Leto LXVII„ št. 101
Ljubljana, petek 4* na]a 1934
Cena
lanaja vsak dan popoldne, lsvzemal nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 800 rrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Inseratni iavek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ae ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRA VNISTVO LJUBLJANA« Knafljeoe ulica it. 5
Telefon št. 3122, 3128, 3U4, 3125 in 1U6
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101.
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
Zunanji minister g. Jevtić o politiki Jugoslavije na Balkanu
Na balkanskem paktu sloneča politika Jugoslavije stremi za
brimi odnošaji z vsemi sosedi
dO'
Atene, 4. maja. r. Tukajšnji list »Proja« objavlja daljšo izjavo, ki jo je poda njegovemu t -i >£Tajskeinu dopisniku jugoslovenski i manji rmnister g Bogoljub Jevtić o vprašanjih, ki zanimajo balkanske države.
G. Jevtić je najprvo izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da je Grčija sodelovala na zagi<ebškem velesejmu in da je pri tej priliki posetil Jugoslav.jo grški minister za narodno gospodarstvo g. Pesmazoglu.
Med našima dvema državama, pravi dalje g. Jevtić, je mnogo skupnih interesov. Ne na eni, ne na drugi stra-n; pa tudi ne manjka volje, da se obstoječe vezi med Grčijo in Jugoslavijo še bolj poglobe. To bomo dosegli postopoma. Treba pa je tudi vpoštevati. da se rame panoge narodnega gospodarstva teh dveh držav medsebojno izpopolnjujejo. Ta je razlog več za čim tesnejše gospodarsko sodelovanje.
Prehajajoč na balkanski pakt opozarja g. Jevtić na evolucijo politike sporazuma štirih balkanskih držav, ki so podpisale balkanski pakt. Ta pakt, je dejal g. Jevtić, predstavlja zunanjo politiko držav, ki so ga podpisale. Tega pakta ni mogoče vezati na notranjo situacijo vsake posamezne države, niti na stališče posameznih političnih strank. S tega stališča ne more nobena kritika in nobena polemika zmanjšati njegovega pomena in njegove varnosti. Balkanski pakt ie pakt miru, ki ima edini cilj* da zajamči balkanski status quo. Podpisali smo ga zavedajoč se njegovih posledic in njegovega velikega pomena. Trdno pa tudi verujemo, da je ta pakt le še boli okrepil prijateljske vezi. ki so že obstojale med balkanskimi državami. Ta pakt ne zasleduje nikake avanturistične politike. Tudj ne ustvarja neenakih obveznosti. Nasprotno, ta pakt je prirođen plod naše svobodne volje, rezultat evolucije tesnih odnosa je v med državami podpisnicami. Da Bolgarija ni pristopna k temu paktu, nI krivda na onih, ki smo ga podpisali. Mi vsi želimo, da bi bil ta pakt izpopolnjen tudi še s sodelovanjem Bolgarije. Tudi je netočno na-ziranje, da bi posamezne države vodile napram Bolgariji politiko, ki bi bila v nasprotju z obveznostmi, ki smo jih ugotovili v medsebojnih odnošajih.
Vse balkanske države žele bit! v prijateljskih odnosa jih z Bolgaujo. Prav posebno pa si želi to Jugoslavija, kar pa nikakor ne pomeni, da pojmujemo in želimo to prijateljstvo tako, da bi bilo na škodo naših sosedov. Naša politika v tem pogJedu nI nasprotna s cilji pakta, niti ne predstavlja opuščanje odnošajev z ostalimi balkanskimi državami, s katerimi smo preko balkanskega pakta ustvarili skupno fronto. Jugoslavija bo, zvesta svojim tradicijam in prevzetim obveznostim, vedno prijateljsko razpoložena tako napram Grčiji, kakor napram vsem ostalim balkanskim narodom. Jugoslavija ne bo nikdar pristala na to. da bi vodila tako zunanjo politiko, ki bi povzročala tež koce njenim sosedom. V kolikor se pakt nanaša na posledice, ki bi jih v Grčiji mogla imeti polein»ka opozicije proti paktu, je to notranja zadeva Grčije, v katero se ne sme nih. če vmešavati. Ne bom oporekal, da ta polemika ni v gotovi meri slabo vplivala, ne verujem pa, da bi mogla imeti kak pomembnejši vpliv na sam balkanski pakt. Upam, da se bom kmalu sestal z grškim zunanjim ministrom g. Makslmosom in trdno sem prepričan, da bo balkanski pakt skoraj postal last vseh balkanskih narodov na balkanskem polotoku.
Pred posetom v Sofiji
Sofija, 4. maja. r. Posetu jugosio-venskega zunanjega ministra g. Bogoljuba   Jevtića pripisujejo v tukajšnjih političnih krogih izredno politično važnost.   Organ narodnih liberalcev »Neža vi si most«    posveča    temu posetu uvodni članek,   v katerem podčrtava, da je to po svetovni vojni prvič, da iugoslovenski zunanji minister oficiei-do pose t i bolgarsko prestolnico. Odno-med Jugoslavijo in Bolgarijo sto-■ak> > atmosfero dolžne sosednje ko-ektnosti in zahtev  protokolov.  Dve 1
eosednji državi v mirnem času ne moreta živeti v neprekinjeni nepomirljivosti, niti brez vzajemnosti in dobre volje za ureditev vseh spornih vprašanj. Zato se nadejamo, da poset g. Jevtića ni samo čin kurtoazije. Ta poset nam je dobrodošel in naj služi reševanju športnih vprašanj. Ne gre za vprašanja, ki bi mogla imeti velik mednarodni pomen. Treba pa Je rešiti razna drobna vprašanja, ki v svoji celoti tvorilo osnovo dobrih medsebojnih odnošajev.
Francoski komentarji
Pariz, 4. maja. r. V irancosKih mitičnih krogih vlada veliko zanimanje za poset jugoslovenskega zunanjega ministra v Sofiji. Francoski listi objavljajo o tem obširna poročila 'n ko-
mentarje. Današnji »Temps« objav';a dolgo poročilo svojega sofijskega dopisnika, v katerem navaja poleg programa bivanja g. Jevtića v Sofiji tudi izvlečke iz bolgarskih listov in podčrtava važnost tega poseta za učvrstitev politiku miru na Balkanu.
Sestanek zunanjih ministrov v ženevi
Atene, 4. maja. r. Kakor poročajo listi, bo zunanji minister g. Maksimos v kratkem odpotoval v Ženevo, kjer se bo sestal z jugoslovenskim zunanjim ministrom g. Jevtićem in rumunsk.m zunanjim ministrom g. Titulescom. Pri tej priliki bodo podrobno razpravjali o balkanskem paktu in o stališču Grčije v tem paktu.
Mladinski koncert v Kranju
Italija ponuja Franciji prijateljski pakt
Francija želi sodelovanje z Italijo, toda le pod pogojem, da to ne gre na račun prijateljstva z Jugoslavijo
Pariz, 4. maja. r. V zvezi z bivanjem predsednika zunanje-političnega odbora senata Berengerja v Rimu objavlja današnji >Pariš Midi« obširen dopis svojega rimskega dopisnika, v katerem pravi na koncu:
Izgledi na francosko-italijanski prijateljski pakt niso morda tako slabi, kakor se je to splošno mislilo še pred par tedni. V Rimu so v zadnjih dneh po razgovorih svojih diplomatskih zastopnikov in posebnih delegatov v Londonu, Berlinu, na Dunaju in v Varšavi temeljito revidirali svoje stališče in bolj ko kdaj poprej žele. da pride do sporazuma in tesnejšega sodelovanja s Francijo.
Organ radikalne stranke »La Republi-que« se v zvezi s tem bavi tudi s skorajšnjim potovanjem zunanjega ministra Barthouja v Beograd in Bukarešto in opozarja na to, da je Franciji sicer mnogo na tem, da pride do sporazuma z Italijo, toda Francija mora pri tem strogo paziti na to, da ne prekrši svojega preizkušenega prijateljstva do Jugosla-
vije. Francija bo v tej politiki imela uspeh, ako bo delala postopoma. Najprvo mora zaradi tega zunanji minister okrepiti zavezništvo v Beogradu in Bukarešti, a šele potem je mogoče govoriti o posetu v Rimu. Temelji francosko-italijanskega zbližanja niso v Parizu in Rimu, marveč v Beogradu.
»Matin« se prav tako obširno bavi z razgovori, ki jih je imel včeraj Berenger z Mussolinijem in pravi dalje: Možnost stalnega sodelovanja Italije in Francije je odvisna od splošnega sporazuma, ki pa bo moral upoštevati novo nastali položaj v Evropi in vse življenjske potrebe Francije na polju mednarodne varnosti. Le na taki osnovi je mogoče govoriti o sklenitvi prijateljskega pakta med Rimom in Parizom. Priprava psiholoških temeljev za tako politiko mora tvoriti glavni cilj bodoče diplomatske akcije Francije. Šele, ko bo to uspelo, bo upravičen sestanek italijanskega in francoskega zunanjega ministra.
Dr. BeneS o Podkarpatski Rusiji
Praga. 4. maja. r. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je imel danes v Užhorodu, kjer mu je prebivalstvo ^redilo prisrčen sprejem, velik govor, v katerem je dejal med drugim: Mirovna konferenca je smatrala, da ]e v interesu varnosti in mira v Srednji Evropi potrebno, da le Češkoslovaška neposredni sosed -3u-m unije. Zaradi tega je vprašanje fodkar-patske Rusije eno najvažnejših vprašan] evropske politike. Češkoslovaška se nikoli ne bo odrekla temu ozemlju ter nikoli dopustila revizije tega vprašanja. Ona bo skupno s Podkarpatskim narodom do zadnje kaplje krv| branila to ozemlje. Tod-karparska Rusija pripada podkarpatskeniu narodu hi Češkoslovaški republiki. To ozemlje ima misijo, da teritorijalno zveze Češkoslovaško z RumunlJo in da t p ko omogoči politiko Male antante.
ČSR in Rusija
Paril. 4. maja. AA. Češkoslovaški zunanji miniater dr. Beneš je dal posebne-mu praškemu dopisniku pariškega lieta »Le Jour< intervju o bodočem razmerju m?d Češkoslovaško in Sovjetsko Rueijo. Dr. Beneš je med drugim dejal: Zdaj pričakujemo razultatov razgovorov med Romunijo in Sovjetsko Rusijo. Potem nameravamo normalizirati svoje razmerje s Sovjeti; to pomeni, da bomo priznali Sovjete in obnovili z njimi diplomatske odnosat?. Toda s politič-
nega ©tališča, je dodal dr. Beneš, v tem pogledu ni pričakovati nikakih presenečenj. Kar e<? tiče gospodarske in trgovska strani
vprašanja priznanja Sovjetske Ruoije, ni dvoma, da bo Češkoslovaška, ki je industrijska država, imela od obnove normalnih od noša-
i?rv z Rusijo precejšnje koristi.
Poostritev položaja v Španiji
Marid, 3. maja, č. Položaj postaja vedno bolj oster. Sociamo-de-rookratski delavski sindikati napovedujejo splošno stavko, da bi podprli stavkovno gibanje kovinskih delavcev, ki stavkajo že dva meseca. Med policijo in demonstranti je v pretekli noči prišlo znova do hudih spopadov in je bile devet ubitih.
V političnih krogih menijo, da bo parlament takoj po končani interpelacijski debati zopet odšel na počitnice in da se bo sestal Šele meseca septembra. Parlament je v zadnjem polletju zasedal dalje časa, ka-kor to predpisuje ustava. Vladi je popolnoma po godu, da se bo rešila skrbi novih interpelacij, ki ogražajo njen obstoj.
Katastrofalni vihar v Indiji
Kalkuta, 4. maja. r. Nad velikim delom province Aasan je v torek ponocM dtivjal strahovit vihar, ki je napravil veliko škodo zlasti v mestu Svlhert. Po dosedanjih poročilih je 30 smrtnih žrtev. Tudi ranjenih je zelo veliko.
Prebivalstvo Dunaja
Dunaj, 4. maja. r. Ljudsko štetje dne 22. marca je ugotovilo, da ima Dunaj 1,874.816 prebivalcev proti 1,865.780 leta 1923, od teh 128.000 inozemcev.
PRIDE!
PRIDE!
LIANE HAID, VIKTOR DE KOWA, PAUL KEMP — Režija: BOL.VARI
PRIDE!
PRIDE!
„Dvorec na jugu" I I »Dvorec na Jugu"
LIANE HAID, VIKTOR DE ROWA, PAUL KEMP — Režija: BOLVARY
Kranj, 3. maja.
Nekaj posebnega so nam obetali velik; lepaki, posebno zlasti za naše mesto. Saj je sinoči prvič nastopil mladins-ki zbor in orkester tukaj&nje Glasbene šole na sa-mostojmean koncertu, ko je bilo izvajanih kar troje baš našemu mladinskemu ■boru in orkestru posvečenih skladb, ki ta izredna glasbeni dogodek, ta dvojni krst je 6inoči privabil v veliko dvorano Narodnega doma, ki je bila Kmalu po 20. ura že polna, vse prijatelje mladine in glasbene umetnosti. Večer je bil posvečen izključno skladbam prof. Emila Adamiča, enega največjih, najbolj plodovitnh in najsodobnejših slovenskih skladateljev, ki je tuda prisostvoval sinoćnjemu koncertu. Zaskrbljeni so bili prireditelji, tesnobno so utripala mala srčeca okrog štiridesetih enako in okusno oblečenih mladih pevcev in pevk. A takoj, ko so se (prvič razvrstili na odru, so bili toplo pozdravljeni. V prvem delu sporeda je mladinski zbor zapel štiri efektne pesmi: Po vodi plava, Tri drobne Konople, Da b' biva liepa ura, Tičice lepo pojo, in to tako prisrčno in učinkovito, da je bila publika že kar spočetka elektrizirana in stopnjevala s pohvalo od pesmd do pesmi. Te poliflonske mladinske skladbice, kti jrih je pri nas uvedel baš Adamič, so gotovo najFprimernejša pot k napred'ku mladinske glasbe.
