dotlei krotil mojo roko, sem zgrabil sekjro ter se-n usekal ]>o mačk}, ki bi jo bil ubil, nko bi \0 Ml ra zadel. Toda ž>-na me \n popadla za ro-k >. X?eno vTThe^avnnio ja nvk> hudjčfv vo razkočenost so huje razjarila. Sunit s^rn jo od •eb« ter jo udaril s sekiro po glavi. Brez glasa jo r>ndla na tla. Ko sem bil ostudni umor JrvTŠjl, pem tnkoj z mirno promišljenost jo začel, kako naj truplo skrijem. Zavedal sem se. da pa iz hi^ m> morem sr>ra-v j t j niti po dnevi, niti ponoči, no da bi me videli sosedje. Več načrtov mi Je švigalo po moiganih. Mislil sem, da bj bilo najvarneje, truplo na majhno kos<* razrezati in na to soneti. Kats sem ca hotel v kletj zakopati. Urribal sem tudi, aH bj ne bilo bolje, da pa vržem v vodnjak ali da ga zahijem v zaboj ter pa dam po kakem nosaču kot blapo spraviti ji hiše. Končno som sklenjl, kar se mi je ađeto najmxlrejše: truplo v kleti razidati. kakor so delal j po starih povestih menihi sr >dnfoga veka s svojimi žrtvami. (Koneo prih.). 30 stran ''z. .SLOVENSKI NAROD*, dne 12. oktobra 1921. taki na, približno 35 km od mele oddaljena rokadna železnica pelje iz Rateč preko Jesenic, Ljubljane v Kočevje. Potem se začne zoper v Brod-Moravicah in bo imela svoje podaljšanje v takozvani dalmatinski progi. Omenjena rokadna železnica je iz vojaškega stališča neizmerne operativne važnosti. Po nji es bodo prevažala pojače-pja iz obrambenih središč na ogrožene točke med Triglavom in morjem. Naravno je torej, da Ima generalni štab glavno besedo pri odlocevanju, kod naj pelje podaljšanje proge iz Kočevja. Vojaški interesi zahtevajo: 1. da ima nova proga veliko kapaciteto, ki ne sme biti pod nobenim pogojem manjša od kapacitete že obstoječe rokadne železnice. Velika kapaciteta se doseže z piajhnimi vsponi in gostimi postajami. Tem zahtevam Musilova proga nikakor ne odgovarja, ker njen graditelj sam priznava, da je gorska železnica z 25% vspona, ki je za povprečno 10°o večji kakor na ostalih delih rokadne proge. 2. da je zastraženje in osiguranje proge lahko. Tudi tej zahtevi ne odgovarja Musilova proga, ker vodi po velikih gozdovih, kjer je osiguranje silno težko in ker je. njen najobčutljivejši objekt — most pri Brodu na Kupi — silno oddaljen borih 35 km t j. 1 dnevni marš od meje. Resnici na ljubo priznam, da je cela ostala proga Iz Ljubljane vred meji ravno tako blizu. ,Toda mi danes ne moremo premestiti na drugo mesto niti Ljubljane, niti ostale proge, čeprav nihče ne dvomi, da bi bilo iz vojaškega stališča boljše, če bi peljala progt Rateče, Jesenice, Ljubljna skozi In skozi na levem bregu Save. Ce pa zidamo novo železnico, potem jo že rajši odmaknemo malo bolj od meje. Auersperg In drugi interesenti pa si za svoje gozdove gradijo lahko sami svojo industrijsko progo (kakor je to storil Steinbeis v Bosni) n. pr. iz Ribnice preko Rakitne, Grčarice, Gotenice v Kočevsko Reko in tudi dalje. Ne pozabimo slednjič, da se bode v •gostih šumah prej našel kak plačan rogo-vilež, da poskuša atentat na progo, kakor pa v Kočevski dolini, kjer jih imamo lepo na prostem — v preglednih stelnikih — vedno pod kontrolo. Iz tega sledi, da stoji Musilova proga tudi glede zastraženja ln sigurnosti na slabih nogah. Zveza čez Mozelj, Knežjo lipo, Stari trg, Severin na Vrbsko Je že od Spodnjih Škrilj naprej vsled globoko zarezane Kolpe idealno zasigurana, a od žkrilj do Mozlja jo ščiti hribovje Stein-ovand, Skorten, Singerbiichel. Razen tega ie že v tem delu za 8 km bolj oddaljena od meje, kakor pa Musilova proga. Po go-zdovnem hribovju 8 km rudi niso malenkosti. Bodimo popolnoma objektivni In recimo: Ako nam sovražnik razstreli most pri Brodu na Kupi, potem je verjetno, da se polasti tudi Kočevja samega, ali še celo Ljubljane, ki tudi ne ležita za več kot r35 km od meje. Koncediram in predvidevam tudi to možnost toda vseeno mi je proga Kočevje - Mozelj - Stari trg * Severin - Vrbovsko ljubša iz razlogov: Ker je ta proga v najtesnejši, bistveni vezi s projektom železnice Črncmelj-Vi-nica-Severin-Vrbovsko, ki nam nudi bližno perspektivo železnice Maribor - Zidani most - Sevnica - Trebnje - Novo mesto (oziroma Pragersko - Ormož - Rogatec-dolina Sotle - Brežice - dolina Krke -Novo mesto) Črnomelj - Severin - Vrbovsko, torej druge rokadne železnice za hrbtom naše vojske, četudi bi bili cela Gorenjskt z Ljubljano vred, dalje Kočevje in Brod na Kupi zgubljeni. Zgodovina nas uči, da so se v obmejnih krajih železnice vedno gradile lz stra-tegičnih vidikov. Tudi pri nas ne bo drugače, posebno zaradi tega ne, ker se pri progi Kočevje - Mozelj-Stari trg-Severin-Vrbovsko gotovo krijejo vojaški z gospodarskimi interesi. Si vis pacem, para bellum — tudi s pametno železniško politiko- Ako upoštevamo to dejstvo, progovne in virtuelne dolžine, kakor sem jih navedel v prejšnjem članku, slednjič vse drugo tam in tukaj rečeno, kjer so vendar potem suhi stvarni razlogi, ki bi v obče govorili v prid Musilove ali Kavčičeve proge vsake za se ali obojih skupaj? Ne vidim lih pri najboljši volji! Ponavljam: V mojih dveh člankih mislim, da sem stvarno dokazal 1. da mora imeti Slovenija svoj lastni dostop k morju, 2. da služi v to svrho v prvi vrsti Kvarner, v drugi šele oddaljena dalmatinska obala (Split), 3. da odgovarja splošnim in lokalnim interesom kot dovozna železnica k morju najbolje proga čez Kočevje - Severin - Vrbovsko oziroma Črnomelj - Severin, 4. da je ta projekt tudi narodno - gospodarsko priporočljiv in last not least, 5. da zagotavlja ta proga tudi najbolje vojaško varnost naših obmejnih pokrajin. S tem je razpravljanje o tem predmetu za me končano in upam kljub temu, da se g. šuklje strinja z menoj le deloma, da doživiva dan, ko se bodeva skupaj voz:la k morju In v krasno Liko ne po Musil ovi progi In ne po Kavčičevi, nego po — Klo-dič -Hrovatovi! SupilouD delo za Jiiieslauiicd. V današnjih dneh, ko se zdi mnogim ideja jugoslovenstva, ki so so borili zanjo naši najboljši možje onostran in toetran Save, prazna pena v morju prenapetjh strankarskih in raznovrstnih separatističnih tendenc, nikakor ni odveč, ako se spominjajo naši jugoslovanski politiki mož, ki so delali na vstvajjtvi naše Jugoslavije. Tak mož ie tudi Fran S u p i 1 o, o katerem Je imel dr. Anto TVumbič na prošnjo dalmatin-pke neodvjsno jugosloven3ke mladine predavanja v Splitu. Prodavanje se je vršilo 2. t. m. v Narodnem gledališču. Dvorarre in galerijo so bile na b j to polne. Med poslušalci je bilo veliko število delavcev jn dijakov, kor priča, da je jugoslovanska i rii 'A v Dalmacjji na pravi poti. Dr. Trumbić je izvajal med drugim: Supilo je prišel kst dvajsetleten mož v Spljt, da 3e dogovori glede ustanovitve lista v Dubrovniku. Takoj po ustanovitvi svojega lista se je prjkazal v našem javnem življenju kot močna osebnost nad vsakdanjim nivojem. Bjl je samouk in to mu fe dalo poseben značaj. Po par letih bo ga poklicali rod v ljub} na Peko. kjer je bil za nas tožok Iz Londona se je vrnil v Rim. Uvide 1 je, da je treba premagati š© mnogo težav. Supilo ni odnehal. Odločil se je, da gre v Niš k srbski vladi jn v Petro* grad. V aprilu 1915 je dobil dr. Trum.vie vi Šupila, ki je bil v Petrogradu, stra-.:: » vest, o kateri takrat nihče ni vedel, liil je v Petrogradu ravno v času, ko so je pripravljal londonski pakt jn sicer v največji tajnosti. Za pakt so vedeli samo oni državnik j, ki so ga usi var jali. Niti ostal j ministri niso vedeli ničesar. Supilo je prišel v Petrogradu v stjk z naimorodajnejšimi Osebnostmi ter jo na podlagi gotovih indirij hitro uvjdel položaj: po predoru pri Gorlieah. ko se ie morala Rusija umakniti, i potrebovale, antnnta Italijo, ki je pa aspirirala na gospodarstvo na Jadranskem morju — ergo naj dobi našo morje!' Iz "blazni pred težkimi pbsledioar mi Za naš narod jc Supilo odri v sobo vjsoke roške osebnosti, ki ge sodelovala p(ri sklepanja londonskega pakta. Supilo je zavpil: >Vi se pripravljate, di da^te naše slovansko ozemlje Italiji!« On} ruski gospod je bil iznenađen in ie položaj. Na Reki naj bi ustanovil list i pritrdil, kar je psihološko razumljivo. Supilo se je odzval, toda s pobojem, da j Ko jo tako Sirilo dobil pritrdjtev za mora imeti popolno svobodo in vodstvo svoje dvoma, ie v Petrogradu — v dobi ti pope lista. Sel je na Reko, ki se mu je zdela najpripravnejša točka za narodno del3 predvsem na Hrvatskem, ki jo j*e dvajsetletni Khuenov režim pretvoril v močvirje nemoralnosti in korupcije. Noben naš človek, ki se ie bavfl s politiko, ni potoval skozi Reko. ne da bi se sestal s Supjloni v redakciji »Novega Listac. Supilo je bil v btal nem kontaktu z vsemi našimj javnimi delavci. V svrho boljšega uspeha prooajrnn-de in borbe za narodno stvar je izvedel Supilo dve veljki reformi v- našem novinarstvu. Pokrenil je nočni tisk in znjžal ceno listu na tri noveieo. Uvidel je. da se le na, ta način mor* škodovati tujemu časopisju, ki je prihajalo iz Tr-?ta jn zastrupljalo naš narod. Ostalo naše časonisje je moralo že vsled konkurence slediti Supilovi reformi. Politika narodne emancipacije z reško resolucijo 1. 1905 fe mosrla uspeti samo zato. ker je novinarstvo pripravilo potrebno razpoloženje. Reška resolucija je bjla velik nsr»eh Frana Šupila, ki je bil 1. 1906 izvoljen na Hrvatskem za narodnega poslanca. Supjlo jo v budimpeštanski zbornici vodil znano bbstrukcijo. TVekerlo ie hotel rn. vs«k način razMti srbsko-brvatsko k policijo in unjčiti Sunila. Prišlo ja do veleiz-dajniškesra procesa proti Srbom in do Friedjun2T3vecra procesa na Dunaju. Avstrijska politika se fe s temi rrocesi kompromitirala za vedno koalicija in Sunilo pa so ostali na svojem rrtesru. Svetovna diplomacija je dobila u tis, da je avstro-ogrska monarhija bolna država. Za Čaea svetovne vojn? 30 razvil Sunilo vse svoje sposobnosti za ur^s-ničenfe naše svobodo. Že 1. 1914 je dospel v Bordea.ux. kjer Je bila takrat franeoskn vlada, in v London. Tajnost niesrove inicijative je bila. da je mogel skozi vsaka vrata, če so bila še tako zaprta. Supilo ni poznal nob?njh zaprek. Če se pomisli, da takrat odločujoči kroe zdelo takrat no samo fantazija, ampak — norost. carističnega režima, poostrenega vsled vojne — ja\ no 0M0~.il rusko zunanf3 politiko zločini nad Blovanstvom. Apeliral je na slovanteko bratstvo in opominjal Ruk<» đekla-mei:o, s katero fe bjl zadovoljen tudi Supilo. V brzojavkah na g. P-5!