Leto VII, štev. 253
LJubljana, sreda 3. novembra 1926
Poštnina pavsalirana.
Cena 3 Din
as l«h»j» ob 4. zjutraj, aa
Stane mesečno Din »5 —; 1* ino-temstvo Din 40'— neobvezna,
Oglasi po tarifu.
Uredništvo i
Ljubljana, Knafiova ulica Stev. tJL Telefon Stev. 73, ponoči tudi Stev 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
OpravnfStvo: Ljubljana, Preiernora
ulica it. s*. — Telefon it. 36.
iDScratnl oddelek.; Ljubljana, Prešernova ulica St. v — Telefon St. 49*
Podružnid: Maribot, Btmnta oJšca S 1.1. - Celje. Af«i*wiiiim ««ta.
Račun pri postna« M. «»to<1b i Ljub-jana št. 11.**» ■	7S.180.
Wi en. Nr 105.14:
Četrti atentat na Mussolinija
Mussolini zopet nepoškodovan. - Dozdevni atentator linčan.
Po ogromni fašistovsko-militarističnl proslavi v Bologni je baje 151etni sin tamošnjega tiskar -narja Zambonifa streljal na Mussolinija, — Po zadnjih verzijah je bil atentat organiziran ter je
pravi atentator ušel. — Izgredi v Rimu in drugod.
Ljubljana, 2. novembra.
2e četrtič je bil tekom dvanajstih mesecev izvršen atentat na Mussolinija. Vse štirikrat se je diktator Italije rešil smrti.
Prvi atentat sta zasnovala bivši soci-jalistični poslanec Zaniboni in bivši general Capeilo. Izvršiti bi se moral 4. novembra lanskega leta, ko je Italija praznovala sedmo obletnico <.-zmage». Do tega pa ni prišlo, ker je bila zarota pravočasno odkrita. Zarotnika še danes čakata v ječi na sodbo.
Drugi poizkus se je izvršil leios spomladi, dne 7. aprila, na predvečer Mussolinijevega pohoda v Tripolitanijo. Atentatorica, umobolna Irkinja Gibson, tudi še čaka sodbe.
Bomba tretjega atentatorja, italijanskega anarhista Dina Lucettija, je preteklega septembra ubila sedem ljudi, Mussolini pa je ostal nedotaknjen. Tudi Lucettijev proces se še ni priče!
Proslava v Bologni
«Gozd iašistovskih bajonetov»
I Milan, 1. novembra.
Velikanska množica fašistov se je zbrala v nedeljo v Bologni, da pozdravi svojega voditelja. Višek dneva je bila manifestacija pred Litorijalom, ki je bil pri tej priliki oficijelno otvorjen. Poslopje je eno največs jih svoje vrste v Evropi in je pripravljeno za vse panoge športa in ima ogromen ba* sen. Prostora je v ujem za 30.000 oseb, v skrajni sili pa tudi do 50.000. Palača je v glavnem fašistovski dom.
2e zgodaj dopoldne so se jele zbirati mno žice v Litorijalu V parterju se je zbrala milica z oddelki vojske, mornarice in zra6> nih čet. Za Mussolinija in spremstvo je bila narejena posebna tribuna. Ob 9.40 je prišel v areno ministrski predsednik Mussolini na ponosnem arabcu. Množica, ki so jo cenili nad 25.000 samo miličnikov in vojakov, je navdušeno ploskala svojemu voditelju, ki je nosil uniformo častnega korporala. naj« višje italijansko vojaško odlikovanje. Na
jcciujcv ijiu^cs se »c ui	-.»j- -----j.----------
»t •	___ „	nt. cepiči je imel Mussolini zlatega rimskega
Najnovejši atentat pa se je izvrši ne- f ' ., M „ ....	a™,,™*?«
posredno po praznovanju četrte oblet niče fašistovske revolucije. Krogla je tudi sedaj izgrešila cilj. Mussolinija je rešil red sv. Mavricija, ki ga je nosil pripetega na prsih. Mladoletni atentator, tiskarnarjev sin Anteo Zamboni pa ne čaka več na sodno razpravo. Fašist} so mu razsodili na licu mesta. Šestnajst let je bilo mlademu Zamboniju, štirinajst smrtnih zabodljajev je bilo njegovo plačilo in še mrtvega so tako razmesa-rili, da ga lastni oče ni spoznal po ubrazu, marveč po obleki. Sedaj, ko ne more več govoriti, se pojavlja celo dvom, da bi on bil pravi storilec.
Malo pozna zgodovina primerov, da bi se v tako kratkem času tolikokrat iz-prožilo smrtonosno orožje proti kakemu vladarju ali diktatorju. Še manj pa je primerov, da bi kar štirje atentati zaporedoma tzgrešili cilj. Mussolini ima gotovo redko srečo. V to svojo zvezdo veruje po bolonjski čudežni rešitvi sam <ducei tako trdno, da je brzojavil iz Forlija vodji belonjskih fašistov, poslancu Arpinatiju: «Nič se mi ne more zgoditi, dokler ne bo dovršena moja naloga!* Razumljiv je ta vzklik človeka, ki se ga je že četrtič v enem letu dotaknila smrt. ne da bi ga pokosila. S človeškega in demokratičnega stališča je želeti, da Mussolinija ne bi izdalo zaupanje v telesno neranljivost. Ni pa zadostna mistična vera v nadnaravno varstvo in v zgodovinsko poslanstvo, ki se mora izpolniti do konca. Tako vero so imeli že drugi. Pa se ni izkazala zanesljiva.
Atentate m zarote poznajo vsi časi človeške zgodovine. Niso torej nenavaden pojav. Da pa morjlna roka v tako kratkih mesecih tolilcrat streže po življenju vrhovnemu predstavniku kakega režima, kakor se to godi v Italiji, je gotovo nekaj izrednega in znak posebnega notranjega stanja dotične dežele. V urejenih razmerah, kjer vlada demokracija in blagostanje, kjer je ljudstvo zadovoljno, kjer vladajoči režim ne temelji na "sili, so politični atentati prava redkost. Mussoliniju in fašističnemu režimu je sicer treba priznati, da je rešil Italijo boljševizma. Tudi se ne dado zanikati mnogoteri njegovi uspehi na gospodarskem polju. Toda te rezultate je dosegel fašizem s potoki prelite krvi in z neznosnim omejevanjem osebne in politične svobode in poniževanjem človeškega dostojanstva, kakršno je v popolnem nasprotstvu s tradicijo italijanskega naroda zadnjih pokolenj. Diktatura sile tudi v preteklih časih ni bila baš najzanesljivejša vladavina. Odkar pa se že najširše, najglobje nlasti narodov •začenjajo zavedati človeških pravic in dostojanstva, je vlada pesti še manj trdna. Nasilje rodi odpor. Ce je zatrta svobodna beseda, če se parlament iz-prevrže v karikaturo aH pa se sploh odpravi, se s tem zapre ventil zakonite kritike. Posledica je protinasilje v obliki revolucije, kjer je podan teren za to. v obliki atentatov, kjer revolucija še ni dozorela. Tega temeljnega nauka zgodovine fašizem, kot se zdi. še ne poj-muje. Namesto da bi moderira! režim in s tem v kali onemogočil ponovitev krvavih dogodkov zadnje dobe. se znaša poleg storilcev in njihovih pomaga-čev tudi nad popolnoma nedolžnimi. Duševne očete atentatov ne išče samo med političnimi nasprotniki doma, marveč tudi v inozemstvu: med lastnimi emigranti, med socijalisti. demokrati, med internacionalnimi finančnimi po-tentati in celo med demokratičnimi evropskimi državami. Pravega duhovnega krivca pa ne išče. In vendar bi ga bilo lahko najti, če bj se današnji režim v Italiji ogledal v zrcalu.
Kakor vsi atentati, zaslužijo tudi atentati proti Mussoliniju vso obsodbo tako s človeškega kot z demokratičnega sta-
orla, na prsih pa veliki križec Annunziati* nega reda ter druga odlikovanja.
Ko se je navdušenje poleglo, je Mussoli. ni pregledal miličnike in vojake, nakar jc stopil na tribuno in imel kratek nagovor, v katerem je med drugim dejal, da je bila njegova želja, da bi se sklepna proslava četrte obletnice fašistovskega pohoda na Rim vršila v Bologni. Proslavljal je potem bolognske fašiste, ki so z Leandrom Arpi* natijem na čelu ustvarili ta ogromni Litos rijal, simbol fašizma in oboroženega iialb lanskega narode. Predsednik vlade je nato reke!, da je fašizem postal civilna vera vseh Italijanov, ki so vredni tega imena. aČrnosrajčniki«, je zaključil Mussolini, advignite puške,» in ko se je to zgodilo, orves svet naj vidi ta gozi bajonetov in čuti utrip odločnega in nepremagljivega srca»!»
Po teh besedah so fašisti znova jeli upri* zarjati manifestacije Mussoliniju. Potem je ministrski predsednik izroči! celi vrsti ofis cirjera in vojakom razna odlikovanja Med odlikovane! sta tudi generalni tajnik faši* stovske stranke Turati in državni podtajnik Suardo.
Nato se je formira! ogromen sprevod po mestu, na čelu Mussolini na konju, obdan od svojega generalnega štaba, ministrov in poslancev Sledile so mu nepregledne mno> žice miličnikov in vojske. V bližini Litorija* la se je Mussolini s spremstvom ustavil, nakar so vsi fašisti defilirali mimo njega dobri dve uri. Kmalu po 12. je predsednik vlade zapusti! svoje mesto in se vrni! v pres fekturo, kjer te spreje! razne deputacije.
Mussolini s vira na vijolino, atentator pripravlja revolver
Ob 13. je šel Mussolini s spremstvom v avtomobilih v (ašistovski dom. Tu mu je poslanec Arpinati v imenu fašistov poklonil vijolino, na kateri jo ministrski predsednik takoj poskuša! nekaj melodij. Po kosilu v fašistov=kem domu se je Mussolini nekaj časa zadržal med narodom na dvorišču, na. kar je posetil 'kaj vojašnic ■ prvi vrsti miličnikov.
Okrog 16. se je nelja! Mussolini v višjo gimnaziic. kjer se je udeležil seje Italijan, skega društva za napredek znanosti. Na. vzoč je bil tudi kardinal Nasalli Rocca.
Atentat
Mussolini «neran!jiv»
Po 17. uri se je odpeljal Mussolini iz višje gimnazije proti kolodvoru. V avtomobilu ministrskega predsednika je bil tudi bolognski župan Puppini. Mussolinija je spremilo na kolodvor vojaštvo. Sprevod je otvoril bataljon al-"pinskega polka, zaključila pa ga je skupina orožnikov na konjih. Ko je avtomobil ministrskega predsednika, ki ga je spremljala še posebna varnostna garda, ob 17.40 hotel zaviti iz ulice Rizzoli v ulico Indipendenza. se je naenkrat zaslišal zamolkel pok. kakor če bi počila pnevmatika na kolesu. Med navdušenim ploskanjem in vzkiikanjem tisočglave množice so čuli pok le najbliže stoječi. Kmalu pa se je izvedelo, da je bil izvršen na Mussolinija atentat.
Ministrski predsednik Mussolini je bil tudi pri tem četrtem atentatu nezadet. Krogla se je namreč odbila od velikega križca Mavricijevega reda, ki ga je nosi! Mussolini na prsih. Projekti! iz revolverja je nekoliko zvil zlati red in nekoliko preluknjal uniformo v višini pljuč, nakar je prodrl rokav suknje, ki jo je imel na sebi župan Puppini. Mussolini je ostal ves čas miren.
Atentator je mladenič kakih 15 do 16 let, oblečen v črno obleko in skoraj črno srajco, ki je na prvi pogled izgledala kakor fašistovska. Stal je za volišča. S političnega stališča pa jih je treba pravilno oceniti. Politični morilni streli v Italiji še niso revolucija. So pa nedvomen dokaz notranjega vrenja in svarilno grmenje pred širšim, strašnej-šim izbruhom narodneea nezadovoljstva nad režimom nasilja in tentanja temeljnih človeških pravic.
jaškim kordonom ob križišču ulic Rizzoli in Indipendenza, kjer se je razgo-varjal z nekim častnikom milice. Po izpovedi očividcev je stal atentator ves čas za vojaškim kordonom in imel stalno eno roko v žepu. Ko se je peljal mimo avtomobil z ministrskim predsednikom, se je pognal mladenič s silo skozi vojaški kordon, dvigni! revolver in ustrelil proti JVlussoIiniju. Ko je padel strel, se je prijel Mussolini za vrat, potem pa je takoj dal ustaviti avtomobil in glasno rekel množici, da ga niso zadeli. Avtomobil je potem nadaljeval proti kolodvoru, množica pa, ki je v trenutku izvedela za ponesrečeni atentat, je sipala cvetje na Mussolinija z balkonov in oken.
Kakor da se ni nič zgodilo...
Na kolodvoru je korakal Mussolini mimo častne čete, nakar se je razgo-varjal z nekaterimi častniki fašistovske milice. Nagovoril iih je s par besedami in izrazi! svoje trdno prepričanje v bodočnost fašizma. Ponesrečenega atentata ni omenil niti z besedico. Trdnih korakov je potem stopil ministrski predsednik v posebni vlak, kjer sta ga čakala soproga Rahela in hčerka Edda. ki še nista ničesar vedeli o atentatu. Ob vzklikanju množic in zvokih godb se je odpelial Mussolini v Forli. Pred svojim odhodom je še ministrski predsednik naroči! poslancu Grandiju, Balbu in Arpinatiju. naj z vsemi silami delajo na to. da se v Bologni in drugod ne kali red in mir. Voditelji fašistov so takoj nato v avtomobilih šli po mestu in ponovili fašistom dobljeni nalog Mussolinija. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno in življenje je šlo svoj tok.
Linčanje atentatorja
Ko je napadalec odda! strel na Mussolinija. so se vrgli nanj karabinijert!, ki so tvorili kordon, še hitrejši Pa so bili fašisti, ki so ga hoteli iztrgati iz rok vojakov. Karabinijerji so napeli vse sile, da bi odvedli napadalca, a niso mogli. Fašisti so iztrgali atentatorja iz rok vo-iakov in ga kratkaroalo lincalu Napadalec ie bil zadavljen in je dobil 14 globo-kih ran z bodalom. Na cesti je truplo ležalo približno pol ure, dokler ga niso orožniki odnesli na policijo. Fašisti so napadalca dobesedno raztrgali. Bili so ga s puškinimi kopiti po glavi in hod il po njei, tako da je bila glava le se kopa krvavega mesa. Pri mrliču niso našli nobenega dokumenta, iz katerega bi se dala dognati njegova identiteta. Le v gumbnici je imel napadalec znak nogometnega kluba Emilia v Bologni. V žepu je imel atentator časopis, na katerem so bila začrtana predavanja na bolognski univerzi.
Dozdevni atentator
Atentator na Mussolinija se piše Anteo Zamboni, je 16 let star in doma iz Bo-Iogne. Identifikacija se je izvršila prav slučajno. Atentatorjev oče. dobro situ-irani lastnik tiskarne v Bologni Momolo Zamboni, je slišal, kaj se je dogodilo. Po opisu napadalca ga je začelo skrben, ali ni atentator morda njegov sin, ki ga že več dni ni bOo domov. To se domačim sicer ni zdelo nič čudno, ker je sin večkrat po par dni izostal z doma. Oce je v svojo grozo mora! ugotoviti, da je mrtvec na kvesturi res njegov sin. To se je zgodilo ponoči okrog pol ene.
Policija je takoj poklicala k sebi vso družino Zambonijevo. Bi! je to oče Momolo, mati. starejši brat Vico, ki dela v očetovi tiskarni in teta Virginija. Mlajši brat je pri vojakih. Vsa Zambo-nijeva družina je bila aretirana. Kasneje je bi! aretiran še napadalcev stric, trgovec Sisto.
Atentat je bil organiziran
Kakor se zagotavlja, je policija pred prihodom Mussolinija v Bologno zaplenila mnogo letakov, na katerih je b:lo tiskano, da duce ne bo zapustil Bolog-ne živ. Nadalje je policija še pred slovesnostjo v Bologni dala zapreti okrog 2000 osumljencev. Iz tega se da sklepati. da ni delal Zamboni sam. Sumničijo namreč še eno gospo, ki je malo pred licem mesta prodrla vojaški kordon in šla preko ceste, v sled česar je moral Mussolinijev avtomobil voziti na kritičnem mestu bolj počasi. Policija domneva, da je ta gespa zapletena v atentat. Doslej je še niso mogli dobiti.
Pravi atentator ušel?
Razširjajo se vesti, da Zamboni ki ga je pobesnela fašistovska milica zaklala, niti ni bil atentator na Mussolinija. Zatrjujejo namreč, da vsa družina Zam-bonijeva nikakor ni sovražna fašistom. Mladi Zamboni je še pred par meseci
(Nadaljevanje poročila na 2. stran:.)
Pogajanja in konference v Beogradu
Uzunovič in Pašič. — Iskanje kompromisa. — Razne verzije o
Pašičevih zahtevah. — Interesantne izjave o razvoju dogodkov.
Kaj je s klerikalci? — Razgovori Pribičevica s Trifkovičem in
Ninčičem.
nik Uzunovič na dvornem maršalatu. kjer je ostal eno uro. Po povratku z dvora je izjavil novinarjem, da je raz-
Beograd, 2. novembra, p. Največjo pozornost je vzbudila v nedeljo dolga konferenca min. predsednika Uzunoviča s Pašičem. Razgovoru je nekaj časa prisostvoval tudi Aca Stanojevič. Razširile so se vesti, da jc Pašič zahteval demisijo vlade, druga verzija zopet pravi, da hoče Pašič takojšnjo rekonstrukcijo vlade, iz katere naj bi izpadli nekateri njemu nasprotni ministri, predvsem g g. Maksimovič, Srskič in Triiu-novič. Stvarnost teh informacij se ne da kontrolirati. Sigurno je le to, da se išče kompromisna formula, s pomočjo katere bi se dalo izbeči nadaljnim kritičnim konfliktom v radikalskem klubu, ki bi mogli postati usodepolni za eksistenco vlade. Izgleda, da se Pašič na eni strani še ne čuti dovolj jakega za odločilno ofenzivo, na drugi strani pa zopet ne mara priznati stanja, ki ga je strankar-sko-politično ustvaril g. Uzunovič. Zato tudi po vseh znakih sodeč, do kompromisa med obema prvakoma ni prišlo.
G. Uzunovič je zvečer bil v dvoru, kjer se je doigo razgovarjal z ministrom dvora Jankovičem. kateremu je dal politično poročilo za kralja, ki se je včeraj mudil še v Skoplju. Nato je poklical k sebi ministra Trifunoviča in Maksimo-viča, s katerima je dolgo konferira!.
Mnogo se je komentiral tudi obisk Svetozarja Pribičeviča pri predsedniku skupščine Trifkoviču. Gre za odgovor vlade na interpelacijo posl. Budisavlje-viča radi kršenja imunitete posl. Božo-viča s strani ministra zunanjih del. Gospod Pribičevič je v imenu kluba SDS zahteval, da pride ta interpelacija takoj na dnevni red. Danes je g. Pribičevič obiskal zunanjega ministra Ninčiča. s katerim je konferira! dve uri. Dr. Nin-čič je izjavil novinarjem, da je razpravljal z g. Pribičevičem o nekaterih zu-tianje-političnih zadevali. ^Prijatelja sva in se večkrat sestaneva», je dejal doktor Ninčič. "Govorila sva tudi o interpelaciji dr. Budisavljevič glede kršitve imunitete poslanca Gligorije Božoviča, kar naj reši skupščina.« Podobne izjave je podal novinarjem tudi g. Pribičevič. Popoldne je bil ministrski predsed-
Narodna skupščina zopet brez dela
Računati je s ponovno odgoditvijo. — Nesoglasja med vladnimi strankami onemogočajo vsako resno delo. — Politična situacija nerazčiščena. — Povratek kralja v Topolo.
prispe kralj še tekom tega tedna v Beograd Sestanki, ki iih ie imel g. Uzunovič z g. Pašičem izgledu, da niso v ničemer razčistili
pravljal z maršalom dvora Jankovičem o prenosu smrtnih ostankov vojvode Putnika in drugih za državo zaslužnih mož v domovino.
Pri Pašiču je bilo danes zelo živahno. Med drugimi sta ga poselila poslanik v Rimu Balugdžič in podpredsednik radikalskega kluba Iliia Mihajlovič, ki ie bil poprej pri predsedniku vlade Uzuno-viču. Po eni verziji je Mihajlovičev obisk pri Uzunoviču in Pašiču v zvezi s sklicanjem seje radikalskega kluba, po drugi verziji pa s poskusom, da se čimpreje zopet doseže soglasnost med posameznimi skupinami radikalskega kluba.
Današnja ^Pravda® objavlja razgovor 7. uglednim prijateljem PaSiča, ki je izdavil naslednje: cPoložaj je jasen. Paši6 se je popolnoma seznanil z razmerami ter določil naše zadržanje. Tako ne more iti dalje niti s stališča državnih niti s stališča strankarskih interesov. Pašič je vse činitelje v naši stranki obvestil o tem in sedaj borno videli, kaj bo.» Na vprašanje, ali je Pašič zahteval Uzuno-vičevo ostavko, je dejal: cNe vem. kaj mu jc rekel. Toda tudi Uzunoviča je obvestil o svojem stališču in to bi bila vsekakor posledica.® Nadalje navaja • Pravda-', da je njenemu sotrudniku izjavil neki član vlade: «Laž je, da je Pašič zahteval ostavko viade. O drugili odnošajih ne morem govoritU Na vprašanje, ali so razgovori z dr. Korošcem prekinjeni, je odvrni!: '-Da. vse to ni bilo resno. V tej smeri se ne bo več de-lalo.-> Na pripombo, da bi se imela vladna koalicija razširi: po predlogu, ki ga je Uzunovič predložil kralju, je odgovoril: cVsekakor. Vendar se bodo pred. tem uredili drugi odnošaii. Morebiti se bodo vršili razgovori z demokrati.* Končno poroča <Pravda», da je položa j vlade na prelomu. Ali bodo poslušali Pašiča. ali pa se bo moralo iti v volitve. «Pravdb se zdi. da bi v tem slučaju doba Uzunovič volilno vlado.
Beograd, 2. novembra p. Po ponovnem oditroni nadaljuje Narodna skupščina jutri svoje seje. Edino delo, ki jo čaka obstoja v projektu malega zakona o naknadnih kreditih za proračunsko leto 1926-27. Gre tu v slavnem za dopolnilo nekaterih nezadostnih kreditov tz rednega budžeta za ministrstvo prometa, predvsem za železničarske delavce. Tekom preteklih pet dni odmora ni vladna večina ničesar pripravila za plentim Narodne skupščine razeu predloga za spremembo ČL 305 zakona o prometnem osobju, s katerim se ukinja stalnost prometnega osobja še za nadaljna tri leta. Verjetno je, aa bo ta zakonski načrt postavljen r.a dnevni red skupščine pojutrišnjem. Mogoče pride na dnevni red tudi znana interpelacija dr. Srdjana Budisavljeviča o postopanju ministra zunanjih del povodom intervencije pos!. Božoviča v zadevi albanskega poslanika Cena bega. Doslej vse kaže. da bo takoj Narodna skupščina ponovno odgodena. Na agrarnem zakenu, ki je pred skupščinskim odborom sc sploh nc dela, ker ie predsednik odbora radikal g. Mirko Komnenovič odločno proti samemu zakonskemu načrtu. Nesoglasja v vladni večini onemogočajo vsako redno parlamentarno delo.
Položaj v vladi je še vedno nejasen. Vse nade se polagajo na prihod kralja. Izgleda, da ie radi motne politične situacije kralj res skrajšal svoje potovanje po Južni Srbiji. Danes se je vrni! v Topolo Vlada misli, da
situacije. Nasprotno trdijo pašičevci in prav tako iz vrst same vlade, da je položaj vrlo težak radi nezaupanja večine radikalskas* kluba.
V viadi se nadaljujejo mtermkiisterijalne konference. Minister iinanc ie izjavil vašemu dopisniku, da je sedaj celoni budžet izdelan. Budžet znaša nekaj preko 11 milijard dinarjev. Točna številka še ni ugotovljena in jo bo določil ministrski svet. Minister dr. Peric jc tudi izjavil, da pričnejo jutri popoldne posvetovanja vladne večine o možnosti kompromisa pri zakonu o izenačenju neposrednih davkov.
Predsednik vlade g. Uzunovič je izjavil v* šemu dopisniku, da ni ničesar novega. Na, vprašanje, kdaj pride kralj je g. Uzunovič odvrnil: Vi pričakujete, da pade vlada, ko se vrne kralj. Saj tudi pišete tako? Vaš dopisnik mu je odgovoril: G. predsednik, s sigurne strani dobivamo informacije, da ie v~i čskovati krize vlade v najkrajšem časa. G. Uzunovič se je nasmehnil in odšel v svoj avto.
Današnji dan ne beleži cikakega važcei-. šega političnega dogodka. Bilo je par obiskov v Pašičevem stanovanju. Deloval ni nikak skupščinski odbor. Edino na večer so malo oživeli skupščinski prostori, ko so se pričeli vračati narodni poslanci iz province.
Novi koraki za rešitev rudarske stavke
Londoii. 2. novembra, (lo.) Včeraj je rudarska organizacija pooblastila z večino glasov svoje"zaMopniko. da prično pogajanja z la&toiki na podlagi krajevnih dogovorov za konec stavke. Prisotna sta bila pri sestanku tudi poslauca Spencer in Varlev. Danes bo izvrševalni odbor rudarske federacijo sklepal, ali naj se predložijo mirovne ponudbo vrhovnemu svetu delavskih organizacij, ki naj pooblasti izvrševalni odbor rudarsko zveze za uadaljne korake na potu k rešitvi rudarske krize. Vprašanje bojkota dovoza tujega premoga pride v razpravo na skupnem" sestanku zastopnikov izvrševal nega odbora in zastopnikov zvez transportnih delavcev.
London. 2. novembra, s. Izvrševalni odbor rudarjev je dobil ček na en milijon rublje v za stavkajoče rudarje. Ček je poslala boljševiška stranka v Rusiji.
London, 2. novembra, e. Bivši državni kancler sir Robert Horne ceni škodo, ki je nastala vsled radarske stavke za narodno gospodarstvo na i milijone fu»tov šterlia-
"OV.
Pred radikalno spremembo sovjetske politike?
London, 2. novembra, r. cCliicago Tribuno piše, da je ruska vlada sklenila radikalno spremembo svoje politike. Predvsem hoče preprečiti nadaljno \mešavauje tretje iuternacijonale v notranje zadeve drugih držav in ustaviti komunistično propagando p.» t vetu. Prva posledica tega sklepa naj bi bil razpust propagandnih oddelkov. Rusija bože tudi poskušati doseči priznanje onih držav, ki tega doslej še niso storile in skleniti a njimi pogodbe. Sovjetska vlada misli nadalje izdelati nov program za ureditev svojiU dolgov in namerava pozvati vse svoje upnike na kongres na Dunaju, na katerem na* bi se uredilo vprašanje ruskih dolgov. Pariški poslanik Itakovski je baje že dobil privoljenje Francije za tak načrt mednarodna konference. Rusija je pod vplivom Mussolinija ponudila Češkoslovaški varnostni pakt. Ako Češkoslovaška sprejme to ponudbo, stori Rusija isto s Poljsko.
Darujte za dijaške kuhinje
«JUTRO® št. 253
Sreda 3. XI. 1926
zaprosil za sprejem v faSistovski naraščaj. Iz raznih okoliščin sklepajo in ta domneva se vedno bolj utrjuje, da je pri kratki borbi za atentatorja, pri kateri sta bila dva fašista ranjena z bodali, od svojih tovarišev, pravi napadalec ušel in da je postal mladi Zamboni nedolžna žrtev napada na Mussolinaa. Da je bila vsa Zambonijeva rodbina v Bologni
arietira5a' smatrai° razumljivo, ker mladi Zamboni nikakor ni mogel storiti svojega čina iz lastnega nagiba, ako je sploh pravi napadalec. Kakor pravi «Agenzia Štefani«, doslej še ni z uradne strani zanesljive potrditve, da bi bil mladi napadalec na Mussolinija res identičen z Anteom Zambonijem.
Fašistovske puške zatemnujejo solnce!
, Mussolini je dospel v Forli po 19. uri in je takoj stopil z Rimom v brzojavno zvezo. Izdal jc stroga navodila, da se prepreči sle« herna demonstracija. Kralj mu je v imenu svioje rodbine poslal brzojavno čestitko. Ko jc ministrski predsednik stopil s kolodvora mu je prebivalstvo, ki je med tem že izve« delo, da je Mussolini zopet ušel atentatu, prirejalo navdušene ovacije.
Mussolini je poslal iz Forjija poslancu Arpinatiju v Bologno brzojavko, v kateri izraža svoje veselje nad nedeljsko nepozab* no manifestacijo fašizma. Mussolini pravi v tej brzojavki, da so bolognski in padovan« ski fašisti v resnici nosilci vsega italijan« skega fašizma. Prizora v Litorijalu ne bo mogel pozabiti nikdar. V zgodovini Italije menda ni bilo še nikdar močnejše zveze med vlado in narodom. Doslej še ni bilo tako strašne revije oboroženega naroda. Brez pretiravanja se more reči, da je gozd pušk zatemnil solnce. Zločinska epizoda zadnjih trenotkov v Bologni ni mogla mo» ititi tega veličastnega dne. Mussolini pošilja Arpinatiju trak Mavricijevega reda, ki ga je prodrla napadalcev* kroglja, s prošnjo, raj ga hrani med fašistovskimi spomini v Bologni. Mussolini je v brzojavki dodal: »Nič se mi ne more zgoditi, dokler ne izvrs šim svoje nalogc.»
Odmev atentata v Rimu, - Smrtna kazen za atentatorje na Mussolinija!
Rim, 2. novembra, d. Vest o ponesrečen nem atentatu na Mussolinija, se je bliskoma razširila po mestu in je izzvala veliko raz« burjenje množice. Ljudje prvotno niso ve« deli. za kaj gre, ko so se na vseh hišah po« javile zastave. Kmalu pa je ljudstvo zvo» delo za atentat. Včerajšnji jutranjiki in po« sebne izdaje popoldanskih listov so podrob« no razpravljali o dogodkih v Bologni. Me« sto je bilo včeraj svečano razsvetljeno in v vseh javnih lokalih so bile velike manife« stacije. Prebivalstvo je hodilo po mestu in vzklikalo Mussoliniju. Poslaništva drugih držav-so bila vojaški zastražena. V Rimu je bila takoj mobilizirana legija milice. Diplo* matski zbor je včeraj prišel v palačo Chig; in izrazil svoje čestitke, da se je atentat ponesrečil. Tudi papež je izrazil Mussolini« ju svojo čestitko.
V pondeljek popoldne so se jele na pro« stranem trgu Colonna zbirati fašistovske množice. Okrog 19. ure so jih cenili nad 50.000. Ob navdušenih vzklikih Mussoliniju in Italiji se je pojavil na terasi italijanske novinarske zveze generalni tajnik fašistov«: ske stranke Turati, ki je nagovoril množi« co. Okrog njega so stali poslanci, senatorji, rimski guverner Cremoncsi,- generali, dr« žavni podtajnik itd. Turati jc v svojem go« voru dejal med drugim:
«Predvscm jc naša dolžnost, da zadene« m o krivca atentatov na Mussolinija. Toda krivci niso samo oni, ki so izvršili atentate na našega voditelja, ampak tudi oni, ki na tihem in na skrivaj pripravljajo zaroto proti nam. Skoraj ne moremo ločiti atenta« ta od atentata, ker dokazuje serija napa« dov, da je tu veriga soodgovornosti in gnez« do nasprotnikov v tu» in inozemstvu, ki ga jc treba iztrebiti. V štirih letih, odkar se je začela naša revolucija, še vedno vidimo,
Benito Mussolini
da naša nespametna strpljivost ni rodila zaželjenega sadu. Še vedno imamo pred se« boj nasprotnike fašizma. In zato mora biti naša trdna volja, da se določi smrtna kazen za onega, ki je izvršil atentat, pa tudi za onega, ki ga je nagovoril k činu. Naš vodi« telj je hotel, da se takoj po njegovem po« vratku v Rim skliče k seji veliki svet, naj« višji organ revolucije. V velikem svetu bo zahtevala stranka v skladu z željo in za« htevo vseh poštenih Italijanov, da se smrti na kazen tako j izvrši nad Zanibonijem, Ca* pellom in Lucettijem. Nam jc vseeno, kak« šna izjemna sodišča je treba ustanoviti ali kakšne posebne zakone je treba sprejeti. Mi sprejemamo vse zakone in sodišča, čijih obsodba naj se glasi na smrt. V našem skupnem interesu je, da si pogledamo do« bro drug drugemu v oči in da poiščemo, ali ni morda med nami samimi skrit naš so« vražnik. Prišel je čas, da drug drugemu iz« prašamo vest. Pričakovati moramo s popol« nim mirom odločitve velikega sveta. Ves fašizem v Italiji se mora zbrati okrog svo« jih voditeljev in jim izraziti svojo trdno voljo. Danes kot včeraj moramo biti trdno odločeni, da v vsem poslušamo svojega vo» ditelja. Zakaj z njegovim življenjem jc v ozki zvezi veličina, pravičnost in moč na« roda.« Fašisti so burno ploskali tem bese« dam Turatija.
Pustošenja v Rimu in Milanu
Rim, 2. novembra. 1. V nedeljo zvečer so fašisti na vest o atentatu na Mussolinija v Bologni obrnili svoj srd proti nasprotnikom fašizma in navalili na uredništva n tiskarne listov «Mondo», aVoce Republicana® in «Risorgimento» in jih opustošili. Udrli so tudi v stanovanje ravnatelja «Monda» in v vodstva maksimalistične, unitarske in re« publikanske stranke, razbili vse, kar jim je prišlo pod roko in vrgli pohištvo na cesto. V Milanu so razbili fašisti tiskarni listov «Avanti» in <cUnita» in pretepli nekaj ured« nikov. Voditelji fašistov so izdali proglase, ki prepovedujejo vsak izgred.
Papeževa čestitka Mussoliniju
Rim, 2. novembra. 1. Vest, da se je izja« lovil napad na Mussolinija, je napravila glo« bok vtis tudi na papeža. Ko je prečital br» zojavko, ki mu jo je izročil kardinal Gas« parri, je papež vzkliknil: «To je novo pot trdilo, da vživa Mussolini božjo zaščito.» Vendar pa bi se moral bolje čuvati pred hudodelskimi elementi.®
Okolnosti, da je papež Pij XI. poslal mi« nistrskemu predsedniku Mussoliniju diplo* matskim potom čestitke, pripisujejo poli« tični krogi veliko važnost. To je namreč prvič, di je tudi Vaunan direktno sporočil agenciji Štefani podobno vest.
Po atentatu na
Vsi opozicijonalni in socialistični listi ustavljeni. — Fašistovske varnostne odredbe. — Sklicanje fašistovskega velikega sveta. — Ponovni izgredi. — Cer-kev in Mussolini. — Še ena tajna policija. — Fašistovske demonstracije proti Francozom.
Rim, 2. novembra o. Z odlokom od 1. t. tii. jc rimski prefekt radi četrtega atentata na Mussolinija ustavil opozioijonalne liste >11 Mondoc, »II Risorgimento*, ^11 Gazzet-tino di Venezia« in *La Voce Repubbtfca-ma«. Tudi turinska »Stampa« in »Corriere di Torino« me smeta več izhajati. Nadalje so bili ustavljeni sledeči socialistični in komunistični listi: sAvantU, »Un-ita«, »II Quar-to Stato«, »Battaglie Sindicalc«, »L' Or-dir.e Nuovo« ter »II Cittadino di Brescia«. Rimski proročcvalci komunističnih in soci-jalisfciSnih listov so bili izključeni iz sindikata poročevalcev, ker jih smatrajo za nevredne, da bi še estali v stanovski organizaciji novinarjev.
V •zvezi z atentatom se vršijo po vsej Italiji obširne preiskave. Notranje ministrstvo je odposlalo v posamezne pokrajine posebne policijske komisije v sviho ohranitve reda ter v svrlio nadzorovanja posameznih opozirijonalnili voditeljev ter opozicijonal-nih organizacij. V notranjem ministrstvu se vršijo dolge konference nied notranjim ministrom Federzonijem ter glavnim fašistovskimi tajnikom Turatljem v svrlio prončeva-ia notranjega položaja v državi. Da se ohrani red in mir, je ostal v Bologni drž. podtajnik za notranje zadeve Teruzzi. Danes pa je dospel v Rim, kjer je poročal, da v Boloctii jii prišlo kljub največjemu ogorčenju do nikakih incidentov. Veliki faši-stovski svet bo 5. t. m. ponovno razpravljal o ukrepih za zaščito fašislovskega režima in življenja Mussolinija. FaSistovski vodifelji nameravajo za vsako ceno one-mosročiti nadaljnje atentate na Mussolinija.
Rim. 2. novembra, o. Iz vseh kraiev Italije prihajajo vesti o izcrredih, ki jih upri-ziriajo fašisti rarli atentata na Mussolinija. Kakor noroča <Tribuna*. sta hoteli dve skupini fašistov napasti stanovanje znanega socialističnega poslanca Francesca Rossija. Toda njegovo hišo je straži! dol orožnikov in finančnih stražnikov, ki so oddali na izcrred-nike salvo iz pušk. Na mestu sta bila ubita
dva fašista. V borbi je bil ubit tudi en orožnik. Fašisti so opustošili v Genovi tudi tiskarno in uredništvo <Lavora>. V Napolju je bilo razdejano stanovanje bivšega lastnika <Mattina» Searfoglia in še treh drugih opozicijonalcev V Cagliariju je bil aretiran poslanec sardinske stranke Lussu, ker je ustrelil enega fašista, ko je hotel vdreti v njegovo stanovanje. Tudi iz Milana poročajo, da "je prišlo tamkaj do izgredov. Razbita so bila stanovanja raznih opozici jonskem.
Rini, 2. novembra, o. Po vsej Italiji se vrše zahvalne službe božje, da ie Mussolini zopet srečno utekel smrti. Posebno zanimiv je kratek govor, lei ga je imel pri taki zahvalni službi božji kardinal Ascalesi v baziliki v Napolju. Dejal je: <Blazen čin, ki je bil vnovič izvršen proti ministrskemu predsedniku Mussoliniju, je na eni strani grozen, na drugi pa nas navdaja k vzvišenemu in tolažilnemu razmišljanju. Že četrtič je božja previdnost očuvala njegovo (Mussoli-nijevo) življenje. Potemtpkem mora biti kako poslanstvo, ki se mora potom njega izpolniti v dobrobit Italije in morda celo vsega sveta. Izgleda, da se Mussolini v vsem obsegu zaveda tega visokega poslanstva.*
Ferrara, 2. novembra, o. Na današnjem zborovanju vodstva pokrajinske fašistovske zveze za Ferraro je bila osnovana tajna fa-šistovska policija za nadziranje voditeljev opozicije ter obenem sestavljen tajen seznam onih opozicijonalni h voditeljev, čijih življenje je odvisno od življenja Mussolinija
Pariz, 2. novembra, (pa.) Kakor poročajo iz Niče, so priredili fašisti v Ventimigliji pred francoskim konzulatom burne demonstracije, pri katerih je bilo mnoffo Francozov tepenih. Fašistovska milica je pretepla 15 Francozov, ki se niso odkrili pri prepevanju fašistovske himne. Neki častnik milice je strgal francoskomu železničarju cigareto, češ, da se ne kadi med prepevanjem fašistovske himne. Policija je z velikim naporom spravila s kolodvora fašistovsko množico. ki je hotela preprečiti odhod francoskih vlakov. Tekom demonstracij pred francoskim konzulatom ie vdrl v njegove prostore fašist, ki je z balkona konzulata nagovoril demonstrante. Policija m Je prijela. Preiskava je dognala, da so fašisti pretepali francoske
železničarje.
Rim, 2. novembra, k. «Lavoro d' Italiai javlja iz Niče, da so tam odkrili zaroto ita« iijanskih emigrantov proti Mussoliniju. Dva zarotnika, ki sta se žc pripravljala za po« vratek v Italijo, sta bila aretirana. Meja je zelo strogo zastražena.
Milan, 2. novembra, s. Kakor poroča «Po« pol<J d' Italia», so na padovanskem vseučili« šču prisilili protifašistovske profesorje, ki so so izjavili solidarne s pisateljem Bcne« dettom Crocem ter z zgodovinarjem Salve« minijem, da so podali ostavko. Da se izve« de politično čiščenje v mestu, so se zopet osnovale fašistovske akcijske skupine, ki so zasedle znano kavarno Pctrocchi sredi me« sta, kjer se baje zbirajo prostozidarji in antifašisti. V Varcsiu so aretirali 39 oseb.
Volitve v Zedinjenh državah
Danes, dne 2. novembra, se vrše sko-ro neopaženo za Evropo volitve za kongres severno - ameriških Zedinjenih držav. Evropa ima trenutno polno lastnih vprašanj, ki v prvi vrsti zanimajo javno mnenje. Poleg tega se v splošnem ne pričakujejo od izida ameriških volitev bistvene izpremembe, kj bi vplivale na zunanje politično smer Zedinjenih držav. Vse drugačno zanimanje nego volitve v kongres bi seveda zbudila predsedniška volitev. Vendar pa bodo današnje volitve nekak uvod za predsedniško volilno kampanjo in bodo pokazale, v koliko si je opomogla demokratska stranka od dni Wilsonovega ponižanja in kakšni so njeni izgledi za bližnjo bodočnost.
Danes je poklicana milijonska armada severno-ameriških volilcev, da si izbere novo reprezentančno (poslansko) zbornico in eno tretjino članov gornjega doma (senata). Dosedanja poslanska zbornica datira iz leta 1924. in šteje 235 republikancev, pristašev predsednika Coolidgea, proti 183 demokratom, 5 radikalcem, 2 socijalistom in 10 republikanskim disidentom (Lafollettovega kova). Pri poslednjih volitvah, ki so se sicer vršile še v dobi republikanskega .raščanja, a se je antidemokratska burja še precej polegla, so pridobili republikanci 25 mandatov. Danes pričakujejo po lastni prognozi, da izgube 5 poslancev in si tako še vedno obdrže absolutno večino 25 mandatov v reprezentančni zbornici. Zlasti si upajo prisvojiti oba socijalistična sedeža, to tem prej, ker je sedanji socijalistični poslanec v Newyorku itak že presedlal v njihov tabor. Ravno tako upajo potolči radikalce v Minnesoti in demokrate v Kaliforniji. Slabše pa so šance republikancev v iztočnih državah, Pensylvaniji, New-Jerseyju in Newyorku. Tu so proti njim zlasti nasprotniki sedanjega «su-hega» režima in pa številni pristaši Evropi bolj .prijazne politike. V splošnem pa ni pričakovati bistvene izpremembe v strankarski sestavi spodnje zbornice.
Malo drugačen je položaj v senatu. Tam rabijo demokrati samo 8 novih mandatov, da uničijo republikansko večino. In tak dogodek ni docela nemogoč. Ona tretjina senata namreč, ki se ima danes nadomestiti, je bila izvoljena leta 1920., v dobi najhujše protidemo-kratske gonje. Danes ni o tedanji ani-moznosti proti demokratom nobenega govora več. Zato je malo verjetno, da bi republikanci obdržali 2. novembra 1926. vse tiste senatne sedeže, ki so jih z naskokom zavzeli v času svojega največjega zmagoslavja. Demokrati so trdno prepričani, da ne izgube pri današnjih volitvah niti ene dosedanje pozicije. Če pa se jim posreči iznova si priboriti vsaj S senatnih mandatov v nekaterih svojih starih trdnjavah, ki so leta 1920. podlegle republikanski po-vodnji, bi republikanci izgubili dosedanjo šibko večino v senatu.
Iz tega razloga so pristaši predsednika Coolidgea v velikih skrbeh ter so prav po amerikansko mobilizirali vse sile, da preprečijo svoj poraz, ki bi bil slab znak za prihodnje volitve predsednika Zedinjenih držav.
*
Kongresne volitve v Zedinjenih državah
W«shington, 2. novembra, f. Na predvečer kongresnih volitev je izdal predsednik Coolidge proglas na volile©, v katerem jih poziva, naj ne izdado suverene pravice samouprave s tem, da bi izostali od volilnih žar. Coolidge je sam dal vzgled in se odpeljal v svojo domovino Massachusetts, da odda glas za republikanskega kandidata, senatorja Butlarja.
Občinske volitve v Angliji
Napredovanje delavske stranke
London, 2. novembra, (lo.) Zadnji rezul« tati občinskih volitev izkazujejo, da je pri« dobila delavska stranka 147 mandatov. Kon servativci so izgubili 70, liberalci 49 in nc« odvisni 21 mandatov. V Londonu se ni vo« lilo, ker se voli tu le vsako tretje leto, do« čim so na deželi volitve vsako leto za tret. jino mandatov. Delavska stranka je z do« seženimi uspehi izredno zadovoljna.
Izvoz našega premoga v Italijo
Beograd, 2. novembra n. Zaradi rudarske stavke na Angleškem sc je pojavilo v Italiji občutno pomanjkanje premoga. Zato si je začela Italija zadnje čase nabavljati juzo-slovenski premog, zlasti iz Trbovelj. Da bi mogla naša država izkoristiti to ugodno konjunkturo, je odredilo prometno ministrstvo, naj stavi železniška uprava zadostno množino vagonov na razpolago za prevoz premoga v Italijo, čeprav so železnee zelo zaposlene z jesenskim izvozom v inozemstvo. (Med tem pa, kakor čujemo, italijanska žel. uprava zadržuje sprejemanj Jugoslo-venskih vlakov na granici in vse naše železniške postaje so zastopane z natovorieni-mi vagoni, ki ne morejo naprej. Op. ured.)
•ni težko predstavljati. Potrpežljivost davkoplačevalcev, ki so vedno redno plačevali svoje obveznosti, dokler so mogli, je izčrpana in dolžnost -je, pravočasno opozoriti oierodajne faktorje ua to okol.nost.
Politične beležke
Velik zbor SDS v Babini gredi
Ob navzočnosti kakih 3000 zborovalcev so v nedeljo govorili v Babini gredi poslanci SDS gg. dr. Hinko Krizmaa, dr. Svetislav Popovič in Večeslav Vilder. Že sam sprejem je zajamčeval lep uspeh zboru, ki se je zares obnesel kot navdušeua manifestacija za stranko in njeno nacijonalno politiko. Zboru je prisostvovalo vejiko število bivših radičevcev, ki so s posebnim odobravanjen spremljali izvajanja poslancev SDS. Vobče j.? zbor v Babini gredi v na jdostojnejši meri dokazal, da prodira politika SDS nezadržno tudi v vse one kraje, ki so do nedavna bili čisto radičevske postojanke.
Uspeh dela vladne večine
, «Ref> piše: cGosp. Kadič, drugi šef vladne večine, j>otuje po Bosni z namenom, kakor sani pravi, da bi organiziral Hrvate. G. Radič torej daues kot odgovorni vodja vladne koalicije izvaja svojo staro separatistično politiko. Na svoje zborovanju v Jajcu, ki eo mu prisostvovali tudi radikali, kjer je torej biLi vladna koalicija kompletna, je gosji. Radič trdil ob splošnem odobravanju, da j* v Bosni upraTa slabša kakor pod Avstrijo, mnogo slabša. Čo Irdi to šef vladne večine, ki že 16 mesecev vlada v tej državi in ki je za upravo odgovorna, ne preostane drugo, Icakor da se ta trditev, ki je brez dvoma tudi najdobrohotnejša ocena dosedanjih rir zultatov vladnega dela, vzame na zuanje.>
Demokratski zbor v Mariboru
Maribor, 2. novembra.
Kljub krasnemu jesenskemu dopoldnevu je v nedeljo dopoldne elita mariborskih političnih delavcev iz vseh slojev napolnila lepo dvorano Grajskega kina, da sliši govore poslanca dr. Pivka in dr. Kramerja. Oba govornika sta s toliko stvarnostjo, sine ira et studio, razmotrivala naše ue baš razveseljive politične prilike, da so poslušalci polni dve uri z največjo pozornostjo in odobravanjem sledili njunim izvajanjem.
