b Liumiani. 12. iamussrlm 1933 p0smftta »> tajiti, da se je gospodarsko stanj« kmeta v preteklem letu za spoznanje izboljšalo. Nikakor pa ne moremo reči, da je kmetovo življenje tako, kakor bi bilo lahko, čo bi bil kmet krepko organiziran v svoji strokovni organizaciji. Dobro leto je, kar se je obnovilo naše gibanje. Da imamo že nekaj uspehov pokazati, ni nobenega dvoma. Poudariti pa moramo dvoje: Nekateri mislijo, da se more položaj kar ua kratko obrniti. Zato že povprašujejo, kje se je kaj naredilo, kje so uspehi. Drugi pa stoje ob strani in čakajo, kdaj bo skleda polna, da bodo prisodil k obloženi mizi. Nihče ne pomisli, da je treba njivo najprej obdelati, poguojiti, vsejati seme, potem skrbno obdeiau iu nazadnje, če je še nebo naklonjeno, lahko pričakujemo sadov. Naša zapuščena, izmozgana kmečka njiva, ki ni nič drugega kakor kmečko-gospodarska politika, se pa ne da kar na hitro napraviti rodovitna, da bi nam takoj prinašala bogatih sadov. Kmečka zveza ne more delati čudežev. Dosegla pa bi iafeko uspehe, o katerih se naai niti ae sanja, če bi bili vsi kmetje in vse, kar kmečko čuti, zavedni in odločni v boju za svoje pravice. Tako pa so ustanovili po nekaterih obči« nah Kmečke zveze, pa še po tistih občinah ja dosti kmečkih ljudi, k! to gibanje gledajo po strani in ga omalovažujejo, češ saj ne bo vsa skupaj nič. Nekateri pa sacsoljubno čakajo, kdaj bo skleda polna, da bodo kar prisedli in uživali sadove in žrtve drugih, Nekaj je pa So občin, v katerih sploh ni kmečkega stanovskega gibanja. Se zmenijo s© ne za kmečko zvezo in kar tja v en dan čakajo boljših časov. Ce bo šlo tako naprej, bomo kmetje š« dolgo čakali ia gotovo je, da rte bomo dočakali boljših, ampak še slabše čase, kmečki ljudje bodo še bolj silili s kmetov, mizerija bo še večja, plače manjše, brezposelnost večja. Blagostanje vseli drugih stanov, bodisi obrtnikov, delavcev ali trgovcev iu drugih se ravna po blagostanju kmetovem. Ce gre kmetu dobro, če ima on denar, ga imajo vsi drugi Zato jo pa krivično, če drugi stanovi po strani giedajo kmečko gibanje v bojazni, da jim bo lo škodovalo. Znana je tista prigodba o želodcu, ki so se mu Človeški udje uprli, češ želodec sama uživa, mi pa delamo zanj. Ko pa niso dali želodcu brane, tudi želodec ni mo- {fcadaijevanjs isa prihodnji strani spodaj) Šteta 1 DOMOLJUB«. s«5 a d-hirrifr© ko&k«? »ae«« Vidi « » ii naše <6f5*wst>t ms; steežs taSas grszs 5« & strsglefeje- T »i*« sredbs o K.ani- saažaž ptefeb. s»ce»®is&. psrtf- asrasjsV. rsaradteSim Skoraj taj^ kt seje aše dfSrssSro tešite za ta. kar je sedaj a 65 a*d3» Dc-ist^tv in fclmU i«B- feEp «• sprejeS sredS* r rtafr^iai ta^ea. saj * frS s saedb« priade* aaatei tKteree $s&*sm fct:-:to8K&Soeisa izkisršsčtBfe, ko so MS ssS i-T^Ti is išasS 5e isaž* delavk« rte-«*ai fc L 125. ffi* šli Saao t aas ba-aara>i »:- tate ptoče itSim araii m*®* ta~ aag Jt/O: oscb&sa. Imnramm saeaada se je oi apeite fe ssreasbra. 1 J. t S sses&eih irifr e3s od sa 24 14 Tako Mirega po-ras& al araroras*. asasd* pri bk fe nikdar 10&: aaš t«£- R-ior pasa w razrtere. fee pt safemrfjea! e 8««. kar aassa sfefcU Saaku »Mpiajs prišaizjs* Intrake-Btk»»s »ač- Crtdfea ta* pa daje B»i-»s*. da » 4e3aritw gebdaj iilMljh is mer * poroti*. Zato l t.--;« sredba tndi rprašaisje ke!*ktirE2s *3» ie dtj* d^te^ftTB v*P> »roj driams j «,psrsl t &kfc-j«8r;o tets :• » ktdekšvsik | f« fe- A* i* » r*»sft 4eUT«.kik »m^orali! ornaitarijab. Za kato-iriar^h-e r pmter Zr« »4rsi»- ae.h Setertigv. I« Sni4ro Mriuc-ašk lasebaUi i« trgovska sa-eisrr^išf » J4«WjMB. ia os^ssosrlosi®® zataravar«je. Bo 1- ae^tessbra 1937 pri aas deiaver ni fcS niti BajsBaa,' pn&skrbljen za staro«? ia za f-rinter osesiogiostj fimaiidsosti}. Kapital se je ^T-abotn« srplral Izvedbi tepa zavarovanja io niti najve^i optirašrti aiao upali, da se ho ir trfcB S-91 brz- tovsfcife »kladak io «f redeStii las-taftov Dolg? leta s« si daio aa t«® folja Bifess: jsapfsviti (mdet »».s wseh v 5?wf» isaje eoenrieaj ia »epodkooljiri Ijijdjc. TresSa s sštsiaaalaS: aesfcsfe je pefef tass aueaačSa pof»o|e t vsej državi ia a^o «8i-e žrtve iiael karisa inM ms/med. M se 1» mi fertrorai Dne je |»- sunamn. k« feek«, da bo s« »tea dnw«fa sasel kake femsiš. T« je treba peredztj vsesa fi«tfa. ki » jaiai 9 ntSvm ka»e&er - ' sfeje Tistim pa, ta ae sta it prav saž i^aaili, uaf ato tdjt JJs oe aa| 'sa»s aekaferi pehajo a paiiet tamrfliega dazs? ah staj soj nekaj Sjšd; defe is se ijtsijf a celoto? Drug« a»j kar m^s ob sirajti pa i'«šajo? Saj ho sasadaje tsssii Sistte šdm.5niB» zaradi Be-h«sž»a«& drsnik acaeije ta iiaMcsje sgi-b.-':. — Saloge Kieeae mu ao aajoe ia peroni Vse bi »e rnr.rak- sgaaiti. kar kaofSto .čui- p« Jt: z aavdsišsEjfsa t lwrbct a woj« jsravšoe. 2»lasl»? je, da po dobre® lelo gibanja aeiai«a kraps aa le aob«K@a od-ZJ.--.s. Vse Ja speirtije mšc mestvedmul dp-iler uTodisosS al ae brfi aspei»v. Saj bo Ta&srro še taks ideatoa mij doprisala laKke žrtve, ae 'bs, šla, (o oe bo So. IV.tsa bodo rekli lisa, Sa stefe ob stTaaj ta ne m-sej«-, i satiaca: Saj «o itak vedeli, da se bo »e. Zai3K| sa. dela*. Prof s s«%ščBastp. proe s v-šabaas^«*, pret z BevoSd^mtio! Ves kraeč-K sa« saj drofc em. ae«« jžcpaa kieja: S .žtajpsia! aotei betoao doM« tkspai cilj., t«- j« kHsee&esa sSarnu. S»> bo Kae&a ev«a oegsmsiMM * is o-bšfes. ko bodo r ajef vsi fe« Mi v* taotje ia deskfla preSiojau t idejo feaorie siaoovske aoaiitj. potoa ho fcle asijtk arja bolpe h>iooKwiš kmečkemu sSssa! 6iakwee, Eden »rzaod težka pnAtei«? j« v sati j državi nedvomno a brezposeltjost KratkMrajoe fe apb? »<*■ obvezae potipore, ki »o jih dool« dajale bane dela, niso ranile nad^meetiii brezposelnost Dne 25. novembra p« izdal minister m sorialno politiko uredbo za br«TK»elne delavce. Po tej sredM se hodo znatno rvi*ale r«diwi> »r »rt $e t«osebno se bo zrtatee podaljšala pedporca dota. Zbirali se bodo posebni skledi, onriici-tirate se bodo javna dela in deHla dteaka p> asof rtesti otrokoma brezposelnih deiaveev. Ta nredha le- »e nvajs pa«te«a »n-rov^jsta sa bmpoeefiKvt pa be po srojesa afir,'«« «aše feraspaselss® «e*c To v leto fs^s pt a« poi-c Se rssr,i varava ^"afe.: pa ja Mi to d« iJ»aa»a»B paSJo ssa ta, ^ akis^c^sj^ ferff^sff? fe - ?ts?fe. Basli stof? m strsfi aatfe csrsTa ia ic- po zsslaip cale^a poapod« test. ki fes Trtifeo icmaevairie a t«; delavske tefcsj*- * S^s«?! Emdb zim® mm& ImeU jo saežaa »iaAa te dai rc ssrrab-Is • paš!«o. Pišejo, d* te lei ec toka. d. ju. 1S89 je asislo kar 4 da:. Sata je pnHfeai mno. Vrstili mm m «-«•• w sitei sm^&sš nSaii Badtotortb kraja, tako a. pr. m Rakeka. « ižBeiš ietm tSSS gotove dse^e »C pod «Kte. Letos je pritaail fead semsz 4. jasmrm V LjaMjaai w> kazali — iS«—C. Arts- eod po »ekatorib kra^b SSor-ssije je dos-ft:^ aiat eelo 22 V K»Š!»d®«a pr, Sira- šesm je kaal topto®er 33 Mopfej vR* PoatoBsfci ffiiosi na Saši pri Sraaaki Mižrarkj je podrl led.. Ttfike mmmim so haeii aarodBŠ riafct a oai U Rajajo s js^a. V Bolgariji je k&ml toptaner — 30*C V KeaSoi so feteii po Mkatem krafSi do 3a v Frasnji do 14 v Faab do 2Sl bk Madarakan 4® lf, m C*-do 30. sa Poljska* p« eeto do 32 sio?M\ pod rJ^-. Io te p»mo (JC. ^sarjaj. |e »rs« «»So Pstdle še aetatMS* s»ag» ta d-> ias^H- Saaraala je petodka- » pre&iira KAJ JE NOVEG i ?;a ša kraJjtea-aiaii Martja je 9, januarji slsviia svoj rojstni dio. Kraljici Mariji. Cie-tal materi to »fSiki oititaici reveiev, ^ mnogo bl«go»lo»i!jealh tet! U »»veketarsfcega iUh je i»f»-„„ bir;i kaiebet !5J» dekliSki šoli v Splitu pr.J-.-ior Butove. d jabitej -SOtetnejea vestnega d*-!«. Skoraj 0.-...;«Xm»o }« prazno«"«! pred Božičem g-Heriort * Zaloške «*t« * Mostah pri letni jubilej vestnega ia nepre-ka-Jtit dela v ljubljanski tovarni ta kiej-Ddc decembra IS87. teta je nastopil v tej tovarni -.aibo kot sodar in do danes je v tej fizU i, Z ljubeznijo in prtrtw»lao«tjo nit t-..., n;.tako. da še zgled delavcem in v veje. > čK •daalcem. Jubilant je značajen kr-Ksr'i.i r.-ii in nor« oče svoji druitni Bil j s. r -i -*.,'! norite! ji krit delavske organiza-t,,- '.---kozi asilen član fVitf« delav- • k'••••• umnega dniiSv&. Naročnik »Dan i/J » -fcf.raj od ttfrtkt iista. Bog daj jubi-U.v.. ' - :r.noeo lepili in veseSih tet. ■i IVIs ča»t: 50 tet je preteklo te dni. oiki- ■- -*•>:<;».!« Meta MerjeJte v službo prt ;»..< pr Antona Fantku ter je te da- w - * r.ezoti gospe -vdovi Rt*r bri tvesdo Meto te let! i Kalik« y i* takih mM mami? Gospod Ja-ft M : ,-erai mašask ia fapsjk r pok. v Kamniku je te dni plačat še iestdeseuč letno ».sročaine za >Siornet<. d "*> tetam št »Stenja te |ntwnb te da; Kanina Žaher, vdova po aedočttelju v in mati predsednika okrožnega sodi*« v Maribora. Živijo- DOMAČE NOVICE i Drasri »brak 4*1««. ki ga imaja kmetje plačati Privilegirani agrarni banki, je zapadel 1" novembra 3937. Kmetje bi morali takrat to plačati, in sicer ta dragi obrok, potom dav-aifa uprav. Davčne »prave f.* ao dobile obv»5tik». naj tega dragega obroka ne izterjajo sedaj. Kdor" torej dragega obroka * Bi jtečaL lahko počaka do poletja 1» Pr;;«xr.:".;aaso pa. da je prvi obrok seveda "imM moral plačati, ker je ta zapadel r leto rm in da ta prvi obrok davkariie izterja jejo. Nekatera sodišča Se niso irvršila Z7|-J!/ " Prošnjo kmetov, ki dolgote!« denar-n'® ;-->^ovam nad 25.000 din.. Ti bi morali »daj i/: dragif piačaii previsok obrok. Ker sedaj to odloženo, naj mirno čakajo raxs>dhe sodišča. d širii gfjtTBi gtev-se nadrašae nv Beiared« je te dni spreje! spreme-B?ens Pravi!« zveze tak«, kakor jih zahteva odražat zakon. Za tem se je takoj oa-^-teval občni zbor zveze. na katerega m Prjsti tudi zastopniki MabevSjaiitih zadrug ?f">nih aslaatenee*. čeprav ao oni priao-oa občne® tiste zaSražne zve- ^ijejborovala dne 3. decembra. Ugovor« f M A. 18 (""fažaosl. aare&Sn pri zastopnikov nabavijalnih zadrug državnih nameščence v je zavrsišl podpredsednik, minister inž. Voja Ojorgievič. Občni zbor je takoj nato izglasoval spremenjena pravila zveze, pri čeiner sa proti glasovali edinote zastopniki nabavijalnih zadrug držav, uslužbencev. Po novifc pravilih bo imela Glavna zadružna zveza 30 članov v upravnem odbora in 25 člaaov v nadzorstva. Volitve v oba odbora bodo tajne in po proporca. najboljši io oajlepJe opremljeni nabttini aies^nik v na>i državL Ima iepe slik«1 » hsfero- tiskn. Pišite, da ga Vara po£Jj»\jo b« oefed. Naslov: sitetig-oijtjb*, I.jubijarta. Jnff-miov. tiskarna. Cw*w/i, ssnedsMj za » (oDo po^^s-ja. Kači iag« paa-Je pri naiattM, da r«ssi vsaka Ubiafe* taMudo Oartnoi in sarezo v o4>SSa vajis samo ceiginabvOaimeh d Za Itete. ki k^eja iti m«d- nar«d»i »-fkari-fHju v sajata.r-l« Badisapetea. Vodstvo med naroda ega evfcari-; stičnega koogrts«, ki bo v maja messeo t Budimpešti, I« za sios-ensko siaibo boljo v dneh kCMig«« name-niku cerkev botsiiniee sv. Oizabete, ia Hrvate m kaprjtlnsko cerkev. Obe »ta v eni iznad glavnih a!ie Bsdi-zaa (F&itea). draga od drage oddaijesi do-| h? 1'k pe-S misnt. eert;e%- mere : »prejeti kakih «» IjodL cerkev sv. EJaasVte i pa do «oa Cerkvi težita btea Doctsre nasproti parlamenta V neposredni biitioi je viseči most {« Donavo, de* katerega se v najkrajtem časa pride v središče atesla ia do kraja glavnih siovessosti- Med tem« dve-ir« cerkvama je bedim*«! draStvesi dom. Xa JajMMtifceat je i® t»>- aa preei EitsjsSi. Ma ie w#it mtočM« i» itasraHce sBifesnoM, katerega velika dvorana je Hrvatom in 8J®» ietscem dode»|ena za zborovanja. d Za tiste, ki imaja apra«ka na fcaaaviKi Kraljevska buasfea «pra%-» dravske barKssius opoearja ponovno, da sprejessa Stanke r ara« dih kr. banske oprare samo ofe delaraikili dopoldne od 1.0—12. Irren naredmega časa se stranke r.e sprejemajo ter je dostop v nrade kr. banske ujfrave brez kresnega dovoljenja prepovedan. Stranke se nadalje opaža rja jo. da se morajo v asderah, saradi fcs-ierih prihajaj« na bonsko upravo, obračati samo ca načelnike oddeikov in namosta^Mfc odsekov, odnosm njihove namestnike, ne pa tudi as posamezne poro«ewbe Bas in »j»-gsv p-jfflKrf-Eik sprejemata stranke že eb torkih in d fteneoa ^avejr širia» v dra'.