Lf-to 1Temps<. obširno komentira zadnje Briinningove izjave. List naglasa, da je skušal Briinnin? s svojimi izjavami omiliti slab vtis nebrzdane nacionalistične agitacije v inozemstvu in prepričati svet. da bo Nemčija kljub vsemu še nadalje zvesto izpolnjevala svoje obveznosti. Splošno presojajo francoski politični krogi gi sedanji položaj v Nemčiji zelo skeptično in naglasa jo, da bi bilo treba počakati na nada lin i razvoj dogodkov, preden se izreče končna sodba. Brezdvomno kaže nemška vlada veliko dobre volje, da obvlada težki položaj. Vprašanje pa je, ako ne bodo dogodki močnejši in prevrnili vse načrte sedanje nemške vlade. Velika nevarnost je vedno večja brezposelnost, ki je zadnje čase ta- ko narastla, da je skoraj polovica nemških industrijskih delavcev brezposelnih. Berlin. 4. novembra. Snoči je bil objavljen nemški državni proračun, ki izkazuje 10.400,000.000 mark izdatkov. Izredni proračun znaša 2040 milijonov mark. Gradbeni pomorski program se raztega na pet let. Križarka Erzatspreussen* bo gotova 1. 1932. Vojno ladjo >Lothringen< bodo zgradili do 1. 1934, vojna ladja >Braunschweig« pa bo gotova 1. 1936. Nadalje bo zgradila Nemčija križarko >Leipzig<, 4 rušilce in 5 tor-pedovk. Na leto bo izdajala Nemčija za obnovo vojnega brodovja 50 milijonov mark. Za letalstvo je določenih 33 milijonov mark, od teh 19 milijonov za podporo >Lufthansi<. Razpust brazilskega kongresa London, 4. nov. AA. Poročajo iz Buenos Airesa, da je začasni predsednik Brazilije Vargas izjavil novinarjem: Napravil sem vse, da ne bi prišlo do oboroženih spopadov. Odrekel sem se po« loža j u izvoljenega predsednika in svetoval vladi, kako naj se premagajo težkoče. Via* da je prezrla moj nasvet. Tako smo morali začeti pokret. To ni bila lokalna vstaja, temveč revolucija vsega naroda, ki odgo* varja idealom, za katerimi je vedno težila Brazilija. Borili smo se vedno za blagor Brazilije. Nadalje je Vargas rzvajil novinarjem, đ4 bo kongres razpustil in da bo posebna teh* nična komisija pregledala potrebni materi* jal proti bivši vladi. Proti članom stara vlade bodo postopali samo v primeru, če se je poneveril državni denar. Rio de Janeiro, 4. novembra. Od revo-hicijonarjev imenovani predsednik dr. Vargas je včeraj popoldne oficijelno prevzel svoje posle, ki jih bo vodil provizorno za nedoločen čas. V palač'" predsednika se je vršila kratka svečanost, na kateri je dr. Vargas izrazil svojo zahvalo narodu, ki mu je nudil pomoč. Kakor se govori, bo nova vlada takoj po razpustu kongresa razpisala nove volitve. V vladnem proglasu se podaljša 45 dnevni moratorij za nadaljnfh 14 dni. Manifestacije za Italijo v Sofiji Rim, 4. novembra. AA. Agencija Štefani poroča iz Sofije o manifestacijah bolgarske fašistične organizacije >Rodna zaščita« pred italijanskim poslaništvom in defiliranju pred poslanikom Piacentinijem. Piacentini je imel na ^bolgarske fašiste« nagovor, v katerem je naglasil italijansko- j bolgarsko prijateljstvo. | Vstaja naFormozi Tokio, 4. novmbra. Položaj na otoku For-moza, kjer je pred dnevi izbruhnil upor domačinov, takozvanih lovcev glav, je zelo rosen. Po dospelih vesteh japonskim četam kljub vsem naporom ni uspelo vzpostaviti reda. Japonci, ki imajo letala, bombe, ročne granate in vsa ostala sredstva moderne vojne, doslej niso mogli ničesar opraviti proti domačinom, ki so navajeni borb v goratem ozemlju. Število domačinov, ki so dobro oboroženi in ki se borijo proti Japoncem, se ceni na 700. Grško-turska zveza Atene, 4. novembra. AA. >Hestia« poroča iz poučenih krogov, da sta v teku pogajanj v Ankari sklenila turški ministrski predsednik Izmet paša in grški ministrski predsednik Venizelos, da bosta Grčija in Turčija ostali v stalnem kontaktu zaradi čuvanja miru na vzhodu. Na podlagi tega sporazuma se bosta zunanja ministra obeh držav stalno obveščala o priliki vsakega političnega dogodka, ki bi mogel intersirati obe državi. V vseh teh prilikah bosta obe vladi vedno sporazumno nastopali. Turski dolgovi Carigrad, 4. novembra. AA. Turški zastopnik pri kontrolni komisiji za turške dolgove je izjavil, da Turčija ne more pod sedanjima pogoji plačevati dolgov. Predlagal je, naj se revidira pariška konvencija iz 1. 1928. Zboljšanje Briandovega zdravja Pariz, 4. novembra. Zdravstveno stanje zunanjega ministra Brianda se je toliko zboljšalo, da je danes odpotoval s svojega posestva v Pariz, da prisostvuje seji ministrskega sveta in otvoritveni seji zbornice. Mednarodna anketa o konkurenci med avtomobilom m železnico Beograd, 4. novembra AA. 14. in 15. t. m. bo v prostorih mednarodne trgovske zbornice v Parizu konferenca komisije za železniški prevoz. Na konferenci bodo razpravljali o madridskih sklepih, zlasti o onih, ki govore o čedalje večji in občut-nejši konkurenci med železnico in avtomobilom. Odgoditev kronanja rumunskega kralja Bukarešta, 4. novembra. Kakor se je zvedelo iz političnih krogov, se bavijo v dvornih krogih z mislijo, da bi kronanje Karola začasno odgodili in počakali na ugodnejši trenutek. V zvezi s tem se naglasa, da o tem ustava ne vsebuje točnih, določb in tudi po tradicijah ni potrebno kronanje. Krvav fašistični izgred Turin, 4. novembra. Kakor poroča »Stampa«, je prišlo v Metru v blizini pie-montskega industrijskega mesta Bielle, do krvavega spora med štirimi mladimi fašisti in drugimi gosti. Fašisti so streljali na svoje nasprotnike ter jih 6 med njimi težko ranili. Oblastva so uvedla sedaj preiskavo ter aretirala 17 oseb. Med aretiranci seveda ni nobenega fašista. Polom pariške banke Pariz, novembra. Tu je ustavila plačila velika banka Adams zaradi izgub na borzi. Dragocena slika Pariz, 4. novembra. Znani ameriški filantrop in bančnik Ed\vard Tuck je daroval mestu Pariz vso svojo dragoceno z'» r-ko kitajskih tkanin in slik. Strokovnjaki cenijo to zbirko na 300 milijonov dinanev. Zbirko je videlo doslej le malo ljudi. V zbirki so dragoceni gobelini, preproge starih flamskih mojstrov in redke kitajske vaze. Krvavi izgredi dijakov v Kairu Pariz, 4. novembra AA. Havas poroča iz Kaira: Skupina studentov je podtaknila ogenj v šoli lepih umetnosti. Intervenirala je policija, ki je streljala med dijake, štirje so bili ranjeni in so jih takoj odpeljali v bolnico. Več studentov so aretirali. Tudi v Kedilji je prišlo do neredov med dijaki. Gostovanje odličnega poljskega opernega pevca London, 4. novembra. AA. Glasilo fede-potuje v Jugoslavijo ugledni član tukajšnje opere in njen prvi basist Roman Vraga, ki bo v Jugoslaviji gostoval. Vraga je član Jugoslovensko-poljske lige in odličen zagovornik jugoslovensko-poljske vzajemnosti. Gospodarski položaj Anglije London, 3. novembra. AA. Glasilo federacije bnitanskih industrij priobčuje članek o svetovni gospodarski krizi in pravi, da je angleška trgovina v primeri z drugimi državami prav zmerno prizadeta. Odkritje velike sleparske organizacije v Londonu London, 4. novembra. Zadnje dni so odkrile oblasti široko razpredeno organizacijo sleparjev, ki so ponujali ljudem ničvredne delnice in jih tako osleparili v zadnjih devetih mesecih za 500.000 funtov sterlingov. Brezvestni agenti so ponujali ljudem zavarovalne police proti star-jsti. Več ljudi je plačalo velike vsote za zavarovalne police, ki so bile vse potvorjene in brez vsake vrednosti. Policijske obia^ti so uvedle najstrožjo preiskavo. Upati je, da bodo člani organizacije, ki so oškodovali večinoma preprosto ljudstvo, kmalu pod ključem. Sklepi britanske imperijalne konference Ustanovitev imperijalnega razsodišča je splošnega imperijalnega gospodarskega sveta London, 4. novembra, A A. Včeraj so vodje delegacij razpravljali o ustavni strani medimperijalnih odnošajev. Popoldanski seji je predsedoval ministrski predsednik Bennett. Razpravljali so o vprašanjih, o katerih je poročal Sankevev odbor in ki se tičejo dominjonske zakonodaje. Odločitev o mnogih vprašanjih ni še padla. Kakor poročajo, je večina za to, da se ustanovi imperijalno sodišče za spore med vladami britanskega imperija. Nadalje so vodje delegacij razpravljali o načinu posvetovanja med vladami dominijonov. Splošno se je naglašala velika važnost svobodne izmenjave mnenj o splošnih tekočih mednarodnih vprašanjih. O občevanju dominijonov z inozemskimi državami so vodje delegacij sklenili, da bodo dominijoni v primeru nujnosti lahko direktno občevali z angleškimi zastopniki, ki so akreditirani pri inozemskih državah in uredili tako razne trgovske in drage zadeve, ki se tičejo ix-recno dominijona in prizadete inozemske države. London, 4. novembra. AA. Večeraj so sprejeli Člani delegacij imperijalne konference zastopnike zveze trgovinskih zbornic britanskega imperija, s katerimi so razpravljali o resolucijah glede medimperijal-ne trgovine, ki jih je odobril kongres trgovinskih zbornic preteklega maja. Sir Shirly Benn je izrazil mnenje, da je potrebna ustanovitev imperijalnega gospodarskega sveta in dogovor med vsemi osmimi vladami, da ne bodo začele nobene gospodarske akcije brez prejšnjega posvetovanja s splošnim' gospodarskim svetom. Benn je nadalje naglašal potrebo, da se vlade, zbrane na sedanji konferenci sporazumejo, kako se bodo posluževale omenjenega gospodarskega sveta. Žrtve viharjaob Angliji Vihar je zahteval večje število človeških žrtev nesrečile Mnoge ladje po- London, 4, novembra. Po naknadnih poročilih, je napravil vihar, ki je divjal v soboto in nedeljo nad Anglijo, povsod ogromno škodo. Posebno veliko so trpele ladje, ki jih je vihar zajel na odprtem morju. Bile so po večini zelo poškodovane in le takojšnji pomoči motornih rešilnih čolnov se je zahvaliti, da ni bilo mnogo človeških žrtev. Kljub temu je število mrtvih znatno. Med drugimi je utonil zdravnik Watts vz bolnice sv. Jerneja. Ladjo, s katero se je vozil, so zajeli visoki valovi, ki so nesrečnega zdravnika v bližini luke Chichester odnesla v globine morja. Ladja se je skoro prevrnila in le slučaju se je zahvaliti, da ni utonila še ostala družba. Vihar je vrgel ladjo na breg tako, da so se potniki vendarle rešili na suho. London, 4. novembra. Viharji, ki so včeraj divjali ob vsej angleški obali, so zahtevali 7 človeških žrtev. Med njimi je tudi 5 članska posadka francoske ladjice, ki se .1« ponesrečila v Bristolskem kanalu. Fihni o Andreejevi ekspediciji Stockholm. 