Leto LXVU., št. 43 LJubljana, četrtek 22. februarja 1934 Cena Dta L— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemži nedelje ki praznite«. — Ineeratt do 90 petit ▼rst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inserati petit ▼rsta Din 4.-, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. miWJA|TA) Knafljeva urica st. 5 Telefon M. 3122, 3123, 313», 3125 m 3*M Podmlniee: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon Št. 66, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Raoun pri poštnem šekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.361. Knez Sfarhemberg je odpotoval v da mu ponudi avstrijski prestol — obnovo habsburške monarhije [ifo k ©tona IIat?s^ssršksmu, Veduo večja propaganda za Bruselj, 22. februarja, r. Belgijske oblasti so obveščene, da je knez Star-hemberg prispel semkaj in da namera-va posetiti Otona Habsburškega v Steenokerzelu. Ta obisk spravljajo v zvezo z nameravano restavracijo-Habsburžanov. Policijske oblasti so ukrenile vse potrebne varnostne odredbe. Vse osebe v bližini Steeno! er-zela so bile preiskane. Na bližnjem letališču ne sme pristati ali startati, nobeno leta'o. Ali se nahaja knez Sfar-hero.be rg v resnici v Steenokerzelu, se še m moglo točno ugotoviti vendar pa govorijo policijski varnostni ukreni za to. Dunaj, 21. februarja, r. Tukaj se je včeraj vršilo zborovanje delegatov deželne zveze bojevnikov za Nižjo Avstrijsko, katerega se je udeležil tudi minister za državno obrambo generalni polkovnik knez Schdnburg-Harten-ste;n. Tajnik zveze je stavil nredlocr, na; se popravijo krivice, storiene cesarski rodbini ter da se naj Habsbur-žanom vrnejo domovinske pravice in njihova imovina. Truplo bivšega cesarja Karla, ki je pokopano v Madeiri, naj se prenese v grobnico kapucincev na Dima ju. Predlog je b?! ob velHcem odohravanm soglasno sn**e'et. Pariz, 22. februarja, v. Pariška novinska agencija »Information« Klfub avstrijskim demantijem vzdržuje svojfo senzacionalno vest, da je že povsem gotova stvar, da bo predsednik avstrijske republike Mihael Miklas v najkrajšem času odstopil ter se docela umaknil iz političnega življenja. Predsednik Miklas se je odločil po informacijah omenjene agencije za ta dalekosežni korak predvsem zaradi tega, ker ne soglaša s postopanjem Dollfussove vlade o priliki zadušitve socialističnega upora in ne odobrava heimvehrov-skega avstrofašizma. Najbolj pa zamer-ja Dollfussu, da dopušča tudi še sedaj, ko je socialistični upor v krvi zadušen, teror Heimuehra in da se vsakodnevno izrekajo nove smrtne obsodbe. Ker so vse njegove intervencije ostale brezuspešne, se hoče docela umakniti, da bi ne padla nanj še večja odgovornost. Po informacijah iste agencije bo postal Miklasov naslednik dosedanji zvezni kancelar dr. Dollfuss, doc i m bi prevzel vlado sedanji podkancelar major Fey, kar pomeni, da bi vsa oblast prešla na' Hehmvehr. Dunaj, 22. februarja r. Kljub demantijem vlade v dobro poučenih krogih potrjujejo točnost vesti, da namerava predsednik avstrijske republike Uliklas podati ostavko. Doznava pa se, da temu ni samo povod oziovotfenje predsednika republike zaradi brutalnosti seđa n tega režima, marveč da se bo to izvršilo pod pritiskom gotovih krogov, k« imajo v zadnjem času vedno večji vpliv in ki se zavzemajo za po-vrateli Habsburžanov. Miklasu naj bi začasno sledil na predsedniškem mestu dr. DoIHuss. Ved tem naj bi se uredilo vse za povrate«; Habsburžanov. Će ne bo šlo drugače, naj bi se Oton Habsburški izvolil za predsednika republike. Ilitlerjevska zarota v Italiji Trst, 22. febr r V zvezi z odkritjem tihotapljenja narodno-socalistične-ga propagandnega gradiva v Avstrijo je bilo danes aretiranih 20 oseb med tukajšnjimi narodno-sociaiističnimi emi-sarji. Baje so oblasti odkrile široko razpleteno