-ski te-novini Na podlagi zakona o zboljšanja fid. aoreje is po«vel«ranja kzaetor. je kasetijsk® miiitstrsKo odredilo m poaajoezae kraj® d.'«'»-sk9 banovine rejo stedeftih ptemea: i pLocgarsfeo pteane in dosaače paatejpa« x njim ofdemenjesaas pietae t okrajih Bedariji«, Kranj. Škofje i^*, Kamnit severni 'del okraja Ljnbljziaa. s okoliška obHa» Žirt, «b. Losrztee ia ptajskš okraj. 2. Sivossipste , v okrajih CxBoawlj. Kočevje. Koto Krško, litij« ia H^sfetjiRBa i esSajjas defea svoje otoltee- S. Pomenko pteaae v Cni-ou>. ki narediti žrm hi spitiia. d Prve ie^nanje r ?.'.>-,o Kortferi-a iapnija v Mostah, je imela 9, jas. praznik sv. DreKise prvo »p-sanfe. f eerksi je žopaik g. Miha jeako lik prostor med Agrarno banko iu aovim »arlainentom ter bo tam uredila nov park. Stalni načrt za ureditev prestolnice bt »i pa rospodje paf lahko že pred leti naročili ln alto denar davkoplačevalcev malo bolj varovali. d Bre* konca in kraja. Veliko pozornost e vzbudila te dui V Sarajevu novica, da so am zaprli Aleksandra Popoviča zaradi tat-,ino in uničevanja uradnih spisov finančnega avnateljstva, ki so zadevali mnopolske prekrške. Zaprli ao tudi asobotehnika Vasilija {omarica, kar je izzvalo še večjo pozornost, čuti je, da j« Komarica zaprt zaradi tega, ker je nagovoril Popovič«, na ukrade službeno spise, ker »e vsi pogrešani spisi nanašajo na Komarico samega. Pred nekaj leti je namreč njegova žena Milenka bila lasačena pri tihotapstvu večje količine cigaretnega papirja in drugih monopolskih predmetov ter jo biia obsojena na večjo globo. Mlieoka se je pritožila, toda ko so spisi prišli na finančno ravnateljstvo, so naenkrat izginili. d Izredne dober šeledee ima delavec Lazar Jevretnovlč iz »onjega Tovornika. ~~ Stavil jo, da bo pojedel v najkrajšem času en in četrt kilograma sladkorja v kockah, pol kilograma čokolade in 300 gramov fig. Stuva je bila velika, vendar jo je Lazar dobil Ko je vse pojedel in spravil denar v žep, je dejal, da poje Se en kilogram sladkorja. Toda to pot pa ni šel nihče več staviti. d Razkošna poročsa pojedina. Sretn in Vojvodina veljata pri naa za najbolj bogati pokrajini. Zaradi "tega so tam tudi stavbe, kadar se moži kaka bogata hči aH pa ženi kak bogat sin, razkošne. V Debeljači blizu Zemuna jo bila oni torek svatba. Porofiiia se jo hčerka bogatega posestnika Ištvana To-kana. 400 gostov je prišlo na pojedino. Tri dni je trajala svatba; pojedli so pa 800 velikih hlebov kruha, 200 tort, 400 kosov perafc-nine, dve debeli svinji, eno iele, popili so pa 500 steklenic piva, 100 litrov žganja in 850 litrov vina. d Najprej pozvoni, petem pa žačns s »delom«. France Pliberšek, ki je doma od Sv. Miklavža pri Ormožu, ae že dolga leta drži Varaždina in okolice. Policija ga ima zapisanega kot zalo nevarnega tatiča in na-silnika. Pred dobrim letom je vdrl v stanovanje nekega varaždinskega trgovca in mu odnesel 50 jurjev. Z njim jo je potem po- KUlimm KOTIČEK Chetičmji V tem Eami je začela rojiti Kranjska Čbelica, l tel priliki Je napisa! razpravo Slovensko abecedna vojska. W Je Mla v Ilirskem itetu 1.1888. Bil js meden Stevsn«? in slovenska ejner ee mu ja zdela naravno umSiivs, n« da. b! bilo treba pri tem še kaj premišlja« in misliti, Njegovo največje delo Js gradivo za slovensko slovstveno zgodovino. To dslo je izšlo v nemškem jeziku v Safarikovi zgodovini po njegovi smrti. se dalo sklepati iz nekoliko nejasnih navedb v uredbi o zavarovanju zasebnih nameščencev. Izvedba zavarovanja je bila poverjena ljubljanskemu zavodu samo zaradi tega, da se vse delo prve organizacije za vso državo ni preveč zavleklo. Minister- je naročil odposlanstvu, naj javno razglase, da bo še v teku tega meseca zagrebški zavod ustanovljen. d 40(1 miiijttitvv dinarjev kredita za nabavo železniškega materiala ima prometno ministrstvo. Nekaj tozadevnega blaga bomo kupili tudi v Italiji. d Dve. tri « Zagrebu. Leta 1981, ko je bilo ljudsko popisovanje, je Zagreb štel 185.581 prebivalcev. Povprečni letni prirast znaša 8000 prebivateev, tako da bi moral sedaj šteti 235.000 prebivalcev. S predmestjem Kustošijo, ki je zvezana z Zagrebom, ki pa je samostojna občina, šteje Zagreb torej okrog četrt milijona prebivalcev. Zagreb Je imel leta 1380 30.000 prebivalcev, leta 1300 40.000 prebivalcev, leta 1900 80.000, leta 1910 80.000 in Ista 1921 108.000 prebivalcev. d Pri ljudeh, ki jIb pegosto nadleguje azpeka, vsled česar imajo vrenje v žeiodee In črevih, sc pospešuje temeljito čiščenje vseh prebavil s čašo naravne »Franz-Jlosefove« grenke vode, zaužile zjutraj na tešie. Z uporabo »Fran z-Joselo v e « grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsted zapeke, obenem se pa doseea tudi boljši Ogl. r*«. S. br. mmiu d Preračun prestolnice. Novi proračun belgrajske občino predvideva 338.8 milijona dinarjev izdatkov in prav toliko dohodkov. Osebni izdatki so povečani sa 5.9 ua 99.3 milijona, redni materinim izdatki pa za 5.1 na 219.5 milijona dinarjev. Izredni izdatki pa na 72 milij. din. Značilna Je skrb občine za dvig tujskega prometa ter se poviša fond za tujski promet od 30.000 na 1,200.000 din. Več ko polovico vseh izdatkov občine krijejo dohodki mestnih podjetij, Jako bosta dala tramvaj in elektrarna 150, vodovod 28 in pa klavnica 12 milij. din. Občina ho pobirala 20 odsstotno občinsko doklado, ki bo dala 14.6 milij. din. Dohodek od trošarin Js proraču-nan aa 88, taks ps na 21.9 milij. din. Dne L januarja 1985 Je fmeia belgrajika občina šo 895 milijonov dolga, 1. januarja 1938 pa samo še 880 milijonov tOuarjev. Finančni položaj JJelgrada se je torej zelo /boljšal, kar ni čudno, saj ga »neguje« v^a'država. d OdvstjiSk Se ie skupil. Ha nekem podeželskem okrajnem sodišču je imel neki ljubljanski odvetnik priliko spoznati, kako vročo kri imajo famošnje Jonske. T)vo ženski sta stali pred sodnikom v tožbi za razžalitev časti. Žaljeno stranko je zastopal odvetnik iz Ljubljane. Naenkrat pa je tožena stranka navalila na odvetnika in ga pričela s pestjo biti po obrazu, da se je je komaj ubranil. Se drugič se je skušala zaleteli vanj, pa bo jo ostali zadržali. Pravijo, da se je lak neljub primer prvič pripetil na tem sodišču in (la ni, da bi vse ženske tistega kraja obsodili, da imajo tako vročo kri. dinarjev ter se odpeljal domov z vlakom. Na j postaji v Kresnicah, kjer je izstopil, je opazil, da mu je v gneči nekdo odpel telovnik. Notranji žep, v katerem je imel denar, je bil prazen. Brž je javil tatvino sprevodnikom, ti pa orožnikom, ki so potovali z vlakom. Vsi skupaj so začeli spretnega žepnrja prav marljivo iskati. Zasledovanje je trajalo vse do Laz, kjer so se nenadno začuti glasovi, da so tatu že prijeli, kar pa ni bilo res. S tem so tatovi zmešali zasledovalce in odnesli pete. d Najmlajša stara mati v Jugoslaviji je pač 32 letna Žnži tiVter iz banatske vasi De-beljača. Zuži se je poročila, ko je bila stara 15 let. Tudi njena hčerka se je pomočila že s 15 leti. Ko se je hčerki rodila zopet hčerka, je postala žuži Ester pri svojih 82 letih že stara mati. d Nečloveško je ravnal s svojo ženo Milan Jankovič iz Požarevačkega Aleksandrov-ea. Pretepal jo je. in poleg vsega še vodil iz zloglasnih hiš domov vlačuge, katerim je morala žena streči in jih gostiti. Ko je Milan le dni spet pretepel ženo, je Živita odšla k svojemu očetu in se z njim dogovorila, da bo ubila svojega moža. Res je vzela sekiro in ubila moža, ko je spal. — Žaloigra seveda s tem še ni končana. d Tudi profesor j« lahko pod kožo krvav. Tatu in vlomilca v osebi bivšega profesorja so zaprli v Prizrenu. Bivši profesor je s svojimi pajdaši sredi mesta vlomil v delavnico mesarja in prekajevaiea in odnesel precejšnjo mero klobas in suhega mesa. Seveda je bilo veliko presenečenje, ko je policija dobila vlomilce v roke in objavila, da ni vlomilec nihče drugi kot bivši profesor prizrenske gimnazije Nikola Korotki, po rodu Rus. — Mož je bil baje zelo dober profesor in je v kratkem času uredil prirodoslovno zbirko na prizrenski gimnaziji. Ko je pa ministrstvo letos odpustilo vse pogodbene profesorje, je tudi Korotki izgubil službo. Brez sredstev je ostal, začel si je pa iz stiske pomagati na najbolj žalosten način. d Kmeta so okradli. Posestniku Rogliču iz Zapodja se je nedavno pripetila precej-nja nezgoda. Prodal je v Litiji vola za 1500 SZ DOMAČE POLITIKE d Italijanski zunanji minister grol Ciaii« je 9. januarja potoval skozi Ljubljano v madžarsko Budimpešto. Od Rakeka do Ljubljane je g. Ciana spremljal ban dr. Natlačen, ki je italijanskega zunanjega ministra pri vstopu v našo državo pozdravil tudi v imenu ministrskega predsednika dr. Milana Slo-jadinoviča. d Kar v Španiji naj ostane. Zastopnik španskega generala, vojskovodje Franca v Bukarešti, pod čigar območje spada tudi področje naše države, je obvestil našo vlado, da je med drugimi, ki so se borili na komunistični strani proti nacionalistom, tudi Slovenec Dušan Rauter. Sedaj se nahaja v taborišču v Salamami, Vlada generala Franca je pripravljena omogočiti Rauterju vrnitev v Jugoslavijo, kakor hitro bo urejeno vse potrebno. d Kako dolgo Se... Znani pravoslavni metropolit Dositej je za božič izdal na pravoslavne vernike poslanico, v kateri jih opominja k zvestobi do cerkve in njenega vodstva. Najprej jih spominja pokojnega patriarha Varaave in opisuje njegove zasluge zlasti za Io, da je znal žrtvam, ki so padle za sr.mo-stojnost, osvobojenje in slednjič zedinjenje našega naroda, priboriti nazaj tisto spoštovanje, ki je jelo v zadnjem času že pojemati. V nadaljnjih izvajanjih pa poslanica razvija božične misli in pravi, da »se je velika milost božja razlila na naš narod, ker ga je po zapustitvi mnogobožtva pripeljala v to cerkev, ki nosi tudi narodno obeležje«. Dogodki " iZde,°Ti" b0i"a irW,a' ki >« Smin°S,ei " «• • strojnimi Moderne dame st» začel® nosili r«fne »erbiee, v kn-tere je vdelana ura. — Kako se bodo tslie turbin obnesls v drenj«, bom« še videli... zadnjih mesecev da so pokazali, kako trdno je narod povezan s to cerkvijo it! njenimi voditelji. Nato vernike vzpodbuja, naj čuvajo »našo pravoslavno vero, ker s tem čuvajo narod, deželo in vso državo«. Ob koncu sne-tropolit piše, da ne more dovolj prehvalsli odločnosti, ki so jo pokazali zavedni predstavniki in zastopniki posameznih krajev in ljudstva in ves narod v obrambi svoje narodne cerkve (za zadnjih bojev proti konkor-datu s sveto stolico). Vse te Rog blagoslavlja s svojih nebeških višin, krepi in bodri pa jih vojska nebeških sil — duhov g svetim Savom na čelu. d Eden manj. Z decembrsko Številko lanskega leta je prenehal neki komunističen mesečnik, ki je v hrvatskem in slovenskem jeziku izhajal v Belgiji, imel pa je svoje podružnice tudi v Franciji in po drugih državah, kjer je kaj več izseljencev iz Jugoslavije. V državo so ga pošiljali večinoma v zaprtih ovojnicah »Svetovnega odbora za bori*) proti tuberkulozi«, ki sina svoj sedež v Parizu. — List je natančno poučeval člane komunističnih organizacij, kako so morajo vriniti v vse »nefašislične« in »demokratske* organizacije, ne da bi se sami združevali in si tako zap:*li vpliv na širši krog. Obenem pa je skrival svoje namene pod borbo za pravice političnih kaznjencev, za orniljenje vojnih grozot itd., in seveda silno ščuvajoče pisal o razmerah v Jugoslaviji in neprestano govoril o samem »nasilju.