4. novembra. AA. Kakor poročajo, se je posrečilo 10 filmov Andreeje-ve ekspedicije na severni tečaj toliko popraviti, da bodo uporabni. Filmi so dolgi po 60 metrov. Nekateri kažejo pristanek zrakoplova na ledenikih blizu White Islanda. Najboljše so se ohranili filmi, shranjeni v bakrenih ceveh. Protesti ameriških Židov Xewyork, 4. novembra. A A. Na obletnico Balfourjeve deklaracije o Palestini se je zbralo 18.000 Židov na Madison squaru, kjer so protestirali proti britanski politiki v Palestini. Ker je bila dvorana pretesna, so morali tisoči Židov oditi. Podobne protestne manifestaciji so bile v Bostonu, Filadelfiji in v drugih mestih Zedinjenih držav. Revija angleške vojne mornarice London, 4. novembra. AA. V soboto so člani imperijalne konference in indijski gostje obiskali atlantsko vojno brodovje. Morje je bilo vihamo. Gostje so se vkrcali na admiralsko ladjo »Nelson««. Zbranih je bilo nad 60 bojnih ladij od 45.000 ton do malih pomožnih enot. Brodovje je predvajalo razne vežbe, letalske napade, prehode skozi minski polja. Zanimivi so bili nadalje napadi podmornic. Obstreljevanje iz težkih topov je pokazalo učinek modernih velebro-dov. Naposled je brodovje rušilcev izvedlo napad s torpedi. Zanimiv je bil nadalje napad vojne ladje ^-Centurion«, ki so jo vodili brezžično. Kronika nesreč in nezgod UTOPLJENKA V SAVT PRI KRESNI* C A H. Ljubi jana, 4. novembra. Na Vseh svetih popoldne so na des* nem bregu Save v grmovju med vasema Kresnice=Poganik ob travniku posestnika Valentina Jokoša iz Kresnic našli že pre* cej razpadajoče truplo neznane utopljen* ke. Neznanka je stara okrog 30 do 40 let, 163 cm visoka, srednje močne postave, okroglega obraza, majhnega nosu. Spod* nje zobe je imela dobro ohranjene, zgornji pa so bili umetni. Na sebi je imela sivo zimsko krilo in enako jopico, toplo zim* sko perilo, na nogah pa rjave skoraj nove nizke čevlje in rjave nogavice. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Kresnice in na» slednjega dne pokopali, ker na njem ni bilo opažati nobenih znakov nasilja. Davi je bila policiji prijavljena cela se* rija raznih tatvin in manjših vlomov. K trgovki Ani Lapajne v Prešernovi ulici je vsak dan proti večeru prihajal neki moški in spil kozarček brinjevca. Običajno je ostal v trgovini dalje časa in se zapletel s trgovko v pogovor, kadar pa se je obr* nila, je neznanec naglo izmaknil politer* sko steklenico brinjevca. To se je ponav* ljalo 14 dni, ne da bi trgovka to opazila. Lapajnetova ima okrog 200 Din škode. — Lastniku vrtiljaka v Tivoliju Josipu Čudnu je nekdo v noči od 27. na 28. oktobra od* nesel 150 m bakrene žice, vredno 200 Din. — Žičar Valentin Petač je bil 3. t. m. v gostilni »Zvon« na Krakovskem nasipu, kjer se mu je pridružil neznan moški, ki ga je začel objemati. Da se ga odkriža, mu je Petač plačal četrt vina in steklenico pi* va. Oba sta nato zapustila gostilno. Petač je odšel še v Mezetovo gostilno na Vidov* danski cesti, ko je pa tam hotel plačati, je presenečen ugotovil, da mu je izginila listnica s približno 800 Din. Osumil je ta* koj neznanca, ki ga je v gostilni pri »Zvo* nu« objemal in ker je vedel, da je odšel v Kolodvorso ulico, se je tudi sam napo* ril tja. Res ja srečal osumljenca, ko ga je pa ta zagledal, je začel teči, kar so ga nesle noge. Stekel je v Tavčarjevo ulico, preskočil plot in izginil. Delavcu Jožefu Menšičku je včeraj neznan storilec s stavbišča na Aleksan* drovi cesti odnesel 200 Din vreden suknjič. V noči od 2. na 3. t. m. je nekdo vlomil v uradne prostore Zvezne tiskarne v Wolfovi ulici. Vlomilec je prišel od bre* ga Ljubljanice, razbil zadaj na hiši šipo in zlezel v notranjost. V pisarni je vse premetal, pregledal vse predale, toda na* šel ni ničesar, kar bi mu bilo všeč. Odšel je, ne da bi kaj odnesel. Tiskarna ima okrog 100 Din škode. — Dva vlomilca sta poskušala tudi svojo srečo v skladišču tovarne klobukov g. Bernika v Aleševčevi ulici. S ponarejenim ključem sta odprla podstrešje in na podstrešju s silo vlomila v zaprto skladišče. Če sta kaj odnesla, še ni znano. To je v 14 dneh že drugi vlom v Bernikovo skladišče. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.74, Berlin 13.44—13.47 (13.455), Bruselj 7.8713, Budimpešta 9.S85, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 7.95S5, London 273.96 do 274.75 (274.35), Newyork 56.28 — 56.48 (56.38), Pariz 320.62—222.62 (231.62), Praga 167—167.80 (167.40), Trst 294.45—296.45 (295.45). INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1280, Pariz 30.2225, London 25.03375, Newyork 515.30—515.425, Bruselj 71.82, Milan 26.9725, Madrid 57.75, Amsterdam 207.50, Berlin 122.72. Dunaj 72.62, Sofija 3.73, Praga 15.275, Varšava 57.75, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.06. AJ5 ste že naročnik edine slovenske ilnstrovane tedenske revije ..življenje in svet14? Stran 2 >S L O V E N S K I N A R O Dc, dne 4. novembra 1930 Stev >5\ Praga jugoslovanskemu Jadranu Manifestacija zvestobe do jagoslovenskega naroda. — Velik uspeh prireditve »Jadranske Straže« v Pragi. V petek zvečer se je vrfilla v veliki dvorani >Lncerne« v Pragi velika prireditev praške »Jadranske Straže« pod devizo »Praga jngoelovenskemu Jadrana«. Prireditev je bila ena najmogočnejših in naj-prisrčnejših manifestacij ljubezni in zvestobe do jugoslovenskega naroda, kar jih je videla Praga Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička in splošno svečano razpoloženje so povzdignile še navdušene ovacije prisotnima jugoslovenskima gostoma, bojevnikoma za svobodo Jadrana, vice-admiralu Metodu Kochu in pisatelju Niku Bartuloviću. Ovacije so pričale, kako iskreno ljubijo Čehi Jugoslavijo in njeno morje. Ko sta vstopila gosta v ložo pokrovitelja prireditve primatorja dr. Baxe, so jn pozdravile fanfare. Praški »Hlahol« je zapel pod vodstvom pevovodje Herla jugoslo-vensko in češkoslovaško državno himno. Obe himni je sprejelo občinstvo z navdušenim odobravanjem. Sledil je epilog Voj-novičeve »Smrti majke Jugovičev«, ki ga je recitiral režiser Narodnega divadla Zvonimir Rogoz. Primadona G. Hrovatova je zapela tri j-ugosjovenske pesmi (Konjoviča, Pavčiča in Mandiča), baritonist šeman pa romanco iz opere »Zrinjski« in Mokranj-čevo balado. Sledili sta dve originalni telovadni skladbi »Handžari« in »Apoteoza«, ▼ katerih so nastopili člani karlinskega Sokola V pavzi je zapel »Hlahol« še eno Ovofakovo in več narodnih pesmi. Občinstvo je bilo z oficijelnim delom prireditve tem bolj zadovljno, ker je bil program sestavljen tako, da je priAla. kulturna vzajemnost med obema narodoma do popolne veljave. Ko je pa nastopilo sokolsko društvo, ki je simboliziralo z združenjem zastav obeh držav češkoslovaško -jugoslovensko prijateljstvo in zvestofbo, Je zavladalo po dvorani splošno navdušenje. Med viharnim ploskanjem je zadonela pesem »Hej Slovani« in občinstvo je vstalo. Ko se je navdušenje poleglo, se je začuJ iz lože bivših čeških mornarjev pozdrav vice-admiralu Kochu in pisatelju Bartuloviću. Vsa dvorana je sprejela ta pozdrav z navdušenim ploskanjem in klici »Slava!« Med udeleženci prireditve je bilo mnogo odličnih predstavnikov češkoslovaške javnosti. Prireditve se je udeležil tudi bivši minister dr. Albert Kramer iz Ljubljane, ki se je slučajno mudil v Pragi. V zvezi s prireditvijo »Jadranske Straže« je izšla posebna številka mesečnika »Morje Slovanom« s članki o viceadmiralu Kochu in pisatelju Bartuloviću ter o delovanju »Jadranske Straže«. Praška javnost je ponovno dokazala, kako tesne so vezi med obema narodoma in kako visoko ceni češkoslovaška naš Jadran. Drevi ob 19.30 bosta predavala v predavalnici centralne mestne knjižnice v Pragi viceadmiral Koch in pisatelj Bartulo-vić o skupni borbi za svobodo slovanskega morja V nedeljo sta posetila gosta Bene-šov, kjer so ju prisrčno sprejeli častniki ondotnega polka Jugoslavija«. Ogledala sta si tudi Konopište. Ljudska univerza za naš obrtniški naraščaj Snoci se je vršilo otvoritveno predavanje g. Kravosa o Jugoslaviji. Ljubljana, 4. novembra. Zveza obrtnih zadrug je sklenila, da bo prirejala stalno vsak ponedeljek po* učna predavanja za vajence in vajenke. Prvo tako predavanje se je vršilo sinoči v Mestnem domu. Predaval je strokovni tajnik g. K r a v o s, in sicer o Jugoslaviji. Predavanje, ki se ga je udeležilo okoli 250 vajencev in vajenk, je otvoril pred* sednik Zveze obrtnih zadrug g. R e b e k. Predavatelj je uvodoma poudaril, da bo govoril le o prirodnih lepotah, nakar je prešel na zanimive podatke, ki so novi za marsikoga, ki se ima za izobraženca. Izmed njih navajamo: Balkanski polotok obsega 500.000 km1 površine in je po svoji velikosti med južnoevropskimi polotoki na drugem me« stu. Državna meja poteka v dolžini 965 km ob morju, dočim odpade na kopni del 3030 km. Skoro Yk našega državnega okvira odpade tedaj na morsko obal. Ven* dar država nima značaja pomorske drža* ve, temveč je spričo posebne konfiguracije tal skoro povsem celinska država. Od