Zbor je otvoril g. Ivan Kejiar, ki je takoj nato dal besedo iskreno, pozdravljenemu narodnemu poslancu dr. Pivku. Poročilo o političnem položaju je izpolnil poslanec dr. Pivko to pot predvsem s karakteristiko mentalitete in metod radikalne in radičevske stranke, ki sta brez pozitivnega programa in še bolj brez volje za zboljšanje težavnega gospodarskega položaja, pod katerim ječi ljudstvo. Kot karakteristične pojave je obravnaval g. poslanec tudi demoraliza-cijo, ki jo hočejo širiti maloštevilni radikali v Sloveniji. Preganjanje uradni-štva se nikjer ne izvaja na tako ostuden način, kot dela to RR vlada. Z ogorčenjem so poslušali zborovalci poročilo o postopanju vlade napram ravnatelju Pircu in ostalim profesorjem na mariborskem moškem učiteljišču, odkoder so radi dozdevnega premalega spoštovanja izkazanega njegovemu zagrebškemu veličanstvu Stipici pregnali najboljše moči, ne da bi črhnili le besedo protesta oni kričači, ki so imeli pod Pribi-čevičem toliko govoriti o nasilju, ko je bil samo premeščen profesor, kateri je mesece in mesece po shodih in časopisih grdil politiko svojega šefa prosvetnega ministra. Sedaj, ko je bilo radi nedopustnih persekucij. neutemeljenih in protipostavnih, učiteljišče cele mesece brez učnih moči, ko so vrgli ravnatelja Pirca, izvrstnega pedagoga s komaj 22 službenimi leti na cesto, kričači molče. Poslanec Pivko je ostro ožigosal, kako sedaj na zavodu deluje nemoteno učitelj Kutin, ki piše kot eksponent RR vlade svojim kolegom demoralizujoča pisma, naj zataje svoje prepričanje, izjavijo, da so le v zmoti sledili demokratskim voditeljem in sedaj po spoznanju vstopajo v radikalno stranko, češ le na ta način si lahko zasigurajo zaprošeno službo. Sicer vedno mirni poslanec dr. Pivko se z zborovalci vred ni mogel vzdržati krepkih besed.
Drugi govornik, dr. Krainer, ki so ga zborovalci očividno z ozirom na slovesno javno napoved sedanjega radičevca dr. Kukovca, da se ne bo smel nikdar več pokazati v Mariboru, sprejeli z ostentativno prisrčnim pozdravom, je v obširni z mnogimi karakterističnimi primeri spopolnjeni sliki predočil krizo starih političnih programov, politične morale in parlamentarizma v naši državi. Tu so glavni izvori neznosnemu stanju, ki nam ne da naprej ter onemogočuje vsako rčsno delo za konsolidacijo prilik. S posebno pozornostjo so poslušalci sledili zlasti govornikovim izvajanjem glede problema izenačenja davkov ter burno odobravali, ko je govornik ob posmatranju očividne nesposobnosti in ! rala. Ga. Milinova ie tudi izpovedala, da
Izpovedi gospe Milin
Težke obdolžitve v aferi Rade Pašiča.
Beograd, 2. novembra, r. Dopoldne je imel anketni odbor zanimivo sejo. Zaslišana Je bila ga. Milin, ki Je izpovedala, da je bila za življenje svojega moža, ravnatelja Slavonske banke, v dobrih zvezah z Radom Pašičcm. Po smrti njenega moža, jo je Ride Pašič obvestil, da ji pripada kot delež provizije od tvornice v Adamovem en milijon dinarjev. Nekaj kasneje jo je obvestil proku-rist Vukotič, da ji pripada mnogo več, ker je banka prejela za Rada Pašiča 6 milijonov češki-li kron in bi torej njen mož odn. ona imela dobiti 1,200.000 Kč t. j. po takratnem kurzu okoli dva in pol milijona dinarjev. Rade Pašič ji je najprej ponudil 300.000 dinarjev ter se je izgovarjal, da je moral velik del razdeliti kot provizijo ministrom, katerih imena pa ga. Milinova ne ve. Tedaj sta se zavzela zanjo Dragiša Stojadinovič in advokat Tartaglia. Z njujino intcrvenci-cijo se je pogodila z Radom P^šičem ter dobila 1 milijon dinarjev in sicer 600.000 D n v gotovini, za 4O0.000 Din pa delnic Trboveljske družbe. Ker je imel njen mož deponiranih v safeju Praške banke 1500 dela.c TPD, je zaprosila Rada Pašiča, naj prenese te delnice v Slavensko Jpanko, Rade Pašfč je 1000 delnic deponiraj, 500 pa jih pridržal-za neka jamstva. Ga. Milinova še do datveš ni uredila z Radom Pašičem zadeye.s- tehii 500 delnicami. Ga Milinova trdi, da je šele pod pritiskom Rade Pašiča pristala na te pogoje, ker ji je po advokatu grozil z izgonom iz Beograda. ' Izpov.edba ge. Milinove se je stenograf!-
zle volje sedanje vladine večine za rešitev kompliciranega davčnega projekta v Narodni skupščini postavil zahtevo, naj se do končnega donošenja novega zakona izenačijo davčna bremena s sprejetjem samo enega paragrafa, ki bo sedaj veljavni srbski davčni zakon razširil na celo državo.
Oba govora sta žela burno odobravanje.
Po kratkem poročilu oblastnega tajnika Špindlerja o programu mariborskih demokratskih organizacij za zimsko delovanje so zborovalci sprejeli soglasno predložene resolucije o raznih lokalnih težnjah in izrekli zaupnico narodnima poslancema dr. Pivku, dr. Zeriavu, klubu in vodstvu SDS s šefom Svetozarjeu Pribičevičem.
Lep zbor je bil ponoven dokaz, da se v Mariboru kljub korupcijskim vabam delanezmožnega režima ves pošten napreden svet tesno zbira okrog SDS in njenih voditeljev.
pripravljena nanjo tudi priseči. Danes dopoldne je svojo izjavo podpisala. V izpovedi ge. Milinove so kompromitirane nekatere vplivne osebe, med njimi tudi Pašičeva liči, neki advokati, izmed ministrov pa je naravnost obdolžila pok. Marka Gjuričiča, rned tem ko hvali bivšega finančnega ministra Stojadinoviča, ki da si ie prizadeval, da bi I se njena zadeva z Radom Pašičem mirno-i uredila. Ga. Milinova tudi trdi. da ima o | tej stvari vse potrebne dokumente.
V anketnem odboru so se prečitali razen j tega še nekateri drugi akti v tej aieri. Anketni odbor se ima baviti sedaj tudi z vprašanjem svojega mandata, ki poteče sred; novembra. Ker namerava vlada odgoditi ss,e Narodne skupščine, se išče način, kako bi se' podajšal mandat anketnega odbora, ako bo to uspelo.
Nov
i
uaarec režimu invalidom

Veliko razburjenje v Litiji
Radi napovedane obče eksekuciie vsled zaostalih davkov
Litija, 2. novembra Danes se nahaja vsa Litija v silnem razburjenju in nemiru, ki ga je povzročila odrejena eksekutivna prodaja radi neplačanih davkov zarubljenih predmetov. Prizadeti so , skoro vsi Litijčani brez razlike strank in go- ! spodarske jakosti od poljedelcev, preko ' obrtnikov do trgovcev. Davčna praksa, ki ie pritirala naše gospodarstvo že na roo propada, je dovolj poznana in ni potreba še posebej omenjati, na kak način Je prišlo tako daleč, da bo pel jutri skoro pred sleherno litijsko hišo eksekutorjev boben. Omenimo naj samo to, da so med prizadetimi malimi obrtniki, katere tirja erar za plačilo 15.000 do 20.000 dinarjev davka in zaostankov. Kako izpadejo te javne dražbe, je javno že znano. Dočim velja nekako za sramoto, da bi se domačin poslužil prilike se okoristiti z nesrečo soseda, prihajajo na dražbe razni ljudje, ki špekulirajo na smešno nizke cene. Tako se je baš zgodilo tudi že v Litiji, kjer si je nabavil nekdo stanovanjsko opravo, vredno 13.000 Din za 1000 Din, drugi kolo, vredno 3000 Din za 500 Dm. Da se potem splošno ogorčenje prenaša s posameznika na celi stan, je sicer povsem neupravičeno, toda dejstvo, ki ga nikakor ne gre prezreti.
Kako razpoloženje vlada med litijskimi pridobitnimi krogi, ki so se obrnili tudi s posebno brzojavko ua gospoda delegata, se
Beograd, 2. novembra p. Današnja »Politika« poroča pod naslovom -Jedan nov škandal. — Nema više invalida , da je invalidsko vprašanje rešeno z eno sanii n*-■redbo ministra financ. »Politika* piše, Ca so pred tremi dnevi dobile finančne uprave od ministrstva financ ukaz, s katerim se ustavlja invalidnina vsem invalidom, ki imajo mesečno 92.50 D'n plače aii penzije, a onim, ki plačajo več kot 20 Din osebnega davka, da se invalidnina zniža za polovico. Radi ts naredbe izgube invalidnino vsi invalidi, ki imajo 92.50 Din in manj plače ali pokojnine, oni, ki plačajo 20 Din letno osebnega davka, p* dobe le polovico dosedanje invalidnine. V Beogradu so rad; naredbe ministra financ izplačevali Invalidom pri blagajni finančne uprave samo pokojnino, odtegnili so jim pa invalidnino. Finančni minister Je s svojo naredbo znižal število invalidov tako, da jili ne bo v bodoče ostalo niti deseti del onih, ki so do sedaj užival! državno podporo. ;Politika* dostavlja, aa ni nihče vodil računa o tem, da so z nj-redbo finančnega ministra pogaženi ustme-ni in pismeni zakoni državne in narodne blagodarnosti, uničena mnoga sodna reše-nia, ki so bila izdana na podlagi zakona.
Enoten zakon o mestnih hranilnicah
Beosrad, 2. novembra r.. V trgovinskem ministrstvu se izdeluje enoten zakon o mest nih hranilnicah, ki naj bi veljal tudi za Srbijo in Cmogoro, kjer doslej ni bilo takega zakona. Hkrati se razmišlja tudi o ustanovitvi zveze vseh mestnih hranilnic v Jugoslaviji.
Danes: m™
—m—— mladega vojaka in lepe mlade francoske devojke!
mHCHBRE
(THE BIG PARADE)
Vsled ogromne dolžine filma predstave ob:
4., 3|46., \B. in 9V
Kino »Ljubljanski dvor"
Vseh svetih dan na božjih njivah
Ljubljana, 2. novembra
Vseh svetili dan. Minilo je zopet leto in iz božjih njiv, kjer snivajo večno spanje milijoni onih, Ki so čili, je odjeknilo, da pojdimo počastit njihov spomin. Že tekom preteklega fedua so hiteli na obe ljubljanski pokopališči ljudje in se trudili, da dostojno okrase počivališča svojih dragih. Poruvan je bil plevel, grobovi so biLi očiščeni, preurejeni ter okrašeni z raznobarvnim jesenskim cvetjem. V nedeljo je bilo domovanje mrtvih popolnoma preurejeno iu olepšano ter ožarjeno v tisočih spominih, ki so jih pustili nam živim. Že v mcdeljo je poroma-lo gori k Sv Križu tisoče ljudi, ki so se ustavljali na grobovih, pomolili za hipec in kanila je niarsikaka solza.
Na praznik pa se je Ljubljana praznila že dopoldne. Ljudje so v trumah hiteli na pokopališče. Višek poseta mrtvih je bil dosežen okrog 16. ure. Na pokopališče k Sv. Križu je vozilo iz mesta 6 avtomobilov, ki so bilj zaposleni neprestano, vpreženi s prevažanjem so bili vsi avtotaksiji in iz-voščki. Promet ni ponehal na živahnosti notri do večera Pokopališče pri Sv. Križu je bilo kakor ogromen vrt, na katerem so cvc-tcle in poganjale iz tal med pestrim cvetjem ognjeno rože. Plamenčki so vztrepeta-vali . kovale so se iskrice v zelenih lončkih. ia od sveč se je širil opojen duh, med šetajočimi se množicami ljudi so vztrepeta-vaie duše rajnkih ter se radovale mad po-božiiosrio častilcev njihovega spomina. Duhovščina je ob 13. iiri opravila pri velikem križu sredi pokopališča cerkvene obrede, l-o molitvah se je med svečano tišino dvigala pesem devetdesetih pevcev združenih pevskih zborov pod vodstvom pevovodje s. Zorka Prelovca. Pevci so zapeli Mendels--olmovo -Beati iiiortuU-, nato Devovo >V1-jrred se povrne*.- in končno Pavčičevo ža-lostinko --Pomladi vse se veseli«.
Poornost ljudstva se je nato prenesla na številne vojaške grobove nižje doli na pokopališču. Tudi ti grobovi so bili sicer skromno, a vendade okrašeni iu so ua njih gorele številne svečice. Vojaške grobove je vzela v oskrbo šolska mladina ter jih pod nadzorstvom svojih učiteljev in učiteljic lepo preuredila. Vojaška godba je pod vodstvom kapelnika majorja dr. Čerina zaigrala tukaj tri žalosfinke. Nato je med splošno tišino deklamirala mala deklica, učenka Cundrova v srce segajoč o »Atefe se povrne.-. Zatem je dvignil glas bivši vojni kurat - Fran Bonač in ob spomeniku voj. žrtvam držal prekrasen patrijotičen nagovor, V: so ga tisoči poslušalcev poslušali z globoko pobožnostjo. Po končanem cerkvenem cbredu, ki so ga na vojaških grobovih opra-v.li vojaški duhovniki, je pevski zbor združenih pevskih zborov -zapel r-Vigred se povrne* in *0j Doberdob*. Svečanosti prisostvujoča vojaška četa je oddala med_ tem v zrak tri salve. Počastitvi vojaških "grobov je prisostvoval tudi oficirski zbor z generalom Zivkovičem na čelu.
Nad zemljo se je že davno razgrnil mrak, ca .pokopališču pa so se vedno še trle tnno-iice ljudi. Še vedno so prihajali gori z avtomobili ter peš. Zvečer je nudiio prostrano pokopališče krasno sliko. Celo jezero lučic je trepetalo nad grobovi in visoko gori pod nebom se je odražal svetel odsev.
Tudi pokopališče pri Sv. Krištofu je bilo močno ohiskano. Grobovi so bili povečini okrašeni in preurejeni, vendar je bilo
tu opažati mnogo zapuščenih grobov . . . *
Kakor že vsa povojna leta sem, se ie Ljubljana tudi letos spomnila žrtev avstrijskih rabljev, ki so padle pred puškinimi cevmi in spe nevzdramno spanje pod zelenimi rušami na Suhem bajerju. Že vedno počiva tamkaj 20 žrtev. Na inicijativo bivših vojakov, razpuščene ^Orjunec ter članov političnega iu prosvetnega društva SDS za šentjakobski okraj so bil.' tudi ti grobovi okrašeni s cvetjem in so na njih gorele lu-čice. Ob 11. uri dopoldne se je vršila tamkaj cerkvena slovesnost, ki jo je opravil šentjakobski -župnik g. Janko Barle. Slavno-sti je prisostvovalo okrog 1000 ljudi, znak, da v ljudstvu ni zamrla ljubezen in svetel spomin na one, ki so jih avstrijski trinog! postavili pred puškino cev, ker niso mogli ljubiti mačehovske države. Šentjakobski pevci so zapeli na grobovih žalostinko >Vi-gred se povrne,, in :--Blagor mu«. Po molitvah je imel čustven govor g. Ivo Bre-
ščak, ki je napravil na vse močan utis. «
Tudi pri Sv. Petru se je vršila v ponedeljek velika svečanost, ko so se Šentpc-učani z vidnim znakom spomnili vseh padlih vojakov šentpetrske fare. Svečanosti je prisostvovalo čez 2000 ljudi. Po maš; za-dušnici, ki jo ie bral domači župnik in med katero je svirala železničarska godba ?Slo-ga_-, je bil svečano položen v temeljni kamen spominski pergament z imeni padlih vojakov. Pevci so medtem zapeli žalostinko »Vigred se povrne« in *G'j Doberdob«. Dvestopet padlih vojakov se je nato v prisotnosti odbora Zveze slov. vojakov s predsednikom g. majorjem Colaričem na čelu in odbora za postavitev spomenika spomnil predsednik g. Viktor Rohrman, ki je sam izgubil na bojnih poljanah svojega sina. Trije izmed padlih so pustili svoje mlado življenje za domovino kot prostovoljci, dva v Dobrudži in eden na slavnem Kajmakčala-mi. Računski svetnik g. Jože Pire je preči-tal nato spominsko listino in slavuost je zaključil z lepim govorom g. major Colarič
vzkliknivši h koncu: Slava jim! Spomenik padlim vojakom bo postavljen v mesecu maju prihodnjega leta poleg cerkve.
Na starem mestnem poko»
Maribor, 2. novembra
Dasi ua starem mestnem pokopališču že nekaj let ue pokopujejo več, ampak na Mag-dalenskem iu mestnem na Pobrežju, vendar Mariborčani, zlasti starejši ne morejo pozabiti svojega starega idiličnega pokopališča in ga zlasti ob Vseli svetnikih na tisoče obiskujejo. Akoraviio se od meseca do meseca vedno bolj vidi propadanje grobov, spomenikov, grobnic in ograje in čeravno mestni bogataši svoje pokojnike polagoma selijo na novo pobreško groblje, vendar je še vedno privlačna sila za številne Mariborčane, ki ljubijo preteklost in poznajo tradicije.
Staro mestno pokopališče ima stoštiride-setletno zgodovino. Na njem so našli zadnji pokoj vsi meščani mestne iu frančiškanske županije, odkar je bilo nekdanje pokopališče okrog stolnice leta 17S3. opuščeno in leta 1809. zaprto tudi predmestno pokopališče sv. Ulrika blizu frančiškanske cerkve, na mestu, kjer stoji sedaj Turadova veletrgovina. Na njem se lahko študira zgodovina starejših mariborskih obitelji, v kolikor nagrobni spomeniki navajajo rojstni kraj. Kakor pri drugih velikih mestih, je tudi v Mariboru zelo neznaten del prebivalstva domačinov. Posamezne starejše, bogate fami-lijc, ki imajo svoje grobnice, so se razvilo po priseljencih iz raznih nemških pokrajin, ogromna večina pa je priseljena iz bližnje slovenske okolice.
Zanimiv je na primer rodovnik na grobnici Todbine Girstmaverjev, ki so se pred 150 leti priselili iz Tirolskega, odkoder je bilo v tistih časih tudi precejšnje priseljevanje v zapadne dele Slovenskih goric. Do-čim je ta absorbiral slovenski zivelj, so rodbine v mestih ohranile svoj nemški značaj, kakor ravno zadnji tukajšnji potomec Girstmaverjev, sljudski tribun« Franc, ki ga je kmalu po prevratu slučajno zadela krogla domov se vračajočega vojaka.
Tudi razne druge mariborske familije so se trudile vtisniti Mariboru nemški značaj, ker so njih očetje, dedi ali pradedi došli iz nemških krajev in jih slovenska okolica v Mariboru radi nemškega mestnega miljeja, ki ga je podpiral celo vladni aparat, ni asimilirala, dasi so vsi starejši nemški Mariborčani govorili vsaj za silo tudi slovenski
K temu nemškemu miljeju so spadali tudi nemški nagrobni spomeniki, katerih je po IJausmannovi knjigi »Siidsteiermark* na •mariborskih pokopališčih baje 20.000, dočiia je slovenskih bilo ob prevratu samo 400.
Da, nemški nagrobni napisi! Ali res pričate o uemštvu pokojnikov?
Oglejmo si nekatere uagrebne napise na starem pokopališču! Niti veliki buditelj slovenskega ljudstva, škof. A. M. Slomšek nima slovenskega napisa! Niso mu ga upali narediti, ker so se bali nemškega pritiska, ki ie preprečil tudi Slomškov spomenik na javnem trgu. Nemški napis ima tudi Slomškov zdravnik Središčan dr. Modrinjak, nemške nagrobnike imajo razni čitalničarii, kakor dr. Johann Orosel, Simon Paul, Johann Majciger (profesor slovenščine!), skladatelj prof. Johann Miklosich (brat slavista Franca Miklošiča), M. Maritsch itd., ali pa n. pr. Središčan Franc Kočevar, sEhrenbiir-ger des Marktes Polstrau«, razni slovenski profesorji, kakor »k. k. Schulrat« Lukas Lauter, Blasius Slaviuetz in drugi. Duhovniki, tudi znani rodoljubi, imajo latinske napise in skupni nagrobni spomenik kanonikov, med njimi Franca Kosarja, Ignaca Orožna, dr. Mlakarja, Kostanjcvca in drugih je tudi latinski, dočini imajo posamezniki izmed njih še poseben nagroben spomenik v nemškem jeziku, kakor tudi šolske sestre.
Odkod vse to? Ne ■vsled narodne nezavednosti ali imlačnosti pokojnikov, ampak vsled narodne indiferentnosti, neodločne vzgoje in skoraj neranljivih sozirov« njih ostalih, ki se niso upali postaviti slovenskega spomenika.
Toliko lepše se čitajo imena na tistih starejših slovenskih spomenikih, ki so še ohranjeni, ker pričajo o živi narodni zavednosti pokojnikovih sorodnikov. So to nekateri znani starejši rodoljubi: Serneci, Srebre-ti. Koprivniki, prof. Matek, davčni uradnik VVach iti razni drugi nižji uradniki in pri-prosti ljudje, ki so bili tako odločni, da sc v hudih nemških časih svoje obitelji ohranili slovenske.
Vsem slovenskim spomenikom pa. nekako načeluje visok kamen časnikarja Antona Tomšiča s svobodomiselno zvezdo in ponosnim napisom: »Hrabremu bojevniku u svobodi in napredku slovenskega naroda postavili njegovi čestiteiji 1S75 leta*. Nad štirideset let je bil ta ponosni spomenik simbol stremljenj naših ljudi v Mariboru, dokler se s prevratom 1918 niso uresničile sanje Tomšičeve. _
Snežni čevlji in galoše
Najboljše znamke —
najnižia cena
»Voika
Ljubljana nasproti Mestnemu domu
Zunanji odjemalci dobe brezplačno naš ilustrovani cenik.
Lepa proslava „28, oktobra" v Mariboru
Maribor, 31. oktobra
V polno natlačeni restavraciji Narodnega doma jo včeraj mariborski Češki klub, zvest tradicijam svojega sistematičnega delovanja, dostojno proslavil osmo obletnico češkoslovaškega osvobojeni«, državni praznik »28. oktobra*.	. , .:
Intimno slavnost, zato pa tem globljo po vsebini, je otvoril •predsednik urar g. Fra-njo Burcš, znan v mariborski oblasti kot češki vvicc-konzul . Pozdravil je zastopnika ČSR g. konzula dr. Rcsla, ki je zopet izkazal svojo posebno pozornost Mariboru t osebnim prihodom k slavnosti. Nadalje Je predsednik Bureš pozdravil zastopnika velikega župana, srezkega poglavarja Ivo Po-Ijanca. zastopnika JČL. podpredsednika iir. Avg. Reismana iu številne odbornike, ki so se v častnem številu udeležili večera, kakor tudi Sokole z rupuim starosto Julče Novakom. Skoro polnoštev ilno zbrani češki rojaki so iskreno pozdravljali svoje prijatelje, nakar j2 orkester češkega kluba v ob-
Narasla Sava pri Hrušici na Gorenjskem
Tam, kjer jo X, je stalo postajališče Hrušica, sedaj je pa* tam glavni struga Save.
Pogled na poplavljeno polje med Jesenicami in Hrušieo
čo zadovoljnost zaigral večji komad Iz •Prodane neveste«. Sledil je stvarni govor klubovega podpredsednika svetnika Kno-p a o pomenu »28. oktobra«. Jedrnat govor zgodovinskih reminiscenc je bil prepleten * umestnimi analogijami iz našega osvobodilnega boja.
Imenom Jč lige je čestital Čehoslovakom k državnemu .prazniku podpredsednik dr. A. Reisman, ki je omenjal kot najjasnejši simbol utrditve CSR v mednarodnem svetu baš vstop sudetskih Nemcev in doslej separatističnih hlinkovcev v vlado. Govornik se je spominjal tudi čete čeških vojakov. ki so v prevratnih dneh vzdrževali red v bližini Maribora na postaji Pragcrsko in končno napil prezidentu Masaryku.
V	skoro enotirnem govoru je končno orisal v zanimiviu izvajanih konzul dr. Resi razvoj revolučnih dni pred 28. oktobrom I. 1918 v Pragi. Njegova simpatčna podajanja so bila skraino poučna .in zanimiva tako 2.1 Slovence kot Cehoslovake, ki so ob koncu vsi hvaležno ploskali izvrstnemu govorniku. Češki orkester pa je nato marljivo igral in res prijateljsko-iikrena prosta zabava sc je razvila čez polnoč.
V	nedeljo popoldne je priredil Češki klub v Narodnem domu intimno slavje svojim malčkom z marijonetno predstavo.	•
np	• v
iragici
:na smrt
Naš; fantje na deželi očividno kijub poučevanju iu strogim kaznim še ne razločujejo. kaj je ponos in junaštvo, kaj je po-surovelost in podivjanost. Še vedno si do-inišljujejo nekateri, da so pravi junaki, ako surovo saufbiksaio« in kakor obsedeni mahajo z nožiči. Koliko jih je, In večkrat na)- « boljših, krepkih fantov, ki se pustijo zapeljati dn po svoji neumnosti pridejo v večletne zapore, kjer se prepozno kesajo strašnih. nepremišljenih dejanj in obžalujejo p<>-habljenie ali celo smrt, večkrat celo svOSih prijateljev. Koliko žalosti prestanejo starši, ko vidijo, kako gonijo njih deco oror-niki ali pa jih objokujejo v prezgodnji smrti-
Tak slučaj se je dogodil v nedeljo zvečer na Bohinjski Beli. Proti večeru so prišli na Belo fantje iz Mlinov pri Bledu. Domači .fantje so jih jeli izzivati in ker ni hotel nihče odnehati, je prišlo do pretepa. Jeli so .udrihati z noži in eden izmed najhujših pretepačev jo je smrtno izkupil. Na licu mesta je obležal mrtev Franc Šimenc, p. dJ špančov iz Bohinjske Bele. Kdo mu je pri-, zadejal smrtni sunek, še ni znano, ker fn jo pretepači, ko so videli žrtev, strahopetna ■odkurili.
Hudo je prizadet krivec, k? se gotovo zaveda strašnega čina in bo prej ali slej delal pokoro v ječi, še hujše pa je očetu žit' ve, ki je ugleden posestnik. Mož ima sploh nesrečo s svojimi otroci. -Dva srna sta mu padla v vojni, eden mu je umrl pri vojakih in najmlajši lS-letni France leži na mrtvaškem odru kot žrtev največje lahkormsel/ nosti.
I nedeljske slavnosti v Trbovliah
Pogled na 10.000 ljudi broječo množico na glavnem trgu v Trbovljah
V nedeljo se je vršilo v Trbovliah odkritje spomenika v svetovni vojni padlim vojakom. Slavnosti de prisostvovalo okoli 10 tisoč ljudi od blizu in daleč.
Spored se je pričel z velikim sprevodom z delavsko godbo na čelu od rudniškega gasilskega doma na Vodah do kolodvora. Ko sta dospela ob 9. dopoldne oba pomnožena vlaka iz Ljubljane in Maribora, se je formiral po izvršenih pozdravih nov sprevod, kateremu so se na Vodah pridružile nove mase ljudstva.
Na poti od kolodvora do glavnega trga so bile vse liiše v zastavah z žalnimi flori. Ponekod je bilo opaziti zgolj črne zastave, znak, da so iz teh hiš padli v vojni. Od Vod proti Trbovljam ie korakal sprevod x godbo na čelu in s centralnim odborom Zveze slov, vojakov i z, Ljubljane med gostim
špalirjem domačinov.
Ob 10. dopoldne so se številne množice, katero so cenili na 10. do 12.030 ljudi, zvrstile na glavnem trgu, ki je bil natrpajo poln. Mašo na prostem je br.al voijni kurat Bonač cb asistenci dveh domačih gospodov.
Nato so se pričeli govori. Kot prvi je izpregovoril predsednik centralnega odbora ZSV major v p. g. Colarič. Dejal je, aa se je sprožila ideja o spomeniku iz delavskih vrst, nakar je prešel k trpljenju našifi fantov in mož na raznih bojiščih. Sledilo je petje združenih pevskih zborov pod vodstvom g. Oskarja Molla ia za tem salva lovcev
V imenu Udruženja rezervnih oficirjev Je govoril g. O meriu, nakar je bil spomenik odkrit. G. Vod usek je kot gerent trboveljske občine sprejel spomenik v varstvo
občine in v navdušenih" besedah slavil pomen osvobojenja. Pomemben je bil tren-a-' tek, ko je narod klical --Slava, kralju Aleksandru in naši jugoslovcnski armad".
Združeni pevski zbori so nato zapeli iOj Doberdob . Sledili so še govori vojnega V-tirata Bonača, ki je v temperamentnem govoru slavil pomen spomenika, g. M i 11 e v-ca, ki je osvetlil vojno s secijaiističaega stališča, g. T o m c a od Uaruž. vojnih invalidov in ostalih zastopnikov domačih društev in korporacij.
Popoldne se je vršil na Glavnem trgu koncert delavske godbe in veliko slavnostno zborovanje ZSV. Ob istem času so predvajali bojno igro Kalvarijo« iz življenja med svetovno vojno. Pozno popoldne so se pričeli ljudje razhajati in odhajati z večernimi vlaki
V razdejani Kokri in opustošeni gornji Savski dolini
Državna cesta od Preddvora do Jezerskega na dvanajstih krajih popolnoma porušena. - Nova struga Kokre. - Prebivalstvu grozi lakota. - V Zmincu pri Škofji Loki povodenj zahtevala tri človeške žrtve. - Ogromna škoda v vsem radovljiškem okraju.
,, , , , Kranj, 1. novembra.
Vsled popolnega uničenja telefonske in brzojavne proge ni bilo do sobote popoldne nobenega glasu iz Kokre in Jezerskega. Sele soboto popoldne je prišel prvi lovec preko hribovja v Preddvor in na kratko javil, da je vse uničeno.
V nedeljo so odšli posamezniki z gospodom inž. Emmerjem od Preddvora .v Kokro, da se sami prepričajo o obsegu katastrofe in v naglici ugotove nastalo situacijo. 2c od Krania proti Preddvoru, kjer se struga Kokre razširi, se dobi utis, da so se dogajale v kokriški dolini strašne stvari. V vsej strugi Kokre proti Preddvoru se opažajo velike množine izruvanega drevja, hlodov, mostnih delov in tudi hišne opreme. Na brodu pod Visokim, kjer se struga razširi m Kokra dela velik lok, je nanesla voda ogromne množine odplavljenega materijala ter ga tam nagromadila v nerazrešljiv kaos. Ce človek vidi te ostanke, ki jih je nametalo sem besno elementarno razdejanje, si lahko predstavlja, kaj se je moralo goditi strašno petkovo noč v ozki kokriški dolini in kolika je škoda.
Od Kranja do Preddvora je vzela voda nekaj lesenih mostov in brvi. V Preddvoru samem je sicer ostal most, ki veže državno cesto z deželno cesto proti Tržiču, vendar je tako poškodovan, da ga more uporabiti le pešec. Preko tega mostu in potem po bližnicah pridemo do prvega mostu na državni cesti (Dorni-kov most), kjer se začne kokrška doli-• na. Kjer je bil most, je odprtina in niti znaka ni več o njem. Po cesti naprej proti Spodnji Kokri, kjer teče cesta visoko na Kokro, so v cesti same dolge razpoke na dveh mestih. Voda, drveča s hriba in talna voda, ki jo je tam dosti, izpodjeda ogrodje ceste ter je nevarnost, da del ceste zdrči v dolino. Takoj za Spodnjo Kokro, par sto korakov od gostilne g. Jurija Pošnarja v smeri proti Jezerskemu, je cesta skoro do polovice širine utrgana v dolžini šestdeset metrov, par sto korakov naprej pred železnim mostom isto, vendar jo je ostalo še toliko, da se lahko pride do železnega mostu 16.6 km. Od železnega mostu dalje pa je prehod nemogoč, ker je od-nešen ne samo leseni most pred Povšnarjevo žago, ampak tudi dober del ceste v dolžini 60 m in širini 110 m v soteski sami in to do žive skale. Da prideš naprej v dolino, se moraš po-speti desno nad železnim mostom po strmem bregu po improvizirani stezi na staro cesto, pri tem pa moraš paziti, da ne zdrkneš v divjo Kokro, ki drvi pod Bregom kakor pobesnela ter še v nedeljo vali ogromne mase vode in tudi še posamezno lesovje proti Spodnji Kokri. S stare ceste opaziš globoko pod seboj novo cesto, ki je na par mestih popolnoma pretrgana in od daleč Hain-riharjevo žago, ki je ostala nepokvarjena. Državni betonski most (Leskovski most) pod Hainriharjevo žago pa je gladko odrezan. Od ogromne betonske mase ni niti malega sledu. Tukaj si človek lahko predstavlja silo, ki je delovala, da je mogla uničiti to solidno ■zgradbo in jo zmleti prav na drobne kose, Nad Hainriharjevo žago je struga dokaj široka in tako je razumljivo, da voda ni imela moči, da bi odnesla stari leseni državni most (Cejarjev most), ki je sicer poškodovan, vendar uporabljiv. Na brodu vrh mostu leži še deloma v valovih konj. ki ga je odnesla voda lesni industrijski družbi «Jezersko» v Kokri. Povsod na brodu pa vidiš sledove razdejanja.
Komaj streljaj od Hainriharjeve vile je prva žaga lesne industrijske družbe «Jezersko». Tam, kjer se je vila cesta pod steno, drvi danes Kokra. O cesti ni sledu, izgleda, kakor da bi Kokra že veke tekla po tej strugi. Da premagaš razdaljo do prve žage, moraš zopet v stene in Bog Ti pomagaj, da prideš zdrav ■zopet nazaj na cesto pri žagi.
Tu se Ti odpre slika neverjetnega razdejanja. Pred komaj enim letom je tamkaj domača podjetnost ustvarila cvetočo lesno industrijo s tem, da je preuredila in na novo opremila oba industrijska objekta ter obrat na novo organizirala. Po mrtvilu več let se je pričela nova podjetnost in novo življenje ije vzklilo v skoro zapuščeni dolini. Par sto delavcev je imelo tukaj stalen zaslužek, z odvažanjem gotovih produktov pa je služilo nebroj voznikov od Kokre do Kranja.
Usoda je prekrižala za enkrat podjetju in delavstvu vse račune. Akorav-no so objekti skoro nepoškodovani, je obratovanje nemogoče, ker so podrti vsi mostovi v obratu samem, kakor tudi naprej po državni cesti proti glavnim gozdnim kompleksom in skoro vsa gozdna dovozna pota.
Problem pa je tudi nastal vsled tega, ker si je voda napravila novo strugo. Na fužinah tik pred svoječasno deželno mejo je voda podrla jez in napravila neverjeten učinek. Teče sedaj tam, kjer je bila preje trda cesta. Vode so prišle tako naglo, da so ljudje komaj rešili sami sebe in konje. Vse vozove, enega konja in tudi del hleva je odnesla voda. Škoda je velika tudi na okroglem lesu. Ves surovi les. pripravljen na žagah podjetja, so valov] odnesli proti Preddvoru in Kranju.
Tudi pri lepi lovski vili g. Dolenca je škoda velika. G. Dolencu, ki ima tam svojo lastno gozdno industrijo, pa je od-
neslo istotake velike množine okroglega lesa in drv ter izpodkopalo temelje gospodarskega poslopja. Odneslo mu je tudi cesto do vzpenjače in pobralo vse hlode z Resmanove (v obratu tvrdke Dolenc) žage, tako da je tudi ta obrat popolnoma nemogoč in je tudi tukaj približno par sto delavcev ob zaslužek.
Cesta od Fužin do Kanonirja je na več mestih pretrgana, odnešen je Bu-kovški most; Gostilna «Pri kanonirju« je deloma porušena, cesta naprej proti Jezerskem tudi na več mestih odnešena.
Potok izpod Storžiča je zagozdil most <Pri kanonirju> in si je napravil novo strugo izpod mosta na ta način, da je pretrgal državno cesto v dolžini 60 metrov.
Ce torej resumiramo, je situacija sledeča: Državna cesta od Preddvora do Jezerskega je na najmanj dvanajstih mestih popolnoma porušena, na več mestih težko pokvarjena. Pri Hainrihar-jevi vili, na Fužinah ob nekdanji deželni meji, <Pri kanouirju* in pod serpetinami nad kanonirjem je danes namesto ceste struga Kokre. Vsi mostovi na državni cesti do Jezerskega, razen štirih, so porušeni. Dovoz in donos živil v Kokro in na Jezersko je nemogoč. Zaloge živil so po ugotovitvi orožništva malenkostne in primanjkuje najnujnejše že danes, tako da je nevarnost, da ostane skoro pol-drugtisoč ljudi brez hrane in to že v par dneh. Preskrba preko Železne kaplje je nemogoča, ker je na koroški strani katastrofa še hujša kakor pri nas. Včeraj so že prišli Korošci na Jezersko po živež, seveda zaman. Če se nemudoma ne napravijo provizorni prehodi na mestih, kjer teren ne dopušča prehoda po ovinkih, to je tik pred Fužinami in proti Kanonirju, obstoja nevarnost, da zavlada v Kokri prej kot v enem tednu lakota. Za dovoz živil do Povšne, ki naj bi bilo izhodišče za oskrbo Kokre in Jezerskega, pa je potrebno, da se s takojšnjo, četudi provizorično vzpostavitvijo mostu v Spodnji Kokri ustvari zveza na staro cesto in preko te do Povšne.
Kdor si je ogledal situacijo, ta jc prišel do prepričanja, da v tem slučaju ni na mestu nobeno zavlačevanje z ozirom na zakon o računovodstvu, kreditih itd. Vse oblasti, civilne in vojaške, morajo takoj ukreniti potrebno, da naši ljudje ne umro od gladu. Vojaška oblast naj se naprosi, da da na razpolago brez odloga vsaj bataljon pijonirjev. Gradbena direkcija pa naj gre vsaj za enkrat preko gotovih formalnosti ter brez odloga prične s pomožno akcijo. Tu ne gre samo za ekonomsko škodo, ki je neprecenljiva in ki je spravila ob kruh vso pokrajino, gre tukaj za golo življenje prebivalstva. Upajmo, da bodo šli me-rodajni faktorji, četudi preko paragrafov, takoj na delo.
Razen škode na državni cesti, ki se ceni na 4 do 5 milijonov dinarjev, je velika škoda tudi na zasebnih mostovih, katerih je odneslo 16 ter na jezovih, katerih je bilo odnesenih sedem. S tem jc za enkrat nemogoče obratovanje na zasebnih žagah, ki nimajo možnosti dovoza in obratovanja. Škoda na zasebnih mostovih, potih in jezovih presega gotovo 3 milijone dinarjev.
Katastrofa v Kokri ima pa tudi druge težke materijalne škode. Nebroj ljudi je prišlo ob zaslužek, tako se računa izpad na zaslužku voznin na približno 700.000 dinarjev mesečno. Če se torei ne vzpostavijo ceste in obrati, bo katastrofa na Jezerskem in Kokri imela težke socijalne posledice, posebno sedaj v zimskem času.
Posebno požrtvovalno se je izkazalo orožništvo orožniških postaj Preddvor in Jezersko, ki so noč in dan v službi in to v najtežjem terenu in izvrševali vzorno svojo težko službo.
Tri človeške žrtve v Poljanski dolini
Poljanska dolina, 1. novembra Po viharni noči od petka na soboto, silnem bliskanju, grmenju in nalivu, je sledila drug; dan v Poljanski dolini zopet povodenj. Sicer ni bila tako velika, kakor dne 27. septembra, vendar je do dobra poplavila vso dolino. Škode ni mogla napraviti več kot prva, ker je že ta vse odnesla, razrušila an raztrgala. Le česar prva še ni odnesla, je sedanja za njo pospravila. Posebno je odnašala prst ob vodi, kjer je pričela prva povodenj trgati in že odnašati plodno zemljo ter s tem .povzročila k stari še novo škodo. In kdor je že kolikor toliko očedil morebiti njivo ali travnik ali vrt od prejšnje povodnji nanešenega kamenja in druge navlake, mu je zopet nanesla- Seveda je odneslo tudi vse proviizorične mostove v dolini razen enega čez Soro v Poljani. Valovi so pomedli tudi še ostale jeze. Tako je raztrgalo jez poljanskega župana Debe-ljaka na Visokem, kateremu je prva povodenj prizanesla.
Sedanja povodenj je zaHtevala v dolini v Zmincu, dobre pol ure od Škofje Loke proti Poljanam, tudi tri človeške žrtve. Oče in dva sina ter še nekdo, ki pa se je rešil, so šli v neki novo zgrajeni čoln, katerega so hoteli preizkusiti, da bi se prepeljali Čez vodo. Zavozill so po narastli vodi v glavni tok in se prevrnili. Oče dn oba njegova sina pravzaprav pastorka so utonili, četrti pa se je rešii. Trupla vseh treh' so našli v ponedeljek na Godešču pod Škofio Loko. Oba brata sta bila objeta. Očividno je eden hotel rešiti drugega, a sta se preveč oprijela in našla tako oba smrt v valovili.
Posledice ciklona v radovljiškem
okraju
Mojstrana, 1. novembra V Mojstrani je ležalo v četrtek, ko je pričelo lahno deževati, kakih 15 cm snega. Ves sneg pa se je stajal tekom par ur, poleg tega pa se je sprav mirni dež spremenil v hude nevihte z neprestanim grmenjem In treskanjem, kar se lc prav redko pojavi v gorah — sredi jeseni.
Sredi popoldneva v petek je jel znatno naraščati potoček Bistrica, bi prihaja iz Vrat, teče skozi Mojstrano in se kraj vasi izliva v Savo. V prvih večernih urah Je pričel trgati bregove, med 11. in 12. uro ponoči je odnesel most pred hotelom Triglav, odplavil poleg stoječi vrt in porušil polovico ob vrtu stoječe hiše, vse last hotelirja Ivana Rabiča. Takoj nato je voda odtrgala velik del Sokolskega doma. Obupani domačini, posebno gasilci, so se trudili, a niso bili kos razdiirajočemu elementu gorskega potoka. Medtem ko so reševali pod mostiščem, je že voda še huje uničevala kakih 200 m višje pri A mb rožiče vem posestvu. Zajedla se je pod obrežne koše, ki so se drug za drugim pogrezali v skoraj bele, kalne valove ter pustili vodi prosto pot. Potok si je kopal novo strugo, ubral jo je proti Ambroličevi žagi in mlinu ter jih tekom dveh ur porušil. Odnesel je kake 4 vagone rezanega in 2 vagona okroglega lesa. Pa tudi hiši ni bilo prizane-šeno. Potok se je nekaj časa divje zaletaval v zidovje, kjer je bila velika mizarska delavnica, prebil zid in odnesel vse, kar ]e bilo notri. Nad 150 izdelanih novih čebel-nih panjev in nekaj mrtvaških rakev je trenotno plavalo po Bistrici. Proti jutru ]e voda jela padati, toda trgala je zopet na drugih krajih, a najhujša nevarnost je bila le odstranjena. Poleg omenjenih poslopij je Bistrica odplavila tudi hleva posestnikov Janša in Zime. Živino so rešili in tudi človeških žrtev ni bilo.
Na Hrušiči je jesenska .povodenj I. 1924 odtrgala polovico železniškega postajali-škega poslopja in ker ni bilo kredita, so popravili le bolj provizorično, kar se je pa topot zelo maščevalo. Narastla Sava si je našla kmalu slabejše, neodporno mesto in pričela svoje uničujoče delo. Zajedla se ]e v provizorično postavljeno obrežno zidovje, ga izpodkopala tekom noči od petka na soboto in v prvih jutranjih urah porušila po-stajališko poslopje. Tekom popoldneva je bila glavna struga tam, kjer je poprej stalo • poslcipje. Sava je odnesla ikakih 1.500 kvadratnih metrov proge in postajališkega prostora.
Pa tudi kakih 500 m nad postajališčem Je začela voda trgati progo. Promet se vrši samo s prestopanjem in bo gotovo dolgo trajalo, predno bo to popravljeno. Škodo cenijo nad milijon dinarjev. Na Jesenicah nI bilo posebne škode, le polje je Sava precej zasula in odnesla javorniškj most.
Kje se je nahajal blejski most, se vidi danes le še samo po cesti in po obrežnem zidovju. Tako gladko ga je odneslo, da nI ostal niti tram niti deska Kljuboval je do sobote večera; med 9. in pol 10. zvečer so priplavali deli podrtega mostu na Frtuni ob Radovni in porušili zvezo med Bledom in Lescami
Občina Lancovo sicer ni trpela dosti pri povodnji sami, pač pa bo občutila nje posledice kakor le analokateri kraj. Vsa velika lesna industrija omenjene občine je odrezana od železniške postaje in baš sedaj, ko so najbolj izvažali rezan in okrogel les. V noči od petka na soboto je narastla Sava odtrgala nad polovico savskega mostu, kakih 50 m, ia tako uničila zvezo z Radovljico in železnico. Prej so imeli do postaje od lesnih skladišč dober četrt ure, a sedaj bodo morali voziti skozi Kamno gorico na Podnart, ki je oddaljen nad 2 url. Lancovčani spadajo v faro Radovljico in imajo tam svoje pokopališče. Ko so šli na Vseh svetnikov dan na grobove svoj.ih dragih, so rabili na pokopališče, od katerega so oddaljeni komaj 1 km zračne črte, dobre 3 ure. Morali so iti čez otoški most, ki se je kot edini v radovljiškem okraju, a tudi le komaj obdržal. Nekaj se jih je peljalo z Otoč z železnico v Radovljico. Delavci, ki so hodili v Radovljico na delo, so odrezani in brez kruha. Potrebno in zelo nujno jc, da vsaj začasno popravijo most.
Učinki povodnji v Podnartu
V	noči od petka na soboto narastla Sava se je razlila preko podnartskega polja, jela trgati velike plasti rodovitne zemlje In na drugih delih nanašati cele 'vagone gramoza, ki je polje zasul popolnoma. Najhujše je trgala nad postajo, kjer so se pogrezali veliki deli polja in je Sava oddaljena le še kakih 20 korakov od proge. Bati se je, da pri večji povodnji voda pretrga železniško progo in ubere svojo pot skoz! Podnart Zato je zelo potrebno in skrajni čas, da železniška uprava postavi na oir«-njeni nevarni točki močan zid.
V	veliki nevarnosti je bila žžga lesnega podjetja Pogačnik Fister; odrezana je bila skozi dva dni od ljudi in delavci so brc^ pomoči s strahom gledali na naraščajoče valove. Sava Je odnesla na omenjeni žagi precej lesa in poškodovala stroje; točna škoda se še ne da ugotoviti. Največjo škodo pa bo skoraj gotovo imel v Podnartu lesni trgovec Rozman iz Zvrč. Sava mu je odnesla velike skladovnice desk, katere Je imel naložene na levem savskem bregu. Veliki most so Izpodbill deli radovljiškega mostu in le komaj se drži. Promet z vozovi je nemogoč, za pešče pa precej neva-
ren, ker drže most le še samo vijaki, ki lahko včak čas popuste. Najbolje bi bilo, oa prehod sploh prepovedo, ker obstoja nevarnost, da se prelomi most pod težo potnikov in bo popravilo znatno otežkočeuo.
Iz Krme in Kota pridrveli hudourniki so prenapolnili strugo Radovne. V vasi Gornja Radovna je voda zasula nad 10 johov polja, kar je za naše gorske kraje, revne ca rodovitni zemlji, gotovo že precej. Odnesla je razen enega mostu vsa prehodišča ln uničila mline in žage. Najbolj sta prizadet! vasi Grabče in Krnica. Odplavila je tudi mnogo obdelanega in okroglega lesa. V Vintgarju je voda poškodovala elektrarno in odnesla spodnji most.
Ogromna škoda na sadnem in gozdnem drevju
Vihar v noči od četrtka na petek in v soboto popoldne je polomil mnogo sadnega drevja in prevrnil velikanske komplekse smrek. Na Jelovci je najhujše razdejano okoli Visokega vrha in sicer v državnih' gozdovih, cenijo, da leži podrtih in polomljenih nad 10.000 kubičnih metrov lesa.
Nič manjša škoda ni na Možaklji, na Pokluki pa pravijo, da je bilo še hujše. Pre-vrajen les je zaprl vsa pota in ker je baS v času za odvažanje posekanega lesa, bodo radi tega tudi hudo prizadeti lesni trgovci in pa kmetje, ki žive danes od prevažanja. Posekani les bo ostal do prihodnje zime v scozdovih in izgubil na vrednosti.
Škoda, ki jo imajo v radovljiškem okraju prebivalci in pa država, je ogromna, neprecenljiva.
Uničeni gozdovi okrog Maribora
Okrog Maribora se je v noči od petka na soboto ciklon s tako silno zagnal v gozdove, da jih je naravnost pokosil pri tleh. Pogled na te gozde je uprav turoben. Nekemu kmetu v okolici mesta je uničilo poldrug hektar krasnega lesa. Gozd nad Studenci Je
uničen, okrog 150 dreves leži na tleli. Gozdovi proti ptujskemu polju so vsevprek na-lomljeni Nad Tremi ribuiki je uničen gozd barona Twick'a in mestnega župnika, katerega je dobil mestni župnik letos v zamenjavo za posestvo na Kalvariji od trgovca Podliessnisga. Mestnj župnik nima sedaj nc dragocene zemlje na Kalvariji in gozd mu je uničil vihar, predno Je prvič listje grabil. Usoda je včasih huda. Isti Podlies-snigg pa je svoj čas po prevratu izgubil v Gradcu vsled padca avstrijske valute denar, katerega je tam naložil Iz izkupička za prodano hišo v Aškerčevi ulici. Sedaj je imel srečnejšo roko, ko je pravočasno zamenjal gozd za župnikovo posestvo Ln si tam p> stavil novo hišo.