ć^ |p dr. Trum bi ca izraz", svoje popoln o odobravanje '■ ">. dostavila, da jo to Se lej pecro fe op zarajslil. Po dveh mesečin je Supilo žal umrl. Sadove njegovega a?, Treba fe bilo vers. duševne sile in i delovanja pa uživamo mi v u;r::"ijeni lunaske odločnosti Frana Šupila, da se { Jugoslaviji, z.a. katero jo delal Supilo ta koncepcija sprejme kot konkretnj 7. vso svojo dušo. program evropske politik'*. — — — DR2AVNI PRORAČUN. — d Beograd, 9. oktobra. Na Včerajšnji seji ministrskega sveta so razpravljali o proračunu. Nato so se podpisale nekatere manjše uredbe ministrstva za notranje stvari. Proračun ministrstva za po* Ijedelstvo in vode, o katerem so ;naiprej raznravljali, se ie izpreme* ni! v oddelku za investicije. Prora* čun se ie zmanjšal za 12 mili i on o v dinarjev napram proračunu lan* skesa leta. Potem je ministrski svet pretresal proračun za državne upravo fpredsedništvo ministrske* ga sveta, narodno skupščino, držav: ni svet), ki se je sprejel brez velikih iiprememb t malimi redukciiami* = Mim^n^ki svet. Beograd. 11. oktobra. Včeraj dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo 'o proračunih ministrstev za pravosodje in finance. Posamezni ministri so podali na tei sej* oddvojena mišljenja. Tekom debat.* so bile zmanjšane manjše postavke v obeh recortih. O proračunu finančnem ministrstva s*e bo še razpravljalo. Sodijo, da se bo doseglo proračunsko ravnotežje. ss Slovenci In jfugoslov. ideja. Udeležence profosor. kongresa v Ljubljani pri občuje v >Karlovcu< doli^ članek, vr katerem pise med drugim: Za nns. ki zjvimo v atmosferi RidirVvega separatizma, ki zastruplja, preje zdrave fn jugOSFTvenstvu vdane duhove se izplača zlet na sever med brate Slovence, da S3 med njimi naučimo c^njti ju-.eroslovAp^ko idejo. Morda je zakrivil naš plemenski ekslnzivizem naš nesrečen zemljepisni položaj, ki nam ne dovoljni o, da vidimo na?e meje. Ko bi mi videlj, kakor Slovenec s svoj epa stare-cn p:rada v Ljubljani, mesta v Jugoslaviji, bi se rkreilo tudi na~«<"* srce v bolesti in ne bi «e bab^li s svojimi plemenskimi čustvi, ampak bi bHo jncrosloven-stvo tudi za nas ed'ni ščit proti močnemu sovražniku. Kakor znano, so se skoraj vsa društva kulturnih delavcev v Juroslaviii n. pr. novinarji, zdravniki itd. združila v centralna jujzojlovenska dT3i?tva, samo ne profesorji. Del profesorjev na Hrvatskem jn v Slavoniji ima fe vedno svojo provincijalno društvo. Tu kulturni razdor je živa slika nn*e nolitič. intrnn^i?onrnPstj. Nato opisne člankar žalostne politične raz- nike, nagnala fašista na Jugoslovan*, da sa jim uničili domov ja, knjižnice, i • talnice in njti cerkvam niso prjs&aa« šalj. Duša ljuil^tva je razdražena, kar okrepija voljo do odpora in vzpodbuja na borbo z& rošitovr laatne dedščine in zajedno ljubezen do lastno pravične stvari in utrjajoč vero v končno zmago. Z nasiljem vlada ne oslabi naše narodne zavednosti, marveč jo le okrepi. Kar nam pr|zadeva država hudega, to jo na *kodo državi sami. Nismo irredentisti. smo pa reeen in pozitiven narod, ki z: a računati z realnostjo in spoznava lasten položaj. Vsa naš.\ stremljenja so morejo izraziti v dveh besedah: Svoboda in p r a v j c a ! Mj ne zahtevamo druj/ega, ne/zo da se poetopa z nami kakor z drugimi državljani > E n a k t> pravice, enako dolžnosti! Naš pro2Tam za parlament jo objavi v izjavah naših poslancev zaČJ tk «n • sedanja. Zavexlamo ss neenakosti mo< ., zsto m* mislimo vztrajat} na kakem brezplodnem staljšču piaivnega odpora. Zdi o nim oelo možno, da bi aktivno so«ii i 1 ralj vT parlamentu, pripravljeni podpirat j vsako dobro inicijativo, tudi s stranj vlad«*, katera im-i sprejemljiv prou un. Nafie ljudstvo jo prol- tar-ski narod, vzgojen za red, za delo, za spoštovanje zakonov j □ občuduje vse, kar fe dobrega in lc;; . . pri drugih. Alj rudi ljubezen do lec! i > jezika in jasnila clede naredbe o izseljevanju. Ob tej priliki io di--.1--.p'-!***l-:i za^+opp.;k Kedinjenih držav izjavil ministru dr, Kuko.*-•!■!. da. io ta. raredba po predloženih podatkih nasprotna pogodbi med Srbijo in Ameriko in da je potrebno, da so v gotovi smeri popravi. Minis+er dr. Kukovee fe jz'avil. da io že odredjl, na.j se povodom revizij** izcoli^n^škecra vprašanja v sakonodajnem odboru iz-premenj tozadevna naredba. — Crnogorski a'Titarr,:*ki odbor v Rimu. Do 15. t. m. odfdejo iz Italije domov Se eni Crnogorci k| so ostali tam. Par stotin jno je še. Nato »a razide >čr-rorn_^"' ,-'u'"aza povrnitev črno eferskfjfci pravice. = Odgoditev kenferepce v Porto-ro^c. TV^ki di^lon r« t i "p; krocf meni- jo, da se bo konferenca v Poriorose radi beneško ) i^ronco odgodili n.i po- :uojo. — p<>! r/ad;e v vpraeaa$a ze-iezniškega pr< ta z Reko, >Tr^<»rjn-ski Glc.«»nikv : i io z ozirom na jtalijaa-.-aJ ves:;, da j ♦ . - «ežen S] \t\\ o "INle vzpostavitve železniškega promete z iieko m<^i drugim: Kolikor nam ta znano, so to vprašanje ne bo moglo rako kmalu rešiti, kakor mislijo in že-io iialijn.::i. Vsaj tak - dolgJ ne, dokler no evakuirajo [taljjani v smisla rapallski pogodbe tretje d Imatinske e^n^. Popolnoma raz. Ijjvo je, da selijo Italijani in iirt a ..i ro rej kov tega vprašanja in tla želijo spoj z naš;m zaledjem, od kii* ■ ga je R< ';i vedno živela. Ltalijanf so jotovo slišali o razpisani lieitaejji glede gradbe nekaterih daljših jn manjših železnie, ki relo va-p^ za n«š promet na Adrijo, Zato se Italijanom in Rečanozo tako muci. Toda mi ne srn mo hiteti Po našem mnenju no more bjti govora njii n začasnj v z: o-stavitvi železniškega prometa z Peko, dokler niso jzpolnieni oni bistveni pogoji, ki jih |e cr. Pašć pred 3 meseci T>odal za končno rešitev glavnega res-kega vprašanj = Bolgarski dijak] v Nemci i. V Berlinu bo te dni otvorili : Igarskj di-jaški Rodfna<. Cerkvene ceremonije jo oprav jI nr.1:i ruski svečeniki Slavnostne otvori ve ss je udeležila tudi nemška vlada po svojih zastopnikih jn razna nemška dijaška društva, — »Saero egoismo«. Berlfner Tags-llrtr< priobčnje dolg članek svojega p.of.fl)ncrra dopisnika v Budimpešti, ki piše m-M drugim: ltall;a. k) ušiva koristi 1 alkanjzirane Srednje Evrope, ?kr-bi IjuboFump-r za svoj balkanski prfe-stiž in to Italilo. U'. z1'!ržr.*e .Tuire^la-vi;o pred odloČuiočo vlogo na Balkan«, Izkoriščajo Madžari v svrho nofzpolnje-van {a odredb malo antattte^ Tako -odi riom-ka pol [tika o italijanski intervenciji v avstrijsko-madzarsk^m k »nfliktu, -r Nemška propaganda. Na f hodu nemških demokratov v Alton! j^ rovo-ril prof Bemstorfi o zunanjepolitičneni jMoložaju z ozirom na Vprašanje nem? ko vojne krivde. Bomstorfi jo priporočal predvsem previdnost v javnem razpravljanju tesra vprašanja ju potrdil, da je inozemstvo irloboko prepričano o krivdi NoTo/ijo, kar jo povzročila pomanjkljiva nemška propaganda, Z ne* prevfdnostjo, kričavestjo in pretirava* njem se ne doseže ni \ le dosl «dn > enav-gično delo vMi do cilja. 7a Nemćajo -'e živi jonsko vpraša njo moralna rohabilf* tacija, ki se pa no more doseči z zanikanjem storjenih poirre5-"or. — I'ali;'anCorriere della Sera« roeni, da bodo zadrifo protjfrancoske demon str a io Irancozom odprlo oči in pokazale Italijanom razliko med Cl^^^-"^ :^v.^ in Briandovo politjko. Ir-ilijani nnj ne po-sabifo, da čuva Francija skupno ^-o1^-do in da Br°nner in P«a o ista. preveo" oddaljena. >Gjomnle d' Italiac, pa pri-občuje pismo nekega Italijanskega of"t-c-rja. ki se jo boril v Franciji, OTirir pripoveduje o vseh moTOr'ih zali!vab in ponjžn-an?ih. ki so ijh morali pretr« p^ti italijanskj voinki v Fran^ri in pro> vi. da so bjle zadnjo demonatracije le ba.rratela na]iram francoskim žaljtv^in italijanskih vojakov. mer?» v Zagrebu, katerih ie kriva tudi Ser/.iratistjčno Ča^pi«"**. jn navdušeno opisuje nepričakovan n rojem v Taub-liapi. Pravi, rla je b:1 tW tx>u "^n t "ko za Hrvate kak u* za Srbe. kj ro videli slovensko organizacijo in slovensko onodušnost v splošnih narodnih vprašanjih. Jug^lovenska zavest Slovencev so kaže predvsem v tem. ker med Slvovenci ni nobenega profesorja izven oentralnega drnštv-a, Slovenci so spoznali neobhodno p^tr^hn skunr.^ ra f'\--ljenja v edinstven? državj s Srbi in Hrvati. =r Posrovor s no*lancem drAtan-grrjem. >Filan«ki >Avanti<: priobčuje pogovor neke^ra Martincjcha z istrskim poslancem dr. Stangerjem v Opr.riji. Dopisnik pravi, da mu je poslanec uvodoma izjavil, da bj bil jako srečen, ako bi mocrel reči, da so Jugosloveni v Istri zadovol'ni s s*vlanjira političnim polo-žnjem. Toda bridko so razočarani vsled vladne politiko, ker lenim obljubam sle. de vedno dejstva, ki govore jasno, da ijm je vladna nasprotna in da se nahajajo izven zakona. V višjih kro^jh pravijo neprikrito, da ie v Interesu Italije, da se Jugosloveni T«tre politično oslabijo. Nižji kropi pa izpopolnjujejo vladni prorrram s samovoljo ln nasiljem. Sforza in GiolitH --ta na manj M a svobodo, nravjeno in dobrohotno postopanje, tako da Jugosloveni ne bodo obžalovali, da niso ve? politično združeni s plemenskimi Vretj. GrOVOvila «ta o obzirnosti, o avtonomiii, obljubljala Otvoriti vro Eolo ?n 5r» poro Qstanovitf. Vlada ni izvršila cd vsega lega nič. Pae pa ie zanrls. naše ?ole. odnravils ius?o-slovenske učitelje, duhovnike in urad- PROCES PROTI ATENTATOR? JEM NA DRASKOVICA. — d Zagreb, 10 okt. Danes do= poldne se je nadaljevala pred sod-nim stolom glavna raz]3rava proti atentatorjem na ministra Draško* vida. (Obtoženi Nebojsa Marinkovič jo izjavil, da se ne čuti krivega Na : posamezna vprašanja je odgovara * i al popolnoma mirno. Glavmi aten-fc< c obtoženi Alija Alija^ič je iz^ \ javil, da se ne čuti kriveria in da ni imel nobene nalete, da izvede ateiir tat na ministra Draškoviča, kakor tudi da Ca ni nameraval usmrtiti. Izjavil je, da obžaluje, ker ie Dra-škoviča smrtno zadel in ker so s tem prizadeti njegova žena in nje; Covi otroci Na Draškoviča ie stre? lia!, ko c eital novine, iz daljave nekoliko korakov. Ko je dvakrat ustrelil nanj, je Draškovič pobite! za njim še kakih 17 korakov. Dasi bi tudi lahko tretjič nanj ustrelil, ni tega storil V Zagrebu ie čaka! na delo in je stanoval v Ilici. Pri* glasil se je pri svoji organizaciji, vendar pa ni mogel dobiti dcln. ker je bilo pred njim obešenih 50 ožc* njenih. Na vprašanje zagovornika je izjavil, da je »obznana« uničila sindikalno organizacijo. Delavci sc bili brez varstva, delodajalci pa so hoteli podaljšati delovni čcs. Ob« znana je bila izdana za rudarske stavke. Delavci so se takrat iztja* njali iz stanovanj in so s svojimi družinami ostalaJi brez sredstev. Obtoženec obžaluje, da ie bila z nic govim činom prizadeta žena pokoj* nega in da je bil odvzet oče in hra^ niteli otrokom. Za časa atentata sta bila dve klopi od ministra od* daljena orožnika in ko je izstrelil dva strela, je imel še nabasanih šest nabojev. HRVATSKI POKRAJINSKI NAMESTNIK O STOJ ANU PROTICU. — Beorrrad. 