kopne državne meje poteka pretežni del po goratem visokem (87.5%) in le 12-5% po nizkem svetu. Po površini je Jugoslavija na 12. me* sto. Ima namreč 250.000 km5 površine. Po številu prebivalstva pa na 10. mestu (12 milijonov). Jugoslavija meji na sedmero držav: Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Rumunijo, Bolgarsko, Grško in Albanijo. Nad 2500 m visoke gore imajo Slove* nija, Crna gora in Južna Srbija. Nad 2000 m tudi Bosna in Hercegovina in južni del severne Srbije. Za Triglavom, ki je najvišji vrh, sle* dita Skrlarica (2738 m) in Djuričevica (3677 m) v Trokletijah na albanski meji. Najnižja mesta imamo razen ob Adriji I tudi ob .dolenjem Timoku ob Donavi (35) in na Vardarju pri Djevdjelije (52 m). Jugoslavijo moramo označiti kot drža* vo, ki v geografskem oziru ne predstavlja enotnega ozemlja. Obstoji v glavnem iz dveh večjih predelov in večjega števila manjših, precej izoliranih ozemelj. Srbija predstavlja prirodno precej enotno ozem* I je, ki mu je krepka vez Moravsko*vardar* ska dolina; k njej se dobro pridružujejo tostran Donave in Save ležeče ravnine Vojvodine in Srema, ki prihajajo radi ugodne površine in bogatih vodnih in že* lezniških zvez v krog privlačne sile Beo* grada. Drugi glavni predel je Hrvatska s Slavonijo, z jugovzhodno Slovenijo in niz* ko severno Bosno; v Sremsko*slavonski ravnini pri Kukovcih se veže s prvim pre* delom. Izolirane geografske enote pa predstavljajo: stara Baška, Črna gora. Dal* macija, Hercegovina z večjo južno zapad* no polovico Bosne, v manjši meri tudi se* vernozapadna Slovenija, pa tudi nekatere kotline v Južni .Srbiji. Zanimivo je, da obliva Jadransko morje našo državo od ustja Bojane do ustja Rečine med Sušakom in Reko. Z vsemi zalivi in polotoki je na tej črti naša obala dolga 1570 km. Izmed rek je najdaljša Sava, ki je 712 km dolga. Po veri je 46.6% pravoslavnih, 39.4 rimoka toliko v, 0.35 grško*katoličanov, 1.8 evangelistov, 11.2 muslimanov, OS izraeli* tov in 0.15 brez konfesije. G. Kravos je nato pokazal Jugoslavijo v skioptičnih slikah, ki jih je bilo 99. Po predavanju se je g. Potočnik za* hvalil Zvezi obrtnih zadrug za skrb, ki jo je prevzela za vzgojo obrtnega naraščaja, g. R e b e k pa predavatelju in je pozval obrtno mladino, naj pridno poseča rudi na daljna predavanja. Mednarodni lutkarski kongres v Liegu Kakšno je belgijsko lutkovno gledališče — Predsednik ostane dr. Vesely. »Unime Vprašanje postajališča v Renkah postaja zopet pereče. Vse okoliško prebivalstvo, posebno PolšničaiM, res nujno potrebujejo to postajico. Služila pa bo nad vse ugodno tudi mnogim izletnikom, ki so jim polšenski Dolomiti zaradi svoje romantike prirastli k srcu. Ves širni polšenski okoliš meni, da leži del rešitve tega vprašanja na ramah pol-šenskega občinskega odbora. Pa se čujejo o tem razni komentarji. Kakor čujemo iz razgovorov ljudi, bo odstopil dosedanji župan g. Trelc, ki se čuti za ta važen posel prešibkega. Nebroj potov in pisanja bo potreba še, preden se bo ustavil hlapon v Renkah, za vse te posle pa čuti dosedanji gospod župan, da so to zanj pretežavne stvari. Treba bo v novi občinski odbor takih mož, ki bodo zmoglii to težko m odgovorno delo. Star pregovor pravi, da je treba kovati železo, dokler je vroče. Zadeva postajališča v Renkah pa se mora rešiti zdaj, ko je javnost z odgovornimi činitelji za njo zainteresirana. Če zamude Polšničani ta trenutek, kdove. kdaj se jim bo ponudil zopet. Iznajdljivi in podjetni občinski možje bodo znali poiskati tudi denar, tfi ga zahteva zgradba postajice. Polšničanom in ostalim interesentom bi nasvetovali, naj se ravnajo po Jevničanih, ki se ponašajo s krasno postajo. Odbor za zgradbo postajališča v Renkah naj zbere okrog sebe vse delavoljne občane, prav gotovo jim bo šla na roke tudi planinska podružnica, njihovo prizadevanje pa bodo podprli tudi astaJi Krajevni činitelji. Menda tudi ne bo nobenega razloga, da ne bi prišlj v novi občinski odbor možje, ki si jih žele občani. Ti jim bodo gotovo nudili zagotovilo, da prično v Renkah udarjati prve lopate. In tega si želimo vsi! Sreda, 5. novembra. Opoldanski program odpade. — 18.30 Literarna ura: Mrzel — Leonid Leonov. — 19.00 Dr. N. Freobraženskv: Ruščina. — 19.30 Prof. Silvo Kranjec: Poglavje iz socio-geografije »Človek in zemlja«. 20.00 Prenos iz Prage. — 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 6. novebra. 12.15 Plošče (uverture, ruski zbori). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Ca«, plošče, borza. — 17.30 Otroška ura, Marica Romanova. — 18.000 Ob lOletnici društva slepili. — 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Dr. Valter Bohince: Splošna gelogija zemlje. —- 20.00 Pero Horn: Vzgoja otroka. — 20.30 Orgeljski koncert msgr Stanka Premrla. — 21.30: Arije Bacha in Handla, poje ga. Cirila Skerlj - Medvedova. — 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. — 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Petek, 7. novembra. 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 18.30 Drago TJlaga: Gimnastične vaje. — 19.00 Dr. «x>-vro Sušnik: Francoščina. — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. — 20.00 Operetna glasba. — 21.00 Mešan program, izvaja radio-orkester. — 22.00 Časoma napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Pri »Faustu« so Nemci vprizorili še nekaj točk varieteja. Do efekta je prišlo igranje 13 kozakov na balalajkah. Kar divil sen« se spretnemu in točnemu drsanju prstov po strunah. Sledile so še druge točke: ksilofo-nist, klavirist m pevka, plesalka, hoja na žogi in ples dveh Japoncev. — Čast tem ljubiteljem! Po predstavi smo korakali z godho v belgijskih narodnih nošah na čelu v staro mesto preko Meze. — Marsikomu ni še znano, da obstoja v Liegu mala republika D' outre Meuse« imenovana in sicer meo reko Mezo m ulico Roture. Stanovalci st volijo predsednika sami. Na trgu smo se ustavili. Senator g. Justin Godart je prav prisrčno nagovoril prisotne. Drugi govornik je bil g. Rudolf de VVarsage. — V imenu republike se je jima zahvalil njen predsednik, ki nas je nato povabil na recepcijo in ogled lutkovnega gledališča. Gostoljubno je sprejel in pogostil kon-gresiste. V svojem govoru je hvalil zasluge češkoslovaških lutkarjev, ki očetovsko skrbe za renesanso lutkovne umetnosti po vsem svetu. — Nato smo odšli v tamošnje lutkovno gledališče. Nad vhodom je napis. »Theater Royal des Marionnettes-Ancien ImperiaU, kar pa republikancev prav nič ne moti. Gledališče je majhno, vendar goji staro tradicijonalno formo. Človek mora res imeti neko arkaično zanimanje m globoko pojmovanje primitivnega razpoloženja naroda, da se poglobi v to naivno in več kot varčno gibanje likov. Lutke, do en meter visoke, so pritrjene na debeli žici in jih primitivno gibljejo s tresljaji rok. Vodja nam je razkazal samo komično figuro Čanče, ki povsod vtika svol veliki nos in pogumno nastopa celo proti dostojanstvenikom. 2e smo se pripravljali na odhod, ko je zaoril v ozadju oglušujoč krik ženska in otrok »an la bataille«... In direktor se je moral ukloniti bojevitemu klicu večine ter predstavljati boj med paladini Karla velikega in Saracene. Tako mi je bila dana prilika pobliže spoznati lieške lutke in način igranja, ki se v tehničnem pogledu povsem razlikuje od našega.. Pač stara in ukoreninjena tradicija! Drugo jutro so bili že zbrani kongreslstt na III. mednarodnem kongresu. Po uvodnih besedah častnega predsednika je generalni tajnik g. Vaclav Sajka-Sokolov podal izčrpno poročilo o delu mednarodne lutkarske zveze. Naglašal je, da obstojajo dose-daj sledeče zveze: »Deutscher Bund fur Puppenspiele« za Nemčijo. »The British Model Theatre Guild« za Angleško, V uni-on nationale des marionnettes Belges« za Belgijo, »Ll unionv nationale des marionnettes Belges« za Belgijo, »L* nationale des marionnettes Francaises« za Francijo, »Loutkarski sonstredeni« za Češkoslovaško in »Jugoslovenska lutkarska zveza« s sedežem v Ljubljani. Pozval je obenem zastopnike drugih na-naj predstavlja narodna gledališča, ne pa rodov, naj se čimprej združijo v enoto, Jo posameznikov. Zaključil je poročilo z besedami: »Lutkarska ideja bo zmagala, če bomo vsi delali za cilj, ki je nam vsem tako pri srcu. Na vrsto je prišlo blagajniško poročilo. Jugoslovenski delegat se je zahvalil vodstvu »Masarvkovega ljudskovzgojnega instituta« za vsestransko pomoč, brez katere bi ne mogla »Unima« beležiti aktive na kar je kongres soglasno odobril poročila. K točki 7. dnevnega reda sta se oglasila le dva delegata in sicer jugoslovenski m ruski, vsak s svojim temeljito zasnovanim referatom o stanju in razvoju lutkovne umetnosti v odnosnih državah, za kar sta žela odobravanje in priznanje prisotnih. Ker drugih poročil ni bilo, se je prešlo k volitvam, ki niso prinesle nič novega. Vse ostane pri starem. Predsednik »Unime* ostane dr. Vesely. Na perdlog nemške delegacije se je potem določil Essen za kraj IV. mfcunarodne-ga lutkarskega kongresa. Atrakcija zadnjega večera je bila vsekakor predstava pariškega Guignola pisatelja Jeanne Paula, enega najbolj navdušenih prijateljev mladine. Podal nam je s svojimi lutkami na prste dvoje iger in sicer »Biscot med roparje« in »Vražja roka« tako sugestivno in prepričevalno, da so navzoči otroci z naslado, glasno in vriskajoče sledili poteku napete igre. Včeraj sijajno zaključila artistična družba Ivonskega gimnazijskega Guignola poa vodstvom Pierra in Emesta Neichthauser, ki sta razvila v igri vso rafiniranost živahnost in francoski temperament, združen z neverjetno ročnostjo, odlično tehniko In celo akrobacijo Višek programa je bila ple-sana