Hitler je vsko zaroto, ki je stremela po osvoboditvi Južne Tirolske od Italije. Rim. 22 i bruarja. lt. V«vt o an.4aciji voditeljev tržaške skupine narodno-socia-lističnega pokreta zaradi tihotapstva razstreliva in propagandnega Sradiva v Av~ stri jo je izzval« po vsej TtHii' veliko pozornost in jo listi objavljajp na v:dnih me" stih. Za1: dn'ic v Fr.ictke, od tam z letali v M on sJe ovo. Nov đ&aovor i~z<& Fsf&s&sife in Anglijo, ki naj omogoči SKtdeaovaatfe Kem££*e — Macdonaldov načrt pade Pariz, 22. februarja, r. Ka^or javljajo iz krofov brušt\a narodov, se ie med Francijo in Veliko Lintaniio 00 piniki poseta Ldena v Parizu sklenil nekak ^eatlsnian-dogovor, po katerem se rraiic.ja pod gotovimi pogoji ne bo več protivila razorožit v eni konferenci velesil izven Društva narodov. Kaivor doznava vas poročevalec, *o ti pogoji udeležoa Nemčije ter opustitev Mae-dooaldovega načrta. Kot kraj konference ^e imenujeta Lugano in Lausan-ne. .Na konferenci bi sodelovali Anglija, hrancijLi. Italija, Nemčija, Sovjetska Lnija, Poljska in Češkoslovaška kot zasiopnica Male antan:e. Povabile bi se tudi Zedinjeue države in Japonska. V pariških političnih krogih se k temu izjavlja: Zunanji minister Bar-thou le v soboto dosegel od Edena, da bo Anglija opustla Macdonaldov načrt. Bartnou pa je tudi sporočil, da Francija ne bo prej obnovila razorožitvenih pogajanj, preden ne bo izvršena preiskava o sedanjem stanju oborožitve v Nemčiji. London, 22. februarja, r. »Times« v osrnii besedah kritizirajo dejstvo, da trije Bolgari, ki so bili v procesu zarad; požiga nemškega paKarnema oproščeni, še vedno niso izpuščeni na svobodo. Vedno smo, pravi list, nastopali za enakopravnost Nemčije. Čudna nemšiva jastica pa bo dovedla do tega, da se bo morala Nemčija uvrstiti v posebno kategorijo držav. Bistvena ovira za spjiazum z Nemčijo obstoja 1 tem, da dvomijo narodi, ali se more Nemčija postavi na isto bazo kot druge civilizirane narode. Razgovori v Berlinu Pariz, 2z. februarja. A A. Iz Berlina poročajo, da je angleški pravosodni minister in prvi delegat Velike Britanije na raz-orožitveni konferenci Eaeii imel ves včerajšnji dan razgovore o razorožitvi z raznimi političnimi osebnostmi. Po informacijah poučenih nemških krogov so pri teh razgovorih obravnavali vprašanja vojnega letalstva, tankov in protiletalskih topov. Kakor je znano, zahteva Nemčija vse te vrste orožja. Slo je tudi za vprašanje, kakšna naj bo usoda hitlerjevskih vojaških oddelkov in kako dolgo naj traja nameravana konvencija o razorožitvi. Vse kaže, da so Nemci sprejeli angleške predloge z dne 19. januarja kot osnovo razprave. Po drugi strani pa naglašajo, da vztrajajo še dalje pri svoji prejšnji zalite vi, da je treba nemško oborožitev prilagoditi oborožitvi drugih držav. To svojo ^htevo utemeljujejo s tem. da se Fra-ir-i-ne mara razorožiti. B> ieo je snoči navzlic težavam svojih razgovorov izjavil, da ne more biti neza-v [jen s svojimi dosedanjimi pogajanji v Berlinu. Smatra, da je dobro storil, da je prišel v Berlin. List »Matin« poroča, da je nemška vlada načelno sprejela vse podrobnosti anglt-ške spomenice o razorožitvi. Samo eno vprašanje je včeraj ostalo odprto Ln ni bilo sporazuma, to je vprašanje povratka Nemčije v Društvo narodov. Vsi napori Bdena, da bi tudi v tem vprašanju pridobil Hitlerja, so bili zaman. Ženitev švedskega princa s trgovčevo hčerko London. 