11. okt. (Tzv.) O ako'ji Stojana Frotira po ie pokrajinski na-nrestrpk za Hrvatsko in Slavonijo jz- rr.zil sledeče: i0 njoj 30 runetn govori. Toda prezre so. da so največ prista« i; njegove akcijo bnj onj elementi, ki so več liit pr-^kf^t nmd km^t-?k*'m prebivalstvom. Tooir'm *o r>r\-i popis lanskega lrta izrabili rotori element za malo revolucije, 5* sadaj vr^j p^pis v popolnem redu in brez vsakega Predrta, pn v nekatarjh slojih eH-stoja ^ nezadovolfstvo. je temu vrr.Mc deloma b- li nest".i>iInoFt našega uprav* nega režima, SEJA GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE. — Bep^-ed, 11. okt. (Izvir.) ^/čeraj je bika: se^a gkavnega od* bora demokratske stranice. Pred* sodnik d. L hiba Davidovič ie norvo* če.l o poteku in rezultatu razi!ovo* rov, ki Hb ie imel pred dvema dnevoma s pooblaščenim delegatom radikalne: stranke £. Ljubo Jovano* \ 229. štev. .^luvcndm nakuu*, uuc 12. oktobra l^fi, stran 3 vičem. Glavni odbor ie razpravljal o splošni situaciji in ie v tem oziru storil važne sklepe. Odbor je sklenil da se izvedejo v Hrvatski vsi kora* ki v svrho konsolidacije stranke, da Ije da se prirede skupščine demo* kratske stranke v Ljubljani in Spli= tu dne 16. t. m. Na ljubljanski skup5 ščini bo poročal minister dr. Kuko? vec, na splitski pa minister Pribiee= vic in predsednik kluba g. Ljuba Davidović. Drugo vprašanje je bilo odgoditev narodne skupščine. Glav. ni odbor je odločno proti vsaki od= goditvi in zahteva, da se narodna skupščina sestane dne 20. t. m. Z žirom na to tudi zahteva, da se ministrski predsednik g. Nikola Pašič povrne pred 20. t. m. v Be* ograd. — Glavni odbor je nadalje razpravljal o reviziji ustave. V tem oziru stoji demokratska stranka na stališču, da ne more biti govora o kaki reviziji in da se zahteva v po* .dedu politične akcije Stojana Pro= tiča od radikalcev popolno poja Iz naše hralfsnlne. O prenosu Supilovih pos | temelju uredbe o pobijanju draginje smrtnih ostankov. Z ozirom na pismo dr. Gjiva Supila, brata veliš kega Supila, ki je očital dr. Truma biću razne nekorektnosti, je izjavil dr. Trumbič uredniku splitske »No* ve Dobe«: Minula so že štiri leta po smrti Frana Supila in tri leta od našega osvobojeni a, toda za prenos Supilovih posmrtnih ostankov še ni poskrbel nihče. Ko sem nedavno prejel iz Londona vest, da obstoji nevarnost, da se Supilov prah iz* £ubi med drugim, sem smatral za svojo dolžnost, da o tem obvestim dubrovniško občino. V Dubrovnik ku se je sklenilo, da bosta Dubrovs nik in Cavtah sporazumno s Supi* lovo rodbino poskrbela za prenos prahu v domovino. Tudi splitska občina in meščanstvo sta se pridni-, žila temu sklepu. Nihče ni oporekal pravice, ki jih ima brat in ostala rodbina do pokojnikovih posmrt- snjenje. Glavni odbor je za nada* ! "ih ostankov. Nadalje je dr. Trum; Ijevanje pogajanj z radikalci, toda jasno mora biti radikalno stališče, ali se radikalni klub izreče »za« re* vizijo ali proti. SEJA RADIKALNEGA KLUBA KONGRES RADIKALCEV PRE, LOŽEN. — Beograd, 11. okt. (Izvir.) Včeraj popoldne je bila seja glav? nega odbora radikalne stranke. Odbor je razpravljal vprašanje kongresa, ki se je preložil na 27. in 28. november t. 1. Obravnaval se je dnevni red kongresa, dalje sedanja politična situacija in pa pogajanja z demokrati. Slednji vprašanji pre* pustite rešitvi, čim se vrne pred* sednik Pašič. PROTIITALIJANSKE DEMON, STRACIJE V ALBANIJI. — Rim, 10 oktobra. Listi poro? čajo iz Valone, da je bilo prebival? stvo na ukaz oblasti pozvano na .glavni trg. Tam so govorili trije go* bič zavrnil neopravičeno politično imaginacijo dr. Giive Supila ter iz; javil, da je s pokojnim Supilom skupno deloval za uresničenje na? še splošne narodne ideje. Kar se pa tiče Sunilovega delovanja pred voino, ni storil Sunilo od vsega za? četka ničesar važnega, predno se ni posvetoval o stvari z dr. Tmmbi? čem. Končno je rekel dr. Trumbič. da je privatni zavod Gurstin v Lon? donu, kjer ie bila shranjena urna s pepelom pokornega Supila, izročil urno Pavlu Mitro viču, prijatelju pokojnega Supila, ki hrani tudi nje; govo zanuščino. — Izboljšanje gmotnega položaja dnhovmštvu. Te dni sa*nd poslovati posebna komisija zastopnikov vseb vt^r v mfnistrstvu za vere. Komisija ima nn-losr:>. da izdela načrt duhovniškega zakona, s katerim caj b; se vprašanje irmotnesra stanju duhovništva rešilo na ta način, da bi se jim odmerilo plato kot državnim uradnikom. — Uredba za pobiianje draeris vorniki, med njimi minister Minga i nje. Tz Beograda poročajo: Neka ki so vsi huiskali Albance proti Ita? I liji. Govornik Aja je izvajal, da je j kongres v Versaillesu določil neoćb j visnost Albanije, katero pa hoče | Italija porušiti s tem, da drži v svo* jih rokah otok Saseno in ga noče iz* ročiti Albaniji. Govorniki so poziv* vali prebivalstvo na boj proti Ita]i* ji. Demonstranje so hoteli naskočit: italijanski konzulat pa je to prepre* čilo redarstvo. Slične demonstracije proti Italiji so bile tudi v Skadru in Draču. Italijanski konzul je podal zbog demonstracij pri vladi v Ti* rani oster protest. OB ALBANSKI MEJI MIR. — Beograd, 11. okt. (Izvir.) Glasom poročila ministrskega sveta vlada zadnje dni ob albanski meji popolni mir. ODLOČITEV GLEDE GORNJE ŠLEZIJE. — d Pariz. 9. oktobra. Po poro? čilu ženevskega dopisnika lista »Ne\v York Herald« je odločitev sveta Zveze narodov glede Gornje Šlezije velesilam že predložena. Te pa so se baje branile, dovoliti svo? jim zastopnikom v svetu Z rodov odobritev odločitve, a izvedejo gotove izprememb je neevropski član sveta Zv rodov zanretil. da bo popusti zadevo. Svet zveze narodov ima se; daj seje samo še na videz. Med tem se ba:c nadaljujejo tajna pogajanja velesil o avstrijskih predlogih. ČEŠKOSLOVAŠKI PRAVOSLAV: NI ŠKOF GORAZD. — d Beograd, 10. okt. Včeraj sodišča za pobijanje draginje so sa? iiia izdala nrenoved za izvoz pesa* meznih zivljenskih potrebščin, sma; trajoč, da so v to pooblaščena na življenskih potrebščin in brezvest ne špekulacije. Ker ta uredba nima rake določbe je minister za socijfiL no politiko dr. Kukovec z razpisom odredil, da navedena sodišča nima? jo pravice izdajati prepovedi za izvoz življ. potrebščin ter je zahte? val, da se morajo izdane prepovedi takoj ukiniti. — Novi oficirji. 1. oktobra fe bilo imenovanih 217 gojencev voj? ne akademije za oficirje v činu podporučnika. Od teh je 12S Srbov 64 Hrvatov, 20 Slovencev, 1 Rus in 4 Čehoslovaki. Čehi ostanejo v naši vojski še eno leto. — Nove konjeniške divizije. Vojni minister je predložil ministrskemu svetu v podpis uredbo o formiranju dveh novih konjeniških divizij. — Kongres zofootehnikov Jugosla-\ ije. Dne 15. in 16. t. m. se vrši v dvorani Trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu- Tr£ 20. listopada, kongres zobo-tehnjkov vse kraljevino v svrbo ureditve* prineipielnega stališča zobotehnj-škega vprašanja. Dnevni red je nastopni: 1. Pozdrav navzočih kolegov po predsedniku akcijskega odbora. 2. Volitev predsednika kongresa. 3. Poročilo tajnika akcijskega odbora. 4. P^ročjlo blagajnika. 5. Načelno stališče zoboteh-ničnega vprašania. 6. Stališče nesamostalnih zobotebnjkov. 7. Kazno. — Mfnistar za zdravje obolel. Beograd, 10. okt. Minister zn narodno zdravstvo Karamehnmdović fe v Sarajevu tako obolel, da se dolol enajste dopoldne je po končanem shodu, ki se je vršil na dvorišču u drl a mnoi dopoldpe ie priredila ga. Pašičeva zajtrk na čast škofu češkoslovaške pravoslavne cerkve Gorazdu. Pri? sostovali so patriarh Dimitrije, me,-rropolit Varnaba, nekateri episkop; kakor tudi prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Hadžič, odposlanke vseh ženskih društev ter večje šte? vilo najuglednejših oseb. Ob tej pri: liki je ga. Cirkovičeva izročila v imenu beograjskih gospej gospodu I Gorazdu »panagijo« z diamanti j (znak episkospkega dostojantva, ki i 5e nosi na vratu). GROZNA LAKOTA V RUSIJI. — d Moskva, 10. ostobra. Na Uralu zavzema beda vsak dan ka^ tr^trofalncjše dimenzije. V ysem tamošnjem ozemlju ni dobiti niti koščka kruha. Po cele vasi se izse? 1 ju jejo v Ukrajino. Vsak dan umre veliko liudi od gladu. ^ Bolnice so prenapolnjene z otroci. V Kirgiški republiki je bilo uničeno 90 odst. žetve, in večina živine ie poginila, ker je niso mogli prehranjevati. GRŠKO s TURŠKA VOJNA. — d Atene, 8. okt. Poročilo grškega generalnega štaba od 6. ok; tobra: Na odseku Afium Parahis* sar so zasedle naše čete po pogum? nekdanje mestec rerlk žica na cesto. Ker ic naš'a tam mno: go kam ep i a. ki se rabi za poprav* Ijanje cest. ic porabila ugodno r>ri* !:ko in razbila n~r šip: nri Ljublian* ski kreditni banki, pri Čevljarski zadnigi in pri nekaterih drugih tr* govc'h. Orožniki so parkrat ustrelil* v zrak in demonstrante so takoj zbežali na vse strani. Naslednji dan ponoldne ie bil zopet naoove* dan shod. Policiia ie sicer prenove* dala shod. kli7-b temu na so govorili nekateri govorniki, med niimi ko* munista Tuntar in neki Furlao. Fa.-šisti so bih razglasi1! v velikim anlombom, da garantrajo oni za varnost trgovin. bZrala se jih je bi? la res kaka dvajsetorica. ki je na* j nadia Tuntar j a in pretepla Furlana Policija in komunisti so snremljali Tuntar i a na stanovanje. Prod sta? novaniem so se srečali s fašisti, ki so začeH sfrcljati s samokresi, ne da bi bili koga ranili. Streljali so tudi oro/niki, zopet le v zrak in zopet ie bil v mestu mir. Danes ima mesto svoje navadno mirno lice. — »Viva il alpinismo!