-, »zatiranju«, zlasti o »silnem trpljenju« političnih kaznjencev. d Gradove svetle zidajo v oblake... Znano je, da se je dr, Ante Pavelič po atentatu v Marseillu preselil v Ameriko, v Kanado, kamor je prenesel tudi svojo orjunaško organizacijo »Hrvatski domobran«. Ta organizacija je za letošnje leto izdala obsežen koledar na 2-10 straneh, ki je poln člankov proti naši državi, zlasti pa proti Srbom. Nekatere članke iz njega ponatiskuje »Slobod-na reč«, ki izhaja v Pittsburgu, zlasti tistega, ki govori o mejah neke bodoče Hrvatske, Pravi, da bi po teli načrtih Hrvatska morala obsegati vse ozemlje od Zidanega mosta, Istro, za dalmatinsko obalo do Albanije, preko Kosovega polja in Valjeva v Srbiji, potem po Savi in Donavi do Temešvara in preko Subotice in Gradiščanske v Avstriji nazaj do Zidanega mosta. To bi bilu tista »Svobodna Hrvatska«, ki jo Jioče ustanovili PavelHSev »Hrvatski domobran«. "NESREČE d Farna žag* Je pogorela v Slovenj-gradcu. Imejitelj Franc Marčič ima okrog 400.000 din škode. <1 Štiri družine bres str»he. Oui ponedeljek zvečer jo aačelo goreti v baraki zraven tovarna kopit v Gračnici pri Rimskih toplicah. Ogenj se jo hitro širil in je bila velika nevarnost za bližnjo tovarno in druga poslopju. Gasilcem se je po dveurnem gašenju posrečilo ogenj zadušiti, Gašenje je bilo zelo težko, ker so zmrzovale cevi in voda. V baraki so stanovale štiri delavske družine, Čijih imetje so večinoma rešili, ostale pa »o brez streiie. škode je požar naredil za okrog 15-tisoč dinarjev. d Gospodarsko poslopje je uničil požar posestniku Janezu Predikaki pri Sv. Lovrenci! na Dravskem polju. d Voz naloien j; drvnii se jf zrrsvSS v gozdu blizu Gomiiskega na 18 letnega po-sestnikovega sina Antona Tstrnška iz Do-bovlja pri Braslovčah. Na srečo je bil ž njim še nek mlajši fant, k: je iakoj tekel do bližnjo iiišo po ljudi, ki »o hitro prišli na pomoč. Tnrnšek si je zlomil levo nogo nad kolenom iu dobil tudi notranje poškodbe, d Vas se pogreša. Vas Belembusi, ki leži tik pod hribom 300 m v stran od Starega Bara se pogreza. Na prostoru nekakih 40-tisož kvadratnih metrov je zemlja počila, da ji- rn/.pokiiiia na nekaterih mestih širok« kar I po 50 do 70 cm. Skozi to Špranjo se vidi v (lun tekoča voda, ki vrta pod temelji svoje i podzemske rove. Voda je izpodnesla že pre-| ce.iaii.ie količine zemlje, zaradi česar se je i začela cela vas, ki lesa v osredju. le ploskve, | pogrezati. Oblast bo poskrbela, da se vse | prebivalstvo izseli, ker utegne nenadoma prili do velike nesreče. d Po nesreči je ustrelila svojo mater v Novem Vrbasu neka desetletna deklica. — ■ Gospodinja Breltwie«erjeva je imela polne roke dela v kuhinji, hčerka pa je ta čas brskala po sobah in premetavala po omarah. Tako je hčerka našla Iudi majhen samokres in so začela z njim igrali. Nenadoma pa se je samokres sprožil in krogla je zadela Breit-vieserjevo v prša. Rana je bila smrtna ter je žena umrla prej, preden so jo prepeljali v bolnišnico. d Korpulentnim in mišičesHtn, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav zaradi nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Joselove« grenke vode. Taki ljudje se morajo tudi doma —• seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšar.Je. 0*1. rt«. S hr. »UM/84. d Bres strehe » sedmimi otroki. Breg s hišo se je zrušil v prepad v Bogutovcu pri Kraljevu. Kmet Todor Banjanac je imel košček zemlje in hišico, ki je stala na položnem bregu, na koncu katerega je bil prepad, globok nad 100 metrov. Hudo jesensko deževje je povzročilo polagoma pomikanje brega proti prepadu, z bregom vred pa je drsela tudi hišica. Oblast je ukazala kmetu, da st> mora izseliti. Nekaj tednov kasneje pa je l)reg spet začel drseti, dokler se ni vsa vrh-"ja plast zemlje s hišo vred pogreznila v Prepad. Ubogi kmetič je oatal s svojimi 7 otroki brez strehe in brez vsakih sredstev, d Vlak ubil dv® konja. Karel Babnik, j posestnikov sin iz Gorenje vasi je peljal v J Presko poln voz krompirja. Nazaj grede ae je voznik za kratek čas ustavil v neki gostilni, vendar pa je večkrat Bel pogledat na dvorišče po konjih. Kljub temu pa sta konja neopaženo odpeljala po kolovozni poti proti Svetjam. Ob železniški progi sta konjema zapirala pot dva kola, v katera sta se živali tako zapletli, da nista mogli nikamor. Z vozom vred sta obstala konja z glavama obrnjena na železniško progo. V tem hipu je pridrvel večerni brzovlak, ki je na mestu ubil oba konja, Konja so cenili na 10000 diru d Bukev jo je udarila na prsi. Milka Krištof, doma iz Moravč pri Litiji, je služila pri posestniku Martinu Simončiču na Spodnjem Logu pri Litiji Te dni je šla s hlapcem v gozd napravljat drva. Ko sta pod žagala bukev, so je ta nenadoma razklala in Milko Krištofov® s tako silo udarila na prsi, da je odletela tri metre v stran in obležala mrtva. Ljudje so jo skušali z umetnim dihanjem spraviti k življenju, pa jc bilo vse zaman. Slovenski doni JE HA3 CBN ENI POPOLDMEViUK, KI GA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOROČA M O. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB Ig IS STANU MB8BCN0 SAMO 12 DINARJEV. ZA ON BO A, K5 SI NB MOIIK NAROČITI »8L0-VENCA4 M »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE SA DOPISNICI UPRAV! »SLOVANSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POSIJE NEKAJ ŠTBVIL& USTA NA OGLED, d Pod ledom je izginil. Dolgotrajno deževje in zaradi močnega juga hitro se tajajoči sneg sta povzročila, da je obširna planinska dolina že en mesec vsa zalita z vodo. Ker sta pod vodo tudi obe banov inski cesti, je tako vsaka zveza z Rakekom in Logatcem nemogoča, prav tako tudi pot na železniško postajo. Pred dobrimi 14 dnevi je tudi tukaj pritisnil hud mraz, ki je povzročil, da je vsa ogromna masa vode zamrznila. Pogled na to veliko ledeno polje je res nekaj slikovitega, posebno, ko se lesketa v jasnem sončnem blesku drevje in grmovje, vse oledenelo. Povoden] onemogoča tudi zvezo med vasmi Laze in Jakovica s Planico. Tako sta ti dve vasi že en mesec ločeni od svojega središča. Ker je sedaj voda zamrznila, so si nekateri iz prej omenjenih vasi na Novo leto in v nedeljo dovolili prehod v Planino po ledu, Vsekako je to silno drzen pogum, ki je tudi zahteval svojo žrtev, Ono nedeljo pozno v noč so se vračali trije fantje iz vasi Jakovice iz Planine domov po ledu. Hodili so že dobrega pol kilometra po zledoneli vodi, ko se kar naenkrat enemu fantu — Francetu Zilierlu — vlomi pod nogami led, pade v vodo, strupeno mrzlo in s klici na pomoč —• utone in izgine pod ledom. Eden od tovarišev je imel pogum, da je skoči! za ponesrečenim, a mu ni mogel pomagati, komaj je reši! svoje življenje, ker se mu je led sproti pod rokami lomil. d Utonil na Silvestrovo. V Sisku je hotel 20 letni posestnikov sin Ivan Radoševič na Silvestrovo prekoračiti na robu mesta Savo, ki je zamrznila. Toda led je bil pre- tanek ter se je vdrl pod njim. Rsdoševič je hote! na lov ter jo bil lovsko opremljen. V vodi je utonil. Pri iskanju trupla je pomagal njegov oče Josip Radoševič, dokler ga ni naše! v nekem tolmunu. Zaloigra je tem večja, ker se je mladi Radoševift šele pred kratkim poročil. • d Sreča v nesreči! Nenavadna nesreča se je zgodila ono soboto na cesti od Belgrada da Zemuna. Osebni avtomobil, v katerem so m peljali poleg šoferja še trije ljudje, se je zaletel v sanke neke mlekarice, jih prevrnil, nakar se je pa sam prekucnil v Savo. Šofer zatadi naletavajočega snega ni videl pred seboj sank in se je vanje zalete! v precejšnji brzini. Sanke z mlekarico je sunek vrgel v stran, dočim je avtomobil zaradi naglega zaviranja krenil preveč v stran in odletei v Savo. K sreči žrtev ni bilo. Potniki so se is avtomobila izvlekli in morali plavati do brega, kjer jih je prevzel neki mimoidoči avtomobil. Tudi avtomobil so kmalu potegnili na suho. d Dve nesreči sta se zgodili v Velenju. Železničar Ivan Bizjak je pade! na ledenih tleh in si zlomil nogo v gležnju. — Piberni-kov mesarski pomočnik pa si je pri reaanju mesa zagnal velik nož v trebuh, da so rnu izstopila čreva. d Usoda sieiezniiarja. Dne 7. jan. je na mariborskem koroškem kolodvoru zgubi! življenje 48 letni Kar! Baukrnan, ki je bi! pri železnici uslužben kot svetilničar. Pri opravljanju svoje službe na kurilniških tirih ga je zagrabil premikalni stroj ter ga vrgel pod svoja kolesa, ki so mu popolnoma razmesa-rila gornji del trupa. Baukrnan je pri priči obležal mrtev. d Za njimi grem« vsi, V Ihanu pri Domžalah je mirno v Gospodu zaspala 87 letna Terezija Breznik roj. Orehek, mati ravnatelja gimnazije v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu g, dr. Antona Breznika. —- V Št. Vidu pri Grobelnem je nenadoma umrl šolski upravitelj Franjo Pogačnik. —■ V Dol. Logatcu so djali v grob šolskega nadzornika v j5. Leopolda Punčuha. — V Metliki je odšla v večnost Pepca Fuz roj. šturm, soproga trgovca in posestnika. — V Ljubečni pri Celju je na veke zatisnila oči Kosova Mati. — V Rečici v Savinjski dolini je umrla Marija Jeraj, roj. Petrin, mati bogoslovnega profesorja dr. Josipa Jeraja. — V Žalcu so djali v grob veletrgovca Jurija Krašovica. — V Zlreh so pokopali Jakoba Kavčiča, očeta načelnika gener. direkcije drž. železnic v Bel--gradu. —• V Poljščici pri Podnartu je na veke zatisnila oči Frančiška Kalan. -- Na Grbinu pri Litiji je odšel po večno plačilo absolvent srednje tehnične šole Konjar Ja~ kec. — Na Pobrežju pri Mariboru je zraste! nov grob Marije Kravosove. — V Domžalah so pokopali Lucijo Pauli roj. Košak. — V Mariboru je odšla po večno plačilo redovnica s. Cecilija Hudovernik. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino: Marija Piskar roj, Jerman, 86 letna Lucija Benedičič, poseštnica tovarne peči Antonija Zunič vdova Heufel, Helena Bleiweis-Trsteniška roj. Pošlap, Pranja 'Podbregar, Neža Stih roj. Okrožnik in revizor Južne železnice v p. Jakob Majcen. V vsako hišo »Domoljuba«! v RAZGLED PO SVETU v Bratomorna vojna v Španiji Nevaino mesto Terutsl so, če smemo verjeti komunističnim poročilom, komunisti v celoti zasedli. Izpraznitev Teruela nacionalisti deloma priznavajo s pripombo, da je njih poveljnik Rej d'Ankur, ki je poveljeval okrog S500 vojakom, izgubil živce in se brez boja uda! komunistom. Torej veleizdaja! Drugače komunisti okrog Teruela niso dosegli nič odločilnega z ozirom na velikanske človeške žrtve. Zanesljiva poročila vedo, da je padlo v 23 dnevnih bojih za Teruei na obeh straneh nad 60,000 ljudi mrtvili in ranjenih. Zelo veliko število vojakov je zmrznilo, zakaj vlada! je mraz, ki je presegal 20 stopinj pod ničlo. Sicer pa komunistični vojskovodje sami poročajo, da divjajo boji okrog Teruela z nezmanjšano srditostjo naprej in se utegnejo uresničiti izjave nacionalističnega generala Queipo da Liano, da usoda Teruela ni odvisna od poteka uličnih borb v tem mestu, ampak nekje povsem drugod. Vojna na Daljnem vzhodu V vojni med Kitajci in Japonci se v preteklem tednu ni pripetilo nič posebnega, Vrše se na obeh straneh večje priprave na nove boje. Japonska letala so bombardirala strateško važne točke v Nančangu v pokrajini Kijansiju. Nad mestom se je vnela letalska bitka s 6 kitajskimi letali. Japonci so sestrelili eno kitajsko letalo. Dalje so japonska letala obstreljevala letališče in vojaške naprave v Čunfuju in Čuklungu v pokrajini Kvantungu. Blizu Čeklunga so Japonci