m
The Oldest Sloven© Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOP
EQUALITY
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVPPROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY
VOLUME XIX. — LETO XIX.
CLEVELAND, OHIO, thurs1
ETRTEK) APRIL 2, 1936.
ŠTEVILKA (NUMBER) 79
DAMOKLEiEV MEČ VISI NAD SVETOM
Nit je zelo tanka. Na treh točkah je svetovni mir v skrajni opasnosti.
Velike proti - vlodne (JcJs^^luzba yJJ^ji Hauptmann ima u-
r-j	, | rim, i. jtpriia. - viada je da-; itireti v petek zvečer
monstracije v Zagrebu
Demonstracij ob priliki pogreba mladega študenta se je vdeležilo 50 tisoč Hrvatov.
ni'.-
Tz najnovejših poročil je razvidno, da je mir sveta v čim dalje Večji nevarnosti. V treh različnih delih sveta se odigravajo dogodki, ki utegnejo preskrbeti iskro, ki zaneti svetovni vojni požar — na Daljnem vzhodu v Mongoliji, v Afriki, kjer Italija prodira v sfero angleškega vpliva in v Centralni Evropi, kjer se vznemirjajo države Male entente, ko je Avstrija včeraj naznanila, da bo začela graditi oboroženo silo, brez ozira na St. Germainsko mirovno pogodbo. Tu sledijo poročila:
RIM, 3. aprila. — Italijanska 'motorna kavalerija' je danes prodi la do severne obale jezera Tan a ter tam razvila italijansko zastavo, potem ko je porazila a-besinske čete, katerim je poveljeval sam cesar Haile Selassie. Abesinci so pustili na bojišču 7000 mrtvih. S tem so Italijani okupirali ozemlje, ki ga Anglija smatra za svojo influenčno sfero. Jezero Tana je izvirek modrega Nila in kdor kontrolira to jezero, kontrolira tudi Egipt in Sudan. Mussolini je poprej večkrat izjavil, da bo rešpektirjil angleško influenčno sfero, ako Anglija preneha z opozicijo proti italijanskemu kolonijaInemu programu.
Kaj bo sedaj storila Anglija?
MOSKVA, 3. aprila. — Sovjetske brzojavke iz Daljnega vzhoda javljajo, da so Mongol-ci po dveh dnevih ostrih bojev pognali japonsko-mančukuan-skt čete v beg ter jih vrgle na-■žaj preko meje. S tem se je napeti položaj med Rusijo in Japonsko nekoliko izboljšal, toda kriza je še vedno resna. Japonsko izjavo, da so izbruh bojev povzročili Mongolci z zračnim napadom na teritorij Mančukua, se v vesteh iz Daljnega vzhoda označuje kot "nesramno laž".
DUNAJ. — 3. aprila. — Avstrijski kancelar Schuschnigg je danes izjavil, da bo vlada takoj začela izvajati obvezno vojaško službo, akoravno St. Germain-ska pogodba Avstriji prepoveduje imeti armado. Ta korak Avstrije je silno vznemiril države Male antente — Romunijo, Čehoslovakijo in Jugoslavijo — ki bodo najbrže takoj sklicale konferenco ter vložile pri Ligi narodov protest proti Avstriji radi kršitve mirovne pogodbe. Avstrija je podvzela ta korak po vzgledu Hitlerja. Obenem se bo upeljalo obvezno delo (delavske batalijone) za vse moške od 18. do 42. leta starosti. (Na ta način fašistični režimi rešujejo brezposelnost.)
30 oseb težko ranjenih v bojih med ljudstvom in policijo. Nemiri so trajali pozno v noč. Policija zasedla vsa javna poslopja.
BEOGRAD, 33. marca. — Včeraj je prišlo v Zagrebu v zvezi s pogrebom mladega študenta Stepjana Javorja do veli-kin izgredov in bojev med narodom in policijo. Javor je bil leta 3929 obsojen na 20 let ječe ra di vdeležbe pri umoru hrvatskega novinarja Tonija Šlegla, ki je bil znan kot zagovornik diktature. Mladi študent je pred nekaj dnevi umrl v ječi.
Pogreba se je vdeležilo nad 50 tisoč naroda. Za krsto je korakalo mnogo uglednih hrvatskih političarjev, med njimi tudi dr. Vlatko Maček in dr. Ante Trumbič. Hrvatski voditelji in bivši politični jetniki, med katerimi so bil tudi oni, ki so z nedavno amnestjo prišli na svobodo, so nosili krsto skozi zagrebške ulice.
Ob odprtem grobu mladega študenta so nastopili številni govorniki z ognjevitimi govori. Posebno oster je bil dr. Perner, iti je žigosal vlado in njene francoske pomagače in zahteval neodvisnost Hrvatske.
režima, ki skušajo pod plaščem hrvatskega nacijanolizma priti nazaj do svoje nekdanje moči in slave.
Odnošaji med Jugoslavijo in I-tali.io poostreni
BEOGRAD, Jugoslavija, 33. marca. — Najnovejši razvoji v Jugoslaviji so izzvali notranjo in zunanjo krizo.
Vprašanje neodvisne Hrvatske je zopet stopilo v cs;,redje, poleg tega se je pa povečala napetost med Jugoslavijo in Italijo.
RIM, 3. aprila. — Vlada je danes sestavila zakon, glasom ka-	-
terega se bodo morali vsi mladi TRENTON, N. J., 1. aprila, ljudje, ki So fizično in duševno — Danes je jetniški ravnatelj sposobni, v e ž b ;i ;t i za zra- Kimberling določil petek večer koplovsko službo. Niimen zako- za eksekucijo Bruno Richard na ni samo, zgradili mogočno! Haptmanna, ki je bil rešen smr-zračno silo, temveč ustvariti ve- ti v torek zvečer, potem ko je liko rezervo avijatikov; in zra- prosila za odlog okrajna velika koplovskih tehnikov;	porota, ki rešeta. "izpoved" sla-_'rJ&P boumnega odvetnika Wendella,
Radio proaram na- da je on moriiec Lindberghove-
ga otroka. Ako pa porota do gradili listki, nagrade1 petka.ne pride do nobenega za-„.,	ključ ka glede Wendella, potem
naših trgovcev !se bo moralo eksekucijo iznova ••	' i odložiti..
Anglija zadovoljna s lerjevim načrtom
Hit-
Nemčija obeta sosedom na zapadu 25-letno dobo miru, pod pogojem, da se ji pusti prosto roko na vzhodu— proti Rusiji. Francija se bo odločno borila proti načrtu.
Poslanec Dragutin včeraj v narodni skupščini ostro napadal zvezo, ki je bila nedavno sklenjena med Italijo in Albanijo. Jugoslovanski vladi je o-čital malomarnost, ker ni niti s prstom ganila, ko se je ta zveza sklepala.
Slovenski trgovci, ki so člani (Govori se, da je pri odložitvi ek-Progresivne trgovske": zveze, ao ' sekucije igrala politika važno že pričeli izvajati začrtan pro- vlogo. Predsednik velike porote gram. Sklenjeno je bilo na zad- je republikanec in pristaš gov. nji članski seji naših: trgovcev. Hoffmana, ki si je toliko priza-(Ja se odjemalcem naših trgov- i deval, da reši Hauptmanna smr-cev in narodu pokloni prvi radio ^i- dočim je državni pravdnik program prihodnjo nedeljo 5. Wileutz demokrat. Porota je marca potom rad i oi postaje W. vzela VVendellovo izpoved v pre-J. A. Y. Ta prvi radio1 program, tres navzlic ostrim protestom katerega bo vodil Di. Wm. 1cd strani prosekutorja, češ, da Lausche bo trajal pol ure, od;jp omenjena "izpoved ' slaboum-3:30 do 4. ure popoldne. Trgov-i I)e8a advokata brez vsake vred-Kojič je ci> c:lani Progresivni trgovske1 nosti-
'zveze so tudi že začeli izdajati Danes je bilo objavljeno pis-nagradne listke. Vsak odjema- |mo> katero je Hauptmann pisal lec iih lahko dobi, kadar kupi guvernerju v torek, ko je mislil ene ali druge vrste potrebščine. da bo moral čez nekaj ur umre_
Kadar kaj kupite, vprašajte zaiti. V tem pismu je iznova pou-nngradne listke, katere imajo Jo
Poluradno glasilo "Politik;!." podpira Kojiča ter pravi, da daje nova pogodba Italiji pravico, izkrcati v Albaniji vojaštvo ter utrditi albanska pristanišča, j List pravi, da je Italija že izjavila, da bo poslala v slučaju vstaje Albaniji vojaštvo na pomoč.
Po pogrebu se je narod postavil v vrste, da manifestira po mestu. Policija je storila vse mo goče, da demonstracijo razbije. "In če bodo enkrat Italijani v Medtem so se manifestanti raz- Albaniji", zaključuje "Politika" delili v več skupin in se vrnili "ali kdo misli, da se bodo pro-v mesto od raznih strani. V Uici stovoljno umaknili ? Edinole so demonstranti razbili izložbo orožjem jih bo mogoče pregna-nekc trgovine, v kateri se pro-' ti-daja orožje ter odnesli orožje, ki je bilo v oknih. To je dalo povod policiji za streljanje. Akoravno policija trdi, da je prve strele oddala v zrak, vendar je
"Sanje pod lipo"
To je ime krasni opereti, ka-bilo v tem spopadu ranjenih se- tero vprizori pevski zbor "Ja-dem oseb.	dran' v nedelJ° 5" aPliIa ob 3-
Nemiri, so se potem razširiii po raznih delih Zagreba. Narod jp metal kamenje na policijo. Nemiri so se nadaljevali pozno v noč.
V bolnišnici je bilo prinešenih 23 težko ranjenih oseb, med katerimi je tudi šest policistov.
Vlada je zaairažila vsa javna poslopja.
Iz ob' ašania policije je razvidno, da se beograjska vlada še ni odločila, k-.ko naj se drži na pram hrvatskim zahtevam. Do
uri popoldne v Slov. Del. Domu na Waterloo rd. "Jadran" si je za to melodično opereto izbral svoje najboljše moči, in javnosti se obeta izredno lep užitek. Če še nimate vstopnice, se požurite, ker obeta se rekordna vdeležba.
naši Slovenski oziroma Jugoslovanski trgovci, in v|m jih bodo radevolje dali. Nagrade bodo nakazane vsaka 2 tedna, in sicer v svoti 75 dolarjev-. Prva nagrada bo $25, druga .SI0, in,3 nagrad po 4 dolarje
Vaš trgovec, ako ie član trgovske zveze in izdaja nagradne listke, vam bo v toreK 7. a-prila pojasnil kdo je deležen prvih razpisanih nagrad. Radio program in nagrade se bodo krili z dohodki nagradnih listkov, katere morajo trgovci, člani zve-r/e kupiti.