« Cer? kev sv. Hijeronima. na Nanosu so dosedaj še neznan? ita.liianski »tu? risti« nesramno oskrunili. Razbili so stopnjice h glavnemu altarju, pometali na tla stare kine in fih raz? bili, razsekali vrata, razmetali ope? ie pa čini slovenska! — Goriška deželna uprava je sklenila nodeliti nekaj d sželnih podpor dijakom, ki ob? iskuieio višje šole in so pristojni na Goriško. Prošnje do konca tega meseca na komisarjat za samo? upravna posle v goriški deželi v Gorici. — Iz Štjrka neročajo o ro? r-u, ki so ga izvršili doslej še ne? znani zločinci. 2eno župrma v Rav; odi so napadi] ob odsotnosti župa? na, preiskali vse stanovanje in od? nesli nad 13.000 lir. — V Dornber« ro lepo. V Opatiii so vpicah* na.rl 320 otr^k, na Voloskem nad 100. Pa so bili po? gumni tudi neki zavedni otroci, ki so rekli staršem, da poidejo rajši v šumo, kakor da bi hodili v laško šolo. Ljudstvu, ki tako nastopa, ni treba obunavati nad bodočnostjo. manifestacija za koroško Slouenljo. Povodom prve obi tnjie ii^.-r-r-.'ne-ga koroškega plebjseita, ki |e sasož« njil naše koroške brate, so se ve* ja niesta po Sloveniji spomin|ala na mar nifestarnjh shodih težke koroške tragedije. Sijajen shod koroških beguncev je bil 0. t. m. v Kranju, metrapolj Gorenjske. O shodu poročamo spodaj. — V Ljubljani je snoM priredil »Gospo-svetski Zvon« v veliki dvorani Dni d veliko manjfestaciisko zborovanje, | teremu jo pree vlade, da se zavzame in zagovarja z VSO odločnostjo pravice naj-slabotncišc veje mogočni ^a i'Jiroslo- vsBjskega drevesa v d(»^go rfrjapnsst| narodnih, političnih in gospodarsk|b eillev. Hugusf Jenko In luan Endlicher. Poziv naii javnosti. Jugoslovansko revolucionarno gi banje srednješolske in akademske omladine v zadnjih predvojnih le* tih ni pozabljeno in ne bo nikdar. Kdo se več ne spominja entuziazma mladih fantov, zmožnih vsakega še tako nepremišljenega dejanja, zlo* glasnega lista »Preporoda«, ki je no* sil rekord v konfiskacijah, brošure »Klic od Gospe Svete«, ki jo je drž. pravdništvo zaplenilo radi razža: len j a veličanstva, ščuvanja k uporu in veleizdaje? Ali je pozabljen 18. marec 1914 leta. ko ie celokupno dijaštvo v Ljubljani proglasilo stavko in od; šlo mesto v šolo k sv. maši v fran* eiškansko cerkev, zastraženo od kordona državne policije, da pro* slavi 400 letnico vstoličenja koroš* kih vojvod? In če so komu zabri* sali te spomine veliki vojni dogod* ki, zatemniti mu še niso mogli pre* ganjanja jugoslovanske omladine in velikega procesa o božiču 1. 1914, ko ie 32 dijakov, srednješolcev in aka* demikov, zasedlo številne zatožne klopi sodne dvorane v justični pa= lači. Iz te vrveče množice mladih sil pa se vzdihujeta pred nami kakor dva svetilnika sredi burnega avstro-ogrskega morja: duševni vodia vse? ga omladinskega gibanja nadarjeni Avgust Jenko in vedno vspod; bujaioči, fanatični aditator iugoslo; vanske^a noliticnega ujedinjenja Ivan Endlicher. Oba že hrani dolgo \TSto let mati^zemlja. Svetila sta v viharju in padla, naši čalniči pa so našli ob njihovem svitu v do* mače pristanišče, zaželjeni cilj da* ^ašnje jugoslovenske državne tvor* be. Avgust Jenko je ubežal takoj pc atentatu v Srbijo, zamenjal je pero ki ic pisalo tako gorke in globoke misli o našem ujedinjenju, s četaške ruško, z zadnjo družico v borbi za slavno Herceg*Bosno. Na domačo zemljo v-:hodno:boscnskih planir ie napisal s svojo srčno krvjo zad* njo in neverdiivo besedo: V življe* niu in smrti ves Tvoj, draga domo* vina. Ivan Endlicher je ostal po pro; cesu 32tih študentov s svojim dru* gom dr. Jan že tom Novakom, v ječi Odpeljali so iih v Gradec, kjer sta čakala razsodbe graškega nadsodi; šča. Vendar Ivanu Endlichcrju ni bilo dano dočakati usodepolncLia dneva, od katerega dalje bi mogel šteti dolga leta svobode. Graškirr»\ sodnikom ni pustila usoda prilike maščevati se nad strto dušo Ivana Endlicherja. Običajni in naipo^o-stejši gost vlažnih ječ tuberkuloza jo končala dne 5. sept. leta 1915 nje* govo življenje. Pokopan je na gra« škem pokopališču v posebneoi fgro« bu. Ni preteklo leto in dan, ie od* šla za njim tudi njegova strašno užaljena mati. Njegovi tovariši smo se name; nili prenesti biagopokojnikove oštar ke v domovino. V to svrho sta se organizirala dva spodaj podpisana odbora, katerih eden ima nalogo zbrati ves materijal o takratnem jugoslovanskem gibanju in izdati o tem posebno brošuro. Drugi odbor pa naj z nabira* njem prostovoljnih prispevkov in s sti Ivana Endlicherja v domovino, podporo vlade omogoči prenos ko= Prevoz iz južnega kolodvora na ljubljansko pokopališče naj bi se vršil dne 18. marca prihodnjega le* ta, na spominski dan stavke jugo« slovanske omladine. Po pogrebu ps bi se vršila v Narodnem domu svečanost v spomin Avgustp. Jenka in Ivana Endlicherja. Podpisana odbora se obračata radi tega na vse številne soudele« žence takratnega gibanja, da jima pošljejo vse podatke iz let 1912, 1Q13 in 1914, da jih je mocjoče uvrsti* ti v brošuro, obenem pa prosita na; šo javnost, da po možnosti vsaj z najmanjšimi prispevki omogoči po= čaščenje. Nabiralne pole bodo v kratkem izdane. Podpisan bo na njih ves odbor. Prispevke sprejemajo iz pri« jazu osti tudi upravništva naših dnevnikov. Odbor za prenos kosti Ivana Endlicherja: Evgen Lovšin, predsednik, Vladin mir Kravos, tajnik, Anton Leskos vec in Ante Gnidovec, blagajnika. Danilo Šaplja, Stane Rapc odbor. Odbor za sestavo brošure: Viktor Zalar, dr. Janze Novak, Gu: stav Omahen, Sodna ulica ul. 2 ka=> mor naj se pošilja podatke za bro« šuro ZboliSanfe prometnih sred-sfeo znači znlZanle dra-glnie, podpisnfte drfanno posolilo, bi se bo uporabilo za spo!nifeo in zboljšanje na^sgrs rrasnefa. i PODPISOVANJE DRŽAVNEGA POSOJILA. Pri »Ljubljanski kreditni banki < so podpisali: Jos. Globočnik, Železniki ^n.000 K Aloj. Rozman. Prevalie 100.000 » Posoulrdca v Trebnjem FrčTi"o 2a3ar, Stari trg ori Rakeku Občinska hranilnica, Vrhnika Kukovec Vikt.. Ljutomer 40.000 » Okr. hramin., Ljutomer 20.000 » Eđmtmd Kocbek, Kranj Teodor Dekleva Neimenovana Goričanka Emanuel Kuhnel, Gradac Neimerovani Tržačan — Pri Mestni hranilnici ljub* ljanski je podpisal ameriški držav* lian Viktor Drobnič, doma iz So* dražice 100.000 kron 7% državnega posojila. Med drugimi so podpisali tudi: Zveza jugoslovenskih hranib nic K 4000.—, Fran Souvan ml. K 4000.—. Okrajna bolniška bla* gajna K 500.000, Mestna občina ljubljanska K 500.000. Zanimive številke. Sledeči zavodi in osebnosti v Ljubljani so podpisali nižje navedene svote avstrijskega vojnega posojila, o katerem je vsak količkaj uvidevni politik vedel, da nima reelne. podlaga in da zavisi od 40.000 » 100.000 » 100.000 » 10.000 « 16.000 » 24.800 » 20.000 » 50.000 » zelo dvomljivega izida vojne za centralne dr/ave. Seemann Pavel, zasebnik Gregorčičeva ulica 19 310.000 K, Schmltt Ferdo, sen. Pred Škofijo št. 2 70.000 K, Vzajemna zavarovalnica 130.000 K, Gospodarska zadruga 133.150 K, Centralna hiSa usmi'jenih sester, Slomškova ulica 20 71.100 K, Hauptmann Adolf, Sv. Petra ce^ta 39 150.000 K, Knezoškofijski ordinarijat 3,011.000 K, Kauschegg Karol, veleposestnik 100.000 K, Luckmann Herbert, Karlov-5ka cesta 18 200.000 K, Treber Matija, čevljar. Sv. Petra cesta 100.000 K, Eberle Josip, trgovec. Frančiškanska ulica št 8 70.000 K, Peterca Franc, trgovec. Dunajska cesta št 41 136.500 K, Vodnik Alojzij 100.000 K, Kollmann Robert 275.000 K, Luckmann Melanija In Zora 100.000 K, Galle Elza 100000 kron, Korzika Alozli vrtnar. 80.000 kron. Gutmalnsthal pl. Nikola}, graščak 315.200 K. Urbane Feliks veletrgovec 145.000 K, RambeTg Otmar sen. 100.000 K, Pollak Karol, tovarnar 3.212.700 K, Zeschko Albert 250.000 K, Kosler Oskar 82.000 K. Lukman Jože 8«.000 K, Lukman Zora 50.000 K. Delniška pivovarna Union 50.000 K, Kosler Hans 60.000 K, Lukman Anton 130.000 K. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani 414.200 kron. Zanimalo bi nas z ozirom na velite svote, katere so navedeni podpisali, koliko so podpisali sedanjega držaonega' 7% posojila, katero nudi gotovo vede udobnosti od prvega in se v pogledu ifrurmutl s prvim pač ne da niti primerjali. stran. 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 12. oktobra 1821« Stcv. 229. Karodno gospodarstvo. Suša ter njene posledice. Slabe posledice velike suše, katera vlada letos, občuteva pred vsem laše poljedelstvo. Razun v krajih, kjer |e po naravi kraja dovolj vlage, trpi pod sušo letos pridelek v krompirju, tižolu, zelju, repi, pesi torej v jriavnlh tranilili za narod. Košnja je bita letos prva prav zadovoljiva, pozneje pa se je položaj hitro slabšal. Detelja in ota-ra je le v redkih krajih kaj prida. Tr-t)eli so seveda tudi pašniki na naših planinah. 2ivine ob takih prilikah ni moč v velikem številu rediti. V krajih, po suši trdo prizadetih, prodajajo po-»estniki živino. Včasih so ponudbe velike in močne, pod ceno pa količkaj vredna živina ne gre od hišo, ker je ne le kupcev za domačo potrebo, ampak tudi veliko izvozničarjev, domaČih in tujih. Iz zemlje gre veliko živali in dosti mesa. Šlo bi *ra še več. če bi promet točno posloval. Slab promet je pravzaprav zaščitnik domačega kon-sumenta, kateri ie sicer izročen svobodni igri trgovske konjunkture. Cene mesa v zemJji so zelo različne. Gotovo Je. da manjka organizacije za aprovi-racijo večjih središč. Če gledamo cene drugih kmetijskih oroduktov, je pa cena mesa razmeroma še človeška. Krompir drže danes pr> 5 kron kilo, ko ie vojska pričela, ie veljal S —10 h. Prej je bil tudi še cenejši. Kvaliteta mesa eri nas je pa taka, da jo ne more hvaliti noben idealist. Sedaj je živine in mesa dovolj na prodaj. Na snomlad se Utejme položaj izpremeniri. Konsnmetu je vedno reva. Ce je živine dovoli iri izvoz živ. gleda za dobrim in cenim blagom. Če na je skrb za krmo odstranjena in posestnik redi živino, gredo cene kvišku in konsnmenl zopet ubira žalostne viže. Povsodi se je izprožila misel, da začno ljudje sami klati, ker so mesarji pretrdi. Pred 10 leti je bila ta navada zelo razširjena pri nas. Na kmetih je mesarjem že trda predla. Na shodih so tirj-di obrambe. Sila razmer utegne prisiliti ljudi do tega, da bodo zopet skušali izhajati brez mesarjev. Po molih krajih hi posestniki sami pobili živinče in prodajali. V občinah z večjim prebiva^rvom pa bi rnali ljudje misliti na obeinske klavnice. V trdih časih ni prebivalstvo voljno trreti privilegijev na svojo škodo. Posledice suše se kažejo že tudi Dri mleku. Cene so neprijetne. Dobro