o ìflUMI Leto XI - Štev. 11 (251) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni piedal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15. junija 1984 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 H Izdaja ^ ^ ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 500 lir Naročnina: Letna za Italijo 10.000 .ir Za inozemstvo 15.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/1 Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr. 70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI : mm/st + IVA 18% legalni, finančni, upravni L. 500 mali oglasi 300 L. beseda, osmrtnice in zahvale a moduli PERCHE’ DOBBIAMO PER IL PARLAMENTO EUROPEO Siamo tutti a conoscenza delle difficoltà e degli scogli contro i quali l’integrazione europea va a cozzare. Per di più i mass-media ci propongono un’immagine sbilanciata della realtà, insistendo su ciò che non funziona (politica agricola della CEE, mancanza di coordinazione delle polìtiche economiche ed estere degli Stati membri...) e trascurando le realizzazioni (ricerca scientifica...). Per questi motivi esiste un disinteresse diffuso per le prossime elezioni del Parlamento europeo. Ma quale è il problema di fondo? E’ necessario capire che la attuale struttura della Comunità europea è il frutto di una sorta di compromesso istituzionale nato dallo scontro tra le maggiori posizioni politiche e culturali sul come realizzare l’unificazione degli stati europei occidentali. Tali posizioni sono state principalmente tre: 1) quella federativa (mettere in comune la sovranità di ogni Stato membro); 2) quella funzionalistica (che condivide l’obiettivo sovranazionale ma ad esso antepone la necessità di pre-i disporre delle solidarietà economiche concrete e graduali); 3) quella confederalìstica (o intergovernativa che prevede collabo-razione paritaria tra Stati che mantengono le rispettive sovranità). Ciascuna di queste teorie ha lasciato una sua traccia (nel trattato istitutivo della Comunità, nel 1957). Cosi, si può dire che la Commissione esecutiva della CEE risponde ad una logica funzionalistica, il Consiglio ha una logica del tipo confederale, il Parlamento e la Corte sono nettamente di carattere federalistico. Fare un’analisi del problema europeo ci porta a partire da due approcci. Il primo rappresentato da chi rivendica la priorità degli aspetti istituzionali nel processo di unificazione; il secondo rappresentato da chi privilegia gli aspetti sostanziali e politici contro quelli istituzionali. Gli uni propongono cioè di prò cedere subito alla creazione di istituzioni a competenza diretta, sovr anazionale. Gli altri propongono invece che le istituzioni europee vengano rafforzate o democratizzate progressivamente parallelamente a convergenze profonde negli Stati che compon- L’ASSESSORE PROVINCIALE LEPRE OSPITE DEL CIRCOLO I. TRINK0 L'assessore provinciale alla cultura ed alla programmazione Oscarre Lepre (DC) ha partecipato il 25 maggio scorso, su invito del circolo culturale Ivan Trinko, ad un incontro con i rappresentanti delle associazioni slovene svoltosi nella sede del circolo Ivan Trinko a Cividale. Dopo un breve saluto del presidente Crisetig, ha preso la parola Aldo Clodig che ha svolto una dettagliata relazione sulle attività culturali della comunità slovena sottolineando l'esigenza di un intervento provinciale più qualificato e facendo osservare tra l’altro l’insufficienza delle sovvenzioni sulla base della legge regionale 68. Clodig ha poi illustrato le ragioni che sono alla base della rivendicazione della tutela globale della minoranza slovena. Il presidente dell’ Unione culturale ed economica slovena per la provincia di Udine Cerno ha sostenuto la necessità di rapporti continui e più approfonditi tra le istituzioni e le organizzazioni slovene. Giorgio Banchig ha il- lustrato l’impegno dei cattolici sloveni sia in campo culturale che per il riconoscimento della minoranza. Il consigliere provinciale Petricig ha sottolineato invece la forte volontà di partecipazione, il pluralismo delle organizzazioni slovene ed il ruolo politico, il ruolo di ponte che svolge la minoranza slovena. Nella sua risposta l’assessore Lepre ha dichiarato di comprendere le ragioni delle associazioni slovene e constatando l'esiguità dei fondi della legge regionale 68, ha sostenuto che si dovrà provvedere per altre vie utilizzando per esempio i fondi del normale bilancio. Già questo anno la Provincia ha deciso di fare una pubblicazione sull’opera letteraria, poetica ed amministrativa di mons. Ivan Trinko. (Il lavoro è stato affidato ai prof. Qualizza e Zo-vatto). Anche in seguito la amministrazione provinciale potrà individuare, d'accordo con le associazioni, alcune iniziative più generali da sostenere di volta in volta. gono la comunità. E’ ovvio che queste due tesi descrivono due campi così nettamente separati e tendono a neutralizzarsi reciprocamente in modo così netto che rischiano di portare ad uno stallo. Appare quindi chiaro che le difficoltà d’integrazione non sono dovute solamente a problemi contingenti attuali ma piuttosto alle ambiguità del compromesso istituzionale originario. Come superare il problema? Oui non è certamente possibile approfondire le varie proposte dei leader politici europei che fanno l'attualità odierna. Importante è tenere presente che l’integrazione europea non è un processo solamente politico bensì un processo di tipo storico e quindi di lungo termine. E’ una meta verso la quale bisogna tendere. In quanto cittadini possiamo contribuire a questo processo con il voto per il Parlamento europeo. In effetti una partecipazione significativa rinforzerebbe un elemento di carattere squisitamente federalistico dell’insieme del sistema istituzionale europeo conferendogli una indubbia rap presentatività e quindi una maggiore forza politica. Ma perché puntare all’integra- Pretrgala se je življenjska nit Enrica Berlinguerja, generalnega tajnika Komunistične partije Italije, iskrenega prijatelja Slovencev v Italiji, poznavalca naših problemov in vnetega zagovornika naših pravic. Več v prihodnji številki. zione europea? Senza entrare in considerazioni di carattere storico e culturale si può identificare due motivazioni essenziali alla base del pensiero dei politici che nel secondo dopoguerra hanno portato alla elaborazione dei trattati istitutivi della Comunità europea: evitare il ripetersi dei sanguinari e ricorrenti conflitti tra Stati europei ed istituire una area economicamente forte che abbia una forza contrattuale credibile verso i due blocchi politici (ed economici) contrapposti che si erano creati nel dopoguerra. Queste motivazioni sono tuttavia valide ma ad esse si possono aggiungerne altre; il rapido spostamento dall’Atlantico all’ oceano Pacifico del polo economicamente trainante a livello planetario (necessità di integrare le politiche economiche degli stati membri); il crescente divario tra nord e sud (necessità di intensificare e coordinare le politiche di aiuto e di assistenza nel senso della autodeterminazione dei popoli); la pace (necessità di coordinare le politiche estere e di difesa in senso realistico e bilanciato). In questa problematica I’ Europa può e deve darsi un ruolo da protagonista se non vuole scivolare in posizioni di subalternità sostanziale tra le politiche delle due superpotenze. E noi Sloveni della Provincia di Udine perché dobbiamo votare per il Parlamento europeo? Innanzi tutto dobbiamo sentirci partecipi dei grandi temi che sono di attualità per dimostrare al-forze che vorrebbero confinarci in ghetti folkloristici marginali che non siamo cittadini di serie B (veteroslavi o paleoslavi?). In questo senso, partecipare alle elezioni europee significa anche dimostrare che lo sloveno della Provincia di Udine oltre a portare la «fbrinčja» vuole anche essere un cittadino politica-mente maturo e protagonista del (Continua a pag. 2) ŠPETER Praznik Sv. Petra in Pavia Umetniški program 29. junija 1984 ob 19. uri V atriju srednje šole Razstava COLO’ SPACAL S sodelovanjem Beneškega študijskega centra Nediža 30. junija 1984 ob 19. uri V Beneški galeriji Nagrajevanje in Razstava 5. Slikarskega ex-tempore PODOBE IZ NEDIŠKIH DOLIN in Razstava otroških izdelkov Ob otvoritvi bo tudi koncert znanega Ribniškega okteta iz Ljubljane. Društvo beneških likovnih umetnikov Še en zakonski osnutek o naši zaščiti Predložila ga je v poslansko zbornico DP 7. maja je parlamentarna skupina Proletarske demokracije predložila v poslansko zbornico svoj zakonski osnutek o zaščiti slovenske manjšine, ki nosi naslov «Norme za zaščito slovenske manjšine». Zakonski osnutek DP, ki obsega 41 členov obravnava najprej pojem pripadnosti slovenski manjšini, ki ga mora država upoštevati. Poleg Slovencev, ki živijo na tradicionalnem lastnem ozemlju sodi- Največji zbor narodnih manjšin v Evropi Desetletja poniževanj in zatiranja narodnostnih manjšin, vprašanje njihovega obstoja in vsestranskega razvoja, možnosti izboljšanja njihovega položaja. Vsa ta vprašanja so bila v ospredju na zasedanju mednarodne konference o manjšinah, ki se je 15. in 16. maja odvijala v dvorani evropskega parlamenta v Strasbourgu. Zasedanje je sklicala Stalna konferenca lokalnih in regionalnih oblasti v Evropi, ki že nekaj časa spremlja preporod narodnih skupnosti in pripravlja Listino evropskih deželnih in manjšinskih jezikov. Javne avdicije se je udeležilo visoko število manjšinskih skupnosti. Zbralo se je nad 200 predstavnikov skoraj 40 manjšin in v desetih urah razprave se je oglasilo približno 100 razpravijalcev. Razprava pa je bila razdeljena na tri poglavja in sicer 1. šolstvo, 2. sredstva javnega obveščanja in kultura, 3. odnos do uprave in udeležba v javnem življenju. Za Slovence v Italiji so govorili — zaradi velikega števila prijavljenih je bil čas omejen na 4 minute — predstavnika Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta Darko Bratina in Pavel Stranj in novinar Ivo Jevnikar, ki je prinesel tudi poslanico slovenskega pisatelja iz Trsta Borisa Pahorja. jo med pripadnike manjšine (in imajo zato vsi ene in iste pravice) tudi slovensko govoreči italijanski državljani, ki kot izseljenci živijo na tujem ali drugje v Italiji in tisti, ki so se iz gospodarskih ali drugih razlogov s tradicionalno manjšinskega ozemlja preselili na kako drugo območje Furlanije-Juijiske krajine. Nave dene so tu vse občine, ki jih zakon upošteva. Tako, recimo, za videmsko pokrajino poleg občin Nediških, Terskih dolin Rezije in Kanalske doline so tu navedene še Videm, Čedad, Manzan, Rožac, Moi-macco, Premariacco, Reman-zacco San Giovanni al Nati-sone in druge. V osnutku je jasno zapo-paden koncept, po katerem zaščita manjšine ne more bit stvar individualnih pravic pač pa vse skupnosti. Zakonska zaščita mora zaobjemati tudi izreč ne posege na socio-ekonomskem področju in poudarja dolžnost države, da pomaga manjšini pri njeni gospodarski rasti, Posebno vlogo pri tem bi morale imeti občine in Gorske skupnosti od Kanalske doline do Krasa, katerim bi morala država nakazovati izredne finančne prispevke (Nadaljevanje na 2. strani) KULTURNO DRUŠTVO REČAN VABI NA V petek ob 20.30 uri: večer posvečen moderni glasbi -7 novih pesmi V soboto ob 20.30. uri: večer posvečen tradicionalni glasbi - 7 novih pesmi SEN JAM BENEŠKE PIESMI V telovadnici no I lOCflh I P 1 I ’ v nedeljo ob 15. uri: finale Igrali bodo ■■Cl LICDtlll UImII Wpi| | |p|l| llii^pllli I lMH%P! BI Checco in skupina SSS 22. 