Če hočete imeti lep slovenski radio program s petjem in godbo vsako nedeljo in večje nagrade vsakih par' tednov, zahtevajte nagradne listke pri vašem trgovcu. Na radio bo tekom programa govoril naš slovenski sodnik g. Frank Lausche. V pe-
darjal svojo nedolžnost. Glede prosekutorja Wilentza je napisal: "Mr. Wilentz, s svojim poslednjim dihom prisegam pred Bogom, da ste poslali v smrt nedolžnega človeka. Vi veste, da ste izvršili na meni krivico. Bog bo sodnik med menoj in vami."
Kultura
»RAM. DR. "VEROVŠEK"
Radi važnega vzroka se redna seja dram. društva "Anton Verovšek" ne bo vršila v petek Li. aprila, temveč v pondeljek 6. aprila. Vse igralce se obenem o-pozorja, da se v petek zvečer vrti vaja za "Desetega brata".
-Tajnik.
LONDON, 1. aprila.
Hit-K-
lerjev diplomatski poslanec Jo- IZoJrXy,« JA tariavo achim von Ribbentrop je danesHUHSljeVd izročil angleški vladi Hitlerjev načrt za ohranitev miru v za- j padni Evropi, ki naj bi služil kot;
"oljčna vejica"
Jugoslovanski radio
Mr. Marian Mihaljevich, o-tek ta teden bo priobčen imenik j znanjevalec Jugoslovanskega trgovcev in profesijonistov ki so j radio programa, naznanja, da se člani zveze, ki izdajajo nagradne | bo nocoj program oddajal med listke in polpirajo radio pro-j 6.30 in 7:00 uro zvečer. Igral gram. Kupujte vaše potrebščine j bo devet-letni mojster na har-pri članih Progresivne trgovske j moniko William Lisjak, kot tudi -'veze.—Poročevalec.	Blue Danube tamburaši.
Poglavitne poteze Hitlerjeva, nadomestilo za lokarniški pakt, načrta so sledeče: katerega je Nemčija poteptala. J Pogajanja za sklenitev "no-
ko je poslala vojake v Porenje.|vega lokarniškega pakta" naj
V angleških vladnih krogih je bi trajala štiri mesece. Nem-bil nemški "mirovni načrt" spre- cija, Francija in Belgija naj bi jet z zadovoljstvom in kot vse i pristale na to, da njih mew izgleda, bo Anglija delovala na kontrolira mednarodna komisi-to, da se ga sprejme.	ja, sestoječa iz predstavnikov
Francija, ki Hitlerja ne za- Velike Britanije, Italije in ene upa, pa je že naznanila, da se bo nevtralne sile. Vsaka izmed odločno borila proti temu, da. bi teh dežel bi garantirala, da ne se sprejelo Hitlerjev "mirovni nn povečala svoje vojaške moči načrt". Ona namreč dooro ve, ob meji in da se bo vzdržala na-
da je Hitler pripravljen obljubi-! padanja ostalih dežel v svojih
ti. da v zapadm Evropi ne bo; časopisih, knjigah in šoiah. nikogar napadel, ker hoče imeti Pogajanja za 25-letni nenapa-prosto roko na vzhodu, to sesalni pakt naj bi se vršila pod pravi proti Rusiji, in da name-j vodstvom Anglije in začela naj rava prej ali slej pograbiti Av-;bi se šele po zaključku francos-stnjo, kakor tudi iztrgati Ce- kih parlamentarnih volitev (Vo-
hoslovakiji oni del dežele, kjer iitve v Fraciji se vršijo v za-prebivajo Nemci. Ce torej Fran- j četku maja). Nemčija in Franci-cija pod takimi okolščinarai; ja naj bi se sporazumeli, da bo-sklene dogovor z Nemčijo. izgu-:sta storili vse. kar je v njuni bi prijateljstvo Rusije in držav močij potom vzgoje med mladi_
Male entente in njen vpliv v no, da se >.neha zastrupljevati Evropi bo padel na ničlo.	razmerje med obema narodoma''
Pričakuje se torej, da bo Fran, Pogodbo naj bi se ratificiralo cija zahtevala obnovitev stare- potom ljudskega glasovanja v ga pakta med ostalimi Štirimi Nemčiji, Franciji in An<>:iji Ta-lokarniškimi silami, skupno ~, koj po ratifikaciji pogodbe bi se izmenjavo dogovora za medse Nemčija vrnila v Ligo m rodov bojno pomoč, ki je bil sestavljen,! Vprašanje "kolonijalne enako-na londonski konferenc:. Fran- gtr in «ločitev pakta Li na_
cija bo to zahtevala, ker j : |rodov od Versajske'pogodbe" Nemčija brez ovinkov povedala, nai so "razčisti " da zahteve za omejitev utrdb v j Vršila bi se splošna konferen-Porenju ne bo sprejela.	! ca za omejitev oboroževanja na
Hitlerjev "mirovni načrt" iz-, kateri naj bi se razmotrivak gleda na zunaj zelo vabljiv. Ta- sledeča vprašanja: 1. Da se pre-koj v začetku je rečeno: "Kot p0Ve rabo strupenih plinov in razvidno iz te ponudbe, nim vžigalnih bomb. 2. Da se prepo-Nemčija nikakega. namena, dn ' bi kdaj napadla Belgijo ali Francijo."
Pouk ruskega jezika
Vladni izobraževalni projekt WPA namerava začeti razrede za pouk ruskega jezika v Glen-ville javni knjižnici na E. 105 St. in St. Clair Ave. in v Nathan
Hale High School na East bule-kler vlada ne podvzame drastič-1 vardu. Razredi se bodo nadaljenih korakov, upa, da se izogne ^ yali gkozi pojetje in pouk je vsemu, kar bi moglo dati politi- brezplačen. Informacije dobite
WPA Project unija
WPA Project, unija v Collin-woodu vabi vse delavce na iz-vanredno sejo v petek 3. aprila v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Seja bo volila odbor za Centralo. Po seji bo malo zabave in oddalo se bo tri darila. — Pripeljite tudi prijatelje — Odbor.
Iz bolnice
Iz bolnišnice je pripeljal Že-letov ambulanc Antona Skoka, 820 East 239 St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
čarjem povod, da še bolj razpa-lijo narod.
Toda čim dalje, vlada odlaša z akcijo, tem močnejši postaja proti-jugosdovanski element in tem bolj bo ta element pritiskal na dr. Mačka, da opusti svoje sedanje stališče in da namesto
v omenjeni knjižnici vsak pon deljek in četrtek od 7. do 9. ur< zvečer, v Nathan Hale šoli pa ob torkih in petkih od 7. do 10. ure zvečer.
Policaj ustreljen
Včeraj zjutraj je bil najden u-
FRANCOSKI PODZEMELJSKI TRD-NJAVSKI PAS
Vsa francoska meja ob Nemčiji je izpremenjena v nevidne in nepremagljive podzemske trdnjave.
Važna seja
Dircktorij Slovenskega Društvenega Doma v Euclid. O. skli cuje izvanredno sejo v petek, ">. aprila in apelira na vse društvene uradnike kakor na klubovo uradnike, da se gotovo udelež te važne seje. Na dnevnem redu je mnogo važnih stvari v prid Doma in društev. Zatorej še enkrat. prosimo, da. se gotovo ude
ve bombardiranje "odprtih mest", katerih srednja artilerija ne doseže s fronte. 3. Da se prepove obstreljevanje mest z 20-kilometerskimi topovi izven, vojne zone. 4. Da se prepove gradnjo tankov najtežjega tipa. Da se odpravi in prepove topove najtežjega kalibra.
V diplomatskih krogih se opozarja, da je Hitler vpletel v svoj načrt stvari, katerih dežela, kjer obstoja demokracija, sploh ne more izvesti. Hitlerju je lahko prepovedati napade na dru-
hrvatske avtonomije v okvirju streljen v ozadju gostilne na; Jugoslavije zahteva popolno j 748 Eagle Ave. 37-letni policaj neodvisnost Hrvatske.	Jjos. Ternansky, ki se je malo
V resnici to ni zahteva večine prej v družbi drugih policajev,
Hrvatov, temveč to gibanje dobiva podporo iz Avstrije in Madžarske, od bivših pristašev habsburške monarhije in pa iz Italije, od fašističnih elementov, ki vidijo priliko, da. pridejo do lahkega plena, ako se jim posreči razbiti Jugoslavijo.
Ljudje, ki zagovarjajo tako zahtevo na Hrvatskem, so o-stanki bivšega 'habsburškega
ki so ravno prišli iz službe, več ur mudil v gostilni. Njegov avto, ki je stal za gostilno, je bil izropan.
Izgleda, da je bil Tarnansky ustreljen, ko je nekoga presenetil v svojem avtomobilu. Raz-riti pesek kaže, da se je med njim in morilcem vršila besna bitka. Umorjeni je bil samec, ter je stanoval pri svoji sestri.
PARIZ. — v luči lovega položaja, nastalega z nemško kršitvijo versa jske in lokarnske pogodbe, so dobile francoske obrambno utrdbe, zgrajene po svetovni vojni ob francosko-nemški meji, ves svoj pomen. Utrdbe i-maio sicer čisto obramben značaj, tehnično so pa izdelane na novi sodobni osnovi, pri čemer se je upoštevalo novo orožje, ki bi ga Nemci pri morebitnem ponovnem napadu na Francijo utegnili rabiti.
V utrjenem pasu, ki se razteza 600 km daleč ob meji z Nemčijo, se na površju samem ničesar ne opazi. Vse utrdbe so pod zemljo. Nad (njimi obdelujejo kmetje zemljo, kakor so jo prej
ce. Dolgi hodniki se raztezajo med debelimi betonskimi zidovi. Stopnice so zgrajene iz železa. Razen tega so na določenih krajih instalirana dvigala. Pod zemljo so urejene tudi spalne sobe za vojake in častnike, kuhinja in ambulanca, skladišče za orožje in druga skladišča, itd. Dejansko so to prave vojašnice le da so zgrajene 50 do 60 m pod zemljo. Izrabljena je vsaka pod zemljo. Kdorkoli bo v teh utrdbah, bo popolnoma na varnem. Tu se ne bo treba ni kom ar bati sovražnih granat. Prostora je tudi zadosti za potrebno količino brane in streliva. Še več, zgradili so tudi posebne centrale za elektriko in za razsvetljavo. Poseb-
ležijo vsi direktorji in uradniki f"^™ ,v \istih 111 vseh društev v Euclidu, posebnr. | , V dftZel1' kfr vlada *vobo-onih, kateri zborujejo v Domu iaa'..t0 m moSoce' OP^rja s<
Odbor.
tudi, da je Hitler popolnoma prezrl vprašanja, katera je sta-Otrok umrl	vii nanj v nedeljo v svojem go-
, . . . . voru francoski zunanji minister Staršem Joseph in Antoni,	Nemčija točno
Rolich je preminula po dveh ted- - • ' . ™ W mC1Ja tC( "° .,,,-.,« , „ , ■ 4 izrazi, kakšne namene ima clede nih bolezni hčerka Sylvia v st,a- kn,nnH ■ ..... „, " *Aat , , ^ n . i Koiomj m bivših nemškin ter -rosti tri in pol leta. Poleg sta-jtorije^	LLri
ri.šev zapušča brata Josepha in j
sestro Antonijo. Pogreb se bo
obdelavah. Le tu pa tam opa- [ne naprave skrbe za ventilacijo ziš jeklene stolpe, Vhod v pod-' zemeljske utrdbe je dobro mas-
vršil iz hiše žalosti, 10406 Reno Ave. v soboto zjutraj pod vodstvom Louis L. Ferfolia. — Naše sožalje!