Drugi del sporeda je izpolnila sinoči prvikrat izvajana suita za šolski orkester z dekiamadjami, ki jo je prof. Adamič naslovil: »En dan počitnic male Mimice«. Ta v jugoslovenski glasbeni literaturi edinstvena mladinska suita ima deset slik: Dobro jutro, V logu. Siromak ob potu, Veseli raj, Pri kovaču, Ob potoku, Kapehica, Na vrtiljaku. Ptičji ples in Lahko noč. Izredno melodijo zna. polna novih domielekov, tako pestra in vendar v celoti harmonično se prelivajoča skladba je tako po posameznih sldaah kakor na koncu izevala frenefcičen aplavz. Zelo primerno je bila začetkom vsake slike podana interpretattvna deklamacija, katere je  »kladfbi   močno  sorodno spesnila
99
Samo še danes nepreklicno zadnjikrat
Suzana
v kopeli*4
Z MAGDO SCHNEIDEK in HEKMANNOM THIMIGOM v velezabavni šaioigri: »MAKI ON, TO SE NE SPODOBI«. — Danes ob 4-, 7. in 9. uri v ZVOČNEM KINU »DVOR« pri vstopnini: Din 4.50 in
Din 6.50.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 4. maja.
Včeraj zjutraj je 831etna postrežnica Marija Porentova obvestila policijsko upravo, da je našla mestnega delavca Janeza Jakliča v njegovem stanovanju mrtvega. Prišla ga je zjutraj buditi, toda ni se ji odzval. Ker ga tudi na ponovno trkanje ni bilo na spregled, se ji je to čudno zdelo in odprla je vrata. V sobi je ležal Jaklič na postelji, ki je bila vsa okrvavljena. V desnici je tiščal ostro britev, s katero si je bil ponoči prerezal vrat in izkrvavel.
Policijska komisija je odredila prevoz trupla nesrečnega delavca v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pri pokojnem Jakliču so našli samo 200 Din in nobenih listin, iz katerih bi bil razviden vzrok samomora. Najbrž je Storil obupno dejanje v trenutni duševni zmedenosti.
Te dni se je posrečilo ljubljanski policiji prijeti in razkrinkati tri nevarne tatove, ki so kradli po Ljubljani in okolici. Bile so to tipične »stanovanjske podgane« in sicer brezposelni delavec Martin L., doma iz Jarš. brezposelni delavec Matija K., brezposelni delavec Oskar S., dočim je četrti v njihovi družbi neki France K. zaenkrat še na varnem. Martin L. in Matija k. sta lani v decembru v Bohoričevi ulici 13 iz stanovanja Frančiške Lindnerjeve odnesla 1000 Din vreden gramofon, ki ga je L. nato
prodal »nekemu Francu« na Črnučah za borih 30 Din. 12- februarja je pa L. vlomil v stanovanje Antona Škofica na Zaloški cesti št. 4 in odnesel 4 pare čevljev ter par galos v vrednosti 1000 Din. Večkrat so beračih tudi v Florijanski ulici pri hišni posestnici A deli U., ki je zelo dobra ženica, m Jih je celo podpirala. Toda dobrota je vedno sirota! Lopovi so ji vedno kaj odnesli, enkrat denar, drugič kake predmete in Matija K je celo nagovarjal ostale tri. naj starko oropajo, češ, da dobro ve. da ima mnogo denarja. _
Na Taboru so posetih Kajetana Burgerja in mu odnesli 600 Din vredne modne hlače. Poglavar te vlomilske tatinske tolpe je bil Matija K., ki je nedavno tudi vlomil na podstrešje neke hiše v Studentovski ulici in odnesel več komadov perila. Ta tatvina policija ni bila prijavljena, kakor tudi ne ona v Zeleni jami, kjer je K. prav tako odnesel več kosov perila. Policija domneva, da so podjetni Utovi kradi5 tud' drugod, vendar jim ni mogoče tega dokazati
Davi okrogr 4. je službujoči stražnik v Tržni ulici ustavil nekega kolesarja, ki je imel vrečo a 4 kokoši in 6 golobi. Zatrjeval je, da je perutnino kupil od kmetov v Vodicah in da jo je prinesel naprodaj gostilničarju L. Povedal je tudi, da je že večkrat
ga. Nilka Potočnikova In samo skla^o Tem bolj približala tudi širšemu občinstvu, šolski orkester, pomnožen s starej-š/lmi močmi je svojo težko nalogo re&il lepo, doživeto in učinkovito.
V zadnjem delu pa sta bili tudi prvič izvajan/i kantatii za mladinski pev&ioi abor, govorilni zbor, soli in orkester »Bajka« po Cv. Golarjevem besedilu in »Kresnice« po narodnem besedilu. Tudi ti dve skladbi utirata novo pot v mJaoMn-ski glasbi in prof. Adamič je pokazal, naš mladinski zbor pa dokazal, da je le ta pot prava. Obe kan tati sta pri na vzočib dosegli ogromen uspeh. V odn> ru med drugim in tretjim delom koncer ta je imel predsednik Glasbene šole, gim ravnatelj dr. Dolar kratek nagovor, v katerem je poudaril velik pomen večera za Kranj, zlasti pa za Glasbeno šolo in njen mladinski abor. Ob tej priiUi je prisotnemu skladatelju mala pevka v znak bvaležnosti in priznanja izročila srebrn venec. Občinstvo pa je v dokaz veMke priljubljenosti prirejalo skladatelju spon tane ovactje in ne zastonj, saj je on prvi poklonil enkrat tudi provinci prvenstvn izvajanja. Da pa je koncert doživel tak uspeh in da je krstni nastop kranjskega mla-dinskega zbora tako gladso in lepo potekel zato ima pač največje zasluženje požrtvovalni in neumorni dirigent sinoćnjega koncerta in vodja tuk. Glasbene So le g. Albin Fakin, ki je bil za svoj veliku trud že in bo pri nadaljnjih nastopih gotovo še bolj poplačan.
Danes ob 11. dopoldne je bil isti program enako uspešno izvajan na matineji posvečeni solskii mladini. Upamo ln že limo, da bosta mladinski zbor, k.i ra3|p«">-laga s precej mnogo obetajočimi glasovi, in njegov vodja po tem prvem nastopu v kompaktnosti, discipliniranosti in izoblikovanosti rasla in korakoma dosegala vse večje uspehe. Upamo, da bo v nedeljo tuda Ljubljana naše malčke sprejela prisrčno in jim dala vzpodbudo, da bodo gorenjski sla veki z lepo slovieneko pesmijo  Se  marsikomu   razvedrili srce.
prinašal na trg v Šiško perutnino in jo tam prodajal. Ker mož nima nobene izkaznice, domneva policija, da je kokoši najbrž ukradel, zlasti ker jih je tudi hotel na trgu pred stražnikom skriti. Gre za nekega Franca 2., ki je za enkrat ostal v zaporu.
ŠAH
Glavni turnir Po VII. kolu vodi Furlani.
Ljubljana, 4. maja Sino.či se je po dolgem praslMlcu zop-rt odigralo kompletno kolo. Pred pričetkotm VII. kola sta Sikosuk in Gabrovsek nadaljevala prekinjano partijo V. kola. Sikošsk je igral izredno močno in postavil nasprotnika na mat. V VII. kolu se je najprej končal damski gambit M a rek - Longer. Slednji je kot črni igral v otvoritvi slabo. V** čas ni mogel razviti svozjaga damekegn krila, kar je beli lepo izkoristil in zmagal po 43 potezah. Zanimiva je bila španska pa rti j* Pr^infalk — Kranjec. Preinfalk je kot beli igral na napad, ki »a ie pa Črni lepo odbil. Nastala je izenačena, čeprav zelo raztrgan-i in nejasna pozicija- Beli ie dobil silno močnega prostega kmeta, ki ie prodrli na s*dm.> linijo in grozil, da se spremeni v damo Kranjec fs siVer našel r<*šit>v in je nevnr nega kmeta nridobil. za?w>l r>a je v matow.k>> mrežo, iz katere ni bilo r^fiitve. Angleška Dartija Tavčar—Furlani v lafofltu ni km« la, da se bo končala z zmago Furlanijn. Tavčar ie igrel otvoritev izvrstno in je dobil boljšo pozicijo. Fjrlani. ki je igral na zmago, j*» nato naoravil nanako. ki bi. pravilno izrabljena, p« rti jo takoj izcnibila. Tavčar ni pogodil BftjboiflMga odgovora, črni \i prešel v napad in zmagal. Cibic ie kot črn' igral proti SikoŠku kralievsko indijsko obrambo. Beli je v središnjici napravil napako, kar je črni strumno izkoristil in zmagal. Sikoškov in Longerjev poraz znacifa vsekakor presenečenje tega kola. V meran-eki Milan Vidmar — GabrovSek ie prvi igrral otvoritev v moiMerskem sit i 1 u    in    r»riS^l v
precejšnjo prednost. Po zamenjavi rlam pa ie nadaljeval slabo. Gabrovše»k je pridobil kmeta, ki ga je orei izginbil ter fć b pozicijo izenačil. Nasprotnika sta se sporaz umela s delitvijo točke. Partija Ciril Vidmar — ?iorli io bila pr^kinj?na v boljši poziciji za Sorliia. ki ima premoč kvaliteta Sorli bo najbrž dobil.
Stanje po VIT. kolu Furlani 5. Siko£e.k 4 in pol. Longer 4. Gabrovšek 3 in pol H V Preinfalk. Cibic 3 in pol. Mil. Vidmar 3 (2V Sorli 2 in pol (3). Ciril Vidmar 2 in pol (1). Merek 2 in pol. Tavčar 2, Krani>ec 1 in pol (1).
Dan?« igrajo v VIII. kolu: Cibic — Kra njec. Furlani — Preinfalk. Sorli — Tavčar Gabrovšek — Ciril Vidmar, Longer — Mi lin Vidmar, Sikošek — Marek. V soboto se bodo odigrale prekinjene partij?, v ponedeljek IX., v torek pa predzadnje kolo. Sreda je določena za prekinjene partije, v patak pa bo zadnje kolo, ki mu bo sledil velik brzi tarnir za prvenstvo v maju.
INOZEMSKE BORZE Curih,   4. maja.    Pariz 20.362. London 15.75. Newyork 307.25 Brusni 72.075, Milan 26.25.  Madrid  42.225,    Amsterdam 208.95 Berlin 121.50,  Dunaj 57.90,    praga 12.84 Varšava 56.80, Bukareftta &06.
»slu venski na ko D«, dne 4. maja 1934
Ste v 101
Svetovna razstava v Ljubljani
Jutri bo otvorjena velika mednarodna razstava fotografske umetnosti, na kateri bo zastopanih 26 držav
Ljubljana, 4. maja. ^larailpd« bo v dvomu zmajal z glavo, ko bo ©recital naslov, aH vendar je rea-nica, da jutri ob 11. otvorimo v Ljubljani razstavo, ki se je udeleže razstavljal-oj i vsega sveta. Take razstave so doslej prirejali le v velikih svetovnih sredidčlh in bilo je skoraj preveč predrtano, da se je Fotoklub podal v tako riskirano podjetje. Idealizem *\>tokluba je bil pa kronan z največjim uspehom, kar je najmočnejši rioka-z» kako velik ugled in zaupanje uživa Jugoslavija tudi v najbolj oddaljenih državah sveta. Dejstvo, da so največji fotografsku umetniki sveta zaupali svoja dela Fotoklubu v mali in svetu le malo zjiani Ljubljani, je gotovo največji in najrazveseljivejši uspeh, ki 6e ga mora veseliti in biti nanj ponosen slehern Jugosloven. Svet ima zaupanje v nas in fotografski umetniki iz 27 držav sveta so počastili belo Ljubljano, ker so preverjeni o naši visoki kulturo. Taki0 ze slovi
naša fotografska umetnost, da nas najslavnejši mojstri sveta smatrajo za vredne, da nastopijo z nami k skupni veliki tekmi za prvenstvo v tej lepi in silno
razširjeni  stroku likovne umetnosti.
Za dokd-z tega zaupanja in visoke ce-nritve naše kulture naj navedemo samo nekaj številk in iinen. Za naš-o mednarodno fotografsko raastavo so poslali svoja dela zasrtoptniki 27 držav iz vseh delov sveta. Da ne bd zamudili, so fotografi v Avstraliji, na Japonskem in v Inddji ter t Aimeriki žrtvovali tudi prav zroatme vsote, ko so svoje slike poslali po zraku. V Ldubdjano je poslalo 356 najboljših sfcroKovnjakov 1765 slik. Ker je pa razsodišče moralo držati nrvo svetovne razstave, Je pripustilo na razstavo le 560 slik 217 fotografov Iz 26 držav. Odpadel je le Brit&ki Borneo, odkoder je nekfi navdušen esperantdst in prijatelj našega Bsoeraniuskega kluba, fci mu zaradi posredovanja med nami in tujimi narodli tudi gre največja hvala, poslal v zmoti le slike krajev in narodomanskega pomena. Največja svetovna fotografska razstava je imela čosedaj zastopanih le 29 držav, a na slavni svetovni fotografski razstavi v CMcagu je viselo le 300 slik!