Otmož, 1. novembra V noči od 29. na 30. oktobra je razsajai tukaj in menda daleč na okoli silen vihar, ki ga ne pomnijo najstarejši ljudje. Najhuje je divjal od 20. do 23.30. Nato je sledila še kratka nevihta z močno ploho. Izruval !n poškodoval je vihar mnogo dreves, streh, potrl šipe na oknih itd. Škoda je precejšnja. Nekje v ljutomerskem srezu se je videl ob 22. velik ogenj.
Podsreda, 1. novembra Orkan dne 30. oktobra nekaj minut pred 2. uro zjutraj je tudi v Podsredi, čeprav leži kraj sredi med gozdovi hi v kotlini, lomil ta podiral drevesa, razkrival kozolce in gospodarska poslopja. Zrušil je hlev posestnika Mihe Hostnika na PokJeku.
Prevalje, 1. novembra Me2a se ie zajezila na garaj! strani, odnesla eno hišo z vsem inventarjem, dve drugI poslopji pa izpodkopala in napol podrla. Uničila je dalje dva velika Jeza in en most ter mosta za ozkotirno železnico. Več živine je utonilo. Na spodnji strani Prevalj je voda poplavila polja in travnike, v Gu-štanju porušila eno žago in eno bajto ter 3 mostove. Promet na cesti Poljane-Čma Jc radi poplav in plazov zaprt. Rudniška železnica je raztrgana. Mežica je pretrgala nasipe ki ogroža barake rudarjev. Vsi mostovi čez Mežo so odneseni. 17 rodbin Je izgubilo ves inventar in so brez strehe. Človeških' žrtev, kolikor je do sedaj znano, nI bilo.
Zakaj ? Zakaj ? Zakaj ?
kupujejo danes gospodje in dame ter gospodinje manufakturno blago ter oblačilne potrebščine pri tvrdki M. Ban na Resljevi cesti ?
Odgovor:
Ker je izbera blaga krasno sortirana. Ker so cene res nizke. Ker dobe zanesljivi blago na prikladna odplačila.
Popravkarska praksa
Kov doprinos k nemogoči ljubljanski ju* dikaturi v zadevah popravka je včerajšnja sodba našega deželnega sodišča. Povsem postranskega pomena jc, da gre za popra« vek g. Jelačina tnl. na neki Nflrodov čla« nek z naslovom. G. Jelačin na hrbtih bra. njcvcev in sejmarjev®. V članku o volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je «S1. Narod® izvajal, da je nasprotna li. sta (OgnnJelačin) skoraj klerikalna in da je na njej poleg večine klerikalnih kandi« datov se nekaj drugih imen, kandidira pa g. J. v IV. kategoriji, ker ima le tu upanje na zmago, drugod pa ne. Grosist je, a jc vendar takorekoč pobegnil v IV. kategorijo. Na ta izvajanja, — kojih pravilnost so v polnem obsegu kmalu na to potrdile zbor« nične volitve — je g. J. poslal .Narodu* popravek, ki ga ta ni priobčil, na tozadevno tožbo je deželno sodišče sedaj spoznalo to« ženega urednika krivim in ga obsodilo na 300 Din kazni in objavo popravka. Seveda je urednikov zastopnik prijavil pritožbo ničnosti.
Pred nedavnim je ista usoda doleteta tu« di našega odgovornega urednika, in smo takrat zapisali nekaj trd besed, katere da« nes ponavljamo. Ljubljanska popravkarska sodna praksa je nemogoča. Gre sicer tu sa» mo za pravno naziranje, — razume se, da naša izvajanja nikdar ne bi hotela izreči nedovoljene kritike li da bi morda veljala kakšni osebi. Seveda pa. razumljivo, zasto* pamo tudi interes ne le novinarstva kot stanu, marveč i novinstva kot institucije.
Naša sodišča so ostala po večini ista, ka« kor nekoč, in nc znajo najti pravega raz« merja do tiska, še celo pa no čutijo, kako potrebno je skupno delovanje obeh teh in« stitucij.
Res je v materiji popravka naš tiskovni zakon še bolj nesrečen, kot v drugih svo« jih oddelkih, a tajco slab le ni, da bi judi* katura ne bila našla še slabejših možnosti. Čl. 26. dopušča le popravek, v katerem se «činjenice» omačajo za neistinite, ali pa mesto njih navajajo druge kot istinite. Ta določba je jasno mnogim, našim sodiščem ne. Tu se dopuščajo popravki o vsem mo« gočem, vsaka presoja, mišljenje, prepriča« nje, mnenje se dopušča kot »rčinjenica*. To jc naziranje, ki je nevzdržno s pravnega, logičnega, jezikovnega, in z novinarskega stališča. Včerajšni izrek ljubljanskega 'sena« ta je siccr dosleden, to je treba priznati. Ko jc enkrat izrečeno, da se dopusti po« pravek, v katerem gospod Pucelj izraža svoje <rprepričanje» o bodoči zmagi ali po« razu ene ali druge stranke, potem se mora dopustiti tudi Jelačinov popravek, da nje* gova kandidatura »pomeni, da ima zaupanje širokih mas«. Omahljiva ali nezanesljiva ta judikatura torej ni. trdicija se nadaljuje, novinarji pa naj gledajo, da si pomagajo kakor hočejo.
Ce tu kasacija nc bo prinesla remedurc, ki je neobhodno potrebna, bo prišla doba popravkov, napram kateri je Lampetova or« ganizacija bila igračica. Sodišča bodo po tem vsaj videla, kaj se pravi, dovesti tak« šno judikaturo ad absurdum.	K.
Vremensko poročilo
Meteorološki .uvui L uoiian. 2 novemma 1926
ViS na baromptra iOH.f
Krai
T
opazovanja
Ljubljana (dvorec)
Maribor . Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Split . . Praha . .
A
i. 8. 14. 21. 8. a 8. 8. a
T. 7. 7.
iarum. lemoti.
ta
9°
V 0/0
765-4 7r4-7 764-1 763 4 767'2 i 766 2 j 765-5 1766-3 76' 9 /640 7fc3-3 76v5
100 11 2 13 7 124 9n ll-O 11-0 10-0 8-0 20-0 190 3-0
92 90 83 80 f6 80 59 68 79 56 73
Smet veta in brzina v m
SW 1.5 mirno
NE 1 mirno SE 3 S\V 5 mirno E 3 mirno SSE 1.5 SE 3 ESE 1.5
aau(-
lOS 0—10
10 10 10 6 10 5 0 0 2 2 7 7
Vrsta padavine
o joazovan i Iv mir i ur*
meda megla
morje lahko
83
Solnce vzhaja ob 6*39 zahaja ob 16-48 mna izhaja ob 03 04 zahaia ob 15'53
Najvišja temperatur« danea » Ljubljani 14 3, najnižja 9 5 C
Fovprečni barometer je danes v Ljubljani vlšil za 31 mm kot včeraj.
Dunajska vremenska napoved m sredo: Večinoma nejasno, deloma padavine. TržaSka vremenska napoved za sredo: Lahki, vzhodni vetrovi, nebo spremenljivo in oblačno, nekoliko dežja, temperatura od 16 do 28 stopinj, morjo nekoliko razburkano.
Domače vesti
*	Prevoz posmrtnih ostankov zaslužnih narodnih mož iz tujine v domovino. Kakor znano, se je po sklepu posebnega z zakonom predvidenega odbora organiziral prevoz v tujini za časa vojne umrlih zaslužnih narodnih mož, da se jih pokoplje v domači zemlji. Zc v nedeljo bi se imel v Beogradu vršiti slovesen pogreb slavnega vojskovodje srbske vojske vojvode Putnika. katerega truplo je dosedaj počivalo v Nizzi. Italijanske oblasti pa so transportu krste delale tolike težave, da se prevoz ni mogel pravočasno Izvršiti ter so morali pogreb preložiti ca prihodnje dni. Na potu v domovino se nahajajo tudi trupla bivšega predsednika srbske Narodne skupščine Andre Nikoliča, ki je bi! pokopan v Parizu, nadalje truplo zaslužnega slovenskega rodoljuba Mihe Vošnjaka, ki ga prepeljejo iz Nizze v Slovenijo. Te dni prispejo tudi krste s trupli bivših poslancev Milana Mostiča, Davida Simiča, Gjorgja Kurtcviča, Bogdana Janko-viča in Pavla Bulica iz Nizze v Beograd, truplo poslanca Cede Uroševiča iz Nizze v Varvarin m truplo pasi. prote Milana Čuri-ča iz Rima v Užice. Prevoz trupel se vrši ha državne stroške. Pogreb vojvode Putnika se bo vršil z največjimi vojaškimi častmi in ob udeležbi kraljevi. Slovesen bo tudi pogreb bivšega predsednika srbske skupščine Andre Nikoliča.
*	Pogreb Smilje Pribičevičeve v Beogradu. v ponedeljek dopoldne se je vršil v Beogradu pogreb Smilje Pribičevičeve, hčerke ministra n. r. g. Svetozarja Pribiče-viča, katere zentske ostanke so prepeljali v soboto iz Pariza v Beograd. Žalne obrede v soborrJ cerkvi je izvršil patrijarh Dimitrije ob asistenci več duhovnikov. Ko so odnesli krsto iz cerkve, se je poslovila neka učenka osmega razreda ženske gimnazije od pokojnice, ki je dovršila maturo z odličnim uspehom, imenom literarnega društva »Osvit« s krasnim govorom, v katerem je proslavljala pokojnico kot tovarišico, ki naj bi služila vsem za vzgled. Žalnega sprevoda so se udeležili med"drugimi tudi: predsednik skupščine Marko Triikovič. ministri dr. Ninčič b Triiutijovič, dalje poslanci in ministri n. r. Ljuba Davidovič, Voja Marinko-vič, Kosta Timotijevič, Andra Stanič, M. Savič, Andrija Radovič, veliko število narodnih poslancev iz vseh pokrajin, ravnatelji in profesorji vseh beograjskih gimnazij, dijaki in dijakinje višjih razredov druge ženske gimnazije in veliko število občinstva. Tovarišico pokojnice so nosile v sprevodu 30 vencev.
*	Likvidacija agrarnih direkcij v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu ter glavnih poverjeništev v Skoplju, Splitu in Cetinju z vsemi podrejenimi uradi bi se imela izvršiti do 31. oktobra t. 1. S sklepom ministrskega sveta pa je likvidacija podaljšana co 31. oktobra 192/. V smislu omenjenega sklepa ostane torej do konca oktobra prihodnjega ieta še v veljavi sedanja agrarna administracija.
<- Kriza naših avtonomnih cest. Velespo-
•uovar.i gospod urednik! V stvarnem in in-struktivnem članku, ki ste ga s tem naslovom priobčili v svojem cenjenem listu z dne 31. oktobra in ki zasluži polno pozor-cost vseh interesiranih faktorjev, čitam tudi sledeči stavek: »Toda... o tej zakonski dolžnosti (t. j. da država iz Lokameri-raitih deželnih doklad prispevaj k vzdrževanju avtonomnih cest) ni bilo mogoče prepričati merodajne beograjske kroge, čemur se pa ni baš čuditi že glede r.a dejstvo, da imamo v Sloveniji merodajne fiskalne kroge, ki so vsaj deloma istega mišljenja.« Koga mislite s temi »fiskalnimi krosi«, mi ni znano, sigurno bo pa naša javnost soglasno zopet dolžila delegacijo. Zelo bi Vam bil radi tega Irvaležen, ako smem pridejati nekaj opazk v pojasnilo. Priznam brez nadaljnjega, da se mi vprašanje sukcesije države v pravice in dolžnosti bivše Kranjske Ln Štajerske dežele pravno in finamcijelno zdi bolj zamotano in sporno, kakor se običajno trdi; vsekakor do danes ni niti v teoriji, niti v praksi deiinitivno rešeno. Ravno kar se pa tiče prispevkov za vzdrževanje avtonomnih cest, je delegacija že večkrat, poslednji pot s poročilom z dne 4. avgusta t. L, št A I 3244-2, nujno priporočala tako finančnemu ministrstvu, kakor ministrstvu zgradb ca r.aj se ti prispevki ne samo iz pravnih, anrpak tudi iz gospodarskih in političnih razlogov izplačajo do skrajne meje proračunske možnosti. Zahvaljujoč se vnaprej za uslugo, ostajam z izrazom posebnega spoštovanja delegat dr. Šavnik.
v Promocija. Na univerzi v Ljubljani je bil promoviran za doktorja filozofije gosp Mirko Hribar, sin industrijalca Drago-tina Hribarja. Čestitamo!
*	Štefan Skrbinšek f. Včeraj popoldne Je umrl v Leonišču v Ljubljani po daljšem bolehanju g. Štefan Skrbinšek. nadsprevod-nik v pokoju in vodja brzojavnega urada na ljubljanski direkciji državni železnic, oče slovenske igralke ge. Štefanije Pavlinove is igralcev gg. Milana Skrbinška, režiserja ljubljanskega narodnega gledališča. Vladimir ja Skrbinška, člana splitskega gledališča ter na šolskem odru tudi zelo delavne učiteljice gdč. Ljudmile Skrbinškove. S pokojnikom je odšel v večnost mož. ki ni bil le plemenit m kremeni t značaj starega kova, ki je kot naobražen mož na svojem mestu s podukom pomogel požrtvovalno premnogim nižjim uslužbencem do lepše eksistence, temveč ie bil ob času narodnega probuja-nja in borbe z kulturen in političon obstanek štajerskih Slovencev tudi nenavadno agilen naroden borec. Bil je ustanovitelj in prvi predsednik ter častni član mariborskega bralnega in pevskega društva »Maribor« ter obenem njegov dolgoletni pevovodja in s svojo soprogo Franjo sam navdušen pevec. Kot komponist avtodidakt ie skompo-ni-ral tuci celo vrsto mešanih in moških zborov, ki so iih tudi strokovnjaki označili kot dobre in mu nasvetovali njth izdajo. Med mariborskima Nemci je zaslovel kot
»Ultraslovene«, kakor so ga imenovali, ia po vsej železniški progi Dunaj - Trst je slove! njegov kvartet, ki ga je tvorila vedno četvorica sprevodnikov dotičnih vlakov, ki jim je bil vodja. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne ob 4. iz Leonišča. Bodi vrlemu možu lahka domača žemljica, ki jo je tako ljubil, preostalim pa naše globoko sožaije
" Železniške novinarske karte. Ministrskemu svetu bo v najkrajšem času predložen v odobrenje pravilnik o železniških kartah za novinarje. Po novem pravilniku dobe v bodoče stalno letno karto za novinarje za vožnjo na naših železnicah samo redni člani Jugoslovanskega novinarskega udruženja in sicer oni, ki dokažejo, da so profesionalni novinarji. Za karte bo treba plačati majhno odkupnino.
*	Izpiti poštnih pripravnikov so se prošli teden vršili pred ljubljansko izpraševalno komisijo. Uspeh je bil prav zadovoljiv. Vseh kandidatov in kandidati«]" je bilo 24. Od teh jih.ie 7 napravilo izpit z odliko, 16 pa z dobrim uspehom; ena kandidatinja je bila reprobirana za pol leta. Izpiti so se vršili pod predsedstvom poštnega direktorja Alojzija Gregoriča.
*	Poprava poškodovanih vagonov. V kratkem pride v promet 3395 vagonov, ki so bili v železniških delavnicah v Ljubljani in Mariboru popravljeni ter izgledajo sedaj kakor novi. Med temi je tudi mnogo potniških vagonov.
*	Novi stanovanjski zakon z dne 23. oktobra s pojasnili, ki jih je sestavil g. dr. Al. Gradnik, dežetaosodni svetnik in član stanovanjskega sodišča v Ljubljani, izide prihodnje dni v založbi »Tiskovne zadrugec, na kar že danes opozarjamo interesente, zlasti pravnike, hišne posestnike in najemnike.
*	Aeroplani za našo vojsko. Na Sušak ie prispel prošli ponedeljek francoski parnik »Teneriffe« z aeroplani za našo vojsko z vsemi potrebnimi pripadninami.
*	Meštrovič odlikovan v FiladeliljL Jugo-slovenski kipar Ivan Meštrovič je na svetovni razstavi v Filadelfiji prejel za svoja razstavna dela najvišje odlikovanje: zlato medaljo za vse (ne samo posamezne) predmete. K. i tika ugotavlja, da so Meštroviče-va kiparska dela. kakor tudi njegovi izdelki iz lesa najfinejši svoje vrste. Izmed jugoslo-venskih slikarjev je odlikovan tudi slikar Trepše.
*	Nove pristojbine za medmestne telefonske razgovore. Ministrstvo pošte in brzo-java je določilo nove pristojbine za medmestne telefonske razgovore. Za medmestne razgovore v razdalji 6 km se ne plačuje posebna pristojbina. Za razgovore v prvi coni .(do 25 km) se plača 5 Din za edinico, za drugo cono (25 do 50 km) 10 Din, za tretjo cono (50 do 400 km 15 Din za četrto cono 100 do 200 km) 20 Din. za peto cono (200 do 400 km) 25 Din, a nad 400 kilometrov 30 Din.
*	Jugoslovetiski klub v Buenos Airesu. V Buenos Airesu, glavnem mestu južnoameriške republike Argentinija, je bil nedavno ustanovljen »Jugoslovenski klub«, kateremu e že v prvih dneh pristopilo 76 članov — Hrvatov, Srbov in Slovencev
*	Dva Slovenca. Poročali smo, da je L' Association beige des trudes et expan-sion« izvolila v svoj pokroviteljski odbor g. Milana Dularja in pripomnili, da je to nemara prvi Slovenec, ki je bil izvoljen v to kor-poracijo Ta domneva je napačna, zakaj »L'Association« je izbrala že leta 1924. v pokroviteljski zbor kot prvega Slovenca g. dra. Gustava Gregorina.
*	Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja, da se v zadnjem času pojavljajo sumliivi elementi pri delodajalcih in pod pretvezo, da so uradovi nameščenci, inkasirajo zavarovalne prispevke. Delodajalce se ponovno obvešča, da posedujejo vsi uradovi nameščenci, katerim je poverjen inkaso prispevkov, uradno pooblastilo. veljavno za vse območje pristojne ekspoziture in uradno legitimacijo s fotografijo. V sumljivih slučajih naj interesenti zahtevajo predložitev navedenih pooblastil, da se obvarujemo škdoc. Osebe, ki se ne morejo zadostno legitimirati, je izročiti oblastem.
*	Izpit za rezervne zrakoplovne tehnične podporočnike so položili pred izpitno komisijo v Novem Sadu sledeči Slovenci: Egidij Čeh, Friderik Smuk ia Stanko Je-rančič.
*	Učiteljsko imenovanje. Šolski upravitelj v Polomu, g. Friderik Hegler. je imenovan za stalnega šolskega upravitelja v Mozlju.
" Preselitev. Znana najstarejša lekarna Kranjske, Mr. Ph. Bahovec, se je preselila iz Jurčičevega trga na Kongresni trg št. 12. Giei tozadevni Lnserat v današnji številki »Jutra«.	1424
ITO zobna pasta najboljša
Slovite
Trlfollum lihershe esence
v 24 različnih vrstah done se po Din 6--komad	iu?'-,
Drogeriji Sanitas
Celje, L^btjana, Prešernova ulica 5
*	Dramatični odsek prostovoljnega gasilnega društva v Domžalah je priredil dne 24 oktobra v prid gorenjskim poplavljen-cem igro »Stric v toplice«. Čisti dohodek Din 400 ie bi! poslan občini Žiri
•	Zanimiva tiskovna pravda v Beogradu. Pred beograjskim sodiščem se je pretekli ponedeljek vršila tiskovna pravda proti Panteliji Jovoviču, bivšemu uredniku »Narodne Tribune« Državno pravdmištvo ga je obtožilo, da ie dne 28. marca priobčil v »Narodni Tribuni« članek pod naslovom »Lopov i lažam otac otačbine« ter s tem zagreši1 obrekovanje takratnega ministrskega predsednika Nikole Pašiča. SodiSče je Jo-
ZIMSKE SUKNJE
ia dru^a oblačila nudi v največji izbiri ;n najceneje
I, Mačels, LfuMfana
Aleksandrova cesta 12.
voviča zaradi obrekovanja obsodilo na tri mesece zapora in 5000 dinarjev globe.
*	Topla jesen. Letošnja topla jesen nam je pričarala že nebroj spomladanskih pojavov zlasti glede r.aše flore. Tako nam je včeraj g. Slavko Zorko iz Gaberja pri Celju posla! dišečo vijolico, ki jo jc utrga! na sprehodu ob travnikih Spodnje Hudinje. Iz Ljubljane pa nam je neimenovan prijatelj našega lista prinesel živahnega metuljčka — dnevnega pavlinčka, ki je eden izmed najlepših domačih metuljev.
*	Rjavega hrošča, ki se pojavlja sicer v mesecu maju, nam je poslal g. Ivan Po-lensek iz Št. Vida nad Ljubljano. Vjel ga je ob Savi.
*	Samomor Slovenke v Zagrebu. Sedemindvajset let stara Viktorija Turin, pristojna v Loče pri Konjicah, sobarica pri dr. A. Bauerju v Zagrebu, je bila v nedeljo v nezavestnem stanju prepeljana v zagrebško Zaklad.no bolnico. Zdravniki so ugotovili, da se je zastrupila s sublimatom. Turinova je v ponedeljek v bolnici umrla.
0 Velik požar v Mrkonjičgrauu. Kakor javljajo iz Sarajeva, je v soboto popoldne v Mrkonjičgradu izbruhnil požar v mosli-manskem de'u mesta. Vsled močnega vetra se je ogenj naglo razširil Ln je bila tudi gasilna akcija zelo otežkočena. Na pomoč ie prihitelo tudi gasilno društvo iz Jajca. 18 hiš ie pogorelo do tal. Hiše so bile večinoma lesene. Beda revnih pogorelcev je velika.
BREŽICE. Franc Lipej, veletrgovina v Brežicah, razprodaja radi preselitve v nove lokale vsakovrstno blago z visokim popustom
Szv rne Srancasise ?astslje
proti nah"! u, aš'ju m ka'atju Pr> daia|0 vse lekarne in drugerne
*	Tatvina na beograjskem kolodvoru. V
ambulantni pošli na beograjski železniški postaji so v soboto ugotovili, da je izginil denarni paket ministrstva za vnanje zadeve, namenjen našemu generalnemu konzulatu v Sofiji Ob priliki preiskave so našli pogrešani paket pri pomožnemu uradniku Dušanu Divjaku, ki ie izjavil, da se je nameraval polastiti denarja. Divjak je bi! aretiran in izročen sodišču.
*	Železniška nesreča. Kakor javljajo iz Bjeline v Bosni, se je v četrtek zjutraj na pregi Bjelina-Ugljevik pripetila težka nesreča. V bližini postaje Modrasi se je prevrnil vlak. Vlakovodja in kurilec sta ostala na mestu mrtva, trije drugi železničarji pa so težko ranjeni. Vzrok nesreče ni znan.
*	Lovski paznik ustreli! seliaka, ki Je kiadel ribe. V okolici Osjeka je seljak Peter Lešikal lovi! te dni ribe v področju opaške graščine. Zalotil ga je pri tem lovski paznik Richter ter ga pozval na odgovornost. Lešikal je zgrabil sekiro, hoteč napasti paznika, ki pa je v kritičnem trenotku sprožil puško. Krogla je zadela Lešikala v trebuh in je še istega dne umrl v osješki bolnici.
*	Legar v Loški dolini. Iz Viševka pri Starem trgu so pripeljali včeraj v ljubljansko bolnico devet oseb. ki so obolele na logarju. Vas Višek, oddaljena pol ure od Sta rega trga, je z vodo precej slabo preskrbljena ter se vsled tega domneva, da je vzrok legarja iskati v slabi pitni vodi. Kakor napovedujejo, pripeljejo v bolnico še več oseb, obolelih na legarjn.
,sFIop an" kot samopomoč
Vas čuva bolezni dan in noč.
Edina zdelovalnica E. JE RAS in 03UG. Liubljana-Moste
Popolni vspeh
se od naš h dam priznava le
*	Star ženin. Simo Popovič, 92 let star vdovec iz Mostaria, ie sklenil, da se »iz ljubezni« poroči z 4S letno vdovo Danico Stamarovič. Ženin in nevesta sta prišla v Subotico, da se tamkaj civilno poročita, ker ju pravoslavni pop v Mostariu ni hote! poročiti. Popovič ima lepo premoženje, a tudi veliko rodbino (6 sinov, 21 vnukov in 18 pravnukov), ki se je tudi upirala ženitvi. V Subotici sta srečno dosegla svoi namen.
*	Najnovejše bluze, obleke, batistno perilo in otroške oblekce priporoča Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg 9.
*	Najboljše čevlje »Karo« dobite v Mariboru, Koroška cesta 19, od 1. oktobra tudi Aleksandrova cesta 23. v trgovini St. Čer-netič.	27
*	Pa naj še kdo trdi, da je draginja! Berite inserat Tekstilbazarja na Krekovem trgu 10, razpisuje letos zopet reklamno prodajo za 14 dni. Za mal denar se oblečete od giave do nog.	1415
Danes zadnji dan veliki ponos nemške produkcijo
VARIETE
Film, ki jc do sedaj še vsakogar očaral Emil Janniugs in Lya de Pulti
kot vratolomna akrobata. Pretresljiva v srce segajoča vsebina. Predstave ob pol 4., pol 6., pol S. in četrt 10	Kino Ideal
*	Krvavo maščevanje orožnika. V Ciilukn v Hercegovini je v četrtek zvečer orožnik Novica Bratič izvršil trojni umor nad selja-ki Grgom Primorcem, Nikolo Jerkičem in nekim Filipovi čem. Ko je izvršil grozen zločin, je orožnik pobegnil, se odpeljal preko Neretve in odšel proti Gaeku. Glavni motiv zločina je maščevanje orožnika Bratiča nad seijaki, ki so baje zakrivili, da je bil odpuščen iz službe. Za morilcem ie bila izdana tiralica.
9 Volno in bombaž za strojno pletenje in
vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah in v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana Stari trg 12, in Židovska ulica 4.
*	Tkanina »Eternuin«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J Medved, maniiiaktura, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.
Zadovelien lovec
turist, smučar ali športnik drugih panog e bre^dvomno obut v izborne
Brajeneve goizerce ali smučarske čevlje. Brez teh ni užitka v naravi. Izdeiuje jih samo
J> BSA 3ER, L'uhl'ana Breg št. 1
VABILO
Trgovski, industrijski, bančni in drugi privatni nameščenci — člani Trgovske boU uiške blagajne v Ljubljani se vabijo na
protestno zborovanje,
k se vrši v četrtek dne 4. novembra ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma.
Dnevni red:
I. Ukinitev Trgovske bolniške blagajne v LiuMjani.
2 Uporaba v Sloveniji vplačanih prispevs kov za borze dela v Sloveniji.
Sklicatelji.
Iz Ljubljane
c— Novinarje, člane prireditvenega odbora, opozarjamo na današnjo sejo ob 3. popoldne v redakciji »Slov. Naroda«.
u— Anketa o stanovanjskem vprašanju. Načefstvo Zveze gradbenih zadrug v Ljubljani sklicuje glede na protivna mnenja, ki se pojavljajo v javnosti, anketo o pereči rešitvi stanovanjske bede na soboto dne 6. novembra ob 16. (4.) uri popoldne v sejno dvorano na mestnem magistratu. Povabljeni so vsi merodajni, kakor tudi prizadeti faktorji, da pojasnijo svoje stališče, da se dobi jasna slika o možnosti realnega načina rešitve stanovanjskega vprašanja (zidanje biS itd.). Kdor se razen teh želi udeležiti ankete, naj lavi po dopisnici svoj naslov.
u.— Življenje in umiranje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizi-kata se je v dobi od 22. do 31. oktobra rodilo v Ljubljani 46 otrok (27 moškega, 19 ženskega spola), med temi dva rr.rtvorojen-čka, umrlo pa je 15 moških in 5 žensk, skupaj torej 20 oseb in sicer: 2 osebi za jetiko, l za davico, 1 za boleznijo na srcu, 1 za akutno bronhitis, I za pljučnico. 1 za porodniško mrzlico, 1 za ostarelostjo, 9 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 pa vsled smrtne poškodbe. Izmed umrlih sta dve osebi dosegli starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo 8 oseu: 3 na da-vici, 2 na škrlatinki, 1 na legariu, 1 r.a ošpicah in 1 na dušljivcm kašlju.
PRIDE:
Monumentalni senzacijonelni velefilm
NERO
Ne zamenjati z že predvajanim filmom „Quo vadiš"
ELITNI KINO MATICA
c— Alirni prazniki. Med prazniki se v mestu nI dogodilo nič osebnega. Celo tatovi so letos mirovali in kronika nima beležiti nobene senzacijonalne tatvine ali predrznega vlom3 v zapuščena stanovanja. Gostilne in drugi javni lokali so bili precej po-sečani, a stražniki so imeli opravka le v treh slučajih, da so pomirili neke pretepače.
u— Evidenčni urad zemljiškega katastra Ljubljana U. ostane v dneh 3., 4. in 5. t m. rad! snažen ja uradnih prostorov za stranke zaprt.
u— Primarij kirurglčnega oddelka dr. Fr. Derganc zopet redno ordinira v Komeuske-ga ulic' št.. 4.
u— Železniškim vpokojencem. Umrl ie naš član Franc M a v c, vpokojeni višji delovodja brvše Južne železnice. Pogreb bo danes v sredo ob 2.30. popoldne iz Bohoričeve ulice št. 20. Prosi se obilne udeležbe. Društvo železniških upokojencev.
u— Policijske prijave. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina dežnika, 3 pretepi, 1 popadljiv pes, 4 prestopki kaljenja nočnega miru, 2 prestopka nedostojnega vedenja. I poškodba tuje lastnine in 2 prestopka cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni dve in sicer: 1 radi kaljenja nočnega miru in 1 radi prestopka obrtnega reda.
u— Društvo »Treznost* ima danes ob 18.30 v klavirski sobi moškega učiteljišča Krepelir.ov večer. Predavajo bratje: dr. Mi-kič. Pire in Krisper. Prosimo brate ia sestre, da se ga udeleže polnošteviina
u— Pevsko društvo »Slavec« vabi vse častne, ustanovne, podporne člane in naklonjeno občinstvo r.a častni večer, ki se bo vr šil v soboto dna 6. novembra ob 20. v hotelu pri Mikiiču v Kolodvorski ulici. Spored: Pozdravni nagovor, petje, godba ia prosta zabava. Vstopnina prosta.
u— Plesne vaje SK. Ilirije se vrše izjemoma danes v sredo.	1413 u— Plesne vaje tehnikov - akademikov. Otvoritvena, plesna vaja se bo vršila nocoj v dvorani Kazine. Pričetei; točno ob 20. uri. — Odbor. 1425
ČOKOLADA KAKA0 BONBONI
Iz Maribora
a— Veliki župan dr. Firkmajcr sc je vr»
nil z uradnega potovanja in zopet sprejema stranko ob običajnih uradnih urah.
a— Priznanje velikemu županu gosp. dr. Firkmajerju. Občinski urad Slatina - Iloga-tec je izvolil mariborskega velikega župana gosp. dr. Pirkmajerja za častnega občana. Deputacija občinskih odbornikov z občinskim predstojnikom na čelu Je izročila preteklo nedeljo svojemu novemu častnemu občanu krasno izdelano diplomo.
a— Partijski dan SDS v Mariboru. V smislu sklepa glavnega odbora SDS bi se imel dne 5. decembra vršili po vsej državi partijski dan SDS z raznimi prireditvami (shodi, zabavnimi prireditvami, predavanji itd.). Ker so v našili krajih na ta dan razne Miklavževe prireditve, bodo mariborske btra;,-kine organizacije priredile v Mariboru skupno zabavno prireditev dne 8. decembra popoldne v Narodnem domu. Opozarjamo na to že danes vsa druga društva v Mariboru, da ne bo zopet potrebne konkurence.
a— Zadnja pot narodnjaka Miha Sernca » Rušah. Ob ogromni udeležbi občinstva iz vseh strani sino v nedeljo popoldne položili v grob gosp. Miho Sernca. Poleg zastopstva srez. poglavarja so se udeležila {»ogreba zastopstva gasil, društev iz Dravske doline, nadalje sokolska žt>pa in mariborski Sokol x zastavo, vsa ruška narodna društva, SPD, oblastno načelstvo SDS in zastopnik srezke-ga odbora za Maribor desni breg itd. Zasto-
telji, ki so delili njegovo Uiodo v graških zaporih leta 1914. Ko je pred hišo odpelo ruško pevsko društvo žalostinko cVigred se po vrne.>, se je začel pomikati dolgi sprevod s šolsko mladino na čelu proti pokopališču. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika starosta ruškega Sokola g. Mirko Gori-šek, ld je orisal nevenljive zasluge Mihe Sernca kot prvega staroste ružkega Sokola, dolgotrajnega predsednika Bralnega društva, podnačelnika Posojilnice, predsednika krajnega Šolskega sveta, občinskega odbornika itd. Gospod Stani jo v svojem nagovoru hvališal velike zaslugi pokojuilia ne-le za ruško gasilno društvo, kateremu je načt-loval skozi celih 20 let, temveč za gasilstvo sploh. Ko so položili rakvo v rodbinsko grob uieo in je pevski zbor odpel še drugo žalostinko, se mu je poklonila sokolska zastava in tisočglava množica se je začela razhajati v bridki zavesti, da je legel v grob mož zla'e duše, neumoren delavec na vseh poljih kulture in gospodarstva, neutrudljiv pospeševalec naših od nekdaj narodnih Ruš, katero je ljubil z vso svojo dušo, inož, kakoršni postajajo v naših vrstah od dne do dne redkejši in težko nadomestljivi.
a— Mariborska pokopališča ob Vseh svetih. Najbolj živahni dnevi v Mariboru so pač Vsi sveti. Takrat je ves Maribor zunaj. Letošnje lepo vreme je omogočilo, da so s.: predpriprave za svečanosti in svečani akfi sami vršili nemoteno ter v lepem redu. Kakor vsako leto, je pela Gkisbeua Matica tuli letos na mestnem pokopališču, ki pa je le! o za letom bolj zapuščeno. Lo malo ljudi še prihaja na to staro pokopališče obiskat in oddolžit se spominu svojim rajnkim. Bolj živahno pa je bilo na pobrežkem pokopališču, kjer so se ljudje kar trli. N'a vsakem
najboljših švedskih ln norveških
tvrdk v največji izberi in najceneje dob tt pri tvrdki 11331
A. ŽIBERT, Prešernova ulica
pozor, specijalitete!
Kavarna Leon Pogačnik v Kolodvorski ulici se je založila z novimi kapljicami,
katerih bo vsak dober poznavalec vcsci. Med drugim1' aud; sedaj pristno Ln
najboljšo portugalko iz znane kleti Sušnikove iz Trške gore pri Novem mestu.
Štajerska bi dolenjska vina iz najslavnejših naših goric.
[zborna kuhinja nudi vsak čas gorka in mrzla jedila.
Izborna turška kava. — Vso noc odprto! Mestni taksni listki sc.ne računajo, temveč ga prejme vsak gost brezplačno.
N'a obisk in pokušajo vabi najvljudneje
LEON POGAČNIK, kavarnar.
grobu so brlele lučke, vsi so bili okrašeni. Zveza pevskih društev razen Glasbene Matice je zapela krasne žalostinke, svečeniki pa so opravili cerkvene obrede. Lepo sliko je nudilo letos popravljeno vojaško pokopališče. Oficirski kor s častno četo in vojaško godbo se je poklonil manom pokojnih žrtev svetovne vojne. Vojaki so oddali častne salve, pevska društva pa so zapela žalostinke. Pravoslavni in katoliški svečenik sta opravila cerkvene obrede ter v kratkem nagovoru slavila zasluge rajnkih, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino.
a— Razpis mest r območju mariborskega okrožnega sodišča. Pravosodna uprava razpisuje v območju okrožnega sodišča mariborskega sledeča mesta: 1.) Izvršilnega uradnika ali poduradnika ali sluge pri okrajnem sodišču v Ptuju. 2.) Dve mesti jetniških" paznikov in eno mesto jetniške paznice pri okrožnem sodišču v Mariboru. 3.) Po eno mesto zvaničnika (pis. oficijanfa, oziroma pomočnika) pri okrožnem sodišču v Mariboru in pri okrajnih sodiščih v Ptuju in Preva-Ijah. Lastnoročno pisane prošnje se morajo vložiti najkasneje do 15. novembra 1926 pri ■predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru.
a— Odbor Dijaške kuhinje t Mariboru
opozarja društvene člane, da bo občni zbor <kie 4. novembra ob 8. zvečer v klubovi sobi Narodnega doma z običajnim dnevnim redom.
a— Sprememba posesti. Trgovec Albert Vicel v Frankopanovi ulici št 12 je proda! svoio hišo mizarskemu delovodji Francu Golčmanu in zaseboici Mariji Predikaki v Smetanovi ulic.: št. 80 za 125.000 Din.
a— Certle fran^ais. Francoski krožek v Mariboru bo odslej prirejal dvakrat na mesec. in sicer vsako prvo in tretjo soboto od
5.	do 7. zvečer, v svoji čitalnici na državni gimnaziji konverzacijske sestanke, ki naj nudijo članom priliko, da slišijo prosti neprisiljeni francoski razgovor ia se sami v njem vadijo. Prvi sestanek bo v soboto dne
6.	novembra; naj pridejo vsi, ki se žele izpopolniti v praktični rabi francoščine. Prispevek je 20 dinarjev mesečno.
Iz Celja
e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS za Celje - mesto odpade ta
teden radi raznih važnih sej. — Iz istega vzroka odpade tudi redni sestanek članov SDS za Celje - Okolico.
e— Protestno zborovanje. Pomočniški zbor gremija trgovcev sklicuje za petek dne 5. t. m. protestno zborovanje proti nameravani ukinitvi trgovskega bolniškega in podpornega društva. Zborovanje bo ob S. zvečer v salonu Narodnega doma. Bančni uradniki, privatni nameščenci in trgovski sotrudniki, pridite, da protestiramo proti intrigam onih krogov, ki nam hočejo kratiti rase pravice in se polastiti našega denarja!
e— Mestno gledališče. V četrtek dne 4. t. m. gostuje v Celju ljubljanska drama s komedijo »Dr. Knock ali Triurni medicine«, v glavni vlogi g. Pogoz in v režiji g. prof. Šesta. Sodelujejo dame: Rogozova, Rekar-jeva, VVintrova, Ježekov, Gorjupova ter gg, Lipah, Gregor in, Peček, Cesar in drugi — Vstopnice so v predprodaii v knjigarni Go-r.čar in Leskovšek.
e— Kino v Celju. Mestni kino predvaja od 4. do 6. t. m. prvovrsten francoski film »Klinika ljubezni*, zgodba iz pariškega življenja. V glavni vlogi nastopa znameniti ruski igralec Ivan Možuhin, ki igra obenem štiri vloge. Kino Goberje ima od 4. do 7. na programu francosko monumentalno delo jZibelke Boga ali sence preteklosti«. V tem X;!mu igra 37 najboljših francoskih igralcev.
e— Avtomobilska nezgoda. Včeraj dopoldne, je povozil na Ljubljanski cesii pri mestni plinarni šofer Miško Jurinac iz Celja Rozo Jesih, deklo iz Medloga. Voznik je zavozii tako nerodno, da je deklo podrl, jo vlekel precej časa za seboj in jo vrgel v cekini jarek, v katerega je padel tudi avtomobil. Jirrinca je policija takoj aretirala in ga odvedla v zapore. Nesrečno žensko so odpeljali v obupnem stanju v celjsko javno bolnico. Isti šofer je že ponovno povzročil nesreče ter je pred dvema letoma prevrnil dva gostilničarja iz Celja, da sta dobila težke poškodbe Človek, ki se ne more vzdrže-V2ii alkohola, pač ce spada kot voznik na ev to.
Iz Kranja
r— Xa dan Vseh svetniokv je nudilo za« n:m:vo kranjsko pokopališče živahno sliko. Na grobova pesnikov Prešerna in Simona Jenka so položili Narodna Čitalnica. Kolo ju«, sester, osmošolci in osnovna šola lepe vence in šopke. S pomočjo mestne občine, Kola jug. sester in invalidske organizacije je šolska mladina okrasila grobove umrlih ■v ojakov iz svetovne vojne na Rupi. Naliv jim je onemogočil počastitev s petjem. In zoper se danes vračamo v življenje živih..
r— trJugočeška-» že obratuje. Včeraj se je pričel v vseh objektih tekstilne tvorni« <Jugočcške« na Gašteju popoln obrat. To* v arnu sprejema sedaj električno moč po re» zervnem vodu iz Završnice.
r— Pcpra\-a mestnega i-odcnvda. Kakor smo že v nedeljski številki poročali, je so« botna vremenska katastrofa zadela tudi na« peljavo kranjskega vodovoda, tako da so sedai mesto in številne vasi brez pitne vo» de. Divje narasla Kokra je v kritični so« botni noči odnesla pri km 10.6 nad Tupal« čami poleg mostu tudi glavno vodovodno cev v dolžini IS m, ki je bila vbetonirana pod strugo. Mestna občina je pričela ta« xoj s popravilom ter je upati, da bo v pe« tek zopet pričel vodovod funkeijonirati.
r— Odlikovanje odbora za postavitev spomenika kralju Petru. V notici pod tem naslovom v sobotni številki je bil pemo« tema izpuščen med odlikovanimi odborniki g. Mavrilij >iayr, ki je dobil red Sv. Save 4. razreda.
r— Iz gostilniškega gibanja. Gostilno »Staro pošto» je vzel v najem g. Ivan Blag« r.e, dosedanji najemnik g. Mirko Peterlin si je obdržal gostilno v lastni vili v Kokri« škem predmestju.
Kino Ideal.
Finale prvenstva LHP za 1926.
SK Ilirija : ISSK Maribor 7 : 6 (3 : i)
Prošlo nedeljo se je odigrala na igrišču Ilirije finalna tekma za letošnje hazensko podsavezno prvenstvo. Za finale se je poleg Ilirije tokrat prvič kvalificirala izvenljub« ljanska družina, in sicer prvak mariborske« ga okrožja ISSK Maribor. Za tekmo je vla« dalo neobičajno zanimanje, ker je bil izid tekme radi dobrih rezultatov obeh družin v zadnjem času povsem negotov. Zato se je tudi nabralo za naše razmere precejšnje šte« vilo publike, ki je z velikim interesom za« sledovala potek igre in zlasti v drugem pol« času tudi sama posegla v boj, v kolikor ji je bilo to izza barijer mogoče. Izkazalo se je, da je bilo zanimanje docela upravičeno, kajti družina Maribora je bila dosedanjemu prvaku v resnici trd oreh, ki ga je komaj in z mnogo sreče strL Povdariti je treba, da se družina Maribora v kratkem času svoje« ga obstoja zelo dvignila, in čeprav je odšla s polja poražena z minimalno diferenco, ki bi pa po poteku igre bila tudi lahko v njen prid, se lahko reče. da je vsaj v moralnem pogledu odnesla zasluženo zmago.
Igra je bila v prvem polčasu malo zani« miva, igralo se je brez temperamenta, ven« dar pa ves čas v znamenju borbe za točke. Zdelo se je, kakor da bi igrali obe družini s tremo, kar se je odražalo v celotni igri, ki je bila raztrgana, brez sistema, skoroda začetniška. Vendar sta se pozneje družini znašli, ilirijanska prej kot njena nasprotni« ca, ki je potrebovala ves prvi polčas, da se je konsolidiri la v igri. To se je prav do« bro opazilo v vrstnem redu zabitih golov. Ilirijanska družina je izkoristila neorijen« tiranost ali brezglavost svoje nasprotnice in zabijala gol za golom, tako da je vodila v drugi polovici že s 5 : 1, dočim se je ma« riborska družina šele tedaj, ko ji je že pre« til katastrofalen poraz — v ostalem neza« služen — spomnila svoje dolžnosti in zače« la forsirati tempo, da nadoknadi, kar je za* mudila. V tej fazi, t. j. v pretežnem delu drugega polčasa, je mariborska družina po« kazala, da je bila svoji nasprotnici ne sa» mo dorasla, temveč to lahko mirno pove« mo. celo superiorna.
Primerjajoč igro ene z ono druge družine, se je na prvi pogled opazila raznolikost v sistemu. Ilirijanska družina je predvedla le« po kombinatorno igro. pridobivala je na te« renu z naglimi kombinacijami, žoga je pre« hajala od igralke do igralke. Ta sistem je vsekakor bolj lep za oko kot koristen za končni efekt. Mariborska družina pa je — zlasti v drugi polovici — aplicirala kombi« niran sistem kombinacij z brzimi prodori, kombiniralo se ja za pridobivanje na tere« nu, zaključna akcija pa je sledila iz nenad« nega prodora s krepkim šutom na gol. Ta sistem je zelo učinkovit, na vsak način za nasprotnika mnogo bolj nevaren kot iz« ključno kombinacijski.
Zmagovalna družina je predstavljala^ do« bro izvežbano, homogeno, s skoraj mašinel« no preciznostjo funkcijonirajooo celoto. Za« to se ne more reči. da bi katerikoli del dru« žine zaslužil, da se ga še posebej omeni. Edino o vratarici bi bilo povedati, da je bila vsekakor najboljša moč ne samo v dru« žini. temveč celo na terenu. Njej gre v prvi vrsti zasluga, da je odšla družina Ilirije kot zmagovalka s polja. V napadu Ilirije je bi« lo opaziti, da ni igrala Bernikova v svoji običajni formi, kar je pripisovati pač iz« borni levi krilki (v prvi polovici) odnosno branilki Maribora, ko je Bernikova prešla v sredino (v drugi polovici). Manjkalo ji je tudi običajne prodornosti. Ostali dve napa« dalki dobri, nista se pa mogli proti nasprot« ni ostri obrambi povsem uveljaviti. Obram« ba je bila dobra, igrala pa je zelo ostro. Upoštevati je, da je imela v prvem pol« času lahko stališče proti raztrgani igri ma« riborskega napada, dočim je imela v dru« gcm polčasu posla z napadom, kakršnega pri domačih družinah še nismo videli. Ma« riborov napad je poskušal v prvi polovici s kombinacijami, ki mu jih je pa nasprotna obramba sproti razdirala in ga s tem spra« vila iz koncepta. V drugi polovici pa se_ je oprijel druge metode, svojega lastnega stila. Posrečilo se mu je pregaziti nasprotnikovo obrambo in se ji tako maščevati za neprili« ke iz prvega polčasa. Do polne veljave je prišel, kakor že omenjeno, šele v drugem
Šport
___encije
mi prodori zaključevali z razantnimi streli V halfih leva krilka izborna, izdržala je tempo od začetka do konca ter znatno nad« kriljevala svojo partnerico na desni strani, o kateri bi bilo omeniti, da je igrala neko« liko preostro. Branilka je rešila svojo nalo« go zelo dobro, v igri je bila nekoliko pre« trda. Vratarica je znatno zaostajala za svo« jim vis«asvis zlasti v prvem polčasu, naj« manj dva gola gresta na njen račun. V dru« gem polčasu je branila sig-urneje. V celoti je mariborska družina zapustila i zboren vtis. Pod ugodnejšimi okoliščinami bi bila gotovo odnesla zmago, čeprav z minimalno diferenco, zlasti ako vzamemo v poštev dej« stvo, da jo je oškodoval sodnik s tem, da je priznal v njeno škodo en gol iz očitne« ga prestopa, in jo prestrogo kaznoval z dvema pennetrovkama. od katerih je bila vsaj druga, ki je tudi obsedela, povsem ne* upravičena.
'Se par besed o poteku igre. Ilirija prevza« me takoj v začetku iniciativo in ogroža na«
sprotna vrata. Zaradi dveh foulov diktira sodnik proti Mariboru petmetrovki, od ka« terih druga obtiči. V energičnem protinapa« du izenači desno krilo. Ilirija obdrži igro še nadalje v svojih rokah ter zviša po Berni« kovi na 2 : 1 in 3 : 1. Ta dva gola sta bila ubranljiva. S tem rezultatom gresta družini v pavzo.
V začetku drugega polčasa ohrani Iliri« ja iniciativo in zviša po Bemikovi in Priv« škovi na 5:1. Usoda Maribora se zdi že za« pečatena. Tedaj se pa zdrami desno krilo Maribora in s silovito bombo zniža na 5 : 2. Ilirija še enkrat nevarno prodre in zviša po Jermolovi na 6 : 2. Tega gola sodnik ne bi smel priznati, ker je bil dosežen iz presto« pa.. Odslej sledijo siloviti napadi Maribora, ki z žilavo vztrajnostjo znižuje rezultat. Obramba Ilirije je proti tem napadom brez moči, edino vratarica ohrani hladno kri in z neverjetno sigurnostjo kljubuje tudi naj« silnejšim strelom obeh mariborskih kriL Vendar mora parkrat kapitulirati pred ne« ubranljivimi bombami mariborovega napa« da, ki igra na zmago. Dramatični višek do« seže borba, ko desno krilo Maribora izenači (6 : 6). publika poseže bodrilno vmes, ni« veau igre same pa znatno pade. Obojestran« ski napadi radi velike nervoze zgubijo na premišljenosti, igra se le še za sedmi gol. V zadnjih minutah zagreši mariborska obramba taktično napako, ki jo Privškova, stoječa popolnoma prosto, izkoristi in s tem postavi končni rezultat. Še enkrat se nudi Mariboru prilika za izenačenje, nevarno situacijo pa prepreči leva krilka Ilirije s su» rovo gesto.