Ponesrečil v tovarni
Anton Frank, 1001 East 63 St., se je ponesrečil v American Steel and Wire Co. Poškodoval „.	|SP Jp na obeh nogah. Nahaja se
Mr. Louis L Turek se je poro - j ^ Emergency bolnici. E. 55th čil te dni z Miss Josephine Aid-1 ^ blfu L«™gton Ave., kjer redge. Dvojica se je podala na i2 do 4 ure P°P°ldne in 7. do S.
ženitovanjsko potovanje v Cali-fornijo.
Osebna vest
V BridgoviUe, Pa., odpotuje.
kiran. Dobiš vtis, kakor da se spuščaš v velikanske podmorni-
iu za proizvajanje kisika. Tudi nocoj urednik " Enakopravno -za obrambo pred strupenimi sti", Vatro J. Grill, ki se vdeleži plini je poskrbljeno in bo v skla- seje upravnega odbora SSPZ. CDalje na 2. str.) 'Vrne se v nedeljo.
ga prijatelji lahko obiščejo od ure zvečer.
Pismo v uradu
V., uradu "Enakopravn sti" ,i ma pismo Jože Adamič- iz CnJx-na, Jugoslavija. Pisni o je naslovljeno na. številko 1099, ccsta pa ni označena.


STR AN 2 1
iNAKOFRAVNOST ■
2. aprila, 1936.
UREDNIŠKA STRA* "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by , rHE AMERICAN JUGOSLAV FTG. * PUB. CO.
6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 luued Every Day Except Sundays and Holiday« VATRO J. GRILL, Editor
Po rminafialcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50
m 6 mesecev ........$3.00; ta 3 mesece ..........$150
Po poiti v Clevelandu za celo leto .................$6.00
M « mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
E* Zedlnjene države In Kanado za celo leto ......$4.50
M 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$150
En Evropo, Južno Ameriko ln druge inozemske države aft I mesecev ........f4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 »t the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 18 <9
104
ROOSEVELT SE OPRAVIČUJE
V	relifni poslanici, katero je predsednik Roosevelt poslal kongresu 18. marca, je najbolj značilen ton opravičevanja.
V	poslanici govori predsednik o brezposelnih, toda njegove besede niso naslovljene na brezposelne mase, katerih je še vedno od 11 do 12 milijonov v deželi, navzlic vsem čudežnim mazilom New Deala. Njegova poslanica in opra-vičba je očividno naslovljena na one, katere je ponovno ožigosal kot "avtokra-te" in proti katerim je tako silno grmel v svoji poslanici ob otvoritvi tekočega kongresnega zased an j a.
Rekel je: "Nič ni pomagano s tem, če rečemo, da naj si ti brezposelni pomagajo sami kot vedo in znajo. Tako stališče ne bo nič koristilo nobenemu izmed nas."
"Nobenemu izmed nas!" To je dobro in značilno povedano. Koga je imel predsednik v mislih, če ne plutokracijo, ki je včlanjena v Liberty ligi? In potem je nadaljeval z razlago ter dal razumeti, da je popolnoma pri volji storiti tako kot želi plutokraeija, akoravno utegne biti prisiljen reči nekatere stvari, ki sloju bogatinov ne bodo ugajale.
"Za nadaljevanje WPA zahtevam le milijardo in pol . . . Zvezna vlada ne more vzdrževati relifa za nezaposljive v katerikoli državi."
Pred enim letom je Roosevelt zahteval in dobil apropriacijo v znesku skoro pet milijard dolarjev za relifne namene. Celo s to svoto se je vladni relifni program izkazal tako nezadostnim, da je bila "American Association of Social Workers," ki je vse prej kot radikalna organizacija, prisiljena priti v javnost s poročilom, v katerem pravi, da brezposelni v večini krajev dežele žive "v pomilovanja vrednih in groznih razmerah."
Ni si težko predstavljati, kaj se bo zgodilo, ako se Rooseveltovi administraciji dovoli, da vrže še nadaljnje množice brezposelnih z relifnih del ter prepusti na milost in nemilost občinam in državam, ki so v mnogih slučajih bankrot-ne, v drugih pa tope in slepe za rastočo mizerijo naroda.
Administracija, ki je prišla na vladno krmilo, ker je obljubila bednim delavskim slojem pomoč in se pri tem sklicevala na princip humanitarnosti, se vrača na pota Hooverjevega "žilavega indi-vidualizma." Ona zapira oči pred bedo brezposelnih, prav kot je bila slepa zanje Hooverjeva administracija. Relifna dela, ki so itak dovolj nvizerno nadomestilo za redno zaposlitev, se krči na vseh koncih in krajih, kakor da ni več potrebe za vladni relif.
V Clevelandu je bilo ta teden meni-nič tebinič vrženih z relifnega dela 3100 mož in žena, ker je prišel ukaz iz Wash-ingtona. Nadaljnje redukcije so še na programu. Nihče ne vpraša, kaj bodo počeli ti ljudje, in še manj verjame vlada, da jih bo absorbirala privatna industrija.
Tako se žrtvuje bedne mase na altar ju politične nujnosti, kajti v jeseni so volitve in je torej kapitalistom treba dokazati, da imajo v Rooseveltu dobrega prijatelja, čeprav je moral včasih radi lepšega drugače govoriti.
Zanimive vesti iz stare domovi i
Celo soseščino sta pretepla ! notranje poškodbe.
Dva huda junaka sta se za- Je.bil sicer tak°j v
nisnico, a je ze d
Pii
bol-1
govarjala pred malim senatom. umrj Bila sta to 621etni posestnik mi ' ,. , Franc Mahorič iz Placarjev in Po «™ti obsojen zajrn njegov viničar 27 letni Jožef Svpjecasno smo porxah o
sodbi izvoscka Kom-
ada I
i ki je bil kaznovan vgradi
Cafuta iz Drete. Oba sta obtožena, da sta pretepala in poško-, ,	u i • ... 'ga na 7 mesecev zavor;
dovala mnogo oseb, ki so prišle	j
na žganjekuho k Mahoriču, med temi pa sta zadala Francu Roj-su življenjsko nevarne poškodbe, zaradi katerih je dolgo bolehal. Obsojena sta bila Franc Mahorič na 2 leti robi je in 2 j
no na dve leti. Ker žavni pravdnik zaradi pr odmerjene kazni pritožil, lacijsko sodišče v Ljubljc zen zvišalo in sice na
11'iika III. razreda ljudske šole! v'ekoslava Ilovar, hčerka železniškega uradnika.
Na Bregu pri Litiji je po daljšem mučnem trpljenju, umrla Pavla Potokarjeva, šivilja, sta-ra komaj 32 let.
Ravno na svoj rojstni dan je [ /,;> vedno zatisnila oči 62 letna ' K ana Polenc iz Puštala. >;;]--, 1 V Ljubljani je umrla Neven-;. k a Velimirovič roj. Zagradnik, soproga artiljerijskega nared-e dr'nika.
nizko V visoki starosti 87 let je . , i umrla v Mariboru Josipina Travi ka-j vizan.
j0m! V Ljubljani je umrla učenka aeuu-j 1L razreda Mladike Helenca

mesecev strogega zapora Manoric na z leu roorje m	bi :lf)), sod,.j'Kos, hčerka dentista Karla Ko-
leti izgube častnih pravic, Jožef	„ J	. J i
v zapor, ce se ne bi bil ze po- sa-
prej _ obesil. Pred i davi 'n,! Umrl je v splošni bolnišnici v časom je namreč 'ul-' izvršil j Mariboru v starosti 53-letni
Cafuta pa na. dva meseca strogega zapora. Poškodovani Rojs, ki je zahteval 42,000 din odškodnine, je bil zavrnjen na civilno pravno pot.
i zfor joldne
pri
Je.
radi bede samomor.
V Laporju je zop Tokrat v vasi kmetu Špicu. Ko so kli kruh, so se užgale saje in plameni so uničili do.,iačij< Nesreča je tembolj žalostna, ker se nahaja gospodar rav ■ v bolniš' niči.
Izvoljenki presti•> lil uhrlj Pred malim senat; m s za-
Ogenj uničuje V Dobrovcili je zgorela ma-jerija posestnika Avguština Pe-treta. V poslopju je stanoval majer Kobale z ženo in 4 otroki, ki so se jedva rešili iz goreče hiše. — V Zgornji Polskavi je zgorela koča posestnika Franca Rudolfa. — V Leskovcu
pa je uničil ogenj gospodarsko \ govarjal radi ogrožanja • čtoveš poslopje posestnice Sagadin. i kega življenja 28 letni Fran;
, . ! Beko iz Trnovske 'asi. Stre Surov napad na invalida . .	..,.,_	v ---
Tu se je mudil na obisku pri i ^ Je"a f0^ 1ZV°1-'iJ!£,0 v"' i je P™** zaradi vnetja mozga- Podzemcljske trdr,jave imajc J	,____« ! cisko Mursee ter ji -estreh! nov umrl 23. avgusta 1931 v vu . . J , JL____ • „ u„
uhelj. Obsojen je bil na 3 me- ljubljanski splošni bolnišnici.
vpokojeni železniški uradnik Ignac Koman.
Nanslednja dramska novost v mariborskem gledališču bo drama znanega pisatelja Štefana Zweiga "Siromakovo jag-1 nje''. Režira J. Kovič. ! Krvava kamniška svatba ponovno pred sodiščem Kot morska kača se vleče krava kamniška svatba, ko je 16. 1 avgusta leta 1931 postal žrtev I j o tepa med svati mesarski po-' močnik Peter Peternel. Udarjen je bil z vso silo na glavo ter
"Zakaj pa si pravzaprav izgubil delo?"
"Veš, eden izmed bossov, ki lazijo ves dan okrog z rokami v žepih, je postal ljubosumen name;"
"Kako to?"
"I, bal se je, da bi mene smatrali za. bosa namesto njega!" » * »
On: "S kom si pa sedajle skoro celo uro klepetala pred hišo?"
Ona: "S kovačevo Mico sva se v naglici malo pomenili. Veš, ni imela časa, da bi biia stopila
k nam v hišo."
* * *
"Katere ženske so ti ljubše, take, ki dosti govorijo, ali drugačne?"