z letalskimi bombami potopili neko kitajsko ladjo, ki je vozila kitajsko vojaštvo. Kitajska letala so napadla Nanking. Vrgla so okoli 10 bomb, ki pa niso napravile škode, ker so priletele na odprto polje. Pri Makau so Japonci pod varstvom treh križark izkrcali večje oddelke vojske. Osem japonskih vojnih ladij plove proti luki Amoi. Nauking so danes zopet bombardirali kitajski piloti ter se je enemu celo posrečilo popolnoma uničiti tamkajšnje letališče ter dva japonska trimotorna bombnika. Nad Nančan-gom je prišlo do velike letalske bitke med 22 japonskimi letali in večjo kitajsko eskadro. Japonci so se morali umakniti ter so izgubili eno letalo. Pišejo, da so Kitajci zopet naročili za 20 milijonov dolarjev streljiva in orožja. s Politika aove vlade, Gogova vlada je ra pustila vse okrožne in samoupravne odbore Na mesto teh odborov pridejo gospodarske komisije, ki bodo ostale do novih volitev, — Zunanji minister Mieescu je sprcie! časnikarje in jim dal naslednjo izjavo: »»Že pri prevzemu svojega mesta sem izjavil, da bo Romunija nadaljevala politiko zvestobe do svojih zavezništev in hkrati prožila svojo prijateljsko roko vsem ostalim državam, s katerimi jt v stikih. Romunska zunanja politika ie prosta vseh notranjepolitičnih skrbi. Upam, da bom pri vseh državah, s katerimi smo v stikih, našel isto ločilno črto med zunanjo in notranjo politiko. Prosim jih zato po njihovih zastopnikih med nami, naj ne podležejo vplivu lažnivih poročil, ki jih razširjajo v zvezi z rešitvijo notranjepolitičnih vprašani. Romunska vlada bo vztrajala pri dogovorih, ki jo vežejo s Francijo, Poljsko, Malo zvezo in Balkansko zvezo. Moje sta-Itsče je v popolnem skladu , da je namreč francoska zunanja politika popolnoma prosta skrbi notranje politike. Zelo srečen bom, če bodo istega mnenja vsi, s katerimi bom stopil v stike«. ... 8 J? ,n ono- Kongres z;t katoliški tisk k bil v Soissons na Francoskem. Razpravljali so o propagandi za katoliški tisk, o nujnosti ka-to !;kih listov v današnjih časih, o dolžnosti katohžanov do tiska, ki verno tolmači navo-?!?. SV" 7?l,cVa ^ravo ureditev družbe. - It ?Y "'P1 kvi!nem življenju, "ogedivščine madžar-pošte. Nek roadiar-.advokat j« stavil. « «T°I«m prijatelji, da • ga Ooseze pifimo hre2 ka-»e«a naslova. Odpeljal se j'® «. pričama v Budinipe-j! 0 m naslovil nase nismo fjjvojo sliko v kariktt-L!1' »ameeio imena m«. E kumaro. . >e P**™ točno , .pismonoSa ic po Kuma" pogmntal meX, L Ganglsofer: » Mmtimi Moštet Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznifi Reka se jo dotaknila menihove rame. Ko se je Ebervajn predramil in uzrl v trepetavem soju luči belo postavo, ki jo stala pred njim, kakor bi bila pravkar stopila iz njegovih čudežnih sanj, je vzkliknil: »Bog je poslal svojega angela,..« Tedaj je spoznal Reko, umolknil in zardel. Huce je odprl oči in se stresel, ko je zagledal Vace-manovo Mer. »Molči, otrok!« je zašepetal Ebervajn in mu pritisnil dlan na usta. Svetilka je ožarila mrtvaško-bledo lice dečka z globoko vdrtimi očmi, shujšane, v cunjo odete ude, in s strnjeno krvjo pokrite noge. Reko je spreletela zona po zatilniku. »Čigav je ta otrok?« »Žrtev tvojih bratov. Poglej sem, kaj so mu storili za malovažno krivdo!« »Tega nisem vedela!« je »jecljala Reka. »Verjamem ti, zakaj dobro je tvoje srce! In če prihajaš, da bi me osvobodila — se ti zahvaljujem za tega dečka voljo.« Za čas je Reka stala molče; morala je odvrniti oči od dečka, ker ni mogla gledati njegovih ran. Prisluškujoč proti vratom je spregovorila tiho: »Sezujte se!« Ebervajn je posadil dečka na kamen, sezul sandale in si jih pritrdil za pas, »Pojdita za menoj!« Reka je privzdignila svetilko in krenila proti vratom. Ebervajn je vzel dečka v naročje in mu zašepeta!: »Ne boj sek Deček je odmajal z glavo in njegove oči so se svetile. »Da bi se bal: saj je vendar dobri oče pri nama!« Reka je zaprla vrata, naravnala zapah in zaklenila. Neslišno so se vzpenjali po stopnicah; Se vedno je pel Škorec, in deček je globoko zadihal, ko je slišal ptiča. Prišli so do orožarne in Reka je odprla duri svoje čumnate. Ko so jo prekoračili, je pri vratih v družinsko sobo Ebervajn zašepetal: »Prosim vas, dajte mi nekaj platna, da bom obvezal dečku rane.« Reka je potegnila jeletijo odejo s svoje postelje, odcepila kos konopljinega prta, prestrtega pod njo, in ga stlačila menihu za pas. Potem je ugasnila svetilnico in prijela Ebervajna za roko. »Naj vas popeljem in bodite brez skrbi —- vsi so pijani.« Zdaj so stopili ven v družinsko sobo. Bleda mesečina je sijala v izbo skozi odprta vežna vrata in skozi okna, Prevrnjeni stoli so ležali naokrog, na razdejani mizi in po tlaku so se svetlikale kositrne revčke; v dolgih lužah po tleh se je zrcalil mesec in razlita medica je polnila ves prostor s zoprno sladkobnim vonjem. Henink in Otloh sta ležala ko hloda pod mizo; pred vrati, ki so držala v fantovsko čumnato, se je bil zgrudil Ajibert, gospod Vače je ležal oblečen na svoji postelji ter smrčal, z glavo in rokami viseč čez rob. Ebervajn« je zastala noga, toda Reka ga je potegnila za seboj, ven v vežo in Ko je dospel na majhno razsvetljeno jaso, je moral počivati, zakaj roke so mu že drhtele pod bremenom, ki ga je nosil. Sedel je n apodrto drevo, iu zdaj prvikrat, v mesečni svetlobi, je zagledal Huce obličje svojega rešitelja; bleščeč pogled tihih oči ga je zadel, in oklenivši se meniha z obema rokama, je vzdihnil deček, ko človek, ki je po težkih potih našel varno zavetje. Čez nekai časa je Ebervajn vstal; obul je bil zopet sandale in z novo močjo nesoč varovanca je stopal po M O VINI Nadšiknki Jegliča spomenik! Leto smrti nadškofa Je^Hfa |e za nami. Nehvaležno in nespodobno bi "bilo, Že bi njegovemu spominu čim prej ne postavili spomenika. Akcija za denarne nabirke se je začela tako] po oiadsko-fovi smrti in jc do dane« dosegla ze skoraj če£ milijona dinar «v. Največie darove sta dan doslej mestna občina in Mestna hranilnica ljubljanska vsaka po 100.000 din. Drugo so dali večinoma mali prispevki, ki dan za dnem Se vedno prihajajo iz vse Slovenije, kot znak hvaležnosti velikemu vla-diki Slovencev za vse neštevilne dobrote, ki jih je deiil slovenskemu ljudstvu. Vsakomur je že znano, da bo I« spomenik nov, velik akademski dom, ki bo nosi! njegovo ime in ki bo dajal okrog 200 katoliškim akademikom zora-va in cenena stanovanja. Jegličev akademski dom bo spomenik, ki ga bo gotovo vesel sam Jeglič. Pomisliti moramo, da danes toliko iti toliko akademikov — po večini kmečkih, delavskih iti obrtniških sinov za drag denar prezeba po nezdravih kletnih in podstrešnih stanovanjih. V takih razmerah so vedno izpostavljeni slabim vplivom, ki jih često privedejo na stranpota. Vsi ti razlogi so r.as privedli do sklepa, da jc nujno ootrebeii nov akademski dom, kjer na; bi se v Jegličevem duhu po krščanskih načelih vzgajati mladi slovenski izobraženci. To .nalogo pa bomo mogli doseči le, če bomo wsi, vsak po svojih močeh prispevali k zgradbi jegličevega akademskega doma. Vsak. še tako skromen dar, je dobrodošel. Pošljite na naclov: Jegličev akademski dom, hranilnica dravske banovine, Ljubljana', ali pa izročite v domačem župnem ura-du. Akcij« za jeglifev akad. dom. Iz raznih krajev Šmartno pri Litiji. V preteklem ietu je zagledalo kič sveta v naši Sari 49 otrok. Na oni syct pa 6« je preselilo 42 faratiov. Prirastek je torej le 7 duš. V prejšnjih letih je bilo prirastka 30 do 60 doš. Oklicev je fcHo 22. — Zima je Iudi pri nas dobro pritisnila, saj je bilo one dni od 16 do 18 stopinj mraza. Smučarjem zima sicer ni vSe^ kdu je pa dovolj v veselje drsalcev m gostilničarjev. Po naših cestah je bilo tudi skoraj več prahu kot poleti -- V petek, dne 7. januarja je bil pri nas v šinartnem semenj. Bil je zelo siab: kramarjev te bilo malo, kupcev pa štora] nič. Živine je bito Veliko, prodane pa prav malo. Vzrok temu je bil hud mraz in pa to, ker je bilo v časopisju, piatikati ia koledarjih objavljeno, da bo ta semenj na javorju nad Smartnem pri Litiji. Nova Štifta pri Gor. gradu. Žalost, nas je obšla, ko smo zvedeli, da so po hudi bolezni morali odrezali levo roko Cernevskemu očetu, skrbnemu gospodarju' in dobremu krščanskemu očetu. Vsa 7xir.av.ila niso nič pomagala. Ker avtobus za; radi velikega snega ai mogel voziti,' niso mogli pravočasno v bolnišnico. Dvakratna operacija je možu rešila življenje. 64 letnemu očetu želimo, da jim Bog dodeli zdravje in jih ohrani mnogo let. Grčarice. Naša župnija šteje 3(X) duš, od teh je dve tretjini Nemcev in ena tretjina Slovencev. V letu 1037 je bilo roicmli 0 otrok, od teh 3 Nemci, 4 Slovenci in 1 mešanih staršev. Umrlo jih je 8, od teh 4 Nemci in 2 Slovenca, 1 Italijanka m 1 mešanih staršev. Na oklicih je bilo 5 parov, od teh 2 nemška, 1 slovenski in 2 mešana; od (eh sti bila doma poročena 2, drugod pa 3 pari. Raka pri Krškem. Prošlo nedeljo smo polo žili k zadnjemu počitku nenadoma umrlo 67 letno Marijo Baje iz Blatnika. Na praznfk sv. Treh kraljev je bila še namenjena v cerkev. Nenadoma k> je obšla slabost in v 24 urah je biia mrlič. Veini ! pokoj! Ena izmed hčera pokojnice, s. Marijt Te-! režija, ee nahaja v samostanu na Francoskem. Pri; pravi j a se za delo v kitajskih misijonili. — Precej se je opeke! na štedilniku enoletni Organistov Ven-cel. — Dokaj oevOlje ie povzročil razglas, da bodo kolesarje zopet osrečili z novimi tablicami in ole-s hernega lastnika kolesa olajšali za kovača. Naše . umenje je, da bi stare tablice še kar držale ter je na vsak način tKemteelod,' že itak revnemu potte-želju naprtiti zopet Ia izdatek. Zg. Draga. Resnici na ljubo to-le: Fantje pretepači, o katerih smo zadnjič pisali, eo iz vasi »Vrhe«, fare m občion Krka. Brata j*k-o4 Alojz in Sadarjev Ivan sta iz vasi Spodnja Draga, far* in občina Stična, Jak oš Franc, doma iz vasi Hudo pri Stični. Z osebami, ki eo v zvezi z nesrečnim slučajem, kateri se je odigral v Zavrtačah pri Višnji gori, m vas Zg. Dragfa, Istra m občuj« Višnja gora, v nikakt zvezi. Marija Rek«. Pretresla nas je novica, d« j« šentpavetski g. kaplan Drago Pepelnak odšel v večnost Opravljal je dušnopastiretvo v Marija R». ki devet mesecev z vso vnemo in gorečnostjo. Bil je rahločutnega srca, zato je večkrat rekel, da rad prihaja v Reko. da se tu razvedri io pozabi trpljenje. Večkrat s-; je izrazil, da bi rad vsako ne, deljo prišel maševati v Reko, ko bi mogel. Vse-skozi jc bi! goreč pastir reških ovčic. Zato smo si ga zaželeli za župnika, a usoda je drugače ho. tela. Počiva danes v hladnem grobu, a Kečaui p« prosimo Vsemogočnega, .naj mu bo mil sodnik. Njegovim sorodnikom naše sožaljel — Rečani. Podzemelj. Kljub hudi zimi vidimo vsako nedeljo precej mož in fantov stoti med službo božjo mm a j cerkve in se tresti c-d mraza, namesto da hi stopili na toplejši prostor — v cericev in opravili svojo nedeljsko dolžtw»t. Možje m fantje, kdaj bo t« grde niivade konec? — Preteklo leto je bilo rojenih 71 otrok. Umrlo je 26 Saranov, tnalo kot še nikoli. Letos nam je bela žena precej prza-našala. Poročenih je bilo 12 fiarov. Statistika aiaro pove da je v letih 1923 Zares, prestol lepote,« je zaklieal Ebervajn, »kraljevsko jezero! Dobi naj ime, ki mu pristaja!