Najmočnejše je zastopana češka z 51 razstavljalci, razen tega pa bratski češkoslovaški narod pripravlja na razstavo tudi i«let Zveze poKlicnih fotografov. Jugoslavija je zastopana z 48 avtorji, ka med njimi omenjamo Zagrebčana Haber-miillerja, iz Beograda mojstra Sristeka, a od Slovencev razstavljajo vsi od Ravnika pa do najmlajših umetnikov. Med člana Fotokluba bo viabudil največjo pozornost doslej naši javnoetii še neznani Švicar Stoloker, ki živi v Trstu, a se je pridružil ljubljanskemu Fotoklubu, ker ga smatra za enega po kvaliteta najvišjih v vsej Evropi. Ta je razstavil tu»di dragoceno in redtao trihromijo, ki je napravljena s tremi negativi v barvah in deluje, kakor najboljši akvarel. Med Čehi omenjamo samn svetovno slovitega dr. Tva u schirianji a in že lahko sodimo tuda na višin-n drugih razstavljalcev. Po številu slik so na tretjem mestu fotografi iz Združenih držav Severne Amerik« s 30 umetniki, kjer predvsem omenjamo portretiste dr. Thoreka iz Cbicaga, Tucker-manna in Peela, občudovalca mehkobe ženskega in otroškega telesa. Slavna Don TVdllaee ima žanre, Alenius drugo trihromijo razstave. Ta pretisk v treh barvab je tako težek, da sta na razstavi le dve ■trihrcmijli. Odlično so pa zastopani v Ameriki živeči JaPonci s Kobavashijem, kii slika velemesto in idile dela, ter drugimi, ki je med njlmii prvi sloviti Mdtsu-taro Puku, seveda so pa poslali svoje slike tudi najznamenitejši japonski mojstri iz svoje domovine. kakor Okamoto In Torriyama. Tudi Kitajska je zastopana s € raizstavljaloi. ki  je pa med njimi naj-
izrazitejši priseljenec Carcalho is šanga-ja, nadalje pa Kitajsko zastopajo T Evropi splošno ananl Wong, Iau CM 1. dr. Iz Indije  bomo videM  kar 9 raastavijalcev, W nam odkrivajo vso tinMoost In sanja-voet  ter  mehkobo    indake    poezije. Po vsem svetu slove imena NalawaHa, Un-waHa in Rata a g ar z efekti prfipekajočega Indsfltega    solnoa.    Johnston    iz Kanade nam  odkriva  lrmeoko  in mestno Uvlje-nje ter nebotičnike svoje domovine. Zlasti*, zanimivi  ln skoraj nedosegljivi mojstri   so  Angleži   in  najbolj  k ara kt eri stri-cen  je med  drugdmi svetovnimi mojstri Keighev s svojo bohotno romantlKo. ko njegovi  plemeniti    tiski    delujejo, kakor slike slavnnh starih sBkarjev. Holandsko zastopa    med    drugimi mojster Schaep-mann s 6likami malome»tnega življenja v žlahtnih    tiskih, a   Norvežan Larsson nam odkriva ziuaeke čare s severa, Portugalec Orton pa s>pet južno sobice svojega morja. Med Španci bomo občudovali Martiineza    in   spoznalć pesnika morja Ban <ira.no   Camgmna.   Hed   Francozi   se s s Lik ama morja odlikuje Fernandea in specijalist za  cvetlice dr.  Pringault. Belgijec Lemmens ima bidermajerske prizore in akte, a med zastopniki Namčije si bo pridobila   naše    simpatije  znatna filmska operaterka Leni Junghaus s slikami iz Dalmacije in s portretom naše Ite Rine »v dalmatinski noši. Italija je poslala na •tekmo same znane kapacitete: Bertogllo, TržaČana Ullesi itd., med njimi je pa fcu-dfi Tirolec Glasersfeld Iz Merana s tirolskimi motivi. Soseda  Avstrija  je hotela »pokazati  svojo naklonjenost in spoštovanje, ko nastopa z nad 20 razstavljalci z dunajskim in praškim  klubom  in s fotografsko sekcijo svojega Alpenvereina, seveda so pa poslali svoja  najboljša dela •tudi slavni dr. Peneoke, nadalje pa Neu-miiller tudS svojo v Londonu in Leipzigu z alato medaljo odlikovano  »čebulo«, a •med    razstavljalci    je    tudi ga. Christa Wantoch, ki se v svojem pismu ljubeznivo  ponaša,  da je rojena Ljubljančanka ter smatra za največjo srečo, da bi smela svojim rojakom pokazati kako svoje delo. Med   Poljaki    bomo     spoznali najboljša mojstra Poddebskega in Rodkows.-tega. Iz daljne Južne Afrike bomo spoznali 5 mojstrov na čelu s Haywardom in Oudtsho-ornom, ki  ima  mogočne  morske motive. •Iz   Avstralije   je   poslal   Hawkes prizore iz avstralskega pragozda in z Nove Zelandije sta dva razstavljalca, edino dela iz Honolulu na Havajskih otokih in pa fotografije enega  Američana  še niso prispele. Bolgarija bo zastopana le z enim raz-stavljalcem,   m-ed   Madžari   pa razstavlja tudi izraziti   Marnitz s čikaške razstave zmane 6tvari. Med  Švicarji  bomo občudovali  umetnika  planinskega    življenja in pokrajine Peverja, iz  Latvije pa Kauff-mannn.
Inž. arh. štren ar je trietažno dvorano Hedžetove veletrgovine v Frančiškanski ulici uredil v najimpozanunejšo razstavno dvorano, kaKršne vidimo le v velemestih. Umetnik je žrtvoval mmogo dmi in noči za aranžiranje razstavnega materijala, ki ga je s prostorom sklenil v najučinkovitejšo celoto, kjer pride vsako delo do svoje najpopolnejše veljave. Dvorano je izpremenil v bujen zimska vrt z velikim bazenom in vodometom na sredii, kjer plavajo zlate ribice, a za na-strojenje bo skrbel najmodernejši llcev-mi radio aparat, ka je tudi prijazno posojilo nadvse uslužne hiše g. Hedžeta, ka ga Fotoklub lahko šteje med svoje najboljše prijatelje. Razstava bo otvorjena svečano z govori predsednika razstavnega odbora župana dr. Dinka Puca, pred-sedmiKa Fotokluba g- Lojzeta P e n g a 1 a in pokrovitelja ministra g. dr. Alberta r a mer j a ter drugih povabljenih za-stofpnakov, po svečanosti bo pa razstava takoj dostopna javnosti.
Sestri Montel sta hoteli Udino oropati
Kako je bil umorjen sušaški vetetrgovec Mirko Lclina. — Pokojni je imel v blagajni 26.000 Din, pri sebi pa 8000.
Sušaska policija je včeraj zaključila preiskavo proti sestrama Juliji in Jožefini Montel (nc Mantel. kakor smo včeraj pomotoma poročali), ki sta na zavraten način umorili veletrgovca Mirka Udino.
Prvo zasliševanje je dalo negativne rezultate. Izpovedi obeh sester sta bili namreč bistveno drugačni in polni protislovij. Tako je Julija zatrjevala, da je sama ubila Udino, pozneje je pa dejala, da je bila sestra tudi v hiši in da je sodelovala pri zločinu. Tudi je dejala, da je ubila trgovca s kladivom, a v sobi kladiva niso našli, pač pa okrvavljeno leseno ročico. Kladivo so našli v kuhinji, bilo je pa cisto. Julija je dejala, da ga je po zločinu oprala. Nastane vprašanje, kdo je udaril Udino z leseno ročico, ki so jo našli v sobi. Policija domneva, da ga je najbrž udarila sestra Jožefina.
Da bi spravila preiskavo na slepi tir, si je Julija izmislila, da se njeni sestri Jožefini prikajuje duh njune babice in deda, s katerim se često razgovarja. Usodnega popoldne je Julija slišala, kako se je sestra zopet pogovarjala z duhom in slišala je, kako je Jožefina v zamaknjenosti pripovedovala, da ded in babica zahtevata, naj spravita Mirka Udino s sveta. Tako je hotela Julija finsirati blaznost, kar se ji pa ni posrečilo.
Včeraj zjutraj so prepeljali zločinki na kraj zločina v stanovanje pokojnega Udi* ne, kjer je bil umor rekonstruiran. Od 10. dopoldne do 4. popoldne je policijski šef Rosnndič sestri neprestano zasliševal in ugotovil vse podrobnosti zavratnega zločina. Sestri sta natančno opisali, kako sta se pripravljali na zločin in tudi priznali, da sta imeli namen Udino oropati, za kar jima je pa zmanjkalo poguma.
Julija je napadla Udino, ko je večerjal. Tiho se mu je priplazila za hrbet — po-preje si je na pete nabila gumijaste pod-petnike, da bi je ne slišal — in ga udarila s kladivom po gl«vi. Udina je vstal in se opotekaioč hotel braniti, pa ga je Julija hitro udarila se drugič po glavi. Nato je prišla še Jožefina, ki je na tleh ležečemu LTdini pokleknila na prsa, potem sta pa začeli obe udrihati po njem. Pri obdukciji so ugotovili, da je dobil nesrečni trgovec naj* manj 20 udarcev po glavi.
Sestri sta končno trgovcu pobrali iz žepa blagajniške ključe. V blagajni je bilo 26.000 Din, a je nista znale odpreti. Menda sta se tudi prestrašili, ker je baš takrat prišel brat Udine, ki je skoraj četrt ure zvonil, a se mu ni nihče odzval v hiši. Ko je brat odšel, je Jožefina naglo pobegnila iz stanovanja. Pokojni Udina je imel pri sebi tudi 8000 Din gotovine, ki se je pa sestri nista dotaknili, ker najbrž nista vedeli za njo.
Julija Montel je bila rojena 26. oktobra 1911 v Spodnjem Mozlju blizu' Kočevja, njena sestra je bila pa rojena 15. oktobra 1913 v istem kraju. Morilki sta bili izročeni sodišču.
OUZD v aprilu
Ljubljana, 4. maja.
OUZD v Ljubljani objavlja statistične podatke o zavarovanju delavcev v aprilu. Povprečno je bilo zavarovanih 77.375 delavcev In delavk (v primeru z aprilom lanskega leta 3205 več), in sicer 47.152 (+1309) moških in 30.223 (-h 1896) ženak. Bolnikov je bilo 19S1 (+469). Povprečna dnevna zavarovana mezda Je znašala 22.6S Din (—0.62), celokupna dnevna zavarovana mezda pa 1.755.048.40 (+26.732).
Konjunkturna zaposlenost delavstva se je v aprilu 1934 precej zboljSala. Napram aprilu 193S Izkazuje OUZD prirast 3205 zavarovancev, in sicer 1309.moških in 1896 ženskih delavcev.
Tudi sezijska zaposlenost delavstva Izkazuje precejšnje izboljšanje. Od marca 1934 do aprila 1934 je prirastlo 2891 moških in 378 ženskih članov. Predvsem gre to izboljšanje zaposlenosti na račun gradbene industrije, ki je izrazito sezijskega značaja.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki odgovarja približno faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je v aprilu 1934 zopet nekoliko popustila, in sicer pri moških za Din 085, pri ženskah pa samo za 0.08 Din.
Tudi odstotek bolnikov je v aprilu na-rastel za 0.36, in sicer pri moških za 0.47, pri ženskah pa za 0.59.
Za razmah smučar-stva na Dolenjskem
LJubljana, 4. maja.
Priprave za zgraditev prvega smučarskega doma na Dolenjskem lepo napredujejo in če bodo pokazali dovolj razumevanja za to, lepemu kosu Dolenjske koristno akcijo tudi tisti, na katere se je agilni SK Polž obrnil s prošnjo, naj mu omogočijo doseči končni cilj. dobimo še letos nov smučarski dom, ki bo nam vsem v ronos. Včeraj je ♦bil zakoličen pri Sv. Duhu nad Višnjo goro svet, kjer bo stal dom, in prihodnji teden začno kopati temelje.
Časi so pa teiki in klub si mora pomagati na vse načine, da zbere vsaj nsj-potrebnej$a sredstva za zgraditev doma. V okviru svojih prizadevanj je sklenil prirediti na prazrkk vnebohoda 10. t. m. v rrijazni vasici ZavrtaČe pod Sv. Duhom veselico, ki bo gotovo privabila velike množice ljudstva iz okolice Višnje gore in Slične, pa tud. mnogo izletnikov iz Ljubljane in drugih krajev, saj je Sv. Duh med našimi najlepšimi izletnimi in razglednimi točkami.
Smučani, prijatelji Dolenjske in vsi, ki radi preživite nekaj prijetnih ur v bujn: pomladni naravi s krasnim razgledom daleč naokrog, rezervirajte si praznik vnebohoda za z!et k Sv. Duhu nad Višnio goro.
Koncert Brandl tria
Ljubljana, 4. maja
V Hubadovi pevski dvorani je včeraj zvečer Glasbena Matica priredila svoj III. intimni večer. Izpolnil ga je trio, ki ga tvorijo dame F. Brandl (violina), V. Gara (čelo) in M. Rusy (klavir). Temperamentne, energične koncertantke se mali. nizki Hubadovi dvorani po dinamični sili svojega izvajanja, vajene širokih koncertnih prostorov, niso mogle prilagoditi in se je Hubadova dvorana to pot še bolj kot kdaj prej izkazala kot neprikladno za glasbene prireditve te vrste. Tudi razsvetljava ni ugodna, ob toplejšem vremenu duši zrak in treba je muzicirati celo pri odprtem oknu- Gotovo pa je zopet boljše, da je ta dvorana polna, kot kakšna druga ob istem številu poslušalcev prazna. Končno tudi ni prezreti, da prireditvenih stroškov doma skoro ni.
V očigled mali obsežnosti koncertnega prostora je včerajšnja prireditev Brandl-tria malodane izgubila značaj intimnosti večera, vsaj z ozirom na moč podavanja. Umetnice tudi med seboj še niso uravnovešene. Dominira klavir in imeli smo mestoma vtis, da je bil to klavirski koncert s sprembevanjem violine in čela. Sicer se tudi najprominentnejšim komponistom vedno ne uda v takem instrumentalnem sestavu napisati troje enakovrednih partij in le prerad klavir dviga glavo nad tovariško violino in čelom. Brez dvoma i-e ga. Rusy v prvi vrsti solistična sila, ki se ji upira pri- ali celo podreditev. Njeno krepko, skoro moško uveljavljanje podpira samosvoja p reda valna poglobitev in bravuroz-na tehnika. Podala je tudi samostojno Preludij v c-duru Prokofjeva, ne baš eno izmed reprezentativnih stvari komponista in impresionistični »Danse d'Olaf Pick iMan-giagallija, za katerega izvajanje je žela spontan, buren aplavz, tak. da je morala primakniti še eno točko. Nič manjša umetnica ni ga. Brandiova, ki nam je izza svojih koncertov vedno v najprijetnejšem spominu. Violinistka velikega, respektnega formata se je močno razigrala in razživela zlasti v veliki, velezanimivi Sonati za violino in klavir v a-duru slavnega Belgijca Francka. Najskromnejša v trojici je čelistka ga. Gara s izklesanimi, čistimi toni ne baš prvovrstnega instrumenta, z izenačenim vibratom in veliko toplino kantabilnih partij, z zavidanja vredno tehniško spretnostjo, brezdvomno umetnica visoko nad povprečno mero.