"Katere drugačne?"
svojih sorodnikov ,v Gornji Radgoni 48-letni dninar in vojni invalid Jožef Kocbek, iz Dorna-ve. Na povratku proti svojemu domu sta ga napadla dva nepoznana moška in ga. pretepla tako neusmiljeno, da ima i
sece zapora, pogojno
V hipni duševni zrn hotel prerezati 30-letni Štirn Jože Hraš, obč. Smledn;
splošni
•j Vršilo se je že osem razprav, i! Sodili so 4 sodniki-poedinci, iz-i dane so bile 4 sodbe. Sprva je
nevarne poškodbe po celem te- uju, kovaški pomoč
lesu. Nevarno poškodovanega Kocbeka so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Uvedena je stroga preiskava.
Dragocena monštranca ukradena
Maribor, 9. mar. — S Ptujske gore je prejela mariborska po licija. brzojavno vest, da je bil izvršen rop v tamkajšnjo znano
romarsko cerkev in da so ro- je glabo obrit Vze par ji odnesli izredno dragoceno se kar s suho britv monštranco iz tabernaklja. Na Ptujsko goro je poslala mariborska policija svojega daktilo-skopa, ki je vzel s seboj tudi policijskega psa. Monštranca je bila krasno gotsko delo iz masivnega srebra in bogato pozlačena. Vrednost se ceni na
lantiču Antonu v Sta- • Kamniška Bistrica, j i deljo zjutraj kakor i maši. Po maši p; grede obiskal razne Nato je odšel z račt. stranki, da bi dobi mojstra Toneta. O) prišel h kosilu in ni bit da bi bil kaj pijan se je po bradi in > ,
ne
štiri metre debele zideve iz betona. Jekleni stolpi, ki segajo iz zemlje, so izdelani iz tako debele' kovine, da jih niti topovske
,	, v . , , . £ . . v krogle, pa čeprav hi jih več za-
/| bi o na zatozni klopi 6 obtožen-	.'	1	,
v .,	j. . v delo isto mesto, ne bi mogle
.cev, obtoženih zaradi tepeza.	, , ,
; , .	...	prebiti. To so dokazale poskus -
. Zdravniki so podali razna mne-	,.
' F	Stolpi so opremljeni s pus-
nja. Prvotni zdravniški izvid J . . * . / .
, . . kami m strojnicaiai s stinnn . ie ooudarial, da le bil pokojni	, -■ ,
r'	, , ■	u cevmi, ki tvorijo zelo učinkovito
. : \ ier Peternel udarjen z robom	'	, ____.
; . „ , ... .j	•• obrambno orodje, ker morejo v
kuri. Zadnji izvid primanja ^	. . J. ' .... J„„.v
..	dveh minutah Izstreliti po .600
dr. Lavrica pa je bil v tej sme-	, v ' , .
. . T,. v , . v:, strelov 3500 m daiec. Neiiaten i ri, da ni izključeno, da je bil .
! Peternel mogoče zadet od stola, i^olpov so opremljeni s i! klopi ali od kamna. Pred sod- Posebnimi topovi za boj proti
j nikom poedincem se je vršila ;j ponovna obravnava. Zaradi te-, j peža sta bila sedaj obtožena
letni

bradi, nato pa je z bril šel. Popoldne pa pi de . Sleme Balantiču povedat našla njegovega pomoo. c žeta z ranjenim vratom f kaže znake slaboumnosti šli so skumio na lice meats
;ni mesarski pomočnik, 27 „, j Matevž Pogaear, ki je bil sprva j. oproščen, in trgovec Janez Ur-;a|šk iz Gor. Strani pri Kamniku, .... I f.tar 70 let. Rezultat razpravo i ! je bil: Matevž Pogačar obsojen ,(;. j zaradi malomarne poškodbe na 6 mesecev zapora. Stari Tinač, Janez Uršič pa oproščen.
Oc
sem in a malo
tja. po-
je Štirn divje tekal 50 000 Din. Sumilo, da so rao- r. ... , /
-]. .	v, i Z veliko težavo so ;
rebiti prišli roparji iz Hrvaške miriU 1R zvezali> Na vpr>j£aujc. j
čez Haloze ter odnesli tja s kdo mu tQ naredil e dejal!
seboj tudi krasno monštranco.,^ bi] den uok a
Huda nesreča pri gašenju ognja, inaskiran človek,. ,;ovorii
Ptuj, 5. marca. — V pozni no-,
či se je zasvitalo nebo nad vas-
1' KAN COtSKI rOUZEMELJ -SKI TRDNJAV SKI PAS.
(Dalje iz 1. str.)
diščih zadosti stisnjenega zra-
ka. Toda namen teh utrdb ni
<': tako-1 samo varnost francoske vojske, videlo da nimajo opravk , z nor-ju.mveč ^ nad,:ols,vo nad me-
malnim človekom. S A*regai-| ;0 in obrdl)lba države. V tem
[jevim avtom so g- uito	bi se smei0 reči. da je
je hipoma razširil na vsa gospo- ^remstvu ^^	M a nas za sovražne čete nepre-
j.	i. i.: -„«JliJkJer mu je zdravnik nudil prvo
\ poz.u no | je	2meden0i da
jo Pacinje pri Ptuju, kjer je izbruhnil požar pri posestniku Francu Petroviču. Ogenj se
darska poslopja, ki so zgorela do tal z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem vred. Gasilcem se je posrečilo požar omejiti, da se ni razširil na sosednja, poslopja. Pri reševanju živine pa se je nevarno opekel sam lastnik Franc Petro-
vič. Ko je iz gorečega hleva re-j^ _ y	bolnišJlicl v
seval zadnjo zivmce, se je gore	. ^^	Marj.
če tramovje sesulo nanj in ga pokopalo. Le nekaterim po-
I pomoč in odredil prevoz v ijub-i ljansko bolnišnico, da pregledajo njegovo duševno stanje. Rana, katero si je zadel na vratu, je lažjega značaja. Štirn je bi! miren in razsoden fant.
Novi grobi -ri v i«| . V Ljubljani je umrla Urikila
hoden. Področje stolpov je tako izračunano da v tem pasu ni kvadratnega metra zemlje, ki no bi prišel pri obrambi iz teh stolpov- pod križni ogenj.
r>a se odstranijo vse zapreke za obrambo, so posekali več gozdov in zravnali manjše hribe, tako da ni ostalo prav nič tere-na, ki bi se mogel rešiti pred
gumnim gasilcem se je zaliva-	umrla A, ivli>
liti, da ni prišel ob življenje.;0
. J "glijem iz teh stolpov, ja Rojina vd. Valjavec, gostilni-J	obs(;rdjevanjc iz zraka
čarka in posestnica V	morc tem utrdbam do živega.
Kk
Imenčič, soproga davčnega kon-; .
Potegnili so ga se pravočasno j trolor-
izpod gorečega tramovja. Do-j y ^	• M()kl,moi,u
bil pa je nevarne opekline na; ^^ ^ ^
glavi, prsih in rokah ter so ga!1' s	.	,. !tajnik v pokoju,
morah nemudoma prepeljati v
ptujsko bolnišnico. — Škoda je velika in znaša okrog 40,000 j din. Petrovič je priden gospodar in je imel gospodarsko po-
V Ptuju je umrl p čni bolezni v 51. le
lolgi mu-staroBti
slopje prvovrstno u r e j.e n o i Vzrok požara ni znan.
sanitetni polkovnik -do Schober. Poko. rodom iz Novega me-
..r.
M t'
m
w
M
pS
1 • M

morete napraviti napak ako kupite
EASY WASHER
vas
PRI
V Ljubljani je uu; [Hribernik, železniški i. Uboj pri Vojniku	in hišni posestnik.
Kovaški pomočnik Jakob Vel-J V Novi vasi pri Ma> ko iz Vin pri Vojniku je napa-j umrl v starosti 61 let del 251etnega deilavca Blaznika j polir Anton Majerič. Jožeta z nožem in ga zabodel i V mariborski boln v glavo. Blaznik je dobil tudi j umrla v nežni starosti
Ji:
HOEOL S MUSIC-ELECTRIC STORE
7412 St. Clair Avenue
Not
jasy
Washer
ten si roj ni tako popolen kakor all likaliiik.
DAMO VAM NA LAHKE ODPLAČILA.
tankom.
Računati se sme, da Nemci, vsaj kar se kopne vojske tiče, ne bi mogli priti čez ta pas globlje v francosko ozemlje. Tody, pozabiti se ne sme, da so ta nova obrambna sredstva vsekako dE-la pobudo, da si na drugi strani izmislijo tudi nova napadalna sredstva. Ta pride v prvi vrsti v poštev napad iz zraka. A ne samo to! Računati je treba tudi s tem, da bi se Nemcem morda posrečilo izločiti enega izmed teh obrambnih stolpov in tako u-stvariti vrzel v pasu ter tako prodreti na francoska tla. Bati fie jc, da bi Nemci utegnili zgradili takšne oklopne tanke, da jim vse oVožje teh obrambnih stolpov ne bi moglo biti kos. Več takih tankov bi mogio obkoliti te stolpe in popolnoma o-mrtviti njibovo obrambno akcijo.
Razume se, da. so Francozi računali tudi s to možnostjo in da so pripravili ustrezajoče u-krepe, toda o njih bi se izvedelo šele tedaj, kadar — česar nikakor ni želeti—bi morali stopiti v akcijo. Francozi vsekako polagajo velike nade v te moderno obrambne utrdbe v prvi vrsti pa vendarle žele, da jim nikoli ne bi bilo treba priti v takšen položaj, da bi se iih morali poslužiti.
v
Škorpijoni napadli odpravo
Črna puščava, pekel Azije. 75 stopinj vročine.
Po dveletni odsotnosti se je vrnila domov ekspedicija, ki jo je poslala moskovska Akademija znanosti pod vodstvom prof. Va-siljevskega v Turkmenjstan in puščavo Kakimi, Črno puščavo, kakor .se imenuje ta (pekel) Azije.
Odprava je dobro opravila svoje delo, ki je obtrgalo pred vsem v tem, da izvede s svojimi letali topografske posnetke 40,000 si i r jaških kilometrov obsega jočega doslej popolnoma neznanega ozemlja. Ugotovila je, da ne živi v južnovzlioduem delu Karakuma niti en človek. Prehoditi so morali na sto-«i'ie kilometrov, da so na kakšnega naleteli. To in čudno, saj ni tam nikjer niti enega grmiča, niti ene bilke, vsepovsod je bil sam žareč pesek. Temperatura je znašala često do To stopinj. V tej vročini je bilo jedva mogoče dihati.
Silne gore peska, i/, katerili sestoji Ka-rakum, se neprestano premikajo. Potujejo sedaj v drugo smer. Često se je zgodilo, da so jim ušla tla spod šotorov. V nekih krajih je mrgolelo strupenih kač, a nekega dne je taborišče napadla cela vojska velikih škor-pionov, pred katero so morali na vse protege bežati, ker bi bile vsak odpor nesmiseln in nevaren.