23. 24. JUNIJA Bogat kulturni program z nastopi številnih . S. Pietro Richiesto l’ampliamento della S. S. 54 ed il potenziamento del valico di Stupizza Posvet v Vidmu Jeziki in kulture v Evropi Udine Università: un convegno sul multilinguismo nell’Alpe Adria Nella sua ultima seduta il Consiglio Comunale di S. Pietro ha deliberato l’assunzione di due mutui con l’Istituto per il Credito Sportivo per il completamento del poli-sportivo comunale (mutuo di lire 90.000.000 per la costruzione dello spogliatoio femminile 3° Lotto - e un mutuo di L. 100.000.000 per la costruzione dei campi di pallavolo e pallacanestro, servizi igienico-sanitari per il pubblico, ingresso e sistemazione dell'area prospiciente alle strutture sportive - 4° Lotto). Il Consiglio, sentita la relazione tecnica deH'Arch. Tosolini, ha riapprovato la va- riante n. 12 al Piano di Fabbricazione Comunale con l’inserimento e la riduzione di aree destinate ad edilizia pubblica e privata, la dislocazione sul territorio di nuovi impianti tecnologici e l’ampliamento dell’area destinata al Centro Civico commerciale del Capoluogo. Il Consiglio ha pure delegato la Giunta ad approvare il progetto di Lottizzazione privata e la relativa convenzione della «Zona Mista O» di Ponte S. Quirino, destinata ad edilizia residenziale, at- IN SCIOPERO I LA VORA TORI DELL9 A CCIAIERIA DI GIVI DALE I lavoratori dell'Acciaieria di (Dividale sono in sciopero per rivendicare nei confronti della direzione aziendale la fermata degli impianti nel mese di agosto. Questa fermata degli impiantì è, a giudizio del Consiglio di fabbrica, indispensabile per poter effettuare la manutenzione annuale delle acciaierie ed in particolare degli impianti che per le loro caratteristiche presentano alti indici di pericolosità per i lavoratori addetti. Il Consiglio di fabbrica ritiene inoltre che non è più rinviabile un intervento che migliori l’ambiente di lavoro (manutenzione periodica impianto aspirazione fumi) e che risolva il problema dell'espulsione nell’ambiente esterno dei fumi derivanti dalla fusione dell'acciaio, fumi che inquinano tutta l'area industriale con grave danno per i lavoratori e i cittadini della zona del Cividalese. tività commerciali e strutture produttive artigianali. In seguito sono state approvate la contabilità finale dei lavori di riparazione e ristrutturazione anti - sismica dei fabbricati del 5° ciclo (Vernasso-Puoie) e la relativa revisione prezzi, i progetti di abitazione danneggiate rientranti nel 6° ciclo d’intervento pubblico per le frazioni di Azzida, S. Pietro al Natiso-ne Puoie con l’incarico alla Giunta per l'appalto dei lavori. Per la difesa ecologica dell’ambiente e del territorio e con l'intendimento di rendere più pulite le borgate del Comune, il Consiglio ha approvato la modifica del contratto d’appalto del servizio raccolta rifiuti solidi urbani; ha pure affidato l’incarico alla S.p.a. DANECO di Buttrio per le incombenze tecniche relative all’ attuazione della L.N. 319/76 sulla tutela delle acque dall' inquinamento ed ha appaltato il servizio di derattizzazione di varie zone del Comune. A conclusione dell’ ordine del giorno il Consiglio ha autorizzato il Sindaco a presentare domanda al Ministero dei Lavori Pubblici per l'ampliamento e il miglioramento della viabilità sulla S.S. n. 54 fino al Valico di Stupizza, ciò in attuazione alle disposizioni previste dall'art. 2 della L.N. 960/82 in attuazione degli accordi di Osimo dove sono disponibili finanziamenti pubblici per la sistemazione di valichi di confine nella Regione Friuli Venezia Giulia. La deliberazione consiliare è la conseguenza di un ordine del giorno presentato mesi addietro dall' Assemblea del Consorzio per lo Sviluppo Industriale del Friuli Orientale (S.I.F.O.), dal gruppo socialista, ed accolto all'unanimità con la raccomandazione di invitare le Amministrazioni di Pulfero, S. Pietro al Natisone, Cividale del Friuli, Moimacco e Remanzacco a presentare domanda al Ministero competente. V Evropi je približno 30 milijonov pripadnikov raznih etničnih in jezikovnih manjšin, ki so kulturno in jezikovno pa tudi socialno in gospodarsko podrejeni. Hkrati pa je pri-manjšinskih skupnostih najbolj prisotna in občutena evropska zavest. To je bila ena izmed glavnih predpostavk izvajanja prof. Darka Bratine, ki je 1. junija sodeloval na posvetu Manjšine: jeziki in kulture Evrope, ki ga je priredila furlanska federacija KPI v Vidmu. Kakšno vlogo ima evropski parlament v tem pogledu, je med drugim dejal Bratina, dokazuje že samo srečanje v Strasbourgu, kjer so bili prisotni zastopniki 40 evropskih skupnosti, ki se soočajo s podobnimi problemi in torej lahko ustvarijo skupno platformo. Temeljno vprašanje pa je tudi, je dejal, kakšno mesto, kakšno bodočnost imajo manjšinske kulture, njihovo bogastvo in raznolikost v trenutku ko smo priča globokemu tehnolo- Pred nekaj dnevi je tudi krščanska demokracija predložila v senatu zakonski osnutek o slovenski manjšini. Naj povemo, da prej ga je predstavila le v poslanski zbornici medtem ko so KPI, PSI in Slovenska skupnost — preko senatorja Fontanarija — predstavili svoje osnutke v senatu, kjer je komisija za ustavna vprašanja že žačela razpravljati o globalni zaščiti Slovencev. Razpravo pa so po prvi sej tudi prekinili. Naslov besedila KD je «Zaščita in valorizacija slovenske jezikovne skupnosti v Furlaniji - Juljiski krajini». Osnutek so podpisali pred-senik skupine senatorjev KD Bisaglia, podpredsednik skupine Mancino ter vsi štirije demokristijanski senatorji iz naše dežele: Beorchia, Toros, Slovenski socialisti za globalno zaščito Socialistični senator Renato Garibaldi, poročevalec o zakonskih osnutkih za globalno zaščito naše manjšine v senatu je v sredo 30. maja sprejel odposlanstvo slovenskih socialistov iz Furlanije -Juljiske krajine, v katerem so bili Igor Tuta, Jože Cej in Viljem Černo. Predstavniki slovenskih socialistov — na srečanju je bil prisoten tudi sen. Castiglione — so podrobneje seznanili senatorja Garibaldija z upravičenimi pričakovanji naše manjšine ter ga opozorili na težnje nekaterih krogov, da bi Slovence ločili na kategorije glede na pokrajine, v katerih živijo. Senator Garibaldi je poudaril, da v celoti soglaša s stališči slovenskih socialistov ter da bo v tem smislu nastopil tudi kot poročevalec večine v komisiji za ustavna vprašanja. škemu razvoju na komunikacijskem področju in ko ima Evropa v tem pogledu pasivno vlogo. Kako se lahko uprejo procesu uniformiranja in poplitvitve kulturnega življenja. Manjšinske skupnosti se lahko uveljavijo le na osnovi sodelovanja in skupnih prizadevanj in v tem smislu, je zaključil Bratina, naša dežela, kjer so prisotni Slovenci, Furlani in Nemci lahko postane zgled in model. V razpravo sta nato posegla poslanec Baraccetti, ki se je osredotočil na vprašanje parlamentarnega poteka zakonov o globalni zaščiti in o manjšinskih etničnih skupnostih v Italiji in pokrajinski svetovalec Pavel Petricig, ki je orisal sedanji trenutek boja Slovencev videmske pokrajine. Posvet, ki ga je odprl Mario Lizzerò s predstavitvijo prizadevanj KPI na področju uveljavljanja pravic manjšin od svoje ustanovitve do danes, je zaključil furlanski pesnik Leonardo Zannier. Tonutti in Giust. Besedilo o-snutka ni znano, zgleda pa da je podobno, če ne povsem enako tistemu, ki so ga demokristijani predstavili v poslanski zbornici. Upati je sedaj, da bo to pospešilo potek razprave o zaščitnem zakonu Slovencev v Italiji. In occasione dei festeggiamenti del patrono di S. Pietro al Natisone, anche questo anno si terrà la ormai «tradizionale» Fiera che aprirà i battenti venerdì 29 giugno e chiuderà il 1 luglio. Saranno allestiti alcuni stand dedicati alla gubana, dolce tipico delle Valli del Natisone, ai prodotti lattiero-caseari, al miele e all’artigia-nato (legno e tessitura). A cura della Comunità montana, che ha dato il suo patrocinio all'iniziativa, verrà allestito uno stand dedicato all’aaricol-tura. Come nella precedente edi- Obiskali V petek 25. maja so bili naši gostje na uredništvu Novega Matajurja predstavniki Časopisno grafičnega podjetja Delo, oziroma uredništva osrednjega slovenskega dne-vika Delo. Predsednika skupščine ČG P Delo Jaka Koprivca, glavnega urednika Borisa Dolničarja, odgovornega urednika dnevnika Jožeta Volfanda in zunanjepolitičnega urednika Nel quadro delle iniziative dirette al collegamento con il territorio e la realizzazione di ampi contatti con i paesi contermini l'Università di U-dine organizzerà, assieme ad altri atenei, un convegno sul multilinguismo nell’ ambito della comunità Alpe Adria. Sarà questa una delle prime e delle più significative iniziative culturali di una Università che pure si dibatte tra non poche difficoltà. E' stato proprio il rettore, prof. FriIli, ad illustrare al consiglio provinciale di Udine la situazione dell’Università ed i problemi connessi alla formazione permanente. Problema principale è quello edilizio, poiché l’Università che ha cinque facoltà attivate e due in corso di attivazione, con quasi tremila studenti iscritti, non ha sufficienti aule, spazi per gli istituti di ricerca, abitazioni per i docenti e studenti. Probabilmente ciò è causato dal diverso impegno delle amministrazioni nella fase attuativa rispetto a quella rivendicativa. Non semplice la situazione per i docenti, che hanno difficoltà non lievi di permanenza dopo il primo triennio, poco motivati dalle scarse zione verrà riproposto al pubblico un catalogo della Fiera che conterrà anche due inserti: il primo realizzato in collaborazione con la Camera di commercio di Udine sul «Ma-de in Friuli» con particolare riferimento alle Valli del Natisone; il secondo invece illustrerà le caratteristiche paesaggistiche e turistiche delle Valli curato dall’Azienda autonoma di soggiorno e turismo. Le iscrizioni sono aperte fino al 20 giugno. Per la pubblicità e le iscrizioni rivolgersi a Boris Balbi (Ponteacco -tel. 727292), membro del comitato che organizza la Fiera. so nas Jaka Stularja sta sprejela predsednik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko po-krajno Viljem Černo in Jole Namor, ki sta jih seznanila s sedanjim političnim položajem Slovencev videmske pokrajine ter s težavami in načrti za bodočnost Novega Matajurja. Sledil je obisk KD Ivan Trinko. V popoldanskih urah so si ljubljanski gostje ogledali tovarno športnih izdelkov Beneco na Cemurju. strutture scientifiche. Difficile quindi il programma di col-legamento con il territorio, per quanto si sia attuata qualche significativa iniziativa con le università delle tre Venezie, con I’ Università di Cracovia (Polonia), quelle di Lubiana, Klagenfurt ed altre ed infine con la comunità delle Università del Mediterraneo. Al rapporto del Rettore, che avrà analoghi incontri con altri enti, è seguito un dibattito nel quale sono intervenuti: Strizzolo, Berlasso, Lepre ed il presidente Engla-ro (DC); Comini (MF); Petricig e Travanut (PCI); Sbuelz e Bulfone (PSI); Cisilino e Rosenwirth (PSDI); La Bruna (MSI). Perchè dobbiamo votare. . . (Continuazione dalla 1a pag.) suo destino pur mantenendo intatte le sue peculiarità dando ansi ad esse una dimensione europea. Votare per il Parlamento europeo significa inoltre porci come compartecipi assenzienti della politica di apertura e di collaborazione della CEE verso la vicina Repubblica jugoslava piazzandoci cosi nel centro dei grandi dibattiti ed abbandonando la mentalità di «marginali» (in senso geografico ed umano) che si è voluto imporci. Votare significa infine anche riconoscere il merito al Parlamento europeo di avere elaborato una risoluzione sulle minoranze etniche in Europa che pur mantenendosi a livello dì principi ha il merito di essere sostanzialmente molto avanzata. Valentino NOACCO Zakonski osnutek (Nadaljevanje s 1. strani) za uresničevanje njihovih večletnih razvojnih načrtov. Posebno pozornost je DP posvetila uradnim predstavniškim telesom slovenske manjšine kot sredstva za obrambo Slovencev pred urbanizacijo in drugimi ukrepi, ki bi utegnili škodovati vsestranskemu manjšinskemu razvoju. Zakon predvideva ustanovitev posebnega politično inštitu-cionalnega telesa, ki bi ga se-stvaljalo 21 občinskih svetovalcev (7 za Trst, 7 za Gorico in 7 za videmsko pokrajino) izvoljenih med tistimi, ki se opredelijo za Slovence. Med glavne temelje zakonske zaščite je ureditev šolskega sistema z odprtjem slovenskih šol tudi v videmski pokrajini. Osnutek predvideva tudi nekajurni pouk slovenščine na italijanskih šolah kot sredstvo vzajemnega spoznavanja po načelu kulture sožitja. Posebni ukrepi so predvideni v korist kulturnih in športnih organizacij, v korist informativnih, založniških in znanstvenih dejavnosti. OBVESTILO NAROČNIKOM Polovica leta je za nami in kljub temu niso še nekateri naročniki poravnali naročnine. Tisti, ki do sedaj niso še opravili svoje dolžnosti in ki smo jih tudi pismeno obvestili imajo čas še do 31. julija. S prvim avgustom bo naročnina ukinjena. Pa brez zamere! Uredništvo in uprava AVVISO AGLI ABBONATI Siamo oramai giunti a metà anno e ancora ci sono alcuni abbonati che non hanno rinnovato l’abbonamento. Coloro che ancora non lo avessero fatto ed hanno anche ricevuto la comunicazione dalla redazione possono mettersi in regola fino al 31 luglio. Con il 1° agosto l’abbonamento verrà soppresso. La redazione e l'amministrazione Krščanska demokracija predložila svoj zakonski osnutek v senatu PER LA FESTA DEL PATRONO Fiera a S. Pietro predstavniki Dela s* S peter Praznik Svetega Petra in Pavla ob 15. uri V paleštri srednje šole MOJA VAS 1. JULIJA NAGRAJEVANJE OTROK, KI SO NAPISALI TEMA V SLOVENSKEM NAREČJU LITERARNA NAGRADA «LASTRA LANDARSKE BANKE» GLASBA. PEVSKI ZBORI IN FOLKLORNE SKUPINE GORIŠKA MANIFESTACIJA V BESEDI IN SLIKI Tudi v tej številki posvečamo nekaj prostora veliki enotni manifestaciji Slovencev, ki je bila 20 maja v Gorici, kajti je šlo za zgodovinski dogodek, ki bo pustil močne sledove v zgodovini naše narodnostne skupnosti in v zgodovini Furlanije Juljiske krajine. Prva enotna in skupna manifestacija s Slovenci iz tržaškega in goriškega je pa pomenila neko prelomnico tudi za Slovence videmske pokra- jine. Pa ne le zaradi velike udeležbe, pač pa tudi zaradi tega, ker je močno okrepila narodno zavest prisotnih in tudi tistih, ki iz raznih razlogov manifestacije se niso mogli udeležiti. Vsak dan posebej, po manifestaciji, smo slišali zadovoljstvo in tudi prepričanje v moč naše skupnosti, ugotovitev, da sedaj pa bo vendarle morala italijanska država rešiti vprašanje naše zakonske zaščite. Slišimo ogorčenost tistih, ki so ostali doma, na uredništvo pa nam navdušeno pišejo Benečani, ki živijo v drugih krajev Italije in v tujini in nas prosijo, naj jim pošljemo vsaj nalepko, ki je bila pripravljena za manifestacijo, da si jo lahko nalepijo na avtomobile. Iz vseh teh razlogov objavimo še nekaj slik iz manifestacije in nekaj misli in izjav udeležencev takoj po manifestaciji. ERNESTA TRUSGNACH: Šli smo v Gorico z navdušenjem, z entuziazmom, de nam dajo naše pravice, de nam dajo tiste, ki že tarkaj liet upraša-mo. Ist sam stara pa vseglih sam šla, šla sam za naše te mlade, de dajo manjku njim tiste ki so nam nimer tajil. MIRELLA PRIMOSIG: E’ stata una grande manifestazione. Non mi aspettavo tanta gente. Ho partecipato con la speranza che questo ci aiuti a ottenere qualcosa, a fare qualche passo in avanti nella battaglia per i nostri diritti, con la speranza che ora non si continui più a passo di lumaca come indicava il cartello che portava Dorič. MARIUCCI ZABRIESZACH: E’ stata una cosa impressionante che ti faceva venire i brividi. Perchè sono andata?... ma è una cosa che mi tocca personalmente. Mia figlia frequenta l'asilo sloveno a Cormons. Sentivo il dovere di andare. Voglio vedere a-desso chi avrà il coraggio di dire che non ci siamo! Quiz per Bressani: Qui sono rappresentati tre Sloveni. Quale dei tre è quello della provincia di Udine? VILJEM ČERNO: Prvič zelo složno in zavedno smo se kot Slovenci videmske pokrajine pokazali za transparenti z jasnimi zahtevami po narodnostnih pravicah. Zavedali smo se tudi, da se srečamo z drugimi Slovenci v deželi, s katerimi se skupaj borimo in tvorimo eno samo skupnost. Manifestacija je res uspela, vse se je odvijalo kulturno in omikano in pokazali smo visoko stopnjo zavednosti in demokratičnosti. Pomembna je bila tudi dobra udeležba Slovencev iz Terske doline. Zbrali smo okoli 60 ljudi, ki so zavedno šli v Gorico manifestirati in zahtevati naše pravice. GIUSEPPE CRAINICH: Finalmente una protesta consistente. E' stata importante la partecipazione degli sloveni della provincia di Udine per incominciare a risolvere il problema e per costringere le forze politiche a farlo. E' stato importante anche che ci fossero tanti giovani. Siamo però ancora lontani dal risolvere il problema della nostra tutela ed il lavoro che devono fare i circoli è ancora consistente. LUCIANO FELETIG: Par-tečipacion, udeležba naših ljudi je bila ries velika. V Trstu an Gorici je naravno, de čutijo problema, de se čutijo Slovienj, ker žive v tistem duhu od vartca napriej. Drugače je za nas. Goriška ma-nifestacion je pokazala, de naši ljudje, an tisti, ki niso vključeni v slovienske organizacije čutio problema, se čutijo Slovienj. LORETTA PRIMOSIG: Šla sam v Gorico, de bojo videl an nas Slovienje iz Vidma. Bila je pru velika manifesta-cion an muoram poviedat, de nisem bila maj študierala, de bo tarkaj ljudi. MARA MOLARO: Anch' io devo riconoscere che non mi aspettavo tanta gente. L’unico augurio che posso fare è che questa manifestazione ci possa portare almeno una parte di quello che chiediamo. FLAVIO ČERNO: Pensavo che la mia partecipazione fosse importante per questo sono andato a manifestare a Gorizia e come me hanno pensato in molti. Basti dire che da Lusevera e Micottis la partecipazione è stata molto alta, soprattutto da Micottis da dove è stato praticamente il paese intero a partecipare. r ' A : V mm: ’wi'itÉL Vsi smo miei, ko Daniela parpiknjeno kartolino «pravijo, da me ni» an adesivo. Nekateri župani na manifestaciji. SULLA STRADA DA CIVIDALE A GORIZIA La senatrice Gabriella Gherbez guidava e rispondeva alle nostre domande. Lei prima di noi, infatti, aveva iniziato a rivendicare una legge di tutela per la minoranza slovena. «Quando avevo solo 17 anni» disse, «i fascisti avevano catturato una mia amica partigiana; era incinta. La legarono ad un palo e con una pietra le percuotevano il petto». Quando il suo racconto toccava punti spiacevoli rallentava e si distraeva dalla guida, dimenticava quasi che avremmo dovuto essere a Gorizia per le 11. Poi si rendeva conto che una degli oratori era lei, allora accellerava. Le sedeva accanto la senatrice Giglio Tedesco. Insieme ricordavano avvenimenti che riguardavano questi luoghi. «Nel 1945 venni a Pordenone» disse Ciglia, «e mi ospitò una famiglia contadina. La loro casa era così pulita che per un momento mi vergognai pensando alla mia casa di Roma che sicuramente non aveva i pavimenti così lucidi». «Guarda che bel prato di papaveri e margherite» disse Gabriella. «Si, sono posti meravigliosi» aggiunse Giglio, «sono proprio contenta di essere venuta». Pensavo che avesse proprio ragione Giglio; quei posti erano davvero molto belli. Le case erano bianche e piene di fiori, e quanto erano belle le montagne che circondavano le nostre valli, il nostro fiume Natisone, ancora così Pulito. «Si», disse Ciglia «sembra quasi impossibile che questa gente, dopo tanto tempo, ancora oggi non abbia ottenuto i suoi divitti». «Noi comunisti» rispose Gabriella «abbiamo preso in seria considerazione queste rivendicazioni già subito dopo la guerra e con impegno anche maggiore dopo che la Costituzione con l’articolo 6 sanciva tale diritto. Noi sloveni vogliamo che si applichi con la legge il diritto riconosciutoci dalla carta costituzionale e con questo non minacciamo l’esistenza di nessuno. Senza il rispetto dei diritti dqlle minoranze il richiamo ai valori della Resistenza resta una frase vuota e priva di significato. Dissi che volevamo dallo Stato italiano il rispetto del dettato dei trattati internazionali presi in passato — Trattato di pace di 35 anni fa, Memorandum di Londra di 30 anni addietro, accordi di Osimo che risalgono a dieci anni fa. Il rispetto di questi trattati dovrebbe riguardare lo Stato italiano e l’onore degli uomini che lo governano. «Si», disse Giglio «avete ragione: vi do tutto il mio appoggio». «Dove nasce il fiume Natisone?» chiese Ciglia; «In Jugoslavia» rispose Jole Namor, «scende dalle Valli attraversa queste pianure rendendole sempre verdi e feconde». Guardavo queste due donne sedute davanti a me, avevano in comune una vita faticosa, fatta di lotte politiche importanti, cominciando dalle lotte contro i nazifascisti. Lotte accanto agli operai, alle donne per i diritti civili e la parità. Quanta resistenza devono aver trovato sul loro cammino in quanto donne. Quanti pregiudizi da abbattere, quante ingiustizie subite. Sembrò che Giglia mi avesse letto nel pensiero perchè disse: «Noi donne dobbiamo lottare sempre su due fronti: contro il fascismo e contro il comportamento dell’uomo che in generale è sempre autoritario nei confronti delle donne». «Eccoci a Gorizia» disse Gabriella, «siamo arrivati giusto in tempo». Infatti il corteo dei manifestanti sloveni si stava dirigendo verso piazza Vittoria. Notai su uno dei tanti striscioni colorati una parola: «Travnik» e non ne capii il significato. Gabriella mi disse che voleva dire prato. «Questa piazza, infatti, una volta era un grande prato, e fu proprio qui che i contadini si radunarono per la prima volta, tanto tempo fa, e insorsero contro le servitù della gleba». La piazza era stracolma di gente, nessuno si aspettava tanta folla; c’erano molti striscioni con scritte che rivendicavano una legge di tutela per la minoranza slovena. Tutto si svolgeva in modo corretto e pacifico. Si notava la felicità sul viso della gente e la meraviglia di scoprire che fossero ancora così tanti i cittadini italiani di lingua slovena tutti d’accordo per lo stesso fine. Ad un certo momento si