Dokaj obsežni, celo breobsežni program je otvoril Beethovnov »Trio v d-duru, op. 70, št. 1«, dramatično, krepko zlito delo, zaključil pa Rahmaninova obsežni >Trio elegiaque op. 9.«, ne morda toliko sk a riba elegičnega, temveč morda bolj teatralno patetičnega značaja, čije prvi, posebno pa drugi del dovolj močno zavzema, zadnji pa brez notranje sile izpuhti. Dame so za svoj lepi koncert žele vsestransko, iskreno priznanje močno zainteresirane in mnogoštevilne publike. _—č.
Po tradiciji
se poslavljajo
Ljubljana, 4. maja. Meščani hodijo vriskat na Šmarno goro, dočim so doma neznansko dostojanstveni ter zapeti in prištevajo fante, kn prihajajo kričat v Ljubljano, za neotesance. Toda fantje so si pričorili privilegij, da smejo vriskati po naših najživahnejših ulicah, da morajo stražniki mižati češče na obe očesi. V splošnem pa tudi meščani niso tako strogi, zlasti meščanke ne. ki se zelo rade ogre-jejo za vse junaške podvige.
V eredo eo ee poslavljali fantje od civilnega stanu. Slovo je bilo seveda glasno, kajti če odnajaš k vojakom, se je res treba založiti s korajžo, ki jo fantje kaj spretno vlivajo vase. In te tekoče korajže je res V Ljubljani toMko, da se meščani ne morejo resno zgražati nad neotesanostjo fantov. To spada pod sodoben pojem »tujski promet«. Meščani odpirajo okna le ob zelo redkih prilikah, zato si lahko mislite, da je bib včeraj nekaj posebnega, ker so bila vsa okna polna meščank, ki so občudovale nenavaden fantovski pogum. Tudi gospodinje na trgu so bile vesele fantov, ko so si prihajali kupovat šopke. Hudo ie bilo damam, ker niso vedele, kako bi neprisiljeno okitile postavne fante, k: so si morali sami izbirati šopke.
Dopoldne so se fantje kazali pijani, po-popoldne pa pri na:bol:5i volji niso mogli igrati, da so trezni. Zato tudi niso mogli več povsod mižat- stražniki. Posebno zanimivo
se je zdelo meščanom, da sta se lovila nabornik in stražnik na trimostju. Fant jo ie kaj urno ubira! po mostu na drugi breg, od tam pa zopet čez drugi most nazaj. Stražnik je bil v zadregi, kajti fant se je spretno umikal ter je takoj opazil, če se je stražnik obrnil, da bn pritekel p reden j. Ljudi so je »brala k tej imenitni dirki velika množica, ki se je Izvrstno zabavala. Gledalci so bili nevtralni ter niso hoteli pomagati stražniku loviti fanta.
Sio*r m &e pa fantje pregrešili Se na nefteto načinov, največ prestopkov so zakrivili proti cestno policijskemu redu. Fni skupina je navezala celo vrsto kovče-gov na vrv. nakar so jih vlačili po ulicah. To se je izkazalo zelo praktično, že zato, da ni mogel nihče pozabiti kovčega v gostilni in fantje so lažje objemali po cestah dekleta ,ker so imeli bolj proste roke.
Zelo so pomilovati vojake dn kjerkoli so srečali kakšnega, so ga ustavili ter silili piti. Poskušali so govoriti bratsko narečje. Na Poljanski cest: se je vojak trudil govorita slovenski, fantje so govorili jugoslovan-ščino. Vpraševali so, kakšen vinček pijo v vojašnici. Vojak je dejal žalostno: — Nema, brate, toča! Pijem vodul — Mi pa nećemo vode! Na, bratec, pij! Eks! Ce ne spiješ ,boš moral požreti Še »flašo«!
No, danes pa imajo fantje mačka, ki nekaterih ne bo minil ndti dolgih 16 mesecev.
Radio kotiček
Ljubljana, 4. maja.
Danes bo predaval v radiu dr. Lavo ćer-melj o vprašanju našega morja. Predavanje se prične ob 18.
2e od 6. stoletja po Kristusu prebiva naš narod nepretrgoma ob obali Jadranskega, morja od izliva Soče do Bojane. Vendar je jadranski problem ali problem odločilne besede nad to obalo in nad tem morjem postal naš problem, torej problem vsega našega naroda šele v zadnjih desetletjih. Z vso mladeniSko silo je silil prvič na dan med balkansko vojno in od tedaj ni miroval, dokler se ni s srečnim izidom svetovne vojne in z zmago naše junaške vojske enkrat za vselej rešila usoda Dalmacije in njenih otokov. S tem pa jadranski problem še nikakor nI bil definitivno urejen. Jadranski problem je še v marsikaterem pogledu odprto vprašanje. To vprašanje je še vedno zelo aktualno, v marsikaterem pogledu celo skrajno pereče.
Ker je pa največjega življenjskega pomena za naš narod in za našo državo, je naša dolžnost, da spoznamo problem v vsej njegovi važnosti In v vsem njegovem obsegu, ker je naša moč in naša svoboda le ob Jadranu. Z usodo Jadrana ]e združena usoda vsegra našega naroda.
Družabni večer JS
Ljubljana, 4. maja.
Najlepše spomine na veseli predpust gotovo vzbujajo vabila na družabni večer JS. ki bo jutri ob 20. na Taboru, saj se tudi predpustnega jadranskega večera množice udeležencev spominjajo kot najbolj zabavnega večera vsega letošnjega pred-pusta. Vsa prireditev bo tudi jutri popolnoma demokratična in bomo kar pri mizab sledili vsem točkam, ki so predvsem zabavne in humoristične vsebine.
Bučarjevi ?>študenje ?mo« na3 bodo razveseljevali s svojimi burkami, ki jih uganjajo na solnčnem Rabu. Videli in slišali bomo seveda le najboljše odlomke operete in najbolj popularne šlagerje. ki jih bodo izvajali na5i šentjakobčani, ko bo prismojenega profesorja igral g. Lavrič, smešno ostarelo koketo avtorica sra. Bučarjeva, razposajeno Mino gdč. Silva Danilova, zaljubljeno Nado ga. Ervina Wrischer-Pe-trovčičeva, požrešnega Okija g. Milčinski, podjetnega 2ivka veseli g. škerlj in njegovega druga Lada g. Hanžič. Kot zamorci bodo nastopili člani okteta »Ljubljanskega Zvona«, zbor bo pomnožen s pevskim društvom ->Tabor«. igral bo pa orkester Sokola I. pod vodstvom komponista operete g. Danila Bučarja. Za Šentjakobčani bo zabaval priljubljeni komik Narodnega gledališča g Josip Danes obiskovalce s šaljivimi recitacijami, nato bomo pa občudovali skupino ge. Katje Delakove pri izvajanju simboličnega plesa po slavni skladbi češkega komponista V. Novaka >Morje<r iz cikla sPan«. V skupini plešejo dame iz najboljših ljubljanskih krogov, na kJavirju jih pa spremlja g. prof. Marjan Lipovšek. V okrilju stražarjev Jadrana bomo slišali tudi mešani zbor emigrantov »Tabore, ki nam zapoje pod vodstvom g. F. Venturinija kompozicije pevovodje Ven-turinija, Ocvirka, Vodopivca, Adamiča in Biničkega. G. Pavle Debevc bo spet uganil kako imenitno kot conferecier, a pri pa-vllijonih, kjer bodo stregle razen članov tudi članice ženske sekcije JS, bomo dobili tudi vse dobrote tam od sinjega Jadran po najzmernejših cenah. Vsa prireditev bo pri mizah, končno se bomo pa malo stisnili, da bomo lahko tudi plesali. Ves dobiček je namenjen mladinskemu socialnemu skladu, da na počitnicah spozna čim več podmlad-karjev lepote ln dobrote našega morja.
Ker je ubil tasta
Ljubljana, 4. maja.
Veliki senat pod predsedstvom s. o. s. dr. Adolfa Hudnika je v sredo opoldne nadaljeval lo. aprila prekinjeno razpravo proti Francu Preskarju, ki je bil obtožen, da ie ubil svojega tasta. O razpravi smo takrat obs?irno poročali.
Sodišče ;e zaslišalo še nekatere priče. Obtoženčeva žena Marija, kakor tudi lOlet-ni sin France, sta se odpovedala pričevanju. Pred sodnika i'e stopil orožnilki narednik Ivan Pucelj, ki mu je sodišče dalo nalog, da preišče stanovan;e obtoženca glede modnega vabila. Preskar je namreč pred sodniki izjavil, da je sodno vabilo, zaradi katerega je med prepirom ubi! tasta, spravi] v miznico. kjer bi moralo 'biti, če ga niso otroci medtem raztrgali. Orožnik ni na?e! vabila, pač pa mu je Preskarjeva žena rekla, da je mož dal vabilo v miznico. pozneje v omaro, kjer so ga našli otroci in porabili kot zamašek za steklenico. Na dan umora je Pucelj vrš;l preiskavo. Obtoženčeva žena mu je takrat izpovedala, da ji jc njen mož." ko se je po obračunu s svojim tastom vrnil k mizi, rekel: »Sedaj sem pa Že napravil. Saj ne bom dosti kaznovan, ksr ootolaž-" se'« Prečitana ie bi':-: nst^ r--
poved priče Hribarja, ki mu je obtoženec
rekel, da <fco zaradi spora s tastom dobi: državno službo. Na vprašanje predsedniku, kaj pomeni izraz »državna službac, je Preskar odgovoril, da je rabil ta izraz za zapor. Ko je bil njegov tast zaradi tatvine zaprt, :e večkrat omenil, da ima državne-službo. Zanikal je, da bi pred smrtjo tasta govoril, da bo dobil državno službo. Razprava :e bila s tem končana.
Sodišče je očsodilo Preskarja na 5 ki robije in na izgubo častnih pravic za 5 let. V kazen se vračuna preiskovalni zapor od 17. januarja dalje. V raz'og h je predsednik med drugim omenil, di prcdvide\a zakoi. za take prestopke 10 let robije, da pa je sodišče z ozirom na razne olajševalne oko-nosti izreklo najnižjo dovoljeno kazen. Preskar, ki je pred izrekom sodbe prosil sodnike, naj ga glede na bedo njegovih otrok milo sodijo, je kazen sprejel solznih očVi.
KOLEDAR.
Danes: Petek, 4. maja katoličani: Flon-jan. Cvetke. Valhnn, pravoslavni 21. aprila. DANAŠNJU PR1RKD1TVE.
Kino Matica: Taniro IjubeauL
Kino Dvor: Suzana v kopeli.
ZKD: Gospodarii veetnirja ob 14.30 v kina Matiji.
Predavanje a ekioptiniimi olikami o rror-nj^m Jadranu ob 20. v dvorani Delavske zbornice.
DE21 RNK LEKARNE. Dane«: Mr. Rahov^f, Kon^re^ni  trer 12, Hočevar, Ljubljana Vil., CekrvSka i'-^ta 34. in LTstar, Sv. Petra cet>ta 78.
mita
»Uradnik se zavedaj, d* jc služabnik javnosti. Stranke iutBto r>'av*i*Cf gore uslužnnsti in prijaznih navodil. Najmanj, kur smejo zahtevati, je vsaj spodob no vedenje. L radovanje pač ni zabavan jc — to morajo posebno umeti uradniki, katerim nalaga urad še posebno potrpežljivost. Izjav ter vedenja teh strank ni meriti z navadnim merilom, saj prihajajo tjakaj obupane nad usodo in nad samim seboj in ne izbirajo besed. Uradnik zato nikdar ne sme pasti na nivo prepirijivca ali odurnega zlovoljneža i. t. d. V radovanje naj bo stvar no in vljudno. Uradnik mora poskusiti vse načine, kako bi stranki ugodil, ne pa, da mrzko ali celo z žaljivkami stranko odslovi, šele, če ne vidi nobene rešilne poti več. kako bi ji ugodit, ji mora to povedati s vljudnimi in dostojnimi besedami.«
To lepo okrožnico je izdal človekolju ben šef nekega urada in završalo je ognr čenje po uradu, ki se imenuje — socijalen
Naše gledališče
DRAMA
Petek, 4.  maja; zaprto.
Sobota,  5.  maja:   Otvoritev propagandnega  tedna:  Bratje  Karamazovi. Izve't Izredno zndžane cene od 20 Din navzdol.
Ne.ieija, 6. maja: ob 20. uri Sveta Ivana. •Izven.  Cene  od  14  Din navzdol.
Ponedeljek. 7. maja: Okence. Izven. Globoko zraižane cene od 5 do 14 E>:n
Začetek Propagandnega tedna v ljubljanski drami bo v soboto dne 5. t. m. s predetavo »Bratih Kararaat-ovl« v re*i-ji g. Debevca. Proradand>ni t^den se vrfr do prihodnje nedelje, to je 13 t. m., vsak večer. Vprizorilo *e bo celo vrsto naj-uspelejšin dram letošnjega ilramekega re pertoarja po globoko znižanih cenah od 5 do  14 Din. ki veljajo  od nedelje dalj*.
OPEKA
Petek, 4. maja: Smetana: Ma vlast. Sini-foniont koncert v unionski dvoran* Cene cd 6 do 30 Din.
Sobota,  5.  maja:   L»uiza.   Red C.
Nedelja, S. maja: ob 20. uri Rigoletto. Qo-stuje   sopran istka   g:d«\   žirpevec iz Berlina. -Izven. Znižane cene. *
Gost v ope«ri. V nedeljo fi. t- m zveeer gostuje v naši operi mlada. Izredno nadarjejia in izvršno izšolana iopra< nistka gdc. 2upevec, ki je študirala petje v Berlinu. Nastopi v vlogi (JiWe v Verdijevi operi -Rigolettu . Naslovno vlog<-poje g. Primož-ič. Ker je to le enkratno gostovanje, ge posebno opozarjamo :a*^ občinstvo na to predstavo, za katero veljajo   znižane   operne   con* .