Odlično so so držali letalci, ki so v najtežjih okoliščinah vršili svoje polete in delali med njimi fotografske posnetke za izdelavo kart. Na teh poletih letalci niso imeli samo hudega sovražnika v strašni vročini in A' silovitih peščenih viharjih, ki se je v njih dan nenadoma spreminjal v noč, temveč jim je bilo nemara še težje tedaj, ko se je sonce z neba brez oblačka upiralo v bleščeče peščeno morje pod njimi. Odsev sončne svetlobe je bil tedaj tako mpčan, da so oči vnemale in so jih bolele. Pilot Drišjakov je zavoljo takšnih odsevov začasno celo oslepel. Šele ))o nekoliko tednih se mu je vid deloma vrnil, a v Moskvi ga kodo morali sedaj na o-čeli operirati.
Kirurgija pred 2500 leti
Že Homer pripoveduje, kako je Ali j 1 po kirurških pravilih lečil ranjeno koleno svojega bojnega tovariša Patrokla. Toda kirurška umetnost je še dosti starejša, o čemer nam poročajo dokumenti iz staroegiptske dobe.
Pred nedavnim so odkrili prastaro upodobitev neke operacije v bližini Kerča, znanega pristaniškega mesta na vzhodnem delu Krima. \'a nekem kraju je, tu grobnica ski t -slcoga vladarja, s katerim je pokopana tudi njegova žena in služabništvo. Po stari navadi so mu dali v grob njegove predmete, med ostalimi čudovito lepo izdelane žare, i/, katerih je sklepati, da je ta vladar umrl v 4. ali 5. stoletju pred našim štetjem. Na eni teh žar je umetnik upodobil Skita, ki drugemu operira nogo. Oba imata skoraj enaka oblačila, odeta sta v dolg krznen plašč, pas imata okrašen z lepimi ornament i iz kovine, a na nogah imata visoke jahalne škornje brez podplatov. Eden med njima, ranjenec, nima enega škornja. Drugi, ki ima na glavi kapuco, zdravnik, ga drži za peto in mu ovija obvezo okrog noge, pacient mu pri tem pomaga z desno roko. Videti pa je, da zdravnik ni bil po.sebno spreten, ker je pozabil obvezo prej naviti. Podoba je zelo živa po izrazu bolečine, ki ga kaže pacient na obrazu; očitno mu povzroča bolečino to, da je zdravnik obvezo preveč nategnil. Z drugo roko je ranjenec prijel zdravnika za obvezujočo roko in ves gib je takšen, kakor bi hotel reči, naj ne ravna tako trdo ž njim.


ZASTAVA IZ ČLOVEŠKIH LAS
Japonska mladina se bavi izredno marljivo z vsemi javnimi in nacionalnimi problemi, posebno velik patrijotizem pa kažejo japonska dekleta. Kakor znano, nočejo ta ni-li v zadevi vojaške vzgoje zaostajati za svojimi moškimi tovariši in jih v svoji vnemi celo prekašajo.
Zanimiv dokaz svojega fanatičnega patriotizma je dejstvo, da je pred časom 800 deklet žrtvovalo svoje lase, da bi se iz njih izdelala vojaška zastava. Ta zastava —menda prva, ki je i/, človeških las — je belo-rde-čn in kaže japonski narodni simbol, vzhajajoče sonce. Dolgo je trajalo, da so izvršili to delo, izvršila so ga namreč dekleta sama. Na željo 800 mladih .patriotic bodo to zastavo v kratkem svečano izročili nekemu gardne-mu polku, zato "da bi v prihodnjem boju plapolala pred možmi in jih spodbujala k posebnemu junaštvu v obrambi domovine.'.'.
2. aprila, 1936.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza
USTANOVLJENA 1908
INKORPORIRANA 1909
SLAVNI DEAD: 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665
UPRAVNI ODBOR:
Vatro J. Grill, predsednik, 6231 St. Clair Avenue. Cleveland, O.
John Kvartich, I. podpredsednik, Bridgeville, Penna.
Rudolph Lisch, II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. O.
William Rus, tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111.
Mirko Kuhel, blagajnik, 245-47 West 103rd 6t., Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR J Mike Vrhovnik, predsednik, Huston, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. Frank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna.
POROTNI ODBOR! Anton Zaltz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. Steve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo. Vincent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis.
GLAVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna.
URADNO GLASILO: "ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
Vsa pisma in stvari, tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-alka, denar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede posio-ranja upravnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-ta, pritožbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-k>Ce se uredništva in upravniStva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost na naslov "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
Program francoske ljudske fronte
Program francoske ljudske fronte so sestavili po petmesečnih pogajanjih in posvetovanjih. "Ljudska združitev 14. julija" (Rassemblement popu-laire du.14 Juillet), kakor je o-fieielen naziv ljudske fronte, obsega 98 organizacij, od katerih je res pomembnih 11 zvez. Poleg socialistične stranke, komunistov in socialistične unije (to so desne skupine, ki so se ločile od socialistov) je zastopana v tej fronti tudi radikalna stranka. Poleg teh političnih organizacij tvorijo to skupnost strokovne zveze in razne protifaši-stovske lige.
Program te fronte je refor-mističen volivni program, program za levičarsko vlado, kakor pravi socialistični vodja Leon Blum. Kajti pri sestavi programa so se morah ozirati predvsem na radikalno stranko.
Največ še dve leti življenja
Potrošil je ves svoj denar v pričakovanju smrti
koval, ne da bi njegovi številni prijatelji to slutili.
Dve leti sta minili in — smrti ni bilo. Ni se čutil sicer posebno zdravega, a tudi ne slabšega kot v času, ko mu je zdravnik napovedal konec. Polagoma je postajal nestrpen. Njegovi denarni viri niso bili neizčrpni in ni tudi prav nič štedil. Ko je potekel rok, v katerem bi bil moral umreti, se je dal preiskati po nekem slovitem specialistu, in ta mu je dejal, da trpi sicer za težko boleznijo, ki skoraj gotovo ni več ozdravljiva, toda če bo živel, kakor se spodobi, bo lahko živel še nekoliko let. Ves besen je stekel k svojemu prešnjemu zdravniku dr Horupu in mu je naznanil, da ga bo tožil za odškodnino, i ker se je bil zanesel na njegovo tedanje zdravniško mnenje in je potrošil ves svoj denar, tako da sedaj ne ve več, od česa naj bi živel. Zdravnik se je izgo-, varjal, da mu je smrt prerokoval pač na neprestano siljenje in da se lahko vsak medicinec( kdaj zmoti. Estridson pa se s tem zagovorom ni zadovoljil in' je stvar izročil sodnikom. Kako bodo razsodili ti, je vprašanje, ki zelo zanima vso dansko javnost.
se je bil postavil za zgraditev velikega kopališča ob Manza-naru in je daroval iz svojega nekoliko milijonov pezet da se jc to delo izvršilo.
Tihotapka in carinar
Lepotica med dišavami v spalnem vagonu
Zahvala
Prej bogataš, zdaj pometač
Danski živinorejec Harald Estridson toži v Kodanju zdravnika dr. Horupa za odškodnino, ker (Harald namreč) ni umrl.
Harald Ertridson je trpel za težko pljučno boleznijo in so ga zdravniki dolgo zdravili. Živi-
norejec je bil bogat, samski in ge pred nekoliko leti je bil poln veselja do življenja, zato Adriano Sagaseta eden najbo.
Potem, ko mu je sreča obrnila hrbet, je prijel za metlo
mu je bila bolezen dvakrat tež ja. Zdravnik dr. Horup, ki ga je zdravil na zadnje, mu je dajal je malo upanja. Nekega dne ga je bolnik prosil, naj mu vendar pove, koliko časa bo še živel, kajti na svetu je že toliko zamudil, da hoče rajši z vso gotovostjo vedeti, kako dolgo se
gatejših Špancev, danes je popolnoma obubožal in je pri madridskem magistratu pravkar zaprosil za službo cestnega po-metača.
Sagaseta je bil sin ubožnega delavca. Kot mlad fant je dobil zaposlitev v neki tovarni.
bi živel v stalnem strahu pred smrtjo. Zdravniku to vprašanje seveda ni bilo prijetno, končno pa, ker mu Estridson ni dal miru, mu je dejal, naj računa
V	brzovlaku, ki vozi iz Pariza v Liege, se je večkrat zgodilo, da cariniki na meji, ko so potrkali na vrata nekega spalnega kupeja, niso dobili odgovora. Ce so postali bolj energični, se je končno oglasil nežen ženski glas: "Noter!" Odprli so vrata in naproti jim je udaril oblak omamnega parfema.
V	postelji je ležala, vsa zaspana in mična mlada dama, ki je še napol v spanju zagotovlja-la, da sploh ne ve, kje je. Uradniki so se oddaljili večinoma z vljudnim nasmehom in prošnjo za oproščenje. Končno pa je lepotica naletela nekega dna na uradnika, ki je imel po vsem videzu otrdelo srce. Zahteval je, naj mlada dama vstane z ležišča in ko je to storila, je oddelek malo natančneje preiskal. In glej, v postelji med žimnicami je odkril nič manj nego 1200 zavojčkov zelo dragocenih cigaret, drage parfeme, nekaj mamil strupa in svile. Preiskava je potem ugotovila, da je dekle potovalo na ukaz neke zlogasne tihotapske tolpe. Izmislila si je trik z zaspanostjo, da je može postave vodila za nos.
V glavnem poudarja program
ohranitev demokracije in miru. ,	„ ,	. .
r, , , ,	J, , „ kvečjemu	se z dvema letoma
^ato zahteva razpust vseh fa- v. .. .	^ , . .	. ,
, . ., , / ..	.(življenja.	Estridson se je kma-
sistovskih odganizacij, v zvezi' J J
z afero Staviskega zahteva o-
čiščenje tiska — vsak list mora
Pokazati in dokazati svoje ma-j Obveznosti ni imel nobenih.
terialne vire—. V mednarodni' Prodal je vse svoje imetje, zbral
politiki se zahteva predvsem so-1 je svoj denar in odšel na poto-
i lu sprijaznil s to mislijo, potem I pa je začel novo življenje.
delovanje z zvezo narodov.
V	boju proti krizi in brezposelnosti se zavzema za ustanovitev državnega brezposelnega fonda, skrajšanje delovnega časa brez znižanja plač, zaščito Poljedelskih cen in dolžnikov.