« Vedno prelestnejše oblike in barve so vstajale iz jutrnjih megel, nova lepota je vzratstla za vsako senco, ki se je umaknila, in hudourniki so blesteli, kakor bi vlivale skrivnostne rake tekoče srebro čez stene v jezero. Omotično visok skalovit greben in beli sneg, ki je odeval najvišje kope, se je začel svetiti v prvem blesku bližnjega dneva. Rdeče so se obrobljali oblaki, ki so se visoko po zraku podili ko krilati sli. Zamaknjen jil je spremljal Ebervajn z očmi — kako bi bil mogel ob njihovem rožnatem siju slutiti, da so naznanjali opustošenje, ki je vstajal iz noči, da bi obiskalo te kraje lepote. Videl je bleščeč.; tioop žrlev, ki je od vzhoda sem zaplamtel čoz vse vrhove, in obšlo ga je, kakor da se je odprlo nebo in jo zaklieal na glas: »Poveličuj mojo vsemogočnosti Iz njegove zamaknjenosti ga je predramilo tiho je-Uživaj, kar sem ustvaril ljudem za veselje!« čanje dečka. »Ali te boli?« je vprašal prestrašen. Deček je odmajal z glavo in se nasmehnil; toga govorile so brazde na njegovem čelu. Urno ga je zanesel Ebervajn na obrežje in ga posadil med grmovjem na mehko trav«. S kosom prta, ki ga je našel za pasom, mu je umil okrvavljene noge in mu obvezal rane. Smehljajoč, sanjavo zroč proti nebu, je sedel deček pred njim in zašepetal: »Kako to hladi, kako jo dobro!« In čez čas je vprašal: »Jeli, to delaš, ker hoče dobri Oče tako?« Ebervajn ni mogel odgovoriti; rane so mu povedale, da bo deček hrom vse svoje življenje. Huce pa ni vedel, kaj je razodeval menihov obraz, ozrl se je proti blešče- dotifina pošta pa je odvetnika seve po sliki po^ znala. Šala je prišla v liste in naslednje tedne ee ic morala pošta v vaej državi ukvarjati s slikami namesto naslovov m i® pravilno dognala, da pomeni breskva mesto Kec-skeinet, steklenica Tokaj, čebula Masko, paprika Szeged. Ker so pa podali naslovi vedno težji in kočljivejSi, j« poštni minister m tiral odrediti, da ima-j« njegovi uradniki doyolj drugega po"s!a in bodo sprejemali samo še pisma « pravim naslovom. 18.000 dolarjev za sce-žeae može. Po poročilih tibetanskega ljudstva živijo v himalajskih sneJi-ščih ljudje nenavadne zunanjosti, Dosegajo dvakratno višin« navadnih ljudi, imaio dolge brade in kosmate kožuhe. V okoj njegove duše, Pevci eo mu zapeli v «lovo par žafoetink, g. dekan pa m nam v lepem govoru opisali njfegovo življenje. Vsem rajnega gospoda priporočamo v gorečo molitev, zlasti pa onim župljanom, pri katerih je služboval. Žalujočim pa izrekamo naše iskreno sožalje! Št, Lovrenc na Dol. Lani na sveti večer je umrla v Martinjivaei Frančiška Stepec, stara 71 let, vdova po t Fr. Slepcu, ki je umrl na božič 1. 1834, in je bil svojčas čez 10 let župan nekdanje občine Prapreče, še več lel pa obč, odbornik, blizu 50 let pa cerkovnik podružnice v Martinjivaei. — Haj-niea je bila pobožna žena in dobrih rok za reveže, katero bodo pogrešali tudi popoiniki, ki eo dobivali prenočišče pod njeno streho. Bila je tudi skrbna mati svojih 9 otrok, od katerih je že 6 živih. Po smrti moža je bilo obsežno posestvo na njeni skrbi in ramah. Že dalje časa ni bila zdrava, pa je prenašala bolezen in trpljenje prav udano. V bolezni je prejela večkrat ev. zakramente. Naj počiva v miru blaga žena! Trebnje. Dne 6. januarja ob 4 popoldne je v Gospodu zaspala, previdena s sv. zakramenti, v 79. let usta,rosti Ana Skoda iz Vine gorice. Naj počiva v miru! Ajdovec. Naši delavci eo letaš, ko je huda zima, res pravi reveži. Zaslužili niso skoraj nič. Lato fe bilo deževno in nikjer ni bilo »talnega zaslužka, tak«, da si res aiso mogli prihraniti kakega »kovsča«. Tolažili eo se, da bo zima mila kakor je bila lanska, da si bodo morda kak diaar zaslužili na cesti Ajdovec—Brezova reber—Novo mesto. Res so nekaj zaslužili v poletju na tej cesti, ps njihove družine, zlasti otroci, Uočejo tudi pozimi jesti. S prošnjo se obračamo na oblast, da bi tudi letos dala nekaj iz svojih kreditov za to cesto. Prvič je ta zelo potrebna, ker bi kmetje po najkrajši poti spravili svoj pridelek rti !®s na železnico; drugič ps je letošnji prideleJ: toča nniči- la in bi lahko na cesti nekaj zaslužili kmetje ia delavci. S tem bi bilo vnem p omagano. Cesto že ®kr«raj dve leti gradimo, pa je ldjub temu le kakih 250 metrov gotove in nima ne »glave« ne »repa«. Kar po polževo jo mahamo. Treba je ta del cesto zvezati ali s cesto v Ajdovcu, alt pa e »šumsko« cesto na Brezovi rebri. Sava pri Litiji, Novo leto nam je prineslo žalost. V prvih štirih dneh smo imeli tri" mrliče. Prva nas je ietos zapustila 79letna Božjakova mati iz Sp. Loga, za njo 29 letna služkinja Minka Krištof, ki je že dolgo služila pri g. Simončiču na Sp. Logu, in jo je podirajoča se bukev v gozdu pobiia do smrti Njeno truplo eo prepeljati na njen dom v Moravče. Tretja pa je odšla v večnost 49 letna Gričarjeva mati iz Leš, ki je zapustila 11 otrok, dva pa sta šla pred njo k Bogu. Pogreba vzorne matere se je udeležilo izredno veliko ljudi. Na grobu je blagi pokojnid spregovoril g. župnik prelepe besede v stavo. Bog bodi' vsem trem »bile«! plačnik, domačini pa tolažnik. Spod, Kašelj, Dne 9. januarja je obhajal 75 letnico svojega življenja skoraj 50 letni naročnik »Domoljuba« ui 25 letni naročnik »Slovenca« upokojeni strojnik g. Ivaa Lukee. Kot etrojnik - podurad-n.ik bivše južne železnice se je osamosvojil in si s svojimi prihranki in r vestnim, marljivim gospodarstvom svoje zakonske družice Cecilije, ki j« svoj čas slovela kot izboma šivilja, postavil lastni dom v Sp. Kažlju 21. Tu je vzgojil šest sinov in eno hčerko v strogo krščanskem duhu. Žal mu je vojna vihra vzela drugega sina — maturanta, etare-jši pa se je smrtno ponasteči! na železnici. Na svojem domu uživa zaslužen pokoj še čil in zdrav. Žalimo jubilantu, da doživi še mnogo let v »drevju in zadovoljnostj. Gor® nsd Sodražico. K večnemu počitku smo , položili 60 letno Vesel Cecilijo, p»sestnico in vdovo iz Kračaljev. Blaga pokojnica j« bila vzor krščasi-ske žene. Njeaio življeoje je bilo fcn« ssaia dolga trujeva pot, vse trpljenje pa je prenašal« z mirne vdanostjo. Leta 1915 ji je padel mož kot žrtev eve- skem pogorju. Sluti se, da bo « sneženimi ljudmi približno isto ko pri nas z »gornimi« možmi, ki so nekoč po ljudski pripovedki bivali v zemeljskih voilinah. Na otoku Sahalinu, za katerega se prepirata Rusija in Japonska, živi zanimivo pleme GiljaJsov. To pleme prištevajo učenjaki med najnenavadnej-ša plemena. Giljaki verujejo v duhove, ki bivajo v vsaki stvari in vsakem bitju. Ne umivajo se, da ne žalijo duha vode, njihove lesene baite nimajo oken, da ne žalijo duha svetlobe, ognja na ognji-j sčih ne ugašajo, da se ne Pregrešijo preti duhu pf5nja, svoje stare puške '""!» rajši od modernih, Ker 60 njihovi duhovi starejši m izkušenejii. Pri Gi-'Jakih ni sorodstva, ne poznajo očeta, matere, sina, strica, vsi ®o si enaki, 'mena umrlih se smejo izgovarjali, ko je bil Prvi medved, sicer oi duh ranjkega ne našel Pokoja. Medved jim je najmočnejša žival in jo I z«o nazivajo »modri«, I •'Hospodar gozda«, »mali parček« itd. Krčevito se Prani,o civilizacije, ker ^uicjo, da je bolje ži-, v zvezi z bogovi in '' kakor z ljudmi. čemu nebu in zašepetal: »Tako dober ko ti, tako dober ni nihče na svetul« In ko je bilo obvezovanje končano, je rekel: »Mislim, da bi mogel že kar hoditi!« Ob Ebervajn« se je vzpel pokoncu in vera mu je dajala moč. Noge so ga obdržale, in drsajoč in klecaje je nekajkrat drobno prestopil; potem se je sesedel nn kamen. »Ze gre, da, da, že gre zopet! Majčkeno bom pač moral šepati. A to nič ne dč! Kdor hitro šepa, hitro bodi! Ali ne? Seveda, tja gor...« njegove oči so se uprle proti planinam in se orosile, »tja gor pač ne bom mogel več. Pa saj se dobro živi tudi tu spodaj!« Ganjen, da govoriti ni mogel, je gladil Ebervajn dečka po laseh. Kar je Huce iztegnil roko: »In poglej: zdaj nama dobri Oče pošilja sem tudi še ladjico!« Ebervajn se je ozrl in je zagledal enodebelnik, ki je plul še daleč od njiju, vendar pa ob istem bregu, in kazalo je, da se bliža čoln v ravni smeri proti njima. Toda potem je iznenada zavil oa stran in izginil za prelomom skalne stene. Vendar se je brž nato oglasila pritajena govorica in začuli so se udarci vesla. Ebervajn je skočil pokoncu in zanesel dečka med grmovjem do brega. Ko se je ozrl v čisti tok, je zagledal čudovito sliko: globoko v vodi, na zelenem mahastem dnu, je z razprostrtimi krili ležal mrtev labod zagrizen v halogo; rahlo je gibal tok njegovo snežnobelo perje in mezil mrtvi trupli dveh kraguljev, ki sta se s kremplji v smrti oklepala labodovega vratu. Izza skale in grmovja je šumeče priplul enodebelnik. Prestrašen in vesel je prepoznal Zigenot meniha in s tleska joči mi udarci vesla pognal čoln proti bregu. Ebervajn je tiho segel ribiču v roko in se dal z dečkom dvigniti v čoln, pa je komaj vedel, kam naj stopi; zakaj dno čolna je bilo pokrito z ribami, za katere v velikem bed-nju, ki je z bekovino privezan plaval za čolnom, ni biio evč prostora. Vedno ob vznožju skalne stene je Zigenot s krepkimi zamahi vesla poganjal enodebelnik. Dečka ua kolenih, je sedel Ebervajn težko sopee in s poveše-nimi očmi; njegova usta so stala zapsta, in kazalo je, da nič ne vidi in ič ne sliši. Zato je pa Huce odgovarjal obema ribičema, ki sta silila vanj s vprašanji, in globoko ganjen je poslušal Zigenot, kar je pripovedoval deček o svojem trpljenju in o čudežu svoje rešitve. Odprto jezero se je zaprlo za drčečim čolnom. Tiho, zavito v jutranje hlape, se je prikazalo pristajališče in ribičeva hiša s svojo muhasto streho, iz katere se je sult-ljal dim. Redke megle so vstajale in se dvigale v beli zrak, kakor bi nosile bolj in bolj gostim oblakom neke vesti iz globine. Enodebelnik je zavozii na pesek in v ogradu je oživelo. Ajgel je pritekel in z njim oba planšarja.-Hilmtruda je hotela slediti za njima; toda Kagankart jo je prijel za roko in jo tiho oštevajoč potegnil za vogal. Ko je stopil menih iz čolna, sc je zgrudil ogljar pred njim na kolena in poljubil rob njegove obleke. Toda Ebervajn ga ni opazil; njegove oči so se upirale v visoki križ. Z razprostrtima rokama je odhitel proti svetemu znamenju, pokleknil, objel deblo z obema rokama in pritisnil čelo na les. »Pogovarja se s svojinj dobrim pomočnikom!« je spregovoril Zigenol potiho. »Pustite ga samega! Zanesite ubogega fanta v hišo!« Toda Huce ni pustil, da bi ga nesli. »Sam bom šel — in nekdo mi bo pomagal!