ie, da ljubljanska občina ureja svojo mlekarno. Po suši so zelo prizadete tudi nekatere postranske gospodarske stroke v zemlji, katere so pa vrgle le dosti *ashižka in igrale važne postojanke v eksportu. Zelo malo je 5?ob, jagod raznih vrst, brinia. zdravilnih rastlin, jezic in šišk. Sadje je malokje obrodilo dobro in ima visoke cene. Toplota je pa dobro dela vinski trti. Pridelka je dosti, in kapljica bo zelo dobra. Cene so zelo trdne. Lanske zaloge niso neprijetne. Dasi ni bilo eksporta, je domač kousum storil le v preveliki meri svojo nezdravo dolžnost. Letos ima grozdje zelo veliko sladkorja. Vinogradnik bo lepo zaslužil tudi trgovec in krčmar. Sveta vojska bo imela zopet težko stališče. Naš narod se preveč udaja vživanju alkoholnih pijač. Žal tudi inteligenca. Visoke cene tudi niso več ovira. Pri visokih cenah vse dobro služi, kar je okoli kupčiie. Pod šibo suše trpe tudi naši obrtni krogi. Po naših vodah je mrtvilo zavladalo. Obilo vodetočev je usahnilo, celo večje vode imajo prazne struge. Sava ima tako malo vode kakor koma! pomnijo. Mnogo Žag. mlinov je težko udarjenih. Posredno pa tudi prebivalstvo, ker srečnejši mlinarji vedo oce-niati svoj položaj. Razne velike žage na Gorenjskem so prizadete trdo. Vo-r*e ni ali pa je preslaba za redno delo. V gorenji savski dolini okoli Jesenic je položaj naravnost kritičen vsled pomanjkanja vode. Za Kranjsko industrijsko družbo postajajo prvič tako mučne razmere, da preti nevaren zastoj v obratovanju. Položaj je za železno obrt že itak zelo neprijeten In opasci. Sedaj preti še Šiba suše za podjetja z nedoslednimi posledicami. Pogon za nizko ceno pomen j a za podjetja odločilno postavko. Delavstvo rudi s skrbjo gleda v bodočnost. Zadru! čas je, da vlada izpregleda in da potrebno varstvo industriji v deželi, kateri daje kruh tisočerim rodbinam. — ng Romunsko posojilo v Srlct? Romanski ministrski svet je pooblastil finančnega! ministra Titulescuja, da se pogaja s §vico zaradi posojila 40 milijonov Švicarskih frankov. — ng Položaj petrograjske Industrije. Statistična pisarna petrograjske sovjetske vlade objavlja podrobnosti o položaju petrograjske industrije. V letu 1916 je porabilo 434 tovarn in delavnic z 286.560 de-Javci 162.5 mt'ijonov pudov premoga. Leta 1921 je bilo zaposlenih samo 48.700 delavcev v 156 tovarnah in delavnicah. V treh mesecih so je porabilr> komaj 5 milijonov pudov premoga. Tovarne so dobite nalog, da ne smejo mesečno porabiti več kot 1 'mflijcn pudov premoga. Ta količina se le leta 1916 porabila samo v podjetjih »Puti! ov«. — n* Japonska Industrija »vile. List »Board and Trade Journal« poroča, da se 'Japonska trudi, povzdigniti Industrijo za izdelovanje svile. Predilnice za svilo »o povečale svojo kapaciteto za 2.9%. Letošnji pridelek Je izboren. Cene za kokone, prefo ii tkanino se vzdržujejo in niso niti zda-leka sledile padcu cen pri drugem blagu. — nz Industrija ca filme v Ameriki. Kakor M poroča iz New Yorka. se bosta združili dve največji kino-podjetii (»Asso-ciated Producers« !n »Associated First National Exhibitors«) Skupna, glavnica zna£a ,50 mUuuaoy dolarjev. Dneune »estt. ! x — Slovon^ivo s« uničuje? Najstru- penejSi list, k; piae sistematičan proti drža»vi in kj ii\uva z naravnost divjo besnostfo paroii Srbom, je >Avtonomistc, Pjse prav v tistem žanru, kakor pred vojno in med \ ojno pokojni Stefe v >Slovencu<. Ta >Avtonomist< je napisal v svoji zadnji številki med drugim tudi tole: >SIo\ enstvo so uničuje , . « Uničujejo Bo tudi njegove kulturne institucije: njegov jezik se omalovažuj; vse se podreja neki fikcijj, od katere izvrstno žive le posamezni nazor ji in izdajalci ... Slovsnstvo v Jugoslaviji jo gotova gospoda obsodila na smrt.« To so same trditve, ki btf&jo fstini naravnost v obraz! Vprašamo: ali nf slovenščina ustavno proglašena za državni Jezik, za uradni Jezik v vseh na* i h uradih fn žolah? Ali niso v vseh naših uradih od najvišjega zgoraj do najnižjega zdolaf nameščeni izključno sami naši domači sinovi? Alt ni nase ljudstvo na svofi gradi izključno vladajoč in gospodujoč element? Kakj pa je to bjlo pod Avstrijo? Ali rajslijo naši s tujim denarjem plačani hujskači, da je na to že naše ljudstvo iloeola pozabilo ? Našo ljudstvo nI tako alaboga anonvjna in takv> kratke pameti, da bj ne vedelo, da jo bil pod Avstrijo po.^podar na naši zemlji tujec - Nemec! Deželni predsednik je bil Nemec; deželna vlada z inaiimj izfemami je biLi v ncmšk|h ro-kuh; pre bile nemške ... Tako jo bilo pod blaženo Avstrijo*. Tn e^daj prihaja >AvtonomisU in kriči: >SI>venstvo sa uničuje, njegov ?'ezik se omalovažuje, slovenstvo je v Jugoslaviji obsojeno na smrt k Človeku bj zavrela, kri, ako bi na vedel, da pišejo ta-k6 ^usteršičevj oprodo, tfsti, ki so svoje dni sedeli v rodakoiji Susteržiceve >T?^snjce< fn povzdigovali Avstrijo in Habsburžam? do neba. tisti ki so morda še danes v intimnih zvezah s Susterši-čOTii in po njem s Praji^iasbm! — Podlost Dno 7. oktobra sem napisal notico »Veseljačenic« ter io končal takole: »Ne, najprej de* V Ljubljani, U, oktobra 192L v Beogradu do 20. okt. t. I., ker se na pozneje vložene prošnje ne bo oziralo. To obvestilo jo nejasno. Svoie dni so naši davčni '..'radi po* pisali in tudi vsaki stranki odvzeli obveznice vojnih posojil br »e Av* stri le. Obveznice predvojnih poso* jil bi\ Avstrije pa so se sani o po* pisaTe m | m ile strankam, ki i»o jih preo ne. ajj se ta manipulacija ni izvršila enako povsod. Stranke bi tedaj imde nazaj zahtevati le obveznice vojnih posojil bivše Av» stri je! Glede teh pa si dovoljujem pripomniti to?le: Te obveznice so se svoje dni predložile na izrecno zahtevo državne oblasti. Mislim, da bi bilo oblasti popolnoma ust reže* no, ako bi se bile tudi te obveznice samo popisale in potem vsaki stran; ki spet vrnile. Državne oblasti bi si bile prihranile mnogo dela, siran= ke pa nepotrebne pote! Pa biro* kratska modrost je ukrenila druga* če! Da pa sedaj oblast zahteva, da naj posebe prosim, da se mi vrnejo obveznice vojnega posojila, to je višek birokratske modrosti, da ne rabim ostrejšega izraza! Ali stranka naj tudi še prošnjo kolekui", da nc zapade kazni? Ako je oblast brez vsake potrebe odvzela strani ivn obveznice vojnega posojila bivše Avstrije, je njena dolinosv, da te obveznice strankam spet vrne po ravno isti oblasti, po kateri jih je odvzela, in sicer brez prošnje, brc/ vseh stroškov in nepotrebnih pc* tov! Morebiti bode rezultat r>odp> sovanja investicijskega posojila na; šim državnikom odprl oči, da se vprašanje glede bivšega vojnega j posojila Avstrijn nc da rešiti z go I lim popisovanjem, odvzemanjem in ^ačsntcm obveznic, da hode tu-. di tu treba kreniti na isto por, ka? tero so izbrali Čehi! Mož beseda mora veljati tudi pri nas; kredit bazira za zaupanja! — Predavanje o Koroški in razmerah naših ondotnih rojakov bo v terek ob 8. uri zvečer v sleda« lišld dvorani šentjakobskega na* prodnega društva, Florijanska -;Ii;a 27. Po predavanju zapoje Šentjakob* oktobru bas prnnoreka mladma, o ^or}^ predloga se predloži zakono- kateri bi pričakovali pač nekoliko več smisla za obupni naš narodni dajnemu ^boru. — Učiteljstvo v — vw.WUo^u za svoj ujrjed. Iz položai. Korotan m Primorje ječi* Radovljice nam pišejo: Učiteljstvo ta pod težkim^tu jim jarmom, nasa } radovljiškega okraja je na zborovanju mladina na pleše in veseljaci, name? ! dne 8. t. m. na Koroški Beli soglasno sto da bi delala in se pripravljala, ; obsodilo pisavo nekaterih slovenskih lz \ zacij pa ie. da visoko dviimejo svoj katerega posnemam te*le duhtece 1 rfa. kadar se blati učiteljski stan. »cvetke«: »Danes si se zopet znese! j zru\n\\ čas pa so nekateri slovenski li-v »Narodu« nad begunci. Iz same j sti započeli tako ostudno m divjaško zavisti se znašaš na nas. Kaj te bri* \ cunjo proti šoli in učiteljstvu, kar se ga njih ples! Ali misliš, da ne ve* j še n! docodilo nikdar in pri nobenem I mo, kako si brusil syoj strupen je? ; drujrem narodu. Naj pride napad od I zik čez go. Debcljakovo. To pa le I katerekolisibodl strani, stojimo tri sto- ! vsled tega. ker nadkriljuje tvojo VC!^1. ggHeHi [n .učlte jT,Ce'rv?llsT i zenšče in Tavčarco, sploh Ljubijan, nad tako surovost-o rnpe^ostio. Na to \ y__• t . . . * j , t . i ic predlasal tn-le protest in poziv. i čan]:e' kl ini«o v glavi blato na, ; } RadovJi5^ ucitcljsko društvo, včla-; mest mozgan. Tvonh lumpam no j r]cno v tjjtj, poverjeniStvo Ljubljana, j kmalu konec m tudi drugim Muh* 1 zbrano na svojem zborovanju dne 8. j Ijanskim barabam tvojega kalibra j oktobra 1921 na Koroški Beli, prote-j bomo navili ušesa. Plesali bomo pa j stira naiodločneje proti vsem nesram-Še, pa za svoj denar.«: Ta izbruh j nim izbruhom oobcsnele časnikarske \ srčne posurovelosti nemljem na j zovlc. proti vsem ozabnim nanadom i znanje brez vsake reakcije, ker »idnjesa &Ka v antovih slovenskih H- mamo umaz^j ako I stih na 5olo in celokupni učiteljski stan. Z vsem zaničevanjem obsojamo menim, da bi se "K* ^esedi^° re^d na brez, « ^^^^: to nečuveno. dobro pre-sttdni izhv pokvanene duše, pra* j mi?ll-eno javno blatenje Šole in učiteljem, pa: Ako mislimo, da bomo z j srva. IT. Pozivamo učno upravo, da omenim posnemanjem ^ italijanskih , r.tv \ nemudoma vse primerne korake, slabosti — samo v Tt?liii ge nlcsc na j ca se ščiti šola in naš stan pred takimi žive in mrtve — spasili zarobljene j prostaUdml izbrnld podivjane Žurnali-brate v Primorju in na Koroškem stike. Pripomnimo, da sta bili resota-in ne s smotrenim delom, potem se i ci?i z vflianiirn odobravanjem sprejeti že sedaj lahko odnovemo enkrat - 1 od vseh navzečih, bodisi demokratov. vselej vseh aspiracij na koroške in primorske naše kraje! In če smo sami tako nekulturni, kakor je raz« vidno iz zgoraj citiranega anonim= nega pisma, potem ne očitajmo tuj* cem njihove nekulturnosti, marveč pomerimo najprej pred svojim pra. gom. Rasto Pustoslemšek. — Madžarski delegati na pot« skozi probijano. Sinoči tob 6. zv*J&er so dospeli madžarski deleiratje za konferenco v Benetkah prof BethTen, jrrof Ba.ni-tj (n spremstvo v Ljubljano. 