Sodnik, g. Modec iz Zagreba, si je bil preveč svest sigurnosti v vodstvu tekme. V svojem stremljenju, da bi preprečil surovo igro se je nekoliko oddaljil od primerne objektivnosti. Dočim je bil napram druži« ni Maribora skoro pretirano rigorozen, ob« daroval jo je takoj od začetka z dvema pet« metrovkama, je pa napram Iliriji, ki glede ostrosti ni zaostajala za Mariborom, ubral dokaj milejše strune. Tudi so bile marsika« tere njegove odločitve v pogledu fouiov in prenašanja žoge pogrešne. Na vsak način mu moramo zameriti priznanje šestega go« la za Ilirijo (iz prestopa), ker se je nahajal v neposredni bližini ia bi moral nepravi!« nost opaziti.
Zadnje nogometne tekme v Ljubljani
V nedeljo in pondeljek so se odigrale Ie manjše prijateljske, odnosno poizkusne tek« me. Edino težjo tekmo sta odigrala ASK Primorje in SK Slovan.
ASK Primorje : SK Slovan 4 : 0 (2 : 0)
Tekma je imela predvsem značaj trenin« ga, ki se je pa kljub temu odigrala v ostrem in hitrem tempu. Slovan je nastopil z ne« katerimi rezervami, enako tudi Primorjaši, ki so preizkusili novo sestavo napadalne vr» ste. V tej se je izkazal mladi Čebohin kot dober vodja napada, manjki pa mu rutina in precizno dodavanje, kar je neobhodno potrebno za dobrega vodjo napada. Šime Poduje je veliko boljši na krilu kot v zvezi, kjer mu ni pravo mesto. Dramičanin je za napad prepočasen in boječ ter je v prvem polčasu, mogoče še radi blezure, štatiral. V drugem delu igre ga je dobro zamenjal Bervar na levi zvezi, kateremu pa manjka stoping in placement. V krilski vrsti je ne« koliko"popustil Vindiš, ugajal je v obrambi posebno Slamič. Pečniku se pozna, da ni v
v	treningu.
Slovanovci so igrali z veliko ambicijo, to« aa preostro in nevarno. Posebno oba Mar« chiottija, bi se morala odvaditi preostrega naskakovanja. V krilski vrsti dober Volkar, a v napadu Cirovič. Tudi Bucik v desni zve« zi in Vrtačnik na mestu. Mladi vratar kaže precej talenta, le odboini udarec mu je slab.
Tekma se jc vršila v hitrem tempu. V pr«
vi	polovici je bila igra izravnana, dočim so v drugem delu igre prevladovali Primorjaši.
SodU je ležerno, a objektivno g. Kem« peric.
ŽSK Hermes : SK Disk 11 : 3. Hermes je nastopil v dovolj jaki postavi, kar kaže sam rezultat. Domžalčani so se trdo branili.
SK Ilirija jim. : SK Mladika 6 : 0. Mladi« ka zelo šibka.
ASK Primorje rez. : SK Ilirija rez. 3 : 0. Ilirija ni nastopila ter izgubi tekmo v sm:» slu pravil v gornjem razmerju.
SK Jadran rez. : SK Slovan rez. 5 : 1. Jadran ni zaslužil tako visoke zmage, ker sta si bili moštvi enakovredni.
Prvenstveno stanje rezerv je sledeče: L ASK Primorje, 2. SK Ilirija, 3. 2SK Her« mes, 4. SK Jadran, 5. SK Slovan.
Ostale nogometne tekme
MARIBOR: SD Rapid : TSK Merkur 7 : 3 (6 : 0). Zadnjo prvenstveno tekmo si je Rapid vkljub visoki goldiferenei priboril precej po sreči, ker je imel Merkur predlo« lom veliko smole ter se je znašel šele dru« gi polčas. Publika se je vedla nedisciplini« rano. Sodil g. Radolič. — SK Pruj : SK Svoboda 1 : L Svoboda je radi slabega so« jenja sodnika predčasno zapustila igrišče, kar je vsekakor treba obsojati. Sodi! je go« spod Oberlintner iz Ptuja. — ISSK Meri« bor rez. : Vojska 1 : 3. Vojaki»dijaki so predvedli lepo ig-ro. Moštvo je sestavljeno iz igralcev Gradjanskega, Jugoslavije, So«



m
m
Vedno večji naval na blagajne in ploska« nje navdušenih obiskovalcev je najboljši dokaz triumfalnega uspeha, ki ga je cose« gel najlepši, največji in najmogočnejši ry» ski filmski vele film
SIBIRIJA
Predvečer ruske revolucije
Očarujoči naravni posnetki. — Krasni igral« ci. — Originalni tipi. — Izvrstna igra.
Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
Pri vseh predstavah originalni ruski pevski -:bor in balalajka orkester. — Preskrbite si
pravočasno vstopnice. Prihodnji spored: Senzacijonalni velefilm cNEROs
ALMA
glavna igralka v današnjem velefilnru
«SIBIRIJA
ELITNI KINO MATICA
Telefon 124
Najstarejša
lekarna Kranjska Mr. Ph. Bahovec
v Ljubljani dn sedaj pri čevljarskem mostu se je
preselila
117S6	v
Zvezdo Mresni trg St. IZ.
i
L
miš
Lekarna je popolnoma in moderno preurejena odgovarjajoč vsem predpisom higi-jene. Lastni farmacevti čao kemijski in farmacertično kosnetičai laboratorij. V zalogi vse tu in inozemske špecijalitete. Internacionalna receptera. Mineralne vode.
Obveze in zavojni materijal. Izdajajo se tudi zdravila na reccpte vseh bolniških blagajn,
I
kola, Ilirije in Primorja. ki so kot posamez« niki jako dobri igralci Žal, da so se nckate« ri vedli jako nedisciplinirano
TRBOVLJE: Ilirija rez. : SK Trbovelje 7 : 4 (2 : 1).
BELJAK: ISSK Maribor : Viliacher SV. 3 : 7 (2 : 4). V nedeljo je gostoval Maribor v Beljaku proti tamošnjemu klubu. Maribor je predvedel dokaj slabo igro, vendar bi prav lahko igral vsaj neodločeno, če ne bi imel pred golom velikanske smole. Kriva na porazu pa je predvsem obramba. Do« mačini pa so igrali precej surovo, da jih je lastna publika, ki jo je bilo okoli 600, če« ravno je bila tekma zadnji moment odpo« vedana, izžvižgala. Na svojem prvem go« siovanju v inozemstvu je Maribor zapustil ugoden vtis.
ZAGREB: Prvenstvene: Gradjanski : Hašk 1 : 0 (1 : 0). Odločilni gol je zabil Perška. Concordia : Derbv 2 : 0 (0 : 0), Ze« lezničarji : Croatia 2 : 0.
BEOGRAD: Jugoslavija : Sumadija 3 : 0 (par forfait). BSK : Jedinstvo 4 : 1 (] : 1).
DUNAJ: Pri nedeljskih prvenstvenih tek mah je prišlo do precej razburljivih scen, ki niso ravno častne za dunajski nogomet. Izidi so bili nastopni: BAC : Vienna 4 : 2 (3 : 2), Amateure : Hakoah 2 : 2 (1 : 0J, Rapid : Rudolfshiigel S : 1 (2 : 1), Slovan': Shnmerrng 2 : 2 (0 : 01, Admira : NVacker 3 : 3 (1 : 1). Prijateljska: Sportklub : Cri« cketer 4 : 4 (3 . 1). V pondeljek so se vr« šile sledeče prijateljske tekme: Admira : FAC 6 : 2 (1 : 21. WAC : Hakoah 3 : 0 (2 : 0), Hertha : Wacker 2 : 1 (2 : 1), Ver« warts 06 : Rudolfshiigel 3 : 1 (1 : 1 j.
AMSTERDAM: Nemčija : Holandska 3 : 2 (2 : 3).
GRADEC: Hakoaii (Gradec) : Stunn 3 : 1 (1 : 0).
PRAGA: Prvenstvene: DFC : ČAFK 4 : 1 (3 : 0), Viktorija 2ižkov : Nu$elsky 3:1, Slavija : Vršovice 1 : 1 (.').
BUDIMPEŠTA: Hungaria : Vasas 3 : 1 (1 : 0), Dunajski Rapid je v pondeljek go« stoval v Budimpešti ter bil od fTC pora« žen z 1 : 4 (1 : 2J.
BARCELONAr FG Barcelona : San Se« bastian 3 : L
N£W TORK: Brooklvn NVanderers : Sparta (Praga) 3 : 1 (1 : 0).
IZ LXp:a (Službeno). Danes, v sredo, ob 19. seja p. o. v Narodni kavarni. — Taj« nik II.
Iz objav JZSS.
Savez bo izdal svojim verificiranim čla« nom legitimacije s sliko, ker bodo iste po« trebne za znižano vožnjo, poset planins-tih koč šumske uprave in prehod preko meje v turistični coni. Legitimacije izdaja proti plačilu takse 5 Din L tajnik g. Pelaa Stane, Ljubljanska kreditna banka. — Savez bo zbral v svojem arhivu vse fotografične po« snetke iz zimskega športa. Zato naprošamo vse iotoamaterje, da poklonijo za arhiv po en izvod proti povračilu stroškov. Sli« ke sprejema I. tajnik. — Letošnje državno prvenstvo se bo izvedlo na progi 50 km dne 2. februarja. Razpis se bo izdelal tekom pri« hodnjega meseca. K temu prvenstvu se bo« do prvič povabili tudi smučarji iz sosed« nih savezov. ki bodo tekmovali kot gostje za prehodni pokaL — Vsi klubi morajo javiti še tekom novembra program smu« ških tekem, da jih spravi savez v soglasje in odobri termine. — Smuške tečžje naj izvedejo vsi klubi v lastnem delokrogu. Sa« vez bo izvedel v Ljubljani enega ali več tečajev za šolsko mladino do 14. leta, en tečaj v Kranjski gori začetkom januarja ter tečaj za savezne krmarje v Ljubljani. — Savez bo posredoval pri prometnem mini« strstvu, da se dovoli večerni turistovski vlak iz Kamnika in stalni večerni vlak iz Planicc.-Jesenice. — TK Skala bo napravila načrt zimske markacije tur v Sloveniji Sa« vez^ bo_ skušal v teku prihodnjih let in s sredstvi, ki jih bo imel na razpolago, izve« sti zimsko markacijo. — Zagrebški SK Con cordia je razpustil smuško sekcijo in ni več član saveza. — Avstrijski »Ocsterr. Ski« verbar.du je črtan iz mednarodne federac:« je (FISA), ker ni črtal arijskega paragrafa.
Tajnik L
sJ
Juniorski miting SK Ilirije se vrši da« nes, dne 3. t. m. točno ob 14. na igrišču Iii« rije. V slučaju slabega vremena se preloži na soboto, 6. t. m. Prosimo, da se že objav« Ijena jurija udeleži tega mitinga. — Načel« nik.
JZSS. Plenarna seja saveza se vrši da« nes v sredo 3. novembra ob 20.30 v dam« skem salonu kavarne Emone. Vabljeni so vsi gg. odborniki in ves zbor nastavnikov. Tajnik I.
SK Ilirija (Sogometna sekcija). V te« kočem tednu trening v sredo in četrtek ob 16. uri na dva gola, in sicer le ob ugodnem vremenu. — Načelnik.
SK Ilirija (Plesna šola). Redna plesna va« ja se vrši ta teden izjemoma danes.^v sre« do namesto včeraj. Pričetek ob 2030, za« čemik točno ob 1930. — Odbor.
OBLEKE
lastnega izdelka Vam nudi	67
NHJCEHEJE
Jos.Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3.
Zelo ugodni na&ap.
Blago za ženske plašče, ter blago za moške obleke in zimske sukaje v največji izbir; p«
znižanih cenah priporoča
tvrtika Jos. Snoj
Ljubljana, Prešernova ulica 3
Palača mestne hranilnice. 1:4 4-1
Izvrstno portugalko
toči restavracija Hotel Štrukelj.
Hnfl onstran nfc
p— >Jutroc je doletela neznansko velika tast. Sam iGiornalj del Friulk, videmsko iašistovsko glasilo, se ga je blagovolil spomniti v svoji številki z dne 28. oktobra, torej ravno na obletnico fašistovskega pohoda v Rim. In sicer v dopisu iz Idrije. Spod tika p" se, kar je seveda čisto umljivo — nad rubriko *Xaši onstran muke No, da, seveda: saj se razumemo. Fašistom bi bilo po volji, da bi >Jutroc napravilo pokloa samemu jGiornale del Friuii: z odkrito zahvalo zato. da se je tolikokrat tako zelo objektivno izražal giede naših onstran granic.i Tega ne bomo storili in naj >Giornalei radi tega le pomiri. Če mu naš članek o pevodn^i v Idriji in o tem, kako se je videmski prefekt grel v neki gostilni in so ga ogn.iegasci, ki jim prejšnjo nedeljo ni hotel dovoliti veselico, spravili s. trudom čez zasuta mesta na varno, ni všeč. mu tudi ne moremo pomagati. Zdi se nam samo. da že iz dopisnikove jeze jasno odseda, da je članek zelo resničen in dš je zadel v ž.-vo posebno, kar s« tiče hvaležnosti ognje-gascev in pa zmede, ki je nastala po odstavljenih občinskih načelnikih. Giornale: seveda dolži kakega odst?vljenega župana, da je napisal dotični članek, ker misli, da vse ljudi poganjajo osebni interesi kakor t/esa, ki obrača plašč pe> vetru. .- Jutro-: bo vesti . če se ga iGiornaler spomni" še kdaj: 'naj pridno prevaja njegove članke iz rubrike >Naši onstran granicc, ker iJuiroc itak ne sme prihajali v deželo — svobode.
P— >"e dovolijo! Kot smo izvedeli, so Slovenci v Gorici ponovno vložili prošnjo, da jim veclarle dovolijo gledališke predstave. Niso jih dovolili. Vzroka ni. vzrok je samo eden: ne dovolijo! Sklicujejo se na to, da tudi po ostali Italiji niso dovoljene take prireditve Take prireditve je treba podčrtati zato, ker po Italiji sploh ne poznajo dilelaniskih predstav, ampak le ljudske veselice in ple?e Te so. res da, omejili radi varčevanja, ki je oScijelno zavzelo najširši razmah. Vendar pa bi ne smeli zamenjavati navadnih plesov, na katerih se zapravlja zdravje, poš'enost in denar, z našimi prireditvami, ki služijo v kulturne namene. Posebno bi ne smeli postaviti ob stran teh plesnih prireditev predstav Dramatičnega društva v Gorici. Po vsej Italiji so gledališke predstave dovoljene, tudi v goriškem gledališču igrajo razne potujoče družbe. Dramatičnega društva pa na smatrajo za stalno gledališče, dasi bi zi lahko imeli za takega z večjo pravico k-t razne potujoče družbe, ki prinašajo ta pa tam zelo dvomljivo dusev;:o hrano. Toda — oni razlagajo zakon po svoje, kakor jim pač kaže. Če drugače niso mogli, ali se radi evropskega mnenja niso upali zatreti slovenskih predstav v mestu in na -deželi, so jih zatrli z gospodarskim geslom varčevanii. No, če volk le hoče, požre ovco. že najde izgovor, ali pa še izgovora ni treba.
p— 0 praznovanja pohoda na Kini v Julijski Krajini poročajo, da so bila zborovanja in povorke določena na glavne kraje. Go-rifani so morali iti v Videm. Znova se je pokazalo, kako tišči videraska peta nekdaj tako ponosno Gorico k tlom! Po deželi sj naši ljudje v ogromni večini delali nemr>-teno. kakor druge dneve S Krasa _so šl; Grbci in družba v Trst in po povratku so jim še doma razlag.;::, kai pomeni pohod na Rim in kako morajo biti lepo pokorni iašistovskim voditeljem.
k— Koroški deželni rbor je aopet zasedal. Zadnjič samo en dan, sedaj dva dneva, torej napredek. Sklenilo se je^ poslati k zvezni vladi na Dunaj deputacijo, da ji p> roča o težkočah kmetijstva, o zahtevah kmetskega prebivalstva in ji obrazloži, da je odporno" nujno potrebna. V Švico gre komisija, da prouči razne kme*iiske institucije, ki naj se uvedejo po n:ožnas"i tudi na Koroškem. V depuiaciji k zvezni vladi je tudi slov. poslanec Poljanec. Zo vzdrževanje vojnih grobov se je votiralo 5000 šilingov. Po mestih in tudi na deželi je j» manjkanje stanovanj. Ki«nega davka se po eprejeleni predlogu oprostijo za dobo 20 let poslopja, začeta 21. jun. in dograjena do 31. dec. 1929. Regulacija Žile se mora nadaljevati.
Predno kupite zimsko blago oglejte si raanufakturao trgovino
I. Tomšič
Sv. Petra cesta štev. 33.
ki Vam nudi veliko izbiro trpežnega blaga po najniz ih cenah. ll46ša
sioiomioioioioioio

LZ ZlV.
Nebo v novembru
Največje zanimanje zvezdoslovccv vzbu* j« planet Mars, ki je sedaj za opazovanje
v	zelo ugodni legi.
Solrtce se je pomaknilo že precej nizko pod nebesni ekvator in se v novembru še bolj oddalji od njega. 1. novembra opoldne je bilo 14° 16' pod ekvatorjem, a 30. no* vembra opoldne bo že 21° 34'. Zato je tudi dan vedno krajši. 1. novembra je bil dan dolg 9 ur 54 minut, 30. novembra bo pa samo še S ur 36 minut. V oktobru se je dan skrčil za 1 uro 49 minut, dočim se bo skr* čil v novembru za 1 uro 18 minut Solnce je začetkom novembra v znamenju Bika in preide 23. novembra ob 2.28 v znamenje Strelca. Aktivnost solnčne površine, izražen na v večji množini solnčnih peg, še ni po* nehala, marveč je vedno večja. V nekaterih krajih Srednje Evrope so opazovali 15. ob* tobra veliko severno sijanje, ki se pojavi običajno kot posledica ogromnih erupcij na solnčui površini. Po mnenju nekaterih učenjakov se atmosfera naše zemlje še ne bo umirila, keT je solnčna površina čedalje , bolj nemirna.
Lune. Glavne lunine faze bodo: mlaj 5. novembra ob 15.34, prvi krajec 13. no* vembra ob 0.1, ščip ali polna luna 19. novembra ob 17.21 in zadnji krajce 26. no* vembra ob 8.15. Luna bo najbližje zemlji 10. novembra ob 15., najdalje od zemlje pa 28. novembra ob 11. Nebesni ekvator prekorači luna 3. novembra ob 4. in bo naj* niže pod njim (23o) 10. novembra. Nato zopet prekorači ekvator 16. .novembra ob 15. ia bo najviše nad njim (23°) 23. novembra. Lunina pot je zelo oddaljena od najsvetlej* ših stalnic tako, da v novembru ne bo no* benega večjega mika.
Planeti. Merkur se kot večernica v naših V rajih ne vidi. Isto velja za Venero, ki je eedaj tako blizu solnca, da je ne vadimo.
^fars je pa za opazovanje sedaj v naj* ugodnejši legi. 4. novembra bo v opoziciji s solncem. Njegova oddaljenost od zemlje znaša približno polovico oddaljenosti zem* I je od solnca to je nekaj manj kot 70 mili* ionov kilometrov. Marsov dozdevni premer znaša v tem času 20.4". Skozi daljnogled, ki poveča 90 krat, vidimo Marsa v velikosti lune. Toda podrobnosti na njegovi površi* ni žal ne bo mogoče opazovati, ker je at* mosfera naše zemlje zelo nemirna. V tem pogledu ima letošnja opozicija prednost pred Marsovo opozicijo iz leta 1924., ko je bil Mars sicer bližji zemlji, toda za naše kraje je ostal ves čas nizko nad obzorjem, kjer je atmosfera bolj nemima kakor v vi* g jih plasteh. Letos doseže Mars za časa opozicije višino 55° nad obzorjem. Z veli« kimi daljnogledi se vidijo na Marsovi po« vršini mnoge zanimive podrobnosti, med njimi tudi sloviti kanali, ki po najnovejši teoriji zvezdoslovcev niso nič drugega, nego slabo razvita in primitivna vegetacija. V novejšem času so se začeli zvezdoslovci za= niraati za meteorološke izpremembe na Marsovi površini. Opazili so premikanje oblakom podobnih tvorb, ki često zakriva* jo podrobnosti Marsove površine. Mars, ki je sedaj v sozvezdju Ovna, vzhaja začet« kom novembra ob 20.45, koncem novembra pa ob 19.20 tako, da ga vidimo vso noč. Kot zelo svetla, rdečkasta zvezda je naj« lepši pojav ria vzhodnem delu ncbosklona.
Jupiter, ki je bil sredi avgusta v opozi« ciji s solncem. se sedaj polagoma oddaljuje od zemlje. Njegov dozdevni premer znaša začetkom novembra 39", koncem 36". Zahas ja začetkom novembra ob 23., koncem no* vembra pa že po 21. uri. Z manjšim daljno* gledom ali z dobrim triedrom lahko opažu* jemo njegove spremljevalce in njihove mr* ke. Najvažnejši mrki bodo: 7. novembra konec mrka L Iunice ob 20.48, 12. novem* bra konec nrrka ni. Iunice ob 18.04., 14. novembra konce mrka II. Iunice ob 19.27 in konec mrka I. Iunice ob 22.43, 16. no* vembra konec mrka I. Iunice ob 17.12. 19. novembra konec mrka III. Iunice ob 22.06. 23. novembra konec mrka I. Iunice ob 19.07 in 30. novembra ob 21.02 konec mrka I. lu* niče.
Saturn sc v novembru ne vidi.
Uran je na meji med sozvezdjem Vod* narja in Rib ter zahaja kmalu po polnoči. S prostim očesom ga je težko najti, pač pa se vidi z manjšim daljnogledom.
Neptun, ki gre sedaj skozi sozvezdje Le* va, vzhaja okrog polnoči.
Meteorji: Okrog 15. novembra se poja*
vi	roj Leonid, čijih radiant se nahaja v so* rverdju Leva. Od 17. do 23. novembra sto*
pi v akcijo roj Andromedid z radiantom v sozvezdju Andromede. To so ostanki Bic* lovega kometa, ki se je razdelil najprej v dva dela, pozneje je pa popolnoma izginil.
Lega zvezdnega firmamenta začetkom no* vembra ob 20., sredi novembra ob 19. in koncem novembra ob 18. uri: na severo* vzhodu vzhaja Kočijaž, dalje proti vzhodu Bik, nad njim Perzeus, na vzhodu in proti jugu vzhaja Kit, nad njim Oven in Andro*
meda. Na jugu vidimo Ribe, nad njimi Pe* gaza, bližje k zenitu pa Kassiopcjo, na ju« gozapadu je Vodnar, dalje proti zapadu nad obzorjem Kozorožec, na zapadu tik nad obzorjem Orel, nekoliko višje nad njim Labud in Lira, na severozapadu Her* kules in Krona, tik nad obzorjem Bootes, na severu nizko nad obzorjem pa Velika Mcdvcdica.
vanjo na »žmulj« vinka loziča. Potlej pa hajdi na brod »Učko«, kajti »Slavija« je prejšnji večer tukaj izgubila propeler in morala v popravilo. »Dogadja se,« je stoično vzel kapitan to smolo na znanje. Na pristaniškem nasipu se je pojavil visoki vladika Srebrnič, stopiv-ši- pravkar iz došlega parnika. Doklej bo še tod pasel ovčice. se ne zna, ker oblast razmišlja o tem, ne bi li kazalo ukiniti malenkostno škofijo.
V malo minutah sediva s tovarišem zopet med običajno družbo pri večerji ob ocvrtih »kovačih-. Italijanski sP kliče ta riba san Pietro, lat. zeus faber. Ako sc ulovi na trnek, godrnja: črne pege po njegovem telesu, pripoveduje narod, izvirajo od prstov sv. Petra, ki je vzel iz njega novec. Druge dobre ribe Srcdo-zeinnega morja so luben, lovrata, trilja ali barbou. oslič, groktač. Glavni ribolov je poleti na tuna, ki se lovi po tisočletnem feničanskem načinu. Spomladi se love skuše ali lokarde, pozimi pa drobiž kakor sardela, brjsljun ali ančuga, oblica. Na splošno pa v našem moriu ni preobilice rib. ki imajo mnogo neprijateljev. Glavni zajedavec ie račič »cirolama hertipes^'. Ta izgrizc ribo kakor črv drevo. Tako so pri otoku Sansegu ri-barji 10 milj daleč od obale zajeli mrežo rakovic in med njimi dva jesetra, dolga
z baš navdušenimi klici. Tik pred gradom je strela udarila v knezovo kočijo, ubila vse štiri konje ia prvega jahača. Smrtno bled je skočil knez iz voza in ■zbežal v grad. Skoraj bi bil postal žrtev svojega strahu pred vesoljnim potopom.
Največja ameriška mesta
Službena statistika, ki so jo pred kratkim izdale ZedinjenP države Severne Amerike, izkazuje, da šteje Unija štiri mesta, ko jih prebivalstvo jc že preseglo ali je vsaj blizu enega milijona.
Največje ameriško mesto in za Lon-dono mnajvečje mesto na svetu je Newyork, ki šteje 6 milijonov 109.389 prebivalcev. Naslednje mesto po velikosti je Chicago z 2 milij. 955.739 ljudi, t. j. za 100.000 več kakor Pariz. Tretje mesto zavzema Filadelfija (1 milijon 979.304 prebivalcev).
Čudovit porast izkazuje Detroit, ki je ob začetku stoletja štel jedva 350.0UU ljudi, danes jih pa ima že en milijon in četrt. Seveda je ta ogromni porast razumljiv, če pomislimo, da se nahajajo v Detroitu velikanske tvornice tovarnarja avtomobilov Forda, ki zaposluje dobršen del prebivalstva.
Šp mnogo hitreje se je razvil Los Angeles, največje filmsko mesto na svetu. Danes šteje nad 900 tisoč ljudi, dočim jih je imel leta 1900 komaj 100 tisoč. V par letih utegne že doseči in prekoračiti en milijon.
Uhani za moške
Zakaj ne bi tudi moški nosili uhanov? Tako se sprašujP ameriška »Boston post«. Zakaj, da prihaja novica o moških uhanih iz Amerike, je pač nepotrebno še posebej povdarjati. »Zakaj bi moški«, vzklika omenjeni list, >.ki sP tako radi dičijo s prstani, ne nosili tudi uhanov? Ne bilo bi nič nenavadnega, zlasti v današnji dobi, ko se moški spol vedno bolj mehkuži in nagiba k ženskim ma-niram. V Ameriki jP mnogo gospodov, ki imajo preluknjana ušesa in dasi se javno še ne ponašajo z uhani, jih mnogo izmed njih nosi doma . . . kjer jih ne vidijo nepoklicane oči.«
Zakaj ne? bi si dovolili vprašati i mi. Tudi Shakespeare je nosi! uhane! Zakaj ne bi posnemali velikih mož tudi v tem pogledu?
Francoska letalca Coste (zgoraj) in Rignot
sta dosegla nov rekord v premem poletu brez pristanka: Odletela sta v četrtek, 2S. oktobra, zjutraj iz Pariza in dospela po 32*urnem letu v Djask (Omanski zaliv, Perzija). Premerila sta 5425 km. Stari re* kord sta imela Francoza Challe in NVciser (Pariz*Berderabas, Perzija, 5175 km, 31. avg-usta 1926.)
poldrugi meter. Na zunaj sta bila zdrava, ali ko so ju odprli, sta se izkazala kot okostnjaka v koži: na mestu mesa sta imela v sebi same račiče. Primorci poznajo ta pojav kakih 50 let. Uničevalce morskih rib imenujejo enostavno »morske bolhe«.
Beseda da besedo in eden zamizni-kov poizveduje, ali gospoda pravilno porazdeljuje svoje dni po češkem geslu: 8 hodin prace (dela), 8 hodin ozirat se, 8 hodin spat. Domačin se ponudi, ker je govor o indijskih fakirjih čudotvorcih, da za liter vina obudi mrtvega. Brž ko sc stava sklene, posuje naš vsemogotcc poginulo muho, ki jc ležala vsaj eno uro v čaši vode, s ščepcem drobne soli — in glej, po 20 minutah oživi živalca in si kmalu tolikanj opomore, da sfrči na gramofon, neumorno svirajoč kolo »scljančico« maloštevilnim plesačem in plesačicam. Gospodje dramijo mrtve, namreč vojne in lovske spomine. Eden njih pripoveduje, kako si jc pokojni avstrijski cesar zaželel nekoč ustreliti orla. Udvorljivi dvorjani mu nastavijo nagačeno ujedo na drevo, in ko jo cesarost s kroglo sklati na tla, se zavzame: »Pa saj to vendar ni orel, ko nima dveh glav!«
Primerjajoč šege in običaje raznih narodnosti zasučemo pomenek i na
Princezinja Leticija Bonaparte,
sestra princev Viktorja in Louisa Napolc« ona. jc prošli teden nenadoma umrla na gradu Moncalicri pri Turinu. Stara jc bila 60 let.
Porotniki ob kruhu in vodi
Položaj porotnika v Ameriki pač res ni vreden zavidanja! Čujte, kaj se je zadnjič zgodilo:
Pred porotnim sodiščem se je vršila razprava proti Jamesu Diversu, ki je napadel na cesti neko zamoi&o. Porotniki so se posvetovali, nato pa so izjavili sodniku Mac Combesu, da pravdo-reka ne povedo prej, dokler ne dobe odškodnine po en dolar. Sodnik je odklonil. Ker sc porotniki niso hoteli ukloniti. iih jc dal kratkomalo zapreti v ječo, češ da jih prej ne izpusti, dekler sc ne uklonijo. (Porotnikom pritiče odškodnina, ali šele po izrečenem prav-doreku.)
Porotniki so se slednjič morali udati. Ameriški listi, iz katerih smo posneli gornjo vest, pa so pozabili povedati, kak i p bil pravdorek strahovanih porotnikov ...
Zlata igra
Tako bi lahko imenovali komedijo podjetne ameriške dame, mrs. Anny Nighalier, ki je doslej zaslužila več kakor Pirandello, Shakespeare in Sha\v skupaj. Nedavno je izvajalo newyorško republikansko gledališče 1750tič to komedijo, »Abrahams Irish Rose«, ki jc doslej vrgla pisateljici v Severni jn Južni Ameriki ter Avstraliji preko 5 milijonov dolarjev. Kako ie to mogoče, vpraša človek, ko mrs. Nighalier ni ni-kaka literarna zvezda? Oglejmo si vsebino. V I. dejanju sc zaljubi mlad Žid Aby v irsko lepotico Rozo. Izraelski oče ne mara katoliškega Rozinega očeta, in nasprotno. Materi posredujeta. Na odru vse milo joče. II. dejanje vsebuje pogajanja obeh sovražnih' očetov. Skleneta, da s? bosta vršili dve poroki: pri rabinu in pri katoliškem duhovniku. Kaj pa z otroki (bodočimi)? Pade sa-lomonska sodba: če bo prvo dete deklica, naj bodo vsi otroci židovske vere; čP pa bo deček, bodo vsi katoličani Na odru jc divji smeh in pretirana komika pri nastopu gg. tastov. Med II. in III. dejanjem mine seveda potrebni čas 9 mesecev. Roza pričakuje. Zlaiita je prinesla nebroj daril in čaka: vsaka stranka bo vse odnesla nazaj, če izpodleti njeno upanje. Eni naprošajo Jezusa za vnuka, drugi pa Jehovo za vnukinjo. Napetost narašča. Končno se odprejo vrata. Od sreče jokajoči Abraham dobi —• dvojčke: sina in hčerko. Vse sc po-Ijubuje. Na odru je sprava in sreča. Gledališče se krohoče. Zastor naglo pade ...	'
Tekom 5 let jc obiskalo to predstavo do 4 milijone ljudi. Dnevno vrže igra v Nevvvorku, Filadelfiji, Chicagu in San Franciscu do 60.000 dolarjev. Štiri igralske družbe pa potujejo s 'to komedijo skozi mesta in vasi, peta se podviza v Avstraliji.
Kje so vzroki uspeha? Komika ie površna in preračunana na okus neiz-birčnega širokega občinstva, ki ljubi cirkusc, rokoborbo. dirke ščurkov, boje petelinov in podobno. Povprečni Američan ne povprašuje po umetnosti, zadovoljen je z napetim dejanjem in drastično koiniko. Anny Nighalier pozna svoje občinstvo in jc dobro podkovana v reklamni panogi. To pa .ie v Ameriki vse. Po 100 predstavah je ustanovila pisateljica delniško drujbo s 3 milijoni dolarjev glavnice za izkoriščanje svojega umotvora. Vrgla je stotine oglasov v liste in kinematografe, vlake in paro-brode. Za reklamo ie izdala preko 800
štedljivost. Eni hvalijo zmernost apeninskega polotoka, češ, povprečni Italijan se zadovoljuje s polento, ki io kosoma pritiska ob visečega slanika in tako vztraja dolge tedne ob eni sami ribi. Drugi ve povedati, da ruski mužik pije neposladkan čaj, gledaje pri tem na košček sladkorja, obešen na vrvici s stropa: temu .v pravi »čajok na prigljadku -. Dunajčan S\voboda pa meni, da nemški Mihel nič ne zaostaja za svojima sosedoma, zakaj on pripravlja kavo na ta način, da vliva krop na eno samo pra-ženo zrno kave. pritrjeno med dve deščici.
Za lahko noč nam še gospod Gramm 0"Phon pove šaljivo anekdoto z ženito-vanjskega potovanja. Gost zasliši ponoči v hotelu iz sosednje čumnate hro-penje in stokanje: »Daj mir, ubiješ me! V strahu, da gre za hudodelstvo, sporoči brž lastniku, ki takoj telefonira po oboroženo silo. Oko pravice in postave si izsili vhod v imenu zakona. Odpirat pride mlad mož v spalni srajci. »Ste vi tisti zločinec? Kie jc vaša žrtva?« — »Žrtva? Gospoda, jaz sem Ksaver Ipsi-lanti s svojo ženko. Na svatbenem potovanju. V tem sc pomoli izpod odeje brhka glavica, rekoč: »Kaj pa hočejo pandurji tu? Naj gredo svojo pot. a ti. dragec, ubijaj mene dalje!c In redarji
Največji podzemski kanal na svetu
je Rovski kanal (Rove), ki spaja Marseille z reko Rhonc. Kanal meri 7.120 km in v njem se bodo lahko kretale tudi največje ladje. Slika prikazuje vhod v kanal pri Estaquu. — Kanal je bil slavnostno otvorjen v soboto, 23. oktobra.
Konec sveta L 1924-25.
V prejšnjih stoletjih, ko znanost še ni bila razvita, so »lažnjivi zvezdogledi in pratikarjiv, katere je neuko ljudstvo visoko spoštovalo, večkrat prorokovali konec sveta in s tem povzročali zmedo in strah.
Tako je na pr. 1. 1518 takrat svetovno znani astrolog Stoffler prorokoval, da bo meseca februarja 1524 vesoljni potop uničil vse človeštvo. Stoffler je bil preračunal, da se oni mesec snidejo Saturn, Jupiter in Mars v nebeškem znamenju rib. To zbližanje planetov bi po njegovem mnenju moralo dovesti do vesoljnega potopa. Splošna potrtost se je polastila prebivalstva po vseh deželah in čim bolj se je bližal nevarni čas, tembolj je naraščal strah in tem bolj bedasto so se ljudje obnašali.
Javno življenje in trgovina sta zelo
-SS2-
Tragična smrt
zblaznele ženske, ki je na nepojasnjen na* čin splezala na streho večnadstropne palače sredi Pariza, kjer je dve uri begala semintja ter slednjič skočila v globino in obležala mrtva. Nesreča se je pripetila prošlo sobo* to pri belem dnevu in je bilo na ulici zbra* nih več tisoč ljudi, ki so z grozo opazovali strašni prizor, ne da bi-mogli pomagati. — Nesrečnica je doma iz Avstrije in ji je ime Pleisteiner.
trpela. Kmetje niso več obdelovali polja, niJiče sc ni hotel lotiti kakega večjega dela, nihče ni hotel plačati svojih dolgov in ljudje so na najneverjetnejše načine zapravljali denar. Iz istega vzroka tudi nihče ni hotel denarja posojati. Po svoje so ravnali tudi bogataši. Potovali so v gorovja, da uidejo vodovju. Nekateri so si celo dali zgraditi barke.
Toda februar 1. 1524. jc pretekel brez vesoljnega potopa. Vse se je oddahnilo. Pruski knez Joachim I., ki sc je tudi sam bavil z astrologijo, si je dal natvezti od svojega dvornega zvezdogleda Joha-lia Cariona, da se je Stoffler uračunal in da pride vesoljni potop šele 15. julija 1525. Tudi ne bo voda poplavila vsega sveta, marveč le Nemčijo in predvsem Berlin, ki leži v nižini. Knez je zapove-dal, da se mora ta prorokba zamolčati ljudstvu in ko so se 15. julija pokazali težki oblaki na zapadu, so se naenkrat odprla velika vrata knježjega gradu in v divjem diru se je odpeljala dolga vrsta državnih kočij na Kreuzberg, edino višino v bližini, ki je takrat še ležal izven Berlina. Dvor in višji uradniki so sc hoteli rešiti svetovnega potopa na malem griču. Seveda so vzeli s seboj državno blagajno.
Meščani so debelo gledali in si niso vedeli razložiti, čemu ta divja gonja po berlinskih ulicah. Ko se je pa zvedelo, kaj je povzročilo beg visoke gospode, se je polastila ljudstva groza, obup in divja jeza, da so se plemeniti gospodje tako lepo umaknili poginu in nri tem pustili meščane, naj utonejo kot miši.
Popoldan se je vlila huda ploha in gospoda, ki je čakala na hribu v kočijah, jc bila do kože premočena. Položaj, gospodov je bil vse prej kakor prijeten. Družbe se je lotil velik strah. Toda čez dve uri je spet posijalo solnce in tu se je ojunačil edini možak med gospodo — . kneginja Elizabeta. Pregovorila je svojega moža, da se vrnejo domov, češ da je vesoljni potop preložen — na poznejši čas...
Vrsta voz je torej spet krenila skozi mesto v knežji grad. Lahko si mislimo, da meščani gospode niso pozdravljali
Double blago
za suknje in raglane s karirano podlogo prodaja najceneje vsako množino tvidka
Drago Schwab Ljubljana
A. D.:
Sprehodi po Krku
i.
Obrežna cesta te mimo skromnega ljudskega vrta v smeri proti severu privede iz Aleksandrova do krčme »Jugoslavije«, kjer si utegneš naročiti »pečenega« vina, izborne močne in sladke kapljice, znane med Nemci z imenom Strohvvein. Drago je za tukajšnje cene: liter po 20 Din. Za streljaj dalje sameva ponosna pristava krškega vladike, kamor so se pred kratkim priselile iz Maribora štiri šolske sestre s 4 kandi-datiujami z namenom, da ustanove gospodinjsko šolo. kakor hitro jim pripravijo potrebnih učilnic. Doslej so se izkazale kot umne kmetovalke, zakaj bi-skupov vinograd obeta najlepšo letino daleč na okoli. Svetlo in temno grozdje na pritlikavih trsih je tolikšno, da ga mejaši hodijo gledat in govore o čudežu. Na sorazmerno neznatnem prostoru, pravijo, se bo nabralo za 80 lil plemenite pijače. Ta kos nabrežine se zove Kanajt, kar nekateri izvajajo iz lat. can-netum. trsje. S prijateljem M. M. sva bila na tej graščini gosta skladatelju drju Kimovcu.
Po podkovastem ovinku prideš na
severni strani skalnatega zatoka do pradavne kapele sv. Dunata, bojda iz 3. ali 4. stol: po Kristu. Od daleč ali na sliki učinkuje nje naježena vnanjost prav prijetno, a znotraj jc ta eskimovska koča prazna, in človek čimprej ostavi to zavetišče potepuških ciganov, da si nc naleze krvoločnih skokic.
Zato pa se ustavili s spremljevalcem tem dlje v bližini »Zabavni gostioni«, kjer danes slučajno možuje in modruje mnogovedni vinski brat, učitelj Sta-sič iz Vrhnika. Ko je nalivalil in pre hvalil imovitost Vrbničanov. jame tarnati, da mu država že toliko časa dolguje pokojnino, in preti, da se pritoži na kabinetno pisarno. Težko sP ločiva od milega zatočišča, kjer se toči imenitna starina po S Din liter, in kolovoz naju povede mirno visokih kamenitift ograd med oljkami in trtami v srednjeveško mestece Krk, ki hrani na se vernem zunanjem ozidju okrnjenega beneškega leva. V škofovem dvoru bi si lahko ogledala znamenito knjižnico slavense akademije, pa se jadrno pri-mika čas za na parnik. Izmed 7 cerkva sva stopila zgolj v prvostolno. V bližini pristanišča se dviga stolp, imenovan »torre«, v čigar prizemlju je nameščena kavarna. Ker pa tudi Bog roko 1 ven moli, morata Kranjca na višji ukaz
Kulturni pregled
tisoč dolarjev! Ravnatelji, igralci, režiserji in odrski delavci dobijo letno do 2 milijona dolarjev plače. Zato pa teče v blagajno reka zlata. Zaslužka bo še dosii. Do sedaj je videlo igro le kakih 4 milijone Američanov, a Zedinjene države imajo 160 milijonov občinstva. Sicer pa že piše gospa Nighalierova nadaljevanje: »Abijevi otroci«. Njim bodo sledili gotovo še vnuki in vsi bodo polnili žepe srečne Limited.
Pokopana skrivnost
Moskovska »Krasnaja Gazeta« piše o rokopisu, ki je pokopan v sibirskih pragozdovih blizu Irkutska. Njegove liste so posušili nad špiritovim plamenom, da ne bi strohneli in jih zamašili v debelo. dobro zaprto lekarniško steklenico. Ro&opis čaka že 5 let na ljudi, pa še vedno ni prilike za rešitev.
Junija 1920. so dosegli boji med rdečimi in belimi svoj višek. Kolčak se je umikal pred sovjetskimi oddelki. Napadalcem 5 armade je sledil računski in gospodarski oddelek. Njegov knjigovodja Maksim K. je slučajno kupil na kolodvoru Malta (blizu Irkutska) pri neznani, revno oblečeni ženski debel, drobno popisan zvezek. Dal je zanj 5 funtov soli. ker je bil potreben cigaretnega papirja. Rokopis je bil spisan v neznanem jeziku. K. je vprašal žensko, odkod ga ima. Ta mu je odgovorila, da je preganjal njen mož po zimi premagane kolčakovce, da je po poklicu lovec in jP našel ob neki priliki pod cedro zakopan kovčeg s svilenim perilom in to knjigo. Kupov, oziroma njegovi tovariši so dolgo gledali rokopis, a niso bili kos uganki. Pričeli so torej iztrgavati liste in si zvijati *kožje nožice«, kakor imenujejo ruski kmetje cigarete.
Leto dni poznejp je dobil K. stalno službo v Novosibirsku ob kitajski meji in je sklenil odnesti zvezek, kolikor ga je še ostalo, na podstrešje. Poletje je bilo deževno in zvezek se je namočil Platnice so se razlezle. Ko je pričel K. reševati svoje stvari vlage, je nenadoma padel iz platnice kos kartona s ključem one tajne abecede, v kateri je bil spisan rokopis.
K. je pričel tolmačiti besedilo in je p recital tekom dolge sibirske zime sko-ro polovico zvezka. Vseboval je dnevnik nekega državnika s popisom dvorskega življenja Aleksandra III. in Nikolaja II. Autor je ostal neznan, ker so rdeči vojaki pokadili liste do četrtine zvezka. Nedvomno je samo, da je bila to jako visoka oseba, nemara kak veliki "knez, ki jP hladil s pisanjem svojo jezo. Dnevnik vsebuje veliko škandalov in žalostnih političnih dogodkov. K. je moral čitati prav počasi radi številnih francoskih stavkov. Kmaiu nato je bil poslan na službeno potovanje. Nosil je rokopis s seboj in ga je končno sklenil pokopati v gozdu na znanem kraju, da se ne bi izgubil. To je bilo jeseni 1922. Zemlja je bila že zmrznjena. Da listi ne bi strohneli, jih je K. osušil že četrto leto steklenico. Zdaj živi K. že četrto leto na drugem koncu Sibirije in ni bil več v Irkutsku. Objavlja to zgodbo v listih ter prosi znanstvene urade oziroma založbe, naj mu dajo možnost od-kopati rokopis, če hočejo, da bo objavljen.
Čitanje hieroglifov
Hieroglifi so sveta pisava starih Egipčanov. Vsaka črka je izražena potom podobe, n. pr. ležeči lev pomeni o, krog (solnce) pomeni r, ibis (egipčanski žerjav) pomeni t. To pisavo so pisali Egipčani pred šest tisoč leti, a so jo nato v teku časa popolnoma pozabili. Ohranila se je uklesana v svetišča, piramidP in obeliske, a do začetka 19. veka je nihče ni znal čitati. Učenjaki so s to pisavo zaman belili glavo. Izgledalo je brezupno, da bi jo sploh kdaj mogli čitati, kajti jezik starih Egipčanov je bil čisto neznan in nihče ni imel pojma, o čem pišejo ohranjeni spomeniki.
In vendar imamo danes ključ do skrivnosti in lahko čitamo hieroglife. Razrešiti skrivnost se je posrečilo francoskemu učenjaku Champollionu. Rojen je bil 1. 1790. v Figeacu v pekrajini Dauphine. Razrešil je skrivnost svete egipčanske pisave na podlagi znamenitega »kamna iz Rosett«, ki so ga našli 1. 1798. v Egiptu ob priliki Napoleonovega pohoda. Na tem kamnu jP ukle-
so se razšli zlovoljni po svojih poslih, naša druščina pa zadovoljna po svojih.
II.
Dve uri hoda od Aleksandrova čepi na nasprotni obali ob Morlaškem prelivu selo Vrbnik. Pot je iz večine prav čedna in se v početku vijuga med ogradami s kratkim panjem. Maslinovo drevo ali uljika, vedno zelena, se je po narodni pravljici rešila za vesoljnega potopa. Gojili so jo Egipčani, Feničani, Zidje in Grki, 1. 627. pred Kr. je bila donesena v Italijo, kesneje na Francosko in Špansko. Na otoku Malorki raste še sedaj maslina debela preko 12 m. V 17. stol. so uvedli oljko v Mehiko in Peru, kjer pa ni prišla do tolike veljave kakor v zemljah okoli Sredozemskega morja. Na žalost se v Primorju že često opušča, ker je izpostavljena raznim za-jedavcem. Koder se še drži, bi morali pod njo rediti tudi kokoši, kajti samo tedaj bi mogla dajati znaten obrodek. Hud sovražnik ji je v jeseni slana, to je morska voda, ki jo burja zanaša po drevju, da zamori občutljivi plod. ako ni o pravem času dežja. Čeprav je po navadi največ padavin v krmovcu, namreč 239-3 mm (v vinotoku 196.3, v grudnu 130 mm), je letos pričelo pršeti stoprav 26. sept. Ali to so vsaj za sedaj zgolj redke kaplje, ki veter uganja z
san sklep, ki so ga napravili egipčanski duhovniki na čast mlademu kralju Ptolomeju Epifanu. Napis na kamnu je v treh jezikih: zgoraj v hieroglifih, na sredi prevod v ljudski jezik, pisan v demotski pisan, in spodaj grški prevod.
S tem je bila rešitev že mnogo olajšana. Angleški naravoslovec Thomas Ycrung se jP v svojih delih približal problemu, toda od končne rešitve ga je odvračalo splošno mnenje, da hieroglifi niso črke, temveč simbolični znaki za besede.
Šele Champollion se je otresel tega domnevanja in sicer na podlagi enostavnega primerjanja: hieroglifski del napisa iz Rosette je imel trikrat toliko znakov kot grških besed, torej je bilo nemogoče, da ie vsak znak odgovarjal eni celi besedi. Na podlagi demots&e pisave, ki jo je znal Champollion čitati, in grškega besedila je našel v hiero-glifskem besedilu besedo, ki je značila ime kralja Ptolomeja. Na ta način je dobil hieroglifske črke p. t, o, 1, m. i, s.
Precej časa ni vedel, ali je zadel pravo ali ne. Slednjič pa je dobil prepis napisa na nekem obelisku, na katerem je bilo ime kraljice Kleopatre v grškem in hieroglifskem besedilu. V svoje velikansko veselje je našel, da je imP Kleopatre pisano tako. kakor je pričakoval. Tako je spoznal, da so črke p, o, 1 prave, naučil se ie pa poleg tega štirih novih črk k, r, e, a in našel je tudi drugI znak za t.
Še vedno pa si ni bil svest daleko-sežnosti svojega odkritja. Mislil je, da velja način pisave, ki ga je bil odkril, morda le za grško-rimska imena. Toda 14. septembra 1822. je dobil iz Egipta nove prepise hieroglifov z imeni starodavnih kraljev Ramsesa in Tutmosi-sa, in šele sedaj je spoznal, da je v istim razkril veliko skrivnost hieroglifske pisave.