V	denarnem in kreditnem Prometu se zadovoljuje program s kontrolo nad bankami in s tem, da država prevzame vodstvo narodne banke.
vanja. Vozil se je v najdražja švicarska letovišča in zdravilišča, vdajal se je najdražjim zabavam. Denar je razmetaval s polnimi rokami, često je gostil popolnoma tuje ljudi. Kadar se je vračal v Kodanj, je stanoval v najodličnejšem hotelu, plesal in ponočeval po mili volji, kupoval vse, kar je bilo dobro in drago. Zaigral in potrošil je majhno imetje in se je smejal, če so mu njegovo nesmiselno
ni
bo še vlekel po njem, nego da; Znal si je tako pomagati na-
' prej, da je postal nekega dne lastnik velike tovarne za hišno opravo. Njegovo bogastvo je postajalo čedalje večje, žilica pa mu ni dala miru in je krenil v politiko. Še pod monarhijo se je priključil repu blikanski stranki in je postal 1930. občinski svetnik v Madridu. Radikalno govorjenje socialističnega milijonarja je dajalo pristašem meščanskih strank priliko za hude napade. Pred nedavnim ga je sreča zapustila. Njegova tovarna je zgorela in ker ni bila zavarovana, je izgubil vse svoje imetje. Prihranke je kmalu porabil in mu ni preostalo drugo, nego da je svoje bivše tovariše v občinskem svetu zaprosil za službo mestnega cestnega pometača. Njegovi prošnji so ugodili, ker ni bilo lahko pozabiti, da je nekoč navzlic vsem radikalnim nastopom s t oril mnogo dobrega za javnost. Tako
ANEKDOTA
Edvard VIII. si je dajal kot VValeški princ le nerad predpisovati plesalko, rajši si jo je izbral sam. Na nekem obisku v velikem dominionskem mestu je plesal z zelo lepim dekletom. "Veste, kraljevska Visokost, da ste plesali z dekletom, ki je zaposleno v neki lekarni?" je menil pozneje eden izmed odlični-kov. "To mora biti vsekako zelo čedna lekarna!" je menil princ.	%
V finančni politiki se omeju- življenje očitali. Zdravnika je program na zahtevo po de- j obiskoval več, pač pa si je o-mokratični reformi davčnega si- mislil kup prijateljic, kate-stema in po strogem preganja-j re je dal na svoje stroške vzgo-nju tistih, ki bi izvažali kapital • jiti za oder. Tudi drugače se v inozemstvo.	i je udejstvoval z dobrimi deli.
Socialistične organizacije ne; Povsod so poznali "ponorelega delajo nobenih ovir tej "ljud-; lahkomiselnika," ki je živel in ski združitvi," dečim desno kri- dajal živeti, pa je smrti pričalo radikalne stranke že dela Razpoloženje proti njej, desničarske meščanske stranke pa Poskušajo proti temu bloku postaviti za volitve zvezo desnice.
LEV PROTI LEOPARDU
Lev Nerou iz kodanskega živalskega vrta je te dni upravi vrta napravil za 1000 danskih kron škode. Pred začetkom zime je dala uprava kletke nekaterih zveri postaviti bližje drugo k drugi. K Neronovi kletki so postavili kletko z dvema lepima leopardoma. Eden izmed leopardov je v spanju iztegnil nejo pod mrežo v levjo Idetko. Nerou jc takoj planil na nogo, jo odgriznil in požrl. Leopard je bil tako težko ranjen, da so ga morali ustreliti.
Oprostite, dragi moji prijatelji in znanci, da sem tako dolgo odložila se vam zahvaliti. Je bilo res preveč, zato ste pa tako dolgo čakali. Tukaj podajam imena tistih ki so se zavzeli zame: Mrs. F. Potokar, Mrs. Štrukelj, Mrs. Trtnik, Mrs. A. Ncmec, Mrs. Kovačič, Mrs. Jagodnik, in Mr. J. Svetin. Kdaj so se ti ljudje sikupaj zbrali in se zmenili in toliko skupaj spra vili ne vem, saj smo bili skoro vedno skupaj pa še sanjalo se mi ni kaj takega. Bog vam plačaj, ker jaz res vem, da ne bom mogla.
Imena darovalcev so: Mr. in Mrs. Krmaunar, Mr. in Mrs. L. Zdesar, Rev. J. Celesniku ki so mi tako lepo častitali k moji 50 letnici; Mr. in Mrs. Vintar, Mr. in Mrs. Zupančič, Mr. in Mrs. Jagodnik, Mr. Nahtigal, Mr. in Mrs. Rotar, Mr. in Mrs. L. Somrak, Mr. and Mrs. Majcen, Mr. in Mrs. Starman, Mr. in Mrs. Barkovič, Mr. in Mrs. Urbas, Mr. in Mrs. Pibernik, Mrs. Somrak, Mr. in Mrs. Ku-sar, Mr. in Mrs. Trebeč, Mrs. Hočevar, Mrs. Rogel, Mr. A. Malovašič, Mr. in Mrs. Strnad, Miss Molly Gracar, Mr. in Mrs. Potokar, Mrs. Gerjavic, Mrs. Erčul, Mrs. Nosse, Mrs. Ulepič, Mrs. Grže, Mrs. Žele, Mrs. In-tihar, Mrs. Prostor, Mrs. Vodi-čar, Mrs. Ban, Mrs. A. Nemec, Mrs. Bostjančič, Mrs. Jazbec, Mrs. Poje, Mr. in Mrs. Pezdir, Mr. in Mrs. Kadunc, Air. in Mrs. Grčman, Mr. in Mrs. Čer-van, Mr. in Mrs. Gregorin, Mrs. Trtnik, Mr. in Mrs. Novinc, Mr. in Mrs. Ogrinc, Mrs. Zaic, Mrs. Jadrič, Miss L. Rehar, Mrs. Cercek, Mrs. Sodnik, Mrs. Kovačič, Mrs. Jakomin, Mrs. Peck, Mrs. Pavletič, Mrs. Fink, Mr. in Mrs. Gabrenja, Mrs. Laurič, Mrs. Femec, Mrs. Strnad, Mrs. Bashel, Mrs. Herring, Mrs. Ste-fančič, Mrs. Turk, Mrs. Pušnar, Mr. Petek, Mrs. Smoltz, Mrs. Golinar, Mrs. Valenčič, Mrs. Koren, Mrs. Lokac, Mrs. Cher-ne, Mrs. Karaba, Mrs. Novinc, Mrs. Lah, Mrs. Vrhove, Mrs. Sintič, Mrs. Gombaš, Mrs. Jam-nik, Mrs. Urankar, Mrs. Habič, Mrs. Grdina, Mrs. Zaic, Mrs. Zupančič, Mrs. Bučar, Mrs. Robert, Mrs. Cimperman, Mrs. Skubec. Mrs. Opara, Mrs. Kuhar, Mrs. Darovec, Mrs. Kleš-nik, Mrs. Semprimožnik, Mrs. Majer, Mrs. Augustin, Mrs. Štrukelj, Mrs. Tanko, Mrs. Kranjc, Mrs. Slabe, Mrs. Slap-ko, Mrs. Gerl, Mrs. Rupert Mot, Mrs. F. Rupart, Mrs. Mestek, Mrs. Oražem, Mrs. Repaski,
Mrs.' Jarc, Mrs. Bradač, Mrs. Zorko, Mrs. Lcurin, Mrs. Kol-man, Mrs. Sustarsič, Mrs. Kosten, Mrs. Cinco, Mr. in Mrs. Simons, Mrs. Perme, Mrs. Ivan-čič, Mrs. Ukovič, Mrs. Brezik, Mrs. Bait, Mrs. Bradač, Mrs. Pešec, Francka Terpinc, Mrs. Bradač, Mrs. Svetek, Mrs. Ko-min, Mrs. Serk, Mrs. Krai, Mrs. Pretnar, Mrs. Vrh, Mrs. Ha-dek, Mrs. Zgonc, Mrs. Dežman, Mrs. Korošec, Mrs. Miklaučič, Mrs. Praznoski, Mrs. Valter, Mr. Turk, Dorothy Keržič, Miss Sirk, Mrs. Kaljspe, Mrs. Cesar, Mrs. Volpe, Mrs. Jakse, Mrs. Bregar, Mrs. Strekalj," Mrs. Perc, Mrs. Primožnik, Mrs. Turk, Mrs. A. Nemec, Mrs. Si-
Iščem sobo
s posebnim vhodom, ali 2-sobno stanovanje (soba in kuhinja) v Collinwoodu med Hale Ave. in East 170 St. Pustite naslov pri urarju John Prostor, 15701 Waterloo Rd.
mon, Mrs. Bradač, Mrs. Serle^ Mrs. Gabrenja.
Vsem izrekam najlepšo zahvalo za vse kar ste žrtvovale zame. Bog naj vam povrne kep jaz ne bom mogla. Vesele ve-> likonočne praznike želim vsem mojim znancem in prijateljem in dobrotnikom. Ohranila bom vas v trajnem spominu.
Terezija Zdešar in družina 20601 Arbor Ave.
KA1)AR SE SELITE
in želite imeti v resnici dobro postrežbo pri selitvi vašega pohištva, piane ali električnih ledenic, pokličite nas. Mi vam, varno in točno postrežemo.
John Oblak
1161 E. 61 St. Tel. HE 2780
Slovenske voščilne karte za Velikonoč.
VELIKA IZBERA.
BLATNIK'S
6304 St. Clair Ave.

— " ■■'."»w «»■ fnmn u*t t crgrc/r
»JUGOSLAVIJE
BRZI VLAK OB BREMEN IN EUROPA V BRF-MERHAVEN ZAJAMCI UDOBNO POTOVANJE DO Ljubljane
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki
COLU M BU S HANSA ~ DEUTSCHE. AND
HAMBURG - NEW YORK
Izborne železniške zveze od Chcrbourga, Bremena ali Hamburga, Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG - AMERICAN LINE N0STH GERMAN LL0YD
1430 EUCLID AVE., CLEVELAND, OHIO
NIKJER NE MORETE KUPITI
tako lahko kot pri
HOEOL'S MUSIC - ELECTRIC STORE
Pet-Ietna garancija. —- Vaš kredit je dober.
7412 St. Clair Avenue
m
w
(gc
I
w7T


&
I
w ft
pppppf^
dr. l. a. starce
Pregled oči Ure: 10-12, 2-4, 7-8 6411 St. Clair Ave.
Oglašajte v —
"Enakopravnosti"
COULD NOT DO HER
HOUSEWORK
WHEN everything you at-'ySjHK tempt is a burden ^^ —when you are nervous and irri-

!. *
table—at . V? wit's end — try this mediciue. It
may be just what
if
you need for extra energy. Mrs. Charles L. Cadmus of Trenton, New Jersey, says, "After doing just a little \vork 1 had to lie down. My mother-in-law recommended the Vegetable Compound, i can see a wonderful change now."
fJCtj c/tyXJUL O. l/u*/j VEGETABLE C0MP0UN0
OPOMIN!
Približujejo se nam velikonočni prazniki in ob tem času nam pride na misel, kje bi kupili najboljše doma , prekajeno meso za praznike. | Prijazno vas vabimo, da si pridete ! ogledat suho meso v naših mesnicah, j ker si boste gotovo lahko Izbrali komade, ki bodo ravno take velikosti in kvalitete kakor sami želite.