Gostovanje Sinje ptice. OtodaUHUI uprava je sprejela za en večer gostovanje znamenitega ruskega an^amMa, ki je znan po celem svetu pod naslovom Sinja ptica, katerega vodi ravnatelj g. Južni. Pred par leti je poštovala Sinja ptica prvič v Ljubljani z največjim uspehom. Izvaja celo vrsto karaKterističnih in tipičnih ruskih slik v taki dovršenosti in umetniški popolnosti, kakor do sedaj Se nihče. Posamezne slike pa veže z ljnbe?-nivim, ^gostokrat s):;:vim govorom ravnatelj Julni sam. Bo Ramo enkratna gostovanje, ln sicer v torek dne S. t. m. v opernem gledališču po običajnih opernih ceuah.
Iz Maribora
— Delavsko vpraaanje je vedno bolj aktualno, V soboto se jo vršil v gostilni »Pri lokomotivi« običajni sestanek članstva krajevne organzacije JNS za V. okraj. Kako je tu utrjena jugoslovanska misel, jc pokazala številna udeležba predvsem iz vrst delavstva. Po formalnem uvodnem govoru predsednika je povzel besedo narodni poslanec g. dr. Pivko. Ta je v enournem govoru poročal o delu v Narodni skupščini in o rekonstrukciji vlade glede na politične razmere v Sloveniji. Nato se je pa razvila živahna debata, v katero so zlasti posegi delavci, ki so stavili g. dr. Pivku razmi aktualna vprašanja. Razmotrivanje o delavskem vprašanju, ki je zlasti v Maribon; aktualno, je trajalo pozno v noc. Zato £' zborovalci sklonili, da bi se na pobudo organizacije sklical širil sestanek članstva vsn petih mestnih organizacij JNS.
— Pri eksploziji dobil opekline. V četr tek dopoldne se je pri delu težko ponesre čil 22-letni slikar Vogrinec Franjo iz Kam-nice. Eksplodirala mu je namreč posoda l karbidom in pri tem je zadobil hude opekline na desni roki. Poklicali so na pomoC mariborske reševalce, ki so poškodovanca prepeljali v bolnico.
— Nesreča. S kolesa je padel v četrtek 12-letni učenec Stante Stanko in si zlomi! desno roko. Stante, ki je doma v Spodnjem Radvanju. se zdravi v bolnici.
tev 101
>SLOVENSKI NAROD«, dne 4. maja 1934
dtSTMI S.
V gledališču.
— Kaj se je pa zgodilo naši primadoni, da je snoči po predstavi v svoji sobi tako kričala?
— Dobila je samo pet Šopkov.
— Kaj ji je to še premalo?
— Seveda, ker jih >e naročila in plačala šest.
^šs^^^^^ sARcovKALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
DNEVNE VESTI
— Velika konferenca predstavnikov leftne industrije- V nedeljo bo v Beogradu konferenca predstavnikov lesne industrije Jugoslavije, Rumunije, Avstrije in zastopnikov sovjetske družbe za uvoz lesa v Italijo. Na konferenci se bo razpravljalo o ukrepih glede uvoza lesa iz Jugoslavije, Rumunije, Avstrije in Rusije v Italijo glede na povišanje carin na les, ki jih je uvedla nedavno Italija.
— Hrvatski železniški uradniki na Bledu. Udruženje železniških uradnikov v Zagrebu priredi v nedeljo izlet na Bled. Izletniki se odpeljejo iz Zagreba jutr: ob 23.20 in pri-spo na Bled v nedeljo zjutraj, vrnejo se pa zvečer ob 19.
— Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoj 1 vrtnarja. 1 čevljarja, 2 kamnoseka, 1 sedlarja. 1 črkoslikarja, 1 knjigovcSkega vajenca,- 3 izdelovalce opank in f izdelovalca v<tte. Poljeprivredno društvo v Beogradu išče v dravski banovini posestnike (gruntarje), ki bi sprejeli mlade kmetske fante v prakso za dobo 6—12 mesecev. Pogoji so prosto stanovanje in hra-nan ter zdravniška pomoč v primeru bolezni. Plače ne zahtevajo. Praksa ima namen, da bi se kmetski sinovi iz srbskih pokrajin naučili vzornega gospodarstva, kar bi potem s pridom uporabili na svojih domovih. Intresenti naj se obrnejo na Javno borzo dela v Ljubljani ali pa na Srpsko polje-privredno društvo v Beogradu.
— Tujski promet V Dalmaclji. Danes se pripeljejo v Split z avtomobili delegati češkoslovaško-jugoslovenske lige iz Brna. Namen njihovega potovanja je, da dobe informacije o českoslovaško-jugosiovenski trgovini, zlasti kar se tiče izvoza jugo-slovenskega blaga na Češkoslovaško. Jutri se sestanejo s predstavniki splitskih gospodarskih krogov. Včeraj je priplul v Dubrovnik prekooceanski parnik Saturnia, ki je pripeljal 297 turistov. Vsi so se izkrcali in si ogledali mesto. S parnikom »Morosi-ni« je pa prispela v Dubrovnik večja skupina Italijanov, ki so si tudi ogledali mesto.
— Sodna preiskava v zadevi katastrofe v Kaknju. Sodna preiskava V zadevi strahovite katastrofe v rudniku v Kaknju fee nadaljuje. Sodnik Bernardič je zbral važne izjave izvedencev, visosko sresko sodišče pa zaslišuje v Kaknju rudarje. Bratovska skladnica je začela izplačevati rodbinam ponesrečenih rudarjev pokojnine, ki se gibljejo od 350 do 1000 Din mesečno.
— Turizem je v našem narodnem gospoda nst\-u velevažen činitelj, propaganda tuj-f»k?£ra prometa pa zahteva od vseh gotova izkustva na mnogovrstnih področjih njenega izvajanja. Umevno je. da moramo slediti preizkušenim primerom v deželah z dobro razvitim in dobirkanoenim turizmom, pri tem pa tudi skrbeti za to, da bodo propa-gandietičn- metod p ostale vendarle svoje-vretnr. Najboljše propagandističke metode za tujski promet so nam na razpolago v potšeb-nem oddelki poučne razstave o reklami, ki bo prirejena letos na spomlad«nekem vele-f>ejmu v Ljubljani z boaatim razstavnim materijalom, ki ga ie dal na razpolago g. direktor Theodor Lach iz Gradca iz svojega naj«popomeiše<ra reklamno znanstvenega instituta v Evropi. Bogata izbira reklamnih sredstev za pospeševanje tuj. prometa je zbrana pod naslovom: >Kako kontinenti privabljajo gosteč. Boljšega pregleda turistične propagande si ne moremo misliti in iz njega bo vsem, ki so zainter?sirani pri razvoju turizma v naši drŽavi, vzklilo nešteto pobud in navodil. Razstava bo trajate od 30. maja do 10. junija t. 1.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« Krenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi Dri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Knjiga prof. Lapajneta: >Razvoj in sedanje stanje našega državljanskega prava«, ki je pravkar izšla reproducira na pičlih 48 straneh kratko vsebino vseh Jugosl. zakonov ( naredb, uredb), ki so vplivali na naše staro privatno pravo, bodisi da so je spremenili ali dopolnili. V knjigo so sprejeti vsi zakoni do najnovejšega Časa, tudi Se poglavitne določbe novega službenega prava in gospodarsko sanacifeke zakonodaje iz meseca novembra 1933. Zakoni so urejeni sistematično po pravnih snoveh. Gg. sodnikom, odvetnikom, notarjem in drugim praktikom bo prihranila knjiga mnogo nepotrebnega osebneca trjda, a slušateljem prava bo koristen učni pripomoček. Cena knjigi ;e 36 Din in se dobiva po vseh večjih knjigarnah, zlasti na sedežih okrožnih sodišč.
— Radovljica. Naša agilna podružnica Jadranske straže ie priredila že nekaj prav uspelih večerov in pretečeno nedeljo nogometno tekmo. Prihodnjo nedeljo ob 15. *jri na bo v graščinskem vrtu prav posebno privlačna prireditev s petjem odraslih in otrok, deklamaeiinmi. godbo in mladinsko igrico. Glede nn veliki pomen JS naj na prireditvi ne manjka nikogar, saj Je vstopnina malenkostna, spored pa pester in mnogobrojan. V slučaju slabpga vremena se prireditev preloži na lo. t. m.
.7- v. Zagrebu 5000 psov. V Zagrebu Je -000 prii javi jenih psov. nekaj sto bo pa gotovo tudi neprijavljenih. Zanimivo je. da je od teh samo 24S psov čiste rase.
— Yreme* Vremenska nap0ved pravi, da bo večinoma oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru m Zagrebu. NajviSia temperatura je znašala v Skopi ju 28. v Beogradu 25, r Ljubljani 20.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.5. temperatura je znašala 12.5.
— žena umorila moža. v vasi Jalža-betu blizu Varaždina je 26. avgusta 1932 izgintf kmet Lovro Cesarec.   Orožniki ao
uvedli preiskavo, pa ni3o mogli dognati, kakšna usoda je zadela Cesarca. Sele zdaj se jim je posrečilo ugotoviti, da je Cesar-čeva žena Marija s pomočjo svojega brata Stanka, njegove žene Tereze in njegove matere ubila moža. Ubili so ga ponoči na kozolcu, truplo pa skrili najprej v seno, pozneje ga pa odnesli v vinograd in zakopali.
— Moderni Robinzoni. V Šibeniku se je zbralo sedem podjetnih fantičev, dijakov 3. in 4. razreda gimnazije, in sklenili so napotite se s čolnom v Afriko. Pripravili so si primerno zalogo hrane in šotor ter kupili zemljepisni atlas, da bi se lahko na poti orijentirali. Imeli so tudi nekaj salatnega semena, ker so hoteli v Afriki sejati salato. Ker so se pa že doma bali divjih zveri, so nameravali vzeti seboj tudi veliL revolver in primerno zalogo nabojev. Med njimi se je pa našel dečko, ki je načrte svojih tovarišev izdal, tako so bili opozorjeni starši, ki so se obrnili na policijo, ta je pa podjetne fantiče prijela ter jih napotila k staršem, da so jim navili ušesa.
ški vrtec). Veled prešolanja oziroma premestitve staršev bo mogoče sprejeti na novo za
bodoče šolsko leto tudi v II. razred dekliške vadnice okoli 10 deklic, medtem ko je vpis v vseh druge razrede d-ške kakor tudi dekliške vadnice vsled popolnega števila učencev nemogoč. Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani.
—lj Podmladek Jadranske straže na drž. učiteljski šoli v Ljubljani priredi Mri ob 16. akademijo v dvorani Šentjakobskega odra (Krekov trg). Spored je zelo pester, saj nastopajo poleg učiteljske šole tudi vsi razredi deske in dekliške vadnice. Vsem, ki se hočeio pridružiti stremljenju naših mtadih, orirx>ročamo obisk te prireditve, posebno še staršem dečkov in deklic. Videli bodo, kako zvesti stražarji so njihovi maliki. Podprimo našo mladino in napolnimo jutri dvorano, nam v notranje zadovoljstvo, njim v moralen in gmoten uspeh, saj ie ves čioti dobiček namenjen siromašni deci, da pojde tudi ona uživat morje- Predprodaja vstopnic je pri 5ol. srjsri na Resljevi cesti.
—li Državna učiteljska šola. Podmladek Jadranske straže priredi v soboto 5. maja t. m. ob 17. uri v dvorani Šentjakobskega gledališča v Mestnem domu akademijo s pe-
Samo še danes poje slavni tenor .Metropolitan opere v New Yorku
TITO SCHIPA
v svojem prvem filmu
oredstave ob 4.
in 9. K uri
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
TANGO LJUBEZNI
DELO, POLNO SMEHA, PETJA, GODBE
Iz Liublfane
—lj Današnji simfonični koncert pomnoženega opernega orkestra nam bo nidil izredno priliko, da poslušamo ves večer prekrasno Smetanovo glasbo. Pod vodstvom ravnatelja Poliča se bo izvaja! simfonični ciklu6 Ma vlast (Moja domovina), ki slika odlomke češke zgodovine, opisuje lepoto češke zemlje in slika življenje v raznih trenutkih. Posamezni deli imajo naslove: Viš**-grad, Vltava. Šnrke. S čeških logov in gajev. Tabor in Blanik, Smetanov ciklus Ma vlast ie pri Čehih tako popularno simfonično delo, kakor nobena druga skladba. Samo češka filharmonija izvaja po v?čkrat na leto Ma vlast na svojih simfoničnih koncertih v Pragi pa tudi na vseh svojih turnejah. Cene sedežem so od 0 do 30 Din. do 6. ure se dobe v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. od pol 8. 'jre dalje pred unionsko dvorano. Občinstvo opozarjamo in vabimo na nocojšnji koncert.
—lj Na ribji trg so danes prispele prvič spomladi v vfčji količini skuše. Sezona za ribolov na skuise ie spomladi, a letos še ni bilo dovolj ugodnega vremena, zato smo dobili skuše šele zdaj. Niso še poceni, kot bi si želele gospodinje. Morda se bodo še nekoliko pocenile, zdaj so po 24 do 28 Din kg. Precej dobro so bili prodajalci založeni tudi z dregimi malimi ribami, s sardelami, ki so no 20 Din in sardoni. ki so iih prodajali po 16 Din. Dražjih vrst rib ni bilo mnogo, saj le redki povprašujejo po njih. zlasti če ie dovolj dobrih malih rib. "Lepa izbira j? bila rečnih rib, dovolj ie bilo ščuk. karpov. mren, belic itd. Cene so nespremenjene. Prodajalci z žabami so bili danes hudi konkurenti prodajalcem rib. ker so prodajali zelo poceni lepe žabje krake. Celo tri komade so dajali za dinar. Zdaj je neč dovoli žab in tudi rejene so zelo. — Razen rib so bile danes tudi črešnje na trgu posebna privlačnost, ki so jih prodajali že po 16 Din kg. dočim so bile v začetku tedna še po 24 Din.