« In ta ječ bolečine, je vsal in trpel komaj toliko, da sta ga Viho in Ajgel podpirala, ko ie stopnico za stopnico šepal proti ogradnim vratom. Konec. tovne vojne. Oatala ie sam s z osmimi malimi otroci, katere ie vzgojila v strogo katoliškem oultu. V eoboto, 6. jaauaTja je biia sv. maša, po «v. maSI pa pogreb rajnke. Bodi ji žemljica lahka! Žalujoči rodbini naša iskreno sožalje! — Naša tata |e majhna, šteje komaj 300 duš. Preteklo leto smo imeli sedem rojstev in ravno toliko mrličev. Poroki srno imeli pa samo dve, ker pri uas je še vedno kriza. Imamo tudi nekaj zelo starih ljudi, katerim želimo še dolgo vrsto zdravih iet. Botrni oče imajo 87^ie.t. Jakopekova mati, mati profesorja Samseta v sent Vidu pa 90 tel; najstarejši pa so Goidariev oče, ki imajo 91 let, mož ima še popolnoma rdr.iv razum in je kljub visoki starosti Se čil in zdrav. V njegovo hišo prihaja -Domoljub« od kar izhaja. Dokler je imel vid. jc bila njegova nedeljska zabava oilanje »Domoljuba«, sedaj mu morajo domači naglas črtati iiovice, »Domoljuba« pa ne pusti za nobeno ceno od hiše, in pravi, to je najboljši časopis, ki nam prinaša poučne članke in novice, ki se godijo po svetu. Kljub krizi in težkim časom je skoraj vsaka hiša v naši župniji naročena nanj. Muljava. Na eveti večer so naši fantje uprizorili igro »Na bellehemskih poljanah«. Preden stopi mladina pred javnost, se je treba dobro pripraviti. Za to je potreben dober učitelj za igro in pripraven prostor; pri na« vsega tega manjka. Da se bo temu odpoinogkt, so možje skleniti zidati novo mežnarijo iu če bo mogoče tudi pripravno dvorano za igre. Le pozdraviti jo ta načrt, samo da bi ga mogli tudi izpeljati. — Na sv. Treh kraljev dan je umrl najstarejši faran, Mežnar na Muljavi, star 94 tet. Bil je edini se živeči sovrstnik pisatelja Josipa Jurčiča. Pokojnik je bil t mladosti dolga leta cerkovnik naše podružnice in pred ve? leti tudi župan bivše občine Muljave. Maj počiva v miru! Mikov«* pr; Krškem. Dolgo časa smo pri nas ?, nevoljo gledali, da v nekaterih stanovanjih električna razsvetljava oslabi, kadar js »svetila vaška elektrika. Zdaj so tudi te motnje odstranjene. Želimo pa, da bi bile nove luči kmalu deležne tudi ostale va3i, ki je še nimajo. — Preteklo nedeijo smo v domu >Pod lipo: uprizorili veseloigro »Bolj-ševiki«. Igralci so brez izjeme vsi dobro rešili svoje itloge in upamo, da so bili tudi udeleženci z igro zadovoljni. Fantje, prihajajte ob torkih in petkih k sestankom, da rešimo nalogo, ki nam je nalaga naš čas. Sodraiira. Rojenih je bilo v naši župniji 72 otrok, umrio je 37 oseb, poročenih je bilo 19 funtov Koncem oktobra so imeti gg. Iszarisii tridnevne duuovue vaje ta može iu fante. Udeležba )c bila prav zadovoljiva. - »Domoljub« ima pri nas nekaj nnd 200 naročnikov, kar je w našo lupuijo dovolj visoka številka. Tudi Število Mohorjanov se je dvignilo na 194. - Izmed prireditev Prosvetnega društva moramo omeniti zelo uspelo igro »Križ in sovjetska zvetdac, dalje pevslio-teloviidiio akademijo, ki jo je priredi! Fantovski odsek. ~ Prezreti tudi ne smemo delovanja sedanjega občinskega odbora z županom g. Prijateljem Petrom na čelu. V minulem letu je bila temeljito popravljena cesta od trga do cerkve, okoli katere je pro9tor sedaj lepo urejen. Dalje se je pričela graditi potrebna cesta k božjepolni cerkvi pri Nov! Štifti. Začela se je alu-ija za regulacijo potoka Bistrice, ki napravi prebivalstvu vsako leto ogromno škodo. Dolgoletna želja prebivalstva je, da bi k temi potrebnimi deli čimprej začeli. Občinski odbor tudi nc Bine odnehati prej, dokler ne dobimo prepotre-b-uega vodovoda, ki ga sicer za vsake volitve obljub- Št Vid nad Ljubljano. Križarsko bratstvo priredi t Ljudskem domu v nedeljo 16. januarja ob pol 4 popoldne igro »Pod sovjetsko st*esdo«. Igra zelo nazorno kaže življenje in trpljenje ruskega kmeta. Pridite polnoatevilnol Bučk«. Prosvetno .društvo priredi v nedeljo, 16. januarja, po litaoijah v »Dvorani« Iridejanko »Dobrava« in »Za srečo«. Ker je to prva predstava našega prosvetnega društva, vabimo vse domačire in okoličane, da se je za gotovo udeleže. Bog živil SkaruCns. Pevsko in dramatično društvo »Danica« priredi v nedeljo 16. januarja ob 15 v dvorani v Skaručni igro »Vrnite v*. Društvo vzdržuje cerkveno petje v romarski cerkvi v Skaručni. Vabljeni I Smsrtno pri litiji. Fantovski odsek se prav pridno pripravlja na spomladansko prosvetno prireditev. Zadnjič je imelo fatilovsfco okrožje štiridnevni telovadni tečai, katerega se js udeleževalo 7 odsekov. Tudi dekliško okrožje je imeto svoj tečaj, katerega se je udeležilo 5 krožkov. — Dra-matski odsek pfiareidi v nedeljo, 16. januarja ob 3 v društvenem domu dramo sKjriž iu sovjetska zvezda«. Igra je vzets iz življenja in trpljenja ruskih kmetov pod sovjetsko strahovlado. Vjtidno vabljeni. Gustav StrrjiSs: Gospodar ie opazil, da je vedno bolj mrk. Zato ga je skoraj prisil'!, da je za nekaj časa prevzel mesto voznika ic vozil oglje in drva, kajti Mešiček se je bal. da mu najboljši dclavec ne zboli se enkrat iu mu ne opeša razum, Tn Jernej se jc zagledal v Teklo, česar ji pa m nikoli priznal. Pridno je hlapiteval in vozaril ter delal tudi na polju in pomagal pri živini, saj brez dela ni mogel biti. Kad bi Tekli omenil, da mu je všeč, a njegov jezik je bil preveč okoren in kar ni mogel z besedo na dan. tudi se je Jernej čutil v svojih 40 letih že prestarega napram nji. Filip je bil pač uruejši. Gospodinja, ki je imela bistre oči, je že hotela tudi Teklo odsloviti, pa je nekega dne doživela razočaranje. Dekla je namreč vstopila v uisopred gospodarja iu gospodinjo ter jima sramežljivo omenila, da jo mladi gospod ljubi in naj ona dva povesta, kdaj jo bo zasnubil, kajti Ca« je že, saj ji je neštetokrat prisegal pri mesečini, ade kot najmanjši. To je bilo v njem, ne da bi Sele moral doseči z izkuptvom življenj« Vendarle sc- je v njem borila misel, aH ni>' L.rilT- ,Tek!i kar rekeI> n"i PMtan« »Je-gova žena in pos nn« preprosta ogljarlta, ali naj jo " ' Z« g?,."a!\ ne bo najbrže nikoli res rada imela „0l Filipa. In med tem ko bi se drugi boril I**™ SHV5a5ir?,1,a(lcnki "i™ 8reh odpustiti. fcrf.' V "" ni- Kma]« 1« spet odšel iz koče Ni rmi dalo miru. Nekaj fesa ]0 gpet stikal okoli kot bi nečesa iskal. Potem se e napoti) k Jeriševun, ki so ga bili zelo veseli. .,„.,, u i« na lotilo 14 parov. — Ha novega & 'C ,n,o izkopa« mojstra Matevža Haheta. 1 ie bil » Črnega vrb«, kjer je pozimi včasih Tdelalo grabije in Skale, kar so prodajali po Ulici ta daleč po svetil. - Na banovineki eeetl uvnrai avtomobil ubil konja mesarja Bavnika. w . ___:i „„ rvpnuilnl tflTfini nlf* viur.l* atiettt H mit ie TOz.il po pravilni strani ceete, visok aneg • nheb straneh pa je onemogočil zadostno umika-ke»a vodila, 1« tako ee je nesreča zgodila. — Tadi i Rovt smo hodili poslušat predavanja na Metliškem gospodarskem tečaju ki je bil v Dol Igralcu Marsikaj lepega smo ehSati, kar nam bo V korist pri našem kmečkem gospodarstvu. Neka-; ri i,melje pa vendar *c vedno mislijo, da so ie dovoli učeni in jih kar ni mogoiSe pripraviti do leoa, da bi šli poslušat predavanja. Pa ui prav tako' Nobena glava ai tako polna, da bi ne šlo .amo Se kai dobrega... — Ostanimo tudi v novem leta zvesti našemu katoliškemu čaeopisju. Poverjeni«! »Domoljuba« je organiatinja g. KogovSkova. iSlovcnca« dobite vsako nedeljo takoj po prihodu pošte na prodaj pri kolporlerju Cvetku. Šimhei Mozirjem. Celjska »Nova doba* je obiaviia članek o izidu občinskih voiitev v Mozirju na. način, kakor seveda znajo njeni somišljeniki poročati. Piše, da je JRZ morala zgnaii na volišče vse, kar !ez» in gre, da je dosegla 50%. Vso absiinenco bi rad priitel k JNSarjem. Pač pripada k tistim, Ui so pred leti tivojo volivno agitacijo razširili še preko grobov. Smelo lahko trdimo, da bi še marsikdo »prilezel« na volišče, da gi ni ovirala dolga pa sisba zimska pot. Morda ee k kak JNSar spominja za dobro ieto nazaj, ko so pri občinskih volitvah dne 6. decembra 1536 dobili zaupanih celih 38 glasov. Zelo nezaupljiv je čiankar tudi do že drugič izvoljenega župana g. Jošta lahko umevno, «aj je mod INSarji znan kot star »zločine«, ki ej je med najhujšim terorjem drznil prerokovati, da bo ktsnfimraai g, dr. Korošec še minister! Za to je mora! za nekaj mesecev na ričet, ttankatja tudi zelo boli sloga šmiheKanov! Le naj ga boli! ■— Zanimiva je naša staroleina statistika. Bog je nam « smrtjo prizanaša! in poklica! k M bi !e enega .terana. Rojenih pa je bilo 13 otrok, poročenih pa 7 parov. Take statistike še ni v zgodovini naše župnije. Se bo klerikalcev pri nas, gospodje JNSarji! V|ia, Prt I Nesmrtna božična pesem Med vsemi božičnimi napevi j« gotovo najbolj pnipiMjeria Gruberjeva božična pesem Sveta noč, dtfitojcča iz treh kitic. Piva se glasi: Svet* noč, blažena noč. Vse že epi, ie polnoč; le Devica z Joželom tam v hlevcu varje Detece nam. Spavaj, Dete aJadko! To ni aicer aajstarejSa božična pesem, kajti v rabi je šeie nekaj nad 100 let; je pa že tako lepo zložena ia uglašena bai ?a ta veiik praznik, da sega vsakemu človeku globoko v srce, bolj kot vse druge svetonočoe ali božične pesmi. Zaradi tega oe tudi poje že v vseh jezikih Sirom krščanskega uvela. V !epih besedah in vrsticah nam predstavlja ono zgodovinsko znano cveto noč v Betfehemu, ko no pa#Urci poslušali božično glorijo angeJjev, ko je mati Božja povila Jezuščka in ga položila v jaslice ia ko je bil rojen reienik sveta. Zgodovina te lepe pesmi je naslednja; Biio je že tik pred božičem leta 1824 v mali gorski vasi Arns-iori, nedaleč od Salcburga na Avstrijskem. Tedanji župnik cerkve sv. Nikolaja, Josip Mohr, nabožen pašnik in velik prijatelj cerkvene glaetie, ae je pripravljal, da bi bil program cerkvenega petja na. ta božični praznik posebno lep; toda pri tem ga je i »ah olj težilo dejstvo, ket še niso bile cerkvene orgle docela popravljene. Po kratkem premišljevanju «<= ozre na eteni visečo kitaro v »obi h>. začne pri piaalni mizi zlagati besedilo te prekrasne božične pesmi v nemškem jeziku: »Stille Nacht, heilige Nacht; V tem se «HSi naglo trkanj« na njegov« vrata: farni organi«! in vaški učitelj Franz Gruber vetopi; Gruber je štel tedaj 32 let in je bil poročen. Ravno iste dni mu je žena hudo r,bo!e!a. Zaradi tega je bil vas irazburjea m potrt, poteg tega pa tudi nekoliko nevioljen zaradi tega, k«r 5e niao orgle popravljene. Župnik Mohr pokaže Gruberju rokopis svoje pesmi in ga proti, naj naredi za iato kak lep napev. Učitelj in organist Gruber mu je obljubil, da hoče poskusiti z uglaSecjem te pesmi. Seveda je besedilo iste prvič in z aajvečjisa občutkom pre- ftital. Dospevši domov, se je Gruber takoj vsedel k svojemu že zastarelsmu harmoniju, kjer je gotovo od nebes navdahnjen zložil to božično pesem, Skladbo je ae*el ie ieti večer v farovž, kjer eta jn novem doživetju, v barvan, ki se čudežno pre.tapljajo, da človek nam ne ve,_ kje hlodi in ae tipajo samo oči, temveč tudi "isa, med tem ko tavajoče t»lo blodi in go misli prepojene z mehkim, uspavajočiia žarenjem. In člo-vek gre in gre ter mu je, da bo hodil tak« večno, na pol bdeC, ves zasanjan v Mesten je in koprneč Mje in dalje. In Jerneia je zanašalo kakor na valovih, nič ni gledal, kje hodi, vedel je samo, da stika za nečem, ki je daleč od njega in da mu je pri vsem »ni vedno bolje v duši, da se je srce pomirilo „' ' " 5ut' ugodje Kar legel bi, pa ca je vendar gnato naprej in šel je kakor n« Ujm ukaz, ki se n,J »» more ugovaijati. i« prispe! do pol razpale koče. Pola-TZ SI.)e in spoznal, da je hodil dokaj k«w flebo' ie vi()e! ekalovje in kolibo, o hnrtiii JP . to,ikrat a se mu ui zdelo umestno od Dje 8tFan' ieprav U bil 3a,r'" 5"» streljaj e^hjtJČ? !>0f 6a.m? P.rineslji sem. Noge so fevalca. wme hitele in prlapel je'h koči starega vede- Sani ie m. i I ni vede1' i« vstopil, toda bilo mu tati i, ?rc m si ®n'eda kočo in človeka v nji, vidVti ,?," . P !p grabilo hrepenenj« in želja I red aeboj živo bitje in govoriti, čeprav Fnoty> 150 jf' vstopi!, se mu je mahoma To pa« okočjs. Kaj ve ta starec? ga jp zgrabilo hrepenenj« in želja ,„ - ..jboj - - • - - - - o nekaj besed Pt' videlo l!ioPh n k?k ali "prerokT Kmetje cThva- kImj'lnP T vVaJo Toda ne wi- K« l>re- iiudih >■ Zllkaj Pripoveduje ljudem o drugih '""i hi \T l"Ia dat Prerokovan ia in Se Je svet razodel naP«kah drugih mol&ti in jih 11 8amo «'s»im, ki se jih tičejo! Morda pa je samo jasnovidec, ki ee ne ozira ne na desno, ne na levo, ter pove vsakemu kar mu gre, kar vč, da mora povedati In zato tudi brezobzirno pripoveduje o napakah drugih, kakor bi čital iz knjig. Torej zanj naposled čin ve k ni niti bitje po Bogu ustvarjeno? Menda gleda ljudi kakor lesene lutke, kakor nekaj, kar je enako živalim ali mrtvim stvarem, saj govori o njih kot bi ne živeli tudi z dušo. Tedaj je že začni puščavrev glas; »Le bliže, človek božji, le bliže 1 Vesel sem, da te vidim, boš tsnj kaj povedali Tako sam sem zadnje dni, prnv zdaj, ko sem oslabel. Prav nič dobro se ne počutim !