levò dalla piazza un canto bellissimo: un coro di sloveni che rievoca i fatti successi tanto tempo fa proprio in quel «prato». Un canto bello ma inquietante. Notai che molti avevano gli oc chi lucidi, io stessa fui pervasa da un brivido di freddo al pensiero di vivere in una civiltà dove ancora si deve lottare in que sto modo per avere riconosciuti i più elementari diritti di libertà. Quattro donne, quattro vite diverse ma tutte con lo stesso o-biettivo comune: combattere la ingiustizia da qualunque parte essa venga. Antonia Massera Malo Maro Floreancig je pa tata nosu na korošk. Mirko se pa' upraša. zakaj muora hodit daj v Krmin u slovenski vrtec Beneški otroci držijo transparent, kjer zahtevajo slovenske šole tudi v videmski pokrajini. Na manifestaciji pa je bilo tako vroče, da so se «hladili» s sladoledam. «Mili Tudi Evo Golles je sušilo. V dvorani kina Ristori v Čedadu Beneški in čedajski otroci navdušeni nad baletno igro Čriček in mravlje POVEZANI MED SEBOJ ODPRTI V SVE1 Na kongresu ZSKD so podelili priznanja A. Clodigu in zboru Pod Lipo-Govor A. Clodiga V petek 1. junija se je ponovno predstavil čedajskim in nekaterim beneškim otrokom Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel iz Trsta. Po uspehu lanskega leta, ko so le v Čedadu predstavili baletno igro Ostržek, se je namreč odvijala v nabito polni dvorani kina Ristori v Čedadu nova letošnja predstavitev dijaškega doma in sicer baletna igra čriček in mravlje (La cicala e le formiche). Malčki iz vrtcev in osnovnih šol iz vsega čedajskega šolskega okraja, iz občin Grmek in Srednje so bili res navdušeni nad igro, ki jim je s glasbo, baletom in prekrasno scenografijo predsta- L'XI concorso dialettale sloveno «Moja vas» sta per concludersi con la grande festa nella palestra della scuola media di S. Pietro al Natiso-ne il prossimo 1 luglio. Ancora una volta si troveranno insieme centinaia di bambini, accompagnati da genitori, parenti, insegnanti ed operatori culturali. Per i bambini la giornata sarà dominata certamente dall’attesa della sorpresa, del premio, grande o piccolo, che la giuria si appresta ad assegnare, grazie alla generosa contribuzione di enti, istituti e ditte. Per noi, che abbiamo avviato il concorso nell’ormai lontano 1974, rimangono valide le ragioni di allora: stabilire un primo contatto, sia pure minimo, del bambino e del ragazzo con la parlata dialettale slovena, attraverso il superamento di non indifferenti difficoltà intrinseche ed esterne. Sappiamo che il superamento dei condizionamenti e delle difficoltà è spesso solo un fatto episodico e marginale che solo situazioni familiari, scolastiche ed ambientali favorevoli possono rendere più continuativo. Esistono anche casi di questo tipo, come lo dimostrano tanti giovani che oggi sono impegnati nell’esprime-re la cultura slovena, ed il cui avvio è stato proprio questo iniziale, semplice ed immediato rapporto con la parola slovena scritta. Il materiale raccolto nel corso degli undici anni è vasto e qualitativamente molto differenziato: cioè dipende dai livelli di conoscenza della parlata, dal- vila znano Ezopovo basen o čričku, ki celo poletje igra na svojo violino, živi brezkrb-no in se posmehuje mravljam, ki se pripravljajo na dolgo zimo in polnijo skladišča s hrano. JJspeh pobude je bil nad pričakovanji prirediteljev in sicer Slovenskega dijaškega doma in Zavoda za slovensko izobraževanje iz Čedada. Ko so že bili pred dvorano se se namreč morali nekateri razredi odpovedati predstavi, kjati ni bilo več prostora. Če se bo pobuda tudi prihodnje leto ponovila bodo verjetno prireditelji poskrbeli kar za dve predstavi. la favorevole disposizione dei «grandi», dalla presenza più o meno di conoscenze strumentali della grafia slovena. Questi dislivelli sono quanto mai chiari da quando, lo scorso anno, il nostro concorso si è ampliato a tutta la nostra regione e siamo quindi in presenza di un confronto impari dei bambini dell'udinese rispetto a quelli dello isontino, di Trieste e del Carso. In questo il nostro concorso rappresenta una clamorosa smentita delle proclamazioni di tanti falsi linguisti e dialettologhi (si fa per dire) locali e friulani: in primo luogo di Mizzau che parla di cose che non conosce. Sarebbe bene che un istituto interessato svolgesse una ricerca sui testi «Moja vas» (ne disponiamo di 2-3 mila): vorremmo tuttavia si trattasse di un istituto in grado di lavorare in modo davvero scientifico ed imparziale. Quest’anno i testi pervenuti sono oltre 450, di cui una buona metà scritti da ragazzi della provincia di Udine. Questi ricorrono, per scrivere in dialetto, alla grafia italiana, che mal si adatta alla fonetica slovena, trovandosi spesso costretti ad espedienti fonetici individuali non sempre generalizzabili e quindi leggibili a tutti. I bambini delle altre due province usano la grafia slovena adattata alla fonetica dialettale soprattutto per la trascrizione dei dittonghi e delle semivocali. Per ultima cosa: sappiamo che la cultura slovena locale trova oggi migliore ospitalità Mešani pevski zbor POD LIPO iz Barnasa, že vrsto let goji slovensko pesem, še zlasti pa z raziskavami in priredbami ohranja pri življenju pesemsko ljudsko izročilo. To U nedieju 27. maja popu-dan marskajšan, ki je paršu go po Petjaze je debelu gle-du use tiste makine ustavje-ne ta par pot an se 'j prašu kan su šli usi tisti judje. Jest, ki san viedla, kie so san se prašala pa, kuo su se rival usi nabasat gu tistu stancu te male, te stare pet jaške šuole tu ’k sa, že od nu malu liet, je Glasbena šola. Sam pohitiela an že gor na šteng an gu kuridorje san uša fala matera an očuove od o-truok ,ki so tan notre miei «saggio di fine d’anno» an su uha nateguval za kiek čut. Usian so se laščiale oči an nella scuola pubblica, vuoi per l’azione dei genitori, vuoi per quella degli insegnanti. Questo è una conquista alla quale il nostro centro ha dato un contributo teorico ed anche pratico. Sappiamo che questo è perfettamente conforme alle leggi, ai programmi ed allo spirito della nuova scuola: pensiamo che questo modo sia il modo più giusto per dare continuità ad una azione di sollecitazione e di stimolo che il nostro centro ha avviato all’inizio degli anni settanta. Ai partecipanti all’ XI concorso dialettale sloveno Moja vas un arrivederci alla festa! Il Centro Studi Nediža S. Pietro al Natisone svoje poslanstvo, ki je v Benečiji še toliko bolj dragoceno, opravlja zbor temeljito in kvalitetno, tako da se uvršča med najbolj izrazite kulturne skupine iz Benečije. su se adan te druzemu pomi-guval za njih otroké pohvalit. Nih 50 otruok so zmieram an tiho poslušal profesorja Nina Specogna, direktorja od glasbene šuole, ki je zahvalil družine an otroke an profesorje ki atu učijo. Poh-valiu an zahvalili use su tut Bruna Dorbolo ki je guorila na ime šindaka Marinig an špietarskega aministraciona an prof. Viljem černo presi-dent Slovenske Kulturno Gospodarske Zveze za Videm. Otroc so čakal njih turno z.a nam stuort čut, kuo so se na-vadli zuonit z. pianoforte, z rimoniko, z kitaro an so z očmi gledal oku za videt če njih očuovi an parjatelji jih tiho poslušajo. Z notmi te mladi musicist so stuorli spoletat če po šuol dol do sarca vsieh tistih, ki su at bli, dobrti vojo an ve-seje. Barki usi otroc an barki usi profesorji, ki brez mai zgubit kuraže že lieta tu taj-šnim mikanim mestu brez obedne komoditat dielajo s tarkaj otruok. Kar san šla damu san s sarcan zahvalila profesorje an otroké, ki z dielam negà lieta nan su dal tajšan mieran an veseu seti jam an me se j' huduo zdie-lo de puno vic judi nie moglo stat gu te mali šuol za se Z nam poveselit. Se troštam de drugu lietu, bomo na vič judi le vič otruok poslušal gu špietre u buj velikim hrame. B. S i že sépa HOJ« VflS ? Dragi prijatelji, Hotel bi vam najprej povedati, kje delamo. In tu začnejo prve težave, reči moramo, da imamo na razpolago en sam dom v Čedadu, to je Ivan Trin-ko, in dom v Reziji. Imamo še druge prostore, kjer se zbira naša mladina in goji svojo slovensko kulturo, ampak večkrat so to sobe, ki nam jih dajejo na razpolago tisti duhovniki, ki imajo vest do slovenske kulture, ali pa sobe, .če jih lahko tako imenujemo, v najemu, za katere ne vemo, če nam ne bojo od danes do jutri odvzete. Pa tudi takih prostorov ni veliko, imamo na razpolago v Čedadu sedež Novega Matajurja in Slorija, v Špetru Nedižnjak in Beneško galerijo, v Bardu muzej, v Petjagu dve učilnici za glasbeno šolo, še kako sobo na Lesah, kjer lahko uporabljamo še telovadnico, ki je last fare, in potem nič več, čeprav je Benečija velika. Poglejmo zdaj na hitro organizacije. Deluje pri nas SKGZ in nje kadre, uradne kadre, lepo poznate, saj so približno kot vaši ali pa ne, ne vem. Potem imamo tisk: Novi Matajur, ki nam vsakih petnajst dni prinese «novice», tisti srečni, ki poznajo knjižno slovenščino, imajo tudi Primorski dnevnik, čeprav ima ta na poti v naše hribe velike težave, saj za 100 km dolgo pot porabi vsaj 24 ur, če ne več. Potem imamo Dom, ki izhaja kot mesečnik ali štirinajstdnevnik, to mi ni še jasno. Imamo še Emigrant, Ukve, Naše vasi, Rozeansko dolino, ki pridejo na dan vsako toliko, dokler so še ljudje dobre volje, ki si prevzamejo nalogo, držati jih pri življenju. Pojdimo k šoli, a tu vam lahko kar hitro povem: nekaj tečajev za odrasle tu in tam, nekaj za otroke, glasbene šole v Petjagu, v Ukvah in pri A. Birtiču. Za to skrbi Zavod za slovensko izobraževanje v Čedadu. Slori ima svoj sedež v Čedadu in tudi v Ovčji vasi. Potem so tu društva. Reči moram še, da je za vso to dejavnost v Benečiji zaposlenih okrog petnajst oseb, samo za kulturo pa ni nobenega zaposlenega. Potem so torej tu društva, in tu bi res težko naštevali, ne da bi se zmotili in katero pozabili. Začeti moramo pri izseljencih, ki so po članstvu najbolj številni, saj jih je več stotin. To društvo dela po svetu, največ v Belgiji in Švici, pa tudi doma. V prvi vrsti se ukvarja s socialnimi problemi, potem pride slovenska kultura, ki jih veže med seboj ter razlikuje od drugih sorodnih furlanskih in italijanskih organizacij. Najpomembnejše društvo je nato Ivan Trinko v Čedadu, ki ima eno osebo zaposleno, da vodi urad in skrbi tudi za kulturno dejavnost. Rečan, kulturno društvo in pevski zbor, Nediža in zbor Pod lipo so tista društva, ki so danes najbolj živahna v svojem delu. Tudi društvo likovnih umetnikov si pomaga, kot si pomagajo še društvo Naše vasi iz Tipane, center v Bardu, Rozojanski dum v Reziji, Ukve v Ukvah, Ne-diški puobi v Podbonescu, Lepi vrh, Studenci in ...