—li Florijan se je danes dobro izkazal. Ponoči je izpraznil skoraj vso golido, lilo ie vso noč. Komaj so dobro začeli delati v Ljubljanici, že ae je začelo deževje, ki bo nedvomno ustavilo delo. Če bo trajalo še nekaj dnu Ponoči se ie nateklo tudi v zaprtem delu struge precej vode. ki jih že nekoliko ovira pri kopanju.
—lj Poljanska cesta bo tlakovana v tem meeecj, če pojde vse po sreči. Hodniki so že po večini pretlakovani. cestišča je pa tlakovanega približno tretjina. Delajo delavci mestnega nadzorstva.
—lj Klavirski koncert. V ponedeljek 7. t. m. ob 20. 'jri bo v Hubac'ovi dvorani v Vegovi ulici klavirski koncert, katerega izvaja priznani praški pianist dr. Reiner. — Spored obsega naslednfe točke: Borkovec: Tokata: Ježek: Bagatele; K. Haba: Suiia; SI. Osterc: Tokata: D. Švara: Atematikon: F. Sturm: 3 klavirske skladbe; A Haba: Tokata: D. Zebr*: Scherzo: K. Reiner: Sonata: J. Srnka: Fantaziia; A. Stfižek: Suita. 4ročno. Igrata K. Reiner in Marijan Lipov-šek. Sedeži po 10 Din. stojišča po 5 Din so v predprodaii v knjigarni Glasbene Matice.
—li Podzemeljski transformator ob Tržaški cesti še vedno ni dograjen, čeprav ga grade že nekaj let. Dograjen fe bil sicer že predlanskim, a tako. da ga morajo zdaj popravljati, ker zidovje ni bilo dobro izolirano ter ie propuščalo vlago. Transformatorski prostor mora biti povsem suh. sicer ni uporabljiv. Dokler ne bo dobro popravljen, ne bodo mogli prestaviti vseh transformatorskih naprav iz nadzemeliskega poslopja. Čas je že. da uvrede gmajno ob nadzemelj-skem transformatorju, saj jo že več let »urejujejo«, da ie Čedalje lepša. Zdaj j? lam skladišče gradiva in ropotije.
—lj Vpi« v prvi razred dešk> \n dekliške radnice v Ljubljani za š. 1. 1984—1935. Prijavljenje otrok za vpis v I. razred deške in dekliške vadnice na drž. učiteljski šoli v Ljubljani se je pričelo in bo trajalo do konca maia t. 1. Star5i otrok naj pri prijavi predlože podpisanemu ravnateljstvu osebno učencev roietni list in izkaz o uspešno cepljenih kozah. Definitivni vpi* bo v prvem tednu meseca funija v zvezi z zdravniško preiskavo prijavljenih otrok. Točni dan vpisa bo razglašen v veži na moški kakor tudi na ženski strani 'jčiteljiske šole. Predpogoj za vpis je, da bo prijavljeni otrok izpolnil do 31. decembra t. 1. sedmo leto starosti-Istočasno bo začetkom junija hidf vpisovanje otrok obeh spolov v dečje zabavišče (atro-
strim sporedom. Sodelujejo učenci obeh vadnic in učiteljiščniki. Na sporedu so deklamacije, recitacije, petje in prizor »Sanje mladega mornarja«, ki ga je oglasbil H. Svetel. Prireditev najtopleje priporočamo, ker je dohodek namenjen za podporo dijaškim ustanovam.
—lj Danes predavanje « skioptifnimi slikami o gornjem Jadranu v dvorani Delavske zbornre ob 20. uri. Vstop prost!
—lj Kdor hoče slišati, kako poje stavni tenor Tito Sebi pa. naj ie danes pride v Elitni kino Matico, kjer se predvaja film ljubavni Tango«. Film ie ljubka opereta, polna šale, petja in lepe godbe. Tito Schipa je tenor svetovnega slovesa. — Te dni bo na programu Elitnega kina Matice ljubka in vesela opereta »Dvorec na jugu t. V filmu nastopa Liane Haid iu Viktor de Kowa. Za smeh in zabavo skrbi Paul Kemp. Vsi posnetki so iz naše Dalmacije. V filmu sodelujejo tudi naši mornarji.
JUTRI VSI NA TABOR NA
DRUŽABNI VEČER
JADRANSKE STRAŽE S PLESOM!
—lj Današnja ZKD predstava filma »Gospodarji vsemi rja« v Elitnem kinu Matici nam bo pokazala vso silo in veličino sodobne avijacije. Ta film je epopeja junakom zraka, tovarištvu med piloti in njih hladnokrvnosti. Film je največje tovrstno delo sedanjosti. Avijacijo nam pokaže v riči, v kakršni j? Še nismo videli. V filmu sodelujejo najboljši piloti Amerike. Predstave vsak dan ob 14.30 ter v nedeljo ob 11. dopoldne. Cene 2.50, 4.50. 6.50.
— Opozarjamo na oglas tvrdke >Venus<. ki otvarja nasproti glavne pošte trgovino s foto, parfemi, kozmetiko in higijenskimi potrebščinami.
—lj V Šentjakobskem gledališču bodo v nedeljo igrali buirko-satiro >Vražji Rudi«. Izredno komične situacije, nedosegljiv humor in sijajni tipi so karakteristika te vele-zabavne burke-satire. V tej igri sta pisatelja izvrstno popisala življenje uradnika Rudolfa Pimpfingfrja, ki doseže za tridesetletno pošteno delo komaj stopnjo revidenta davčnega jrada. za eno samo popivanje z baronom Traunsteinom. protežirancem dvorneera svetnika pl. Zinkendorfa. pa takojšen avan-zma za predstojnika davčnega urada. — Pridite, smeha bo dovoli. Vstopnice se bodo dobile v nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma.
—I j Združenje trgovcev v Ljubljani poziva celokupno treovstvo. da se v čim večjem številu udeleži manifestacije Jadranake straže v nedeljo dne 6. t. m. ob 11. uri dopoldne pred univerzo. Trgovetvo je pri tej manifestaciji interesirano. ker gre za izpolnitev dolgoletne želje zveze dravske ban.'i-vine z morjem, ki je za naše gospodarstvo eminentne važnosti. Ravno tako pozivamo, da se udeleži trgovslvo v čim veČj»em firtevi-l*j tudi prireditve Jadranske straže na Taboru v soboto dne 5. t. ni. ob 8. uri zvečer. Uprava Združenja trgovcev.
— lj Z obiskom >2iipanove jame« otvori to nedeljo »Krka« redne celodnevne nedeljska izlete po Dolenjski. Odhod z vlakom ob 7.26 do Grostrplja, peš preko št. Jurja na Turjak, avtobus do Ljubljane. Pešhoje cel dan okrog 4 ure. prevozni stroški okrog 20 Din. Dobrodošel vsak. tudi kolesarji! Ako dež. prihodnjo nedeljo!
—lj Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, ima letos evoi redni občni zbor v nedeljo dne 3. junija 1934 ob pol 11. uri dopoldne v palači okrožnega sodišča v Celju z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor.
—lj U«tannvni obfni ihor Juga*1ov.-hol-garske lige bo v soboto dne 5. t. m. ob 18. v zbornici na maffiatratj. Vse prijatelje bratskega zbližanja z Bolgari vabimo, da pristopijo društvu, saj znaša Članarina na leto samo 24 Din. in se udeleže ustanovnega občnega zbora. Pokažimo s Številno udeležbo na zboru, da se zavedamo, kako velike važnosti je za drŽavo ki narod bratski sporazum in zbližanje z Bolgari. Pozivamo tudi naše narodne ženske organizacije, kakor So! s^v. žensko društvo, Kolo j u gosi. sester in ^Ula 1-r.ska dru#v*\. da a» pridrjžijo nokretu za zbližani« z &»!gari ter vplivajo na sve«1* c"*»Ti!ce, da pristopijo kot sodelavke Ligi Velik? idaja jugrjslov.*bolgarske vxa-'emnvll in bratstva naj .'d-a€i   v T.V vr*
->loljubuu Sk*vence in 5*ovc 'ke br-*i ra:-iike titana in roklica!
—lj Vsem ljubljanskim pevskim društvom! Uprava Hubadove župe JPS poziva vsa ljubljanska pevska društva, da se siiiur-rr/ udeleže nastopa, ki bo v nedeljo dn^ 6. nicja t. L ob priliki mam testa cijakega zborovanja v prireditvi ^Jadranskega tefnac točno ob 11. uri dopoldne pred univ-rzo. Izvajala se bo skladba: >BuČi. bjči. morje adrijansko!« (moški zbor). Skušnja z« 1a nastop, ki je za Člane Hubadove župe obvezen, bo točno ob 10. uri v Glasbeni Matici. Uprava Hubadove žup* JPS.
—lj Redek primer poštenosti.   G. Peter
Škerbec ie vnovčil te dni v neki ljubljanski banki ček tuje države in blagajnik mu je izplačal 100 Din preveč. Drjgi dan je pri?el g. škerbec k blagajniku in mu povedal, da se je zmotil. Blagajnik sprva ni hotel verjeti, pri ponovnem obračunu fe Pfl ugotovil, da se je res 7/notil v svojo škodo za ion Din in se je poštenemu možu zahvalil.
—lj Mnogokratnik za odmero prirastka-rine v okolišu mesta Ljubljane se je določil za mesece ianuar. februar in mar?c 1934 na 7.
Iz Celja
—c Sokolski lutkovni oder. Sokolsko društvo bo uprizorilo v nedeljo 6. t. m. ob 10. dopoldne v telovadnici okoliške deške narodne šole v Celju lutkovno igro »Ga-5prček — dvorni zdravnike Starši, prive-dite vase otroke k tej predstavi!
—c Zopet tatvina kolesa. V torek okrog 20. je neznan prijatelj tujih koles ukradel iz neke gostilniške veže na Ljubljanski cesti 500 Din vredno črno pleskano moško kolo znamke >Styria«, tov. štev. 578.644. brez evidenčne številke.
—c Izgubljeno in najdeno. V torek okrog IS. je bila na poti od Kralja Petra ceste do Glavnega trea najdena mala U3-njata denarnica s srednjo vsoto denarja, istega dne popoldne pa je bila ob savinjski železniški progi v Celju najdena knjižica ♦ Dovoljenje za izvrševanje obrti brez stalnega poslovnega mesta« na ime Josipa škvare Iz Zemuna.
fte ne ve.
— Tvoja žena ima krasne črne lase, je-li ?
— še ne vem. prijatelj. Baš je odšla k lasničarju. Mordn se vrne zlatolasa.
Zgodbica o izredno cenenem pujsu
Kdo naj plača
mesar, ki jc pra prašiča
LJubljana, 4. maja. Nočemo reči, da je prašičevo meso drago, čeprav se ne mastimo z njim. Tako poceni pa tudi ni, da bi ti mesar moral se plačati za to, da kupiš meso. Vendar se dand&nes gode tudi takšni Čudeži, da mora prodajalec plačevati kupcu za milost, da mu odkupi blago. Vsi običaji so se »prevrgti in morali se bomo spnijaz-aiti z dejstvom, da stoji ves svet na glavi, s pujsi vred.
S tem se je že sprijaznil prašičerejec na Dolenjskem. Vzredil je pravega medveda, debelega pujsa, da bi bila lahko nanj ponosna vsa fara. Vendar Hsti niso objavili prašičeve fotografije in ne slike njegovega rejca, škoda, kajti prašič je bil pravo pravcato čudo sveta, če bi bil samo privid, bi ne bil takšno čudovišče. Ali vam ga naj opišemo? Res ni treba, saj je imel prašič le štiri noge, rep in rilec, bil je kosmat, pod kožo pa rdeč ter je imel vse sposobnosti pretendenta za klobase in gnjati. čeprav se je rad valjal v gnojnici in ril po blatu, vendar so se slehernemu cedile sline, čim ga je pogledal še živega.
Kimet ni računal na koLine. Vegetarijanci imajo v njem velikega neznanega junaka. No, kaj bi pohujševali kmete, češ, naj jedo včasih tudi meso in ne le sok! Njega dni kot dandanes je bila in je največja kmetova tako opevana skromnost najlepša lastnost. Zato ne smemo zapisati, da nI bilo prav, ker kmet ni imel kolin, nego je raje prodal pujsa mesarju. Hčeri gospodinjii Je bilo hudo za pujsom, zlasti še. ker je morala češče zabeliti močnik z razbeljenim železom. Zacvrčalo je sicer lepo. vendar bi bilo še lepše, če bi bili belili z zabelo. S/kTom-nost je lepa čednost, zabela je pa zabela ln z neslanim kropom ne more biti zadovoljen niti kmet. — Oče, ne prodajajte prašiča! Zakoljimo ga doma. da bomo imeli zabelo! — Ti lahko govoriš, jaz pa potrebujem denar za*zavarovalnino, za sol, za obleko, za kovača, za daVke.. , — Pa prodajte samo meso. slanino vam pa naj mesar prepusti!
Kmet je pristal na to, Pujsa je odpeljal v bližnje mesto. Ponujal ga je prvemu, drugemu, tretjemu mesarju... — Dovolj blaga imam. Velika noč je minila, nihče več ne kupuje mesa. Na sejem ga peljite, pa boste videli! — Kmet je moral celo prositi, da je mesar kupil prašiča. Slednjič je bil ubogi pujs vendar obsojen na smrt. Mesar ga je stehtal in za-
SPORT
_ Medmestna hazenska tekma Ljubljana : Zagreb. Za medmestno bazensko tekmo, ki se vrši v Zagrebu v nedeljo 6. maja. so določene naslednje igralke: Papež Iviza, Hafner Ela. Oman Anice. Papež Darinka, Janežič Vida. Mirtič Elza. Bernik Fanči, in rezerva Smnc Špela. Vso imenovan? igralke naj bodo v nedeljo ob 5. (petih) zjutn.i točno na kolodvoru, razen onih igralk, kater* potujejo že v soboto zaradi tren in n-tekme državne reprezentance. Janežič Vida naj prevzame od Tlirir? opremo za vse; obutev pa naj vzame vsaka igralka za sebe. — "Se pozabite na kopalne diese. Igra s? vr-fii popoldne kot predtekma nogometne lek-m*? F. C. Roma (Italija) : reprezentanca Zagreba, kateri bo prisostvovalo gotovo B000 gledalcev in bo tato iako zanimiva in najbolj obiskana hazenska prireditev, kar j:h je bilo dosedaj v naši državi. TehniPni referent.