8 tržaškim brzo vlakom so se takoj odpeljali dalje proti Trstu. — Nejasna poročila. Odličen delavec na narodnogospodarskem polju nam piše: Listi so priobčili notico, da naj državljani, ki že* !e povračilo svoji hobveznfc ored* vojnih in vojnih posojil bivše Av* stri je vložene tozadevne prošnje pri gfwawlni direkciii držawnih. doteov i jnain mavec. klerikalcev. nr»r. sociialistov in soc. demokratov in so pri glasovanju vsi brez izjeme dvignili roke. — Skrfccnl© uradnih nr pri postnih uraćjh v Sloveniji. V zimski dobi 1921/ 22 t. j. od 16. oktobra. 1921 do 31. marca 1922, 30 skrčijo uradne ure pri postnih uradih z brzojnvom in telefonom na 6 •^71 roma 5 ur? pri manjših postnih uradih brez brzojava jn telefona na 4 ure. Uradne ure pri ljubljanski in merjbor-■ki glavni in kolodvorski posti jn prt poštnih uradih v Celju, Ptuju, Novem mestu, Z i danem mostu. Tržfeu ln Gornji Radgoni ostanejo nespremenjen«. Poštni uradi Ljubljana 3 da 6 poslu-lejo v zimski dobi od 8. do 14. ure. Ob nedeljah in praznikih se uradna ure ne izpremr?ne. Iz pregleda, ki je izobešen na vsakem uradu v prostoru za stran« ke bo razvjdne uradne ure dotičnaga urada. Pri p ore; rt j *mo, da se temu razglasu čudjmo. Reducirati uradni poslovni čas na 5, 'odnosno kar 4 uri, jo poe — Notarji in beležniki. V Ko, sorovi drami »Požar strasti« nastopa tudi beležnik. Sicer ne »zastopa« strank in sploh v tem svojstvu ne posega v lastninski spor, a vse eno ga je Vaš g. poročevalec prekrstil v — notarja. V drugem listu zopet sem bral priporočilo, nai se zdru* žijo i pri nas manjše občine v ve* like ter naj se nastavijo po hrva* škem vzorcu kr. beležniki. Iz vsega tega se vidi, kako napačni pojmi vladajo o tem pri nas, zato mi do« volite sledeče pojasnilo: Na Hrvaškem in tudi v Vojvodini, sploh nr. bivšem Ogrskem, imajo »kr. javne beležnike«, ki so juristi in oprav, Ijajo popolnoma iste funkcije, ka^ kor naši notarji, samo da sta tam notar jat in advokatura združljiva tudi v eni osebi: pri občinah pa r nastavljeni takozvani (selski) 1 iežniki (torej ne »kraljevski«). Ti zadnji ro vseskozi upravni in nc justi* ;i organi ter Še najbolj po* dobni našim občinsk:m tajnilrorr.. Kar se tiče njih študij, se menda šele v zadnjem času od njih zahte^ va vsa srednja šola, (Res pa je. da se za te službe posebno radi plo* donosnih »stranskih zaslužkov« če* sto potegujejo celo absolvirani iuri» sti, osobito v večjih krajih. Ako bi se vlada odločila, da uvede notari, jat tudi v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, kjer tega instituta še ni, bi bilo vsekakor priporočati, da se vsem kr. javpim beležnikom v dr, žavi da starodavni naslov (kr.) no* tarjev, dočim naj kvalificirani ob= činski nastavi j enci dobe ime beleži nikov. — Kako fe ftznaeevati vredno«* na postnih pošiifkah. Po brzoj&vni odredbi kr. ministrstva za pošto fn brzojav od 6. t. m. so razsrlaša: Na denarnih pismih, paketih 3n vretVn-kih. ki frr pisatj odslej vrednost v dinarski veljavi. Ta odredba stopi tn-koi v veljavo. Uradi naj o tem opozor^ občinstvo z razglasom v prostoru za stranko. — Potni listi za akademike. Iz Beograda javljajo: ministrstvo pro» svete je odredilo, da se dijakom, potujočim v inozemstvo v svrho študij smejo izdajati potni listi le z odobrenjem ministrstva nrosvete — Pozor, gospodinje! Pišejo nam: Zopet se pripravlja atentat na gospodinje od »Zveze služkinj« Anketa org. služkinj je postavila nove, po njih mnenju jako nizke tarife, katere so za gospodinje srednjega stanu nesprejemljive. Danes, v tako hudem času za go* Spodinjo, prihajajo služkinje s ta? rifi 300 do 550 K! A nas še tolažijo, da veljajo ti tarifi do koncem de* cembra! Z januarjem postavi slav* na anketa torej še večje tarife. Vidi se, da nekateri ljudje še ne znajo ceniti, kaj se pravi, sesti k polni mizi ter zastonj stanovati. Ima naj še vsak mesec nove čevlje, obleko ali ruto! Za take plače služ; kinj bi moral dobiti uradnik naj, manj 10.000 K mesečno. Zato se za gospodinje srednjega stanu, kate* rih je največ v Ljubljani, ne boji^ mo, da bi se udale pozivu org. sluz* kinj, kljub bojkotu, katerega so nrm zapretile. A upamo, da poide jo solidarno z uradniškimi gospodi njami tudi gospe trgovcev in ad* vokatov in da ne prekoračijo tari Ta od 200 do 350 K. Če ima katera teh gospa preveč denarja in premalo solidarnosti, naj ima pa vsaj toliko ponosa, da se ne bo dala terorizi, rati po »Zvezi org. služkinj« Sluz* kinje, ki kaj znalo, so danes že bele vrane. Org. služkinjo, kateri plača ne prija, nai vsaka gospodinja pošlje na brezplačni dopust, da se prej česa nauči! Gospodinje. — Na krški meščanski šob se prekinjeni pouk dne 17. oktobra zopet prične. — Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani, Sodaraka steza ?. nadrevidont Južne žel. v pok. g. Ivan Dežman. Bodi mu bla-g spomin! — Vsi ljubljanski hišni posestniki se poživljajo, da do 30. novem* bra 1921 vložijo pri davčni admini; straciji po predpisani tiskovini iz* kaz vseh v hiši stanujoCih oseb, urejen po stanovanjskih oziroma poslovnih lokalih. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na mestni deski. — Pomnožena mestna razsvet* Ijava. Vse mestne ulice in ceste ?o dobile v zadnem času ^ pomnoženo plinovo razsvetljavo. Na drugi stra: ni pa je po nabrežjih in stranskih ulicah električna razsvetljava še vedno pomanjkljiva, kar nikakor ni na mestu. — Pfsma EagTcb^kih bank. ki so bila inhibirana na tukajšnji pošti, so vrnejo na ukaz finančnega ministrstva odprj^iljateljem, ker so banke dokazale, da niso jraelc namen kršiti naredbe o devizah te valutah. — Odstranitev stojnic z Vodnikovega trga. Vsled ponavljajočih se upravičenih prjtožb v javnosti zoper razne n*»cedn?» stojnice, ki so se od prevrata sem utihot«pile brez vsakega oblastve-nega dovolienia na Vodnikovem trerp, ie tržna obla.-t sedaj odr<\iila, da imajo lastniki te ^Milice d j lo. oktoblfc t l. ■a Vodniko\ ga trga popolnoma odstrani! i. Dovoljeno ijm bo jih postavljati ondi samo ob trzni U dneh, to je vsako sredo in soboto, a «aino do 16. j/oj>oMiie, pot^m p:1. pro.-t»r ,^->oinoma izpr :i'.r.;tj. BLdor se prizadetih do 15. t. m. tej odredbi ne pokoril, se mu br» stojnica 1 njegove stroške oblastveno odatr: rj la. V^eriinlkoia 00 i>a trgovanje /. i' .blagom Bplob prepovedano. Ta /Hiredba je bjla že zdavnaj ]x>trebna, — Zr.siri« ro mloko — liter pO S K. Poročajo nam: Nekaterim n>lekari>\im s Posavja se \z komoditet" ne zljubi več dovažat; svojim odjemalcem v mesto mleko • . dan sproti, marveč |o lo vsoJt drv lan skupno. Posledica temu jo, da ijo skupaj zlito mleko I)rT5Jšniega dno in zjutraj mimolženo. Naravno je. da so tako mleko, ko pa gospodinja zavre, z*\Mri ter ni za ralx>. čo tj pripelje mtekarica t^ko mlako za flva dni Pkanafl ali 2 litra, i ifi pri toni pri vsakem ti trn 8 K Bkode, Tej inalo-marnc^ti pa SO sednj co-]vo'ljnjo oprle in mleka " sam zasir]enega mleka nočejo vr6 plačevati. To mlskarske bmh nipul loJje bi se dale prepr ''iti, 6* bi tržni organi preiskavali nde.k<> ne le na mitnjcali, n^^o tu19 dalje. O stanovanjskem vprašanju in pravil-I nem zaračtiniavanju najemnine je referi-{ ral g. Meglic stvarno, kritično pa dr. I Reis man za privatne BSStavijence. Nje-j gova Izvajanja so vzbudila velikansko ! ogorčenje, zlasti ko je omenjal škandal z j OOtzovo pivovarno, katero vodi ncmSRl j odvetnik samec. Nezdravo razmere pri Savozu nabav-ljalnih zcdruz za državno nastavljcnce Je I bičal prof. P e č o v n i k. zahtevajoč po-} jasnila. kje je tistih 200 milijonov. Id jih ie Savez nrejel od včlanjenih zadrug in j kateri kapital se je odtegnil uradniStvu. Pritožbe vpokojencev so se prečitulv'. j Prosijo podpore po 1000 dinariev in ure-l ditve pokojnine. O. Jarh se le v daljih Iz\'alanjih i pečaj z razmerami v skladišču živil Južne j železnice, kjer treba spretnega vodstva in novega večjega kredita. Resolucije so tudi za vse druge kraje in sloje tako pomebne, da jih v skrajšani obliki priobčujemo v kolikor se tičejo diaginjer Racioniranjc in rajoniranje najpotrebnejših Živil ter maksimlrrnje cen In obenem uvedba knjižic za vse sloje. — Re-eulacija carine na izvoz živil v svrho sta-i bilizirania cen. — Znižanje tovornino za Potrebna živi1 a. — Brezobresten nov kredit nabavijalnim zadrugam In odpis starega kredita. — Zasledovanje nekoncesijo-nlrane trgovine. — Zvišanje dnevnic vsaj za 150% vsem kategorijam itd. — Maribor kot obmejno mesto se vstavi v 1. razred j draginjskih doklad. — Ureditev razmer pr! Savezu nabavljalnih zadrug, pr! skladišču živil Maribor in ureditev pokojnin vpo- kriliiitffa 229. štev. »SLOVENSKI NAROD*, dne 12. oktobra 1921. 5. stran. — Kultura. Repertoir Narodnega gledališča Ljubljani. Drama: 5orek, 11. okt: Zaprto. Sreda. 12. bkt.: Požar strasti. B. Četrtek, 13. okt.: Proslava 701etnice češkega pisatelja J iraška; Oče. Izven. Petek, 14. okt.: Komedija zmešnjav. E-Opera: Torek, 11. okt.: Dalibor. E. Sreda, 12. okt: Boris Godunov. D. Četrtek, 13. okt: Vaška šola. Šeherezada. A. Petek, 14 okt: Zaprto. — Tz gledališke pisarno, Muzikalna drama > Bo ris Godunov« se odslej ne bo iirrala dva večera,, temveč samo en večer. Da bo to mogoče jzvesti, odpade pri nadaljnjih vprizoritvah prva slika prvega dejanja in predstava se začne ob pol S. Prvič ee izvaja tako >Bor{s Godunov« v sredo dno 12. t. m. — Zlrtfko Baloković in Ciril Ličar bodeta v svojem ljubljanskem koncertu v soboto 15. t. m. izvajala sledeči kras-nj spored: 1.) John Ireland: S>nata za gosli in klavir v D-molu. 2.) Mozart: Koncert za gosli v D-duru. S.) Dvorak: Slovanski ples. G-dur. Moszkovski: Guitarre. Krejsler: Tambmrin chinois. K. P. Manojlović: Tgra udovica. 4.) Wie-niavski: Carneval russe. Vstopnice se prodajajo v hjši FjlharmoniČne družbe na Kongresnem trgu od 10.—12. in od 3.