še drugi, ki jih ne o-menjam, ker se zadnja leta nič ni slišalo o njih. Pustil sem za zadnji folklorno skupino Živanit in Beneško gledališče, ker so danes, to lahko rečemo, najbolj novi in delavni skupini v Benečiji. Sedaj pa še nekaj misli o kulturi: Pred nekaj leti sem slišal nekega novinarja iz Ljubljane, ki je bil prisoten na neki beneški prireditvi, ko je vprašal zraven sedečega prijatelja: «Kje je slovenska kultura na tem podtočju? Jaz je ne vidim!» Če bi prišel v Špeter v nedeljo, 6. maja, bi morebiti kaj videl. Pri nas sta slovenščina in slovenska kultura šele v srcih, in samo nekateri so danes tako pogumni, da pridejo z njo tudi na dan. Če kdo od vas pride k nam, naj si ne pričakuje, da bo tam slišal Prešernovo ali Cankarjevo besedo, slovenščino bo moral iskati v pesmih, v molitvah, v navadah, pač tam, kjer so jo ljudje sami ohranili, ljudje, ki nikoli niso imeli slovenskih šol. Če ima naša kultura, naša slovenska kultura majhen okvir, to ne pomeni, da ni bogata, ko je treba delati za ideal, je bogatije več v velikosti čustev kot v številčnosti. Delavcev za naš slovenski Ideal je v Benečiji še veliko, ne delajte tako, da se bodo oddaljili od nas. Ko se poganjamo med sabo zaradi političnih idealov, zaradi ideologij, zaradi volitev in pozabimo na naš prvi problem, na problem, da ostanemo kot Slovenci na naši zemlji, delamo veliko napako in škodo sami sebi in našemu rodu. Ko pustimo, da nas naši sovražniki napadajo in ne napravimo nič, da bi se branili, ko vodimo diskusije, za katere sami vemo, da ne peljejo do nobene rešitve, ko oblju- bljamo našim ljudem in potem ne držimo besede, ko pravimo našim društvom in sekcijam naših organizacij, da so avtonomni in da njih sklepi absolutno držijo, a se potem izkaže, da to ni res, ker jim ne damo prave podpore ali pa jih vzamemo še tisto, kar imajo, ker ne poznamo situacije, takrat pripravljamo poraz naših organizacij, poraz našega slovenskega rodu. Kaj bi morali narediti vnaprej? Začnimo pri kadrih: nimamo jih! Pri vas imate povsod profesionalce, v tisku, v glasbi, v šoli, v gledališču in tako naprej. Pri nas vsega tega ni, ni takih kadrov, ki bi bili za nas Slovence in bi delali v slovenskem duhu. Pri vas vam vsi ti ljudje, ki so zaposleni na raznih mestih, lahko pomagajo tudi pri amaterskem delu, naši amaterji pa so samo taki, ki se ukvarjajo s kulturo, ko končajo svoje vsakdanje delo. Glede tega bo treba nekaj napraviti, dokler smo še v času, podpore za naše delo bi morale biti višje in usmerjene tudi tako, da bojo tudi pri nas zrasli tisti profesionalci, Z imenom ALDA CLODIGA se povezuje kulturni preporod beneških Slovencev v zadnjih petnajstih letih, saj je bil med pobudniki in ustanovitelji kulturnega društva in pevskega zbora Rečan, pozneje pa je njegovo delo povezano zlasti z nastankom in razvojem Beneškega gledališča pri katerem je ravnatelj, režiser in tudi avtor. Pečat njegove ustvarjalnosti nosi skoraj vsaka pomembnejša prideditev v Na-diških dolinah. ki jih danes nimamo. Rešiti moramo tudi administrativne probleme, nekdo bi nas moral poučiti, kako delati, da bi bili gotovi, da so naše ekonomske zadeve vse v redu (IVA, davčna številka, blagajniške knjige, fakture itd.) Saj bomo v nasprotnem primeru vedno bolj daleč od podpor, ki jih tako težko dajejo dežela, pokrajina, občine in tako naprej, Samo en primer, da vam povem, kako se ne sme dajati pomoči in kako ja. Poglejmo Novi Matajur. Izhaja vsakih petnajst dni in vsi bi hoteli, da postane tednik. Da se to napravi, je ZTT odpustila eno osebo. Vseh beneških slovenskih besed proti taki neumnosti nihče ni slišal. To je naša avtonomija. Ko je kdo vprašal, kako mislijo napraviti tednik z istim številom ljudi, kot se danes dela petnajstdnevnih, so odgovorili, da če se danes vsakih petnajst dni napravi osem strani, bo isto delo potrebno, da se vsakih sedem dni napravi štiri strani. Tako bo Novi Matajur le isti, podvojili se bodo le poštni stroški. Sodelovanje: da uresničimo kaj boljšega in novega na temo sodelovanja, mislim, da bi tudi pri nas morali imeti osebo, in to zaposleno osebo, ki bi za to skrbela. Potem pa si moramo osvežiti geografijo in razumeti, da je iz Trsta do Čedada še vedno manj poti kot iz Čedada v Kanalsko dolino. In čeprav gre navzdol laže kot navzgor, moramo začeti misliti na to, da bomo začeli hoditi tudi tja gor in ne le enkrat ali dvakrat na leto. še bi nadaljeval, pa bi ne hotel vas dolgočasiti, zato bom tu končal. Samo še nekaj bi vas rad prosil: mojih besed naj nihče od vas ne vzame kot edino resnico, jaz sem povedal svojo, če sem kaj zgrešil, boste vi popravili in hvaležen vam bom, če vam bo samo ena beseda od tistih, ki sem jih izrekel, lahko koristila, bom zadovoljen, ker nam bo pomagala, da gremo naprej- LA SEIM. G. TEDESCO CI HA SCRITTO La senatrice Ciglia Tedesco, vice-presidente del Senato, che è stata nella nostra regione su invito del Centro studi Nediža, ha scritto una lettera in cui ringrazia di tutto cuore per l’accoglienza tutti i compagni e gli amici. «Conservo scolpita in modo indelebile, nella mente e nel cuore, la straordinaria e commovente testimonianza del vostro impegno per una causa che considero ormai, con convinzione e tenacia, anche la mia. Non dimenticherò mai la esaltante manifestazione di Gorizia in cui vivevano, come in una irripetibile sintesi, anni di sofferenze e di lotte, e prima di tutto la forza e la fiducia di chi sa di essere, ed è, nel giusto... oggi stesso abbiamo deciso con Chiarornonte di fare una lettera ufficiale, firmata da entrambi, per la vostra (e nostra) legge». Pisana vrsta otrok, ki čakajo na predstavo pred kinom Ristori. QUANDO IL BAMBINO SCRIVE A „ MOJA Zaključni koncert glasbene šole v Petjagu VELIKA MUZIKA V MIKANEM PRESTORU Spoznavajmo naše kraje Pečnie, na Pečnijene, iz Pečnijega, pečanski, Pečani, ital. Pechinie, 1981: 26 preb., fara Matajur 4,5 km, občina, pošta, šola, zdravnik So-vodnja 8 km, sodnija, železniška postaja Čedad 20 km. Naselje obsega Gorenje Peč-nije na skalnatem terenu v nadmorski višini 773 m. in Dolenje Pečnije v nadmorski višini 690 m. v pobočni legi dolgega hrbta, ki se vleče od Matajurja do Ažle in deli Sovodenjsko in Nadi-ško dolino. Povezuje ju asfaltirana cesta, ki se v Starmici odcepi od ceste Sovodnja-Matajur; v bližini obeh zaselkov se cesta cepi; en krak pelje v Gorenje in drugi krak v Dolenje Pečnije. Iz obeh drži zdaj opuščena steza do Jeronišč. V bližini je planota Varh že tik nad Ruoncem in hrib sv. Jurija (866 m), ki je prevzel svoje ime po nekdanji votivni cerkvici sv. Jurija iz 15. stoletja, od katere je le še nekaj razvalin. Na zahodni strani Pečnijega teče po tesni in dokaj globoki strugi potok Pečan-ščak, ki se pod Jeroniščem izliva v Aborno. Ob Pečan-ščku je bil še pred malo leti mlin, ki pa je zgorel in ga niso več obnovili. Bil je menda zadnji, ki je še občasno obratoval v Sovodenj ski dolini. V smeri proti Starmici na vzhodu in Bar-cami na severu se razprostira gozd Bukuje, ki je menda naj lepši v vsej občini. Kraj je primeren za sadjarstvo, vendar so ga zad- nji čas zanemarili (slive, jabolka, hruške, češplje, kostanj). Nekaj krav; mleko prodajajo v ažliško mlekarno. Dvonadstropne hiše, nekatere z lesenimi ganki. Nekaj gospodarskih poslopij je preurejenih v počitniške hišice. Lastnika sta Furlana, ki sta odkupila hrame. Mladina je zaposlena v Furlaniji in bliže v nižini. Vodovod iz bližnjega studenca. Javna telefonska govorilnica. Ledinska imena v bližini Gorenjega Pečnijega so: Stara uoda, Studenca, Kiz-nenik, Zapatok, Pod Skriv, Globin, Do mez Dolina, Mart-vaška uoda, Laze, Za mal-nan, Du Žukne, Špik, Planjava, Jelenca, Zare, Na ža-liščah, Hudi patok, V Južnič, Zaklin, Pod strumi. Za kuoto, Guna, v okolišu Dolenjega Pečnijega pa so: Ro-višča, do par Jazbine, par Dušci, Na uodnjake, Pod Uraničem, Za olš, na Pleči, V struzjeh, Gajšica, v kraju, V vinjikah, Par Cingalce, V kostanjovci, Na piku, Pred hosto, Starmac, Bjarč, Par čariešnji, Pod oknan, Za jablino, Na vrate, Za gabran. Na Gorenjem Pečnijenem je cerkvica sv. Mihaela, ki je bila posvečena leta 1545. Kasneje so jo tako predelali, da ni od prvotne gotske stavbe ostalo nič originalnega. Leta 1976 jo je potres zelo poškodoval. Zato so jo vsaj zasilno popravili. Pogostnejši priimki so Golles, Marchig in Cocea-nig. B. Z. HLOCJE Večdnevne manifestacije ob ustanovitvi skupine krvodajalcev - donatori di sangue Pobudnika, animatorja za ustanovitev skupine krvodajalcev sta bla Roberto Ruttar iz Hlocja in Andreina Trusgnach iz Malega Garmika. Za začet vsako rječ, je potrebno kajšnega, de zgane an de peje vlako naprej... Za postavit na nuo-ge tole humanitarno organi-zacion, sta bla ona dva, seveda s pomočjo drugih mladih, ki njeso daržali križem rok. Za pobudo, za tole humanitarno iniciativo, gre vsem naša pohvala. Ustanovitev krvodajalcev u Grmeku, ki se je uključila u šecion drugih treh komu-nov (Sv. Lenart, Srednje in Dreka), je postala realnost. Predsednik šeciona krvodajalcev od vseh štirih komu-nov je Anna Chiacig iz Ja-gnjeda (Sv. Lenart). Dobra naša kri! Za postavit na nuoge tole pametno an dobro rječ, so se parpravjuval u garmiš-kem komunu puno cajta. Počasi je beseda «kri postala» in ko so bli pobudniki sigurni, so začeli z manifesta-cioni, ki so imeli vsi namen spodbuditi ljudi, kje, kada in kakuo darovati kri, za rešit življenje našemu bližnjemu. Pobudo je konkretno pod-parla tudi aminištracion garmiškega komuna. Takuo smo imeli u torak 22. maja srečanje med domačim zdravnikom, dr. Lucio Quargnolo in učenci osnovnih ( elementarnih ) šuol u Hlodcju. Drugi torak, 29. maja, pa so meštre iz Hlodcja pejale svoje šuolarje na ogled tra-sfuzionalnega centra, ki je u čedajskem špitalu. Dol jim je dr. Spadaro z diapoziti-vami obrazložil funkcionalnost centra. Ogled centra in lekcija dr. Spadara sta bla zlo interesantna za vse učence. U petak 1. junija je biu par Hlodcju večer namenjen sanitarnemu učilu. Dr. Valle je s filmatom pokazu in povjedu, kakuo se je treba obnašat, za dat ranjenemu človeku parvo pomoč (pronto soccorso). U soboto 2. junija so or-ganizal pohod ( marcialonga) an pokazali djela (disegni di pittura), ki so jih na-pravli otroci iz vsjeh štierih komunov, ki sestavljajo šecion krvodajalcev, saldu na temo: šenkanje krve. Večer so veselili z ramoni-ko Berto Feletig-Trebežan, brat in sestra Chiuch Gianluca in Anna Cjukova iz Hra-stovjega, on 14, ona pa 12 ljet, oba učenca Antona Birtiča iz Mečane. Nedelja 3. junija. Velik praznik za Majenca. že zjutraj je paršla autoemoteka pred Mohorinovo oštarijo u Klodič in opudne njeso bli še finil: 61 ljudi je darovalo svojo kri, še puno pa jih je šlo damu, ker njeso mogli ostat na tašče tarkaj ur. Puno je bluo predstavnikov (rappresentanti) od dru gih šecionu. Prvo so položili lovorjev venec pred spomenik (monumenti padlih in šop rož pred spomenik minatorju. Potle je bla sveta maša namenjena krvodajalcem. Mašo je pjeu pevski zbor «Rečan» potem, ko je njih duhovnik, don Azelio Rorna-nin, prvi daroval kri. On je imeu par sveti maši tudi lepo pridgo o pomenu darovanja krve. Po maši je bluo srečanje u palestri, za cerkvijo, kjer so bli govori in premiacioni za šuolarje, ki so nardil narljeuše slike o krvodajalcih. Dobri paštašjuti je sledila muzika. Godli so: Chec-co, Ezio, Gianluca in Anna. Letos Majenca na Ljesah njeso ble navadne Majenca. Pomenile so nekaj več: dati kri, za rešiti življenje, kot jo je dau Kristus za odrešiti grehe sveta! To je lepa, plemenita (nobil) rječ. Za tajšne reči je trjeba djelat an se trudit. Dorič Vrsta judi, ki čakajo za darovat kri. LANDARSKA JAMA BO ZAPARTA DVA MIESCA Na velika bogatija naših dolin je Landarska jama, v podbunieškim kamune. Vemo, de malo od naših judi so jo vidli an tuole je zaries na velika škoda. Landarska jama, ki se tudi kliče Svet Ivan v čele, ker v nji je mala cierkuca posvečena telemu svečeniku, nie samuo