Iz Trbovelj
— Predavanje   Jadranske   straže. V
okvirju Jadranskega tedna se bo vršrilo v soboto, dne 5. maja ob 20. uri, v dvorani Sokolskega doma javno predavanje o temi »Boj za Jadran«. V nedeljo, dne 6. maja, pa bo cvetlični dan, ki ga priredi Jadranska etraKa.
— Praznovanje Pr) rudniku. Danes !n jutri rudnik ne bo obratoval, istotako ne v ponedeljek, pač pa je napovedano za torek obratovanje Vsi znaki kaže>o, da bodo nastopili v rudarskih revirjih še težji časi kot so sedaj.
— Delovni program Kola jugosloven-akih sester. Tukajšnje KolaSice zelo mar Ijlvo delujejo. Bedo med najbednejšimi lajšajo, kjer le morejo ln kolikor jim pač dopuščajo skromna sredstva, povsod kažejo svojo sestrsko ljubezen do trpečeera brata in seatre. Pri tem pa streme tudi srn tem, da pravilan pouče naše žene o vaeb aktualnih vprašanjih današnje dnbe. »lasti pa o higijeni in zdravju na§ega de-lovnega SJoveka. Sestavile    so program
šiča dobil ali kmet, ki je mesarju prodal?
klal. Kmetu je dejal, da bosta obraouca la, ko bo razkosal prašiča in mu dal slanino.
Kmet je delal le-pe račune rneditern. ko je mesar četveril prašiča, čeprav mi Plača prašiča kg žive vage le po 4 Din. bom še vseeno dobil kakšnih 300 Din za meso, je računal kmet. Veselil se je lepe slanine, kajti pujs je bil tolst. Za vse leto bo dovolj zabele, saj znamo varčevati! Ko bi človek mogel prirediti vsaj tri taksne pujse na leto! Toda otrofcu ao vražje ilragi. krompirja pa ne zrase d volj niti za ljudi.
Mesar je spretno končal delo, Umil si je mastne roKe in spretno je tudi naredil račun.   Prašič je  tehtal  toliko in t« liko kilogramov. Kg žive tete je v Ljub Ijani 8 Din za najlepše prašiče.  Na (h želi bi pa nihče ne kutpoval prašičevti:.! mesa, če bi bili prašiči taso dragi, 5 Dan je še skoraj preveč, če ti prihajajo bia go ponujat. Slanina je pa lepa, le pri nji lahko kaj zaslužiš, a jo  hoče kmet nazaj. Po 16, 17 Din je slanina. Prašiča torej kupim kg žive teže po I Din in plačam zanj  625  Din. No, ztfaj pa še ateh-tajmo. koliko je slanine! 60 kg dobre vage. Poceni bomo naredili, po IT) Din.
— Očka, tu imaite »špeh*! Se 27 > Din!
Kmet je čakal, da mu mesar našr*--« še 275 dinarjev in hudo mu je bilo, ker se je uštel, ko je računal, da bo dobil 300 Din. Mesar je pa tudi čakal, da mu kmet plača slanino.
— Tukaj imate račun, Se se vam zri i predrago, cenejše ga res ne morem predati! Lahko bi ga prodal po 17 Din. ker pa vzamete vsega, sem popustil 2 Din pr kilogramu.
— No, pa mi plačajte tistih 1» saj  vem, da  ste od zAnmka!
— Jaz naj vam plačam? Kako pa računate? Za prašdča vendar dobite 62.". narjev, »šroeh«  pa stane 900 Din! Torej ste mi dolžni še 27r> T>in! je-tolmačil mesar kmetu svoj račun.
— Ja, hm, koliko vam pa moram pda čatl, če vzamem vsega prašiča nazaj? je vprašal kmet, ki so ga zmedli strašanski računi.
— Počakajte, bom izračunal! Mhso po 18 Din...
Kmet je   pobegnil   iz  mesnice. Mesa ga išče baje še zdaj, da b\ mu plačal pri-š:<a, Amet se pa skjiiva, da bi mu ne bik« treba plačevati strašnih računov.
predavanj, ki bodo v bližnji hodofiuuotl sa trboveljske žene. Predavalo se bo o ne*\
otroka, o zdravju žene, o prehrani bolnikov in končno tudi o trpljenju jugoslovanske žene. Dan in kraj predavanj b*> pravočasno objavljen.
— Oktet društva rudniških nameščencev bo Imel na praznik 10, t. m, ob 20 url v Sokolskem domu pevski koncert, kjer bo zapel 15 lepih jugosloven?kih narodnih pesmi. Že danes opozarjamo prebivalstvo na ta koncert, ki bo redkost la Trbovlje, saj je znano, da se je Oktet rudniških nameščencev v zadnjem ča«u v glasbenem pogledu dvignil na odlično ri-«no.
— Davčne karte. Tukajšnji oddelek f nančne kontrole opozarja vse one goapo »Iarje, ki zaposlujejo služkinje, da si nemudoma nabavijo davčne karte, ki s predpisane po novem finančnem zakonu Davčne karte se dobe v trafiki Tr%
na Vodah   Z uvedbo davčnih kan nam:' odpadejo   dosedanje   dav&ne   knjižice z,i služJdnje.
SOKOL
— Ban dr.  Drajro Maruši«" pokrovih-! proslave 251etiiii-e Sokola   II.  Vf-eraj dop"1 dne se ij zt/lasila deputacija Sokola Ljul» liana II pri banu dr. Dragu Manisiču, ki %:\ ie naprosila, da bi orevzel    pokrovitelji■ nad proslavo srebrnega  jubileja Sokola 11 G. ban fe spremi sokolsko deputacijo izr * d no ljubeznivo in rade volje prevrel pokr . vfleliptvo nad proslavo jubilej«, ki bo zop» mogočna  sokoleka  manif^tacija  na jugo/ nadni strani  Li lblian?.  Proslava  srebrn^ • iubileia Sokola TI. bo v dneh od 5. do 1< {unija   na kar Že dane* opozarjamo w>kr, stvo in občinstvo.
— Sokolska župa Ljubljana. Clanatvo " naraščaj ljubljanskih in okol&kth eokolf-društev ae poziva, da 6e v Čim roelem : vilu   udeleži   manif ^stacifakeca zborovi
ki sa priredi Jadranska si raža v Ljubi|.n»-nedeljo dne 6. maja   ob 11. uri   dopoM .< pred univerzo. Zdravo! tupo* uprava
Pansan du Terrall:
14
Lepa Židovka
Roman.
— A med ljubeznijo in sovraštvom je bilo tudi mesto za ljubosumnost? — je vprašal porogljivo.
Markiza je globoko vzdihnila.
— Filip, še enkrat sem hotela govoriti z vami, zadnjič.
— Govorite torej, madame!
Ker Filip de Blossac ni protestiral proti izrazu »zadnjič«. je markiza nadaljevala:
— Ljubila sem vas, Filip, in še vedno vas ljubim. Ljubila sem vas strastno in blazno. V Bordeauxu sem naredila iz vas kralja in skrivaj sem razdelila z vami neomejeno oblast, ki jo imam tu. Vam na ljubo sem storila tudi zločin...
— Zločin? — je vzkliknil Filip.
— Da, da bi se osvobodila in da bi mogla potem postati vaša sužnja.
— Gospa, vam se meša.
— Zdaj vas sicer še ljubim, toda zdaj je moja ljubezen že pomešana s čustvom mržnje.
— To je pa res čudna ljubezen, — se je zasmejal grof Filip.
— Ker slutim rivalinjo. Filip je skomignil z rameni.
— In to rivalinjo tudi imam, — je pripomnila markiza.
— Kje pa? — je vprašal grof.
— To veste vi bolje od mene.
— Vidim, da se vam res meša.
— Filip!
— Da! — je nadaljeval le-ta ogorčeno, — če zahtevate pojasnila, sem vam na razpolago. Pravite, da imate rivaJinjo.
— Da.
— Vem. koga mislite.
— Oh. oh!
— Tisto ubogo Židovko, ki ste jo preganjali, ker sem se ji nekoč ponudil za kavalirja.
— Ne, pač pa zato, ker jo ljubite.
— Kaj pa vi veste! Da bi ušla vašemu srdu in obvarovala svojega strica, očka Samuela, velike nesreče je bila ta nesrečnica prisiljena nemudoma zapustiti Bordeaux.
— Tako mislite?
— In vrnila se je v Nemčijo, kjer je bila rojena.
Markiza   je   vprašujoče pogledala Filipa de Blossac.
— Prisežete, da je tako? — je vprašala končno.
— Gospa, je odgovoril Filip, — prisegam samo na stvari, ki sem o njih trdno prepričan.
— Kaj poveste!
— Meni je bilo pa rečeno, da je lepa Židovka, kakor jo splošno imenujejo, zapustila Bordeaux.
— In vi to verjamete?
— Nimam prav nobenega vzroka dvomiti o resničnosti te trditve.
— Jaz sem pa prepričana  o nasprotnem, — je dejala markiza.
Filip je zopet skomignil z rameni.
— In poslušajte, kaj vam Še povem, — je nadaljevala markiza. — V ulici des Argentiers se je danes pripetil vsega obžalovanja vreden dogodek, kajti
eden mojih najboljših prijateljev, che-valier de Thorignv, je bil v dvoboju ubit.
— To mi je znano, — je odgovori Filip hladno.
— Kaj, vi to veste? Vem tem bolj, ker sem bil jaz prvotni vzrok tega dvoboja, a tisti, ki je ubil chevaliera de Thorigny, ni bil nihče drugi, nego moj bratranec Raoul de Blossac.
— Zakaj pa gre, gospod markiz?
— Povejte mi vse po pravici.
— Ne vem, kaj mislite.
— Ste sami tu?
— Zakaj je pa prišlo do *ega dvoboja?
— Gospa, — je odgovoril Filip, — če-mu bi vam pripovedoval to, kar veste bolje od mene.
— No, le povejte, kar povejte!
— Chevalier de Thorignv je bil v vas blazno zaljubljen.
— Dobro.
— In sprejel je sramotno nalogo.
— Kakšno nalogo?
— Da je postal vaš vohun.
— In kaj še? — je vprašala markiza zaničljivo.
— To, — je nadaljeval Filip, — da je bil chevalier de Thorignv enako kakor vj prepričan, da lepa Židovka, nečakinja starega Samuela, ni zapustila Bordeauxa.
— In kaj za to?
— Baš zato se je bil de Thorignv nastanil v ulici des Argentiers, v krčmi »Pri nosorogu«, baš nasproti Samuelove hiše.
— In čemu?
— Edino s tem namenom, da bi zvedel, da-li posečam starega Žida in njegovo nečakinjo.
— Oho! In vi to veste?
— Seveda. Moj mladi bratranec Raoul de Blossac, ki je prispel včeraj zvečer v Bordeaux, se je tudi nastanil v krčmi »Pri nosorogu«. Tam je slišal, da govori chevalier de Thorignv o meni in nič čudnega ni, da je postal pozoren. In ko se chevalier de Thorignv o meni ni izrazil posebno spoštljivo, ga je pozval na dvoboj.
— In ga je ubil?
— Žalibog, madame.
— Ne glede na odredbo o dvobojih?
— Pred odredbo   o  dvobojih stoji zakon o Časti, gospa.
— Filip. — je dejala markiza hladno, — opozarjam vas na nekaj.
— Na kaj pa?
— Na to, da bodo vašega bratranca prijeli, vrgli v ječo in postavili pred sodišče.
— No in?
— In da ga jaz ne bom rešila.
— To pa ne bo prav, madame.
— Zakaj ne?
— Ker moi bratranec potem ne bo imel vzroka prizanašati vam.
— Meni?
— Povedal bo čisto odkrito vsako besedo, ki jo je chevalier de Thorignv izpregovoril o vas, o najini ljubezni in o vaši ljubosumnosti
Markiza de Beausejour je srdito zamahnila z roko in vzkliknila:
— Potem takem bo mladi plemič ravnal podlo
Burno življenje Aleksandra Staviskega
Zdravnik, ki ]e lečil Staviskega kot dečka, pravi, da je
bil patološki tip
K prvemu odgovoru smo v svojem pripovedovanju navedli že mnogo psiholoških razlogov, najvažnejši dokument se je pa pojavil šele, ko se je tudi naše pripovedovanje nagibalo h koncu. Takrat so začele krožiti vesti, da živi v Parizu star zdravnik, ki je lečil Atexandra Staviskega kot dečka in da ve ta mož stvari, ki so
najvažnejše za presojo njegovega značaja.
Dotičnega zdravnika so našli in po prvih posamič objavljenih izjavah ter bežnih spominih je prišlo do celotnega pripovedovanja, ki ga je objavil Imre Gyoma v tedniku »Vu«.
»Okrog leta 1900.« — je pripovedoval zdravnik, — »sem imel ordinacijo v okraju Marbeuf. Nekega dne je prišel k meni mož štiridesetih let. Dejal je, da mu je dal moj naslov sosed lekarnar. To je bil poljski zobozdravnik, ki je bil nedavno prispel v Francijo. Na prvi pogled je bil zelo dostojen in> kar mi je pripovedoval o težki usodi svoje rodbine, me je globoko pretreslo. Ponudil sem mu denarno pomoč, ki jo je pa odklonil, češ, da ni berač. Šele po njegovem odhodu sem se ozrl na njegovo vizitko. Pisal se je: Emanuel Stavi s k y.
Obljubil sem mu, da mu bom pomagal, in to obljubo sem tudi izpolnil. Vsem svojim klijentom sem priporočil njegovo zobozdravniško ordinacijo. Večina je pa čez nekaj dni prišla k meni, rekoč: Gospod doktor, vi najbrž niste poznali človeka, ki ste nam ga priporočili, saj je skoraj brez opreme, zanemarja najosnovnejše principe higijene in v
svoji stroki je dokaj slabo podkovan.