četvorka, ki se je morala večkrat ponoviti. Ce se ob koncu zamislimo v neskončno kraljestvo sanj in domišljije otroka, ali ne čutimo, da grešimo, ko kratimo naši deci to prijetno opojnost, ki je ni moči nadomestiti z nobenim še tako razumnim spoznavanjem resnice? Naša javnost je že zdavnaj spoznala, pomen tega vzgojnega sredstva in se ne more otresti misli na neuspeh onih, ki so hoteli iz otroške duše pregnati sanjarenje o pravljičnem svetu, ki je globoko zakoreninjeno v človešk; duševnosti sploh. Vsa javnost bi morala stremeti za pravimi kulturnimi vzgojnimi sredstvi, s katerimi se mora že otrok seznaniti, da ustvarimo narodno umetnost od spodaj navzgor, kakor so si to zamislili drugi narodi. —ič. Zbor društvenih smučarskih načelnikov GSŽ Minulo nedeljo je sklicala Gorenjska župa sejo vseh društvenih smučarskih načelnikov v sokolski dom na Jesenicah. Na sejo, ki jo ie vodil načelnik župnega smučarskega odseka brat Ravhekar. sta prišla iz Ljubljane tudi savezni načelnik brat Baj-želj in savezni referent za smučarstvo. Posamezni zastopniki društev so najprej podali podrobna poročila o stanju smu-čarstva v svojih društvih in o pripravah za bližajočo se sezono. Iz teh poročil je videti, da imajo že skoraj vsa društva Gorenjske sokolske župe lepo Število smučarjev, članov, moškega naraščaja in moške dece; nimajo pa še skoraj nikjer ženskih oddelkov, kar bodo skušala društva letošnjo zimo popraviti. Nato ie savezni načelnik brat Bajžeij na kratko razvil svoje misli o smučarstvu, na katerega polaga prav posebno važnost ker se mu zdi eden najlepših in najkoristnejših športov. Izrazil ie želio, da bi se letošnja zima porabila za čim večji razmah te panoge telovadbe v našem sokolstvu. Za njim je savezni smučarski referent prečita! minimalni program za to zimo, ki je bil sprejet na zadnji seji saveznega tehničnega odbora in ki je obvezen za vsa sokolska društva, kjer je smučanje mogoče. Na osnovi tega je bilo sklenjeno, da prirede *vsa društva Gorenjske sokolske župe smučarske tečaje in smučarske tekme, m sicer vsako društvo zase ali pa po več društev skupaj. Društvene smučarske tekme se morajo izvršiti najkasneje do konca januarja, ker bo sredi februarja župna smučarska tekma v Kranju-Stražišču, če bi tam ne bilo snega pa v Mojstrani. Zadnja nedelja v februarju je rezervirana za eventualno savezno tekmo oziroma tekmo žup nSlovenskem Narodu«, ln dokazovali, da "Ljubljana ni med najdražjimi mesti. V izpodbijanje teh dokazovanj in v pod krepitev trditve, da je Ljubljana res med najdražjimi mesti v Jugoslaviji, vas naprošam, gospod urednik, da objavite, kar sem sam doživel in občutil. Letos februarja sem prodal prešiča, ki je tehtal 138 kg, in sicer po Din 16 žive vage. Mesarji so prodajali takrat svinjsko meso sveže po Din 25, a slanino po Din 20 kg. Julija letos sem prodal dva presiča, ki sta tehtala 350 kg, po Din 13 žive vage, meso pa se je moglo kupiti sveže pri ljubljanskih mesarjih sveže po Din 25, slanina pa po Din 20 kg. Septembra sem prodal zopet 3 prešiče, k?i so tehtali 385 kg, po 12 Din žive vage. Svinjsko meso se je prodajalo sveže po Din 24, 25, slanina po Din 18 za kg. Danes se dobi prešiče živa vaga, po Din 11, a svinjsko sveže meso se še vedno seka po Din 24, 25 Din kg. Razumljivo je, da bi mogle cene svežega svinjskega mesa padata sporedno z živo vago in bi smele znašati kvečjemu 18 do 20 Din in ne 21 do 25 Din. V Zagrebu se dobi sveže svinjsko meso po Din 20, slanina po Din 14 za kg. Tudi prekajeni svinjski izdelki so predragi v primeru z ogromnim padcem con živih prešičev. Cene prešičem so padle nami ec" 20 do 30%, a cene svežemu mesu — so se znižale? Kje je tržno nadzorstvo? Kje javna ob last, da pusti in trpi to očito oderuštvo? J. L. Doslovno. — Zrcalo bi rad. — Želite ročno zrcalo? — Ne. obrazno. RazHka. — Zakaj si ne poiščeš primerne službe ferit? Ko sem bil jaz v tvojih letih. <:m s\u/.V v sbščičarni za par krone tedensko. Čez pet let je bila pa slaščičarna moja. — Že mogoče, striček. toda takrat kontrolnih blagajn še niso poznali. KOLEDAR. Da nes: Torek, 4. oktobra, katoličani: Karel Bor., pravoslavni: 22. oktobra. A ver« kije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Vesel., srca. Kino Ideal: Zasužnjene duše. Kino Ljubljanski dvor: Erotikon. Drama: Kraljična Haris. B. Opera: Vesela vojna. A. Violinski koncert virtuoza Rupla • 20. v Ljubljanskem dvoru. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg, Ustar. Sv. Petra cesta, Hočevar, Sp. SiSka. — Na dunajski konzularni akademiji je diplomiral z odliko g. Božo Ham, sjn ugledne ljubljanske rodbine. Čestitamo- Novice iz Amerike V kraju Crested Butte, država Colora-do, se je 21. septembra pripetila težka nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Po bližnjem baierju se je vozilo s čolnom pet deklet, večinoma v starosti 15 in 16 let Sredi bajeria se je začel čoln nenadoma potapljati. Dekleta so začela klicati na pomoč in k sreči jih je slišal lastnik jezera Naš, ki jim je takoj prihitel z drugim čoin-nom na pomoč. Posrečilo se mu je rešiti štiri dekleta, dočim je peta utonila. Pone-srečenka je bila 16-lerna Ana Kvaternik. Njeno truplo so kmalu potegnili vz vode. Čudna nesreča se je pripetila v Chica-gu. 15. oktobra se je v hišo Slovenca Josipa Seboharja z vso silo zaletel osebni avto ter porušil del stene in vrata. Karambol je bil tako silen, da se je stresla vsa hiša. Avtomobil se je popolnoma razbil, oba vozača — dva mlada fanta — sta pa ostala nepoškodovana. V Milwaukeeju je 2. oktobra po daljši bolezni preminula 53-letna Helena Hren. Pokojna je bila iz v Ljubnega v Savinjski dolini, v Ameriki je bivala 23 let. Zapustila je štiri hčerke in tri sinove. 4. oktobra je po daljši, mučni bolezni umrl v Denverju. država Colorado, Franc Škrabec, bivši glavni odbornik JKS Jed-note. Pokojnik ie bil rojen v Nemški vasi, občina Velike Bloke, okraj Lož. V Ameriki slovenskih organizacijah, bil je kot rečeno je bil 30 let. Udejstvoval se je v raznih več let odbornik JSK Jednote, delj Časa pa tudi glavni tajnik Zapadne slovaške zveze, ki ima svoj sedež v Denverju. Bil je tudi aktiven član raznih slovenskih pevskih in kulturnih društev. Iz gledališke pisarne DRAMA Začetek ob 20. 4. novembra, torek: Kraljičina Haris. Red B. 5. novembra, sreda: Gospa Ministrica. Red E. 6. nov, četrtek: Razbojniki. Red C. 7. novembra, petek: Zaprto. Drama pripravlja kot prvo prihodnjo noviteto komedijo Alekseja Tolstoja »Serija A — 00001« ali »Lubina srečka«. S to komedijo predstavi naša Drama občinstvu popolnoma novega sodobnega ruskega pisatelja, M uživa svetovni sloves. Komedijo odlikuje izredno ljubko in prisrčno dejanje. Premijera se vrši predvidoma še v prvi polovici meseca novembra. Mladinska predstava v nedeljo 9. t. m. ob 3. popoldne v drami. Vprizori se po daljšem presledku ljubezniva pravljična igra s petjem in plesom »Janezek Nosan-čok«. Opozarjamo prijatelje mladine, da ji nareke par ur veselja, OPERA Začetek ob 20. 4. nov., torek: Vesela vojna. Red A. 5. novembra, sreda: Zaprto. 6. novembra, četrtek: Moč usode. Red B. 7. novembra, petek: Simfonični koncert v Unionski dvorani. Tenorist Stepnovski v Ljubljani. Po 10. letih nastopi priljubljeni tenor Josip Siepnovski, ki je bil 2 leti član slovensko opere, zopet kot gost. Pel bo partijo »Lenskega« v Cajkovskega operi »Onje-gin«. To gostovanje se vrši predvidoma v soboto 15. t. m. izven abonma kot predstava, ki gre v korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev. Ker bo ljubitelje Slovenske opere gostovanje tega priljubljenega pevca gotovo zanimalo, opozarjamo že danes nanj. Grof Luksemburški se vprizori v nedeljo 9. t. m. kot poslovilna predstava igralke ln pevke gospe Vere Balatkove. Gospa, ki odhaja za stalno v Brno, se ob tej priliki poslovi od našega odra, na katerem je nastopala 22 let. Če se ga mož nacuka. 2ena: Snoči si mi dejal, da si bil v operi zdaj pa praviš, da si bal v vari tete ju. — Da, bil sem tam, toda snoči besede »varijete« nisem mogel izgovoriti. Ko še ni bilo igralk. V nekem londonskem gledališču so vprizorili zgodovinsko dramo, v kateri nastopata v glavnih vlogah kraljica Elizabeta in Marija Stuart. To je bilo še v časih, ko so igrali tudi ženske vloge moški. Igralec, ki je nastopal v vlogi Marije Stuart, ni bil pravočasno gotov z maskiranjem. Predstava bi se bila morala že začeti in sam kralj, ki ie bil v gledališču, je hotel vedeti, kje tiči vzrok zamude. Poklical je ravnatelja in ta mu je dejal: »Vaše Veličanstvo, ona — Marija Stuart--- — No, kaj je s to damo? Mar je ni tu? — Je, prosim, toda ta hip se še brije, — je odgovoril prestrašeni ravnatelj. - Stev 2S1 >S TJ O V E N f? K T N ARO D«, dne 4. novembra 1930K Stran 3 Dnevne vesti — Promocija. Dne 31. oktobra je promovirala na zagrebški univerzi za doktorja vse medicine gospodična Boža Merljako- va. čestitamo! — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo iniustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 21. do vStetega 31. oktobra sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo prete-čenega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 2 (1), v savski banovini 6 (1), v drinski banovini 2 (2), v aetsta! banovini — (1), v dunavski banovini 2 (5), v moravski banovini — (5), v vardarski banovini 2 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (5). Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1, v savski banovini 2, v dunavski banovini 3, Beograd. Zemun, Pančevo 1. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 1 (—), v vrba-ski banovini — (1), v Primorski banovini 1 (1), v drinski banovini 3 (4), v dunavski banovini 1 (3), v moravski banovini 7 (8), v vardarski banovini 4 (4), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (1). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravskii banovini 1, v savski 1. — Zagrebški denarni zavodi znižali obrestno mero. S 1. novembrom so znižali obrestno mero tudi zagrebški denarni zavodi. Znižanje znaša %—2%. _ Oceanografski institut v Splitu. V Splitu je bila te dni svečano otvorjena oceanografska stanica. Otvoril jo je član srbske akademije znanosti prof. Giorgjevič iz Beograda. Za njim je govoril prof. dr. Vouk iz Zagreba o pomenu in nalogah oceanografskega instituta, ki bo zgrajen na pomolu Marjana. — Konferenca o davku na poslovni promet. Za izvajanje zakona o skupnem davku na poslovni promet je treba sestaviti posebno tarifo za poedine predmete. V vseh proizvodstvenih in uvozniških korpo-racijah se vrše konference, na katerih se zbira in proučuje materijal, na podlag} katerega bodo izračunane davčne postavke. Ko bo ves materijal pripravljen, sestavijo gospodarske ustanove skupno svoj osnutek tarife in ga izroče finančnemu ministrstvu. To delo bo pa trajalo več mesecev. . — Ustanovitev industrijske banke. Po pripravljalnem osnutku pravosodnega ministrstva za kreditiranje naše industrije se ustanovi privilegirana industrijska banka z začetnim kapitalom 150 milijonov Din. Nekaj denarja bo prispevala v začetiij fond tudi država. Kredite po zmernih obrestih bodo dobivala iz bančnih sredstev v prv vrsti manjša industrijska podjetja. Za večja industrijska podjetja no izdajala banka zastavne liste z državno gar.mciic. FJeu-grajska industrijska zbornica pripravita definitivno ureditev vprašanja industrijskega kredita v naši državi. — Podružnica Obrtne banke. Glavni upravni odbor Obrtne banke je sklenil, da se ustanovita v kratkem podružnici v Ljubljani in v Sarajevu. Doslej je imela Obrtna banka poleg centrale samo glavno podružnico v Zagrebu. Z ustanovitvijo podružnice v Ljubljani in v Sarajevu se bo delovanje banke znatno razširilo. — Ob priliki shoda NSZ v Trbovljah je prišlo do ostrega prerekanja med člani krščansko socijalne strokovne zveze in člani Zveze rudarjev Jugoslavije na enj ter prireditelji shoda na drugi strani. Baje je uvedlo državno tožiteljstvo proti nekaterim preglasnim opoziciionaicem kazensko postopanje. — Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Kozjem je prepovedalo po-sestnikovemu sinu Antonu JazbinŠku na Jeseniku zahajati v krčme za dobo enega leta. benega smisla za Zoo, ko je pa spoznala, da je Zoo rentabilen, ga je prevzela v svoje roke, toda za izpolnitev naprav in namešče-nje strokovnega osobja se ni brigala. — Epilog krvavega zločina. Pred sodiščem v Sarajevu se je te dni odigral epilog krvavega zločina, ki je bil izvršen v avgustu na Pašinem brdu pri Sarajevu. 21. avgusta sta se zmenila delavca Jurič in Indu-lič, da oropata kavarnarico Smiljo Anglič na Pašinem brdu, pridobila sta pa za svoj načrt tudi Emina Kurbegoviča in Pera Jurče-viča. Omenjenega dne so odšli na Pašino brdo pozno ponoči, ko je bila kavarna že zaprta. Jurič je zlezel skozi okno, IduliČ je pa ostal zunaj na straži. Kmalu je začul In-dulič klice na pomoč, na pragu se je pojavila Smilja Angjič in začela bežati. Jurič je iz sobe kričal na InduliČa: >Drži jo!« InduliČ je stekel za Smiljo in jo dvakrat sunil z bajonetom, med tem je pa Jurič ubil v ka varni njenega brata Boska. Pajdaša sta stala v bližini na straži. Zločin je bil že naslednjega dne odkrit in zločinci prijeti. Včeraj so se zagovarjali pred sodiščem. Glavni krivec Jurič je že v zaporu umrl. Indulič je bil obsojen na 6 in pol leta ječe, njegova pajdaša sta pa bila zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. — Konj ga Je brcnil. Včeraj popoldne so v bolnico prepeljali precei težko poško-vanega posestnikovega sina Franca Lampica s Škofljice, katerega je konj na paši brcnil v glavo in mu nevarno poškodoval levo oko. Levo-desno kamorkoli se ozrete, pa boste čuli od vsake dobre gospodinje, da ni zanesljivejšega in izdatnejšega sredstva za pranje od ALBUS TERPENTINOVEGA MILA Zopet pravi lepa Janja: »Brez ALBUS A ni pranja!« ! TERPEN TIN OVO M HLO Ljubil ane — Novi odbor »Triglava« v Zagrebu. Na rednem občnem zboru J. a. d. »Triglav* v Zagrebu, ki se je vršil 25. oktobra 1930, se je novo izvoljeni odbor sledeče konstituiral: Predsednik: Gulič Vlad., cand. med., podpredsednik: Kladnik Joža, cand. far., tajnik: Križ Arnold. stud. ing., blagajnik: Brinar Miran, cand. far., knjižničar: Per-havc Stoian, stud. ing., gospodar: Tonejc Stane, cand. ing., odbornik b. m.: Šuškovič Viktor, cand. far., Revizorski odbor: Re-bec Dimitrij, abs. ing., Brezigar Danilo, abs. med.. Častni sod: Goričar Joža, abs. iur., Vodeb Vlado, cand. mere. Bogataj Bogomir, cand. iur. — Dobra tobačna žetev v Hercegovini. Letošnja žetev tobaka v Hercegovini je mnogo boljša od lanske. Tobačni nasadi letos niso Čutili posledic vremenskih nezgod. Prizadetih je bilo samo nekaj vasi v ljubi5kem in mostarskem srezu. Komisije za odkup tobaka prično poslovati 10. t. m. Lani so v Hercegovini spravili okrog 450 vagonov tobaka, letošnja žetev bo pa za 200 vagonov večja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih države oblačno in večinoma deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 21, v Beogradu 20, v Zagrebu in Sarajevu 19, v Skoplju 18, v Mariboru 16.5, v Ljubljani 15 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 746.8 mm, temperatura ie znašala 5.8. — Za strupi jen je ptie v zagrebškem Zou. Zagrebški Zoo tudi nima sreče. Nedavno smo poročali, da je levinja raztrgala in požrla tri svoje mladiče, te dni pa poročajo o novi nesreči. V novi, z velikimi stroški zgrajeni kletki za ptice, so našli te dni 16 prekrasnih eksotičnih in izredno dragocenih ptic mrtvih. Ker so bile vse ptice še prejšnji dan zdrave, je bilo seveda jasno, da so biie zastrupljene. Ptice so bile izročene veterinarski fakulteti, ki je pri prvi analizi ugotovila, da je smrt tolikega števila ptic povzročilo možgansko vnetje, ki je pa najbrž nastopilo kot posledica zastrupljenja. Policija je uvedla preiskavo, ker domneva, da gre za osveto Vzrok je pomanjkanje dobrih in vestnih paznikov. Uprava zagrebškega Zoa se tudi bori z velikimi težkočami. Zagrebški listi napadajo mestno občino, Češ, da je ozkosrčna. Občina sprva ni imela no- —lj Pražakova ulica je voznemu prometu zopet odprta. Tlakovanje ceste je končano. Cesta je lepa in gladka, živo nasprotje marsikatere naše ceste, ki še čaka. Tlak je napravljen zelo solidno iz posebnega materijala, sličnega bazaltoidu na Kongresnem trgu, namesto bazalta pa je betonu primešan na površju zmlet domač granit; tlak je zato cenejši. Cestišče bo ostalo dolgo ohranjeno, zlasti, ker Pražakova ulica ni zelo prometna. —Ij Izprememba posesti. Enonadstrop-no hišo (št. J3) v Florjanski ulici je kupil I. Novak od Ivana Dachsa. Novi gospodar bo v hiši nadaljeval gostilniški obrt. Novakova gostilna bo baje imela naslov »Pri Ribničanu«. —lj Obnova hiše. Enonadstropna hiša (štev. 3) v Gerbičevi ulici je bila pretekli teden okusno v moderni barvj prebeljena. Lastnica te zale domačije je ga. Marija Ri pnik —1] Manjše zidave. Pri tiskarni »Merkur« v Gregorčičevi ulici je sezidano in pokrito pritlično poslopje, ki bo služilo za skladišče in garažo. — Pri enonadstropn; vili (štev. 1) na Cesti na Rožnik si gradi nje sedanji lastnik inž. in stavbenik Dukič garačo. V nizkem pritličju se izvrši adaptacija hišnikovega stanovanja in napravi k vili manjši prizidek. —Ij Med slabe naše ceste sodi poleg nekaterih mestnih tudi Zaloška cesta; zlasti skozi Moste in naprej proti Deveci Mariji v Polju je zelo kotanjasta. Spričo sedanjega deževnega vremena stoje po kotanjah luže. Avtobusi drvijo z neomejeno brzino ter brizgajo blato na mimo idoce občinstvo p-a tudi na hiše. Ljudje zabavljajo in godrnjajo, pa je vse zastonj, dokler ne bo cesta temeljito popravljena. —lj Kanalizacijska de!a na Cesti v Rožno dolino navzlic slabemu vremenu hitro napredujejo. Prihodnje dni bo kanalizacija gotova, na kar pride na vrsto kanaliziranje Ceste na Rožnik. Na Mirju je pa v delu kanal od bodoče. Še ne dozidane dr. Dolenčeve in dr. Krekove hiše do glavnega kanala, ki gre ob Dobrilovi ulici. —lj Opozorilo hišnim posestnikom. Hišni posestniki, ki niso vložili prijav dohodkov od zgradb za leto 1931 v oktobru t. 1. se opozarjajo, da jih vlože vsaj do 15. tm. ter obenem v prijavi sami opravičijo zamudo, da se izognejo s tem predpisu kazni po čl. 137 zakona o neposredn. davkih. —lj Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi svoje p. n. abonente, da vplačajo III. obrok najkasneje do 14. t. m. Abonenti, ki še niso poravnali drugega obroka, zapadlega v mesecu oktobru, se prosijo, da poravnajo obrok najkasneje do 10. L m. —lj Gradnja tramvajske proge. Na Celovški cesti posipavajo tramvajski tir z drobnim peskom (zmletim kamnom). Parni valjar pa nasip tlači in gladi; s tem je delo pri tiru definitivno končano. Na Go-sposvetski cesti pa vare tirnice drugega tira in fundirajo temelj pred Figovcem. Slabo vreme delo zelo zavlačuje. —lj Pred Bavarskim dvorom in Gospodarsko zvezo na Dunajski cesti je cestni jarek, v katerem se nabira tekoče cestno blato v toliki množin, da je prehod z Blei-weisove ceste čez Dunajsko na Masarvko-vo skoro nemogoč. Ta jarek nima urejenega padca, da bi se voda odtekala v kanalski zbiralnik, sploh pa je cesta tam tako razrvana, da kar kriči po nujni odpomoči, četudi se bo tlakovalo drugo leto po velikopoteznih načrtih in s kaldrmin-skim fondom. —lj Avtomobil