Prihitel je k svojemu bratu v sobo in mu zaklical: »Je tiens 1'affaire!« (Stvar sem razrešil.) Potem se jP onesveščen zgrudil. V seji francoske akademije : znanosti dne 27. septembra 1832. jP sporočil veUko novico, da je skrivnost hieroglifov dognana. Njegov triurni je bil popoln.
Glupe stave
Neki študent v Cambridgu je stavil, da bo v četrt ure pojedel tri tucate ia}c. Stavo je dobil. A to mu še ni bilo dovolj. V nadaljnjih desetih minutah je pojedel še 26 jajc.
Njegvoi tovariši so ga v triumfu odnesli po ulicah na univerzo, kjer so mu, kakor poročajo angleški listi, profesorji čestitali na dobljeni stavi.
Da se Angleži love za rekordi, je znana stvar. Ali da so se sedaj žP spravili na take stave, je vendarle čudno. Najbrž so hoteli dokazati, da gre čast in slava ne samo tistemu, ki sP zna za stavo vzdržati jedi. nego tudi onim herojem, ki znajo pogoltniti mnogo več, kakor dovoljuje normalni človeški želodec . . .
Kako je bila obglavljena Mariia Antonieta
Poročilo očividca.
Marija Antoineta je prišla pred revolucionarni tribuna! 14. oktobra 1. 1793., torej je bilo pred štirinajstimi dnevi 133 leta tega. Razprava je trajala tri dni in je bila zaključena 16. oktobra ob štirih v jutro. Soglasni pravdorek se je glasil: «... . obsojena na smrt zaradi poskusa, da bi zanetila meščansko vojno.» Še istega dne ob 11. zjutraj so jo odpeljali na morišče. kjer je z izredno po-gumnostjo stopila pod gijotino. Loui-sa XVI. so prepeljali na morišče v vozu pariškega župana: Marijo Antoineto pa v navadnem odprtem vozu kakor običajne smrtnike.
Neki revolucionar, zagrizen jakobi-nec, Lapierre po imenu, ki je prisostvoval eksekuciji, je poslal jakobincem svojega rodnega kraja Carentana (La Manche) nastopno pismo, v katerem z neverjetno surovostjo slika poslednje trenutke nesrečne vladarice. (Pismo je objavil dr. Cabanes v drugem zvezku svojega velikega dela <Cabinet secret de 1'Histoire«):
«. . . . Marija Antoineta, ta lajdra, je poginila kakor prešič našega konjederca Godilla-, ves čas, ko so jo peljali po uli-
njimi svoje objestne burke.
V okolju ošabne lipe je razsejanih polno ovčjih staj, po tri nizke stene iz suhega, neometanega kamena, povez-njene s škopo. Hleve z enakim krovom je najti tudi po vseh selih, dočim so hiše krite z žlebasto opeko, vdelano v malto. Blizu staj rumeni zelenkasta mla-kuža, vsekakor napajališče žejnim »škabam«. Niz klanec pridemo na bujno bohotno Vrhniško polje z visoko koruzo in vzorno stasito trto, pod njenim obilim grozdjem pa rodi tu pa tam paradižnik onolik kot pomaranča. Kaj čuda, če so Vrbničani edini bahači in pijanci na vsem otoku? Ravnica se tik opuščene cerkvice prevali in ondi te pozdravi zidani zbiralnik vodovoda, ki bi po mnenju strokovnjakov zadoščal potrebam 50.000 ljudi, torej za dva otoka Krka. Vendar prebivalci niso videti o tem docela preverjeni, ker ne dovolijo razpeljati cevi v siromašnejše kraje, da ne bi morebiti kedaj sami stradali. Videč, kako trije potniki odpiramo petelina pri koritu, nas prileten možanec bodri, češ. naj le pijemo: »Voda je vridna«.
Po močnih zavojicah izvrstne ceste dospemo v selo, stoječe na griču 42 m nad morjem. Obmorska selišča so, če le mogoče, postavljena na vzvišene ska-line radi morskih roparjev. Od teh se
ci Saint-Honore do morišča, ni pokazala niti najmanjšega strahu. Na nepregledne množice ljudstva je zrla s prezirom in zaničevanjem, a povsod, kjer se je pojavila, so pravi brezhlačniki z navdušenjem kričali: Živela republika! Dol s tiranko! Zenščina je šla trdno do tno-rišča, ne da bi drhtela; a ko je zagledala pred nosom nož, je klecnila brez moči na kolena. Pa so pristopili dečki (kroniki), da ji urede toaleto in jo obri-jejo. čeprav ji brada ni nikdar rasla...»
Iz tega pisma zadostno odseva pojmovanje in kultura srca tistih ljudi, ki so se takrat nazivali «patrijote». Niti ene besede sočustvovanja in usmiljenja z nesrečno žensko!
Ko se je kraljica napotila po stopnicah proti gijotini. je po nesreči stopila krvniku na nogo.
<Oprostite,» je dejala, «nisein storila nalašč.®
Marija Antoineta na poti k morišču
(Perorisba slavnega francoskega slikarja Davida, ki je z okna opazoval sprevod po ulici SaintsHonore in je v naglici skiciral kraljico. Marija Antoineta ima roke zveza« ne na hrbtu in sedi v vtrzu. v katerem jo peljejo pod giljotino.)
X Drag misijonar. Iz Šanghaja poročajo, da so banditi izpustili nekega misijonarja, ki so ga vjeli pred mesecem dni. Imajo pa še ujetega drugega angleškega misijonarja, ki so ga prijeli 4. oktobra v Hen Leiu. Za tega zahtevajo r>ol milijona dolarjev in sto samokresov
X Avtomobilska nesreča Fritza Kreisleri ja Sloviti goslač Fritz Kreisler se nahaja pravkar na koncertni turneji na Angleškem. V pondeljek zvečer je dirjal s svojim avto« mobilom po ulicah Belfasta m je zavozil v neko vozilo, ki je prihajalo iz nasprotne smeri. K sreči ni bil ranjen," pač pa je do» bil živčni šok. Avtomobil se jc razbil.
pripoveduje, da so pogostoma pripluli semkaj na napihnjenih kozjih mehovih, pokrali in pobrali, kar se je dalo, in zopet odplavali na svojevrstnih prevo-zilili. Nekoč pa so jim otočani skrivaj p r e b o d 1 i mehove, tako da so jim razbojniki prišli v pest. Bajka je seveda etiološkega ali vzrokoslovnega značaja, to se pravi, da razlaga vzdevek B O -d u 1 i, ki se včasih rabi o vseh Krča-nih.
Selo z značilno tesnimi uličicami je zanimivo, ker se je v njem — kakor v bližnjem Dobrinju — obdržala stara narodna noša in davni slovanski običaji. Redka posebnost je še krasni Narodni dom in lepa Vitezičeva knjižnica. Obala jc splošno strma, zato tolikrat pihajo sape. Kopališče napravijo šele bodočo zimo na nepreobširnem odseku plitvejše nabrežine. Tu kakor po drugih vaseh so vse odličnejše stavbe zrastle iz dolarjev, prihranjenih onkraj velike luže. Podrobnosti nam tolmači župan Petris na ravnem cementiranem pristrešku svoje krčme, oziroma njegova hči, ki hodi v 4. razred tamkajšnje meščanske šole.
Nedaleč od Vrbnika naletiš na zaton »Soline«, v njem pa na sigasto špiljo, razdeljeno na 4 dvorane. Do nje moreš tudi iz Crikvenice s čolnom, pri luki »Vela Slivanjska« stopiš na kopno ter
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 3. novembr. • Skopuh. C. Četrtek, 4. novembre Zaprto. Petek, dne 5. oktobra: Dnjgi breg. B. Sobota, dne 6. novembia: Ob štirih popol« dne Skopuh, dijaška predstava po zni» žanih cenah. Iz-
Ljubljanska opera.
Začetek ob pol 20. url zvečer. Sreda, 3.: Zaprto.
Četrtek, 4. novembra: Boris Godunov. Go» stuje e .vni baritonih g. Zalevski. Izv. Petek, dne 5. nover hra: Otello. A.
Mariborsko gledališče.
Sreda, 3.: »Veronika Deseniška*. C. Četrtek, 4.: «Morala». A- Zadnjič v sezoni. Petek, 5.: Zaprto. Sobota, 6.: «Danes bomo tiči». B.
Ii gledališke pisarje. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi p. n. abonente, da vplačajo tretji obrok abonmaja najkasneje do 10. t. m.
Iz gledališke pisarne. Radi smrti očeta režiserja Skrbinška se je moral snoči v drami nenadoma spremeniti repertoar. Mesio naznanjenega Macbetha 60 dobili isti abo-nenti predstavo Joy.
Abonente reda E opozarjamo, da mora vsled obolelosti opernega pevca gosp. Buk-šeka odpasti nocojšnjo predstava v operi. Isto dobe abonenti začetkom prihodnjega tedna. Danes ostane operno gledališče za-prto.
Gostovanje Siemunda ZaleTskega. Sig-mund Zalevski gostuje v ljubljanski operi v četrtek, dne 4. t m. Umetnik je gostoval v zadnjem času skoraj po vsej Evropi, med drugim tudi v Zagrebu, kjer je odpel devet predstav. Povsod je bil sprejet z največjim navdušenjem in zagrebška pozornica piše o njem: »Zalevski se odlikuje po svojih odličnih kvalitetah. Ne le, da je prvorazredni pevec, on je tudi izvrsten igralec. Precizno izdeluje muzikalne fraze, rad ima glasbeno psihologiranje. katero izraža v najfinejših nijansah v svojih velikih igralsko-glasbenih kreacijah. Karakteristično za Za-levskega je, da je študiral slavnega svojega vzornika Šaljapina iz suilerskega mesta cela tri leta. Tu je videl in tnHi osvojil metodo šaljapinovo ter je po preštudiranju anatomije človeškega telesa izdelal vse svoje geste v harmoničnih pokretih s pokreti glasbenega ritma. V tem študiju ie zainteresirala Zalevskega najbolj človeška smrt- Zato so njegove kreacije Scarpija v »Tosci« in smr Borisa Godunova naravnost velikanske. Zalevski je celi vlogi Borisa Godunova glasovno in igralsko na taki višini, da ostane vsakemu poslušalcu v neizbrisnem spominu. Predstava je izven abonmaja. Pred-prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
Na sporedu Trostorega koncerta je zastopan kot prvi Jean Philippe Rameau, najpomembnejši komponist XVIII. stoletja. Rojen je bil v Dionu 1683 kot sin organista, umrl pa kot dvorni skladatelj leta 1764 v Parizu Največ klavirskih del je napisal v obliki suite, ki sestoji iz nekaj v značaju se raz-likujočih komadov, po največ plesov, n. pr. Allemanda, Sarabanda, Couranda, Menuet, Gavota, Rieaudon, Tambourin, Bourree, Gi-gue i. dr. Rameau je tudi ustvaritelj fran-
vzameš v ta namen vodnika v selu Ru-dini. Posetiti mala zaselja na otoku bi kazalo osobito folkloristom. ki bi mogli zbrati mnogo zajemljivega. javnosti še nepoznanega gradiva.
Nazaj grede v mesečini je morda bilo kateremu žal, ker ni najel osla za to šetnjo. Saj smo ves čas srečavali jahajoče, ki so se vračali od napornega dnevnega dela po krševitih predelih. A ob izkrcevališču so se Puntarji še hudo-vali na kapitana, ki jim grozi, da ne bo več vozil noter v Aleksandrovo, ako mu ne bodo postavljali svetiljk po plitkem zatoku. Razsvetljava stane 800.— Din na mesec in vsaka stranka se brani stroškov. Pozneje, ko parnika res enkrat ni bilo, je največji vinski trgovec prevzel na svoj rovaš oskrbovanje luči, misleč: chj non risica, non rosica, oziroma po naše: Kdor ne vaga. nima blaga. Ko sem nekoga vprašal, odkod je kapitan Mate, mi je dejal:
»Mož je iz Bakra.«
»Nos je iz bakra,« je potihem dodal hudomušni spremljevalec Nikolaj.
Ta večer smo prekršili staro navodilo: kad je ura devet, ide sve u krevet. Nekateri tujci so namreč jemali slovo, pa se je vse zbralo v »Luciji« ter kramljalo. Med odhajači je tudi herkulski poštni ravnatelj iz Solnograda, ki je bil
coske opere. Na svojem koncertu izvaja Trost tri plese in sicer Sarabanda, ki je ples španskega izvora, v trodelnem taktu in resnega značaja. Rieaudon je živahen provensalski ples v alabreve-taktu. Ta ple« ima * sredini mirnejši trio del Tretji plea pa je Tambonrin, v svojem prvotnem pomenu ročni bobenček s kraguljčki, v prenesenem pomenu ples tudi provensalskega izvora, Ta ples se je največkrat izvajal » spremljevanjem bobna in male pisčali. Vsa tri plese je priredil za moderno koncertno uporabo slavni pianist L Godowsky. Enostavni slog originalov je s sredstvi virtuoz-ne klavirske tehnike naravnost mojstrsko okrasil. Vstopnice za koncert 9e dobivajo t Matični knjigarni.
Otvoritev operne sezone v Mariboru
Dne 30. oktobra se je otvorila v Mariboru težko pričakovana operna sezona ■ Leoncavallovo opero >Glumači< ter Mozartovo spevoigro >Raistien in Bastiennec.
Leoncavallovo delo je polno južne lepote in temperamenta, glasba žareča in plemenita, invencija sveža in mestoma z uprav klasično linijo (Arioso v prvem delu!) Orkestralno je delo otrok verizma, duhovita in vedno okusna instrumentacija pa užitek zase.
Obe stvari je podala mariborska opera veledostojno in skrbno. Gč. K o č u v a n o va ima mlad. ne zmagovit, a silno topel in prijeten sopran izrazito lirskega značaja. In-tonacija je sigurna, vokalizacija dobra. V tGlumačihi jo deloma žal zakriva orkester, tudi dramatski momenti so za enkrat prešibki. Tem bolj pa očara toplina in nežnost njenega glasu v Mozartovom delcu, kjer obvlada soigralca suvereno. Igra ji je naravna, simpatična mestoma prav dobra. Če prištejemo k tem še ljubko odersko postavo-lahko beležimo njeno pridobitev kot napredek.
G. Burja je podal Cania simpatično, v lirskih scenah dobro. V dramatičnih momentih še ni doma, dasi je tudi v tem ozi-ru že veliko napredoval. Igralsko bi si pa5 želeli več temperamenta, kot to zahteva značaj in okolica.
Palmo večera pa si je priboril novi bariton N e r a 1 i 6, ki si je osvojil na mah simpatije občinstva in to upravičeno. Svoj lepi materijal — mehak zvočen bariton — uporablja z okusom, višina mu je zmagovita, prednašanje dobro, vokalizacija povelj na. Naj si kultivira še nižino in nižjo srednjo lego!
G. B r a t u ž je kot Beppo igralski preži vahen, saj v resnih scenah, g. Govorov pa je Tonija igralsko zgrešil. Tonio ni progast, ampak nesrečna duša, katerega le blazna strast žene v zločin. Pevski _ je vstrezal. Zbor se je držal prav dobro, težke partije je zmagal novoljno.
Orkestru se pozna vešča in močna roka ravnatelja M i t r o v i č a. <Glumače» je podal ostro akcentirano in sugestivno, dramat-ske momente pa z divjo demoniko. Režija je bila okusna in spretna.
Mozartova bukolska spevoigra <Bastieu in Bastienne> mladostno delo mojstra je ljubka, kristalnočista in vedra stvarca, nežnih kontur in barv. Poleg gdč. Kocuvauo-v e in g. B u r j o se je uveljavil marljivi in simpatični g. Oksanski (colos) kateri je, zlasti v včarovniji: znova dokazal, da je prav dober buffo.
Nežnost Mozartovega orkestra je zadel g. M i t r o v iS ter podal zlasti ljubavne partije v pristnem rokoko-elogu. Režija g- Z » 1 e z n i k a je posrečena in prav ljubk'., želeli bi k bukolskemu okvirju le še stili-zirano sliko.
Razpoloženje občinstva je bilo dobro, gledališče razprodano.	Dr. I. V.
Ljudska univerza v Mariboru. Klavirski večer prof. Antona Trosta 4. t. m. zaključuje nekako slovensko serijo, ki je v okvirju naših splošnih kulturnih vprašanj obravnavala tudi naše glasbene prilike, tako n. pr. našo narodno pesem, razvoj umetne pesmi (trije večeri in nastop dr. Kozmcrve-ga kvarteta) ter nam še predstavila uašega najslovitejšega pevca Betetta. Temu sledi sedaj naš mojster - pianist Trost. Vzpored, katerega je sestavil, vsebuje najznamenitejše klavirske skladbe. Opozarjamo torej ponovno na to prvovrstno prireditev, ki obeta biti prekrasen umetniški večer. V smislu odgojevalnih in poučnih stremljej Ljudske univerze so tudi vstopnice tako izre>dno nizko nastavljene, da bo obisk vsakomur mogoč. Vstopnina znaša za aijaštvo 2 Din, za odrasle se giblje v okvirju od 4 do 25 D;n. Popoldne ob 4. nastopi prof. Trost v posebnem koncertu za mladino s povsem izpre-menjenim in za to priliko primerno sestavljenim vzporedom. Za poučno predavanje o klavirm in njegovi zgodovini je dala tvrd-ka Brandl na razpolago potrebne modele.
med vojno zapovednik poslancu drju Pivku. Možak je vse svoje imetje zapravil z vojnim posojilom. Ob tej novici nam je eden sobesednikov postregel z naslednjo prigodbico. L. 1918 je priše-pal ubit konj trkat na rajska vrata. »Kakšne zasluge pa imaš, lisko, da hočeš v nebesa?« poizveduje sv Peter. — »Ranjence sem nosil iz boja in marsikomu otel življenje.« Za njim prikrevsa še krava in pokljuka na duri. — »Tvoje zasluženje?« — »Dajala .em v zaledju mleko in rešila mnogo nedolžnih otrok.« Naposled se oglasi pred vhodom še sivček dolgoušec: »I ja, i ja«. — »No. kaj pa si ti naredil koristnega, da bi rad med blažene?« — »Postal sem žrtev vojnih razmer. Podpisal sem vojno posojilo!« klavrno zariga mršavj oseL
□axa3ommuuuQJL!uuiJLiu^
V sedanjih težkih {asih
vsakdo pazi. da kupi dobro in po ceni. Torej predno se odločite za nalcup zimska oblake, suknje itd, oglejte si bogato zalogo češkega in angleškeza blaga pri tvidki
Josip Ivanftift. Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 4. ni-t
a. Šinkovec
NASL
k. soss
PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CENAH / IN KVALITETI /
I
Na za.padni strani Splita leži meste-ce Trogir, nekdanji rimski Traugurium. Kraj je znan zlasti po svojih starinskih stavbah (trogirska cerkev je bila sezidana v XIII. stoL), po več samo-»tanih in po ostankih benečanskih for-tov. Še dandanes pričajo vsP te stavbe « mogočni preteklosti naselbine.
Bratko Kreft.
Vseh mrtvih dan
Danes je vseh mrtvih dan. Pišem. Nikomur in vsem. Svojo povest brez povesti pišem na dom vseh mrtvih.
1.
Leto in še nekaj dni je zdaj tega, ko sem prišla sem. Na ta grič sem se takrat prvič povzpela in sem zagledala: staro zidovje, dolgočasna okna in kapelico. Preko na pol podrtega praga sem stopila v hišo. Blede stene so me spremljale in čutila sem njih tujstvo. In ko sem se po stopnicah povzpela v prvo nadstropje, se je splašiil otrok in zbežal v sobo. Tam je stala ob štedilniku ženska, nepočesana. v umazanem belem predpasniku.
»Dober dan?«
Mirila je otroka.
»Gotovo ste nova učiteljica.« »Da!«
To je bil moj prihod v to hišo.
2.
Opoldne, ko sem se že nasedela v kuhinji, je prišel upravitelj. Mlad, bled, izpitih oči. Njen mož. In me je prijaizno pozdravil. Stene so neprijazno molčale, otrok se je splašil pred mano, njegova žena učiteljica m nepočesana kuharica
Danes seveda nI Trogir več tisto, kar je bil v davni preteklosti. Spričo Splita je ostal samo zanimiva izletna točka za tujce, ki obiskujejo Dalmacijo radi njenih starinskih lepot. Prebivalstvo Trogira živi od pridelkov zemlje. Trta, oljka, smokev in mandelj, poleg tega pa ribištvo in trgovina so živ-
mi je nudila samo mezinec v pozdrav. On pa je skril mojo desnico v svojih dlaneh in oči so se >nu zasvetile.
Tako me je pozdravil samson. Čakal me je. Čakal. Ne ravno mene. Kogarkoli. Zakaj stene so bile mrzle in blede in neprijazne. Žena pa je bila nepočesana in v drugem stanju.
3.
Dobila sem sobo. kjer je umrl prejšnji upravitelj. Star. komoden nadučitelj, ki ni hodili nikoli v cerkev, Z viničarko pa je imel petero otrok. Priznali so ji pokojnino po njem. če tudi nista bila ne v cerkvi nc pri notarju vpisana kot poročena. Daleč je do cerkve, še dalje do notarja. Preko hribov in dolin vodi pot do prve železniške postaje. Po zimi ne moremo nikamor. Vsako leto smo zasneženi in tako. o takrat---
Da. To je bilo takrat v moji prvi zimi. Zvečerilo se je bilo. Sama sem sedela v sobi. ki ima samo staro železno posteljo. mizo z dvema stoloma in železno peč. Ničesar drugega. Stene so prazne in podobe, ki sem jih takrat obesila, so danes zaprašene.
Takrat še niso bile. Podobe so še govorile z belih sten in na oknu so cvele rože. Prinesla sem si jih s seboj in jih posadila v lončke. Pa so cvele
Ijenjski viri trogirskih prebivalcev.
Morda bi imel Trogir več razvojnih možnosti, da ga ni usoda udarila s tako nesrečno pozicijo, radi katere je strašno izpostavljen malariji. Ko pride jesen v deželo, se ogrnejo spomini na davne čase s poezijo in skrivnostnim plaščem krasote.
V tem času je Trogir že zapuščen. Drevesa so gola. Liste, ki ležijo po tleli, pokrivajo plasti drobne soli. Burja jih raznaša na vse strani, dokler ne propadejo popolnoma.
Trogir je zvezan po posebnem mostu z otokom Čiovom, kjer se nahaja sanatorij za malarično deco iz vse naše države. Ministrstvo za narodno zdravje je poskrbelo, da se sanitarne razmere v Dalmaciji izboljšajo. Sklenilo je izkoreniniti zavratno malarijo ter koncentriralo svoje sile v protima-larični akciji na tleh Trogira, kjer .te bil pred par leti, kmalu po osvobojeniu, ustanovljen antimalarični zavod. Institut je danes preskrbljen z najmodernejšimi tehničnimi aparati. Antimalarična postaja pob:ra bolnike po severni Dalmaciji in po Zagorju na ta način, da
hodi ponje z avtomobili ter jih vozi v Trogir, kjer sP Iečijo pod zdravniškim nadzorstvom. Obenem skrbi posebna komisija za izsuševanje močvirij, ki povzročajo mrzlico.
Sanatorij na Čiovu je namenjen samo deci ter ima prostora za sto bolnikov. Urejen je lepo. Vodi ga dr. Sfar-čič, šef antimalaričnega zavoda v Tro-giru. Bolnike oskrbujejo sestre sv. Dominika, ki so tem rajše prišle v Trogir. ker se tu nahaja star dominikanski samostan, zgradba, polna zgodovinskih spominov.
Sanatorij za malarično deco ima prostore v samostanu sv. Križa, katerega je ustanovil trogirski dominikanec Simon Milinovič v XV. stol.
V bližini Trogira se nahaja Divulje, dandanes važna postaja za avijatiko na našem Jadranu. Prostor leži med Tro-
girom in Kašielansko rivijero. Že bivša Avstrija je spoznala važnost tega kraja in je začela graditi tu velik hangar za letala. Vojna je preprečila izvedbo popolnega načrta Dunaja, zato pa je projekt izpeljala do konca naša država. Kompleks zemljišča na Divuljah je krasen in izgleda kakor da ie ustvarjen za največji naš aerodrom. V starih rimskih časih so se v teli krajih dvigali mali dvorci »villae rusticae«. Se danes je najti tod mnogo ostankov mozaika, s katerim so bila pokrita tla v divuljskih vilah. Divulje leže zelo romantično in s pozicije, kjer stoje, se lahko premotri ves kaštelansbi zaliv od Splita do Trogira.
Ko so koncem XVIII. stol. ustanovili v Splitu agrikulturno akademijo z za-dačo, da pomaga dvigniti poljedelstvo v Dalmaciji, so postale Divulje kraj. kjer se je začelo najprej uvaiati racionalno obdelovanje zemlje. Trogirski plemič Ivan Luka Garanjin je celo sklenil sezidati na svojem ozemlju palačo s stanovanji in prostori, ki naj bi služili tej svrhi. Na žalost pa je rana smrt prekrižala njegove načrte in Dalmaci-
ja je na ia način izgubila svojega najboljšega ekonomista. Danes izgleda, da se bo s pomočjo Divulja Kaštela spo-jila s Trogirom.
Če sP peljemo odtod proti Splitu, pridemo kmalu do sela Vranjica pri So-linu, kjer se ie I. 1846. rodi znameniti starinoslovec, učeni don Bulic. Zrastel jP v klasičnem ambientu, na tleli starodavne Salonae. ki mu je ostala do danes največji ideal.
Bulic ie postal posebno zaslužen po tem, da je 1. 1894. sklical prvi mednarodni kongres krščanskih starinoslov-cev, ki se je vršil v Splitu in Solinu. V Solinu, ki ga tako ljubi in kateremu je še danes zvest, si je dal don Bulic postaviti sarkofag iz marrnorjo. V tem sarkofagu hoče počivati in snivati svoj večni sen med starimi mučeniki kot »Peccator et indignus presbyter«.
Pismo iz Poljske
Stališče socijaiistične stranke. — Gledališka sezona. — Spomenik Chopinu.
eps Varšava, 25. oktobra.
Te dni sc jo vršil tukaj kongres delegatov socijaiistične stranke. Javnost je tako zvedela za stališče te stranke do nove vlade in za držanje pri vstopu Ljenega člana Mo-raczewskega v kabinet. Kakor je bilo pričakovati, ni kongres popolnoma odgovoril na aktualna politična vprašanja, vendar ie pokazal, da sedanja negotovost v političnih strankah na Poljskem prehaja že tudi v vrele socijalistov in celo vlade. Na kongresu so govorniki osiro kritizirali prejšnjo Bartl.v vo vlado, češ tla ai bila dovolj uiočna, da je bila šibka do fašistov in da ni mogla doseči razpusta parlamenta, ki da ni sposoben izvesti resne in nujne reforme. Kongres ui ločno formuliral svojega stališča do sedanjega kabineta. Omejil sc je le na izjavo, da bo stranka podpirala novo vlado, dokler bo novi kabinet podpiral interese delavskega razreda. V&top poidanca Moracze\vskega se ne sme smatrati, da se je to zgodilo vsled sklepa stranke, marveč za čin posameznika, ki je o svoji nameri obvestil poprej stranko in ji dal svoj mandat na razpolago.
Na kongresu so delegati socijalistov formulirali svoje zahteve, iz katerih se more nekoliko razbrali, kakšno politiko zavzame stranka do sedanje vlade. Stranka se zavzame za lo, da se izvede agrarna reforma. Začela bo tudi odločno borbo proti brezposelnosti in zahtevala revizijo odnošajev do narodnih manjšin, ohranitev vseh državljanskih pravic in dosedanjega demokratskega volilnega reda. Zahtevala bo tudi čim prejšnje nove volitve in zmanjšanje proračuna za vojaštvo. Skrčiti se ima vojaška služba, zlasti pa je treba posvetiti vso pažnjo raznim strelskim in drugim organizacijam.
Ta sklep je bil sprejet po dolgi debati, ki je bila mesloma preccj burna. Tekom razprave se je jasno pokazalo, da je v socijalističii stranki na Poljskem troje taborov, ki imajo drugačne nazore glede sedanjega političnega položaja. Levica je pod vodstvom poslancev Pragerja in Zarembe delala na lo, da se po-slanec Moracze\vski izključi iz stranke in da nastopijo socijalisti proti vladi, desničarji so pa pod vodstvom poslanca Dasziuskega zagovarjali Moracze\vskega in zahtevali, da ie treba vlado podpirati. Najmočnejša skupina je bila centrumska pod vodstvom poslancev Barlickega, Marka in Niedzialko\vskega, ki le sprejela stališče desničarjev, ker je vedela, da so v tem taboru večinoma stari člani stranko
Gledališka in glasbena sezona še nista v polnem teku, ki se šele začenja. Vse umetniške institucije se takorekoč šelo pripravlja jo-
Opera se je v začetku omejila na dopolnilo svojega repertoarja in je koj v začetku sezone pripravila Wagnerjevega cVečnega mornarja;-, te dni pa daje Puccinijevo cDe-kle z zlatega za pada Kasneje pridejo na vrsto nove stvari. Znamenitejša preinijera te sezone bo novo naštudirana operna bajka Rimskij - Korsakova ^ Zlat i kolovrat>, ki bo nr.jbrže sredi novembra. Splošni program letošnje sezone še ni gotov.
Zato so v tem večjem razmahu druga varšavska gledališča, ki so zaradi svoje visoke stopnje mnogo bolj obiskana kot opera. Teatr Narodov.v igra začetkom sezone Mus-sela iu Sardouja in nekatere klasično igra domačega repertoarja. Teair Maly, ki je stalno polu, pripravlja eno najlepših dram \Vy-spiankega, cKIetvos. Največjo pozornost pa je vzbudila premijera v Teatru Polskem, kjer so 'poskušali inscenirati veliki romati Štefana Žeromskega tZgodovino greha:-, ki ima kakih 40 slik.
Tudi koncertna sezona se šele začenja. V petkih se navadno dajejo koncerti v abonmaju, ki jih prireja tukajšnja Filharmonija pod taktirko trojice najboljših dirigentov sedanje glasbe na Poljskem. To so Jerzv, Boja novski, dirigent poljske opere s Primor-ja, dirigent Fitlelberg in ravnatelj varšavske opere Emil Milinarski. Od tujih umetnikov sta prišla v Varšavo že koj začetkom sezone dva Čeha, Vaša Prihoda, ki ima pri tukajšnji publiki že stalni krog oboževateljnv, in Jan Kubelik, čigar koncert, ki ga je dal dne 21. t. m., je bil za Varšavo umetniška senzacija.
Postavljanje spomenika največjemu poljskemu skladatelju Frideriku Chopinu v drevoredu Ujazdovski, gre h la-aju. Spomenik je izdelal kipar Szumanovski i.i je že ograjen, ker delajo sedaj na njem le še kamnoseki, ki dovršujejo podstavek in izravnavalo tla pred spomenikom. Svečano oikrilje je bilo določeno za nedeljo, 14. novembra. Ta dau se bo hkrati praznovala tudi osma obletnica konca nemške okupacije (11. novembra). Ta proslava bo imela meduaiodui značaj.
Častno stražo pri spomeniku bodo tvorili Kmetje iz Železno Woli (vasi pri Sochacze-\vu), kjer se je rodil Chopin. Svečanosti bodo med drugimi prisostvovali tudi predsednik republike, \sa vlada, diplomatski zbor in mnogo delegatov iz inozemstva.
Spominjajte ss
nesrečnih popiavljencsv!
več cvetlic in tudi podobe so zaprašene.
4.
Tri dni jc bilo krega in krika. Nato je prišel od tare kaplan in je imel verouk. Popoldne smo vsi skupaj pili. Učitelj je povedal kaplanu. Jaz sem bila še objokana.
Napili smo se vsi. Žena je histerično kričala, upravitelj je top obležal na odru. jaz sem jokala.
Samo kaplan, ki je že deset let hodi! sem otrokom in učiteljem pastirovat, je bil miren in molčeč. Ozrl se je najprej na njo. ki je divje kričala, da ji zapeljujem moža, nato nanj, ki je ležal na tleh z odprtin li, v beli strop zasanjanimi očmi.
Stopil jc k meni in mi pogledal v jokajoče oči. Z mirno roko me je prijel okoli ramen in položil mojo glavo na svoje prsi. Čutila sem težak dih in drhtenje.. Pogledala sem mu v oči.
»Nikar. gospodična, nič ne pomaga Tudi jaz.. .e Ali kakor, da se je spomnil nečesa neprijetnega, je stresel z glavo in sc še le čez nekaj časa obrnil k meni.
»Vse je kakor te bele stene. Prazno, pusto. golo. In treba je, da človek ubije tiste sanje, ki motijo te prazne, puste, mrtve stene-----1
L slika: Jesenski predvečer v Trogiru. — II. slika: Samostan sv. Križ na otoku Čiovu poleg Trogira. Samostan je zdaj preurejen v sanatorij za malarične otroke. — III. slika: Divulje pri Trogiru, kraj nekdanjih plemiških dvorcev, sedaj postaja naše avija-
tike na Jadranu.
Sarkofag dona Buiiča v Solina
tako pozno, da je bilo še nekaj cvetov tisti večer.
Mislila serri na rajnkega nadučitelja in zimo, ki se je vedno bolj udomače-vala. Pa je potrkalo nalahno na vrata, da sem mislila na nadučiteljev duh in sem se ustrašila. Bil je on. Upravitelj, ki me je edini prijazno pozdravil, ko sem prišla.
»Kako lepo je pri vas še po zimi.* Molčala sem in mu ponudila stol. Sama sem sedela na postelji.
»O gospodična. Vi ne veste — —■<
Tako je začel in povedal vse. Žc od vsega početka svojega učiteljevanja je bil tukaj. Osem let. Eno leto še pod rajnkim nadučiteljem. Takrat je mislil samo za eno leto. Veliko je slikal žc v šoli in profesor ga je hvalil, mu dajal pobude in v njegovih sanjah se je pojavila velika, lepa sanja novega življenja. Dve leti do usposobljenostnega izpita je bilo treba počakati in potrpeti. In on je prišel sem čakat in potrpet.
Drugo leto je prišla ona, njegova žena. Tri leta je starejša od njega. Grda. Tudi on pravi. V drugoietni samoti so izgubile oči pravi vid. obledel je spomin na njo. ki se mu je zagrdila ob prvem pogledu. Ob bledih stenah so umirale njegove slike in roka. ki je tako rada sukal čopič, je v mračni tišini mrtvaške
teme. ki se sprehaja vsako noč med temi zidovi, naenkrat objela njeno telo. Telo je čakalo telesa, ker je srce iskalo, hrepenelo in umiralo. Samotna hiša, prazna kapela, dolgočasni in sovražni kočarji in viničarji. bele. mrtvaške stene. daleč bog in daleč car... Daleč življenje. In ko mu je povedala, da bo mati, ob belem dnevu povedala, da ji je videl v oči in v obraz, jo je zagiedal zopet tako kakor prvič. Šel je in se je napil, ona pa mu je začela takrat gospodinjiti ...
»O, gospodična, vi ne veste vsega. Vi še ne razumete. Vi imate še podobe na stenah in cvetlice na oknih. Ne čutite 1 še teh zidov, ki so me uklonili v svoj ' objem. Živel bi rad življenje. Samo | časih sc spomnim tega. Sedaj že malo-! kdaj in takrat bi hotel ven od tod, da-I leč. daleč. tja. k.ier so moje sanje .. | Stopil .ie k oknu. Nekaj težkega je
1 stopilo v mojo dušo in prvič sem obču-| tila opojnost praznote, j Učiteljica me je z divjini krtkom zbu-; dila iz njegovega objema. Prisluškova-! la je. Druzega ne vem ničesar. Vse je od takrat kakor tiste daljne sanje, ki nc bodo nikoli izpolnjene.
Stene so še vedno bele kakor krste i nedolžnih fantov in deklet, prag je šc ' vedno na pol podrt. V moji sobi pa ni '
Vranjic pri Solinu, rojstni kraj dona Bulica.
Paberki
Lovstvo in ribištvo
Jelenjad se je pričela v zadnjih letih pojavljati po vseh naših večjih gozdovih ln po večini so bili ustreljeni sami močni, skoraj izredni komadi.
Jeleni so se r:a prostem pričeli kazati eaiprej v ribniških gozdovih, v okolici Loža in Starega trga. Tja so prišli s Snež-aika, kjer jih ie pred leti izpustila Šneper-ska graščina. Iz omeajenih krajev so priti i celo v neposredno bližino Ljubljane. iTako je n. pr. lansko leto uspelo ljubljanskemu lovcu, da ie v bližini Krima ustrelil inočnega jelena. Letos je zopet v Rakitni psrrelil inž. Tavčar nekoliko manjšega, ki ie pohajal navadno v družbi še enega manl-lega in enega izredno močnega, baje celo
uspeva. Lovci jim pridejtJ le redko in prav težko do živega.
Marsikaterikrat je drdral v zadnjih ietih lep moderen avto s strelaželjnimi lovci po slabi, izvoženi kokrški cesti in prav resno so se v avtomobilih pomenkovali v lepih novih lovskih krojih z najmodernejšimi puškami, kako jih bodo, ali navadno jih niso. Kljub temu, da so zgodaj vstajali, dolgo hodili in so se lovski čuvaji zaklinjali, da so prej vsak dan videl; jelene na tem in onem mestu in je v loviščih mnogo je-lenjadi, niso prišli do strela. Če so pa že streljali, se ie navadno zgodilo, da se Je krogla umaknila jelenu ali košuti. Največ jelenov je v velikem lovišču, ki je bilo svoj
zori ju. ki je zato kot prehodna znamkak zloglasnemu samemu »P«.- dvojno zanimiv.
Kakor so začeli žigosati s »P«, se jc pa tega tudi žc polastila špekulacija, ki je tc sicer' iz potrebe nastale znamke prav plo* dovito razmnožila. Neki po iti;, ure dk jc cclo izdal nekaK »uradni« atest o številu naklade teh provizorijev, kjer so navedene vse takratne vrednosti po 3, 5, 10, 20. 25 in 40 vin. in Dri vsaki vrednosti posebej šte» vilo s »P« prežisosanih komadov, -.ado* v eden sem le, kakšne poštne pošiljke je dotični gospod oglobil s posameznimi 3 vin. znamkam' čs je najnižja poštnina takrat znašala 2 vin. za časopise in je porto zria= ša! 4 vin., torej več kot 3 vin. Za višji por* to je bilo pa vedno na razpolago dosti 10 in 20 vinarskih znamk, o katerih sodim, da so se edine rabile brez pripomočkov fila» telistične vneme. Na sodnijskih pismih sem namreč našel samo ti dve vrednosti in zato le 10 in 20 vin. znamke s j-P« smatram za neoporečne. Na sodnijskih pismih in drugih uradnih pošiljkah sem našel sledeče znam; ke:
10 vin. rdeča na belem gladkem papirju z žigom za dne 14. marca 1919.
10 vin. rdečo s cinobrovim odtenkom na tankem hrapavem papirju. z ži> gom 2 a od 18. marca do 1. aprila 1919.
Na tej znamki sem Dašel tudi po dva znatno oddaljena »P«, ki izvirata od hitrega žigosanja cele pole.
20 vin. bolj ali manj temnorjavo, rjavo z vijoličastim odtenkom, redkeje rdečkastorjavo na belem, debelem papirju z žigi 2a in 3a od 20. mar* ca do 25. marca.
Dodati pa moram, da z navajanjem da«
turna ne trdim, da znamk ni bllr> prej in po-zueje v veljavi, ker imamo pri 10 vinarskih znamkah znatno daljše razdobje.
Kakor rečeno, je bilo dosti teh znamk prežigosanih s »P" tudi le v filatelistiene namene in so prišle celo nerabljene v al» burne. Ker pa pri vseh ni izključena tudi pravilna raba iz potrebe, navajam tudi tc ne glede na množino materijala in brez podrobnejšega študija.
3 vin. sivkastovijoličasta z žigom 2c dne 24. marca:
5 vin. rumenkastozelcna na tankem hra= pavem papirju z žigi 2b dne 9. in 2e dne 20. marca: 10 vin. rdeča s cinobrovim odtenkom na tankem hrapavem papirju z žigi 2e dne 20.—23. marca: 20 vin. kot pri neoporečnih z žigom 2b in
2c dne 20.—23. marca 25 vin. modra na gladkem belem papirju z
žigom 2c dne 20. marca 40 vin. rjavkastorumena z žigom 2c dne 15. marca 1919 Po navedenih dnevih jc razvidno, da so bile znamke prežigosane v filatelistiene na« mene po večini po 20. marcu in da je Eek bolj prebrisan filatelist dosegel cclo žig z datumom 9. marca, ko lepi > F« vsaj po mojem mnenju še ni bil v rabi. In celo »potrebna«: 3 vin. znamka!
2ig sam je kovinast s 14 mm visoko in dobro S mm široko črko «P», ki navadno stoji na znamki bolj aH manj navpično, redkeje lezi, le enkrat mi je pa znana tudi na glavi stoječa. Barva je vedno enaka barvi dnevnega žiga.
Če bi se ne bila teh začasnih rcamk kas kor tudi mariborskih polastila špekidacija in jih razmnožila, bi spadale gotovo med najbolj cenjene prevratne redkosti A. G.
niste, kakor ga j« naslikal Anton G;aff (1736 — 1813i. Po Sehno-ru jc na t nobrov. 15 pf. vpodobljer: filozof Ka:;t. Jekle-jorao. dra ie znamki z jO pf. z Beethovnom, o!i\ -nozelena za 30 pf. z Lc»s:ngoin po Graf tov sliki. Leibniz je na vijoličasti za 40 pi., B^.'-pa na rjavi za 50 pf in najvišjo vrednost 80 pf. je zavzela temnorjava reprodukcija por= treta največjega neu.škega slikarja Durerja, kakor se je sam naslikal 1. 1500.
Še en frankovni provizt.ij. Na naš porv se jc odzval samo cn zbiralec, g. Geza K ii. Trho-felj, in nam posla! pet frankovoih provizorijev na ogled. Trije so blejski :d že C ani, dva sta p~ nova.
Ponovna znamka za 10 vin,, dunajske izs daje in živordeče bar. e. zobča-a 11 in pol je prežigosana s 23 mm dolgim in 5 mm v . sokim žigom »FRANCO« v antikvi s črno bzrvo, kakor dnevni žig »Šoštanj — 2. VIII. 1920". Ta frankovni provizorij je torej na.-stal ' ro iste dni kot blejski, kar nam do= kazuje, da je takrat na več krajih pr.< nu itovalo frankovnih znamk in je bila to« rej vpeljava začasni! znamk utemeljena. Upam .. da zbil lei najdejo še druge por< tovne in frankovne provizorijc in czm jih pošljejo na ogLd. le jc mogoče z opisom poštar i. Posebno poštni uradniki bi lahko poslali mnogo zanimivih podatkov, tudi če niu.ajo več znamk.
Pogreškc na noinh znamkah. G. G K. iz Trbovelj nam pošilja navadno sedanjo rjavo 50 parsko znamko z zanimivo pogreško. Na levi in d sni imajo znamke okvir z motivom srbskih preprog, ki obstoji iz petih na vosiiti stoječih kvadratičnih nr-u c?.> tov. Ni 60. znamki v pob manjka na desni strani pri drugem kvadratu od spodaj deloma . Ii ponolnoma leva spodnja stranica kvadrata, pri 6. znamki v poli pa srednjemu kvadratu 'jka spodnji vogal.
Franc Dolenc z jelenom štirinajsterakom
štirinajstaka. Omenjenih jelenov pa se drži čreda košu: in nekaj telet, katere pa po-tomci dr. Ivana Tavčarja skrbno goje in čuvajo.
Največ jelenov pa je v ogradah in tudi na prostem na Gorenjskem. Prvenstvo v sojenju ima veleposestnik baron Born v Karavankah nad Tržičem. toda goji jih le v velikanski ogradi. Največ jih ima na pobočjih Košute, ki je kakor ustvarjena za to plemenito divjad. V početku jeseni se je gospodarju posrečilo, in sicer med piskom, ca je zalezel i:i ustrelil velikanskega jelena. baš med rukanjem. Bil ie eden izmed .največjih, kar jih je bilo ustreljenih do se-'daj v teh revirjih. .Mogočno rogovje Ima [šestnajst izrastkov, kar je precej redko pr! alpskih jelenih. Teža pa odgovarja dvaj-'seterakom rogovja ravninskih jelenov.
tTupatam se dogodi, da smukne kak jeklen skozi podrto ograjo ali pa jo v visokem snegu preskoči. Taki beguni se klatijo [nekaj časa po okolici ograde, koncem kon-[cev pa jo ubereio v druga lovišča. Posebno prikladni za take dezerterje so baš ve-'liki kokrški gozdovi n- severnem in vzhoa-Viem pobočju Storžca in Zaplate, kjer so si jeleni ustanovili nove kolonije. Nekaj jelenov pa so baje pred leti v Kokri tudi spustili in sedaj vsa družba prav dobro
čas last grofa Lamazana, sedaj pa večje slovenske lesne družbe: imajo jih nad ltfj komadov. Med temi ie seveda velik del košut in telet. Precej jelenjadi je rudi v Dolenčevem in Heinriharjevem lovišču in baš obema omenjenima gospodoma, starejšima lovcema, je bila Diaua iako mila, da sta vsak v svojem lovišču pogodila v preteče-nem tednu po enega jelena Posebno g Dolenc ie zalezel in ustrelil močnega štirinaj-steraka, ki je tehta! izčiščen, brez rogovja 150 kg. (Glej našo sliko).
Jeleni v Krmi, v kraljevih loviščih, so tudi dobro prezimili in so popolnoma domači. Turisti, ki so hodil', v poletju skozi našo divno Krmo, pripovedujejo, da so jeleni •prihajali v njih bližino in so se približati tudi avtomobilom, vozečim visoke lovce. Bolj plašliiv pa je tisti jelen, baje mogočen dvanajsierak, ki so ga tekom letošnjega poletja pripeljali v gorenjske planine.
H koncu naj še omenimo, da jelenjad dela res precejšnjo škodo po loviščih, kar pa lahko znatno preprečimo s pravilnim m zadostnim krmljenjem. Ako jeleni lupijo drevje, je to znak, da jim manjka sveže so-čivne krme, za kar je najprikladnejša pesa. ki ni posebno draga, pa jo jelenjad uživa zelo rada Ako pa jeleni hodijo na polje, jih pa je treba pregnati al; odstreliti.
Filateliia
Ljubljanski «P»
Ko so po prevratu poštnemu uradu Ljub* liana I. kmalu pošle stare avstrijske por« tovne znamke nizkih vrednosti, naše por« tovne pa še nisj izšle, so si morali poma* pati z našimi frankovnimi znamkami. Te so •v začetku neoznačene lepili na navadna, posebno pa na sodna pisma in druge po* ?..Ijkc. Ker so sc pa pismonošc kaj lahko motili in pozabili, da je treba frankovne znamke smatr_ i za port-ovne in^ kasirati denar, so imeli prav občutno škodo in sit= nosti pri obračunu. Zato so pismonošc te ynamke označili za portovne na ta na= čin, da so jih še nerabljene prečrtali z dve« ma vodoravnima, paralelnima črtama z mo= erim svinčn-.om. Črte so vlekli kar z ro= ko, še večkrat pa z ravnilom. <*Tti sta seveda različno oddaljeni druga od druge, v enem slučaju sc skoro dotikate, navadno si a pa oddaljeni 1 do 1 in pol cm druga od druge.
Na ta način smo dobili prav zanimivo portovno znamko, ki je označena samo s
črtami kot taka. ne pa z narisom. Pona= rejanje teh redkih provizorijev je k sreči zelo otežkočeno s tem. da so vse te znamke, torej tudi debele modre črte na njih, obli* terirane z dnevnim' žigi, ki so že pregravi--rani in ne ...istirajo več, da bi jih mogel kdo zlorabiti.
Take zn: mke so seveda redke, ker so se neepažene pogubne in so bile le malo časa v rabi. inu^I sem le nekaj komadov na sodnijskih pismih, ki izključujejo vsak dvom o n -.i " oreklu brez špekulativnega namena. Prežigosane so z dnevnim pečatom za dne 12. marca 1919.: 10 vinarska na tankem, hrapavim papirju, rdeče barve s cinobrovim odten^u^i in 20 vin. na glad* kem belem papirju, rjava z vijoličastim ods tc..kom.
Spomnili so se pa poštarji kmalu, da imajo žig z velikim «P». Z modrima črtama že za portovne označene frankovne 10 vin. zn-mke na tankem papirju, iste barve kot že opisane so prežigosali še s tem >P<r in jih obliterirali z žigom za dne 14. JI. 1919. Vstvarili s. tako nekak --ovizorij ra provis
Nove nemške znamke
Tudi v Nemčiji je končno zmagala špeku« lacija. Te dni izidejo po vzorcu drugih dr» žav, posebno pa po uspehu avstrijske seri« je muzikov, no^e nemške znamke s podo= bami znamenitih Nemcev. Naše ministrstvo za pošte in telegraf pa ob tej priliki _opo= zarjamo, da je "slike izbral visoki državni urad z imenom »Reichskunstvvart*, v kate--rem sede največji nemški umetniki, ne pa j
— kakor pri nas — poštar, ki je znamke naročil tisitarniškemu uslužbencu in je ta tudi svoje slavno ime na njih ovekovečii z impozantno signaturo.