—5. ure >d torka 11. t m. dalje. Cene niso visoke nastavljene iz vzroka, da bi se sjgurno vsi pravo umetnost ljubeči Slovenci koncerta udeležiti mo^li. — Za študij češkoslov. književnost?. Češkoslovaško ministrstvo za šolstvo in narodno prosveto je z namenom, da se Čimbolj zbliža Češkoslovaško! usoslovanska kultura. sklenilo, da se ustanovita dve celotetni štipen-diii po 12.000 češkoslovaških kron za državljane SliS. od katerih bi se ena podelila za študij češkoslovaškega jezika in književnosti, druga pa za Češkoslovaško zgodovino na češkoslovaških vseučiliščih, in sicer že za šolsko leto 1921/22. Prednost imajo mladi profesorji, ki so položili diplomski izpit iz slavistike, oziroma zgodovine in od katerih bi eden imel voljo, da se posveti češkoslovaškemu jeziku in književnosti, drugi pa češkoslovaški zgodovini, posebno taki, ki bi se pozneje hoteli potegovati za profesure na vseučiliščih. Ako bi takih kandidatov ne bilo, se bosta štipendiji podelili absolventom navedenih strok, končno Da slušateljem navedenih strok od 5. do 7. semestra. Dijaki, ki bi dobili to štipendijo, bi se morali obvezati, da bodo ves čas, za katerega velja ta štipendija, t. j. leto dni bivali v Pragi. — Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani. Dne 6. oktobra t L se Je ustanovilo v LJubljani »Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani«. Na ustanovnem občnem zboru istega dne so bili Izvoljeni sledeči pravi člani društva: dr. Anton Breznik, gimn. profesor v Št. Vidu, dr. Ivan Grafenauer, gimn. prof. v Ljubljani, dr. Ljudmil Hauptmann, univ. prof. v Ljubljani, dr. Franc Kidrič, univ. prof. v Ljubljani, dr. Franc Kos, gimn. prof. v pok. v Ljubljani, dr. Drago-tin Lončar, realčni prof. in predsednik Slov. Matice v Ljubljani, dr. Josip Man-tnani, ravnatelj muzeja v Ljubljani, dr. Matija Murko, univ. prof. v Praži, dr. Raj-ko Nahtfsa!, univ. prof. v Ljubljani, Maks Pleteršnik, gimn. prof. v pok. v Ljubljani, d-. Ivan Prijatelj, univ. prof. v Ljubljani, dr. F^anc Pamovš, univ. prof. v Liubljani, dr. Janko Šlebinger, realčni prof. v Ljub-Ijani, dr. Fran Vebcr, univ. docent v T.j-'!-)1.lani. dr. Avgust 2igon, ravnatelj stud. knjižnice v Ljubljani Na prvem občnem ?boru j'iega dne je bil izvoljen za predsednika prof. Nahtisal, v cdbor pa gg.: Fran Kidrič. Fran Kos. Fran Ramovš, Janko «1 ebinger in Fran Veber. V upravno komisijo so bili izvoljeni gg.: Ljudmil Hatipt-marn, Josip Mantuani Jn Ivan Prijatelj. Za društvenega delegata na kongresu če-sTdli in jugoslovenskih akademij in učenih društev, ki se bo koncem tega meseca vr-s.l v Zagrebu, je bil izvo'jen Fran Kidrič. - Hrvatska himna A. Mfhanovlća H \ P: Runjafttoa. Izdao i uredio Klub hrv. književnika u Osiieku i sveča-nosni odbor za podiranje spnmen. ploča zaslužnim Hrvatima 1 drugim Slavenima u Vinkovcima. Str. 64. Vsebina te ilustrirane kniižice so članki o pesniku in skladatelju himne »Lepa naša domovina*, faesimili »Dani-eze«, »Novin Horvatzkih« i. dr. starih ilirskih časnikov itd. Spomenik Runia-ninu se je odkril 9. oktobra t. 1. v Vinkovci h. — V glasbeni šoli operne pevke Jarmile Lili v Gerbićeve, bivše profesorice na »Minervi« in »Plemskem sl-rotišču« v Pragi, se prične pouk 15. oktobra. Poučuje se solopetje. klavir, deklamacija in teorija, od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Vpisovanje se vrši 12., 13. in 14. oktobra od 11. do 12. in od 4. do 5. v Čevljarski ulici šr. 1, nadstropje II. — Slikarska šola »Probuda« v Ljubljani. Kakor že splošno znano, se prjciie pouk dne 15. t m. z vsemj nka-(lom t enimi predavanji. Poučevali bodo samo najboljši strokovnjaki jn umetnj-ki. Vpisovanje je do preklica vsak dan od 16. dO 17. ure na tehniški srednjj Šr»li v orifličju, desno, soba št. 4, pri roditelju sole nkadem, slikarju Franju Sterletu. Opozarjamo in priporočamo to vetevažne šolo vsakemu izobražencu, ker je ta prva na tem polju v SI oveni jj. Sprejemajo se gospodje in dame s primerno šolsko naobrazbo. Pouk bode celoletno popoldne in zvečer. Natančneje prj vodstvu šole. Gospodarske uestL BORZE: -—d Zagreb. 10 .oktobra. Devize: Dunaj 7.S75—7.95, Berlin 190—200, Budimpešta 36.50—36.80, Italija Izplačila 971—900, ček 0—980, London Izplačila 935—940, New York Izplačila 242—0, ček 241—242, Pariz 1720—1775, Praga 265—269.50, Švica izplačila 4325—4350, Bukarešta 205—o. Valute: Dolarji 238.50—240.50, avstrijske krone 10—0, carski rublji 0—15, angl. funti 915—920, napoleondori 790—0, nemške marke 198—200, rom. lejl 200—0, italijanske lire 961—970. —d Beograd, 10. oktobra. Devize: London 230.675, Pariz 436, Milan 243, Solun 191.30, Praga 63.30, Berlin 50, Dunaj 1.975, Sofija 40.70, Bukarešta 52.28. Valute: Angl. funti 215, Švicarski franki 110, dolarji 59, francoski iranki 433.425, ital. lire 23S, rom. leji 53, nemške marke 48.50, Češkoslovaške krone 44.75, 20 dinarjev v zlatn 28 . — Curih. 10. oktobra. Zagreb 2.20, Dunaj 0.22, Berlin 4.5251, Praga 6.001, Milan 22224, Pariz 40.549, London 21.199, Nev York 5.5399. — Trst, 10. oktobra. London 95.50, Zagreb 10.30, Pariz 182.—, Curih 448.—, New York 24.75. — Praga, 10. oktobra. Zagreb 38.—, Dunaj 2.95, Budimpešta 14.—, Berlin 76.25, Curih 16.70, Milan 3.75, Pariz 6.79, Londou 356.25, New York 93.50. — Pariz, 10. oktobra. Dunaj 0.75, Berlin 11.25, Praga 14.875, Curih 246.25, Milan 55.—. London 52.34, New York 13.67. — Berlin, 10. oktobra. Zagreb 48.80, Praga 132.50, Curih 22.055. Milan 4.925, Pariz 8.935, London 67.50, New York 122.50. — Budimpešta, 10. oktobra. Zagreb 260, Dunaj 21.—. Berlin 545.—, Curih 119.50, Milan 26.25, Pariz 4S.50, London 2550.—, Ne\v York 65S.—. —d Dunaj, 10 oktobra. Devize: Zagreb 1236—1240. Beograd 4«35—4955, Berlin 2537—2543. London 11.790—11.810, Milan 12.315—12.335, Ne\v Vork 3098 do 3102, Pariz 22.4S0—22.520, Praga 33S7 do 3393, Curih 55.475—55.525. Valute: Ameriški dolarji 3068—3072, nemške marke 2532—2538, srancoski franki 22.430—22.470, italijanske lire 12.165—12.185. jugosloven-ski dinarji (tisočaki) 4905—4925, (stotaki 4890—4910, Švicar, franki 55.375—55.425, češkoslovaške krone 3377—3383. Dunajska efektna borza: — Dunaj, 10. oktobra. Misfid 5.651—, Credit 3.490.—. 2ivno 13.005.—, A'pine 12.250.—, Kranjska industrijska družba 21.300.—, Poldi 15.000.—. Rima 11.300.—, Škoda 17.400.—. Trboveljska premogokop-na 7.400.—. — g Trst in Ljubljana. »Edi* nostec izvaja v svojem nedeljskem uvodniku »Trst in njegova pravica« da so na popolnoma napačni poti oni, ki mislijo, da je Avstrija edino zaledje, ki more rešiti gospodarski obstanek Trsta. Ali ne smemo po* zabiti, da gre glavna gospodarska žila, ki vodi od Dunaja preko Du* najskega Novega mesta in prekc Gradca, tudi skozi Ljubljano, ki jc na jugoslovenskem ozemlju in se razvija v trgovsko središče ter ra* ste njen gospodarski pomen od dneva do dneva. Tz tega sledi, da Celovec ne bo mogel nikdar tekmo* vati z Ljubljano, ker prav gotovo stori tudi jugoslovenska vlada vse da zajezi vsako konkurenco Celovca.. Glavna Gospodarska žila cd Dunaja k Adriji pač teče skozi Ljubljano. TV.ko se da sklepati, da bo Trst skoro popolnoma odvisen od Ljubljane, iz katere pojde pro* met v Trst ali pa na Reko. Zato si mo^a Trst zagotoviti in nase na ve* zati Ljubljano, ako si hoče zasigu* rati svojo gospodarsko bodočnost. To je ono, kar je in kar bo vedno potrebno Trstu. Italijanska vlada pa je delala in dela vedno proti te* mu tržaškemu cilju. Trst zr-Meva od države samo eno: da mu orno* goči izkoriščati svoj zemljepf?ni položaj v prospeh svojega f?o«pos darskega življenja. To ie njegova pravica, kateri se ne odreče in ka? tere mu ne smeta kratiti ne i t n 1 i * janska vlada in ne italijansko iavno mnenie. —cr Neosnovane vestj o moratoriju. Trgovska, in obrtniška zbornica v Ljubljani jo dno 22. septembra t. 1. spričo prečih sf* vesti o r.nmeravanrra mOratoTjiu za inozemska plačila poslala odločen protest finančnemu ministrstvu. Prejela je sedaj od rencrnlnegi inspektorata obvestilo sledeče vsebine: >Povodom Val« depešo z rln<» 22. septembra, naslovljen© na £. ministra financ, ima generalni inšpektorat rast, izjavjti Vam zaradf umirjenja trpovske-fra sveta: Popolnoma neosnovane so vse novinarske vesti, da obstoji predlog v to svrbo, da. so zaradi poboljšanja naše valute uvedle noksk špeeijal?« moratorij za naše trgovska obvezo v inozemstvu. Tak predlo«? rif potekel niti .td strani finančnega ministra, njti od trgovačke komore, njti ni bjlo o njem vobc"o govora ter se zategadelj o takem predlopru ni mojrlo niti diskutirat j. — g Ustanovitev ruske držav« ne banke. Vsem^ki osrednji izvr* sevalni odbor je sklenil ustanoviti državno banko in je poveril to na* logo komisarju za finance. Držav* na banka bo pričela poslovati nai* pozneie s 15. novembrom. Državna zakladnica ie nakazala bodoči dr* žavni banki dve miljiardi rublje v. nainoueiša poročila. PRORAČUNSKO RAVNOTEŽJE. Zelo skrajšani proračun finančne* ga ministrstva. —. Beograd, 11. okt. (Izvir.) Mi* nistrski svet je na včerajšnji seji razpravljal o proračunih ministr* stva pravde, konstituante in mini? strstva financ. Brez redukcije je bil sprejet proračun ministrstva prava de. Budget ministrstva financ je bil skrajšan za 36 milijonov. — Beograd, 11. okt. (Izvir,) Če; prav so proračuni nekaterih mini* strsrev znatno skrajšani, še vedno ni doseženo ravnovesje v proraču« nu. Včerajšnji ministrski svet je obj širno razpravljal o vseh možnostih kako bi se doseglo to ravnotežje. Dosedaj še vedno znaša deficit 1 miljarclo in pol, POTOVANJE FINANČNEGA MINISTRA V INOZEMSTVO. — Beograd, 11. oktobra. (Izvin no) Včerajšnjo vest o potovanju finančnega ministra dr. KumanudL j a v inozemstvo v svrho najetja večjega državnega posojila neofici* jelno potrjujejo. Finančni minister odpotuje najprej v Pariz in za tem v London. NASA VLADA IN KONFEREN, CA V BENETKAH. — Beograd, 11. oktobra. (Izvir; no) .Ministrski svet je na včerajšnji dopoldanski seji razpravljal o mam daru, danem Italiji od pariške po* slaniške konference. Minister Pri: bičević ie poročal, da so zastopniki Madžarske ministrski predsednik grof Bethlen, zunanji minister grof Banffy in direktor političnega od* d cika na potu na konferenco v Be= netkah potovali skozi našo državo Vlada r>rastre, da je bilo postopa* nie pariške noslaniške konference napram nam zelo nekorektno. NARODNA SKUPŠČINA NI ODGOĐENA. — Beograd, 11. oktobra. (Iz* virno) Na merodajnem mestu je do: bil Vaš dopisnik poročilo, da so ve* sti o odgoditvi narodne skupščine neresnične in brez vsake podlage Narodni nosilci se morajo brez vsakega posebnega poziva sestati 20. oktobra na prvo redno sejo c ?.