isti, pozor! Mestno na-čelstvo v Ljubljani prejema dan za dnem ogorčene pritožbe proti raznim avtomobi-listom, ki v sedanjem deževnem vremenu z brezobzirno naglico vozijo po mestnih ulicah, tako da na obe strani več metrov daleč brizga blato in voda izpod avtomobilov ter maže pasantom obleko. Da napravi temu početju konec, poziva mestno na-čelstvo one osebe, ki bi jim avtomobilisti s tako brezobzirno vožnjo onesnažili obleko, naj številko dotičnega avtomobila prijavijo najbližjemu stražniku, ki mu naj obenem tudi pokažejo po avtomobilu jim priizadeto škodo. Mestno načelstvo bo s strogimi kaznimi zavarovalo meščanstvo pred takimi vozači. —I] Našla se le 2. novembra denarnica z manjšo svoto na avtobusu vračajočemu se od Sv. Križa. Dobi se pri Fr. Skulju na Ahacljevi cesti 10-JI-7. v. —lj Jugoslovenski ženski savez vabi članice ženskih društev k sestanku v četrtek 6. novembra ob 17. v da ms k o sobo kavarne Emona Nadaljuje se poročilo o saveznem kongresu v Zagrebu. —lj Danes vijolinski koncert vijollnske-ga virtuoza g. Karla Rupla ob 8. url zvečer v koncertni dvorani Nar žel. glasbenega društva »Sloga« v Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica). Gospod Kari Rupel nam bo predvajal skladbe Mozarta, Bru-ctta, Dvofaka, Milhauda, NIn-Kochanskija in Riesa, skladbe, ki tvorijo v današnjem času glavni del repertoarja svetovnih vijo-linostov. Na klavirju ga spremlja kons. g. Marjan Lipovšek. Vstopnice od 2.— do 6.— Din se dobe pri koncertni blagajni od 7. ure zvečer dalje. —lj Znanstveno predavanje. V sredo 5. t. m. bo predavala v veliki dvorani Delavske zbornice dr. Mira Finkova, specijalist-ka za ženske bolezni in porodništvo o vplivu žlez na razvoj telesa s posebnim ozirom na spolne žleze. Začetek točno ob 20. uri. Prostovoljni prispevki za kurjavo in razsvetljavo. Predavanje samo za žen ske. —lj Peter Mjič Čajkovski: IV. simfonija v f-molu. To delo slavnega ruskega komponista, je bilo napisano leta 1877. v Italiji nekako vzporedno z najbolj znano njegovo opero Evgenij Onjegin. Prvič jo je izvajal dne 10. februarja 1878. v Moskvi slavni pianist, skladatelj in dirigent Rubin-stein. To svojo simfonijo je napisal Čajkovski pod težko duševno depresijo, posledico njegove razporoke, ki je sledila komaj par tedenskemu nesrečnemu zakonu. Sam piše sledeče: »še nikoli v življenju me ni stalo nobeno delo tolike energije, toda priznati moram, da nisem nikoli delal s toliko ljubeznijo in zdi se mi, da je to delo eno najlepših, kar sem jih siploh napisal. V celem deiu ni vrstice, ki je ne bd bil globoko občutil.« Simfonija je delo polno temperamenta, ki se mestoma stopnjuje naravnost do brutalnosti. Glavni tema je precej sentimentalnega značaja, čaj-kovskega IV. simfonijo bo izvajal ravnatelj Polič z združenim orkestrom: operni orkester in orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice v petek, dne 7. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Koncert sam priredi Gledališka uprava, predpro-daja vstopnic pa je v Matični knjigarni. —lj Sokolsko društvo Ljubljana IV sporoča vsemu članstvu, da posluje društvena pisarna vsak torek in petek od 5. do 7. uri zvečer, na vojaškem strelišču, Dolenjska cesta. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem s 1. novembrom 1930 ©tvoril na Dunajski cesti št. 9 svoj lastni ZOBNI ATELJE Priporočam se Jože Kavčič konc. zobotehnik 2758 —Ij Poskusen samomor. Hedvika V., 20-letna brezposelna natakarica z Viča, se je snoči seznanila z nekim fantom, s katerim se je pa začela kmalu prepirati. V razburjenosti je Hedvika fantu prerezala gumijasta plašča na kolesu. Zato jo je fant ovadil stražniku, ki je Hedviko odpeljal policijo. —lj Vlomilec, ki so v nedeljo ponoči zasačili pri »poslu« na strehi stojnice z živili pri Kolizeju, je streho barake znatno poškodoval. Odtrgal je več desk ter raztrgal strešno lepenko. Tudi pri vratih je poskušal srečo, vendar se niso udala, polomil pa je na njih okvirček s šipo. Premetal in prevrnil je tudi v vnemi vse zaboje pred vrati. Vlomilec jo gotovo menil, da je v baraki denar, kjer bi se mu drugače ne zdelo vredno zaradi sadja in par škatlic bonbonov razbijati barake. —lj Namesto po stopnicah je skočil skozj okno. K neki stranki v Gorupovi ulici je prišel snoči na obisk vpokojeni orož-.niški narednik France C. Ob slovesu je C. dejal, da bo raje ubral krajšo pot Namesto da bi odšel po stopnicah je skočil skozi okno prvega nadstropja. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo in so ga morali prepeljati v bolnico. Mož je namreč nekoliko slaboumen. Junak. — Ko 8em bil letos v Albaniji, sta me napadla dva tolovaja in mi pobrala ves denar. — Kaj nisi imel pri sebi orožja? — Imel sem ga, toda nista ga našla. Jesen v Ljubljani Ko pride jesen, kaže na meglo, dež, brozgo in revmatizem Ljubljana, 4. novembra. Jesen je, pravijo. Kaj bi še Človek k temu pripomnil? Da, jesen je, to se vendar mora ljudem povedati! Res ni tako enostavno. Ko je v Ljubljani jesen, prične kazati na vse vrste žalosti in izgube. Na meglo kaže na dež seveda tudi, in na brozgo, pa še na revmatizem. Razume se, da to ni vse. Največji hudir je, ker poleg tega, da kaže, tudi pride. Megla nikdar ne zamudi, to je edino lepo od nje. Sicer še mora biti marsikaj drugega lepega, pa ne morem povedati, moje srce namreč premalo škriplje. So pesniki, katerih je to hvaležna naloga. Pomislite, ljubljanska megla! Vrag vedi, kje je naše rodo- in domoljubje in kje so tisti jasi ljubimci (ne vem, kako se jim pravi!) domovine in njenih lepot. O megli bi naj zapiskali in zapeli, ki je dovolj realna lepota, pa pesniška, abstraktna in vzvišena tudi proti poldnevu. Vendar to ni tako lahko, ampak, da bi vsaj poskusili, če že o drugih krasotah toliko poskušajo, če ni drugače, jim rad odstopim vzorec, ker vem, kako je težko delati brez šablone. Torej, prosim: O, ti, sladka golobica, oh, meglica, zate škriplje na vse kriplje — moje počeno srce ... Tebi siplje vse izlive — grla — pred noge ... Vidite, nekaj krasnega bi se dalo narediti. Megla pa seveda ni edina ljubljanska jesenska lepota. Ne smemo pozabiti na Tivoli Tako kratkovidni naši pesniki menda niso. Gotovo bo katerega pričelo viti in bo v neznanskem zanosu napisal, o čem sanjajo zapuščene klopi. O skritih solzah in vzdihovanju toplih noči. O sladkostih in bridkostih ne vem kakšnih src, menda ocvrtih od silnega zateleban skega ognja in napihnjenih od grozovitih viharjev — ne vem, to je že preveč pesniško. Le navajam te stvari, da jih ne bomo pozabili. Kajti od tega je odvisna celo naša srčna kultura, da o umski niti ne govorim. Ne smemo pozabiti, da v Tivoliju pada listje, to je vendar stvar kulture. Ah in oh, zakaj nisem pesnik! Edini sem se spomnil na vse to, nimam pa žilice tiste uboge žilice ali od nebes dane gobezdavosti. O, Tivoli, o Tivoli ... Zdaj listje se vrti. Klopi pa sanjajo, molče, kako srce — je pokalo kako je jokalo deklč, Joj! Morda že nocoj — jim že odzvanjajo pokoj! vrti, vrti se listje, vse leži, leži . .. Tako bi zapel ves preblažen, ali kaj! Saj to je premalo povedati: jesen je, pravijo Jesen je mnogo več kot pravijo. Ne samo megla, dež, luže, revmatizem, nahod in listje pada, jesen je toliko in takšna, da v njej dobi tudi srce nahod, ne samo nos, zato pač ne moremo preko srčnih izlivov. Oh, Tivoli, kdo bi mogel nanj pozabiti! In še Zvezdo imamo Tudi tam pada listje, pa tudi kostanji; tudi to gane človeka, čeprav mu ne pade kostanj na nos. če je v Ljubljani jesen, je tudi v Zvezdi, to se mora povedati. Kaj Tivoli, Zvezda je še bolj pesniška, četudi se je noben pesnik ne spomni. V Zvezdi je barometer, ki je pravzaprav tudi merilo srčnih bolečin. Ne verjamete? Komu pa ne pada z barometrom i srce v hlače, zlasti če imajo njegove noge krasen razgled po božjem svetu? Pa kaj čevlji! So še razne druge bolečine, ki niti niso za javnost. To niti k stvari ne spada, beseda je o jeseni. Torej! Zvezda je poetična; oh, jeseni zvečer, o minljivosti vsega posvetnega bi pelo srce, o samoti bi moralo ječati in tožiti nad kupi listja, joj, kako se je vse spremenilo! Slav-čki, ali kdor je že bil, nič več ne pojo v mrzlo skelečih nočeh, le tu in tam plaka črno-tožna kavka, temno je povsod, godbe ni, niti žalostne, ah, saj vsega še povedati ne morem! človek mora postati sentimentalen, naj bo kakor hoče, zlasti če Ima nahod ali če pogleda tisti spomenik, o katerem M se tudi dalo nekaj podobnega zapeti: Stoji v Zvezdi spomenik, že dolgo, dolgo nem stoji. Velik je bil možak — kdo ve, velik junak? — bedak? — saj črke ni in ni nikjer . .. Mar vrabec vzel mu je ime, mar vrag — mar tu neznani je junak zasnival večen mrak, kjer ziblje era zvečer v sen zamorski saksofon ? ? Nikar se ne bojte, da smo že končali! Saj jesenskih lepot ni, da bi jih na prste poštel. Jesen je v Ljubljani povsod. Seveda ni povsod tako salamensko poetična kot v Tivoliju, pa nič zato, poezija je itak dovolj priskutna, četudi jo ne štulimo k vsaki stvari. Hm. jesen. Na trgu tam pa tam je je na kupe. Od krompirja do zelja, repe, gnilih češpelj in čebule — povsod se očituje in ni nič žalostna, če je pa ganljiva, mi ni znano. Morda je res kaj žalostnega, n. pr. repa, o kateri še pravijo sanjske bukve: v Repo jesti — prazno delo!