Na rjavi znamki za 3 pfenige in na modri za 25 pf. je portret Goetheja po znani sliki Karla J. Stielerja (17S1 — 1858). Zelena 5 pf. kaže Sthillerjevo glavo po popularnem ba= krorezu. Veliki Fric gleda iz 10 pf. karmi=
Fritjof Nansen na znamkah
Mednarodni urad dela v Ženevi je izdal za certifikate identičnosti ruskih in ameriških emigrantov posebne znamke s podobo slavnega polarnega raziskovalca Nansena, vr* hovnega komisarja za begunska vprašanja in velikega filantropa. Dohodki iz znamk po 5 zlatih frankov s francoskim in angleškim tekstom so namenjeni fondu za pomoč
beguncem.
—	Lona Cbaoeya najnovejši nim ima -i-slov »Alonzo, človek brez roki. Film pripravlja družba M. - G. - M. sFilm Mercurv« ircnizira vivisekciie, ki jih ugajanjaio ameriški režiserji s Cbaneyem, in predlaga za njegov bodoči iilai naslov »Trup, člove-' btez nog-. — Se strinjamo. Kar počenjajo v Ameriki s Ghaneyent, ki jc kot karaktemi igralec izrednih zmožnosti pač vreden boljših vlog, meji v resnici že na skrajno rs-ckusnost.
—	Izpremembe iraen. Cnarlesa Rocr.eior-ta, poznanega iz »Deset zapovedii. »Mada-tne Saus - Gen s i itd. so v Ameriki prekrstili na ime Cftas de Poche, Victorja Sjc-stdina v Seastroma, Moniko Crhrvses v Marj' Colette, Ivana MožtAiaia, ki sr je v francoščini vedno podpisoval __ Mosjockme, pa je Catl Laemmlc prekrsti ra ime Moskine. češ da bi si sicer Ameri-
• čani ne zapomnili njegovega imena...
—	Jaque Catelain, poznan iz >Koenigs-marka«, iz »Tisoč in ene roč:< itd., je prec tedni težko oboie! in bilo se je bati nafhui-
i šega. Kakor poroča »Cmemagazinec, pa je I ne varnost že minila in bo simpatični igra-! lec kmaln okreva!.
! — i General« je naslov cafcoveišega Kes-I tonovega filma, k: je kot prvi njegov film :> ! šel pri družbi »United Arrists.-. Kriria ve-i H, da jc omenjeni film najboljše delo. ka-S jih je doslej izvršil Buster Keaton. N' E" -j ropo pride koncem decembra. ; — l'Ia pripravlja film o Martinu Lutbru. Zasedba in režija še ni znana.
—	Charlie Chaplin odpotuje januarja v Francijo, kjer si bo izbral primerne ekfler-jerje za : Napoleona.v
—	Colleen Moore namerava priti drug'-> leto v Evropo in se pogaja z Nemci za štiri filme.
—	D. W. GriHitb je- dovršil iSatano-° briggt (The SorTC^s of Satan) z L;-o d-; Putti in Adolphom Menjoujem. Ameriška strokovna kritika trdi, da je film caiboljš,-Grifiiihovo delo iD eno izmed najdovrše-neiših kinematografskih produkcij splol:. (Griffith je reziral -.Mesto grozote:, ki smo ga v Ljubljani videli pod naslovom rChar-lestona ljuba v in umor".)
—	Norma Talmadee je izrazila, da bi igrala iDamo s kamelijami^ (Dumas fils). Isto željo imata tudi Pola Negri in Raqu»i Meller ... Eno vprzijo iBrame s kameliji-mi: smo že videli z Allo Nazimovo, ki p.i je starejšega datuma in ni baš posrečen;.
_ Lubitseb je zapustil Paramount i a
sklenil pogodbo z M. G. M. (Mefro-Go!n-yn-Mayer). sedaj pripravlja filmi.AliHeidelbergc z Ramenom Novarrotn. — Nemški film i='~-ga naslova z Evo May so v Ljubljani že predvajali.
—	Nemti r Holl>"»»oda. Anen Gere;y, avtor Mlma -Fredericus Rese, je prispe! v Hollvwood, kjer začne M ima ti iVojio rr=-tov- poromanu H. G. \VelIsa. — Conmd Veidt je takisto odpotoval v Hollvuojd. Nastopi! bo z Johnom Barrjmorom v iibnu rFraniois Villon: kot Louis XI.
Tudi on je imel sanje in iaz setn spoznala svoje. Jok je v meni obnemel. Izvila sem se iz njegovega objema in sein sc vrnila v svojo sobo.
Bele stene z zaprašenimi podobami, prazni lončki, zamrlo okno so me objeli in sprejeli v svoj objem.
Ali razumete? Vem, da ne razumete. Vem. da obsojate upraviteljevo nepoče-sano ženo. upravitelja pijanca, kaplana, k; ne veruje v nič in je brezbožnež. Iu-di mene obsojate, ker so v moji sobi zaprašene podobe, mrtvi lončki in slabo pospravljena postelja.	_
Obsojajte! Mi se ne obsojamo. Nase živlienje ni vaše življenje. Za vas so te besede samo besede. Povest brez po-vesti...
Začelo je snežiti. Zima bo dolga. Kakor lani. kakor predlani. In tako dalje. Še lanske knjige leže neporezane na mizi. Zaprašene so.
Vse je zaprašeno. Podobe, knjige, okno. Učiteljica, upravitelj, kaplan, jaz.
Ves dan nismo šli nikamor. Molče smo sc srečavali, molče se spominjali sebe in praznika.
Grobov ni tukaj. Daleč je do pokopališča.
Sneži. Bele stene zevajo v mojo praznoto.
Dolgočasno hribovje se beli. Ljudje sc bodo zavil v kožuhe in kočarji in vi-ničarji bodo ravno tako tuji in neprijazni, kakor spomladi in poleti.
Moja soba je mrtvašnica na Goličavi. Taki Goličavi. kjer ni niti župnika, da bj izpod moštrance gledal.
In jaz —
Danes ie vseh mrtvih dati.
O. Šest:
Ekscelenca
Zgodc se včasih reči. katerim človek ne pride do dna, ki se kažejo zagonetne, pa so v svojem bistvu enostavne in nedolžne. da vas oblije rdečica sramu, ko ste jih pogruniali. Ne, ne. ni vedno tako, da bi jih človek pogruntal sam, pogosto je treba, da vam pomagajo drugi do spoznanja...
Ta moja reč, dejal bi. ta moja afera z ekscelenco, z gospo ekscelenco, spada med take naknadno razrešene rebuse, .le čisto enostavna in danes, ko je za menoj, se čudim samemu sebi — ne. čudim se ekscelenci, kajti igrala je svojo vlogo dobro, celo izvrstno, in me je premamila. kruto varala polni dve uri mojega dragocenega življenja.
Bilo je to v berlinski palači *Zoo^. Tam so sloni, opice, divje in opasne ži-
vali. papige in druga svojat. taka na štirih in raka na dveh ... V dvorani sicer ni bilo slonov in opic (prav za prav ie bilo mnogo slonov in opic), bili so samo taki na dveh. v trdih oklepih belili srajc in pa take v lahkem dragocenem periu. — Po dvorani so bile okrogle mize in za eno takih okroglih miz smo sedeli gostje: japonski poslanik, dva gledališka moža s slavnimi imeni in bri-Ijantnimi prsnimi gumbi, gospod sudac Klemperer. gospa ekscelenca in jaz... Ekscelenca je sedela poleg mene. na moji levici... Pa je reč taka, da človek ne sedi vsak dan" poleg ekscelencc. ki jc čedna in mlada in na v^e zadnje je reč še taka. da je človek gost in se hoče blesteti v vseh svetlih lučih družabne kon-verzacije. kipeti kot šampanjec, ki ga servirajo ali Mozartov potpourri, ki ga igra orkester...
Tudi jaz. boga mi. sem hotel in med sfilets de soles ampbitrite« pričnem razgovor: o \Veberju in o »ČaroStrelcu*. kajti orkester igra ravno uverturo, da ima letos \Yeber jubilej, pravim in da ie • Volčje brezno« učinkovita scena, da ima eremit v zadnjem dejanju imenitno arijo...
Nič odgovora ni. samo smehlja se Ekscelenca... Jaz nadaljujem: o Svi-nemiindu govorim, o Severnem morju.
j ki jc hladno, in o Adriji. ki je topla, o Bledu in na moč delam propagando za •• kine nebeški« ...
Nič, molk, nasmeh, zmig z rameni...
Pasja noga. jaz pridem v ogenj, in pripovedujem naprej: o fati morgani na ukrajinskih stepali, o Indiji in o ešmapur-skem maharadži, ki ima pet in štirideset j žena...
Nič in nič!... Aha, si mislim, vse to gospe ne zanima. Kaj to meni! Uženem i te. lepa gospa Ekscelenca. s tremi vr-| stami biserov okoli vratu, ki so bili vred. | ni vsaj petdeset tisoč zlatih mark. Takole. tu smo doma: Spengler in pa »Unter-gang des Abendiandes-'. potem malo Strrndberga in po vrhu košček Einstei-i nove teorije...
i Hudiča, nič. še vedno nič! Po tej imenitni temi mj je stopil gospod pravnik Klemperer temeljito na nogo in le s težavo sem se vzdržal incidenta pod mizo... Po tej temi se mi je tudi zazdelo, da se je pričela ostala gospoda spogledovati in da sta se gospoda direktorja pod mizo suvala z lakastimi čevlji.. A ne bo nič. gospoda, uženem jo, tksce-lenco. za vsako ceno: izvolite, milost-Ijiva. Berlin, kaj? Ta se je močno iz-premenil: soliden ie postal: kje so časi. ko smo plačevali z milijoni, sploh, socijalen položaj. Rusija, štrajk na An-
gleškem. kaj mislite o Primo di Rivcri in našem sosedu Mussoliniju? j To bo držalo, si rečem, diplomat jc ! njen mož in tu se spozna. Jaz pa se že izvijem, samo da izpregovori. Pa se ni 7godilo nič. prav nič! O ne. oprostite, ni res. da se ni nič zgodilo, zgodilo sc je to. da mi je ^spod pravnik Klemperer stopil tak^nočno na nogo, da so mi padle vilice iz rok, vilice z imenitnim koščkom ijambon strasbour-geoise«...
Vajen sem nepredvidenih zaprek, zapletljajev in nesreč, tu pa sem izgubil ravnotežje... Jezik ni našel več vezi z možgani, govoril je svoje re::. možgani pa so mislili svoje... Ka; je bila vsebina, ne vem točno, vem pti da sem povedal poleg drugih krilati ua sem včeraj umrl, da so me pokona da bo jutri pogreb in da bom hodil r tem še na ta svet in če jo zanima potrudim tudi v njeno palačo...
Do tod nekako sem prišel, ko bilo dano znamenje, aa se smejo pu: cigarete, in da ie večerja končana Poklonili smo se lepo in globoko, prt menjali prostore.. Mene je pa vzel g' spod jurist pod roko. in mi je smeje tolmačil: i Strela, ali imate še celo nogo. vam je nisem zlomi!... ? Ko mu povem. in pokažem, da je še v formi, mi
Slovanska knjižica
(Slov ms k a knižka. Vybor z povidek slo-vinskih nove doby. Prevedel dr. V. M^rka. Romanova priloga moravsko - šleskega dnevnika. Moravska Ostrava. 1926.)
Ravnokar sem prejel lepo vezano knjižico, ki obsega 250 strani. Slovenska knjižica! Priznati moram, da sem jo odprl s posebnim veseljem. Profesor Merka, ki mi jo je poslal, je naši publiki še malo znan, dasi smo imeli priliko že čitati njegovo ime, ako namreč čitamo v naših listih poleg vsakdanje politike tudi poročila o slovanskih in kulturnih dogodkih. "Zadnjič sem poročal o njegovem prevodu prof. Dvornikovičeve knjige »Duša jugosloven&ke melanholije«, ki skuša prodreti v bistvo naše narodne duše. Med tem je prof. Merka marljivo prevajal, krajše spise slovenske literature in priobče-va-I svoje prevode po raznih čeških listih. Med počitnicami mi je poročal, da pripravlja zbirko slovenskih novel in upa, da bo še letos izdal antologijo slovenske poezije. Prvi načrt se je med tem že uresničil in »Slovenska knjižica« leži pred nami. Mislim:.da je to lep kulturni dogodek in se spodobi, da predstavim naši publiki avtorja teh prevodov.
Dr. M6rka ie profesor na trgovski akademiji v Košicah na Slovaškem. Izhaja iz učiteljske družine. Njegov oče je bil učitelj na Mcravi in kakor vsa naša starejša generacija, vnet Slovan, mož krepkega narodnega prepričanja, ki je v tem smislu vzgajal tudi svojo družino in svoj šolski okraj. Glasbeni talent,-ki je bil v družini, je podedoval tudi naš prevajalec in malone bi se bil posvetil glasbi, da ni oče energično posegel vmes. Tako se je sin odločil za profesuro. Zanimal se je za slovanske literature, posebno za rusko slovstvo, vabila pa ga je tudi italijanska kniiga s svojimi klasičnimi mojstri. Ko ie dovršil vseučiliške študije na praški univerzi, je nastopil profesorsko službo na gimnaziji v Prostjejovu. Bil bi sicer , rajše prišel v kako knjižnico kot bibliotekar, toda usoda uravnava včasih pot našega življenja proti naši volji. Bilo je to ob času vojne in mladi profesor je razumel mlada srca; ki. so trpela pod pritiskom avstrijske vojaške diktature.
Na prpstjevski gimnaziji je študiral šestnajstleten dijak J.- VVolker, ki je kazal, velik pesniški talent. Profesor Merka se ie med tem začel zanimati za našo literaturo in je dal VVolkerju Cankarjevo »Erotiko«, Kettejeve »Poezije« in Gradnikove pesmi. Mladi pesnik se ie lotil dela in podal nekaj lepih prevodov, ki so izšli lansko leto pod naslovom »Bratska poezija«. \Volker je postal največji talent češke povojne literature. (Daljšo:študijo o njem prinese »Ljubljanski Zvon«.) Profesor Merka je že leta 1920. hotel skupno :z Wolkerjem izdati antologijo slovenskih pesnikov, toda VVolker je med tem odšel y Prago in ni imel časa za prevode. Tako je nadaljeval to delo profesor Merka sam in morebiti bomo že letos imeli antologijo v rokah. •
Med- tem pa je prof. Merka izdal že več knjig prevodov iz naše literature. Najbolj pri srcu na ie Cankar, ki..ga je.podal v lepih dovršenih prevodih - Doslej- so izšla s!edeča dela: Volja in moč, Gospa Judit, Nina, Bela; krrzantema, Ob zori, Hlapec Jernej, Milan in Milena (pripravlja se Jakob Ruda, Lepa Vida. Slike (Iv. Albrech-t: Malenkosti itd.). Izdal je tudi dve krasno ilustrirani izdaji Kettejevih bajk in Cankarjevo »Moje življenje« (v izboru) v slovaščini, kar je menda prva Cankarjeva knjiga v tem jeziku.
Drl Merka pozna temeljito našo novejšo literaturo in tudi njegovim učencem niso neznani .glavni predstavitelji slovenske kulture. Danes je poleg dr. Vybirala glavni prevajalec' iz našega slovstva v češčino. Res je, da' so češka založništva mnogo bolj podjetna nego naša, vendar se tudi tam lažje dobi založnik za prevode velikih svetovnih pisateljev, ki_ imajo svojo publiko, nego manj znanih imen iz naše literature. Vkljub temu pa je -dr. Merka našel založnike za svoje prevode-in začel izdajati »Jugoslovansko knjižnico«. Svojo najnovejšo zbirko slovanskih prevodov je izdal kot ■-»Romanovo prilogo« moravsko - šleskega dnevnika, kar bi skoraj lahko služilo nam za zgled.
»Slovenska knjižica« obsega naše novejše pisatelje od Ju-rčiča do najnovejše dobe. Res je, da- niso zastopani vsi in morda ne vsi s svojimi najbolj značilnimi deli. Vendar podaia V splošnem zbirka dober pregled naših domačih del zadnjih 50'let in kdor jo bo prečita!, bo pcržhal glavna imena naše literature vsaj od.daleč. In to je tudi namen
takih zbirk. »Slovenska knjižka« (naslov se mi zdi prav primeren!) prinaša: J. Jurčič: Dva brata. — J. Stritar:: Moj boben. — Dr. Ivan Tavčar: Tiberius Pannonicus. — Fr. Maselj - Podlimbarski: V vojaškem arnivu. — Janko Kersnik: Nadepolni. — Jos. Kosta-njevec: Prijatelj Tine. — Rado Murnik: Dragonar Jurij. — Ks. Meško: Noč. — Ivan Cankar: V temi. — dr. Ivo Šorli: Povest o neki drugi. — Cvetko Golar: Svetnik. — Ivan Lah: Bernardo. — Zofka Kvedrova: Vsakdanja tiagedija. — VI. Levstik: Zamišljeni Vid. — Milan Pugelj:' Prebujenje. — Anton Novačan: Peter Kobula. — Ivan AI-breeht: Igra. — M. Kmetova: Ema. — Fr. Bevk: Nasmeh. — Al. Remec: Peter in njegov prijatelj. — Slavko Grum: Mansarda.— Karel Ko.cjančič: Skozi desno okno. — Pavel Perko: Tinka.
Kar sem rekel o Cankarjevih, velja tudi o teh prevodih: so točni, gladki, blagozvoč-ni in kažejo dobro poznanje jezika in razmer, pa tudi smisel za slog in barvo.
Prof. Merki moramo biti od srca hvaležni za njegovo slovensko knjižico. Je še mlad (rojen 1888) in pri njegovi delavnosti moremo pričakovati še novih prevodov iz naše literature.
»Slovenska knjižka« bo našla svoje čita-telje — upajmo — dasi se danes pazljivost čitajoče publike le preveč obrača le na tuja sodobna imena. Zato je tem večje važnosti pri našem skupnem kulturnem delu, da s takimi zbirkami pokažemo vsaj onim, ki se še zanimajo za male slovanske literature. najnovejše literarne pojave. V njih se kaže umetnost in življenje, pa tudi razvoj v novejše smeri.
Pozdravljamo to našo »Slovensko knjiž-kc kot sad marljivega dela in njenega avtorja kot prijatelja, ki nas seznanja s češkim literarnim svetom.
Dr. L L.
Abstinentska literatura
Abstinentska literatura je letos silno obogatela. Vse jugoslovenske lokalne organizacije se trudijo, da izdajo čim najlepša dela. Podoba je, da bo bodoče leto še plodonosnejša.
Poleg solidnega predavanja prof. Zečeviča posebno ugaja zagrebška spomenica z govori rektorja prof. dr. Peroviča, bančnega ravnatelja Edo Markoviča in ravnatelja učiteljišča prof. Trbojeviča.
Zdaj pripravlja učiteljstvo, ki vodi sresko središče v Jagodini, almanah, v katerem bodo zastopani jugoslovenski protialkoholni delavci iz vseh krajev velike domovine.
Mlada inteligenca dela ia mi z veliko na-do pričaknjemo rezultate tega dela.
Spomenica V. skupščine »Saveza« tre-z-vene mladeži« in kongresa kragujevaškega oblastnega kongresa je ravnokar izšla. Strani 80, stane 5 Din, naroča se pri oblastnem središču S. T. M. v Kragujevcu, ali pa pri oblastnem središču S T. M. v Ljubljani. Povdarja važnost skupščine in obnavlja spomine na kragujevaške dni iz leta 1912. Objavlja tudi zapisnik letošnje skupščine, v katerem je predavanje bivšega načelnika ministra pravde in predsednika te mladinske zveze, dr. M. Kostiča. Iz brošurice se jasno kaže dosedanje stanje mladinskega pokreta. Vidi se jasno, da se najresnejši mežje v raznih pokrajinah države polašča-jo tega mladinskega pokreta ter ga z jasnimi smernicami prežeti, primerno regulirajo.
Iz poročila kragujevaške skupščine se vidi, da ji medicinci prt-dnjačijo v pokretu. Vidi se, da so prožeti z željo, dati jugoslo-venskemu abstinentnemu pokretu čim največ in čim najsposobnejših borcev proti alkoholizmu. Kakor je stara Šumadija največ pripomogla k političnemu osvo-bojenju Jugo-slovenov, tako želi mlada Šumadija največ pripomoči k osvobojenju Jugoslovenov iz alkoholnega suženjstva.
Spomenica prinaša predavanja dr. M. Po-poviča, Mrs. Haysted, dr. Mitroviča, dr. Mikiča, insp. Stajiča, učitelja Todoroviča. Knjiga je vsem vzgojiteljem nujno potrebna. Posebno poklicni vzgojitelji ne bi smeli za-, muditi, informirati se o stanju tako važnega mladinskega pokreta. Knjiga je tudi ilustrirana.
»Glasnik Saveza trezvene mladeži,« letnik VII., št. 1—2, je ravnokar izšla. Številka je silno interesantna Uvodni članek piše predsednik Saveza dr. Milan Kostič ter iznaša program in smer bodočega saveznega dela. Narodni poslanec dr. Derviš M. Kor-kut poroča nato o tretjem mednarodnem kongresu abstinentne mladine v Tarti (Estonija), kjer je zastopal naš savez ter predaval o »Islamu in alkoholu«. Posebno
povdarja priprave za slovansko abstrnent-sko zvezo. Jurist Petkovič iz Kragujevca razpravlja o izgradbi abstinenčnega duha med omladino. Učitelj Projovič iz Aleksinca piše o »alkoholizmu v dijaškem življenju«, a učitej Jakovljevič, isto iz Aleksinca, ob-rsvnava temo »alkohol pri svečanostih«. Sledi nekaj literarnih del članstva. Poleg zapisnika skupščine saveza nas predvsem zanimajo sklepi savezne skupščine in resolucije ministerstvom narodnega zdravja in prosvete. Zanimajo nas pa tudi poročila o proslavah »treznostnega dneva«, ker se mnogo novega naučimo iz njih. Po kratkem poročilu o skupščini »Saveza Treznosti« v Skoplju in po raznih vesteh nas »Glasnik« oiijentira še o internacijonal-nem pokretu antialkoholnem. Po službenem saveznem delu je še rubrika za šport in pa ocene raznih knjig. Za ta mladinski list bi se morala zanimati tudi širša javnost v Sloveniji, posebno odkar sodeluje pri njem tudi slovenska mladina. Zeieti bi bilo, da posebno učiteljstvo osnovnih kot srednjih šol z večjo vnemo in z večjo intenzivnostjo zasleduje ta avtohtoni mladinski pokret. Zato bi morala vsaka šola imeti list naročen. Mogla bi list s pridom čitati že deca tretjega, posebno pa četrtega razredna osnovnih fol, dočim bi se »Mladi junak« intenzivnejše razširil med deco prvih dveh osnovnih razredov. Pri tem z veseljem konstatiram, da se smer vsebine »Mladega junaka« z vedno večjim povdarkom približuje našim načelom. »Glasnik S. T. M.« stane letno 15 Din ter se naroča pri centrali ali pa pri »Oblast-
nem središču Saveza trezvene mladeži«, Ljubljana, (začasno) Zaloška cesta 2.
Omladinski letnik »Luča« izide v kratkem kot ročna knjiga za abstinente, skavte in drugo mladiao. Knjiga bo mela ckoli dvesto oktav - strani s sledečo vsebino: manifest mladini, kult dela, abstinetski priročnik, ročno delo, življenje \ polju, ^mladina na delu (soko'stvo, literarna druSrva, feri-jalni savez i. dr.), zdravje (osebna, splošna in socijalna higiena), vzgojna higiena, mali praktičar, planinca društva, lepa književnost, gledališče >n fi'rn, rad!o in ostale modeme iznajdbe, iport, kulturni koledar. — Kniiga bo ilustrirana. Odvisno !e cd števila naročnikov, če bo izšla knjižica ; / latinici i v cirilici posebej — ali pa bo tiskana z menjajočim tiskom. Predsednik uredniškega odbora je prof. dr. Dragoljub Obradnvii. __ Naroči se v Beogradu, Dvorska 3, pri uredništvu »Luča«. Stane v predprodaii 5 Din.
Dr. M.
»Mladi junak«. Vsebina 2. številke (za oktober): Kaj bomo delali v oktobru? — Albin Čebular: Biseri (nadaljevanje), Gustav Strniša: Veverica (pesem), Albin Cebu'ar: Polžek in pikapolončica (nadaljevanje), Ivan Albrecht: Pismo o sreči, Thefontes: Delo hudonbega Furiobibe (nadaljevanje). Stano Mihelič: Dete umira; Delo malih, Zbrana zrnca, Po svetu. Tebi na pot, Pisma mladih junakov. Za razvedrilo, Uganke, Naše slike. — Razveseljivo in za treznostni pokret vsega uvaževanja vredno je dejstvo, da se število »mladih junakov-« stopnjema dviga.
Sreča matere!
Srečna mati, ki ji otročiček lepo napreduje. Srečen in zdrav otrok, kateri ima neprecenljivo priložnost, da ga mati s
svojim mlekom odhrani. Na prsih odhranjen otrok je najbolje odhranjen. Potrebno je, da mati pred in po porodu pije „OVOMALTINEtf. Zdravniki, dojenke in matere potrjujejo, da
pripomorejo k obilnemu dajanju mleka in to zato ker imaio OVOMALTINE koncentrirano hrano v lahko prebavljivi obliki. Pijte sestavine zrelega ječmenovega slada, neobranega mleka in svežih jajc.
Ena skodelica »OVOMALTINE" je enako vredna hranljivosti 12 skodelic juhe, 7 skodelic kakava ali 3 jajc
Ovomaltiae se dc&i v vsak! apoteki in drogeriji po
ceni:	218
100 gr 18-50 Din, 250 gr 36-25 Din, 500 gr 63-25 Din.
Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na ta list, od Dr. A. VVANDER d. d. tovarna farmacevtskih In dijetetnih preparatov ZAGREB, Jurjevska ul. 37
Porast naročnikov lista s svojo bogato vsebino in oblikovno mikavnostjo tdi povsem zasluži. Je kakor neizčrpna zakladnica lepih čednosti, vir zdravja ta radovoljstva, svetla zvezda vodnica na obzorju naših malih. — Naj prodre evangelij nieeovfc misijonarjev — akcija za preporod lo nravno po-vzdigo naroda — v sleherno gorsko vas, v najzakrknejša srca širom naše domovine! List se naroča pri upravi v Ljubljani 1.3 Poljanskem nasipu 10.
Kratkočasnice v
Iz otroških ust
Pozna se. Sinčku sem dala krožnik zme8-kanih jagod, češ: »Rozdeli si jih s sestro.« Nekaj časa stoji neoiločen. »Mama«, se oglasi potem, »razdeli jih rajši kar sama, drugače dobi Milica nazadnje premalo.<
Materino oko. Lenčka, ki že hodi v golo, deklamira: »Čeprav mu solnce močno je obraz ožgal, oko ga materino vendar je spoznalo.« — »Zakaj pa je mati imela drugo oko zavezano?« poizveduje mlajša sestrica.
Zveza. Po noči je bila huda ura. Gremo črez most in jaz opozorim otroke na kalne, blatne valove. »No seveda«, se oglasi prijateljica moje hčere, godna za šolo, »včeraj je bilo pač soparno in nato je bilo toliko ljudi v kopališču.«
Višek zadovoljstva. Mati: »Vasilko, če me boš venomer jezil, bom umrčkala in odpeljali me bodo v velikem črnem vozu.. .< — »Kajne, mamica, da bom takrat smel sedeti pri kačijažu na sedalu?«
Prav je. Teta: »Jurček, če boš tolikokrat pretepal svojo sestrico, ti bo božiček prinesel samo šibo!« »Prav, teta, potem jo bom še dosti laglje šeškal!«
Pielavitnost. Oče: »Primožek, zakaj pa bolje ne paziš na svoje igrače? Poglej Mihca, ta razbije pol manj kakor ti!« Primož: »Seveda, ampak njemu kupijo tudi samo polovico toliko kakor meni!«
Živ spomin. Vodnik (v starem gradu): »V tem naslanjaču je sedel cesar Napoleon. Poln je zgodovinskih spominov.« — Janezek: »Glej, papa, tu leze takšen spomin po steni.«
i *	ŠP*
Šilo za ognjilo.
Pri Cenetu Navijaču naj bi se nanovo uvedla električna razsvetljava. Ko se stromi-telj (monter) zategadelj oglasi pri gospe Navijačevi, se ta obrne proti svoji hišni:
»Štefka, nesite no moje demantne nakite v spalnico in jo dobro zaklenite.«
Mirno potegne stromec svojo uro iz žepa ter jo izroči dekletu. »Prosim vzemite hkrati še mojo uro s seboj. V lej hiši se zdi, da ni nič kaj varno.«
Človekoljubnost.
Gospodinja služkinji: »Nesite to razglednico v nabiralnik«.
Nje mož: »Kako? Zavoljo uboge razglednice naj bi hodilo dekle iz petega nadstropja na pošto? No, potem pa mi prinesite vsaj steklenico piva, da se bo bolj izplačalo iti ven.«	•
Dobro se je odrezal.
Dva zamorca se bahata, eden s svojim bistrim vidom, drugi s tankim sluhom.
Ali moreš videti muho tamle na strehi?« vpraša eden.
»Ne morem«, odvrne drugi, spaS pa »li-šim pokljanje deščic, po katerih se plazi.«
Božja kazen.
Dva človeka zapuščata jedilni voz brzega vlaka. »Kaj praviš, kakšne velike cene »i zaračunavajo! Bog jih bo kaznoval.« — »Jih je že; poglej!« reče drugi in potegne iz žepa dve srebrni žlički.
Verjetno.
Ona: »Svoje kopalne obleke od lanskega leta ne morem nikjer najti!« _. On: »Bržkone jo je kak molj pojedel.«
Dokaz.
Učitelj: »Krvni obtok sem vam razložil, pa se mi zdi, da nekateri še ne razumete. Ako stojim na glavi, mi kri gre v glavo. Zakaj pa mi ne udari v noge, če stojim na nogah?.: — Učenec: »Ker noge niso tako prazne kakor glava, gospod učitelj.«
Po ceni galaatnost.
»Verjamete, gospodična,« se sladkousti mlad šofer, »da je svet napravil v zadnjih 20 letih strašanski napredek? Da imamo, na primer, danes toliko krasnega, o čemer se ljudem pred leti niti sanjalo ni?«
»Kaj pa, na priliko?«"
»Vas, gospodična!«	jB?*
Življenje na Portugalskem.
Mož svoji soprogi: »Žena, obleci si delav-niško obleko! Popoldne bo revolucija!«
Zvečer v samotni ulici.
Razbojnik z napetim samokresom: »Denar, ali pa življenje!«
Gospod, ki mu je od straha pala palica iz rok: »Imam samo življenje, gospod tolovaj. Denar nosi moja žena.«
Dva nazora.
Oče-: »Reciva hčeri, da ne dobi niti uboge pare za doto, če vzame tega človeka.«
Mati: »Mislim, da bo boljše, ako se to njemu pove.«
sporoči: »Kaj. zlomka, ste pripovedovali Ekscelenci! Lahko bi molčali,' ali pa govorili abecedo kar stokrat od kraja Veste, dama je. sicer, zelo čedna, ampak gluha.kot haubica... Da pravi, »tu ne bi zaslužil ostrog, pa če bi govorili kakor ■ konverzacijski leksikon ...»
Take so reči na tem svetu... prideš in veruješ in zaupaš, pa te napade ni-čemurnost posvetna, da hočeš zabavati ekscelenco — usoda pa te pri tej priči lopne z loparjem in. posadi tako tik tebe, ki ne sliši, ki se samo smehlja in igra z dragocenimi biseri, ki ji vise v treh vrstah okrog vratu...
Seve. v redu je tako. nekateri imajo bisere, drugi pa spet — nu, drugi, so pa brez njih...
Jernej Jereb:
np	«v* • v«
Fovansi v ječi
Tovarišev v ječi nisem spoznal niti prvi niti drugi in ne tretji dan. Še proti sokaznjencem se ne pokažejo takih, kakršni so. Počasi se zlušči njih skorja in se prikaže jedro, ki se vsak hip. izmika in poizi iz rok kakor ujeta riba, ki jo držiš med prsti. Le redko držiš celega človeka na dlani in precej časa je treba za to.
Pri meni je bilo še težje. Bil sem politični kaznjenec, pred katerim so se sramovali svojih dejanj. Tajiti jih niso marali, govoriti niso hoteli o njih. Jasno je stopilo v ospredje tudi dejstvo, da sem bil bolj izobražen, bolj gospodski od njih. To ni bilo v mojo škodo. Narobe. Občutil sem, da so se ozirali name in mi niso dali opravljati hlapčevskih del v sobi, dasi mi to ni bilo prijetno. Nisem se rad ločil od drugih, ker že zakoni ni delal izjeme.
Spočetka sem bil tako naiven in nepreviden, da sem jih vprašal, kaj so napravili, da so zaprti. Štirje izmed njih so bilj tatovi. rzmed vseh prestopkov je tatvina tisto dejanje, ki se ga kaznjenci sami sramujeju in ga le neradi priznajo, če niso sami atovi med seboj. Ti so kasta . zase, drugi kaznjenci jih ne marajo.
To sem opazil šele pozneje. Tisti hip nisem ločil človeka od človeka, nisem poznal njih posebnih čuvstev, navad in mišljenja. To je svet zase, ki se mu je treba priučiti.
Dva izmed njih sta dejala, da sta prodajala ukradeno blago. Dva sta bila po nedolžnem osumljena tatvine in še nista bila sojena.
Ti odgovori niso bili odkriti, laž je bila izgovorjena s pogledom v tleh, vendar se jim je zdela ta trenutek boljša od resnice.
Vprašanja mi niso zamerili, drugim bi ga bili, le neprijetno jim je bilo. Nastal je molk, dokler ni druga snov prekinila pogovora.
Opazil sem pozneje način razgovorov, ki so se vršili ob vstopu nekega novinca. Kadar se je izpraznila celica za enega človeka, je prišel drugi. Sedel je na posteljo in gledal pred se kakor izgubljen.
Počasi so premerili mladeniča z očmi in so ga vprašali: »Kaj si storil?«
Mladenič je bil Furlan in je odgovoril v svojem karakterističnem narečju: »Neki listek sem pobral na cesti.«
Nastal je smeh, da je mladenič plašno pogledal, kakšno neumnost je storil.
»Ali ni bilo morda poleg lističa tudi kaj denarja? In če je bilo poleg vsega tega še v žepu kakega gospoda in je šele s pomočjo tvoje roke prišlo tja, kjer ni bilo prej nič...«
Mladeniča je dvignilo s postelje.
»Kaj mislite? Pobral sem listek. Bil je iz zastavljalnice; radi zastavljenega kolesa.. .«
Eden izmed njih se je smejal v brke. »Hi, hi, hi! Ta je dobra.«
»Kaj mi morejo za to?«
»O nič. Samo, če je bilo tisto kolo ukradeno, boš ti odgovarjal zanj. Ti si hranil listek, ti si kolo zr.stavil, ti si ga ukradel.«
Novince so radi mučili. Videl sem, kako neizmerno dobro jim dene muka strašne negotovosti človeka, ki je zašel med te zidove. S skrajnim cinizmom so brskali v zadevo vsakogar in jo preobračali ter jo kazali z najtemnejše strani.
»In če listek ni na moje ime?« »Tem slabše... Dejali bodo, da si ga ukradel. Ali pa, kar je bolj gotovo, da si navedel napačno ime. Zat, dobiš novih mesecev...«
Na tihem so se muzali in uživali ob brezupnih pogledih mladeniča, ki je bil poprej trdno uverjen, da bo čez nekaj dni izpuščen, a je spoznal, da se odpira pred njim črna bodočnost.
Molčal je nekaj časa; da odvrne misel od sebe, ali da pretehta svoje dejanje z dejanjem drugih, je vprašal nato: »Za koliko si obsojen ti?< Mali človek, ki je bil po rodu Ljubljančan in je imel glavno besedo v celici, je dejal:
»Šestnajst mesecev.« »Kaj si storil?« »V cerkvi sem žvižgal.. .< Mi se odgovoru nismo več smejali, ker je bil v jetnišnici že starinski. Naša resnost je mladeniča za hip zmotila, da je podvomil o laži in ji je za hip verjel. Končno se je zasmejal; tisti hip mu je s smehom odletela polovica bremena z
ramen---
Videl pa sem prihajati stare znance ječ. Kadar so ti iznova vstopali v te prostore, niso izpraševali. Poznali so stare navade. Molčali so in poslušali. Skozi vsakdanje razgovore se je polagoma luščila tajnost enega ali drugega. Nenadoma je lahko segel v pogovor, kakor da mu je to stara, znana stvar in nihče se ni temu čudil.
Tako se ej odluščila tudi skorja z mojih tovarišev. Polagoma so govorili odkrito tudi pred menoj, ko so videli, da imam človeške oči in jih ne gledam skozi naočnike predsodkov.
Debeli Vipavec z mozoljastim obrazom, ki bo prespal tri četrtine svoje triletne kazni, je rad pripovedoval: »Ko smo kradli v...« in je povedal zgodbo brez sramu. Mali Ljubljančan je navadno začel: »Ko sem bil zaprt v Zagrebu ...«, nato je sledila osoljena zgodba .. Italijan je pričenjal: »Potem, ko sem bi' pomiloščen od dvajsetletne ječe...«
In vendar so bili dobri ljudje in mi niti eden izmed njih ni storil niti trohice ža-Iega, dasi o vseh ljudeh, ki so bili ta čas na svobodi, ne more trditi tega. Postal sem njihov, oni so bili moji. Navzel sem se njih mišljenja v tolikšni meri, da sem gojil o ljudeh, ki so hodili po ulici, do mala iste predsodke, kot jih goje svobodni ljudje o kaznjencih. Čutil sem se
Pouk glasbe na učiteljiščih
Društvo učiteljev glasbe za Slovenijo nam pošilja dopis nastopne vsebine:
Začetkom šolskega leta je bila sklicana x Beograd anketa šolnikov, ki je uredila nov učni načrt za učiteljišča. V tem načrtu jc utrpela glasba v korist drugim predme« tom tako škodo, da ni le degradirana na najnižjo stopnjo, temveč je po tem načr* tu izključen pri pouku glasbe vsak poziti* ven uspeh.
Stari srbski in avstrijski učni načrt za učiteljišča je priznaval glasbi važnost pr« ■vrjvrstnega vzgojnega sredstva in je bil« te« xnu primerno odmerjenih glasovnemu po* uku tudi primerno število ur. Učitelj je mogel povprečno nadarjene učence uspe« -obiti v petju, vijolini, klavirju, eventuelno v orglah v toliko, da so mogli na podlagi tega znanja širiti med mladino in med na« rodom zmisel za lepo glasbeno umetnost, poučevati z uspehom petje v šoli, v dru« Ktvih, sodelovati pri orkestrih, ali jih celo voditi in orglati pri službi božji S tem svojim delom je učitelj bistveno prispeval v izredni izmeri k vzgoji srčne kulture na« roda. In to naj bi bi! temeljni cilj glas« benega pouka na učiteljiščih.
Tudi danes je cilj vseh vzgojnih faktor« !jev pri vseh narodih, dvigniti inteligenco naroda in njegovo srčno kulturo. Ker je učitelj še vedno najvažnejši kulturni dela« vec ined narodom, moramo presojati novi učni načrt za učiteljišča v prvi vrsti s tega stališča. Ta načrt stremi pač za čira višjo izobrazbo učitelja ter predvideva poieg do« ncdanjih predmetov nekatere nove, oziroma razširja snov dosedanjih ter temu primerno viša število tedenskih ur. Vendar pa nosi ta načrt veliko napako v sebi, ker so vzete zvišane ure starim predmetom in določene novim na škodo glasbenemu pouku. Veča« nje narodove inteligence mora pa vedno spremljati sporedni dvig njegove srčne kul« ture, ker zapade življenje posameznika in naroda brez te brezdušnemu materijalizmu, ki je brez dvoma predhodni pojav splošne riuševno degeneracije. Kjerkoli je bila ku!« tura naroda prisiljena umakniti se materi« jaiizmu, povsod je sledila popolna dishar« snonija živijenskih pogonskih si!, ki je po« gnala narod v propast.
Baš v naši dobi, ko prevladuje vsepovsod ie vedno povojna psihoza, ko še niso zabri« sani vtisi vojne, ki so v človeštvu skoro popolnoma zatrli estetski čut, je treba po« svetiti pri vzgoji bodoče generacijo poseb« no pozornost onim sredstvom, ki morejo boljšati estetski čut človeka. S tem vzbu« jamo v človeku čut za lepoto in za kultur« no bogastvo, ki je v njem samem, in usivar« jamo družbo, ki bo znala to lepoto ceniti in čuvati. Kadar bo zrl naš narod z last« •nim kriterijem na kulturno bogastvo svoje zemlje, mu bo ta neizčrpen vir nacijonal« nega čuta. Doseči ta cilj pri našem narodu je v prvi vrsti dolžnost našega učitelja, ki pa mora predvsem sam povspeti se na ono stopnjo, ki ga usposobi za izvršitev te vele« važne naloge. Uprav učiteljišče pa ima na« !ogo in dolžnost pripraviti učitelja za to •d 'o. Temu namenu se mora prilagoditi nje gov ustroj.
Zelo važna zahteva uspešne vzgoje je tesno sodelovanje šole z domom. Ta stik je mogoč in uspešen le tam, kjer je ustvarje« na za to iskrena in neprisiljena podlaga.. K temu pripomorejo največ, če ne popolnoma, razne šolske prireditve in slavnosti. pri ka« terih ima glasba brezdvoma prvo besedo, ker so brez nje kar nemogoče. Ravno glas« bena izobrazba učitelja je oni činitelj, ki ustvarja temelj za zidavo iskrenih odnosov med domom in šolo, ker ni srce naroda nos benemu sredstvu bolj dostopno kot lepi pesmi.
Cilj prave vzgoje ni končan z zadnjim razredom ljudske šole; skrbni učitelj sprem ija zorečo mladino tudi ob prestopu v sa« mestojno življenje in dalje. V pevskih zbo« rih in drugih organizacijah, kjer ima vselej vodilno vlogo glasba, vzdrži učitelj najlaže srčne stike z mladino in ima nalepšo pri!i« ko vplivati nanjo prav v letih, ko je naj« boli sprejemljiva in dostopna vsem zuna« njim vplivom. Koliko ur pri pevskih in glas benih vežbah je mladini odvzeta prilika popivanja in zapravljanja premoženja, ki je danes rak rana našega naroda. Kako vi«
z njimi ena kasta, branil sem njih zahteve, zgražal sem se z njimi, obsojal sem ž njimi Veriga našega buvstvovanja je bila ista; odtod je izvirala sorodnost...
V srce smili! pa se mi je samo eden.
Mladega človeka s kuštravimi lasmi in z vdrtim licem sem opazil že prvi dan. Hodi! je ure in ure po celici in misli!. Videl sem, kako ga grize v notranjosti, pa se ne more pregristi skozi svojo bolečino.
Sprva nisem mogel izvedeti drugega, kakor da je po nedolžnem obsojen na tri leta in osem mesecev...
Ko sem premeril to dobo s svojo in dodal še muko, nisem mogel verjeti. Ta človek me je zanimal, a bal sem se mu približati, ko sem videl, da duševno trpi in da bi s svojo radovednostjo drezal v njegovo bolečino.
Govorila sva vsakdanje stvari. Časih se je zasmejal kakor dete, ki se razveseli predmeta, o katerem še jasnega pojma nima, zato je veselje večje. Nekoč pa se je pomračil in se je zgrabil za prsi.
»Kako me boli srce!«
Poznam ta strašni fizični občutek bolečine, ki spremlja strtost Strašen je. Zahteva, da.se človek komu razodene. Ne pred drugimi. Bila sva sama.
Živel je dramo. Ta dan mi ni povedal vsega pozneje je dodajal v koščkih, kar »e ta dan zamolčal. Sestavil sem mozaik;
soko se dvigne narod s smotreno gojitvijo glasbe, nam prejasno kaže češki narod, ki je že divno zavzel vsled svoje visoke kui« ture velevažno mesto v kulturnem svetu; do tega mu je v pni vrsti pripomogla njegova glasba.
Iz navedenga je razvidno, da je treba posvečati uprav glasbeni izobrazbi učitelj« skega naraščaja posebno pozornost. Dana« šnji učni načrt za učiteljišča pa stoji s te« mi principi v popolnem nasprotju, ker jede graciiral glasbo daleč pod njeno vrednost in zniža! že itak pičlo število učnih ur. Tudi ne obsega novi načrt nič gori omenjenih potreb. le več! Usposobljenost učitelja za samostojno šolsko ali izvenšolsko glasbeno delovanje je pri pičli odmeri ur popolnoma
Stanovanjska beda v Rusiji i
Tudi v Rusiji, v kateri vladajo tako-zvana «proletarska» načela, je stanovanjsko vprašanje zelo akutno. Po revoluciji so sovjeti nacijonaliziraii vse nepremičnine in zakonodajalci nove vlade so izvedli v socijalni politiki najdrznejše reforme. Najemniki so se udru-žili v hišnih zadrugah, ljudje, ki so imeli razkošna stanovanja, pa so morali odstopiti del svojih prostorov manj premožnim slojem.
Sprva se je plačevala najemnina po posebnem ključu, katerega je določeval socijalni položaj najemnika. Km^lu pa se je'razmerje izpremenilo. Danes je v Rusiji tako, da plačujejo delavci in maii uradniki nizko najemnino, trgovci in ljudje svobodnih poklicov pa morajo plačevati najemnino po progresivni lestvici.
Ker so se kljub temu dogajale nepravilnosti, je svet ljudskih komisarjev sklenil, da se določila o plačevanju najemnine revidirajo. Novim normam, ki bodo zamenjale stare, bo osnova, da mora plačati najemnik 40 kopejk za vsak kvadratni meter najetega prostora. V manjših mestih se ta najemnina lahko zniža, v večjih pa zviša. 40 kopejk pa je normalna najemnina, katero bodo plačevali samo delavci. Članom rdeče armade in njihovim družinam se najemnina zniža še na polovico tega zneska, za svobodne poklice pa je lastnikom na prosto dano, da zvišajo najemnino do 5 rubljev za kvadratni meter.
V Ljeningradu je glede stanovanj precejšnje obilje, nasprotno pa je Moskva, kakor pravijo, v stanovanjskem oziru najdražje mesto na kontinentu.
_ Zanimivo bolgarsko gledališko podjetje. Bolgarski igralec Matej Ihonomov ie ustanovil v Sofiji gledališče, ki mu je dal ime cRodna scenas. Na tem odra bodo igrali samo izvirna bolgarska dela. Gledplišfe je v pni vrsti namenjeno širokim slojem, dijakom in vojakom. Podpirali bodo ->odjetjc vojno ministrstvo, mestna občina in ministrstvo prosvete. To zimo bo gledališče nameščeno v salonu cSlavjanske besede*. Prva otvoritvena predstava je bila namenjena za vojake in je bila zelo svečana. Udeležili so se je zastopniki raznih oblasti in kulturnih društev. Uprizorili so dr." in o «Pod jarmom*.
— Župani češkoslovaških mest v Pragi. Pretekli teden so se mudili v Pragi v spremstvu poedinih občinskih odbornikov in uradnikov dr. Okanik, žur>an v Bratislavi; K. To-meš, župan v Brnu; I. Hrbek, župan v Užgo-roau; dr. Veverka, župan v Jihlavi; dr. Ma-reš, župan v Znojmu. in dr Novak, župan v Kožicah. Prišli so, da posetijo primatorja dr. Baxo in da se med sabo posvetujejo o raznih perečih komunalnih problemih.
— Dosedanji češkoslovaški poslanik v Sofiji Paolu je, kakor znano, premeščen v Budimpešto. Paolu je že odpotoval iz Sofija. Do prihoda novega poslanika vodi posle poslaništva Iegacijski tajnik Krapi«.
dasi manjkajo nekateri deli, mi je njegovo trpljenje vendarle jasno.
Bil je svoje dni zaprt v družbi ljudi, ki so hoteli nekega sojetnika spraviti skozi omrežje. Ko je bi! spuščen na svobodo, se je oženil, nato so ga aretirali zaradi nameravanega bega bivšega sojetnika, dasi se beg ni izrvšil. Sodnija je videla nesoglasje v njegovih izjavih, zato je slutila, da je veriga sokrivcev večja, in ga je obsodila.
Bil bi se lahko rešil, a moral bi izdati druge. Tega pa se je bal zaradi maščevanja. Tako podaja zločin roko zločinu in nesreča nesreči. V bodočnost ni moči videti...
Mladi mož je vedel samo to. da ga čaka še več ko tri leta ječe, da je njegova mlada žena prodala pohištvo in šla v službo, da preživi sebe in njegovo novorojeno dete, ki ga je videl samo enkrat skozi omrežje.
Kadar je mislil na to, se je zgrabil za prsi in dejal: »Srce me boli.« Vsakokrat sem ga tolažil, da se je zasmejal, zakaj jetnik je otročji in verjame rajši od otroka. Kadar sem bil jaz otožen, je on tolažil mene. Če sva bila cba žalostna, sva molčala...