liepa, ma skriva v nji tudi veliko bogatijo. Naj povemo samuo, de na desni strani ku prideš notar je na kapelca v gotskem stilu, ki je bila nareta lieta 1477, ku je napisano na nie-kim karnanu. Če seda vam je paršla želja jo iti gledat, se vam sp-lačja počakat, saj so jo za-parli an par miescu, tuo se pravi jun j an luj, zak je na- L’ARENGO PER L’AGRITURISMO «L’Arengo», centro studi delle Valli del Natisone ha codificato nel proprio statuto la funzione promozionale nel campo economico con particolare riguardo al recupero agricolo inteso come fonte di un reddito integrativo. L'iniziativa si inserisce bene in quella che è l’iniziativa regionale e della Comunità montana nel settore che appunto tende al recupero e alla utilizzazione di ogni margine produttivo della nostra economia. Per la Valli del Natisone il recupero agricolo inserito in una sana politica di valorizzazione agrituristica può essere occasione da non trascurare ai fini dell'estensione del benessere in quella zona tra le più belle della Regione e per conquistare una diversa qualità di vita. Allo scopo di approfondire questi argomenti 1’ Arengo con la sezione Coltivatori di- retti delle Valli del Natisone ha programmato per il giorno 23 giugno 1984 un convegno a S. Pietro al Natisone al quale sono invitati tutti i soci, autorità e coloro che sotto interessati a questo particolare tema. Sarà proiettato un documentario avente per oggetto «L’agriturismo». Nella foto: 1 soci dell’Arengo in gita a Trento con i tecnici dell'assessorato all’agricoltura e dell’associazione Agritur. Il coro polifonico di Vàc -Ungheria - terrà lunedì 18 giugno alle ore 21 un concerto alla Casa dello studente di S. Pietro al Natisone. Televizijska oddaja Manjšine, bogatija Evrope Parpomagala je tudi Beneška folklorna skupina Živanit gobarno, de padejo nieki veliki kamani nad štengam, ki pejejo do jame an drugi pa v nji. Nomalo daš, nomalo led ki se je arztaju so jih zganil. Inženir nie jau, de padejo, ma se nie tudi vzeu obedne odgovornost, takuo landarski gaspuod an drugi judje so odločil, de je pametno jo zapriet, dokier na videmska impreža na zavije velike kamane v mriežo. Grede bojo napravjal še druge diela: postrojejo stazo an štenge, ki pejejo do Lan-darske jame, postave j o buj močne luči, postrojejo okuo-le kapele, ki je notar an takuo napri. Go na vse tuole so se pogovarjal nomalo dni od tega na sedežu turistične ustanove v Čedadu nje predsednik Paussa, župan iz Podbuniesca Manzini, Salvagno za Gorsko skupnost, asesor Specogna, landarski gaspuod Cimbaro an nekateri od farnega sveta. Gaspuod Cimbaro je pru lepuo razluožu vse, kar bi bluo trieba napravt za no pametno valorizacjon te bogatije. Je tudi jau, de bi bluo pru imiet adnega človieka, ki bo skarbeu de v Landarski jami bo vse namest an de se lahko na anj obarnejo vsi tisti, ki bi se jo radi ogledal. Vsi so jal, de dajo no roko an narde vse kar je v njih moči za de Landarska jama ne bo zanemarjana. (dl) «Manjšine, bogatija Evrope»: tale je pru na velika resnica, ki na žalost nie še paršla v pamet judi an je tudi naslov (titolo) nieke televizij ske oddaje, ki jo napravjajo italijanska, žvicerska, avstrijska, slovienska (Lubjana) an harvaška (Zagreb) televi-žjon. Parložla se je tudi italijanska televižjon v Žviceri (Lugano). Vse tele so se kupe zbrale an odločile napravt no veliko tražmišjon go na manjšine, ki žive v Evropi. Zmena-le so se takuo, de pru za pru vsaka televižjon napravi film o manjšini, ki živi v drugi daržavi. Za vam lieuš razluošt: italijanska televižjon je muorla pokazat življenje madžarske manjšine v Sloveniji, tista od Novega Sada (Ju) pa slovienske manjšine, ki živi v Italiji an takuo napri. Tale zmenjava, za napravt pametno an objektivno dielo, brez obednega strumentalizacjona. Vsi teli filmi bojo kupe arzloženi pod naslovom, takuo ki sam že priet jala, «Manjšine, bogatija Evrope» an predsta-vjeni setemberja v Tarstu na «Premio Italia». Zadnje dni maja Novosadska ekipa je paršla v našo daželo an s pomočjo RAI je posnela življenje slovienske manjšine v Italiji. Za Benečijo so intervistai Dina Del Medico an Jole Namor an posnel Beneško foklorno skupino Živanit. Dogovorjeno je bluo, de snamejo naše plese na kaki liepi planji, magar na Mata- jurju. Tuole pa nie bluo mogoče, ker se je liu daž ku iz škafa. Trieba je bluo ušafat tipičen prestor Benečije. Ki buojšega ku skedin gu Plat-cu?An skedin, ki je zaries ostu tak, ku so bli ankrat an še oflokan, ku da bi biu se-njam. Vsi so bli zadovoljni, Beneška folklorna skupina an regist iz Novega Sada. Težave so paršle, ker je bluo za odločit uro snemanja. Vsi tisti, ki plešemo, die-lamo do pete ure, kajšan an do buji pozno. Tisti od Rai so tiel snemat že popudan, zak ob šesti konča njih urnih diela. Mi od folklorne smo se zaries na vse viže potrudil za bit puntual, ma čudežu niesmo še kopača runat. Smo se troštal, de tisti od RAI an če narde pu ure vič jim na bo tarkaj Škodovalo. Kajšan je naglo šu od diela, naglo se peju v Platac an kar je paršu gor... je ostu na suhim. Tisti od RAI so bli že posnel tiste, ki so bli gor ob peti an so muorli zaplesat še brez muzike. Ob šesti, še nega minuta vič so se pobral. Ostal smo slavo tisti od folklorne skupine, ki smo se troštal dat zaries no dobro roko za telo oddajo, ostu je slavo regist, ki je imeu pru dobre ideje za lepuo an pametno predstavit našo skupnost. Na vsako vižo, an tela bo na dobra esperienza za našo folklorno skupino, škoda le, de nie mogla pokazat, kar ima narbujojšega. Je pru ries, de so manjšine an tu diele! Daniela Na sliki videmo otroke, ki so prapravjeni na marciolongo x:,,.vx LO SPORT Conclusi i campionati di calcio I RISULTATI ESORDIENTI Valnatisone - Buttrio 1-0 Lauzacco - Valnatisone 1-2 TORNEO DI ATTIMIS Stella Azzurra - Pulfero 2-1 Pulfero - Nimis 1-2 TORNEO «CUTTINI» Under 19 Valnatisone - Manzanese 4-1 POST ALLIEVI Bearzi - Valnatisone 1-1 Valnatisone - Donatello 2-1 Torneo ammogliati di Moi-macco Torreano - S. Pietro 0-1 S. Pietro - Cividale 0-0 I MARCATORI 18 Reti: Fiorentini Flavio (Valnatisone) 17 Reti: Jussig Ezio (Pulfero) 14 Reti: Chiacig Walter (Audace), Barbiani Cristiano (Valnatisone) 12 Reti: Rot Žarko (Savogne-se), Clavora Mauro (Valnatisone) 11 Reti: Chiacig Flavio, Del Negro 10 Reti: Balus Valentino 8 Reti: Caucig Robi 7 Reti: Cernoia Claudio, Zorzini Flavio 6 Reti: Dorbolò Michele, Fiorentini Massimo, Tru-sgnach Gianni, Sedi Roberto, Stulin Adriano. 5 Reti: Dorbolò Emiliano, Simonelig Marino, Ipnotico Antonio, Birtig Roberto. 4 Reti: Busolini Vanni, Pa-ravan Alberto, Specogna Daniele, Bordon Daniele, Szklarz Federico, Miano Massimo. 3 Reti: Pinatto Cesare, Cernoia Paolo, Paoloni, Trusgnach Gabriele, Lendaro, Terlicher Federico, Dugaro Antonio, Zuiz Andrea, Stulin Claudio. 2 Reti: Gallinaro Stefano, Dugaro Stefano, Specogna Roberto, Tomasig Sergio, Boc-colini Luigino, Costaperaria Guido, Flaibani Giorgio, Vo-grig Bruno, Cher, Pironio, Stu-ram Nicola, Domeniš Andrea, Oualizza Stefano. 1 Rete: Becia Gabriele, Crucil Matteo, lannis Elio, Mosconi Enrico, Scaravetto Claudio, Pozzi Roberto, Sitta-ro Ugo, Gariup Marino, Chia-bai Adriano, Bledig Franco, Urli Luca, Tomasetig Pio, Re-„ lativo Mariano, Bordon Paolo, Cosson, Scuderin Andrea, Juretig Antonio, Busolini Mauro, Drecogna Edo, Coren A-driano, Comugnaro Antonio, Fontanini, Canci, Picogna, Mauro, Zogani Alessandro, Birtig Cristian. CONSEGNATO IL TROFEO PELLETTERIA "DONNA DI PICCHE,, AL CAPOCANNONIERE DELLE VALLI Fiorentini segna ancora (18), precede Ezio Jussig (17) presenti, ad un emozionatis-simo Flavio. Per ringraziare tutti i compagni di squadra che lo hanno aiutato nella scalata al primato ha offerto una medaglia ricordo. Sempre l’avv. Beltrame ha premiato con una coppa la seconda posizione di Ezio Jussig (diciassette reti), ha ritirato il premio il presidente del Pulfero Graziano Crucil. Ad Enzo Bernard è stata consegnata una targa ricordo da parte dei ragazzi. Per finire bene la serata tutti a casa del presidente! Una bella festa davvero! Vogliamo innanzitutto ringraziare la sensibilità dimostrata dalla titolare della pe-letteria «Donna di Picche» di Cividale sig.na Beatrice, che ha offerto il magnifico trofeo oltre un mese fa, inoltre anche al settore degli esordienti della Valnatisone, alla famiglia Fiorentini, che ha permesso di organizzare la festosa appendice della consegna dei trofei di capocannoniere delle Valli. Sabato 2 giugno a Oculis, presso la locale Osteria si è tenuta la festa conclusiva della categoria «esordienti» deM’u.s. Valnatisone. Erano presenti il responsabile del settore Giuseppe Zuiz, i collaboratori Straulino Luigi, Fiorentini Serafino, l'allenatore Enzo Bernard, l’allenatore della Valnatisone avv. Alessandro Beltrame, era assente in quanto indisposto il presidente Angelo Specogna. Inoltre era presente la titolare della pelletteria «Donna di Picche» sponsor della squadra, il presidente dell’ a.s. Pulfero Graziano Crucil, il presidente on. dell’u.c. Cividale-si cav. Bruno Beuzer. Unico neo l'assenza di Ezio Jussig, che doveva ritirare il secondo premio. Alla fine dello spuntino sono iniziate le premiazioni. A Flavio Fiorentini brillante vincitore della classifica con diciotto reti segnate in venti incontri disputati, è andato il trofeo «capocannoniere delle Valli». La classifica tiene conto degli incontri di campionato, sono quindi escluse le reti segnate in amichevoli e tornei. II trofeo è stato consegnato dall’ allenatore Beltrame tra gli applausi dei Bernard premiato da Angelo Specogna. Foto di gruppo con lo sponsor. vincitore FLAVIO FIORENTINI Inizia la sua carriera calcistica nella Cividalese; nel 1981 partecipa con la Valnatisone al trofeo Mon-sutti per «Pulcini» contribuendo alla vittoria in maniera determinante assieme agli altri due prestiti Pontoni e Di Cecca. Nel 81/82 è sempre alla Cividalese dalla quale nella presente stagione passa alla Valnatisone. Buona tecnica individuale. MMAGINI DA TORNEI CICLISMO - Ancora un ragazzo cividalese vincente Modonutti ... sprinti Gasparutti con tre successi si è fatto ormai un nome, Cencig lo conoscono già dalla scorsa stagione perciò sono controllati a vista dai più accesi rivali, e così in sordina ecco «spuntare» solo al traguardo Sandro Modonutti. Il portacolori del velo club Ci-vidale-Valnatisone ha pedalato solitario per oltre venti chilometri, (aveva ragione il presidente Cappanera quando all'inizio di stagione metteva nel suo poker anche Sandro), da Carnia fino a Paularo una V soboto 16. junija bo šla tudi mimo Čedada (okrog 12. ure), Špetra in Podbo-nesca kolesarska dirka na kateri bo sodelovalo 19 moštev iz 14 držav in sicer: Avstrija, Alžirija, Bolgarija, Češkoslovaška, Turčija, Italija, Sovjetska zveza, Švica, Madžarska, Nizozemska, Kuba, Romunija, Grčija in s petim ekipami Jugoslavija. azione che fa pensare alle imprese di ciclisti famosi. Ha resistito al contrattacco di Fiorini e di Milan, il successo degli atleti del direttore sportivo Ivano Cont è stato completato con il sesto posto di Luciano Gasparutti ed il decimo di Ferruccio Cencig. AEROBICA - I L’attività sportiva ferve nelle nostre valli; oltre i corsi di aerobica che si tengono a San Pietro al Natisone ed il corso di joga che si tiene a San Leonardo si stà svolgendo a San Pietro al Natisone un corso di judo. E’ iniziato il 23 maggio, si svolge nella palestra della scuola media ed è organizzato dal «Judo Club» di Udine. Le lezioni frequentate da adulti e bambini si svolgono nelle giornate di lunedì e venerdì dalle ore 18.30 alle 20.00. Il corso, gratuito, è patrocinato dalla Hobles S.p.A. e dal comune di San Pietro al Natisone. E’ tenuto da Giovanni Parutta, cintura nera 3° DAN e medaglia d’argento ai campionati assoluti nazionali. Sandra M. IDRSKO 17. 