—~»— 3s o * n c POGAJANJA Z DEMOKRATI IN RADTKALCI. — Beograd, 11. oktobra. (Izvin no) Danes ob 5. popoldne se serta* nota predsednik g. Ljuba Davido* ''ic in Jovo Jovanović, da nadaliu* ieta razgovore o sporazumu med demokrati in radikalci glcr-e poli* tičnih in drugih vprašanj, ki pride: jo na skupščini v razpravo. ZAKONSKI NAČRT POSLOV* NIKA. — Beograd, 11. oktobra. (Izvir* no) Danes ima svo:o sejo odbor za poslovnik. Nadaljuje razpravo o vladinem načrtu poslovnika za na; rodno skur-šeno. Odbor razprav«ir tudi o sirt^mu razmerne^a zastopa stv^ v vseh odborih skupščine. Ta sistem ne pozna številne večine strank, ampak so vse stranke ena* komerno zastopane v odborih. KONGRES DELEGATOV DR2 ŽELEZNIC. — Sarajevo, 11. oktobra. (Izvin no) Včeraj je pričela v Ilidžu kon* ferenca delegatov vseh ravnatelj* stev državnih železnic. Konference se udeležuje 21 delegatov. Raz* pravljajo o problemu izboljšanja javnega prometa in o drugih teko? čih prometnih vprašanjih. REORGANIZACIJA POLICIJ... — Beograd, 11. oktobra. (Izvir« no) V Beograd pridejo policijski strokovnjaki iz Anglije in Francije Ti strokovnjaki prouče načrt rcon ganizacije policijske službe, kateri načrt je izdelal v notranjem ministri stvu švicarski profesor dr. Reis. TIRANSKA VLADA Z NASI* LJEM MOBILIZIRA MIRIDITE. — Beograd, 11. oktobra. (Izvir? no) Glasom poročil, došlih PB. iz Skadra, je tiranska vlada poslala po 50 mož močne oddelke v kraje, kjer so nastanjeni katoliški Miridu ti, da jih odvedejo z nasiljem v ab bansko vojsko. Te komisije zažiga« jo Miriditom v slučaiu upora hiše. Tiranska vlada je tudi prepovedala nošnjo orožja vsemu katoliškemu prebivalstvu. PKED REŠITVIJO GORENJE- ŠLEŠKEGA VPRAŠANJA. —d Pariz, 10. oktobra. Ženevski dopisnik »Tempsa« javlja: Štirji člani sveta Zveze narodov, katerim je poverjena naloza sestaviti predlo? poročila o delitvi Gornje Šlezije, belgijski, brazilijanski. kitajski in japonski dele-prat. neprestano delajo. Predlog štirih članov bi bH moral v obliki načrta biti že danes dopoldne predložen svetu Zveze narodov. Svet Zveze narodov se bo sestal v sredo pod predsedstvom Ishija in bo vzel na znanje uspeh posvetovanj omenjenih štirih članov. KOMUNISTI PROTI rTORTHY-JEVEMU REŽIMU. — Dunaj, 11. oktobra. (Izv.) Izvršilni odbor komunistične Internationale je izdal na delavstvo oklic, v katerem ie poziva na boj proti vpadu riorthvjevih čet. Delavstvo naj bo z orožjem priprvljeno braniti svoje pravice proti ekspanziji Horthyjevesra režima. GLAD V MOSKVI. — d Moskva, 10. oktobra. V guberniji Samara se prebivalstvo preživlja s koreninami, listjem itd GladujoČi tavajo okoli kakor črede volkov in izkopavajo trupla živali, ki so poginile za sibirsko kugo. BANKEROTI NA DUNAJU. — Dunaj. 11. oktobra. (Izv.) Silni padec valute ie povzročil na Dunaju v trgovini in industriji težko gospodarsko krizo. — Dunaj, 11. oktobra. (Izv.) Velika tekstilna tvrdka Ignac Hacker v I. okraju jc prišla v plačilne težkoče. Pasivu znašajo 12ri milijonov avstr. kron. Na podjetju je udeležena češko-slovaška tekstilna industrija. — P-inai. 11. oktobra. (Izv.) Tekstilna tvrdka Aladar Back ie postala insolventna. Pasiva znašajo 800.000 švicarskih frankov. Raznoterosti*. • Kakšen mora biti smkooski mož! V Franciji je bila razpisana nagrad* za najpopolnejšega moža. Na vprašanje, kakšne lastnosti mora im dofcx-'n ne pedag< _u in ne svočonisat Mora biti vedno dobre voljo, posebno tedaj, če nima za to nobenega vzroka* Svojo zono no smo a trudi ti z dobrimi nasveti in ji mora vse prejo ponuditi nogo zahteva. Ako *o v^\\x prr'gretM. jft more oprostiti, kadar ixo i pa rma prav, jo mora pohvaliti. Imenitno! * Napaden sv. Peter. Te dnd so je pripetil v corkvi sv. Petra v Rimu na* navaden incident. V cerkev |e prišel elegantno oblečen gospod, hitel k vratom glavnega olforii in vpil; Jaz ^ero sv. Peter, pokažito mi najkrajšo pot v Vatikan, kjer me pričakuje papež na veliki pojedini. Poznam Benediktom izvrstno kuhinjo. K sreči |e prišel II i-sv. Petru« policijski sgent, ki mu $e mimo rekel: Ja?: f:iu llenoiliktov zasebni tajnik. Llite z menoj, poj<>dina je pripravljena. In osveti Pot sr< je ^el brez becede ž njim v umobolnico k svi Duhu. ♦ Železniška nc*rrča. V battignoll-^kem predoru T)ri fcModvoru St. Lazai-ro jo osebni vlak trčil oh drug vin k, ki se je ustavi] vsled pokvarjene zavoro. Vsled eksplozije pljnovih kotlov jo ved vagonov začelo goreti. Ugotovilo =o \o% da so štiri osebe žrtve, 68 pa jo ranjen nih, mOil njimi 18 težko. — Prosimo dotičnika, ki ie n.. 1 zgubljeno pismo, naslovljeno na F. O., b. s. da ga našlo vijencu osebno izroči, eventuelne stroške povrnem. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. Službo lile mladenič 5 raz. real. pimnnzije. Govo in pi§e slov., nem,, Ital. in franc. P nudbe pod .Mladenič 7279" na spni Slov. Naroda. 727 Damski plašč iz koluhovlne se ceno prati ■ Naslov pove upravništvo Slovcns Naroda. A?3s@3ventinja trgovskega tečaja, vešća slovenske • češke:a in nemškega jezika v in pisavi, išče primerno mesto za Ponjdbe pod .Oktober7242' na dpi 1 Slov. Naroda. 72 1 Sobolsi — Za zgradbo 3oko!a I. sta da* rovala major Franc Bevk in ina* jor veter. dr. Ivan Keber 1000 K. — Starejši elan] Sokola T. naj ?e nrirležo prvo vaje, ki se vrši v sredo 12. t. m. ob 7. zvečer ns "Ledjni. Polno-Stevilno! — V n d i t o 1 i. — JuKOf lovenska So Vodita Matic«. Vsem društvom smo razpcsla'i pristopnice ln pravila za Jusoslovcnsko Sokolsko Ala-tico s pozivom, da pridobivajo člane ?a Matico. Pozivamo vsa društva, da naberejo kolikor mo^če dosti članov, ker je od te^a odvisen nadaljm razvoj na^e so-ko'ske literature. U-peli bo zagotovljen le tedaj, ako vsako dms'tvo pr'dobi toliko članov, kolikor pristopnic smo mu poslali Ćlannrina, oziroma delež znaša enkrat za vselej 25 Din. Bratce na delo! Vrnite pristopnice podpisane In z denarjem čimprej Snvezu. — Pravila dru?tva. župe In Saveza. Jugoslovanski Sokolski Savez hna v zalogi najnovejša pravila za društvo, župo !n Savez, kakor so bila sprejeta na skup. ?člnl v Osijeku. Cena K 2. Bratska društva in župe opozarjamo, da so nova pravila obvezna za vsa društva in župe ter da jfh mora Imeti vsako društvo in župa. Pravila se naročajo pri Jnj^oslovenskem Sokolskem Savezu v LJubljani. Denar je poslati naprej. ž^ll privatno podučevati klavir. Ml* učence in začetnike poučtre po I vejši metodi. Ponudbe pod .1—3 [ poldan 7287" na upravo Si. Nai Šgreime se M I spreten učenec za mešano trgovino. ~ ki so se že učili imajo prednost. Sla-j~ Uo En3iaf trgovec, Brcejana p. Jesc-Uoleniske. čevskemn šolskemu vodstvu radi skupnoga obeda. Pričetek takoj po prisegi, ki io ob 10. Neorganizirane, novince in j člane iz drugih bkraiev pozivamo v svojo smlo kot stanovsko falango, ki n&m ie dne\mo potrebnejša. Na veselo to varuško videnje. — Predsedstvo, — Društvo stanovar.r--.kih najemnikov za Slovenijo opozarfa, da, se vrši pribodsja javna 'odborova s^jn v sre-do 1-- oktobra t. I. ob 20. v mali dvorani Mestnega doma. Društvena nr?ar-ka dajo elsnom dnevno od 18. do 20. jn-formacife. Sv. Petra cesta 12, pritličje, desno. — Plesni tečaji] Ženskega *r!ovad-r,rrrn društva v Ljaba^ani se bedo pričeli v novembra v istem obsegu kot ln-ni. Poučevala bole profesorica gospa P o 1 i .* k o v t. Ifraštnana uesff. — Zl)orovan>e okra-jne^at o^itrOj, društva v Kočevja. V stanovskem gla-sfln od 6. t. m. je pozfv na zborovnnje 15. t. m. v Pibniei. Z Ozirom na dejstvo, da je tega dne prisega ueitelistvn. kočevskega sodnega okraja ▼ Koeevfu, rbornjemo namesto v Tvibnioj v KoeeV-ju. Tako imamo leno priliko, rla se se-stanemo % najvodilne^?imi Članj fn čla-nienmi. ki žive oddaljen] od cest |n železnice. Zborovanje je v soli. Kdor namerava priti, naj nemudoma Piše ko- itdi iiHo fihijn priredi v nedeljo dne 16. t. m. v veliki dvorani hotela ,UNION" ki obeta mnotro zabave in užitka. Na sporedu so pevske točke opernih solistov in komični nastopi Članov drame koncertne točke podbe Dravske divizije pod osebnim vodstvom z. kapelnika dr. Čcrina in ples. Za nenle-s.alce jc na razpolago botrat srečo!ov. Vstopnina 5 dinnricv Začetek ob 7. —— ■■ i IIII11 IH I ■ lili !■■ H — Za ucenko-z3?etnico bi rada vstopila v kako večio trgovino samo v mestu, najraje v Ljubljani. Hrj-no, stanovanje bi nda imela v hiši. Tudi bi se rnda priučila nemš::ni. Naslov pove uprava SI j v. Muods. 72^9 Iičsm ve!lke partije rw« oglja briojarnlb drogov in komerclja!-nega lesa. Braijo, hotel .Union" soba 44. 7251 Gostilna v najem z vsem inventarjem, ob državni cesti v večjem kraju na Dolenjskem se odda. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 7245 I enonadstropna, novo zidana, z dven--» stanovanjema s po tremi sobami in priti 1<-l.nami ter s s*anovaiijem za hi5nika, so proda. Ponudbe pod .Nova stavba 7:S0* na upravo Slov. Naroda. 7280 Divjačino: zajce, srne, jelene, fazane, jerebice, divje race kupuje vsako množino po najvišjih cenah E. Vaidi, izvoz perutnine in divjačine' Čakovec, Medjimurje Tel. In-terurb. 59. 7102 Upravi naSega li-sta. so oddali za: Jiiffo lov. Matico: g. Ant3n Koprive daruje 100 K povodom porok3 svojega pina. ftOosposveiskj Zvontni položaj s postranskim zaslužkom, naj vpošljejo svoje naslove pod Zastojstvo/7241 na npravniitvo lista. kolonijalne stroke, zanesljiv in vesten skem, S sedežem v , dobro Maribora uveden na Štajer« se sprejme fakoi. Obširne ponudbe z zahtevki in referencami na poSni predal Stev. 83 v Ljubljani. Naznanilo. Naznanjava si občinstvu, da sva s prvim oktobrom otvorila konfekcijsko modno manufakturno trgovino in modni salon za gospode. V zalogi imava najfinejše obleke za gospode in dečke po najnovejšem kroju lastnega izdelka ter najfinejše angleško sukno za obleke, ženske suknje, raglane, smokinge, žakete i.td. Obleke po meri izvršujeva v najkrajšem Času po najnovejši modi, Se priporočava si. občinstvu za mnogobrojen obisk. ložflT m Bizjak* Ljfiana. li Petra M il. Hi Ljubljana* Glince se bodo prodajali v sredo 12. L m* ob d. popoldne sledeči 1 Fiat-Torino, Luksus 20 HP 1 , , tovorni 18 BLR 2 , , tovorna J 5 Ter l , fc tovorni 18 Pi IG 3t Vizitke, Inocrfe In pisemski papir s firmo kakor osakc- = nrsfne druge fls burinle ftiCno „Narodna ftskmuM". J naročila sprejema taci Jlaradna hnliaarna44. rjjj VMXMXKMMXW1 KREDITN Podružnice: lit, Celovec, Trst, Sarajevo, Borića, Celje, Maribor, Bo-rovi je, Ptuj, Brežice. LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posl Prodala srečke razredne loterije. Telet. štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000