Ne čakaj!« do zadnjega, ampak pridite si izbrati že ta teden, ker sedaj imamo polno zalogo vsakovrstnega suhega mesa, kakor tudi najbolj pristne suhe klobase in okusne želodce.
Sta zadovoljne praznike, pridite kupiti k nam suho meso!
Se vam vsem prav vljudno priporočamo.
KRIZMANOVE MESNICE
1132 EAST 71 ST. 6422 ST. CLAIR AVE.
Nasproti Slov. Nar. Doma
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kier je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
j' 6231 St. Clair Ave., HE nderson 5811
W/N&
Čiste, svetle, zdrave KRASNE OOI
so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care ali Eye Beauty posiljemo brezplačno na zahtevo.
Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicngo
i=!l
LIFE'S BYWAYS
STEKUNCYoiu^Cs itfft&f*
Atwlctic HS
" CLUB;
STRAN 4
K
'KOPft/VVNOST
aprila, 1936.
Carica Katarina
"Prost si, Pugačev!" vzklikne! 'Tog;, ;o storim na noben Orlov in mu ponudi roko. "Prost način!" odgovori koza k. Kan
Zgodovinski roman
si kakor ptica v zraku! Iti moreš, kamorkoli te ponese tvoj konj, če sprejmeš moje pogoje."
"Kakšni so ti pogoji?" vpraša kozak.
Muhula je moj vt-znik. Pričakuje me ker še ne ve, da smo bili na klancu poraženi. Mar naj ga izdam? Ne, grof, rajši osta-Inem n> kar sem -t daj: Prema-
Smele nade so mu širile prsi. bil je prevzet snovanja o bodočem bogastvu in moči, ko je tako
Pugačev se dvigne. Oči so mu žarele.
Po tej izjavi je veroval Orlo-
Orlov stopi k vhodu in se pre-: gaj K .'na sam, če
postajal nekoč obsijan od me- vu več, kakor prej. Zakaj, če se
sečine v svoji pustinji.
Orlov je zapazil, kakšen vtis je napravilo nanj njegovo odkritje. Privedel ga je k stolu, kjer mu je z roko naznačil, naj sede. Sam si potem prinese stol in sede njemu nasproti.
Molče je nekaj trenutkov motril lepega mladeniča. In čim dalje ga je opazoval, tembolj jasna mu je bila njegova podobnost s pokojnim carjem.
Vendar je Orlov vedel popolnoma natanko, da ni imel mladi Pugačev niti kapljice carske krvi v sebi in da je bilo popolnoma izključeno, da bi bil car Peter njegov oče. Odkar je car Peter dorastel, ni zapustil Petrograda, še manj torej, da bi se bil kdaj izgubil, v pustinji.
Toda vse to je bilo Orlovu vse eno. Prav nič ni nameraval razdedinjencu pomagati do pravice, pač pa ga je hotel porabiti za svoje orodje. Vedel je, da mora. ta človek postati zelo nevaren Katarini.
"Poslušaj me, Pugačev!" reče Orlov tiho in se plaho ozre na vhod šotora. "Kar se bodeva zdaj dogovorila, bo odločilno za vse tvoje bodoče življenje."
"Rečem ti, da si Romanov in
priča, da nihče ne prisluškuj«, ! "Tc Nikjer ni bilo žive duše. Samo | tare! major Danišev je stal na svo-|dok!'"
stati odlog
bom
potolkel Ta-
res najde slika pod hrastom, potem ima v rokah jasen dokaz, da je Orlov govoril resnico.
"Slutil sem," pravi s tihim glasom, "da se stari kozaki niso motili, ko so trdili, da. sem neverjetno podoben pokojnemu carju. Da, jaz sem Romanov, jaz sem sin carja Petra III. — Moja je ruska carska krona, in ne one žene, ki jo je ugrabila!"
"Prav si rekel!" mu odvrne Orlov. "Zdaj me pričenjaš razumeti. Pugačev! Edino ti si u-pravičen, da boš car vseh Rusov! Tvoja je krona in moč."
• "Glej, Pugačev, samo besedo je treba reči, pa se bodo ukrajinski kozaki — ne, samo ti, temveč vsi kozaki pustinje zbrali krog tebe. Samo pametno je Lreba stvar začeti!"
"Pametno? — Kaj naj storim?" vpraša Pugačev tresoč se od razburjenosti.
Bil je že popolnoma omrežen od zvitega Orlova.
"Povem ti, kaj moraš storiti, prijatelj!" mu pošepeče Orlov. "Ne smeš jim reči, da si sir. mlade kozakinje in carja Petra! — Iti moraš dalje! Izrabi podobnost s svojim očetom! — Stopi med kozake in jim reci:
jem mestu.
"Mogoče ne boš razumel", nadaljuje Orlov, vrnivši se k Pu-gaČevu, "s kakšno pravico stav-Ijam pogoje. — Toda pomisli: s svojo podobnostjo s pokojnim carjem si boš osvojil ukrajinske kozake — uspeli ti bo, da se u-!kronaš v Niosk^ pro. Toda upirati se ne boš mo-|sko!" gel šolani caričini vojski!" | "Prisegam ti!
"Ponujam ti zavezništvo! U-kazujem veliki vojski, kateri je treba samo nekoliko tednov po-
vzklikne Orlov. "Toda, n>; vrn< m, moraš o-. Potem ■ : moraš brez v Ukrajino, da zbereš svoje kozake. Vse ostalo u-redirno po moji vrnitvi."
' In mi prisezi, da ne boš miroval preje, dokler ne dose-dokler se ne krono car-
It ri) obraz, ki ga je oblila temna rdečica.
Bilo je prvič, da je lagal svo-\jim tovarišem. Vedel je dobro, da velja za največjo sramoto med kozaki, če ga imenujejo lažnjivca.
Grof Orlov pozove medtem svojega mladega varovanca majorja Daniševa k sebi v svoj šotor.
zopet pridobiti ljubezen ljubi je-1 vidi, — k trem svetim hrastom, ne žene."	Zakopljite tam sliko pod srednje
"Major Danišev!" mu reče|in izmota iz nje zlato verižico, na
"Vi se posmehujete, Danišev ! Mislite, da je to nemogoče ? — Ta ciganka mi je torej dejala, da bo zopet vse dobro in da me bo carica zopet ljubila, če poslušam njen nasvet."
"In kaj vam je svetovala?" vpraša mladi častnik še vedno z neverjetnim nasmehom.
Orlov odpne svojo uniformo
drevo. Nato se hitro vrnite v tabor. — Ali mi hočete storiti to lslugo?"
(Dalje prihodnjič)
žeš svojega
Peter-. ) n
.3
Ah
š trdil, da si car dar več se ne bcš šn.je«a razgovora? dš hranil to skrivnost?" "isegarn!"
Dobro, in jaz ti prisegam, K>m zvest zaveznik", reče Tj si boš osvojil carski ' jaz pa ga hočem stre-■ i;<;•.ni so naši cilji in ven-aki!"
i li zdaj in igraj nadalje ujetnika. In nikar se ne - t- dam jutri z ostalimi ati iz tabora, da te
prisegam ti, da je ta trditev res-1 "Jaz sem car Peter III! Isti Pe-nična! Bil sem sam v sprem- ter, ki je bil nekdaj mož carice
stvu carja Petra, ko je potoval po Ukrajini, ko se mu je zahotelo, da obišče one divje kraje." "Nekega večera smo našli na
potu neko mlado kozakinjo. Po-j "Zaprli so me v temnico. Pobrigali smo se za njo in kmalu smMlo pa se mi -e po nekaj le. se je zopet osvestila. Car Peter tih pobegnit. Toda jaz ne grem
Katarine. Ona trdi, da me je dala umoriti. To ni res. Nikdar nisem umrl. Glejte, vidite me v svoji sredi!"
čitka, da bo zopet silna! Združimo se, Pugačev! Daj, da združeni zrušimo Katarinin prestol."
"Sprejemam tvoj predlog!" da ti odgovori kozak svečano. "Toda Or)o povej mi, kaj zahtevaš za to? — • pre:' Gregorij Orlov nikomur ničesar ti! R ne daruje!"	j dar
"Tak si mi všeč, Pugačev!"; " se je zasmejal Orlov. Povem ti.' vloj;. Predvsem pa, nagrajen bom že1 J čudi, s tem, da Katarina ne bo več j vred- odp< ruska carica. Jaz zahtevam, da! ustrele'" c arico zapreš v ječo v Nevskem j "par n.iuut pr.-.d izvršitvijo-samostanu — in jaz ji bom je-!sod v bo- -oproščen. •— Čakal čar!"	bo - bi/i konj,.ki te odpelje:
"Dalje zahtevam, da mi izro- odt • : • ojim piljem nasproti." čiš njenega sedanjega ljubimca, Orlov mu ponudi roko. Okle-Aleksandra Potemkina!"	vajoe 10 Pugačev sprejme. Bilo
"Istočasno, ko boš kronan za mu > kakor da je s tem zape-ruskega carja, je tvoja dolž-jčatil vojo lastno nesrečo. Po-nost, da mi ga izročiš. In to ka-, tem je odšel iz Or lova šotora, kor divjo zver: zaprtega v klet- Ko je stopi iz šotora pokliče ki! O njegovi usodi smem odlo- i major. Dani5ev štiri vojake, ki čati samo jaz."	ga bkolijo in o J vede jo k osta-
Pugačev se zamisli. Slutil je, lim imetnikom, da ga namerava Orlov uporabiti samo za svoje orodje. Da. bo on samo strupena puščica, ki jo bo
pa je bil ves prevzet od njene lepote. Tn vzel jo je s seboj v svoj šotor, kjer je ostala vso noč, — in ta kozakinja je postala tvoja mati."
Pugačev je zrl predse, na čelu pa so se mu pojavile globoke gube. Za to odkritje ni bil Orlovu preveč hvaležen. Spoznal je, da se mora grehu zahvaliti za svoje življenje.
"Prihodnjega dne nas je stalo mnogo truda, da smo pregovorili carja, da nadaljuje potovanje". "Najraje bi ostal pri lepi koza-kinji", je pravil car. "Toda tega nismo mogli dopustiti. Dekleta smo bogato nagradili, nakar je kmalu izginilo."
"Car Peter je kmalu pozabil na to malo dogodivščino. Toda tvoje matere nisem pustil iz o-či, in ko je rodila, sem prišel na skrivnem v pustinjo in zvedel da je naslednik prestola — moški. — Ali poznaš tri svete hraste v Ukrajini?"
"Kako bi jih ne poznal, ko so vendar svetinje za vsakega ko-zaka?" odgovori Pugačev. "Tam se sestajajo vsake noči kozaki in slave ustanovitev kozaške države."
"Kozaške države?1' vpraša Orlov porogljivo. "Kaj je taka država na. zemlji?"