6. 84 3. Fračarjada (gara s fiondo) Letos bo že 3. tekmovanje v streljanju s fračo. Tekmovanja se lahko udeleži vsakdo, le da lahko nategne lastiko. Vsakdo ima na razpolago 3 strele v pločevinasto tarčo. Strelja se samo s kamenčki. Tekmovanje je organizirano po sistemu izpadanja. Tekmovalci se prijavijo v gostilni «Pri jazbecu» Idrsko pri Kobaridu od jutra do 12. ure. Za jedačo in pijačo bo preskrbljeno. Zvečer pa bo še ples. Delovala bo tudi «rent a frača» - v najem bo dajala prvovrstne frače z drenovo, bukovo ali leskovo koračo (rogovilo). Vabljene tekmovalke in tekmovalci. Beltrame premia Fiorentini. Flavio premia Mauro Scuderin. Crucil fa le veci di Jussig. Fase gara ammogliati S. Pietro - Cividale La rete di Gianni Trusgnach Valnatisone-Donatello. Ferruccio Cencig Tragična smrt dr. A. Tavčarja komercialnega direktorja VEPLAS SPORT X RALLY DEL CARSO E DEI COLLI ORIENTALI Aguzzoni-Mattelig na peto mesto Pravijo de «Rally del Carso e dei Colli orientali» je adan od narlieuših, narbuj intere-sant an «impegnativi» od cie-le Italije. Lietos je biu zadnjo saboto an nediejo maja an je biu veljaven za 4. provo «Campionato italiano rallies internazionali», za «Mitropa Cup» an za «Campionato triveneto», organizan od Aci iz Trsta, Gorice an Vidma. Lansko lieto konkorentu je bluo vič ku 200, lietos pa zlo manj. Partilo jih je iz Trsta 80, do konca pa jih je par-šlo samuo 48, pride ree de 40% se jih je po pot ritiralo. Bluo je 14 prov spečjal an malomanj vse v nediških dolinah. Na tel rally je partecipalo zlo malo mladih, zak speže za se upisat an za drugo so saldu buj vesoké. Če pogledamo seznam upisanih vidmo de malomanj vsi so «piloti ufficiai», ki morejo lahko a-frontat tole spežo. Adriano - Sap iz Ažle, kar smo ga uprašal če lietos bo lietu nam je jau, de je biu rad partečipu ma ni dobiu obed-nega sponsorja, de bi mu po-magu. Equipagi, posebno te parvi, so bli med te narbuj sposobni an poznani po cieli Italiji kot Tabaton, Pau, Egizi, Aguzzoni ecc. Tabaton-Todeschini na Lancia Rally so bli med favoriti, lahko so bli tudi udobil če nieso bli šli uoz pot na 5 provi special u Canal di Grivo. Tle, kjer so jim judje vargli glerin u adni kurvi, so predarli gomo, na hitro jo kam-bial an partii z uso silo za re-kuperat cajt zgubjen. Takuo de no malo daž, no malo magia an sila jih je varglo uoz pot u adni kurvi. Tudi v Nadiških dolinah je globoko odjeknila boleča vest o tragični smrti 32 - letnega ekonomista Andreja Tavčarja, komercialnega direktorja VEPLAS. Mnogo prezgodaj je med službenim potovanjem zgubil življenje v hudi prometni nesreči, ki se je 26. maja pripetila v bližini Šibenika v Jugoslaviji. Dr. Andrej Tavčar se je rodil 31. januarja 1952 v Devinu, maturiral je na slo- venskem klasičnem liceju v Trstu, diplomiral pa na fakulteti ekonomije Univerze Ca’ Foscari v Benetkah. Edini sin profesorja angleščine na slovenskem klasičnem liceju Zorana Tavčarja in Zlatke Legiše, je bil poročen z Iole Pina iz Benetk, kjer je tudi živel. Njegova podjetnost in želja po vedno novih in bogatejših iskušnjah sta ga pred enim letom privabili v Benečijo, kjer je bil zaposlen v podjetju VEPLAS. Veselega značaja in neutrudljiv v službi, se je dr. Tavčar takoj uživel v novo delovno okolje, kjer so ga vsi sodelavci globoko cenili in spoštovali. Tudi zaradi njegovih strokovnih sposobnosti je v podjetju nastala velika praznina, ki jo bo težko napolniti. FARMACIE Dl TURNO DEŽURNE LEKARNE Od 16. junija do 6. julija Od 16. do 22. junija Špeter tel. 727023 Čedad (Pelizzo) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Od 23. do 26. junija Sv. Lenart tel. 723008 Čedad (Fontana) tel. 731163 Manzan tel. 754167 Od 30. junija do 6. julija Podbonesec Čedad (Fornasaro) tel. 731264 S. Giovanni Nat. tel. 756035 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente». ZAPARTE LEKARNE ZARADI POČITNIC FARMACIE CHIUSE PER FERIE Grmek od 18. do 24. junija Podbonesec od 18. do 24. junija Sv. Lenart od. 16. do 22. junija Manzan od 30 junija do 8. julija Premariah od 18. junija do 1. julija Čedad (Fontana) od 2. do 29. julija V DREKI IMAMO ARHITEKTA U Dreki imamo novega, če ne parvega arhitekta. Guormo od Maria Zufferli, sin Pasquala Masenkovega iz Dreke in Rumilde Flipo-ve iz Laz, ki živi v družino že vic liet u Vidmu. Mario, ki je dielu an studiu kupe ko puno drugih mladih iz naših dolin, je puno ca j ta dielu — priet ko geometra, od zdaj napriej ko arhitekt — tle par nas. Dielu je tudi za Gorsko skupnost. Laureu se je malo cajta odtuod na fakulteti arhitekture v Benetkah. Napravu je disertacijo o tem, kuo ohranit an postrojit, tiste hiše an hrame, ki so tipične za spontano furlansko kmetu-ško arhitekturo, uključene so sevieda tudi Nediške doline, ki jo je potres lieta 1976 mocnuo poškodovau. Novemu arhitektu čestitamo in mu želimo vse dobro u življenju in puno uspeha, šučesa u njega dielu. Kàr judje niemajo pamet Moremo an zastopit, de kajšnemu nie ušeč «rally». Na zastopemo pa, kar se je gajalo po nekaterih presto-rih u naših dolinah, kjer adni, ki jih moremo klicat «incivi!» so metal glerin po kurvah an pod Bardam (Garmak) so celuo pregradil ciesto z lamiero na katero so bli saldai nieke punte, na tako vižo, de parva makina, ki je pasala je preriezala gome. Tuole na parnese obedne časti naši skupnosti. Incontro dell’amicizia tra Prepotto e Liga (Jugoslavia) Tale je klasifica assoluta: 1) Egizi - Nieri - Lancia Rally in 2h 42'19”. 2) Pau - Roggia - Lancia Rally a 20”. 3) Fabbri - Cecchini - Ritmo 130 a 8’08”. 4) Savio - Cressi - Opel Manta a 1T53". 5) Aguzzoni - Mattelig -Porche 911 a 12’57”. Aguzzoni Rodolfo je zlo poznan an bardak pilot iz Goriškega, ki po navadi uoze na prototipah, kopilot Mattelig Evelino je pa Benečan iz Pe-tjaga - občina Špietar. Evelino je že vič ku 10 liet ki diela tel šport. Lieta 1981 je biu paršu treciji z pilotam Albano na telem rallyju. Evelinu želmo vič sreče u prihodnjih «rally», vič sreče želmo tudi našim pilotam iz Benečije: de bi ušafal manj-ku kajšnega sponsorja, da bi jim pomagu partečipat. L. O. Nell’ambito dei buoni rapporti che intercorrono tra la Italia e la finitima nazione di Jugoslavia si è disputato, a Prepotto, l’incontro di calcio Prepotto-Liga denominato incontro dell'amicizia a sotto-lineare la collaborazione, la amicizia e la volontà di vivere in pace delle due comunità. L’incontro che si è concluso con il risultato di 6 a 5 per gli ospiti è stato preceduto dalla Messa officiata dal Parroco di Prepotto don Giuseppe Cedermas in sloveno in segno di doverosa ospita lità. Il sindaco cav. Bruno Bernardo ha rivolto espressioni di amicizia e cordialità ai giocatori che erano accompagnati dal presidente della Comunità di Liga che ha ricambiato il saluto e ribadito gli intenti di sempre piti frequenti incontri (questo è il terzo degli incontri avvenuti ora a Liga, ora a Prepotto). Brano presenti ed hanno consegnato coppe e targhe il presidente dell’Azienda di Soggiorno e Turismo di Civi-dale del Friuli e delle Valli del Natisene Giuseppe Paus-sa che è anche consigliere comunale a Prepotto, il presidente della Comunità Montana Valli del Natisone Gin I vincitori Egizi - Nieri su Lancia Rally. Aguzzoni - Mattelig su Porsche durante la prova speciale di Clodig. Il 25 aprile si è disputata a Scrutto la tradizionale «sfida» fra celibi ed ammogliati. Risultato di parità 1 -1 che non accontenta Luigi Qualizza (Comaric), che per dare più spinta in attacco, ha finito anzitempo l'incontro (strappo?). Nella foto di Rucii, scambio di doni prima della gara! seppe Chiudi, il vice sindaco Danilo Marinig gli assessori comunali Vanda Furlan e Roberto Paris e il dott. Manfredi. Ha curato 1’organiz.zazio-ne e fatto gli onori di casa il presidente della squadra di calcio di Prepotto Danilo Cocca ncig. PISE PETAR MATAJUR AG Lage imajo kratke noge, zatuo plujejo donas s elikoterjam. Pred kratkim sem u intervisti Eziu Gosgnacu, ki djela za RAI-TV - Radio Trst in vodi znano rubriko za beneške Slovence «Nediški zvon», povjedu, med drugim, tudi tuole, al pa parbližno takuo: «Sem bran nekje, da dol u Sudanu žagajo Arabci noge an roke tatuovam, tistim, ki kradejo. Kadar sem tuole prebran sem pomislit: Če bi takuo djelal tud tle par nas, bi vidli marskajšnega ministra — al pa generala — hodit z 'no nogo an z’no roko. Potlè sem pomislit še no drugo rječ: kaj pa če bi par nas rjez.ali jezike lažnikom? Mar-sikajšan bi muoru hodit mutast po svjete, posebno tisti, ki uečejo an lažejo, da nas ni!». «Lage imajo kratke noge!» so uekale naše ženske, kadar so se kregale iz dvora u dvor. Takuo je ratti pregovor (proverbio). «Lage imajo kratke noge», sem spet pomislu, zatuo, ker so brez nog, plujejo donašnji dan z elikoterjam!». Metali so volantine z lažmi, de ni Slovjenju po naših dolinah že tisti dan, ko smo šli u Gorico na našo veliko manifeštacion. Vargli so jih že prej, ki smo mi paršli na goriški Travnik, glavni trg venčno Ijepe Gorice. Takuo nam nje-so z lažjo umazani «volantini» padli na glavo. Če pa bi bli, bi bluo glih takuo, kot če bi padlo nekaj uši na velikega, lepega, čednega konja! Lage plujejo z elikoterjam an u saboto 25. maja so se spet usule na Čedad, nad naše doline, pomazale vasi, njive in senožeta. Tuole košta. Eh, ja. Za prodajat lage, je potrebno puno denarja in če denar je, ni buojšega kot jih metat dol na našo zemjo z elikoterjam! Tisti elikoter, ki pluje dostkrat, čez naše vasi takuo nizko, takuo par tleh, da z njega močnim rapota-njam an gučanjam, straši ljudi, posebno pa peteline in kakuoša. Nit ja. Adnim je vse parptt-ščeno, drugim nič! Kduo mu je dau darlaunost (autoriza-zion) za strašt naše kakuoša? Al veste vi, dragi moji brauci, kaj lahko djela, kadar je gor nad nami? Lahko fotografava mojo Terezijo glih u tistem momentu, ko pred kakošnjakam tipa s parstom kakuoš za vjedet, če bo znesla ice (jajce). Nu, dakordo, tele nje so vojaške skrivnosti, ki imajo strateški pomjen, je pa le njek skrivni obred al pa cerimonja, ki bi jo ne smeu videt usak radovednež. «A proposito di strategie» in vojaške skrivnosti, kaj djela j o tiste tabele po naših dolinah, kjer nam je prepovje-dano fotografirat an gledat s «kukalom», ko imajo drugi vsak dan vse naše doline pod očmi? Al so za lago postavje-ne tudi tiste tabele? Naj bo takuo, ki čje, sada sam maloman obupu. Dugo an težkuo je bluo moje življenje. Puno so me preganjali: tepli, tukli, pljuvali, za-perjali, kamunjali, streljali in ni, ni pomagalo. Ostau sem živ, z.vest jeziku in kulturi naših te starih an svoj Tereziji. Pa sada, ko sem star, ko komaj nosim po svetu svoje kosti, kaj bo z mano? Al bom uzdaržou, ko so me začeli še bombardat iz lufta? Stisnimo zobe an ponovimo z. našimi te starimi: «obedna sila ne dura dugo», tudi tale ne bo! Premagali smo puške, bajonete, kanone, tanke (carroarmate), pu-nje, cabade, pljitve, paražo-ne, preživeli bomo tudi bombardiranje iz lufta. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH IZ KANALSKE DOLINE GRMEK RUKIN SRIEDNJE VIDEM Giuliana Zufferli - Maši-nova iz Rukina an Luciano Qualizza - Bernadu iz Sried-njega sta spet ratala mama an tata. V nediejo 3. junija, ob 5. zjutra se jim je rodila v videmskem spitale liepa čičica, kateri so dali ime Elena. Mala Elena je takuo skarbiela se rodit, de nje mama se nje bla še lepuo zbudila, ki ona je že pa-ruekala na sviet. Mali Eleni, pru takuo bratracu štiefnu, ki ima že dvie liet an pu želmo veselo an srečno ži-vlienje, mam an tat čestitamo. H čestitkam se pridružuje tudi Beneško gledališče an Zveza beneških žen. PLATAC - SV. LIENART V saboto 2. junija sta se poročila v cierkvi na Liesah Irma Vogrig - Sudatova iz Platea an Aldo Terlicher iz Sv. Lienarta. Novič puodejo zaradi diela živet an par liet v Ameriko, potem se varne j o spet v domače kraje. Irmi an Aldu želmo puno puno sreče an veseja v njih skupnem živlienju. m m m V nedeljo 3. junija je bil naš zbor Rečan zaries zlo impegnan. že ob 9.30 smo se zbral v ejerkvi na Lje-sah, kjer ob 10.00 uri je bla pietà maša za krvodajalce (donatori di sangue). Pokukali smo v telovadnico in na to naravno šli u Kosco, kjer, ku usako lieto je na tel dan sen jam s pieto mašo. Obhajali so se tri otroc iz Kosce an maševal so tri fa-moštri; na koncu je bla an precesija. Vsi kupe na zadnjo smo se zbral, veselo za-piel, pojedli dobro «giudito-vo» gubanco in popil v oštariji. L. C. Podbonesec RUONAC V četartak 17. maja je v čedajskem špitale umarla Antonia Medveš - Tonicova iz naše vasi. Imiela je 84 liet. Ranca Tonina nje bla sama v družini, ki je učakala tako lepo starost, saj je pustila na telim svietu tri sestre ne pru mlade: Felica ki ima 83 liet, Angelina, 82 an Guština, 80. Tonina se je rodila v Marsine, potle se je poročila an paršla živet v Ruonac, v vasico Klavora. Imiela je no hči an adnega sina, ki že puno puno liet živi v Kanada an ki ga je želiela videt še ankrat pred smartjo. Ta želija pa ji nie bla uslišana. Podkopali so jo v Ruoncu v saboto 19. maja. MARSIN 12. marca je umarla v Kanada Agostina Gosgnach - Zubilnova. Imiela je 79 liet. Agostina je bla iz Matajurja, poročena pa v Marsine, 17 liet od tega je šla živet v Kanada, h sinuovam Želiela je bit podkopana v domači zemlji an takuo se je zgodilo. Podkopali so jo v Marsine v torak 20. marca an vsi sinovi, imiela jih je 8, so ji paršli dajat zadnji pozdrav, an tisti, ki so po svie-te. Vsi pravijo, de je bla Agostina zaries barka mat an poštena žena. LAZEMIRNIK Umarla je Irma Skubin -dikla gospoda Kufola - kaplana Martina Čedermaca U videmskem špitalu je umarla Irma Skubin iz go-riških Brd 9. marca 1984. Imela je 86 let. Že več časa smo vedeli za nje smrt, pa nismo napisali žalostne novice, ker smo čakali od prijateljev nje fotografijo, katero so nam pred kratkim prinesli in jo objavljamo v lep in večni spomin vsem tistim, ki so jo poznali, ljubili in spoštovali. Rajnka Irma Skubin je bla zvesta dikla in dobra kuharca gospoda Antona Cuffola-kaplana u Lažeh ♦ pri Podbonescu, katerega je ovekovečil pisatelj France Bevk v znanem romanu «Kaplan Martin Čedermac». Tudi ona je bla, hočeš ali nočeš, zgodovinska figura in je doživljala s «Čedermacem» tragedijo beneških Slovencev. Po smrti Antona Cuffola je dobila, kot dobra kuharca, službo v Mirniku v resta-vrantu «Al C j ant del Rusi-gnol» in u Mirniku bo počivala venčno življenje. Pokopali so jo blizu brata Jožeta. Naj u miru počiva u domači slovenski zemlji, ki jo je vedno ljubila, kakor gospod kaplan Martin Čedermac! DREKA 27. maja so na Solarjeh imiel alpinci an vsi ljudje dreškega kamuna že tradicionalni praznik za oblietnico smrti parvega sudata, ki je v parvi uojski padu na Sliemni, Riccardo Di Giusto. Ku vsake lieto so napravli mašo, položli venec na mo-nument, bli so an diskorš. U imenu dreškega kamuna je guoriu sindak Maurizio Namor, ki je v svojih besie-dah vičkrat poviedou, de pru smart Riccarda Di Giusto an vsieh tistih, ki so umarli v uojskah nam muorajo dat misliti na pomien an uried-nost meru, meru med državami pa tudi mier v vsaki državi. Vsi problemi se do-nas lahko riešijo za no mizo, če se ljudje al lieuš po-viedano politiki zmenajo med sabo, če so demokratični an če spoštujejo pravice drugih. Tuole valja za probleme, je jau sindak, ki se lahko rode zuna pa tud noter naše republiške darža-ve, kjer niema beden pravice prisilit drugega, vsi pa muoramo spoštovati našo kostitucion. Na festi so ko po navadi poskarbiel tudi za pijačo an za jest. Lietos so se zbrali kupe mladi iz kamuna an napravli kioske. Na žalost pa nieso miei velike sreče, saj je cieu cajt šu močan daž an ... še tuča je parlietala. Mislimo pa, de na smiejo obupat an de bi bluo pru, de bi šli vsedno napriej. Zlo pametno bi bluo, če bi nardili kiek za poživiet živiljenje v Dreki, če bi, denimo, kiek naredli za senjam Device Marije, za Roženco, ki se počasi zgubja. ŠPETER Tudi Ažla ma nje secion Alpinu. Djelal so maloman an Ankrat, kar an puob je biu koškrit je biu velik senjam v družini an v vasi. Čeglih je mizerja lajala, za tisto parložnost vsak puob je imeu njega gvant, čeče so jim napravle pušjac za luošt v škrico an je biu nimar kajšan skedin oflokan, an par ramonik an na damigja-na vina... ah, drugi cajti! Seda je vsa na druga muzika. Kar naš puobje so koškrit, malo kada vemo za nje. Riedki so tisti, ki se parkažejo s facuolam za vra-tam an s klabukam na glavi. če pa festegjajo, gredo deleč, v kako miestno diskoteko. «Ka bom festegju, saj san sam moje klaše v mojim kamune...». An tuole je ries. Ankrat jih je bluo 30, 40 an vič... mjesae po urah an ponoč, rival so na zadnjo imiet njih sedež pru u sredi Ažle. Zatuo so naš alpini, ki sa-muo v telim secionu jih je upisanih vic ku 200 napravli v nedeljo veliko praznovanje. Paršle so oblasti, poz-draviu je tudi šindak, in alpini di leva so mjel tudi cucina da campo in so kuhal za use. Puno jim je pomaga tudi ljepa ura an zvičer so se usi veselo dar žal. L. C. * * * « Italiani Italianissimi » tajšno organizacion je teš-kuo videt. Tajšno muoč je teškuo daržat kup. Muorta videt de so storli tiskat (štampat) tarkaj volantinu de če bi jih ložli kup bi pokril z adnim listom uso Benečijo. Začel so jih azdajat že u Špetru na Benečanskih kulturnih dnevih samuo... jim nje šlo zlo dobro in so se preča pobral. Zdielo se jim je premalo zatuo so veku-štal dno pametno (ali...) z pomaganj am Aquile ah perdoni elikoterja, so pometal njeko saboto use puno telih volantinu po Čedadu. Otroc so bli usi veseli in so pobieral koriandole. Alpini, ob začetku, so misinli da je propaganda za njih praznik na Solarjeh v Dreki. Narbuj kuštno je pomislu naš štiefan ku je vidu tajšne pametne «formate». Počedu je po Čedadu, v špetru ni ostu še adan in v stranišču jih je za 3 miesce. Vsaka škoda je za nuc, če «aquila» za tri miesce pride nazaj nag Štiefan bo vič ku veseu. Fotografija, ki je publika-na, je bla posneta lieta 1942 an nam kaže pet naših ko-škritu. Od leve proti desni so: Mario Tomasetig - Tonu, Faustino Buco vaz - šmonu, Giuseppe Dugaro - Rusacu, Elio Dugaro - Skavnjaku an Raffaele Dugaro - Klinčanu, vsi iz Duzega. Tu sred z ra-moniko v naročju sedi Giuseppe Namor - Beput iz Krasa pri Dreki, ki jim je godu. Sliko nam jo je parnesu Mario Tonu goz Duzega. «U-čera (22. maja) je pasalo 42 liet od kar smo bli konskrit» nam je jau. Jo pru radi objavimo an mislemo, de je lepuo an pametno, de naš j udje skra-nejo stare, an če so že armene, fotografije, ki so dokument za vse nas. (dl) ŽABNICE Radi bi iz našega kraja poročali vesele novice, pa moramo tokrat spet beležiti smrt dveh naših rojakov. Predkratkim je umrl dolgoletni cerkveni pevec, tenorist Luka Frustuck po domače Blozov Luk. Bil je vedno vesele narave in je dolga leta bil aktiven in zvest član domačega cerkvenega pevskega zbora. Kot mlad fantič je pri zboru začel peti že pod tedanjim pevovodjem Tomažem Holmarjem, zatem je pel pod organisti-njo s. Judito Pipan. Zadnja leta pa zaradi bolezni ni več mogel sodelovati pri zboru. Pokopali smo ga na žabni-škem pokopališču. Po grebne obrede je vodil župnijski upravitelj g. Mario Garjup. Dve žalostinki je pokojniku v slovo zapel žab-niški moški pevski zbor. Zadnjo nedeljo maja pa je po dolgi bolezni umrla domačinka Alojzija Grilz po domače Curkova. Domačini v žabnicah smo ji rekli samo strina Curka. Gospa Curka je znala pripovedovati marsikaj zanimivega iz prejšnjih cajtov. Zelo rada je sodelovala pri kulturnih oddajah radia Koper in radia Trst. Za oddajo «Glas Kanalske doline» je sodelovala kar trikrat in je pripovedovala o šegah in navadah v Žabnicah. še na stara leta je znala šteti «urok» in je temu tudi verjela. Vedno je trdila, da je štetje uroka najboljše zdravilo za otroke. Ta stari slovenski običaj je zanjo po- menil več kot vsako zdravilo. Večkrat je trdila, da se v sedanjih razmerah v žabnicah ne znajde in da je bilo nekoč mnogo lepše in da bo najlepše, ko jo bodo nesli k sv. Ilnu. In k sv. Ilnu smo jo v velikem številu pospremili v torek popoldne 29. maja 1984. UKVE Po gostovanju Mladinskega pevskega zbora Glasbene Matice iz Trsta ki je bilo 29. aprila v župnijski cerkvi v Ukvah, je Kulturno društvo «Lepi Vrh» iz Ukev povabilo na gostovanje Slovensko stalno gledališče iz Trsta z igrico «Rdeča Kapica». Igro so naši gledališčniki uprizorili v prostorih osnovne šole, kjer se že skozi celo šolsko leto odvija naša po-šolska dejavnost: tečaj slovenščine, glasbena šola, ročna dela, verouk v slovenščini. Z igrico «Rdeča kapica» je 31. maja 1984. Slovensko stalno gledališče iz Trsta je zaključilo svojo letošnjo gledališko sezono prav v Ukvah, v Kanalski dolini in je s svojim kulturnim poslanstvom zajelo prav ves pas ob meji, kjer biva naš rod od Miljskih gričev do Višarskih hribov. SSG je v Kanalski gostovalo trikrat: 1. 28.5.1972 na Trbižu v dvorani Cine Città z igro «Trije ptički». 2. 16.5.1981 v župni cerkvi v žabnicah s himnično Trilogijo «Proces». 3. 31.5.1984 v osnovni šoli v Ukvah z igrico «Rdeča kapica». S. Venosi BENEDIL Si informano gli interessati che l’impresa di costruzioni edili Benedii s.r.l. entro il 31.03.84 darà inizio ad un programma di edilizia convenzionata per la costruzione, in S. Pietro al Natisone, di n. 24 alloggi. Il suddetto programma fruirà di un mutuo edilizio di 15 anni a tasso agevolato. Possono essere ammessi alle agevolazioni di cui sopra sia i residenti che i lavoratori emigrati, purché in possesso dei requisiti richiesti dalla legge. Verranno inoltre costruiti 12 alloggi che potranno essere acquistati da coloro che hanno diritto a beneficiare dei contributi per la ricostruzione, ai sensi della L. R. 63/77. Per informazioni rivolgersi agli uffici dell’impresa, in Cividale del F. Via Manzoni 14, tel. (0432) 730614/ 732019. edilvalli di DORGNACH RINO & C. n i CEMUR 8V. LENART - 8. LEONARDO Tel. 0432-723010 Vendita materiali per V edilizia Prodaja gradbenega materiala A utotrasportl A vtoprevoz