Zbegan sem odšel sam k Staviskemu. Tam sem se prepričal, da so imeli moji klijenti prav. Da, mi je odgovoril Stavi sky, v moji ordinaciji manjka še mnogo stvari, toda silne skrbi imam z družino in zastran denarja, tako da mi ostane malo časa za moj poklic Najbolj me pa skrbi zdravstveno stanje mojega sina. Pri ve dem ga k vam. Oh, če bi ga mogli izlečiti.
In res ga je kmalu privedel k meni. Cez nekaj dni je prišel k meni s sedem-etnim, slabotnim, plahim in izmučenim otrokom. Na zunaj ni bilo videti na njem nobene fizične hibe, toda oče je rdil, da
manjka dečku vsa življenjska energija,
vsako zanimanje ne samo za šolo, temveč tudi za igro. Trikrat sem ga vprašal, kako mu je ime, pa mi je trikrat odkimal v odgovor z glavo rekoč: »Ne vem!« šele na očetovo prigovarjanje mi je končno odgovoril: imenujem se Saša Staviskv.
Ko sem ga nekaj dni preiskoval in opazoval, sem končno dognal, da ima polipe v nosu in da je nujno potrebna operacija. Pojasnil sem očetu,   da je
nasproti ^ t aorte pošte
trgovino
a fote — patfumif kozmetiko in frigljen&kimi pottetile in a mi.
Samo *r«j in (tvaCitetnl matetljat.
ZELO POCENI
ae obleče te pri PRRSKERJU, LJUBLJANA« Sv. Petra cesta št. 14. 6/T
PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA Azličnih predmetov, napovedana za 2. maj na Tvrševi ceati lev. 31 (dvorišče) — se vrti a. maja od 9. ure dalje. 1741
kavarna stritar
vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 34/T
OKREPCrJLA, SLADOLED, ledeno kavo, vseh vrst sadne sladolede lz naravnih sadnih sokov in sadne kreme — priporoča slaščičarna J. Pelikan, Maribor, Gosposka ulica št. 25.
TRISOBNO STANOVANJE s komfortom iščem za 1. avgust v ali blizu centra mesta. Vile prednost. — Ponudbe z opisom stanovanja, navedbo cene in točnim naslovom na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Brez otrok«.
Svete, najfinejše norveško
RIBJE OLJF
Iz lekarne DR. G. PICCOUJA V LJUBLJANI — priporočljivo bledim in slabotnim osebam.
operacija nevarna, če se pa posreči, v nekaj tednih ne bo spoznal dečka, ta-ko se bo duševno in telesno spremeni!. Sam sem odvedel malega Sašo na kliniko Jeana Laurenta. Svojemu prijatelju zdravniku sem pojasnil položaj Staviskega in Laurent je napravil operacijo, ne da bi zahteval honorar. Posledice so v polni meri potrdile mojo sodbo: dečka kmalu ni bilo mogoče spoznati,
tako cvetočega zdravja in rdečih tic je bil.
Mislil sem, da je družina zdaj srečna, ko se je čez leto dni Emanuel Staviskv znova oglasil pri meni.
Gospod doktor, najnesrečnejši človek na svetu sem. Saša je menda zdrav, toda pod pretvezo, da gre v šolo, zjutraj izgine in ko se zvečer vrne, ima polne žepe najrazličnejših stvari, ki jih spravlja v klet ali na podstrešje. Nekega dne sem odkril njegovo skrivališče in nikakor nisem mogel dvomiti o izvoru teh stvari. Ena izmed njih, porcelanasta vaza, je bila last naših sosedov, nikljasta ura je bila hišnikova, kravata je pripadala nekemu našemu prijatelju...
— Vi torej hočete reči,...
— Gospod doktor, to je grozno, toda po operaciji je postal moj sin tat.
Lahko si mislite mojo grozo. Nujno sem prosil Emanuela Staviskega. naj mi privede dečka.
Takoj prvi stiki z devetletnim dečkom, ki ga leto dni nisem videl, so me presenetili, kajti bil je izredno inteligenten. Govoril, ravnal in odgovarjal je na moja vprašanja kakor 201etni ali pa Še stareši mladenič. Dobil sem vtis, da imam pred seboj osebnost. To je bil brez dvoma patološki primer. Sklenil sem opazovati njegov razvoj in zanimati se rudi za razmere, v katerih je živel. Mnenje, ki je vladalo tam o njem. je bilo zelo poučno. Saša Staviskv je bil obenem oboževani genij in strah otrok v tistem okraju. Pretepaj jih je in teroriziral, obenem jih je pa vodil v pustolovščine, ki so jih napolnjevale s ponosom in radostjo. Zdaj bi se reklo temu: pravi poglavar tolpe.
Po psihični analizi, za katero sem rabil mesec dni opazovanja, je bila moja sodba tale: 1. Saša Stavisky je kleptoman, 2. kaže znake patološkega lažnjivca, 3. trpi na megalomaniji. Oče me je lepo prosil, naf mu rešim sina in mu vrnem moralno ravnotežje, ki ga izgublja. Poznal sem edino sredstvo, kako napraviti iz Saše poštenega človeka:
poslati ga v poboljševalnico.
Imel sem znanega ravnatelja takega zavoda, predlagal sem očetu, da se pomenim z njim. Odklonil je.
— Na to niti misliti ni! Raje umrem! Potem ga nisem več videl, dokler
ni čez dolgo časa zopet prišel.
— Gospod doktor, hvala bogu, godi se mi zelo dobro! Imam toliko kli-jentov, da komaj zmagujem delo. Zaslužim mnogo denarja... In veste, komu se moram zahvaliti za svoj uspeh? Svojemu sinu Saši. Ta dečko ima čudovito sposobnost očarati ljudi. Seznanja se z najrazličnejšimi ljudmi v našem okraju, očara jih s svojo zgovornostjo, priporoči mojo ordinacijo in celo sam jih privede k meni. Njemu se moram zahvaliti za štiri petine svoje klijentele in bil bi najsrečnejši Človek, pa tudi najsrečnejši oče, če bi —
— Ce bi...
— Ce bi se bolestno zločinstvo mojega sina še ne poslabšalo. Živim v pravem peklu.
Znova sem ga opozoril na poboljševalnico. Stisnil mi je roko in odšel.
Dolgo po tem srečanju sem mislil na tega zagonetnega moža ter na njegovega sinčka zločinca in priganjača, na tisto skoraj bolestno udanost, ki z njo ljudje vzhoda vise na vsem, kar se tiče njihove rodbine, žene, sina, brata. Od takrat ju nisem več videl, niti očeta, niti sina. Preselila sta se bila iz mojega okraja in pozneje sem se ju vedno manj spominjal.« _
Abstinent tudi na morišču
V Marseillu je bil v ponedeljek ZjU-traj usmrčen eden najdrznejših tolovajev Maucuer. Usmrtil ga je pariški krvnik. Maucuer je bil obsojen na smrt, ker je vlomil v pisarno marseillske pošte in ustrelil tri poštne uradnike. Sele čez dve leti je policija prijela tolovaja in njegove pajdaše. Dva sta bila obsojena na dosmrtno ječo, Maucuer in Joulia pa na smrt. Pozneje je bila Jouli zamenjana smrtna kazen z dosmrtnim prisilnim delom, ker je bil kot vojak na bojišču med vojno zelo hraber.
Bandit Maucuer je stopil pred giljotino izredno mirno in pogumno. Pred usmrtitvijo je odklonil čašo ruma, ki jo ponudijo vsakemu na smrt obsojenemu kot zadnjo popotn;co. Odklonil jo je z besedami: »Nmon nisem pil alkoholnih pijač in tudi zdaj jih nočem.«
Slabi časi v Monte Carin
Ravnatelj svetovno znane Societe des Bains de Mer, lastnice igralnice v Monte Carlu, niso nič kaj zadovoljni s svojim podjetjem. Njihov finančni minister je podal žalostno poročilo, da je znašal dobiček v preteklem poslovnem letu, ki se konča z 31. marcem, samo 18,000.000 frankov, kar je najmanjši dobiček od ustanovitve igralnice. Letos torej ne bo mastnih dividend, kakor so bile v letih najboljše konjunkture, ko so izplačevali delničarjem po 650 do 700 frankov na delnico. Blagajnik družbe vali krivdo na svetovno krizo, toda iz poročila je tudi razvidno da je sreča v igri že močno prišla iz mode, kajti tudi bogati ljudje, ki bi si to lahko dovolili, ne razmetavajo denarja.
Leta 1928 je imela igralnica v Monte Carlu blizu 68,000.000 čistega dobička, leta 1929 pa nad 71,000.000, čeprav je doživela takrat newyorška borza polom. Lani je pa znašal čisti dobiček kot rečeno samo 18,000.000, kar je pač občutno nazadovanje. Ravnatelji igralnice si razlagajo to s sklepom francoske vlade, da se razveljavi prepoved igralnic v Franciji. Mnogi Francozi in tudi tujci bodo zdaj izostali, ker jim ne bo treba hoditi v Monte Carlo. Gotovo pa vpliva na igralnico v Monte Carlu tudi svetovna gospodarska kriza.
Trocki še vedno v Franciji
»Journal« poroča, da se mudi Trocki še vedno v Franciji, kjer je pod stalnim policijskim nadzorstvom in se seli iz mesta v mesto, iz hotela v hotel. Nobena izmed držav, na katere se je obrnil s prošnjo glede bivanja, mu ni ustregla. Španska vlada je naročila svojim obmejnim organom, naj Trocke-ga zadrže na meji, če bi se hotel preseliti v Španijo.
Reuterjev urad poroča iz Pariza, da je zelo verjetno, da bodo Trockega v Franciji internirali, ker mu nobena država noče odpreti vrat. Trocki se boji atentata in če ga bodo v Franciji internirali, se bo selil iz kraja v kraj; spremljala ga bosta samo njegova žena in privatni detektiv. Odkar je za* pustil vilo v Barbizonu, ni spal v enem hotelu nikoli več kakor eno noč. Ko je bil še v Rusiji, gotovo ni mislil, da se bo moral nekoč klatiti po svetu in da ne bo imel nikjer mirnega zavetišča
Z Jesenic
— Savezna   Strelska   družina   prin- * v nedeljo 6. t. m. djurdjevdanski uranak z budnico in piknikom na svojem strelo š£u   v  spomin  na   nase južne  brate, ki so se zbirali v gozdovih na ustajo prou TurKom.   Udeleženoi   se  zbero   ob  pol 5 ■zjutraj  na   sokolskem  telovadišču. odkoder krente po\ ure kasneje povorka ft bo kolsko godbo na čelu na društveno etre lisce. V slučaju slabega vremena se p v rešitev   prelomi   na   prihodnjo nedeljo.
— Športne vesti. V nedeljo se je vrsi la    na    igrišču   »Enakosti« Podraožakljo prijateljska nogometna tekma med rezer vama »Bratstva« in »Enakosti ■ ki je končala  neodločeno   z   rezultatom   2:2. ASK »Gorenjec« priredi v nedeljo dne fi- maja ob 11. dopoldne svojo tradicijonalno tek mo vrst v šttafetnem teku 10x2S6 m ok<v li  Jesendc. Tekmuje se za prehodni pokal in spominsko   knjigo, ki jo brani Ai&K »Gorenjec«. Tetama se vrsi po pravilniku JLAS.  Vsak prijavljeni  kluib  mora postaviti 10 tekačev. Prijavnina zriaSa M I>in za klub.  Start je ob 11.  pred  kolodv v rom, cdlj istotam.
— Jesenice napredujejo. Z nastop, m pomladi so se začela zopet gradbena dela, kii se nadaljujejo na onih stavbah, ki 80 bile v surovem stanju že lansko leto dograjene. Ob Ilirski ulici se vrše zadnja dela na enonadstropoi hiši g. Sui-*iixa Alojzija, na Savskem nabrežju pa na eno-nadstropni hiši privatnega nameščenca g. Rožiča Leopolda. Na Gosposvetski cesti se vrše notranja in zunanja dela na razširjeni in za eno nadstropje povišani hiši g. Janka Novaka. Ta hiša, ki bo ena najlepših na Jesenicah, bo imela v prvem nadstropju lepe prostore za kavarno. Načrte za to moderno stavbo je napravil inž. arhitekt g. Fatur Draeorn iz Ljubljane, gradbena dela pa so r^vor-jena gradbenemu podjetniku g. Ivanu Plemlju z Bleda.
Iz Trebnjega
— V okviru »Jadranskega tedna« vpri-zori JS s sodelovanjem Podmladka J S v Trebnjem v nedeljo 6. maja ob 15. uri v »Domu* Turšičevo trodeja.nko »»Izgubljeni raj« s petjem, rajanjem in baletom dekMc Pred igro poje mešani zbor. V nizu prireditev JS, ki so se vršile te dni po naši banovini, slede pozivu »čuvajmo naše morje« tudi trebanjski podmladkarji z eno naju smelejših mladinskih bajk. čuvajmo^ naše morje!
— Strelska družina je imela v sredo redno sejo. Sklenjeno je bilo, da se prione redno streljanje pod »Kukncbergom. že prihodnjo nedeljo pod pogoji, kakor lani.
— In zgodilo se je, da je naša vrla železniška uprava dala vidno priznanje Trebnjemu kot letovišču in bodočemu mestu s tem, da je po zgledu mest zaprla železniško postajo. Namestili so za postajnim poslopjem vrata in brez peron-skega dinarčka ne boš mogel na postajo Dvomimo pa. da bi z izkupičkom pToda-oih peronekih kart kaj kmalu pokrili strošKe, ki so nastali s to preureditvijo Ni nam žal, če žrtvujemo — le, da smo napredovali.
Oporoka.
— Gotovo ste mislili v oporoki tudi na svojo nezakonsko hčerko.
— Seveda, zapustil ji nisem niti beliča.
JKTrelute: Jostd Zupančič. - Za >Narodno tiakamoc: Fran Jezersek. _ Za upravo in inaeratni del lista: Oton Cbristol. - Vsi v Ljubljani.