Ta je bii moj najljubši tovariš iz ječe že zato. ker mi je razodel d'išo in je posta! de! mene samega...
nemogoča, če ostane pri tem, bo g-cncra« cija, ki dorašča, nezmožna vsakega glas« benega aktivnega dela. Naši zbori po de« želi, ki jih vodijo danes po veliki večini učitelji, bodo propadli, naša lepa pesem se bo glasila le še po pašnikih in poljih, naša narodna glasbena umetnost pa bo zapadla zgodovini. Kaj nam bo nadomestilo to lepo umetnost? Preosnova, ki naj dobrega vza« me, ne da bi nudila zato vsaj kaj enako vrednega, če že ne kaj boljšega, pomeni korak nazaj, pomeni v tem slučaju rop na narodni kulturi. Zato se morajo zganiti vsi oni. ki priznajo potrebo ljudske prosvete in srčne kulture. Tu ne gre za malenkost, temveč za temeli ljudske prosvete.
T——JJ '
Vm
t-g&g.
Grob J ar-a Lega,
češkega pisatelja, oSeta češko«s!ovenske vzajemnosti, na praškem pokopališču v Ol« šanih. Nagrobni spomenik so mu postavili slovenski vseučiliški dijaki v Pragi.
Smrt odličnega češkega zdiavnika
Dne 26. oktobra je umrl eden najbolj slo« večih čeških kirurgov profesor dr. Rudcif Jedlička. Pokojnik ni bil samo sloveč ope« rater, čigar roka je ohranila življenje tiso« čem bolnikov, zlasti med vojno, marveč tu« ai velik človekoljub zlatega srca. Njegovo delo je bil oJedličkov zavod za vojne po« hab!jence» v Pragi, on je dal tudi inicija« tivo za sanatorij v Podoteh, čigar zgradbi in moderni opremi je posvetil vse svoje spo« sobnosti in bogato izkušenost. Bil je navdu« šen Slovan, kar je z dejanjem pokazal za časa balkanske vojne 1. 1912. Na njegovo pobudo se je odpravila na srbsko bojišče ekspedirija čeških zdravnikov. Tudi on sam je hitel Srbom na pomoč in tri mesece vzdrževa! zdravniško ekspedicijo iz svojih lastnih sredstev. Njegove velike zasluge, ki si jih je pridobil med balkansko vojno kot zdravnik in kirurg, je. priznala takratna srbska vlada s tem, da g3 je odlikovala z redom sv. Save L razreda Avstrijska vla« da je seveda dr. Jedlički silno zamerila to njegovo človekoljubno delo med Srb!, za« to mu je delala vse možne zapreke v nje« govi vseučiliški karijeri in snovanju njego« ve lastne klinike Na mrtvaški oder so učenjaka položili v Panteonu Narodnega muzeja. Njegovega pogreba se je udeležila tisočglava množica in zastopniki vseh ci« vilnih in vojaških oblasti.
— Koncert slovanskih pesmi je priredilo v Sofiji cSlavjanskoio družestvo v Bolgarija:*. Na sporedu so bile narodne in umetne pesmi vseh slovanskih narodov. Pesmi sta pela operna rje.vka E. Borodina in operni pevec Dobri Jankov. Borodina, ki se je oblekla v slovensko narodno nošo, je zapela tudi nekaj slovenskih pesmi, ki so zelo ugajale.
— Kakor i>ri nas <lr. Korošec, tako se pripravljajo tudi slovaški klerikalci, da vstopijo v vlado. Kakor je naših klerikalcev glavna programna točka avtonomij.", tako so i udi slovaški klerikalci doslej zahtevali avtonomijo Slovaške in kar je s to avtonomijo v zvezi. Ker se sedaj splošno zatrjuje, da slovaški klerikalci že v nekaj dneh stopijo^ v kabinet sospoda švehle. je dvoje mogoče: da je češkoslovaški vlada dovolila Slovaški avtonomijo ali pa da vstopijo klerikalni Slovaki v Švehlovo vlado brez vsakih koncesij. Bolj verjeten je rirurn slučii. ker pač ni misliti, da bi Švehla dal !"kšne koncesije, ki bi nato lahko imele nnM-.lekosežnejše ooli-tične koncesiie. Pretekli 'eden se je vrnil iz Amerike Hlinka, vodia slovaške klerikalne stranke, na katerega povratek je baje njegov
klub edino še čaiai, predno vstopi v vladno večino. Potemtakem se ima žs v nekaj dneh odločiti, kakšno bo končno stališče hlinkov-cev napram vladi. Listi zatrjujejo, da vstopi v pozitivnem slučaju sam Andrej Hlinka v Švehlin kabinet. Sicer pa se zdi, da je vstop Hlinkove stranke v vlado kljub vsemu ša precej negotov, zlasti ako so resnične novm-ske vesti, da je Hlinka prinesel sabo iz Amerike 20 milijonov Kč za nadaljevanje svoje jjolitične agitacije. Ako ima Hlinka v isti ni 20 milijonov v svojem žepu, potem ni misliti na to, da bi v tem trenotku šel v vlado, razen ako mu je dejanski obljubljena in zagotovljena avtonomija.
— Stiristoletnica. Dne 23. t. m. je poteklo 400 let, odkar so češki stanovi izvolili za češkega kralja Ferdinanda I. Habsburškega. Češkoslovaški listi posvečajo tej obletnici veliko pozornost, kažejo na usodnost tega dogodka, ki je imel za posledico 4001etuo rob-
fetvo češkoslovaškega naroda, ter opozarjajo ljudstvo, uaj se v bodočnosti čuva takih um> depolnih zmot in pogreškov, ki bi lahko spravili v nevarnost oostoj češkoslovaške države. Ob tej obletnici je izdal tudi praški primator dr. Basa na praško prebivalstvo poseben oklic, v katerem mu priporoča slož-nost, predvsem pa previdnost v politiki.
—	Staročeški rokopis, pravo dragocenost, je našel Fr. Bergmanu v vseučiliški imjižnici v Brnu. Rokopis je iz 14. stoletja in pisan s črnilom. Manuskript je prišel v Brno iz bivšo jezuitske gimnazije v Jihlavi.
—	Koliko ima prebivalcev Bratislava? Leta 191S. je imela Bratislava 70.000 prebivalcev. Dobro leto kasneje, meseca avgusta 1019., ko se je vršilo splošno ljudsko štetje, so našteli v Bratislavi 82.200 ljudi, danes pa šteje Blatislava 120.000 prebivalcev. V osmih letih se je torej njeno prebivalstvo skoraj podvojilo.
Po slovanskem svetu
Zdravstvo
0 morfinizmu
Takoimenovane ljudske strupe, zavživane v neznatnih vzemkih, prištevamo k slasti-nam in iih v majhnih množicah zavžite tudi navadno prenašamo brez vseh posledic, kot alkohol, kavo, čaj, tobak itd. Po!es imenovanih so v drugih deželah razširjene še druge vžitkovine, kot n. pr. opij, hašiš, mata, kola in še mnogo drugih. Vsi ti strupi imajo lastnost, da človeka ali bodre ali oživljajo, teše, mamijo ia opajajo. Nekateri izmed njih so jako močni strupi, drugi zopet lažje prebavljivi, posebno če se nanje navadiš. Kot mr.ogo drugih drog učinkujejo v neznatnih dozah bodreče, v večjih pa nasprotno: mameče in hromeče. Alkohol v majhnih dozah bodri, v srednjih razvnema, vsaj navidez, vodi pa do pijanosti in ohro-menja v večjih. Pravi užitek nudijo vsi ti strupi pravzaprav samo na nje navajenim ljudem, in izmed teh osobito onim, katerim vzbujajo zanje posebno prijetne občutke, katerih ni moči točnejše opisati.
Med užitkovinami, ki so razširjene, lahko rečemo sirom cele Azije, zavzema opij, v bistva strjen in posušen makov sok, prvo mesto. Opij je mešanica raznih strupov, osobito alkalMov, pa tudi raznih drugih primesi. Najodličnejša alkaloid, ki tudi odločuje v glavnem učinek opija, ie morila, v zdravnikovih rokah odlično zdravilo, ali boljše rečeno mamilo, ki je že nešteto bolnikom ublažilo najhujše muke, jih rešilo neznosnega trpljenja — jim pričaralo spanec na trudne oči in jim olajšalo smrtno borbo.
Moriin zapisujejo zdravniki kc: prašek in raztopine za uživanje ali pa ga vbrizgajo pod kožo. Pokazalo se je pa, da je to čudovito sredstvo pn nekaterih bolnikih, ki so bili zbog bolečin navezani nanj, tako učinkovalo, da ga niso mogli več po-grešati, ko so bolečine že davno minule in ni bilo več najmanjše potrebe po njegovi uporabi. In ne samo to! Opazilo se ie tudi, da taki ljudje ne shajajo več z nekdanjimi vzemki. ampak da potrebujejo vedno večje doze, ca nastane v njih tisti občutek, tisti posebni prevev, po katerem koprne.
Niso pa vsi ljudje taki; mnogim so bolečine izginile, ne da bi čutili najmanjše potrebe po še nadaljnjem uživanju moriin a. Pri drugih ie pa prvi vzemek, prvi vbrizeg odločilen. Spoznali so v njeni nekaj, čemur se ne morejo nič več odreči.
Stvar je slična kakor pri alkoholu: mnogo ljudi Pije samo iz navade, a ne pogreša bog-ve kako alkohola, če pride v otinošaje, kjer ga nima. Dragi so se takorekoč s prvo čašo zapisali za vse življenje demonu ter mu prodali telo in dušo.
Cela vrsta izprevržencev, ali kakor jih nazivamo s tujo besedo, psihopatov, kaže izrazit naklon k bodrilom in tnamiiom. Zato jc umevno, da bo.ro teh naravnost rojenih alkoholikov in tudi moriinistov, vsaj pa najtežjih med njimi, našli baš med psihopati. Pri njih je naklon k strupom te vrste samo simptom njihovega bolestnega telesnega. odnosno duševnega ustroja.
Kakor pri alkoholu, tako je tadi pri mer-finu računati ne samo z momentanimi učinki strupa, ampak tudi s prekotrajnimi. Kdor se napije, je pijan, kdor pa to redno ponavlja. postane kroničen alkoholik in trpi na posledicah kroničnega alkoholizma. Isto je pri morfinu. Vsak vzemek zase učinkuje na poseben, za uživalca trenuten ugoden načrn; vzemek ali si ga vbrizgati pd kožo. Ko-telo in duševnost morfmista.
Prvi in glavni znak kroničnega moriinizma ie ta, d3 se bolnik ne more svojemu za-strupljevalcu odreči in da sega po vedno večjih dozah, s katerimi preplavlja svol organizem Bolniki se tresejo, v ušesih jim šumi, glava je nevečna, mrazi iih in spre-letava jih vročica. Pogosto jim utripije srce, prebava trpi, driske kol zapečenost so pogoste. Neredko postanejo slabokrvni in iz-žeti, starajo se prehitro, kpža nekako osivi in izgubi svojo prožnost. Vedno t rod ni ne rnoreio spati. Zmogljivost njihova se manjša od dne do dne. v isti meri, kc! narašča utrudljivost. Vztrajnost in odločnost, kot vse hotenje, se pojavljajo samo še v toliko, kolikor jim gre za dobavo in uporabo moriina, na katerega so osredotočeni izključno vsi interesi njihovega življenja. Napadi težke grozavosti, da celo deliriji niso nič izrednega pri dozorelih morfinistih. Težko izmučeni, zaspani, brez interesa, do skrajnosti čemerni in razdražljivi žde na trenotek, ko jim bo zopet mogoče pogoltniti potrebni vzemek ali si ga vzbrizgati pod kožo. Komaj so svoji slasti zadostili, se Jim zjasni lice, zažare oči, govorica postane lahka in prešerna, zanimanje za delo se dvigne — teda kratek čas po tej nabodritvi ždi bolnik It zopet neskončno utrujen, razmočen in izčrpan, kot ie bil pred vbrizgom in igra se začno iznova. Tako propada moriinist od dne do dne telesno In duševno, postane za vsako resno delo nezmožen in hiti nasprotf prezgodnji smrti. Ob dozoreli etični depre-maciji pa postane mnogo moriinistov tudi kriminalnih.
Morfinizmu seveda r.e zapade, kdor spioh ne pozna moriina in njegovega učinka in ne
pride v posest strupa. Ce bi bile raztopine moriina tako lahko dosegljive, kot so n. pr. alkoholne pijače, bogve, koliko moriinistov bi imeli. Tako pa najdemo največ moriinistov med stanovi, ki imajo dostop do tega strupa, kot so to n. pr. zdravniki, lekarnarji, drogisti, bolničarji* in njihovi rodbinski člani.
Moriina se odvaditi ni lahko in se da izvršiti resno samo v klavzuri, v kakem zaprtem zavodu. Abstinenčni pojavi so neprimerno težji, da celo smrtnonevarni, kot n. pr. pri alkoholikih, katere brez vsakega rizika takoj napravimo abstinente. V varan; u sorodstva in lažeh, nanašajočih se na uporabo moriina, so bolniki pravi mojstri. Trdno odločeni, da se podvržejo kuri, prav tako zanesljivo prineso s seboj večje ali manjše množine strupa, skrite v obleki, v periiu, v laseh, v raznih telesnih votlinah, da celo v — petah.
Kakor alkoholik, ima tudi moriinist tendenco zavajati druge osebe v svojo slast in vdelati preselite-. Zato nastopajo pogosto krožki, v katerih se shajajo take sorodne duše in obožavajo svojega malika v ujili. Njih nevarnost tiči prav v zapeljevanju drugih oseb, posebno pa mladine, ki misli, da mora vse poskusiti, ki želi iniponirati sebi in drugim, ki smatra take razvade kot posebno imenitne in celo kot genijalne pojave, m. ki meni, da lahko nekaznjeno juriša -.predsodke«; tudi medicinskih filistov. Že marsikatero cvetoče, mnogo obetajoče, mlado življenje se je upropastilo na ta način.
Bolnike, ki so iz navade postali moriin-isti, se da trajno ozdraviti; kar je pa morfini-sterv iz ustroja, je neozdravljivih. Za trajno vsaj ne. Za te je samo eno zdravilo: pro-hibicija. Dostop ao strupa jim je treba onemogočiti.
To je sicer lažje zahtevati, kot pa izvesti, kajti vedno se bodo dobile špranje ia luknje, skozi katere švigne kot podlasica spreten moriinist. Vendar bi se dalo s strogimi odredbami marsikaj doseči. Predvsem bi se morala kontrola receptov v lekarnah poostriti, lekarnarje pa še posebe vezati s posebno ostrimi predpisi. Potem se ne bodo mogli dogajati primeri, ča bo kaka farmakija poslala 10 gramov moriin-, raztopljenega v vodi, moriinistu s signatu-ro: za obkladkc!
Pri abstinenčnih kurah so nekaj časa uporabljali kot podporno lečilo kokain, ker je raznim morfinistom potem jako dobro do-šlo, tako, ca so jemali pozneje poleg običajnega moriina še kokain. Izganjali so to-• rej vraga z belcebubom iti imeli potem 1 opraviti z obema. In da je ta primera upravičena, so potrdile izkušnje, o čemer se morda pomerimo prihodnjič.
R.
Morfinizem in kokainizem
Grozna strast moriinizma in kokainizma je bila že pred vojno razširjena med tako« zvanimi boljšimi sloji in je ugonabljala na stotine eksistenc. Vojna in povojna doba pa je dala take pogoje za razširjevanje tc bolezni, da smo upravičeni covoriti o tej strasti kot ljudski bolezni. Tc vrstice ob« javljamo samo zbog apela na sanitetne oblasti, ki naj store vse, kar je v njih mo« či, da se pričetek in razširjenje uživanja teh strupov, ki more dušo in telo, zibran: oziroma omeji.
Izdati se morajo stroge naredbe za one, ki prodajajo morfij in kokain, da se one« mogoči nesrečnim žrtvam teh strupov do« bava. Lekarnarji in drogeristi morajo pa« žiti, komu in v kakih množinah izročijo morfij in kokain Zgolj predloženi recept še ne opravičuje lekarnarja, aa ekspedira morfin, kokain ali opij tudi v množinah, ki daleko presegajo maksimalne doze. Rc« cept je časih lahko fingiran in prav tako se lahko zgodi, ca je ponarejen podpis zdravnika Po navadi pošlje morfinist ali kokainist recept v lekarno po drugi osebi. Lekarnar mnogokrat sploh ce ve, za kega se strup kupuje Radi tega naj bo lekar« nar pri izdajanju teh strupov oprezen, in ako dobi v ekspedicijo recept za nenavadno vix>ke doze, nai se obrne na podpisanega j zdravnika, če ga pozna, in če ga more najti Ako pa zdravnika ni pri roki. naj za« hteva od stranke, da mu ta prinese recept, podpisan od uradneg-a zdravnika, ki potrdi ekspedicijo, ali pa nai sploh ckspedicijo za« vrne. Za vsako ekspedicijo teh strupov se mora zahtevati nov recept, čc tudi nima pripombe <ne repetatur«.
Lekarnarji bi se morali ravnati strogo po teh predpisih, drugače jih lahko zadene občutljiva kazen
Sef lekarne je dolžan svoje nastavljence natančno poučiti, kako imajo postopati v sličnih primerih Kurativna medicina pri tej strasti ne pomaga nič, tu igra le pre« ventivna medicina ulogo.
Napisali smo te vrstice, ker so nam pri: meri znani, da so lekarne ekspedirale ke množine morfija in kokaina, ki bi zad<; stovale, da bi se več ljudi zastrupilo.
Za tihotapce teh strupov je treba uvest najstrožjo kazen: zdravniki sami naj bodr pa na moč previdni pri zapisovanju teh sredstev, kajti pacijent se kaj lahko navadi r.a njih uživanje, in potem je vetiooma vsako pomoč že — prepozna.
«JUTRO® št. 253
13
Koroško pismo
Delovanje pritožne komisije. Krivično odvzeto Kumrovo posestvo. — Brezsrčno postopanje z železniškimi delavci. — Soglašanje s terorjem pri ljudskem štetju leta 1923. — Odobravanje izgona slovenščine iz javnosti.
Dne 10. novembra 1925 je izvolil koroški deželni zbor pritožno komisijo z nalogo, aa sprejema in presoja vse pritožbe prebivalstva jezikovno mešanega ozemlja rada krivičnega ali protizakonitega postopanja y narodnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih. Kjer se izkažejo pritožbe za upra-čene pa se jih me da rešiti po zakonih utemeljeni poti, ima komisija predlagati odpo-moč pri deželni vladi ali pri deželnem glavarju. Predsednik komisije je socdjaiistitni deželni poslanec Lukas. Doslej je sprejela komisija 15 pritožb. Dve se tičeta šolskega vprašanja in sta bili izročeni šolski komisiji. Osem iih je rešila komisija. Z ostalimi se že peča. Komisija pa zboruje tudi, če nima pritožb v rokah. Tako se je bavila posebno skrbno z vznemirjenjem, ki se je bilo razvilo lansko jesen.
:.Jutro« je že poročalo na Jcratko o glavnih rešitvah pritožne komisije. Stvari pa so take, da se jim mora pogledati do dna, na kar se pokažejo v pravem svitu sklepi celovške komisije.
Kumrovo posestvo v Priblivesi, ki je last slovenske hranilnice in posojilnice v Dobrit-vesi, je bilo v smislu zakona o zopetnem naseljevanju zaseženo. Hranilnica in posojilnica se je pritožila in agrarna deželna uprava je upoštevala dejstvo, da je slovenski zavod pridobil posestvo na javni dražbi v svrho kritja svojih terjatev. Taka pridobitev se ne more smatrati za špekulativno v smislu naseljevalnega zakona. Hranilnica je razven tega zadruga gospodarskega značaja in je po zakonu izvzeta iz naseljevanja. Posestnik Gliaik iz Repelj, velik nasprotnik Slovencev, se je prijavil takoj po odvzetju posestva za naseljenje. Proti razsodbi agrarne uprave se je pritožil in višja inštanca na Dunaju mu je ugodila. S pritožbo političnega in gospodarskega društva glede te zadeve se je bavila pritožna komisija in soglasno ugotovila, da je višji agrarni senat pomotno tolmačil zakon z zavrnitvijo celovške razsodbe. Ob enem se naproša deželna vlada, da naj pozove agrarno okrajno oblast, da mora opustiti vsako vmešavanje nacijonakiih momentov v agrarna vprašanja. Sklep je odposlan na deželno vlado s prošnjo za odpomoč. Ali vprašanje ostane, če je mogoča obnova postopanja z ozirom ua dejstvo, da si je priborila pravico tretja pravica, prosilec za naseljenje. Pritožna komisija si pere roke, češ, mi smo pošteno sodili, kako rešujejo to stvar druge inšitance, za to pa nas ne zadene noben očitek. Zmaga je na strani naseljenca, besnega sovražnika Slovencem, in slovenskemu zavodu je namenjena za posestvo mala odškodnina
Ravnateljstvo avstr. zveznih želcznic v niških delavcev in uslužbencev. Odklonilo je njihove prošnje za pokojnino in tudi v peazijski iond _vplačanih zneskov jim ni hotelo vrniti. Železniška oblasit jili je zavrnila, češ da so opustili službo na način, nasproten pravilom. Ti slovenski delavci so bili takoj po plebiscitu v nevarnosti, da jih'
Nemci napadejo in pobijejo ln radi tega niso mogli pravočasno priti v službo. Železniško ravnateljstvo, ki je to debro vedelo, je slednjič dovolilo pavšalno izplačilo odplačanih zneskov pod pogojem, da se odrečejo terjatvam. Komisija je na tostvarno pritožbo naprosila deželno vlado, da se zavzame za višjo odškodnino prizadetim iz penzijskega fonda in priporoča, da naj se vpoštevajo pri novem sprejemanju v službo. Šest let se že vleče ta stvar. Komisija jo človekoljubno odlaga deželni vladi, potem ko smo z merodajne nemške strani že ope-tovano čuli, da ni misliti na kako pravično ureditev železničarskih zahtev, posebno pa ne na novo nameščenje.
Kako je bilo ljudsko šteje pred tremi leti, je dovolj znano. »Wiener Zeitung* je razlagala, da je potrebno že zgolj iz statističnih ozirov označiti ljudstvo po njegovi na-cijcraalni strukturi. Le tako se dobi prava slika manjšin, kakor jo zahteva mirovna pogodba. Občevalni jezik ne more služiti za statistične svrhe, ker se ozira le ca rabo jezika v medsebojnem občevanju, ne pa na subjektivno čustvo pripadnosti h kaki narodnosti. Pri koroškem ljudskem štetju pa ni šlo za to, da se označi ljudstvo po njegovi nacdjonalnl strukturi, kakršna je v istinl, ampak za to, da se nacijonalna struktura pretvori v prilog Nemcev. Desetinko prebivalstva so določili že naprej za slovensko ljudstvo in potem so pričeli šteiti. Zvezni zakon predpisuje lastno štetja in štetje po Številih komisarjih. Politična oblast določi, v katerih občinah se ima izvesti lastno štetje. Nobena občina ni dobila te pravice. Števn! komisarji so imeli od politične oblasti in-strukcije, kako morajo skrbeti, da izkažejo povsod kar največ mogoče Nemcev. Sedmo točko števnega lista, ki se tiče jezikovne pripadnosti, so večinoma kar sami izpolnili z >nemško«, ali pa so begali in strašili ljudi z raznimi vprašanji, kakor: »Ali držite z nami ali s »čuši«? — Kako ste glasovali, ali za SHS ali za nemško Avstrijo? — Ali držite z Avstrijo ali z Jugoslavijo? Slovenije nL — Vpišete se lahko ali za Nemca ali za Srba. — Ali hočete ostati pri Srbih ali pri Avstrijcih? — Marsikateri je v zadregi dal odgovor na ta vprašanja, namesto da bi zahteval, da se ga vpiše za Slovenca. Ako je rekel na primer, da drži z Avstrijo, pa je bil že vpisan za Nemca- Pri šolskih otrocih' od drugega razreda dalje se je smatralo znanje nemškega jezika kot samo po sebi umevno. Tako šo nafabriclrali iz Slovencev Nemcev kolikor so hoteli. Po več občinati je politična oblast revidirala rezultat štetja v svrho, da se je izkazalo tam večje število Nemcev. V Bistrici pri Pliberku so našteli druzič 359 Nemcev več kot prvič. Slovenci stoje na stališču, da je predpogoj za pravilno štetje ljudstva lastno štetje z navedbo jezikovne pripadnosti, z znanjem slo-
postanejo lasje, če jih le enkrat umijete z Elida-Shampoonom. Takoj postanejo rahli pa vonjavi, svileno mehki, med-losvetli in nežno parfimirani. Mehko posebno milo očisti lase in kožo na glavi brez truda pa temeljito. Obilne pene njegove ogrnejo vse nezaželjeno ter se izlahka odplaknejo. Umivajoči si glavo, rabite prihodnjič tudi Vi brez sode izdelani
JUGOSLAVENSKO D. D. GEORG SCHICHT.OSIjEK. Oddelek »Elida«.
Pošljite mi breiplaCno originalni zavojček ELIDA-SHAMPOO
uivr
Ims:
Prilepite prosim, Izpolnjeni odresek xadaj ca dopisnico.
S H A M P O O
venskega ln nemškega jezika ter s kontrolnimi komisijami, v katerih bi bili zastopani tudj Slovenci. Komisija se je bavila s pritožbo slovenskega političnega in gospodarskega društva glede ljudskega štetja in jo rešila v tem smislu, da je bilo ljudsko štetje izvedeno predpisom odgovarjajoče. Za prihodnje ljudsko štetje se izdelajo nove smernice . . . Tako se je odrezala komisija in odobrila vse tisto oečuveno krivico, ki jo je navrgla Slovencem sovražna nemška politika. Predsednik komisije je socijalist. »Arbeitenville« je pisala po ljudskem štetju, da je abotno in smešno, izkazovati 37.000 Slovencev na Koroškem, ko jih je po njeni sodbi 70.000.
Po vseh uradih vlada sedaj nemščina; slovenščina je potisnjena v kot. Deželna vlada zavrača slovenske vloge, enako politična oblast. Dvojezični župni pečati se ne smejo več rabiti. Izpiski iz matrik moralo biti le nemški. Vsa krajevna imena se morajo pisati nemško. Davčni uradi vračajo slovenske spise, enako pristojbinskj uirad ir. finančno ravnateljstvo. Vsi oklici upravnih oblasti so nemški. V vseh občinah glaso-
valne cone A, ki so imele slovenski uradni jezik, se je uvedla po plebiscitu nemščina Vsak poskus, da b: se zopet uveljavil nas jezik, se je izjalovil ob trdoti oblasti. Slovenski napisi so odstranjeni. Sodišča odklanjajo slovenske vloge, to se pravi: sodišče ne zahteva izključno nemških spisov, ampak potrjen nemški prevod slovenske vloge, kar smatra višje sodišče po svoji razsodbi za »olajšavo«. Zasliševanje se vrši potom tolmačev Pritožna komisija se je bavila s pritožbo, zadevajočo rabo jezikov pri oblastih in deželnih uradih in je izrekla, da se po njenem mnenju ni izvršilo nikako protizakonito ravnanje z zveznimi državljani ln njihovimi udruženji ... Ti naj si zapomnijo, da je nemščina državni jezik in da avstrijska oblast piska na člen 66. senžermen-ske mirovne pogodbe.
Poročilo pritožne komisije dostavlja, da je bilo na sličen način odpravljenih še več malih zadev Komisija deluje dalje. O njenem delovanju bomo še poročali
Na delovanje in sklepe celovške pritožne komisije opozarjamo vse merodajne faktorje v Jugoslaviji.
Gospodarstvo
Vprašanje prehoda v zlato valuto
Med onimi redkimi državami z oslabelimi valutami, ki se še niso začele resneje baviti z valutno reformo, je tudi Jugoslavija, dasi je naš dinar že precejšnjo dobo orilicno ..tebi! iziran. Prehod valute na zlato bazo v raznih državah tekom zadnjega časa, zlasti najnovejši vzgled Belgije, je zopet vzbudil v našem časopisju razmotrivanja okrog vprašanja valutne reforme v naši državi.
Videli smo, da so v nekaterih državah pred prehodom na zlato bazo skušali dvigniti valuto, v drugih pa so zagovarjali stabilizacijo na nizkem nivoju in na teim nizkem nivoju prehod v zlato valuto. Zakaj so nastopali zagovorniki stabilizacije na nizkem nivoju, je povprečniku manj jasno, kakor zagovarjanje dviganja denarne vrednosti. Zanimivo je, da so se baš najboljši finančniki in strokovnjaki zavzemali vedno za nizek nivo.
Naši gospodarski krogi, ki so zadnja leta praktično občutili posledice, ki nastajajo od dviganja valute, razumejo, kakšen pomen ima stalnost valute in so zato dosledno proti eksperimentiranju nadaljnjega dviganja. Dvig dinarja je sicer zmanjšal zunanje dolgove naše države, povečal vrednost prihrankov, toda je zato poslabšal izvoz in omogočil večji uvoz. Znižanje cen, v kolikor je to posledica porasta dinarja, je bilo gotovo v prilog širokim slojem, toda ne v prilog in-dustrijcem. ker se namreč niso obenem znižali produkcijski stroški. Posledica dviga dinarja je bila močna poostritev gospodarske krize, katere ne odtehta pridobitev povečane dinarieve vrednosti. Zaradi poostrene gospodarske krize je nastopila nezaposle-nost. Nizke cene poljskim pridelkom so spravile v težkoče kmetsko prebivalstvo. Ako bi dinar še naraščal, bi zastal ves izvoz in položaj bi se obrnil Velika pasivnost trgovinske in s tem plačilne bilance bi imela za posledico ponoven katastrofalen padec dinarja.
Zadnji dvig dinarja še dolgo ne bo preboleli. Naj nas tu nikar ne motita vzgleda Italije in Francije, ki skušata doseči višjo mednarodno oceno svojega denarja in šele potem stabilizirati svoji valuti ter menda preiti na zlato bazo. Kakor v italijanskih merodajnih krogih z vso resnostjo povdar-jajo, hoče Italija doseči razmerje 100 lir za 1 funt šterling in nato izvesti valutno reformo. Tisti, ki bo ta čin najbolj obžaloval, ne bo nihče drugi kakor Italija, katere gospodarstvo zaradi dviganja lire že sedaj trpi občutno škodo.
Ne mislimo obravnavati tega vprašanja v podrobnostih, temveč smo samo na kratko navedli nekaj posledic dinarjevega dviga, ker se po časopisju zopet porajajo glasovi, naj bi se tudi pri nas izvedla valutna reforma, in sicer na bazi 10 švicarskih frankov za 100 dinarjev. To se pravi, da bi se moral dinar dvigniti od okrog 9.14, kolikor no-tira sedaj v Curihu, na 10 santimov. Seveda bi bil tečaj 10 zelo ugodna baza za prehod na zlato valuto, ker bi bilo preračunanje 100 papirnatih dinarjev v 10 zlatih res_enostav-no, toda zaradi te enostavnosti pač ne gre še poslabšati gospodarskih neprilik.
Ako se namerava izvesti valutna reforma, naj se izvede na današnjem dinarjevem nivoju. Izkušnje zadnjih let bi nas morale uve-riti, da je to edino pravilna pot Ako pa me-rodajni činitelji ne verjamejo, da je vsako drugo eksperimentiranje opasno, naj še počakajo, da se bodo zle posledice italijanskega nepremišljenega forsiranja lire pokazale v vsej jasnosti.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (2. t. m.). Pšenica: baška 280—287.50. Oves: sremski, 1 vagon 155. Turščica: baška, stara, 2 vagona 195; hngka, december - januar, nova 142; baška. stara. 2 vagona 185; baška, sušena, 7.5 vagona 162.50; sremska, nova, za november, 5 vagonov 135; sremska, sušena, pariteta Indjija, 13 vagonov 160 i o 162.50. Moka: baška, <0> kombinirana, 1 vagon 460; baška, «0g», 2 vagona 460—465; baška, ladja Beograd, 3 vagoni 380. F i-žol: sremski, žolti, 2 %, 1 vagon 175. Tendenca mlačna.
= K propadu cSIavenske bankes. d. d. v Zagrebu. Kakor se čuje, bo zagrebška sod-nija podaljšala rok za predložitev končne bilance tSlavenske banke» potem ko je sama in po svojem komisarju izdala najstrožje odredbe, da se stanje banke ne sme v škodo upnikov preminjati. Medtem se na podlagi doslej utrjenih podatkov vrše pogajanja glede izvenkonkurenčne poravnave. Palača v Zagrebu, ki je stala v gotovem denarju 28 milijonov dinarjev, se ceni n. pr. ua 8 milijonov, razne delnice, kojih efektivno vrednost je težko ugotoviti, ker je vendarle drugačna nego je borzna, se morajo v slučaju eksekutivne prodaje ceniti izpod borznega tečaja. Sodelovanje na kritju izgube potemtakem pomeni prevzemanje aktivnih vrednot pod širšimi in daljšimi vidiki. Prihodnji teden se bodo v Beogradu v trgovinskem ministrstvu vršila pogajanja pod nadzorstvom vlade.
= Pomanjkanje vagone? redno enako veliko. Kljub vsem pomirjevalnim obljubam s strani pristojnih činiteljev se pomanjkanje vagonov ni prav niš omililo. Vagonov ni dobiti, dasi je naš izvozni in uvozni promet slabši kakor lani. V Sloveniji ni odprtih vagonov za les. Če se bo mogoče čez kakšne tedne dobilo več vagonov, bo že prekasno, ker nam bodo italijanski lesni trg popolnoma okupirali že drugi konkurenti.
= Beograjske banke in načrt zakona o prisilni poravnavi. Udruženje bank v Beogradu je naslovilo na ministra za trgovino in industrijo pismo, v katerem podaja svojo stališče k načrtu zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Udruženje je naziranja, da bi ta zakonski načrt, naj bi bil še tako dober, imel v našem gospodarskem življenju uezaželjene posledice, predvsem pa bi oviral redno kreditno poslovanje. Ker bi se ta zakon nanašal samo na denarne zavode, bi zelo oškodoval kreditni položaj naših denarnih zavodov, ker bi vzbudil nezaupanje proti denarnim zavodom zlasti s strani vlagateljev. Kakor je trgovinski kredit trpel tekom veljavnosti prejšnjega zakona o izvenkon-kurzni prisilni poravnavi, tako bi tudi novi zakon o prisilni poravnavi imel za posledico izgubo kreditov za mnoge banke. Predvsem pa bi bil ta zakon škodljiv za odnošaie med domačimi denarnimi zavodi in inozemstvom. Inozemstvo je napram takim zakonskim eksperimentom, ki gredo za oškodovanjem upnikov, skrajno nezaupno. Naši denarni zavodi potrebujejo inozemskih kreditov in se zaradi tega prizadevajo vzdrževati solidne kreditne odnošaje s svojimi inozemskimi upniki. Namesto zakona o izvenkonkurzni prisilni poravnavi bi bil, kakor pravi Udruženje bank, čim prej potreben moderen kon-kurzni zakon, spričo katerega bi bila prisilna poravnava nepotrebna.
= Zelo slaba letina krompirja v Sloveniji. V Sloveniji se letos opaža prav majhen promet s krompirjem. Letina krompirja je pri nas tako slaba, da ni misliti na izvoz v inozemstvo, odnosno v ostale pokrajino dr-
žave. Ni niti gotovo, da bo krompirjev pridelek zadostoval za domače potrebe, kajti zadnje poplave so marsikje uničile še one zaloge, ki so bile že itak majhne zaradi letošnjega neprestanega deževja, ki je krompirjevo rastlino oviralo v razvoju.
— Inozemske ponudbe za posojilo Državni hipotekami banki. Direktor Državne lupo-tekarne banke Bogdan Markovič je v Sarajevu ob pregledu tamošnje podružnice izjavil, da je Državna hipotekama banka prejela v zadnjem času ponudbe za posojilo iz Amerike in Anglije.
= Krediti na v.arranto javnih skladišč. Zagrebška Trgovska in obrtniška zbornica je predlagala Narodni banki, da bi ta v bodoče podeljevala kredite na vvarrante javnih Skladišč v Zagrebu in Sisku, ki se nameravajo zgraditi. Narodna banka bo, kakor poročajo, tei želji ustregla.
= Poštna hranilnica in obveznice Vojne škode: Iz Beograda poročajo: Poštna hranilnica daje od 1. t. m. posojila na zastavljanje obveznic Vojne škode tudi drugim osebam ter ustanovam ter ne samo državnim uradni; kom, upokojencem in invalidom kakor doslej. Založijo se lahko večje količine obveznic, kakor je bilo določeno doslej. Na vsako obveznico se dobi 200 dinarjev posojila proti 8 % obrestim in trimesečnemu roku povračila.
= Vinska in sadna razstava v Ljutomeru.
Preteklo nedeljo iu pondelir1- 17. iu IS. t. m. so priredila ljutomerska gospodarska društva razstavo vin, grozdja, sadja ter raznih drugih kmetijskih proizvodov in orodja, združeno s predavanji gospodarskih strokovnjakov. Razstava je bila skrbno pripravljena. Udeležila so ce je veleposestva in večji posestniki iz vsega ljutomerskega sreza, v prvi vrsti pa seveda domačini iz Ljutomera in bližnje okolice. Močno zastopan je bil vinski oddelek s sortnimi in mešanimi vini najslavnejših vrhov Ljutomerskih goric Grozdja so bile razstavljene rasne vrste; vendar ni bilo videti tako lepega grozdja, kakor ie morda marsikdo pričakoval, in sicer radi skrajno neugodnega vremena v zadnjih tednih Zelo obsežen je bil sadni oddelek z mnogoštevilnimi domačimi in vdomačenimi vrstami sadja in sadnimi konzervami. Žal. da so obiskovalci pogrešali pri marsikateri razstavljeni sorti sadja označbe domačega, dostikrat zelo karakterističnega imena. Rnzstavni katalog ni imel zabeleženih niti imen vseh razstavijalcev, niti ni točno označil od njih razstavljenih sort. Zanimiv je bil tudi kmetijski oddelek z laznovrstnejšim; 'mo!H=ki?ni pridelki Na vsakega posetnika ie razstava napravila ugoden utis in mu vzbudili ž<?1io. naj bi se sliene razstave po možnosti prirejale vsako sadno leto v vseh srezih v pouk domačinom in informaciic tii<i,Ti obiskovalcem.
= Prodaja konjskega gnoia. 16. artilerijski polk v Ljubljani ima na razpolago večjo količino konjskega gnoja. Interesenti se naj obrnejo direktno na omenjeni polk (artilj> rijska in Nušakova vojašrica), kjer se vrši vsakodnevna prodaja.
= Vprašanje stabilizacije lire. Italijanski odgovorni činitelji že dolgo časa eksperimentirajo z liro, ki jo hočejo dvigniti ua prav visoki nivo. Tekom nedavnega razgovora med ministrskim predsednikom Musso linijem in finančnim ministrom Volpijem se je sklenilo, kakor poročajo iz Rima, stabilizirati liro v razmerju 100 papirnatih lir za 1 funt šterling ali na 25 zlatih centezimov. Izraža se upanje, da bo to razmerje doseženo tekom enega meseca. Ta bitka za stabilizacijo lire na tako visokem stanju bo povzročila italijanskemu gospodarstvu 5e mnogo nepopravljivih bridkosti.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema ponudbe za dobavo 10 ton bukovega oglja, do 5 novembra za dobavo 100 kg stenja iz ovčje volne, 5 krožnih žag in 25 samokolnic ter za dobavo čistilnega materijala; do 9. novembra za dobavo 1 straniščne lončene Skoli^e in 3 cevi ter za dobavo 10.000 kg livarskega peska, do 2. novembra ponudbe za dobavo 5 železnih godov in 1 železnega ročne,ga vozička, do 5. novembra za dobavo 50 kg konzistentne masti, za dobavo 32.000 komadov gladilnega platna ter za dobavo 1000 kg mangan - kita. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 8. novembra ponudbe za dobavo S00 kg kotnega železa valjenega in 1400 kg U-valianega železa. — Direkcija državnega rudnika v Kukanju sprejema do 2. novembra ponudbe za dobavo 1500 m jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do G. novembra ponudbe za dobavo 120 m3 jamskega lesa. — Natančnejše v Zbornici za trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani.
= Čvrstejša tendenca na svetovnem sladkornem trgu. V zadnjem času je tende,nca na glavneiših sladkornih tržiščih prilično čvrsta. Velik vpliv na sladkorna tržišča ima dejstvo, da t^o vremenske katastrofe na Kubi uničile obsežne nasade sladkornega trsa. Povpraševanje po sladkorju je veliko. Spričo znatnih nakupov se zaloge v splošnem hitro manjšajo. Slednje se opaža zlasti na nc\vyor-
škem tržišču. Na londonskem sladkornem tržišču je položaj nekoliko slabši, ker se je konzum zaradi dolgotrajne rudarske stavke zmanjšal. Vendar so zadnje dni cene tudi v Londonu za malenkost napredovale. Kakor poročajo iz Trsta, se je tudi na tamošnjem tržišču pojavilo živahno povpraševanje po proinptnem blagu.
= Gospodarska literatura. Dr. Josip Butorac: Efekti. Dr. Josip Butorae, privatni docent ekonomsko - komercijalne visoke šole v Zagrebu, znan gospodarski publicist, je izdal pod gornjin naslovom knjigo, ki je izpolnila v naši strokovni literaturi vrzel, ki se je že davno neprijetno občutila. Knjiga ima 11S strani ter obravnava podrobno javne efekte, zasebne efekte in srečke, trgovino z efekti in zlasti tehniko borznih termiuskih poslov. Stane 30 Din, po povzetju 5 Din več. Dobiva se pri piscu: Zagreb, Trg 29. lislopada 1918 št. 1. Toplo priporočamo. — cTrgovski tovariš,. Izšla je 10. številka z obsežno in zanimivo vsebino. Stane letno 36 Din. Uredništvo ia uprava: Ljubljana, Gradišče 17/1. — vM 1 j e k a r s k i lis tj, mesečnik za mlekarstvo, mlekarsko industrijo in trgovino, je začel nedavno izhajati v Zagrebu. Letno stane 24 Din. Uredništvo in uprava: Zagreb, Trg I. št. 19. — <S t a t i s t i č n i pregled zunanjo trgovine} za prvo polovico 1926. Izdanjo Generalne direkcije carin. Stane 10 Din; dobi 6e pri vseh glavnih carinarnicah in v Beogradu v knjigarnah Gczo Kolina in Cvijanoviča.
iorse
2. novembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 73.50—0, Vojna škoda 335—0, zastavni iu komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 194—198, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 94—97, Praštedioua
865_SOS, Kreditni zavod 165—175, Strojne
70—0, Vevče 102—0, Stavbna 55—(35, šešir 104—0. — Blago: Zaključki: mecesnovo deske, 4 m, od 15 naprej, 45 in 60 mm, I., II., paralelne, ostrorobue, suhe, fco vagon naklad, postaja, 1 vagon. 800—S00 (S00); irami merkantilni, od 4/4—6/7, od 4—8 m. fro vagon naklad, postaja, 2 vagona 245—245 (245); letvice: 12/13 X 25, 4 m, 12/13 X 25. 1—3.50 m, fco vagon naklad, postaja 580—5S0 (5S0), 520—520 (520), skupno 1 vagon; testoni, I., II., III.. monte, media ca 23, fco meja, 2 vagona 520—520 (520); smrekove deske, 4 m, 24 mm, od 16 nun, o<l 16 cm naprej, I., II., fco vagon Postojna, 2 vagona 540—540 (540). Eksekutivni nakup: turščica stara, pariteta Bistrica Bohinjsko jezero, 1 vagon 245—245 (245). Ponudbe ?o bile še v raznih kmetijskih pridelkih. Povpraševalo se je po bukovih diveh in lane-nem semenu.
ZAGREB. Bančni papirji nespremenjeni. Od industrijskih je poskočila Slavonija zaradi močnejšega povpraševanja na Dunaju, kjer se ji je tečaj okrepil. Vojna škod3, promptna, se je začela trgovati po 345, toda tekom sestanki ji je tečaj popustil na 335. — Dinar jc v Curihu za malenkost krepkej-ši Lira je v Curihu oslabela, zaradi čes/r je tudi v Zagrebu padla. Na zagrebškem deviznem tržišču sta porasli devizi na Dunaj in New York; ostali tečaji nespremenjeni. Skupni devizni promet 8.5 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 798.5 do 801.5, Berlin izplačilo 1346.5—1349.5, Budimpešta 0.0792j—0.07955, Bukarešta 32.25—32.75, Italija izplačilo 242.66—24466, London izplačilo 274.5—275.3. Ne\v York kabel 56.8—57, ček 56.5648—56.764S. Pariz izplačilo 184—186, Praga izplačilo 167.5—168 3, švica izplačilo 1092.5—1095.5; valute: lira 239—241: efekti: bančni: Eskomptna 100—100.5, Poijo 15.5—16, Kreditna Zagreb 100—101. Hipo 56—57. Jugo 95—96, Obrtna 50—52, Praštediona 865—867.5, Ljubljanska kreditna 150—0: industrrski: Dubrovačka 410—420. Slavonija 37—45, Trbovlje 0—310, Vevče 102—0; državni: investicijsko 74—75. agrarne 43.25—44, Vojna škoda, promptaa 335—S36.5. za november 335—337, za december 337— 338.5, kasa 335—336.5.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 798—7*99, Berlin 134!i.5—1347.5. Budimpešta 0.0794 do 0.0796. Bukarelta 31.5—32. Italija 245-346, London 274.8—274.9, New York 56.61—0, Pariz 183—183.5. Praga 167.9—168, Sofija 0—70. Švica 1094—1094.25.
CURIH. Beograd 9.15, Berlin 123.3125, New York 518.50. London 25.135, Pariz 16.575, Milan 22.30, Praga 15.3575. Budimpešta 0.007260, Sofija 3.74, Dunaj 73.20.
TRST. Borza ne bo poslovala do vključno 4. t. m.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4725 do 12.5125, Berlin 168.17—168.67, Budimpešta 99.13-99.43, Bukarešta 4—4.02. Londou 34.28—34.38. Milan 30.05-30.15, New York 707.15-709.65 Pariz 22.39—22.49, Praea 20.9475—21.0275, Sofija 5.09—5.13, Varšava 7S.45—78.95, Curih 136.37—136.S7; valu-t e: dinarji 12.49—12.55, dolarji 706—710.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.665, v Berlinu 7.109.
Pride
NERO
Elitni kino Matica
Dijaško življenje
„Afera"
Človek bi pričakoval; da se bo vsako po* lemiziranje in razpravljanje med akademik >.i vršilo na akademski način. Toda v zad* njem času, ko sc bliža skupščina in volitve v SSLU, opažamo, da se volilni boj pri nas začenja z osebnostmi in psovanjem. Ni moj namen danes razpravljati o tem «akadem= skerai. postopanju, povdariti pa hočem par dejstev, ki bodo pokazala, čsmu ves ta boj.'
Pri lanskih volitvah v SSLU je Blok levih z vsemi svojimi pripadki doživel poraz, ki je blokaški gospodi zaprl sapo do letošnjih volitev. A sedaj je treba zopet začeti tam, kjer so lansko leto končali: pri kritiki! A kritika je kočljiva zadeva. Kritizirati delo zastopnikov liste A in C v SSLU bi mogel samo ta, ki to delo pozna. In nihče se po= zitivne kritike ne bo branil, zakaj taka kri* tika gradi in ustvarja. A do tega ni tej gospodi. Njihovo delovanje je usmerjeno v povsem negativističnem pravcu; zato sc njih delo in kritika začne in konča pri vos litvah v SSLU. Med študijskim letom je pa zastopnik lanske liste B sedel v Svetu brez informacij, brez instrukcij; dočim so zastop niki list A in C v resnici zastopali svoje volilci, ki so dajali odbornikom svoje nas svete in predloge, je bil zastopnik liste B sam, brez zaslombe. Komodno stališče pa so zavzeli sedaj, ko so svojemu zastopniku izrekli nezaupnico! Pomislili so pač: «.\a skupščini SSLU bi utegnil kdo vprašati po našem delu v Svetu, z tega dela ni... Kdo je temu kriv? Sami! A to bi bilo siabo voj lilno geslo. I/recimo raje nezaupnica jemu zastopniku, naj on nosi krivdo na; še grehe!» Blagor jim, ki sc morejo ^jst^j viti na tako stališče!
Iz vzroka, ker sc sami niso brigali za SSLL", ker so izrekali svoj desinteresemciit nad njegovim delom, ne morejo niti nasto> piti s stvarno kritiko, niti našim zaStopnis kom v SSLU očitati nedelavnosti. Če bi pa v volilnem bo.iu molčali, bi bil pa to znak njihove nemoči. Kjer pa ne gre s stvar* nostjo in dostojnostjo, tam treba po njiho* vem z osebnostmi in intrigami na dan.
Tako tudi tu! Izbrali so si tovariša Iskro. Ta jim je trn v petah, tega se boje. Pravi« jo. da se pas v človeka najbolj zaganja in najbolj laja tedaj, kadar se ga najbolj boji. In njih sovraštvo in bojazen do imenovas
ii&ga tovariša je razumljivo, saj datira še iz let, ko se je bil tov. Iskra kot srednješolec postavil v boj proti komunistični prop-agans di na naših srednjih šolah, ko je preprečil da se naše srednješolske organizacije niso spremenile v razne frakcije KLME, članice SKOJa. Zmagal je v tej borbi, a poraženci poraza ne morejo pozabiti; zato so hočejo nad tov. Iskro maščevati.