< Jernej je eivea prijazno pozdravil. Jošt je sedel pri mizici in si podpiral glavo z rokama Bil je zelo bled, toda njegove oči so gledale jasno in vedro, njegova notranja sila je pač obdržala mo?, nad telesom, ki je že vidno pešalo in aamo čakalo, da ugasne življenje v njem, >Pa sedi malo k meni! Tanile je stol, kar primakni ga, se bova kai pomenila! No, tebe pač ni prinesla $elja, da bi ti kaj povedal o bodočnosti?« > sKes ne, slučaj me je> vrgel v to kožo,« je odkrito priznal Jernej in se ozrl po tesnem prostoru. >Pa je morda vendarle prav, da si prišel. Se in še bi rad povedal kaj novega in pogledal v prihodnost človeka !< »Jaz lako malo verjamem v vse to,« je omenil Jernej in se nasmehnil. »Torej ne veruješ v prerokovanje?« »Tisto že, ampak v vaše prerokovanje ne morem verjeti!« »Kakor hoSoš, če verjameš, prav, če ne, pa tudi mera biti prav, jaz te pač ne morem prisiliti, da bi mi verjel. Veruj mi pa, da je božja volja, da moram kmalu umreti, saj danes niti do cerkve vei nisem mogei. ue"eda je daleč, toda zame je bila ta pot vedno samo izprehod t Počakal je nekoliko in potem dejal: »Zdaj bom pa tndi tebi nekaj povedal, čeprav ne verjameš, nekaj ti povem, kar ti ne bo škodovalo v bodočnosti!« »I pa povejte! škodovali pač človeku ne more, ie. kuj sliši,« je pritidil Jernej In prijazno pokimat Jošt je odpr! knjigo pred seboj, nekaj časa čital in potem pogleda! Jerneja in dejal: »So ljudje, ki menijo, da jemljem dar prerokovanja iz teh bukev. A ta knjiga je sveto pismo, ki me krepi, saj je v njem večna lepota. Res sem svetlovidec, v sebi imam magnetično silo, da marsikaj uganem, kar je ljudem skritega Vidim, dn si bi! nesrečen. Toda tvoja roka je krepka, pest sitna. Močan si in nikogar se ae botiš. Lahko boš še dobil dobro ženo, čeprav nisi več mlad, seve Je te ne bo preveč begala njena nezgoda. Sicer pa ne obsojajmo, da ce bomo sami stojeiiil« »In potem?« Starec se je zazrl skozi okno in skoraj šepetal: »Bojim se pa, da te ne bo premotilo hrepenenje za tvojo svobodo, kajti spet dobivaš večjo moč in prekašaš še sebe iz prejšnjih dni. Vidim te, kako hodiš po planinah. Več ne vem.« Jernej je starcu zamišljeno pokimal in se od njega poslovil »Ce te zanese pot mimo vaškega župnišJa. prosi gospnda župnika. Se more mnic k men!!« jr dejal starec in mu podal roko: »Dobro se imej, pa spomni se me viasiti! Eden izmed tistih ljudi si, ki ostanejo vedno dobri in pošteni, pa In bi jih postavil v vulkan zmede in propasti ali pa v najtišjo samoto, tn takih Je vedno manj. Sami taki pa tudi v/drže svet, da ne zdrkne s svojih tečajev! Pa pozdravljen!« Jern-j ne je vračili po poti, se ustavljal in skuša! niš! je vat: o tern, kar sta,a starcem govorila. Pa so mu misli spet zablodile v priiodo in se zamotale z besedami Jošta, ki so še zvenele v njegovih ušesih. Ko je lavil v vas se je spomnil na župnika in pozvonil je v larnvžu ter naročil, kar ga je prosif samotar. »DOMOLJUB«, dne 12. januarja 1938._ OLJUBOVA ŠOLA in še hal dmgega I no, kje je pa kapitalizem vendar ostal?! Saj je bil Sani napovedan, da si ga bomo tu-kajle malo ogledali in mu nekoliko kosti pretipali. Za komunizmom — smo rekli — pride na vrsto kapitalizem. Saj sta si v najbližjem sorodstvu. Enega brez drugega ni. Zastonj seje boriti proti komunizmu, če se kapitalizma ne smemo dotakniti. In res, začeli smo. Pa komaj smo začeli, že nam je sape zmanjkalo.« Zajec nam je pot preskočil! Kakor bi nam kdo električno žico presekal: tisti trenutek ti !uč ugasne! Pa zakaj tako? Veste, kar s preveliko korajžo in s pretežko gorjačo smo se spravili nadenj. Tak mogočnjak si ne da tako lahko do živega priti. Kar prehudo smo ga potipali. Pa so nam rekli njegovi strici: Tako pa ne! To bo revolucija! In mi smo zato tukaj, da take nevarne reči ustavimo in zabranimo, da bo vsak pošten državljan lahko v miiu užival, kar si je s trudom — ali tudi brez truda — pridobi!. Ne, revolucije pa ne! ... Glejte, tako smo nevarni! Kar za pod ključ — da bodo mogli pošteni državljani v miru spati. Pa se nismo dali takoj odgnati. Vpražali smo v samem belem gradu, če tudi tam tako mislijo, da se jitr. zdi ta reč tako nevarna. Zdaj smo šele pravo zadeli! Saj tam sc boje in za to skrbe, da jim Slovenci hiše okoli ne obrnemo. Kajpada! Le ne mirnih ljudi vznemirjati! Le pohlevno, le mirno in počasi, da se voz ue prekucne! Vidite, kapitalizem je velik gospod, ki se zna otresati tistih, ki si ga lotijo! — In vendar nam ne da žilica, da bi mu prizanesli. Kajti velik grešnik je to pred Bogom in pred ljudmi, četudi velik gospod. Veliko gorja ima na vesti; toliko, da ?c ne vemo ne koliko In zato bomo poskusili tako okoli njega hoditi — v copatah — da ga preveč ne razburimo, -- da pa si ga vendar ogledamo, kako je dolg in širok, kake zobe in trebuh ima, koliko pogoltne. Poskusimo 110, če bo zdaj šlo gladko! * * • Komunizmu, da komunizmu jc treba napovedati vojno! Prav za prav nain jo je napovedal on. mi se ga le branimo m otresamo. On naskakuje, mi le odbijamo, Ce ga ne premagamo mi, nas bo premagal on. In če nas premaga, vemo, kaj nas čaka. Poznamo te od-rešenike sveta! Vemo, kako svet odrešujejo in človeštvo osrečujejo. Medsebojno klanje Špancev je — s tujci vred, ki so se jim prišli ponujat — spravilo v grob že najmanj 600.000 ljudi. Nešteto vdov objokuje svoje mrtve može. 50.000 osirotelih otrok tava in bega okoli, strada, prezebuje, zmrzuje, poginja. Cerkve po krajih, koder so zverine gospodarile, vse požgane, porušene, uničene. O zlati časi, ki jih človeštvu prinašajo ti odrešeniki! Komunizmu, da, komunizmu je treba napovedati vojno! ' ,L i,'s \f„,i. i,,,.^., 1,1v H.',!'.'.?,v', .»v v. >«'.1 rt.-J »i a«, >•', -i .i V .»..VAV.UV Kdaj bi ga bili morali že pobijati! O, koliko so naši predniki zamudili! In ker tega niso storili, zato je prišel komunizem. T 'a to ,"iV js vV',V U > .A\ '.H- 7A /». '•'■' ■'»'' V ».'.-A '."f.i i Zastonj pišemo, govorimo, pridigamo zo- per komunizem, dokler vlada kapitalizem, Pisati in pridigati zoper njega je treba; a be- seda ga ne bo ubila. Vendar pobijati ga mo. ramo, če ne nas bo pobil on. Komunisti ne bodo padli najprej po kapi-taHstih: po bogataših in velikaših, bankirjih, fabrikar.tih in graščakih. Marveč po duhovnikih Ln redovnicah: po tistih, ki imajo na mesec borih 300 do 600 din, ali ki nimajo sploh nič (redovnice). Ne po tistih velikih »prija-teljih kmeta«, kakor jih poznamo, ki imajo po 9000 ali. 15.000 na mesec. Pohlep po denarja je močan. A sovraštvo do vere ia vsega božjega je še močnejša strast kakor pohlep po denarju. — Toda tudi kapitalisti pridejo na vrsto, ako namreč komunizem zmaga. 1 , "...i j. r.u. \ 1 . ».//. 1 uv aH tako aii tako. Brez pritiska, močnega pritiska, ne bo šlo. Mi pa, žalibog, do sedaj na kapitalizem vse premalo pritiskamo, da bi dal moč iz rok. Pišemo že, pišemo nekaj zoper njega; a papirja se ne boji, in ta mu tie bo prišel do živega. Pa tudi na samem papirju ga premalo pobijamo. Saj ga niti dosti ne poznamo ne! Saj se še zavedamo ne, kako globoko Učimo v kapitalizmu. fV ,',!.... ., ".'I- • / vrt • ,''..V>A .v a !.. '"•, — • ■ : . '• v - v. 1 V .. ., Ker smo zmladega navajeni kapitalizem gledati, ker smo v teh razmerah zrasli, zato se nič ne čudimo, nič ne zgražamo, nič ne razburjamo, če vidimo ali slišimo, da ima tam-le neki »direktor« na mesec 50.000 din in pei svetlih, gorko zakurjenih sob, pa enega otroka in nekaj plemenitih psoy — . ' i .«* V». \ « . J '•* .ViVv. 'vi . ,'.,,•. » ./u'. , ,.i«0 nehal a svojo po-fltZ raJfC0< ""j ss ^ trp,,a obnašat! dostojno, bo spet prostl P°k°r0 Mj BOti ^ ^ »iiliali vladi; č«*iwk» M o tem aa dolgo in So P^aii, da je kaj takega mogoče! Ali pa ^presitega direktorja aaml na ves glas po-To ne gre! Tega n« moremo gledati! Daj sem od »voj* obilno« ti, da bodo mogli tudi 3,uil ijveti, ne samo ti! In sicer živeti kakor w spodobi, • ti.MM>.y\ lu) ,* f*"«. j^J! kiAv« uU*.illiUi i f.k>« lUK.Jl tt. •«> Otroci siroma- kov pa večkrat stradajo mleka in kruha. Sredi 90-tih le! je vsklilo pri nas najbuj-nejšo politično življenje. V dunajskem državnem zboru »o nas sicer že vedno zastopali komodni »slogaši« in v kranjskem deželnem zboru so trdno vladali z nemškimi grofi zvezani liberalci, toda slovenske ljudske množice so se končnoveijavno prebudilo te nekdanjega spanja ter začele pod vodstvom »Kato-iiško-narodn« stranke« stopati na pian. Čeprav je bile tedaj še ogromna večina slovenskega izobražensiva v librairsem taboru, jo pa dobiio slovensko katoliško gibanje vendarle nekaj mož globoke izobrazbe, širokega razgleda, modernih nazorov, iskrenega ljudskega in socialnega čustvovanja ter izrednih sposobnosti. Na čelu vsem moramo omeniti zlasti dr. J. E, Kreka in dr. Iv. Šu-Steršiča, kmalu za njima še vrsto njiju sodelavcev, kakor Andi'. Kalana, dr. Iga. Žitnika, Jos. Gostinčarja, Iv. Jakliča itd., nato pa še eelo množico manjših, a nepopisno požrtvovalnih drobnih delavcev, ki so s svoja navdušenostjo, pridnostjo in požrtvovalnostjo dvignili n« uoge vso nago podeželje in ga — organizirali. Vodilno načelo tegu vrenja je bilo katolištvo v zmislu dr, A. Mabniča in I. katoliškega shoda ter v nasprotju s zlsganim, zahrbtnim in nad vse škodljivim liberali-smom. Vso izkušnje prejšnjih desetletij »o namreč čisto jasno dokazovala, da nismo mogli Slovenci nikamor naprej v prvi vrsti zato, ker sploh nismo imeli nobenega jasnega programa in nobenih trdnih načel kot izhodišča za naše delo, zato smo pa imeli dovolj >prvakov< in »voditeljev«, za katere pa nihče prav za prav vede! ni, kaj hočejo Sn karo ms vodijo, šele z MahniČem smo dobili moža, ki nam je odkril Škodljivost takega «ta-nJa in nam povedal, da je prvi in osnovni Pogoj vsakega uspešnega in smetrenega dela jasna načelnost In ker j® bilo ua eni strani tedaj že vse nage javno delo zastrupljeno z liberalizmom, na drugi strani jo pa vera središče vsega duhovnega življenja našega ljudstva, j® umevna, da smo morali priti uaj-Pr«l na jasno glede temeljev vsega našega Prav n» vseh poljih, in ti m> mogli in morali biti le v katolištvu ter njegovih nrav-11111 m socialnih" naukih. Ločitev od sslagan«ga liberalizma in z »moralizmom pobarvanega slogaStva na vsej "t, povsod in popolnoma ter ustvaritev vseh Potrebnih lastnih katoliških organizacij, ka-J« bil že sklenil I. fcat. shod, to je bil za iRrat glavni program- mladega slovenskega 88tonskega gibanja. , In v tem zmislu so že omenjeni delavci «pko zagrabili na vseh poljih, »Katol. na- tinnnai8tranka< ^ Pr5redJ?a stotine in sto-shodov in ustanavljala svoje okrajne or- ganizacije, v katerih je politično budila in šolala najširše plasti ljudstva. Dr. Krek je s pomočjo J. Gostinčarja i. dr. položil krepke temelje krščansko socialni delavski organizaciji, ki naj bi tvorila protiutež tedaj nastali socialno demokratični stranki in ohranjala naše delavstvo v živi zvezi z ostalim našim narodnim občestvom, Dalje sta začela dr. Krek Sn dr. Sušteršič pridno snovati tudi razne gospodarske, zlasti zadružne organizacije, ki naj bi gospodarsko osamosvojile naše ljudstvo, g« istrgale iz krempljev liberulnih podeželskih Etaguaiov in ustvarile tako njegovim političnim stremljenjem trdne gospodarsko temelje. Voditelji vsega tega katoliškega gibanja so že zgodaj tudi uvideli, da je tako v politiki, kakor tudi v gospodarstvu najtežje ss neizobraženimi množicami, zato so začeli po vzel deželi pridno snovati tudi izobraževalna društva, ki naj bi ljudstvo tudi kulfhrno budila in ga dvigala. Skratka: med slovenskim ljudstvom se je začelo delo in življenje, kakršnega naši ljudje dotlej še niso poznali; začel se je pravi preporod našega ljudstva na vseb področjih. Liberalcem je že njih pobratiinstvo £ nemškimi grofi jamčilo vsaj za oblast v deželnem zboru in odboru, na drugi strani so bili pa tudi preleni in prenazadnjaški, da bi se tudi sami lotili kakega ustvarjajočega dela med ljudstvom. Ker pa napram opisanemu izredno živahnemu in plodnemu dela »Katoi, narodne stranke« vendarle niso mogli ostati čisto gluhi in slepi, so se poslužiii najlažjega in najcenejšega sredstva, to je — psovanja. Pri nas se včasih zgražamo zaradi surovih oblik naših političnih bojev, a na tem mestu lahko povemo, da bo te zanesli k nami »a3i liberalci in sicer ravno v tej dobi, ki jo tu opisujemo, to jo v zadnjih letih preteklega stoletja. Noben zapit hribovec iiamred nt »aožea toliko surovosti, kot jo je tedaj pokszala »narodna« in »napredna« liberalna gospoda v boju proti katoliškemu gibanju slovenskega ljudstva. Zlasti podel je bil v iera pogledu njih boj proti zadružništvu, o katerem iz ossšrov do osebnih koristi njih stebrov, tc Je podeželskih oderuhov, niti slišati niso hoteli. Nobeno sredstvo jim ni bilo dovolj umazano, da bi se ga ne bili po-alušili, samo da bi naše ljudstvo odvrnili od zadružništva. Najbolj pridni pomagači pri tem so jim bili liberalni učitelji, ta večni repek in hlapec vsakega nasprotnika našega ljudstva, Tako lahko trdimo, da je bila do konca preteklega stoletja pri nas končnovcljavno in na vsej črti izvedena ostra načelna ločitev med katoliškim taborom na eni in liberalnim na drugi strani. Katoliški tabor si je bil ined tem usvaril tudi večjo ali manjšo organizacijo na vseh poljih in področjih, zato se je sedaj tudi pokarala nujna potreba ustvariti tem organizacijam trdne in jasne delovne in razvojne smernice. In to je storil znameniti II. slovenski kaioliSlu shod, ki se je vršil sredi septembra 1. 1900 v Ljubljani in ki se ga Je udeležilo že 800 slovenskih županov in 880 katoliških društev. Orapjir j« zgubil potrpljenje s svojim siaotn, naj mu je še toliko pomagal pri šolskih nak®ah, nikamor ni šlo. Ko se je do skrajnosti ujezil, je vzel iz žepa dva dinarja ter da! fantu rekoč: »Na, tu imaš denar, pojdi y prodajalno k Jaku in kupi i» dva dinarja pameti.« Fant j« vzel denar in Sel, ko je drža! ara kljuko ee Je pa obrnil: »Oče, aH naj rečem, da je za vse?« RADIO LJUBLJANA Od 13, do 20. januarja. V »»h dan; 12 PloSSe. 12.46 Vrrioe, poročila, 13 Ca a. apored, ofcve«His jS 1» pjoifl«, j« Vretne, borza. 19 Id 22 Cos. »reitie, poročila »porod, obvestila Četrtek, 13. jan.: 18 Radijski orkester. — 18.40 Slovenščina za Slovenee. — 19.30 Nae. ura. — 19.50 Zabavni količek. — 20 Harmonika. — 20.40 Operni spevi m uapevi, — 22.15 Rad. orkester. -— Petek, {4. ja«.: 11 Šolska ura, — 18: Ženska ura. — 18.20: Plošče, — 18.40: Francoščina. — J9.30! Nac. ura. — 19.50: Zanimivost! o izseljencih. — 20 Slovenski iranel. — 21 Ura drž. kouservatorija, — 22.30 AngleSke ploJče. — Sobota, 15. jan,: 17 Radijski orkester. — 17.10 Kazenski prestopki mladoletnikov, — 18: Sloveoflke narodne; — 18,40 Varujmo naravo. — 19,30 Nac. mu. — 19,50 Pregled sporeda. — 20 O zunanji politiki. — 20,30 Sem prokleta muSica. — 22.15 Prenon. — Nedelja, 16, i«n.: 8 Ploiče. — 8.15 Godal™ kvartet. — 9 Čas, poročila, spored. — 9.t5 PloSča. — 9.45 Verski govor. -— 10 Pr«nw cerkvcne glasbe. — 11 Otroška ura. — 11.30 Koncert. — 16 Fantje na vasi in plošče, — 17 Kmetijska tira, —- 17.30 »Pota usode«. 19.30 Nac, ura. — 19.50 Slovenska ura. — 20.30 Večer skladatelja Rarta Savina, -- 22.20 Lahka glasba. — Ponedeljek, 17. jan.: 18 Zdravljene kužnih bolezni. — 18.20 PloSče. — 18.40 Umetnostni spomeniki Notranjske. — 19.30 Nac. ura. — 19.50 Zanimivosti. — 20 Radijski orkester. — 20.50 Ploiče. — 21.10 Komora« glasba. — 22.15 Plesna glasba. —- Torek, 18, jets.: tt Šolska tira. — 18 Kmctki trio. — 18.40 KrJčansrtvo ia nacionalizem. — 19.30 Nac. ura. — 19.50 Zabavni zvofcni tednik. — 20 Koncert pevskega zb«ra »Cankar«. — 20.45 Klavir. 21 LiAVa glasba. — 22.15 Plošče. — Sreda, 19. ja 18 Mladinska ura, — 18.40 Vremenska poročevalna služba v Sloveniji. 19.30 Nac. ura. — 19.50 Uvod v prenos. — 20 Prenos b opernega gledališča v Ljubljani. ZA DOBRO VOLJO Neki motorist, ki je bil policiji že mm po evoji divji vožnji., je podrl kolesarja tako, da je ta. flezavesieo obležal' kraj ceste. Ko ee je nekoliko zavedel, ma je is svoje steklenice da! požirek «!;-vovke. Med tem je prišel policaj na kraj nezgode in prvo kat je v prsti! je bilo, čigava je krivda. »Čijjava« se je zvito začudil motocikliet, »stopite k njesnu in podaihajte po čem diši.« * Neki trgovec je bil tsa potovanju, a ko ©e je vrail. ee je jezil nad tijAarico, ker je bilo med tem tako mado narejenega. Pozval jo je predse »Mar takrat ko me ni to, « prsti bobnate po miri?« Tipkarka: »Ne. eaj ei prinesem nogavke s eeboj, da jih pleteni.« Gospa fotografekentu agentu: »Ali povečate ali?;e do flaravne velikosti?« Agent: »Gotovo, gospa.« Gospa; »Potem pa mi povečajte v naravni v-eli« k06ti tole fotografijo, ki predstavlja šmarno goro.« • Oospa: »Stavim kar hoEeete, da je v tem mleka voda.« MSAarica: >Res je, gospa, voda je vrne«. Ze veSkrat sem prigovarjala kravam, naj ©e bolj pazijo. Ker pa »o, kakor veste, vztrajne i« popolne abstimentke, jih ne morem pripraviti do tega, 7.doj grem, da vam. pripravim prostor, kamor pridete za menoj.« Moli O0l€tsrail« Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja ta enkra! Din 5'—. Naročniki »Domoliuba« plaeaio samo polovico ako kupujejo kine lijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočili kov ali vajencev in narobe Pmsajfema za male oglase te plačuje mpm. S&pbi zs čeuliB se iznebite, če jih pri meni naročite, .lernej Jeraj, Zapoge štev. 10. Smlednik. prodani za 800 din. Seku! Jan-nsz. Voglje pri Kraniu. pridno in pošteno, iz krščanske družine, od 25—30 let, veščo kuhe, peke domačega kruha in ostalih hišnih del, sprej naem takoj v večiein kraju na Gorenjskem. —■ Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Dobra plača' št. 94. na katerem se redi krava in par prašičev, hiša in gospodarsko poslopje v dobrem sta nju, blizu Radoč poceni naprodaj, —- Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 190. SS^lIShS t-ltl Bevkah (Vrhnika) proda veliki voz na peresih z diro, ali zamenja za zaprav Ijivčka. Sfisnra na kmetijo JMSIta 8prejmem ta-koi. Janez Kušar. Dobrova 3. pri Ljubljani. IPijS PlfiiO l™e™e Alojzij, Sadinja vas 1, p. Dobrunje pri Ljublj. za vsa kmečka HbsiU dela sprejme Pievnik Jože, Stožice št. 23 pošta Jezica. Bste mimn dobi poleg svojega poklica mesečno Din 500 tudi več. Delo lahko. Blago se pošilja brez kavcije. Za vzorec bla ga in navodila je priložiti Din 7 v znamkah. Naslov: Rajonska postara, Se. Petra c. 54, Ljubljana. iipe^anFSK. želi poročiti kmečko dekle z doto 60.000 Din. Resne ponudbe poslati na: Litija, posterestan-le 900. 2 letno telico siuiendolko in 3 prešiče po 40 kg težke še za rejo. Janša, Plešivica 11, Brezovica. VWm ^obrTtakoj sprejmem. Jožef Per. ko^ač, Mengeš 86 pri Kamniku. 5!hbip in Pfiff % prav malo rabljeni p o g rezi j i vi šivalni stroji v vel,ki izben poceni naprodaj pri »Promet*(nasproti kri-ianske cerkve). (inaierja) že izvežbanega iščem za Gorenjsko, 'slotam varuhinjo k dvema dečkoma — po-go: popolno znanie nemščine. — Naslov v upravi Domoljuba pod št. 318. Pouk v igranju naročite pri I. Ifomšak, Kranj, Zt. polje 7. ffr!i5a?skqa m\mm sprejme takoj Anton Bajec. Ljubljana, Pod Trančo 2. km l«MLmprdav' dobra mlekarica s teletom naprodaj. Vrtač-nik, Vič 175, Ljubljana. star 15 da 17 let se sprejme na kmetijo. — Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 361. Pmutam «ozdne- ,rav" i i utrniti ^jjgke parcele in dam posestvo v najem. Dražba bo 23. jan. ob 15. uri v gostilni Peršin, Tomišelj. Per-šin, Brest. Ig. Krm s feiičfeora proda M Zidanek, Ple-šivca 13 p. Brezovica. Dokler trata ražprojiaia ne zamudite ugodnosti za nakup raznega manufakturnega blaga, katerega prodaiamo po neverjetno znižani razprl dajni ceni. Savnik Anton, Škofja Loka rtftbahovec Pijte samo zdravilni čaj • plombiranih prtclili po Din 20 - to Din 12 - Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana DROBT1NE Z jagodami so gnojili. Ono leto so vrtne jagode na Bolgarskem obilno obrodile Vrtnarji pa «> bili v zadregi, kam naj zapravijo obilni pridelek Samo v okolici mesta Plovdiva so ostale stotine stotov neprodanih jagod. Oblasti so končno našle izhod v čudni odredbi, naj se neprodane jagode uničijo in se z njimi pognojijo velika polja v okolici Jagode so sicer izvrstno gnojilo, nemara pa bi se r.a dragoceni sad pravočasno bila lahko našla pametnejša uporaba. Strašna nesreča na Japonskem. Na Japonskem otoku je pokrajina Akita Skozi to pokrajino teče reka, ki je zajezena z velikim jezom. Ker se ondi nahajajo veliki rudniki, je pokrajina >rosto naseljena. Pred tedni pa je silni vodili pritisk nenadno predrl jez ia velikanske vodne mase so se razlile rio dolini. Pogrešajo nič manj ko 1200 ljudi. 500 hiš je vodovje odneslo, da za niimi ni sledu. Usodno je bilo to, da je vodovje pridrlo sredi noči, ko so prebivalci spali v svojih domovih Robbie. zvesti pes. Nek ameriški farmar ima psa. ki je zaslovel zaradi svoje zvestobe. Na nekem potovanju so ga ugrabili pasji potepini in z njimi se je oddaljil od doina celili t600 kilometrov. Gospodar je nanj pozabil, ko se po šestih mesecih pes spet pojavi pred njim in ga veselo tiaskakuje. Poizvedoval je po njegovih potili potom časopisja in dognal, da je pes pobegnil pustolovcem, prekoračil na begu U000 m visoko gorovje, preplaval več rek in jezer, s skokom raz visokega mostu ušel nekemu konjačii in po polletnem teku našel svojega gospodarja. Ko so Američani zvedeli za njegovo zvestobo, eo začeli pošiljati zanj darove. Kdo je prvi iznašel časopisni oglas? Leta 1652 je izšel prvi oglas nekega knjigarnarja v listu »Mercurius Politikusc Neki angleški lekarnar Hongbton se je čez ^0 let nato prvi domislil, da bi ogias" trgovsko izrabil in s tem zaslužil denar. Zato je ustanovi! svoj lastni časopis in "".....*"'........... oglasov Spočetka mu rgovci videli uspeli teh ............,i>- .....w11w.1i lupili! UrtfttJJI.1 JU razodel trgovcem pomen oglasov Spočetka mu ni nihče verjel, a ko so trgovci videli uspeh teh oglasov, so začeli objavljati oglase svojih trgovin v tišin " " vm v listu. Odkod jabolka? 2e tri tisoč let pred Kristusom so gojili jablane Babilonci. Stari Grki 60 cenili jablan ov les, egipčaniski zdravniki ao bolnikom radi zapisovali jabolčni čaj. Rimski pisatelj Plimi ie v nekern delu naštel 29 različnih jabolčnih vrst. Do 1. 1400 jih naštejejo okoli 100, nek francoski seznam iz leta i700 navaja 170 vrat. Moderni sad je rej i pa se je posrečilo vzgojiti že do petsto vrst. Znana js grška pravljica, v kateri igra jabolko veliko viogo. Junak Par?« naj b>" izbral n a | lepšo izmed treh boginj in je najlepšo od-Iikoval e tem, da ji je vrgel jabolko v naročje, ostali dvr pa sta mu prisegli maščevanje in izzvali krvavo trojansko vojno. ^ v veliki izbiri in po ugodnih __________S cenah nudi državnim uradnikom tudi na mesečno odplačevanje Oblaiilnicii m Sloveniio f Uiliiai Tyrševa cesta 29 (hiša Gospodarske zveze) Do preklica vzamemo 'a vse vrste manufakture t račun tudi hranilne knjižice članic Zadružne zvezo, j Lipe je stopil v železniški voz, sedel v kot, «« posmehoval in zadovoljno momljal predse: »Zdaj sem jih pa, zdaj sem jih pa lo enkrat.« »Koga ste, katerega ste?« ao poizvedovali so- potniki. »I, koga drugega kot železniško direkcij«, Kupil sem povratni vozni listek, ampak, nazaj -ne peljem.t S nasut« i-otoltaai javliam