"Nekoč je bila."
"Vidim torej, da poznaš tri svete hraste. Ko sem se srečal devet mesecev po onem srečanju carja Petra spet s tvojo materjo, sem ji izročil dragocenost ki je bila namenjena tebi. Bila. je to slika .carja Petra Velikega-"
"Ne vem, če ti je dala sliko, toda takrat, mi je svečano obljubila, da to stori. Zakopala je sliko skupno z verižico pod srednjim hrastom. Ali mi boš verjel, Pugačev, če najdeš tam to sliko? Pripominjam, da je samo in edinole članu carskega rodu mogoče, da je v posesti te verižice s sliko. Priznavam, da sem jaz na skrivaj, brez carjeve vednosti oddal tvoji materi to sliko, samo da te bom kasneje tem la&je spoznal."
nazaj v Petrograd, prišel sem k vam, dragi moji kozaki. Vi boste postavili svojega, carja na prestol, ujeli boste carico, uničili vse njene ljubimce in oropa li vse palače. — Naj bodo kaznovani vsi, ki so služili Katarini!"
Pugačev je poslušal Orlova in komaj si je upal dihati. Ko j je Orlov končal, pravi mlad' kozak zmagoslavno:
"Ce bom tako govoril svojim koza kom, me bodo navdušeno nesli skoz pustinjo. In kamorkoli pridemo, povsod nas bo spremljala zmaga. Vsako zapreko bomo štrli in prišli bomo v Petrograd!"
"Toda samo uničil si me s temi besedami, grof Orlov! Saj jaz sem tvoj ujetnik. Odvisen sem od tvoje volje. Samo beseda iz tvojih ust, pa me zgrabijo tvoji krvniki in me ubijejo!"
Proda se
Oprema za mesnico in groce-rijo se proda po nizki ceni. Je moderna in v dobrem stanju. — Vprašajte v klubovih prostorih Hrvatskega Narodnega Doma, 6312 St. Clair Ave., za Mr. Do-brinicha.
Hiša naprodaj
Hiša za eno družino, 6 sob, kopalnica in garaža v Euclid, O., 20667 E. Miller Ave. bo prodana na Sheriff Sale na novi sodniji na Lakeside Ave., v pondeljek 20. aprila, 1936 ob 9. uri dopoldne. Ustmena ali pismena pojasnila lahko dobite pri Joe Kroflic, Dayton Rd„ Madison, O.
August Kollander
641!» ST. CLAIR AVENUE v Slovenskem Nar. Domu.
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah:
OPRAVLJA notarske ppsle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
sprožil Orlov.
Plemeniti značaj mladega ko-zaka se je upiral že misli, da preda ženo, in četudi najhujšo sovražnico grofu Orlovu. Ko pa je pomislil, da bi moral predati Potemkina v kletki, se je prebudila njegova čista duša. Ali sijajna slika, ki mu jo je naslikal Orlov, je premagala vsa ta lepa čustva.
"Naj bo!" pravi Pugačev. — "Katarina in Potemkin sta tvoja, če me podpreš, da pridem do svojih pravic. Ali so to vsi tvoji pogoji?"
"Vsi!" odgovori Orlov. "Kar se mene tiče, ti povem, da. se takoj po tvojem kronanju u-maknem v privatno življenje. — Toda ne, prosil bi te vendarle še nečesa."
"Tebi so znane postojanke Tatarov. Bodi nocoj moj vodnik!"
Vprašajo«?* pogledi njegovih tov;: cišev. so ga sprejeli. Niti e-den izmed njih ni upal, da ga Orlov pomilosti.
Pugačev je molčal: pa se o-brne najstarejši od njih in ga vpraša:
"Hetman, kdaj bomo umrli?"
"Jutri!"
"Mar boš tudi ti, naš ponos, umrl, ko si še tako mlad?" vpraša bolestno stari kozak.
"Da, tudi jaz!"
Hladno je izgovoril te besede. In hitro :se je okrenil, da je za-
prijazno in položi roko na njegovo ramo. "Imam za vas nalog in ne poznam vrednejšega možaka, ki bi ga izvršil."
"Potrudil se bom, da ga kar najbolje izvedem, če se ne pro-tivi mojemu vojaškemu nazira-nju!"
"Pravzaprav je to bolj zasebna zadeva, za katero bi vas poprosil, Danišev", reče s čudnim smehom Orlov. "Spoznali boste, da mi je na tem, da se spravim s carico in da rad odstopim od tega, kar ste čuli preje."
"General", vzklikne Častnik veselo, "da bi bilo med varni in carico spet vse tako, kot je bilo!"
"Poskusil bom, Danišev", je šepetal Orlov. "Moj poskus se vam bo zdel morda čuden. Govoriti hočem z vami odkrito."
"Znano vam je, da sem celih deset let pomenil Katarini vse! Pridobil sem si njeno ljubezen in zaupanje. Na žalost pa se je to spremenilo."
"Nekdo drugi— imena vam ni treba imenovati — me je izrinil iz srca Katarine. Ne morem vam povedati, kako sem nesrečen radi tega. Prenesel bi morda, da sem izgubil samo njeno carsko milost, toda da sem izgubil tudi njeno ljubezen, to mi je težko!"
kateri je bila pritrjena arja Pelra Velikega.
slika
"Ako zakoplješ", mi je dejala ciganka, "to sliko pod srednji sveti hrast v Ukrajini, tedaj bo to delovalo kot močno čarodej-stvo, ki ti vrne caričino srce."
"Vprašal sem ciganko, če sme to storiti mesto tudi kdo drugi, nakar mi je odgovorila: dober in zvest prijatelj sme!"
"Vidite torej, major Danišev, da vas smatram za svojega zvestega prijatelja. Zato vas prosim, žajahajte svojega konja in odjezdite hitro, da vas nihče ne
"MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDAJ .
JE KOT MALI SPAČEK. \
"Bil je zelo suh in ni imel nobenega apetita; nič več nisem vedela kaj mi je storiti."
Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravno pravo zdravilo za suhe podhranjene ■ otroke. Njega vsebina so najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odpravo zaprtnice, slabega apetita, glavobola, zgubo spanca, plinov, slabega diha, nečiste kože in sitnosti v zvezi z prebavnimi nerednosti. Prijazno za piti in dobro zanesljivo družinsko zdravilo. V vseh lekarnah.
TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE
Joseph Triner Company, Chicago
VELIKA RAZPRODAJA
ItABl JENIH RADIO OT) $5 VIŠJE Tudi nove Philco Radio po posebnih cenah! Z »menjajte raš stari aparat za novega Philco. MI VAS ZAUPAMO!
HOEDL'S MUSIC-ELECTRIC STORE
7412 St. Clair Avenue

"V svoji bolesti sem odšel pred svojim odhodom iz Petrograda k neki ciganki. Vi veste, ; da imajo te ženske vedno kako sredstvo, s katerim si morete
Zamenjajte vaše hranilne knjižice za pohištvo, električne washers in ledenice
KRICHMAN & PERUSEK FURNITURE CO. 15428 Waterloo Road
Ociprto zvečer
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da imam
legalno žganje, pivo, vino in okusen prigrizek
nočni klub odprt do 2:30 zjutraj ples vsako soroto
FRANK URH
16901 GROVEWOOD AVE.
SEDMAK MOVING 6506 St.. Clair Avenue HEnderson 1920 Pri nas dobite sedaj dobra drva po prav nizki ceni. Se priporočamo za naročila.
Čistimo, likamo, popravljamo
ženske in moške obleke. DONALD AVE. DRY CLEANING
Zvonko Mohorič, lastnik 1169 E. 72 St.
POKLONITEV
Tisti, ki small-:)« uogrebno obrede ne kot doiinost. amnak kot izraz ljubezni in udnrnstl, hudn znali upoštevati simpatično, svečano in spoštljivo postrežbo, ' '.ttro izvršuj' naš pogrebni zavod pogrebne obred«. NaSa moderna oprema i" dnlqiitftna i/ktiinja nam to omogoča.
LOUIS FERF0LIA
slovenski pogrebnik
3515 EAST 81st ST.	Michigan 7420
Dnevna in nočna postrežba.
Za velikonoč
brazis tailors
krojači moške obleke vam nudijo — novo došle vzorci; za VAšo velikonočno obleko ali površnik
Narejena po
$21.00
Pomerjeno in nare-
jeno za vas
■te brazis ukrojeno obleko.
i A ZIS TAILORS
u13 st. clair ave.
Vroči Inevi so pred nami...
a za poživite se kot dobro pivo.
Glavni izlet v staro domovino
Glavno letošnje skupno potovanje amerikanskih Slovencev v staro domovino se vrši na
17. junija 1936
na novem orjaškem brzo-parniku
NORMANDIE
French Line j Francoska linija
Potnike tega potovanja bo osebno spremljal prav do Ljubljane izkušen spremljevalec, ki bo skrbel za udobno in brezskrbno potovanje izletnikov.
CENE KART
TRETJI RAZRED: Od New Yorka do Havre $104 — in železnica od Havre stane: do Ljubljane $23.17, do Zagreba $25.04. Karta od New-Yorka do Trsta pa stane $115. Davek dodatno. TURIST RAZRED: Karta za ta razred, ki je isto kakor je bil drugi razred. stane: Od New Yorka do Havre $154 — retur-karta pa $278. — Davek dodatno. Železnica drugega razreda stane do Ljubljane $37.82, do Zagreba $40.91.
izleti po stari domovini
Potnikom tega izleta se bodo nudili skupni izleti: na Bled, v Bohinj, v Vintgar, pod Triglav, v Kamniško Bistrico, v Logarsko (Savinjsko) dolino, k Cerkniškemu jezeru, v Postojnsko jamo v Plitvičkim jezerom, v Dalmacijo itd. Ti izleti bodo posebne vrednosti za našo amerikansko mladino, ki je željna seznaniti se z lepotami rodne zemlje svojih staršev.
povratek
Ker so retur-karte veljavne za dve leti, se vsak izletnik lahko povrne kadar hoče in s katerim parnikom hoče. Ako vzame drugi parnik, bo toliko cenejša vožnja. Ena skupina se vrne 14. avgusta na parniku CHAMPLAIN.
Priglasite se takoj! Ne odlašajte!
Za vsa nadaljna pojasnila o tem in drugih potovanjih se obrnite na
A. KOLLANDER & CO.
6419 St. Clair Ave.- Cleveland, Ohio
zagotovljeni, da pi;-i;/) pivo, ki je med najboljšimi.
Double Eagle Bottling Co,
AVE.	HEnderson 4629
Imamo tudi vs-,akovrste mehke pijače.
Millions prefer it to* mayonnaise-
ctijfo&td/ i
• Miracle Whip is different—delicious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor ^ and smoothness - in the Miracle Whip ■jjf- ^ .beater that's exclusive with Kraft. _ \1
*m0	rhs***SJ
•