Njihov namen pa gre še preko te gonje, kot sem omenil preje. Ta gonja naj bi jim bila v glavnem najboljše agitacijsko sred« stvo za volitve v SSLU. Toda vsi njihovi lepi načrti s to gonjo so padli v vodo, ko je g. K. dobil pošteno lekcijo in se obsodil sam z izstopom iz svojega akademskega društva, kamor je hotel zanesti spore. Ins triga je postala pač preveč prozornal Ko so videli, da je naloga g. K. končana in njis hovi zadnji aduti v akademskih vrstah iz* igrani, so se posluiili bivših realcevasrednje šolcev in jih postavili za branilce časti SSLU! Mimogrede pa svetujemo dotične« mu gospodu, bivšemu realcusšestošolcu, naj raje molči, da tudi mi ne pridemo na dan in pred javnost! Marsikaj bi se dalo pove* dati in ugotoviti! Zapomni pa naj si: SSLU je akademska organizacija; zato odločno odklanjamo vse njegove blagohotne nasves te. Tu bomo gospodarili sami, on pa naj gre gospodarit in svetovat tja, kjer so nje* govih nasvetov potrebni Mi se znamo vla* dati sami!
Da končam! Gospodi iz liste B ne gre za stvarnost Njihova osebna gonja in njis Love intrige so preveč prozorne: imajo nas men, podreti slogo in harmonijo v napreds nih vrstah ter zakriti lastno nedelavnost, brezprogramnost in nesposobnost Temu naj odpomore «.afera*, ki jo je treba ustvas riti za vsako ceno s pomočjo vseh onih gospodov, ki se niso nikdar brigali za visos košolsko omladino in jo poznajo samo tas krat, kadar se kdo zateče k njim od koder« koli z obljubo, da bo blatil tisto, kar tem gospodom ni všeč Samo to in nič drugega ni ta <cafera» za nas vse, ki poznamo polo« žaj. Da se razumemo: bloku levib gre za rešitev edinega mandata v «Svetu» Nikar pa se naj ne zanaša, da mu bo kdo nasedel!
Darujte ?a sokolski Tabor!
Dopisi
VIČ. Naše sokolsko društvo se je v nedeljo poslovilo od brata Bartla, ki odhaja v našo vojsko. Brat Bartl je bil tajnik upravnega odbora in eden naših najagiluejših so-kolskih delavcev. Naše društvo, ki žal pogreša tako agilnili mladih ljudi — ne bo lahko utrpelo to izgubo. Bratu Bartlu, ki je utrjen član sokolske armade, ne bo težak stan v vojski; pričakujemo, da se zdrav in čil vrne v naše viško sokolske svetišče.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Narodno prosvetno delo v našem kraju se je v nedeljo, dne 24. t m. v širokem obsegu in z lepim uspehom otvorilo. Sokolsko društvo je imelo popoldne ob 4. uri predavanje o sokolski organizaciji in sokolskem prosvetnem delu. Predaval je g dr. Kuščer, predavatelj Zveze kulturnih društev. S svojim prvovrstnim razlaganjem in razumljivim pripovedovanjem je užga' vse navzoče k intenzivnemu zasledovanju do zaključka predavanja, za kar je žel velik aplavz Izrekamo mu tem potom še enkrat iskreno bratsko zahvalo Zvečer ob 8. url je otvoril prosvetni odsek naprednih društev svojo četrto sezono s proslavo 501etni-ce Cankarjevega rojstva. Vprizorila se je njegova farsa ^Pohujšanje v dolini šentilo-riianski« Društveni predsednik ie s slavnostnim nagovorom ua odprtem odru ob s svežim cvetjem okinčanem kipu Ivana Cankarja otvoril sezono, opisal življenje pisatelja ter spodbuja! navzoče občinstvo, da spoštuje dela naših narodnih kulturnih delavcev, da jih posnema vsaj v tem, da se pridno udeležuje narodnih prireditev Igra je bila v splošnem prav dobro podana Nekoliko kritike pa ne škoduje Ker pa je odsek že v četrti sezoni, se vzame za isto srednja podlaga, torej ne kot poklicni In tudi ne kot začetni diletanisk igralci Režija pod br Bitencoin je bila brezhibna, tudi posamezni nastopi so se prav dobro brez verzeli vezano odigravali Vloga Peter — Biteac — je bila premalo podobna Cankarju. Podajana 'e bila preveč komično. kar je tud; povzročilo, da so bile ostale vloge več al; manj zapeljane v šaljiv milje. Jacinta — Prestorjeva —, zunanjost jako srčkana, toda premalo temperamentna. Zupan — Vinko Zalokar — sicer dober, le preveč opravka je imel s produciranjem svoje trebušnnsti Zlodej — Anton Zalo-
kar — je imel izvrstno masko in bil tudi eden najboljših. Mati Ttipanja — Dora Kre-garjeva — je podala prav pristno sveto-hlinko. USiteP Šviligoj — Kunčič — na-zunanjost originalen, zagulert, predvojni šol-mašter, le govorenje je bilo podobno bolj recitaciji — »grobovi tulijo« Ostale vloge so bile v rokah začetnikov — kot takih zelo povoljne Obisk občinstva nabito polno. V odmorih je prav zabavno kratkočasil sokolski tamburaški zbor.	S. R.
JEŽJCA. V nedeljo 31. oktobra je bil v Siožicah poslovilni večer staroste sokolske-ga društva g. J. Buzzolinija, ki odhaja od nas v Vojvodino na novo službo. Ob mnogoštevilni udeležbi članstva se je poslovi! od njega podstarosta Jak, nakar mu ie pro-svetar izrekel imenom društva zahvalo za njegovo delovanje ob času, ko ie bil Sokol v največjih težavah in brez lastne strehe. Odhajajoči starosta g. Buzzolini je zagotavljal, da ostane vedno zvest Sokol in upa, da se ob poznejšem povratku zopet vidimo kot trdni Sokoli. Mnogo sreče v novem kraju! — Sokolsko društvo na Ježici priredi v soboto 6. t. m. javno poljudno predavanje ob S. zvečer v šoil Predava g. proiesor Dolžan iz Ljubljane. Ker je snov predavanja jako zanimiva, vabimo vse k obilni udeležbi Prihodnji teden priredi Soko! kino-pred-stavo; dan, uro in kraj bomo pravočasno javili.
ZAGORJE OB SAVL V noči od 29. na 30. oktobra je razsajala pri nas nevihta, kakršne ljudje še ne pomnijo. Bliskalo je ia grmelo, da je bilo groza in strah. To priliko so porabil; tatovi in udrli v gostilno tukajšnjega gerenta g. Dragotina Korbarja in odnesli Din 160.000 v gotovini Plen jim še ni zadostoval pobrali so še natakarici iz predala ves prihranek v znesku Din 500. Končno so se lotili še kuhinje, iz katere so izmaknili več klobas. O tatovih zaenkrat še ni sledu. — Ponesreči! se je tukajšnji mesar in gostilničar gospod Jože Ramcinger. Pri razdevaniu teleta mu je spodrsnil nož, ki se je žari! globoko v desno stegno in prereza! žilo dovodnif.o. Iskati je moral zdravniško pomoč — Dne 30. oktobra so se vršili poskusi na hidrantih vodovoda. Hidran-ti funkciionirajo brezhibno. S tem ja za slučaj ognja Zagorju zelo pomagano. Motoma brizgata, za katero se je požarni bramb; tako zelo mudilo in ki je stala mnogo denarja. je v vzpostavitvijo hidrantov popolnoma odveč.
DRAVOGRAD. Kolo jug. sester za Dra-vograd-Mežo je priredilo dne 10. oktobra »Koroški dan«. Popoldne je bila igra »Oporoka kralja Matjaža« z deklamacijami b s petjem, kar je proizvajala deca naše petraz-rednice s sodelovanjem odraslih Zvečer se je vršila čajanka, na kateri se je odlikoval domači salonski orkester in pevski zbor pod vodstvom agilnega g Križmana, rad-učitelja iz Št Janža. G dr. Jožko Erat nam je krasno predaval o našem slovenskem Ko-sovem Trpki spomini nanj nam mora!o bitf v spodbudo, da ce pozabimo onih, id smo jih pustili onstran meje do d~e, kp sine na Gospo Sveto zope* zlate zore sijaj.
Hr" 11111" 11 HI imnnni i; g n g n nmmHi
3)oxa-ure
F. Čuden Prešernova ul. 1. nmxnxi i ii » nn u nn 11 n t >
Javna zahvala
čutimo se dolžne, da sc tem potoni ra« hvalimo prav prisrčno gospodu dr. Hoče' varju, zdravniku celjske javne bolnice, ker je s spretno in hitro operacijo rešil sigun ne smrti našo hčerko Jožico Enako sc ra» hvaljujemo gospodu dr. Jagerju, zdravniku v Podčetrtku, za njegov pravilen nasvet Oba gospoda toplo priporočamo.
Obema ostanemo vedno hvaležni 1427 JOSIP ia JOSIPINA HODNIK stariši.
Maribor, 2. novembra 1926.
tlCT
najboljše.najtrpežnejse. zato najccncjsc
n
M
Velika razprodaja
v veletrgovini
Franca Lipeja v Brežicah
radi selitve iz dosedanjih prostorov v novo zgrajeno trgovsko hišo, ki se gradi zraven sodnije v Brežicah.
Splošna razprodaja vsega raanufakturnega blaga za vsakovrstna oblačila, dalje stekla in porcelana v dosedanjih prostorih dokler traja zaloga.
Vse blago se bode prodajalo po izredno nizkih cenah, najmanj 25% nižje kakor dosedaj. Pri nekaterih predmetih še večji popust
Ne zamudite ugodne prilike!	Pridite in se sami prepričajte!
i**
Uelika izbira — najnižje cene!
Zimsko perilo, copate, rokavice, sviterje, ale-babe, dežne plašče- — Cevlie, čepice, kravate itd. nudi najugodneje splošnoznana tvrdka
JAKOB LAH. Maribor, samo Glavn trg 2.
Slavnemu P. n. občinstvu vljudno naznanjamo, da sva otvoiila 11365 a	moderno opremljeno
iliMiito, aiiiioiii-pi
sprejemamo v generalno popravljanje vseh vrst lutomobiie. motocikle kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela po iz redno nizxih cenah — Za vsako po nas iivršeao popravilo, daiecno primerno jamstvo. — Se priporočamo cenj. gosp. automobilistom ter drugim športnikom in beležimo Z najodtičnejšim spoštovanjem
J. Kopač 8 Comp.. Ljubljana. Bleiweisova cesta 5V
urejuje najbolje in ceno:
Dr. Ivan Kobler, gospodarska pisarna Ljubljana,
Miklošičeva cesta 6.
Zahvala.
11493
Družina Kalanova se iskreno zahvaljuje za ranogobrojne izraze prisrčnega sočutja, ki jih je prejela povodom bndke izgube svoje nepozabne Albine.
Gorenja vas nad Škofjo Loko*
trgovke in posesinice
izrekamo najiskrenjejšo zahvalo vsim prijateljem in znancem za izraze njihovega sožalja, darovalcem vencev in cvetja.
Posebno pa se še zahvaljuierao častiti duhovščini, gospodu dr. Kogoju za njegov trud in obiske v njeni bolezni, sokolskemu društvu njeni godbi in pevcem za pretresljive žalostnke, gg. uradnikom kranjske industr. družbe, gasilnemu društvu Jesenice in Hrušica, kakor ludi vsem kateri so jo spremili na njeni zadnji poti.
Zapustil nas je naš z<ati, najboljši soprog oz. oče, stari oče, stric ia tast, gospod
FRAN MAVC
višji delovodja drz, žel. v pott,
mirno, vdano je zaspal v ponedeljek dne 1 novembra 11.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 3. novembra 1926 ob pol 3 uri popoldne i z hiše žalosti Eoho ričeva ulica št. 26 na nckopahšče k Sv. Križu
V Ljubljani, dne 2 novembra 1925.
Žalujoči ostali.
Bi« ocsebaej* otiMlE*
Sava-Jesenlce, dne 31. oktobra 1926.
111SS
ŽALUJOČI OSTALL
Fpanjs Skrbinšek roj. Haberl naznanja v svojem in ? imenu svojih otrok L|udm>le. Milana, Štefanije in Vladimir ja pretužno vest. da se je včeraj 2. novembra t L ob 4. nri popoldne po daitši nrokapolni bolezni preselil v večnost njen srčno ljnblieni soprog, orir. oče, stari oče, brat, stric ia tast, gospod
Štefan Skrbinšek
nadsprevodnik drž. žel. v pok. in vodja brzojav. urada dir. drž. železnic v Ljubljani.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 4. novembra 1926 ob 4. uri popoldne iz Stare poti št. 2 na pokopališče k Sy. Križa
Kdor oM ta napreduje!
v Ljubljani, dne 3. novembra 1926.
11499
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod
Franc Žiher
nadučitelj v pokoiu
dam s dne 31 oktobra po kratki mučni bolezni v 78. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 2. novembra ob pol 16. iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Juriju.
Sv. Juni ob iut žel. dne 31. okt. 1926.
Karolina Žiher roj. Noudl soproga. — Dr Fr. Žiher iiredsednin okrožnega sodila, Milka Sui. ni k. Prota Lešnik, Anica Hasl. Zora Su-hadolnik. otroci - Marija Žther ro Klad-nik. siaaha. — Janko Leš >ik, n?duč<teii. Drago Hasl, učitelj, Dr. Franc Suhadolnik, tajuik upravnega sodišča — zeti Vsi vnuki in vnukinje H4S9
<TJUTRO* št. 253
15
Sreda 3. XI. 1926 =
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—s
2enltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši znesek Din 19--^
Klub ljubiteljev športnih psov
ima svojo redno odborov o sejo <lae 10. novembra ob 20. uri v »Ljuoljan. dvoru * • 52729
Plašče
izdeluje šivilja po 125 in 175 L>ia. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 32595
Kolarstvo
ob&tojece že 60 let, popravlja ia izdeluje vsakovrstne vozove in tovorne av£omo-. bile po naročilu. Prevzema tudi kovaška dela. Franc Zanoškar, kolar- v Ljubljani, Tržaška cesta Štev. 17.
32320
T. RABIČ
Ljubljana

Lastni Izdelki! Nizke cene!
Smučarske obleke
kompletne po 850 dinarjev,
telovadne oblačilne potrebščine in modni salon
71, gospode* priporoča e. občinstvu in društvo tvrdka
Brata Capuder
prej Pero Capuder LJubljana, Vegova ulica 2.
243
Dvokolesa
popravlja najbolje, najhitre-i» in najceneie Florjančič. Nunska ulica 3. 215/1
f-Oj peCate etikete. gravorsivo\
SITAR aSVETEKJ
LJUBLJANA**?/
Šivilja za perilo
sprejme camsko ' in moško perilo,, .v delo na dom — gre pa tudi po Uitah. -Ar.a Pristavec, StUEa'uliča^l/i.
32803
Šoferska šo!a
daj« p o u k in izobražuje y-r.:ifičuo in teoretično kandidate— z*- 8Hmo.*twjne- žo--• ■ r j'. .r«'ui: je temeljit in iLipch siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan. Prospekte gratis. Natančne- informacije v avto-školi, Zagreb, Kaptoi 15. — Telefon 11-05.	254
dobe
Stalno službo
dobi kdor pogodi 15.000 Din prod dobrim obrestim. Na-stop službe takoj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod ».Stalno 1500*.
32615
Sobarico
pridno in priprosto, vajeno pranja ter likanja {>erila, sprejmem takoj. Ponudbe s prepisi spričeval ia plačilnimi zahtevki na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro •Trgovina 89».	325S9
Čevljar, pomočnik
dobi stalno mesto z vso oskrbo pri Al. Negro. Ljubno, pošta Podaart. C2580-a
Stenotipistinjo
perfektno v nemški in hrvatski ali slovenski "stenografiji in korespondenci, iščem takoj za stalno mesto v Zagrebu. Ponudbe s pre-piM spričeval in zahtevki so nasloviti na: Ravnatelj F.jon Srebre, Zagreb, pošt,, pretinac 249.	32557
Perico
ki zna lepo prati, iščem. Naslov v oglasnem oddelku « Jutra*.	32701
Izdelovatelj betonskih izdelkov
po možnosti popolnoma iz-vežban v tej tiroki, dobi trajno, delo — bodisi na akord ali dnino — pri stavbnem podjetju Leopold Oblak, Ilirska Bistrica — Italia. V slučaju potrebe hrana in stanovanje v hiši. Piata dobra.	32722
Učenca
zdravega in moonega Sprejmem v trgovino z mešanim blagom. 2eli se tudi znanje nemškega jezika. Ponudbe r.a ogl;: sni oddelek «Jutra* pod »Priden in zanesljiv*.
32719
Za kemično čiščenje oblek
sprejmemo moškega ali 2eu: sko. Ponudbe na oglasni oddelek «■Jutra.* pod šifro «Dobra moč 44 — kemično čiščenje oblek*. . 32544
Potnikom
u obiskujejo tudi hotele, nenze, bolnice itd., ge nudi pri razpečavanju v takih podjetjih dobro vpeljanega in poznanega predmeta, lahek zaslužek. — Naslov s kratko ponudbe in označbo blaga, katerega prodaja, je poslati na Aloma Comparij, Ljubljana, pod šifro »Lahek zaslužek*.	32034
Čevljar, pomočnika
takoj sprejmem v stalno mesto. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek « Jutra* pod šifro «Stalna služba 77*. 32577
Potnik
za šivalne stroje dobi dober predmet za krojače v zastoost-vo. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». : 32734
Perfektno kuharico in služkinjo
obe pod 30 let — samo s spričevali, sprejme družina 3 oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod Šifro Subotica*.	32536
Dva čveljarska pomočnika
sprejme takoj Jos. Prešeren, Ljubljana VII, Celovška cesta 65.	32742
Revno deklico
pošteno, zdravo in krepko, staro 16—17 let, iščem za pospravljanje sob in k otrokom. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 32774
Deklico
brez staršev in doma, vzamem v dobro službo — pozneje tudi za svojo. Biti mora zdrava, močna, poštena in pridna. Ponudbe pod »Preskrbljena 10* na ogl. oddelek *Jutra*. 32775
Dobre pletilke
z lastnimi stroji dobe vse leto telovnike v delo. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	32776
Brivskega
pomočnika
mladega, ki zna striči tudi «bubi*, sprejme takoj Avgust Del Bello, brivec v Domžalah. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru.	32780
Brivskega
pomočnika
spretnega, solidnega, sprejme proti tedenski plači Din 230 Rebernik, brivec, v Krškem: - " - S2783
Učenko
z zadostno šolsko Izobrazbo sprejme modistinja. — Naslov v oglasnem oddelku *Jutra>.	32811

iscejo
Krojaški pomočnik
izurjen in zanesljiv, išče službo za majhno delo. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	32321
Izučen viničar
s prav dobrimi spričevali, oženjen in brea otrok, želi nastopiti služba po dogovoru. Naslov v Oglasnem oddelku < Jutra*.	32754
Učenka
stara 15 let, ki je s prav dobrim uspehom dovršila 3-razredno osnovno šolo, bi rada nastopila v trgovino, kje v večjem kraju. Naslov pove ogl. oddelek «Jutra».
32331
Mizarski mojster
z večletno prakso kot komisar bolnice, vešč V3ega knjigovodstva, išče primerne službe v kakem podjetju — gre tudi v inozemstvo Naslov v oglasnem oddelka «Jutra*.	32739
Razne predmete
Omare, lesene in železne
postelje, vojaške nočne omarice, velik železni štedilnik, kotel za proizvajanje pare, cementne in lesene kadi, platovoz, koleselj, 2 nova komata, škripec za dviganje teže do 1500 kg, telefonska aparata, 2 električna števca, kontrolno uro, železne peči.< Olson* luči, stružno mizo, Schapiro-graph, Opalograph in drugo prodam. Zahtevajte ponudbe pod naslovom: Poštni predal št. 5, Ptuj. 32691
^Hfl/jr
Za 100 %
je vsaka juha ali pri kuha re-dilnejša in o* kusnejša, če se doda kavne žličke Juhana Velik prihranek na denarju. Dobiva se povsod 32650
Tula dozo
lepo, srebrno, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>.	32039
Za jesensko saditev
nudim pritlikavo sadno drevje in lepotično g r-m i č e v j e. Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. 82486
Sadno drevje
vseh vrst, I slovenske drevesnice proda Dolinšek. Št. Pavel, Savinjska dolina.
32330
Drva
hrastove odpadke
od parketov dostavlja po nizki ceni n a d o m parna žaga V Scagnetti. Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. — Pri odvzemu večje množine znaten popust 193
PREMOG - DRVA «I!irija»
Kralja Petra trz itev. 8.
Tel. 220.	85
Stelaže omare
in namizni telefon, vse dobro ohranjeno, ceno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 82715
Razne stvari
posodo, obleko in perilo radi odpotovanja ceno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S2772
Svileno obleko
5n moški kožuhovin. ovratnik, popolnoma nova, prodam. Naslov pove oglasni "oddelek »Jutra..- 32078
Pisalne stroje!
svtovne znamke, nove in rabljone prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Sem kupec». 32777
D3mski plašč
zimski, 2 blazini, klobuk in več drugih predmetov prodam. Na ogled dopoldne od 10.—i/>2. ure, Vožarski pot 4, pritličje. 32768
Sledite onim
ki so spoznali, da so „Doko" čevlji najboljši in najcenejši. — Nosili jih boste z veseljem in najdelj časa.
,SOKO(, Prešernova al. 9,
dvorišče.
Sobo
mirno, s solidno brano od-dam takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. S2769
Na stanovanje
sprejmem gospoda. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
32746
Opremljeno sobo
z 1 posteljo, elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam proti mesečni najemnini 200 Din. — Isto tam sprejmem s 15. okt.
sostanovalca Vodovodna cesta štev. 28.
S2747
BI Sobo |i
lepo opremljeno išče za takoj soliden gospod, le pri boljši družini. — Ponudbe na oglasni, oddelek m »Jutra* pod šifro 053 " »Dom». 32782 IgS
Več gonilnih jermen
dobrih, 5—7 cm širine, proda poceni strojno mizarstvo Mlino, Bled.	S2008
Fotoaparat
št. 9-12 po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 32752
VVeltall und
Menschcheit
nerabljen, po ugodni ceni prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra. pod šifro »Novo 999».	32804
Elektromotor
3 knj. sil, 380/220 voltov, popolnoma nov, t zaganja-čem in tračnicami naprodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Din 2500».	32805
Lokal
na prometni ce6ti oddam za 700 Din. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra». 32763
MM
Fina šivilja
gre šivat v dobro hišo v Ljubljani — ali tudi izven., Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro <Moda».
32733
Mladenič
ki je ravnokar odslužil vojaščino, želi službo pomagava k Šoferju. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
32796
161etna deklica
vešča vezenja, se želi izučiti šivanja pri boljši Šivilji. Hrana in stanovanje se prosi v Liri. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek «Jutra* pod «PoŠtena 10».
32802
♦I*
Razni predmeti
Star singerjev šivalni stroj, datiisko kolo, ciukasto kopalno banjo za sedežno ko-pelj (Sitzwanne), star otr. voziček in stensko uro prodam. Nablov pove oglasni oddelek «Jutra». 32735
Otroško posteljo
dobro ohranjeno prodani. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.	32743
Moško kolo
skoraj novo, naprodaj pri: Matelič, Kongresni trg 3.
32730
Lovsko puško
z vsem lovskim in puškinim priborom proda Jožica Koželj, Kolodvorska ulica st. 12, dvorišče. 32758
Vojaško obleko
suknjo in hlače, primerno za g. orožnike, naprodaj pri Jf-rici Koželj, Kolodvorska ulica 12, dvorišče.
32757
Nov smoking črno zimsko suknjo
najraje skupno, pa tudi vsako pos«*bej proda Jerica Kožolj, Kolodvorska ulica št. 12, dvorišče. 32755
Skoro novo kolo
znamke «Diirkopy>* proda Jerica Koželj, Kolodvorska ulica 12, dvorišče. 32756
Pletnilni stroj
Št. 8 (5.50) nov, malo rabljen naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra*.
82753
Avto «Renau!t»
nov, 11-24 HP, naprodaj zaradi odpotovanja pod jako ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku «Jutni».
32765
Smoking
samo dva&rat nošen, najnovejše fazone, s svileno podlogo proda tvrdka Simon Klimanek, Selenburgova ul.
32790
Železna peč
nova, za 150 m8 prostornine naprodaj. Ponudbe pod «Peč 9fl> na oglasni oddelek «Jutra».	32799
Šivalni stroj
dobro ohranjen ceno prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 32801
Obleke
različne moške in ženske, črno zimsko suknjo, površnik. žaket, kostime itd. poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
32807
Avto «Fiat»
fisedežen, zaprt, električn« razsvetljava, v popolnoma dobrem stanju, ugodno prodam. Na ogled danes in jutri v soboto v car*2' '' Vegovi uUci 8. S2456
Zlatnike kupujem
in plačam dobro F Čuden — Ljubljana. Prešernova 1 238
Kože
polhovke, krtove in vseh vrst divjih Živali kupuje O. Z d r a v i č v LJubljani,
Florijanska ulica *tev. 9 21601
Viakovritn«
zlato kupuje
po najvišjih eenab
Černe, juveiir
LJubljana VVolfov« al. 1
Suhe gobe
p r 1 m a kvalitete oferiraite povzorčeno tvrdki E Vajda Cakoveo — Medjimurje.
31884
Parni kotel
dobro ohranjen, od cca. 7 do 9 atmosfer, z vsemi pripadajočimi deli, cca. 350 tek. m poljske železnice, prof. 68 do 75, z vozički (3 Platcau in Muldenkip-per) ter cca. 40 m grelnih cevi (Bippenrohren) kupim. — Blagohotne ponudbe pod šifro »A 11.244» na oglasni oddelek »Jutra*. 32726
Stelaže za špec. trg.
kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Stelaže..	32761
Stroj za kremplanje
žime itd., na strojni ali ročni pogon, kupim Ponudbo s ceno na oglasni odelek »Jutra* pod značko »Dobar stroj 60». 32632
Vinske sode
dobro ohranjene, od 200 do 400 litrov, kupim. Ponudbe pod «Sodi» na oglasni oddelek «Jutra».	32800
Na periferiji
oddam lepo, zračno sobo s posebnim vbodom in električno razsvetljavo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
32673
Opremljeno sobo
oddam boljši gospodični v Kolodvorski ulici štev. 34, pritličje, levo.	32S38
Gospod išče
lepo opremljeno sobo s strogo separiranim vbodom ia elektriko, event. tudi prazno sobo. Ponudbe pod značko »Strogo separirana 700» na oglasni oddelek »Jutra*.	32583
Štedilnik
dobro ohranjen kupim ta^ koj. Ponudbe pod «Vetna»
na oglasni oddelek »Jutra* 32762
Želoda, fižola in krompirja
imam vagonske množine za oddati Ponudbe z navedbo cen na oglasni oddelek cjutra« pod značko «Zfk».
325S8
Med
pristni, namizni za potice nudi po Din 22.50 kg A Maček, velfčebelar Vrhnika 32262
Trgovsko hišo
(brez laloge) na Krškem polju — poleg katere bo
zgrajena bodoča zagrebška elektr centrala, radi odpotovanja proda z vsem inventarjem in posetvom Al. Eržen, Cerklje ob Krki.
3-545
Enonadstropno
hišo
sredi Maribora, z več lokali in skladišči — radi selitve poceni prodam. Lokal in stanovanje takoj prosta. — Vprašanja na podružnico »Jutra* v Mariboru. 32707
Novo hišo
ali nezaščiteno, v mestu ali predmestju Ljubljane, s takojšnjo razpolago iž do 3 sob s |>ritiklinami, kupim za ceno do 120.000 Din. — Ponudbo na ogl. oddelek »Jutra* pod »Nova ali nezaščitena hiša*. 32749
Hišo.
2 sobi, Vubinjo, 2 kleti, z gospodar, poslopjem, tri četrt. or»la zemljišča, 5 minut od postaje Poljčane, 15 minut. od cerkve, elektrika v hiši, vsled preselitve proda za 35.000 Din Franc Po-lauec, Poljčane. 32797
Konfortno
stanovanje
obstoječe iz 4—6 sob z vsemi pritiklinami, iščem za mesec februar v 6rediui mesta. Ponudbe na poštni predal 39.	32540
Gospoda
sprejmem poceni na stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 32712
Kot sostanovalko
sprejmem gospodično ali dijakinjo na hrano in stanovanje v Tavčarjevi (Sodni) ulici. Cena nizika. Natančen naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32737
Gospodična
išče sobo pri boljši družini v Šiški. Cenj. ponudbe pod »fiiška* na oglasni oddelek Jutra*.	32358
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 32529
Sobo s hrano
oddam gospodu. — Poseben vhod. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 32681
Dijaka
sprejmem kot sostanovalca z vso oskrbo v "VVolfovi ulici l/I, desno. 32743
Opremljeno sobo
takoj oddam v bližini opere Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	32717
Sobico
prazno ali opremljeno, če mogoče s prostim vhodom iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Obrtnik 22».	32718
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	32728
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom oddam samo solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	32727
Prazno sobo
s pTostim vhodom in električno razsvetljavo oddam blizu sodnije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
32778
Sobo s hrano
v mestu iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dober plačnik*. 32779
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom takoj oddani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
32788
Dve dijakinji
ali uradnici sprejmem na stanovanje z zajtrkom, ev. celo hrano, v novi vili. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »Dijakinji*.
S2773
Priprosto sobo
v predmestju, s posebnim vhodom, išče za december akademik. — Pon\uibe n» oglasni oddelek »Jutra* pod »Stalno 84».	32784
Opremljeno sobo
oddam s 15. novembrom v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
32750
Opremljeno sobo
v centru mesta, po mogočnosti separirano, išče čez dan odsoten gospod. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod »H. H. 3*.
32806
Sobo
8 posebnim vhodom tajkoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 32792
Prazno sobo
oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
32681
Opremljeno sobo
elegantno, pri samostojni dami išče soliden gospod. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro :Elegantno*.	32531
cZahvala.
Cenjena gospodična
8-rida ŽKalmusova
učiteljica v pokoju, Ljubljana.
Povodom Vaše vpokojitve in.v slovo, Vam nižje navedena društva izrekajo tem potom za Vaše požrtvovalno sodelotian/e in trud pri istih, tekom 20 letnega vzornega službovanja v Planini, našo iskreno zahvalo, želeč Vam obilo sreče na Vaši življenski poti.
ZDRAVO!
Za ,Sokolsko društvo"	Za „Pevsko društvo«
Drago Kiaiita, t.č.sturosta	Ivan Pelicon, t. £. predsednik
Za podruž. Jugoslov. Matice11 Rakek - Planina Fran Kiauta, podpredsednik
Planina pri Rakeku, 29. oktobra 1926.	11487a
Orehi
Opremljeno sobo
parketirano, z elektriko in posebnim vhodom, event. s brano oddam takoj v sredi mesta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 32794
Dijake
sprejme boljša rodbina v vso oskrbo. Električna luč in klavir na razpolago. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	32791
Sostanovalko
sprejmem v bližini univerze Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	32808
Boljši samec
išče opremljeno sobo s posebnim vhodom, na Taboru ali v bližini. Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Samec 90*. 327S9
Sobo oddam
Ogled od 19,—20. ure. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	32786
m

Katera mladenka
temperametna, bi skušala razvedriti popolnoma osamljenega mladeniča. Neano-nimne dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Akademik 44». 32744
Planinska roža!
Danes kot pri zadnjem svidenju! — V. p. 32741
Dama
čedne zunanjosti, išče prijateljstvo z neodvisnim gospodom, ki bi posodil 2000 Din, da si ustvari eksistenco. — Kesne ponudbe pod »Tiha sreča 100» na ogl. oddelek »Jutra*. 32810
iz Bačke prispeli — na svidenje.	S2723
Mladenič
želi znanja z značajno, sebi enako deklico, prijetne zunanjosti, staro do 23 let. Zenitev ni izključena.. Tajnost zajamčena. — Cenjene dopise po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pomlad 1927».
32738
Gospodična
s primerno uaobrazbo, se želi radi pomanjkanja znanja tem potom seznaniti z inteligentnim gospodom. — Prednost imajo drž. uradniki. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Vstrajnost*.	32787
Sva doktorici
za raztrgana, posebno pa za zdrava 6rca, a samo za inteligentne, Fimpatične gospode. — Recepte dajeta »Mladi doktorici* potom oglasnega oddelka »Jutra*.
32770
Vdova
brez otrok, samostojna, izobražena in simpatična, z moderno opravo in 15.000 Din prihrankov, želi znanja v svrho ženitve z boljšim, soUdnim gospodm od 40 do 50 let starim, s sigurno eksistenco. Ponudbe v nemškem jeziku na podružnico »Jutra» v Mariboru pod »Srečen dom».	32781
Rad bi se ženil!
Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »St. 14*.
32795
Vrednostne papirje
predvojne obligacije,. posojila vseh vrst kupuje uaj-kulantnejše »Yerc» v Ljubljani	S2716
Kdor mi posodi
5000 Din proti mesečni vrnitvi po 250 Din brez obresti, sem mu pripravljena odstopiti opremljeno stanovanje (sobo in kuhinjo). — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod šifro »Nujno 994».	32769
Oglejte si naše izložbe za iesen / S)amski veiur plašči iz čiste volne v vseh
iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
modernih barvah od 2)in 550naprej
i................................................................................................
Gričar Mejač
samo:
Selenburgova ulica štev. 3.
Najsolidnejša ter znano najcenejša moška in damska konfekcija.
112
Gospodarske pri-delke in les
vsakovrstna drva za kurjavo, železniške prage, hlode, trame. bukovo oglje in druge kmetijske pridelke: fižol, otrobe, oves, med, čebelni vosek itd. kupimo. — Prodajamo: vsakovrstna umetna gnojila, seno in drugo eksportno blago. — Kmetijsko-trgovsko društvo Trieste, Via Kaffineria 4.
31598
Na hrano
dobro in ceno, domačo, v STedini mesta sprejmem več oseb. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 32771
Otroka
sprejmem v dobro oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek < Jutra*.	32764
Več abonentov
sprejmem na dobro hrano po 15 Din. Naslov v oglas, oddelku <Jutra*. 32732
Otroški čevelj
je bil izgubljen. Najditelj naj ga odda na naslov: Novak, Erjavčeva cesta 4.
32730
Kolosalne novosti v gramofoniji
presegajo vse dosedanje. — Kovček-aparati, najnovejšega typa. Velikanska zaloga plošč. Samo v tvorniški zalogi A. Rasberger, Ljubljana Tavčarjeva 5. 231/11
Kromat. harmoniko
zamenjam za pisalni stroj, za majhen skobelnik aH za stoječ motor od 1—3 HP — F. Kucler, Vrhnika.
32512
Molzne koze
proda Novak, Št. Vid n»d Ljubljano št. 72. 32740
Mlad pes doberman
se je' zatekel. Lastnik izve naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	32731
Škatlic
različne velikosti prodaja P. Magdič, nasproti glavne pošte.	32096
Modni salon
z
klobuki
• v
M
LJUBLJANA Sv. Petra c. 27
poleg hotela Tratnik priporoča svojo bogato zalogo
filc in baržunastih klobukov
po najnižjih cenah.
Popravila
Spatri oblike 161 Prekrojenje
Gramofonske plošče
rabljene, zamenjujemo in jemljemo v račun. A. Rasberger Ljubljana, Tavčarjeva ul. 5. 23W
Za gospode in dame!
Na vsestransko željo letos zopet reklamna prodaja! Za mali deoar se oblečete od glave do nog samo z garantirano dobrim blagom.
Ta batna cena za tako množino dobrega blaga traja zopet samo 14 dni!
Vse to samo Din 785*—
1 elegantna moška snknena moderno Izdelana obleka ali za 1 zimsko moško snknfo finega čisto volnenega Double sukna,
1	ceHrasta ali flanelasta srajca iz dobrega perilnega blaga
2	zraven pripadajoča ovratnika,
1 krasno svilnato kravato ali samoveznico, 1 par spodnflh hlač iz parhanta ali finega belega platna, 1 par finih Voika nogavic, 1 par finih Voika čevljev,
Za dame Ista cena Din 785*-
za 1 Hal Velour- plašč nafboljšega velonrja ali elegantno iz-gotovljen plašč, kakor si sami izberete,
za 1 obleko naiboljšega čisto volnenega modernega sokna,
1 par finih „Voika" nogavic, 1 par finih »Voika" čevljev in 6 komadov finih žepnih robcev.
Vsak si lahko po vol]l obleke aU blago sam Izbere.
Prijatelji ali Vam more kdo še kaj ugodnejšega nuditi? Ne, to Vam nudi skozi 14 dni zopet samo
Tekstilbazar v Ljubljani
Krekov trg 10.
Prodaja se v pritličja in v prvem nadstropja.
>
Rene La Bruyere;	24
Hektarjev meč
Roman.
Kmalu potem so zagrmeli drug za drugim vsi veliki udarci: odprava kraljevine... septembrski pokoli!... proglas, da ie domovina ,v nevarnosti..,
lz cerkvenih zvonov so jelj ulivati topove... Molitve ni bilo več slišati; le strašne bojne pesmi so se razlegale po ulicah naših mest.
Sledila ie bitka pri Valmyju, ki ie osupnila Evropo s Francijo vred... in bitka pri Jemappesu, ki io ie radostno pozdravila vsa dežela...
Kakšna je bila med temi dogodki usoda Michela-Hectorja? Zaman sem izpraševala ljudi, ki so imeli na bojišču svojce alj prijatelje; noben žarek ni posvetil v mrko tesnobo, ki mi je dušila srce.
Sainte-Emerance je prosila nebo čudeža, ki bi reši) kraljevsko rodbino; oče ie drevenel od groze in se ni več upal razgrniti časopisa, da ne bi čital novih strašnih novic; pod našimi okni so se gnetle razburkane množice, rjoveč svojo »Carmagnole« in svoj zlovešči »Ca ira«... A vse to je bilo kakor brez pomena spričo moje edine, odločilne skrbi: ali je moj dragi živ ali mrtev...
Oh, ni ie okrutneiše muke od negotovosti! Kadar poznaš svoje aorje, najdeš tudi moč, da ga nosiš; toda ni ga leka zoper brezimno grozo, ki v svojem jeklenem primažu stiska naše srce... Oh, vedeti!... Zvedeti, za vsako ceno, pa da umreš še tisti mah!...
Ta gladna potreba gotovosti me je pripravila v tolikšno zmedo, da si nisem vedela več pomoči in sem pisala dragoncu La Vigiianee, roteč ga, naj mi pošlje vsaj kratko sporočilce.
Joj, kako dolgo sem morala čakati odgovora! In ko je prispel, me ni utolažil, ampak je še povečal moje gorje. Glasil se je takole:
«	»Lepa državljanka!
Da mora biti baš La Vigiianee tisti nesrečnež, ki bo kriv solzi Vaših lepih oči!
Mart ni uslišal Venere — palma zmage ie bila neizmerno draga....
Mnogo tisoč junakov je vklesalo svoja imena v hram Spomina. Tisti, ki ste ga vi, ljubezniva državljanka, odlikovali s svojo naklonjenostjo, se je boril kakor lev, toda poginil je, ne da bi prej učakal triumfa Domovine.
Videl sem ga pri Stenayu, kako se je upiral navalu sovražnih sil. Videl sem ga, kako se je mož proti možu boril z nekim avstrijskim orjakom... in videl sem ga, kako je pal... Bellona me je zanesla predaleč, da bi mu bil mogel planiti na pomoč. Po bitki sem zaman iskal njegovega trupla. A kdo — ne bodite hudi na mojo primero — kdo bi tudi našel šivanko v kupu sena!
Toda nič ne de. Ali niso. ljubezniva državljanka — aii niso solze domovine in tako rekoč tudi vzdihi krasotic junaku najlepši grob? S tem vprašanjem vas sočutno pozdravljam
zmerom Vaš vdani La Vigiianee, narednik pri dragoncih. bivši an-goulemski polk.
Svoboda, enakost, bratstvo — ali pa smrt!!!
P. S. Ko jih prihodnjič nabrišemo bom povišan v podporočnika.«
. Nestalo mi ie moči, da bi prečitala usodno pismo do kraja Ko je kanonica začula moj obupni krik in je pritekla v sobo, me je našla onesveščeno na tleh.
VIII.
Več mesecev so se bali za moje življenje. Ubogi oče si ie ob mojem zglavju pulil lase in Sainte-Emdranee je tekmovala z njim v požrtvovalnosti, da bi me otela smrti. Moja zdrava narav in čila mladost sta naposled preboleli krizo. Nekega dne jutra sem spet lahko vstala, da bi zajtrkovala za skupno mizo; napravila sem se v svojo samostansko obleko, edino črno, ki mi je visela v omari.
»Evo te spet zdrave!^ je ves vesel vzkliknil gospod du Chail. »Kolika sreča za tvojega starega očeta! V kak stral si me pripravila!... In kolikrat sem se kesal. da ti nisem bolj prizanašal! Nu, hvala Bogu, današnji dan lahko zaznamujemo s križcem... Preteto redki so zdaj postali srečni dnevi... Treba bo odmašiti najstarejše butiljke, da proslavimo tvoje ozdravljenje... A čemu. vraga, si se oblekla v to črnino? Dandanes smo itak že dovolj žalostni od vsega, kar vidimo okoli sebe!«
»Dragi očka,*: sem odgovorila, »preprosto odelo Chaillette, k; <0 ie vzljubil Michel-Hector de Pontguion, bo poslej edin. obleka njegove neutolažljive zaročenke... Dokler je bil živ, naju je ločila vaša volja; zdaj, ko ie mrtev hočem vsem očitno častiti njegov spomin.«
^Da... da... priznam, vrl dečko je bil in da sem vedel... Plakaj za njim na tihem; pravico imaš; toda pametneje bi bilo, da se ne bi kazala v tej žalni obleki... ki je... ki...«
»Ki bi jo moral nositi v tem trenutku vsak dober Francoz,-: je ušlo kanonicL
Šele tedaj sem opazila, da ie tudi ona vsa v črnih čipkah in ku-prenah.
»Kdo pa je še umrl?« sem vprašala tesnobno.
»Kralj!..sta odgovorila Sainte-Emerance 11- oče ob; namah; zvok njunih glasov me je spomnil mrtvaškega zvonca.
»Kralj!.. Oh. Bože moj!... Menda ga vsaj niso umorili?«
»Ljudstvo je strašno v svojem srdu,« je nadaljeval oče. »Razume se, da obžalujem smrt nesrečnega Ludvika XVI. bolj, nego morem izraziti... Če bi ga bil mogel odkupiti za vse, kar imam — tako mi vere, rad bi se bil slekel do golega... A kaj naj storimo zdaj. ko so ga obglavili? Pametno je samo eno: gledati, da si ne nakopljemo enake usode... Če nas obglavijo. gospa kanonica, a. bo kriv nihče drugi kakor vi s svojo črno kopreno...«
Strah gospoda du Chail je bi! še preveč utemeljen: kmaJu potem ie dobi! uradno sporočilo, da je njegova hiša ovadena kot gnezdišče nazadnjaštva in skrivališče privržencev bivšega trinoga.
Hitel je v klub svojega odseka, da bi se osebno zagovarjal; toda bil je neroden, jecljal je. govoril nespametno in se zapletel še tem bolj... Ko se je vrnil, nama ie ves obupan povedal, da se mu iu vsako minuto nadejati obtožbe...
»To je gotova smrt,« je stokal. »Saj sem slutil, da ne bo dobrega konca... In baš vidve sta me spravili na morišče!«
Pri vsem tem pa je bila prirojena dobrota in rahločutnost njegove duše tolikšna, da mu ni prišlo niti za trenutek ua um. kako lahko bi se rešil, če bi žrtvoval kanonico, ki se je bila zaupala me-govemu gostoljubju in njegove časti.
»Ali ni nikake rešitve?« sem vprašala vsa prepadena.
»Ena bi pač bila; toda nočem ti je niti predlagati.«
Elegantna
Za mono Mašo sposefones delu in škodilo
ii čevlji omejujejo srečujejo uspeh pri i icfrawjy.
precizna ura
ta zmerno ceno se dobiva po vseh boljžih trgovinah s urami
III M
Puške, pištole
A bfidimna municija originalna, ča-huri, piStolska tnunicija
^ Generalno zastopstvo i tvooiičko Q	skladalište
• PIRA D. D., Zagreb J	B. cesta 19-a
Volna
HT apartnih barv
ia jMiI-overJe, žemperje in obleke. D oš! a tudi posebna volna «Lucero> za čepice.
TONI JAGER, Dvorni trg 1, LJUBLJANA.
Mag. it 23241/ref. IX.
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje dobavo in polaganje obstenskih kaolinskih ploščic v novih in prenovljenih objektih mestne klavnice.
Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica št. i/in. Ponudbe je vložiti najpozneje do
15. novembra 1926 opoldne
pri imenovanem uradu.
11497 a Mestni magistrat ljubljanski.
■ ■
> Shakespeare ,Kar hočete' |
5 Drama v petih dejanjih	■
■	Prevel Oton Zupančič	jg
■	Broširana knjiga stane 24 Din	m S	vezana 32 Din	« m	Po pošti 2 50 Din več	| 5	Knjigo ima v zalogi knjigarna
S TISKOVNE ZADRUGE v Liubljan
Preitroovo ulica & 34
Nasproti glavne oošu
i ♦
z
vv<
II
hrastove in bukove dobavljam ia pokladarn v vsaki nmožia!
JOS. R. PUH, Ljubljana,
Gradaska ulica 22, telefon 513.
1131 <
sadosca vsem i napore, da !?i
more za sedaj na fesi ijev« naj izbere
uresničuje nase postreii. Kdor samo en par cev-samo fa mode!«
Nedeljski ogla
1445 is i® žameta
Din
l Of
4345 iz Ja lastinga
Din 99-
1133V
r
■	naznanja, da je svojo odvetniško pisarno
■	iz dosedanjih prostorov v Sodni ul. št. 9
■	preselil v Dalmatinovo ulico št. 5 pri-S tličje na levo.
dr. Hlbia Smele
V
Najlepši hotel pension
v Hrvatskem Prlmorju
in to za Slo enijo najDiižji, vam do danes ie ni DOinan. v krasn »rtn legi tik ob morju, ctlo leto otvorjen edin na SuSaKu z gorkinr moisk mi moderno opremiien mi kopelmi nasoidntjšo posire/bu, domačo Icuhinio, r.everietno nizkinu cenam , sobe s krasnim tazgiedom na morie, mogoč prehod dnevne na tfeko. nai> mnics Slovenka Vprašat :e na VANKA GOGALA, Park hotel pension Pečine. Sušak eleon <tev
Pfipopocam se
PpearifSiic se
Strešna lepenka
ZinSso-Ruber lepenka, lesni cement
dobavlja takoj « vsaki množini najceneje
T los. R, Puh ",r
(ifnbHana. Grsdašba ulica 22.
Preselitev. 1,482
Zobni atelje Leopold Oeiss
se je preselil in se nahaja
Sv. Petra cesta 54.
Snežne čevlje
sprejema v popravilo tvrdka M, TBEBAB, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 6
lliii Siliti ii ta
Ljubljana, Cegnarjeva utica štev, 12
(blizu deželne bolnice) Izdeluje t razne r.žen erske ter šolske pripomočke
Popravlja: geodetske, hvdrometrične, loto aparate, ris. oiodje m izvršuie vsa v precizno mehaniko spadajoča dela	ltf-68
Naistareiša parketarska tvrdka
Ferdo Primožič
LJUBLJANA, Trnovski pristan 4
« priporoča za dobavo n polaganit vsakovrstnih parket hrastovih in bukovih ieščic Popravila in struženje starih podov Delo solidno 189 Cene zmerne
KOSilS lil 23 liH
neobeljena do 1.20 ni dolga, od 10- 45 cm ne-Kla.ia kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjemu i>iač>lu. eventueino proti akreditivu Ernest Marine. Ce!je, /rinskega uL 4 Posredovalo dube nrovz'jo 1127J a
Ocarinjenje
vseh uvoznih izvoznih ia tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno io po najnižji Lariii RAJKO TURK. carinskJ posrednik. Ljubljana. Masajykova 0 nasproti glavne carinarnice — Vse informacije brezplačno. oioiioooiotoiaiotoio
SAMSKE PLAŠČE F
elegantno izdelane v veliki izbiri cd D;:i 350 do 7S0. kakor tudi najfinejše modne vc-loarje Z3 plašče po Din 150. nudi
F. in L GORIČAR, Ljubljana Sv. Petra c- 29
BIMBI
Priporoča se
damska Konfekcija m modo ateiif 'JT. Kune
»testni trg LJUBLJANA ^od Trančo
a B
■ ■ ■
■
Urejuje Frtnc Puc. Izdaj« za Konzorcij »Jutra* Adoii Rihnikar Za Narodne tiskamo dd kot dskarnarja Fran lezeršek. Za tnserztni del je odgovoren Alojzij Novak Va • Ljubljani
L. Mikuš ~
LJUBLJANA, Mestni trg 13
izdelovatel] dežnikov
Na drobno l	Na debelo I
Zaloga sprehajalnih pallo ttan dežniki ta nanovo oreobieteia.