Naši dopisi. Iz logaškega okraja. (Konec.) XIII. Samostalni nasveti, katere je naznaniti pismeno c. kr. okrajnernu šolskemu nadzorniku do 12. vel. srpana. G. nadzornik: Nadučitelj g. Leopold Božič je vložil pravočasno svoj predlog, da se obravnava pri današnji konferenci slovensko pravopisje. G. Božič torej nastopi, razpravlja slovensko pravopisje, čemur pritrjuje konferenca s splošnim: dobro! — Nadučitelj g. Leban pa povdarja, da je ta točka tako važna, da se mu zdi umestno, da naj bi se obravnavala pri pribodnji konferenci, da bodo vsi udje pripravljeni sodelovati. G. predsednik nasvetuje, da se to odkaže knjižničnemu odseku, a g. Ribnikar predlaga, da to nalogo prevzame g. Leban s slavnim učiteljstvom v Cerknici, s katerimi kot najbližnimi sosedi večkrat med letom o tem lahko razpravlja; Ribnikarjev predlog se sprejine. Visokorodni g. c. kr. okrajni glavar Gustav Del Gott počastil je konferenco s svojo navzočnostjo in z zanimanjem vstrajal do konca. G. predsednik konečno še pove, da so vsi poslali referate o pregledovanji knjig, a referat o pregledovanji ,,Računica" odpade, ker bodo ,,Računice" itak nove. Nadučitelj g. Ribnikar pripomni: Dobili smo nove tiskovine. Slavno c. kr. okrajno šolsko svetovalstvo naj se naprosi, da da navodilo, kako naj se posamezne tiskovine vporabljajo. Mimogrede predlaga, da naj se v ,,Zaznamek zamud" v rubriko ,,neopravičene zarnude", vpišejo vse neopravičene zamude istega leta. Sprejeto. Rubrika 15. in 16. ,,Zaznamek zamud" naj se spolni z besedicama ,,da", ,,ne" ali za ,,da" pokončna (|) za ,,ne" pa vodoravna (—-) črta. Sprejeto. Nadučitelj g. Ribnikar še dokazuje, da znani ukaz visokega c. kr. deželnega šolskega svetovalstva zaradi izpustnic ujeda vse prejšnje določbe, in trdi, da je ponavljalna šola le muka učiteljstvu, starišem in učencem brez povoljnega uspeha. Dokler pa obstoji ponavljalna šola naj se razdeli v dva oddelka, v katera se umestijo otroci po zmožnosti. — Vrhu tega naj se slavno c. kr. okrajno šolsko svetovalstvo naprosi, da taki otroci, ki se niso postavnirn določbam zadostilno izučili, še ostanejo v vsakdanji šoli, dasi so dopolnili 12. oziroma 14. leto. Tu se vnarne debata, ki se je vdeležijo g. predsednik, Ribnikar, Leban in Božič; a ne dožene se ničesar. Gosp. predsednik: Dnevni red današnje konferencije je dognan. Zahvaljujem se visokorodnemu gosp. c. kr. okrajnemu glavarju, da je to skupščino počastil s svojo navzočnostjo. Vsi: ,,Živijo!" Slava! Prej pa, ko se razidemo, spominajmo se svojega dobrega očeta, ki nam je dal nase tako dobrodejno vplivne šolske postave. -- Navdušeno zakličimo našemu presvitlemu cesarju Frančišku Jožefu I.: Živijo! Živijo! Živijo! Vsa skupščina temu vskliku navdušeno pritrdi, da se mogočno odrneva po dvorani. Na to poprirne besedo predsednikov namesnik direktor Inglič: Dobro vem, da Vam, drage gospe in gospodičine tovaršice in Vam dobri moji gospodje tovariši, govorim iz srca, ako se našemu gospodu predsedniku prav toplo zahvaljujem ne le za nepristransko vodstvo današnje konference, nego za vse njegovo blagodejno delovanje v vsih preteklih šestih letih. Bog Vam, gospod profesor povrni! Bog Vaš živi! Vsi: Bog živi! Gosp. predsednik povzame še jedenkrat besedo, se zahvaluje namestniku direktorju Ingliču in vsem navzočim za skazano mu ovacijo, obžaluje, da ne more več prevzeti nadzorstva, povdarja, da inu bode pretekla šestletna doba vedno v blagodejnem spominu, a da vzlic svojemu odstopu od nadzorstva bode vedno z učiteljstvom logaškega okraja. Jaz, — tako pravi, — ako ne bodem med Varai, pa bodem vedno z Vami! Ostanite torej vsi zdravi! — Burno odobravanje. Kaspar Gasperin.