« Kaj bi ne bilo, ko je baje v repi okoli 102 procenta vode, še tista kislica, ki ji daje okus, je voda. So pa zato druge stvari bolj vesele, čebula sicer ne, ker se po nji da imenitno jokati Paprika je, ki menda ni žalostna, ker je jeseni najbolj aktualna za kihanje so razne klobase, s katerimi si ljudje preganjaja žalost, zlasti ob vseh svetih itd. Na trgu se jesen pozna; ne sicer, da bi branj evke prodajale to in ono ceneje zato, ker je blaga mnogo, temveč zato, ker ga prodajajo zaradi mraza in dežja ceneje. Razlike pa ni posebne od poletnega trga, salata je bila prej salata je zdaj, le krompirja je več — ampak kdo bi o tem govoril, človek postane po takih stvareh res sentimentalen. Joj, kako me zaboli srce tudi takrat, ko zagledam cele grmade »osušenih« jajc, tudi to je lep motiv za pesnika. Pa ga prepuščam drugim Pegazovim jezdecem. Jesenskih ohov, ahov, lepot, pesmi itd. pa je še brez konca. Le pesnikom tega ne povejte, da me ne bodo line ali, ker sem tako moderen. Iz Celja —c Strelska tekma celjske StreUke družine se je vršila v nedeljo 2. L m. od 10. dopoldne do 15. popoldne na strelišču tukajšnje garnizije v Pecovnilru pri Celjn. Pri nagradnem streljanju z vojaško puško je tekmovalo 43 članov tukajšnje Strelske družine in so si priborili nagrade naslednji tekmovalci: I. nagrado srebrno Longi-nes-uro (darilo tvrdke »Aurea«) je prejel g. kapetan I. kl. Milorad MllutinoviĆ; 11. nagrado precizno flobertovko-puško (darilo Narodne odbrane v Celju) je dobil g. načelnik inž. Vladimir LIpold; III. nagrado li-kerski servis (darilo celjske Mestne hranilnice) je dosegel g. Anton Fister, mizarski pomočnik iz Celja tn IV. nagrado srebrno cigaretno dozo (darilo jovelirja gosp. Lečnika iz Celja) je odnesel g. poročnik Miletič. Nagrade so bile dosežene z naslednjimi rezultati: Kapetan Milutinovič 82 točk, načelnik Lipold 79 točk, mladi Fister 77 točk in poročnik Miletič 75 točk. Lovskega tekmovanja se je udeležilo le <5 tekmovalcev in je prejel prvo nagrado g. sodnik o. s. dr. Leopold Vičar. Tekmovanje je zaključil predsednik Strelske družine g. polkovnik Vojtelav Kosttć, kl je pojasnil pomen tekmovanja in Izrazil prepričanje, da se bo ideja te vrste sporta čim dalje bolj razvijala med tukajšnjim prebivalstvom, zlasti med mladino. To se bo na podlagi doseženih rezultatov tudi zgodilo. Vsak Celjan mora biti član Strelske družine! Pozimi se bo vršilo po enkrat tedensko v mestu sobno streljanje, da se bo moglo članstvo tudi v zimskem času IzvaŽ-bati v strelskem sportu. c— Velezanimivo planinsko predavanje bo drevi ob 20. v celjskem Mestnem kinu. Predavanje priredi zimekodportnl odsek Savinjske podružnice SPD v Celju. Predaval bo znani alpinist, smučar in fotograf g. Karel Koranek-Lumenstein z Dunaja o »Korošici — smuškem raju Savinjskih planin«:. Predavanje bodo spremljale prekrasne naravne slike. Zato se pričakuje, da bo obisk temu primeren In da bo dvorana napolnjena do zadnjega kotička. —c Najden volčjak. V stanovanje policijskega agenta g. Vatovca se je predvčerajšnjim popoldne zatekel lep pes volčje nasme, star kake 4 mesece in brez znamke. Lastnik naj se zglas! na mestni policiji .Stran >S E O V E N S K I N A R O D<, dne 4. noverr^ra 1930 Stev. 251 K. K. G. BrowiK 44 Vitez enega dne Roman — Toda — saj ne morete. On ... — Da ne morem, pravite? — je vzkliknil Peter hripavo. — Da ne morem? Ce ta capin misli, da sme zapirati ljudi kar tako v garažo, se temeljito moti. Ko ga izpustim iz rok. si bo lahko sam napisal mrtvaški list. — Zakaj je vas pa zaprl? Peter je od jeze kar zapilial. — Ta falot je znorel! Dejal mi je, da ima telefon v garaži, jaz sem bil pa tako neumen, da sem mu verjel. Potem me je pa zaprl. Toda ko se vrne, — je pripomnil Peter preteče, — bo bridko obžaloval, da je bil tako predrzen. Kdo pa prebiva razen njega v tej baraki? — Vse kaže, da nihče. Neki deček je prišel ponj in odšel je. Doktor mu je dejal, naj počaka tu, jaz sem ga pa poslala domov. Toda tu ne moreva ostati, ker je dr. Bunting poklical polic'io. Peter jo je presenečeno pogledal. — Poklical je policijo? Cemu pa? Od kod pa veste. — Zavoljo vas menda. Deček mi je povedal. Vse to se mi zdi zagonetno. In če res ne veste, zakaj vas je zaprl, se ne da pojasniti drugače, nego da mu v tej obleki niste bili všeč. Veste, odkrito rečeno, malo divji se mi zdite. — Saj tudi sem divji! — je odgovori! Peter. — Toda tu ne moreva ostati, — le dejala Jeanne odločno. — Mar ne razumete, kaj si bo mislil stražnik, če pride in najde pri nama sliko? Kaj mislite, da bo verjel najinemu pripovedovanju? Peter se je malo ustrašil. Pod vplivom svoje naravne želje po osveti je bil pozabil, da mu rnoli iz žepa razce franega suknjiča dragocena umcnina. Vtaknil jo je bil v žep med brezuspešnimi poskusi, najti izhod iz garaže. Privlekel je torej sliko na dan in jo nekaj časa zamišljeno ogledoval. Potem je odpel suknjič, poiskal največjo luknjo na podlogi in potisnil sliko v novo zavetišče. Končno si je globoko oddahnil. N» bilo dvoma, da ima Jeanne prav. Toda življenje je bilo že itak dovolj težko in ni ga bilo treba obtežiti še s strahom pred radovednimi stražniki. — Prav pravite, — je pritrdil. - -Da, tudi meni se zdi, da morava kreniti od tod. — In znova je vzdihnil. — Toda to je kruto, Jeanne. Dal bi pet funtov — če bi jih imel —, da bi mogel ostati nekaj minut na samem s tem vražjim mazačem. Jaz bi mu že pokazal! — Kaj se je pa zgodilo? — Prav kar sem se spomnil — ko sva govorila v veži in mi ie spod"sn:h. na preprogi, mi je padla slika iz rok Morda jo je opazil in si mislil ... — O, seveda jo je opazil, — je pritrdila Jeanne. — Ni čuda. da vas je zaprl v garažo. Vsakemu človeku bi moralo biti jasno, da je slfka dragocena in da vi niste nič kaj posebno podobni ljubitelju umetnin. S tem je torej vse pojasnjeno ... No, toda časa ne smeva izgubljati. Ljudje bi nama itak ne verjeli, če bi jim pravila, kako sva prišla do slike. Polomila sem mu vsaj ključa', nico, če je vam to v uteho. — Je, — je dejal Peter, — toda ta uteha je slaba. — Kje neki je avtomobil tega možakarja? Veselilo bi me, če "hi si ga mogla izposoditi. — Vzdihnil je i retjič in se ozrl na vilo. — Mika me zažgati tole, pa nimam vžigalic. No, pa 1 pojdiva, če ni drugače. — Obrnil je garaži hrbet in krenil čez vrt na pot. Ko sta stopila na pot, je Jeanne vprašala: — Kam pa zdaj? In kaj bo z motociklom? — Menim, da bo najbolje, če zavije-va na levo, — je odgovoril Peter. — Na drugi strani je samo morje, kakor veva. Motocikla pa ne moreva več rabiti — v garaži ni bencina. Ce jo mahneva po tej poti, morava prej ali slej kam priti ali koga srečati. To optimistično prorokovanje se je pa pozneje izkazalo kot netočno. V prvih petnajstih minutah nista nikamor prišla, pa tudi srečala nista nikogar. Pot, katero sta bila ubrala, je spadala med pota, ki so zaznamovana samo na najpodrobnejših vojaških zemljevidih. In ker je vodila strmo k obali, so jo prebivalci vasi, ležeče komaj četrt milje za zdravnikovim domovanjem, malo rabili. Vas je pa ležala na nasprotni strani tako, da sta se Jeanne in Peter oddaljevala od nje. In tako, ko sta pri-snela po četrturni hoji v hrib na križišče, nista srečala žive duše. katero bi mogla vprašati, kje sta. Pred njima so se vila v daljavo tri pota, enako ozka in očividno zelo od rok. In žive duše ni bilo nikjer — kajti tako je življenje — tudi o kakem kažipotu ni bilo duha ne sluha. Čeprav je Sussex preprežen z glavnimi cestami, je še vedno možno, da tava po samoti hrepeneči popotnik po samotnih stezicah, ne da bi stopil na eno asfaltiranih cest, ki so menda namenjene v prvi vrsti bankirjem, kabaretnim zvezdam in židovskim finančnikom, potrebnim po »napornem« delu razvedrila in zabave v naravi. In tako sta tavala Jeanne in Peter nevede po polju, omejenem od treh strani s širokimi obljudenimi cestami, od četrte pa z morjem. A ker tega kraja sploh nista poznala, je bilo pričakovati, da bosta blodila tako dolgo, dokler ju sreča ali Previdnost ne privede zopet k človeškim bivališčem. Peter je stal na razpotju in se oziral zdaj sem zdaj tja. — Človek bi dejal, da je dal nekdo snoči ves ta kraj izprazniti, — je za-mrmral ogorčeno. — Le kje so vsi ljudje? — Menda pri zajutreku, — je pripomnila Jeanne netaktno. Peter je stisnil zobe in bolestno zastokal. — Ah, ne govorite o tem! Ce ne dobim prav kmalu jesti, se me loti mrzlica in haluciniral bom. Sicer pa, saj se mi že zdaj zdite nekam neresnična, Jeanne. Kaj ste tudi vi lačni, da govorite o tem? — Da, — je priznala Jeanne odkrito, — toda moja lakota še ni tako huda. Post je dober za lepo postavo. — Samo za mojo ne, — je menil Peter. — Zdi se mi, da sem lahek in votel liki balon, a to je zelo slabo znamenje. Vse kaže. da bom lahko vsak hip govoril s poti v večnost. — Počakajte raje, da boste mogli govoriti o poti. Saj vendar morava srečati koga, ki bo nama povedal, kako se I pride v Sandhaven. Dotlej bi pa morda kazalo hoditi za nosom, saj so itak vse steze enake. Radikalno. — Slišal sem, da je tvoja žena zelo j nervozna. — Bila je, toda zdaj ni več. — Kaj je bila pri zdravniku? — Da. In dejal ji je, da je nervoz- I nost znak staranja. človek se v strahu klanja smrti Vsaka vera ima svoje pogrebne ceremonije, vsak narod v zvezi s smrtjo svoje vraže Saj sploh ni mogoče, da bi zaton življenja ne napravil globokega vtisa na one, ki ostanejo tostran največje tajne. Naziranje ljudstva o smrti kot najzago-netnejšem pojavu se je ravnalo vedno po stopnji njegove kulture in kakor se je izpreminjalo naziranje človeka o razmerju do narave in vere, se je izpreminjalo tudi naziranje o smrti, njenih vzrokih in posledicah. Grki so si mislili smrt v osebi boginj. Po Homerju sta spanec in smrt dvojčka, po Hesiodu pa sinova noči. Vidimo ju pogosto upodobljena na posodah, kamnitih ploščah itd. in umetniki so radi rabili te motive za svoja dela. Smrt pa ni bila vedno prikazana žalostno in tragično. V času največjega razmaha upodabljajoče umetnosti so predstavljali smrt kot prijaznega genija z obrnjeno bakljo. Pri orijentalskih narodih je bila smrt upodobljena zlasti v mladosti kot ugrabitev po ljubečih bogovih in po vrsti in času smrti ter spolu umrlega so pripisovali ugrabitev raznim bogovom. Ce je podlegel kdo streli ali elementarni nezgodi, so pripisovali smrt Jupitru, odnosno njegovemu orlu, če je človek utonil, je šla smrt na račun nimpf. če je nastopila smrt zgodaj zjutraj, je bila kriva Aurora, če je umrl človek ponoči, so pripisovali smrt Seleni, če je pa umrl mlai človek, je bil kriv njegove smrti Apollo. Žalujočim sorodnikom in prijateljem je bilo lažje in prijetnejše predstavljati si smrt tako, kakor pa v groznih oblikah poznejših pesnikov in umetnikov. Nemška pisatelja Herder in Lessing sta pisala mnogo o tem, kako so stari narodi upodabljali smrt. Euripides jo postavi na oder v črni halji, v roki meč, s katerim odreže umirajočemu lase, da ga tako izroči bogovom podzemlja. Poznejši rimski pesniki smrt še strahoinejše. grozne prikazni z ostrimi, dolgimi zobmi in zakrivljenimi nohti, s katerimi je trgala svoje žrtve. Tudi liebrejci so imeli groznega angela smrti Samaela, ki so ga istovetili s hudičem, toda navzlic temu je odpeljaval mlade ljudi iz življenja z mirnim poljubom. Novejša umetnost upodablja smrt v obliki okostnjaka s koso. Pogosto naletimo tudi na alegorijo metulja. Mnogo se je razmišljalo in pisalo o smrti, neštete svečanosti in običaji so pripomogli do velikega kulta smrti, o katerem bi se dale napisati debele knjige. Čudno navado so imeli v zvezi s smrtjo stari Egipčani. Gre za sodišče mrtvih, ki ga opisuje Diodor. Predno so truplo pokopali, se je zbralo blizu jezera Meriš, čez katero so truplo prepeljali v posebni barki, 40 sodnikov in vsakemu je bilo dano na prosto voljo obtožiti pred njim mrliča. Ce so sodniki priznali razlogom obtožbe upravičenost, posebno pa če je -pokojnik zapustil dolgove, so mu odrekli časten pogreb in sorodniki so ga morali pokopati na tihem. Ce so pa sodniki izjavili, da obtožba ni utemeljena, so tožiteija kaznovali in pogreb se je vršil z vsemi svečanostmi. Temu posmrtnemu sodišču so se morali ukloniti celo kralji. Nešteti so pogrebni običajo pri raz- nih narodih, civiliziranih in primitivnih, pa naj gre za pokopavanje, sežiganje ali mumificiranje mrličev. Vsaka vera ima svoje pogrebne ceremonije, vsak narod v zvezi s smrtjo svoje vraže. Posmrtnemu kultu se imamo zahvaliti za največje in najkrasnejše plodove arhitekture. Od piramid z njihovimi labirinti in mumijami sredi neprecenljivih zakladov in celo z živo pokopanimi pri-ležnicami in plesalkami ter miniaturnimi prizori iz življenja amrlega preko čudovitih grobnic Mingov. arhitektonsko nedosegljivih indijskih in siamskih božanstev do prekrasnih grobnic Kalifov in Manelukov, povsod vidimo kult smrti, izražen bodisi v pieteti, ljubezni, hrepenenju, spoštovanju ali globoke bolesti. Kralji in drugi veljaki so mislili vse življenie na smrt. Zdaj je seveda drugače. Faraoni so si začeli graditi grobnice že v zgodnji mladosti in Egipt je najbolj zaslovel po svojih neštetih navadah in običajih v zvezi s smrtjo, zlasti pa po čudoviti spretnosti v mumificiranju svojih odličnih mrličev in svetih živali. V tesni zvezi s kultom smrti se je razvijala tudi vera v preseljevanje duš. Prve sledove te vere najdemo že pri starih Indih. Vera v preseljevanje duš je imela mnogo dobrega v sebi. Zavest, da bo živela duša po smrti novo življenje v telesu lepšega ali gršega bitja, kakor je pač bilo življenje dotičnega človeka na zemlji, je bila ljudem močna moralna opora. Od Indov je prevzela to vero kasta egiptskih svečenikov, ki so učili, da mora duša vsakega človeka 3(300 let po njegovi smrti prebivati po vrsti v vseh živih bitjih. Od tod tudi tako globoko spoštovanje živali, v katerih so Egipčani slutili dušo umrlega, so prikazovali | Tudi Grki so verovali v preseljevanje Imela je obliko j duš in iz njihove vere se je razvila bo- lju, kamor vodijo pota iz ^ ta pre- padov. Okrog dežele mrtvih so si mislili Grki reko Styx. čez katero je prevažal mrtve stari čolnar Haron. Na drugem bregu v skalnati votlini sedi grozni Cerberus, sodnik Minos pa odloči, po kateri poti mora duša. gata mitologija Dioniz in Bacchus sta bila vodje duš. Po Pindaru prispe duša šele po tretjem krepostnem življenju na zemlji na otok blaženih. Platon je pa trdil, da se vrne duša čez 10.000 let po prebivanju v vseh živih bitjih na zemlji v naročje božje. Zato je bilo pri Egipčanih, Indih in nekaterih drugih narodih prepovedano jesti meso. Spomeniki kulta smrti so neštete umetniške vaze, zlasti starogrške in etruske, dalje žare, ki so jih rabili že v pradavnih časih za spravljanje pepela mrtvih, in končno male g1,"naste ali steklene posode, kamor so spravljali žalujoči sorodniki prelite soize. Žare so polagali v grobnice in sarkofage Bile so marmornate ali kovinaste Z vero v posmrtno življenje se je razvi1 tudi kult podzemlja ali našega pekla. 2e pri Indih je podzemlje namenjeno hudobnim duhovom, razdeljenim v več kategorij. Pri Egipčanih je bilo podzemlje kraj mrtvih, dežela senc, v kateri so vladali Osiris, pozneje Serapis in Isis s svojimi geniji ter sodili mrtve, ki jih je vodil tja Anubis. Vhod so stra-žili volkovi. Tako je bilo upodobljeno podzemlje tudi na sarkofagih. Tad: He-brejci so imeli svoj pekel, Grki, ki imajo najbogatejšo mitologijo, pa otoke blaženih in deželo mrtvih v podzem- Posnemanja vredno Med mladim pokolenjem ameriških bogatašev se je začela širiti moda, katero je treba pohvaliti, čeprav izvira pri nekaterih iz snobizma ali dolgočasja. Zadnje čase so namreč vedno bolj pogosti primeri, da nadebudni sinovi in hčerke milijonarjev nočejo več živeti na račun apanaže svojih očetov, temveč se hočejo preživljati sami s poštenim delom. Hčerka jeklenega magnata in predsednika ameriškega jeklenega trusta Katarina Mac Combova služi že več let v nekem drugem industrijskem podjetju in se z zaslužkom skromno preživlja. V začetku, ko je bila njena mezda še zelo skromna, je spala v skupni sobi z drugimi delavkami. Kmalu so ji pa mezdo tako povišali, da je bila med najbolje plačanimi delavkami. Bila je pa zelo ogorčena, ko je izvedela, da so ji zvišali mezdo na posredovanje njenega očeta. Takoj je odšla k ravnatelju in mu izjavila, da ne trpi in ne rabi nobene protekcije. Njeno ogorčenje je šlo tako daleč, da je odpovedala službo in se preselila v drugo tovarno, kjer hoče napraviti karijero z lastnimi močmi brez očetove protekcije. John Scott, sin enega najbogatejših nevvvorških bankirjev, je vstopil pred tremi leti kot prodajalec v neko delikatesno trgovino in ko je imel prihranjenih 3000 dolarjev, je ustanovil lastno trgovino. Zdaj ima že vse izglede, da postane bogat. En sin miljarderja Vanderbilta je novinar in pisatelj. Honorarjev dobi toliko, da lahko dobro živi. Sin tekstilnega kralja Patrick Buttler je redar v New Yorku. V pogovoru z novinarji je izjavil, da si je izbral ta poklic pod pritiskom razmer, ker hoče dobiti nazaj izgubljeno duševno ravnovesje. Tudi hčerka petrolej-skega magnata Smitha hoče zaslužiti vsaj toliko, da si bo sama kupovala obleke. Lotila se je ročnih del, ki jih bogataši radi kupujejo, ker so zelo lepa. Z izkupičkom si lahko kupuje svojemu stanu primerne obleke. Najboljše, najtrafnejSe, zato ta oaiceneišeJ Zakaj ženske ne služijo pri vojakih. — Papa, zakaj pa tudi mamica ni bila pri vojakih? — vpraša Mihec očeta. — Saj bi morda bila, pa morajo vojaki ubogati. «Jftstri kneginl Sijajna filmska opereta ognjevite ljubezni in očarljivih popevk. — V glavnih vlogah: znana iz nepozabnega filma »Dvoje src v % taktu« ter drugi priljubljeni umetniki: pevec PAUL VICENTI ter veseli ERNST VEREBES Greti Theimer JUTRI! JUTRI! Elitni kino Matica ali ®£tasi< Vsako beseda »O par. Plaćo sc lahko auU » znamkah. Za odgovor znam ko I -- Na vprašanja brez znamko n* ---,-r, nd&mmrinmn Maimani& o&n* »-- " tse;e vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna 4* S) SAMO DO PETEGA dežne plašče, pelerine itd. po razprodajnih cenah. — Janči-gaj, Tavčarjeva ulica 1. 2735 Zračno sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam mirnemu gospodu s 1. nov. Naslov v oglasnem oddelku Slov. Naroda. 2750 Malinovec z najfinejšim sladkorjem vku-han, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. Piccoli, Ljubljana. — 1 kg 20.— Din, pri večjem odjemu ceneje. Razpošilja se po pošti in železnici. 58/T LONČENO PEČ dobro ohranjeno poceni prodam. — Naslov v upravi ^Slov. Naroda^:. 2759 PISALNO MIZO dobro ohranjeno kupi m. — GTJGALNI STOL prodam. Naslov pove uprava ^Slovenskega Naroda«. 2757 Beli z obje olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki edi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe leprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejše i ^hlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chloro iont-paste, ki stane Din. 8"—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z na pisom Chlorodont Dobiva w povsod. — Pošljite nam a oglas kot tiskovino (orno! ne zalepiti) dobili bodetr >rezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo Vornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 7 AKO ŽELITE KUPITI NA OBROKE obrnite se na Kreditno —M&ruKO detailsiih trgovcev V. s. z o. z. v LJubljani dajle pravočasno v popravilo tvrd ki Matija Trebar Ljub:iana, Sv. Petra cesta 6 MCDROCE la afrik, moćno blago. Din 260; spodnje modroce, mreže, posteljne odeje, kupite najcenejša pri RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg št. 2 Zahtevajte vzorce! 29/T lftla,kuicttuxni petph fig a