22. februarja. AA. švedski priiu Sidvard, drugi sin švedskega prestolonaslednika, se namerava poročiti v Londonu z gdč. Eriko Patzek, hčerko berlinskega trgovca. Princ se sedaj nahaja ineognito v nekem londonskem hotelu, kamor je prispel v nedeljo. Proti poroki sta posebno £ vedski kralj Goatav in prinčev oče, švedski prestolonaslednik. Princ S i g v aro za enkrat še ni prosil dovoljenja m poroko pri cerkvenih obiagtvih. Zadevo smatrajo na švedskem za resno. Princ se bo moral po vsej priliki odreči vsem svojim kneževskim pravicam. Podobno }e moral ravnati njegov nečak princ Lermard, ki se je L 1931. poroči! v Londonu z jrdč. Karino Niss-vrazKtt Napredovanje v s&dm službi Beograd, 22. febrjarja. p. S kraljevim ukazom !ov^n-ski Bistrici- — Na ovojih doaedaniih mestih 60 napredovili v višjo Bkutpino tudi pisarniški uuradniki Bogomir Trepečnik v Brežicah. Martiii Lavrač v Šmarju :>rl Jel-š*ah, Malis Flnh v Gornjem r-rad.i. Koščak v Laškem, Ivan lin mar v Mariboru, losaint Polšak v Cerknici. Drajo ^niit v Trebnjem, Anton OokUr v Sevnici. Janko Mišic v Črnomlja, Fran Kastrin v Liubliani, Ivan Ruonik v Murski Soboti. Pavel K)°-ber v Mariboru. Fran Dra^ler pri Stolu Sedmorica oddelek B v Zacrrebu, Albin Maičič r>r: upravnem sodi?č 1 v CSeiri in Ivan Gor'an v Zagrebu. 3000 mi!] na smučeh Moskva. 22. februarja. A A. Danes je ogromna množica burno pozdravila pet sovjetskih smučarjev, ki so prevozih' 3000 milj dolgo progo od Irkutska do Moskve na smučeh^ Sodelovati hočejo pri proslavi 161etnice ustanovitve rdeče vojske. Pogumni in vztrajni smučarji so najprvo prevozili Uralsko gorovje, nato prevozili nepregledne ravnine, imenovane Tajca. Ponekod so bile temperature 605^ pod ničlo. Ogromno razdaljo so prevozili v 2> dneh. Ved dno nov« Javiš rt Včeraj je bil umorjen glavni preiskovalci sodnik, ki vcMli preiskavo o aferah Staviskega Pariz, 22. februarja AA. Listi se živahno razpisujejo o zagonetnem umoru občinskega svetovalca Princa. Zaradi čudnih okolnosti tega umora gre po mnenju listov za dejanje oseb, ki so hotele z umorjenim odstraniti važno pričo proti prijateljem in podptrateljem pokojnega goljufa Staviskega * j>Exce!sior« se zgraža nad dejanjem in se nadeja, da bodo oblastva o tem umoru uvedla neomejeno preiskavo. Resnica mora priti vsa na dan, pravi list dalje ,in se ne sme ustaviti pred nobeno osebnostjo. Predsednik vlade Doumergue je obljubil, da bo to zadevo razčistil do zadnjih tančin. Ker je mož-beseda. smemo upati, da bo to tudi izpolnil. Pariz, 22. februarja. AA. Po poročilu nekega jutranjika levičarske smeri je mini-steru Edvard Herriot včeraj popoldne sporočil skupini poslancev v veži bourbonške palače, da so našli pariškega sodnika Princa umorjenega. Umor je zavit v tajno. Sodniku Princu je bila zaupana preiskava o aferah Aleksandra Staviskega. Pri njem so se nahajali tudi ponovno omenjeni akti bivšega policijskega komisarja Pachota. Sodnik Prince je hotel odpotovati v Lvon in vzeti s seboj tudi te akte. Slučajno pa se je zmotil in odnesel druge akte. Zaradi tega smatrajo, da osebe, ki so se toliko bale teh aktov, niso dosegle svojega namena, ko so na zverinski način ubile glavnega preiskovalnega sodnika proti Staviskemu in njegovim pajdašem pariškega sodnika in pomočnika državnega tožilca Princa. Policijski organi so takoj po poročilu o smrti tega sodnika odšli v njegovo stanovanje m odnesli vse važnejše spise. Vsi današnji pariški jutranjiki poudarjajo, da je zagonetna smrt sodnika Alberta Princa v zvezi s preiskavo o aferah Staviskega. Žalna svečanost v Beogradu V čas« pogreba belgijskega kralja je počivalo vse delo — Slovesna zadušnica v katoliški cerkvi ob navsocnoeti Nj. Vel. kralja in kralflee Beograd, 22. februarja, p V času, ko so se pričele v Bruslju pogrebne svečanosti za kralja Alberta, se je vršila tudi v Beogradu lepa spominska žalna svečanost. Vse trgovine in drugi obrati so ob 11. dopoldne ustavile delo. V katoliški cerkvi se je vršila svečana zadušnica, ki jo je daroval beograjski nadškof dr. Rodič ob veliki asistenci. Službe božje so se udeležili tudi Nj. V. Kralj in kraljica. Kralj je bil v generalski uniformi z vi« mi belgijskimi odlikovanji, kraljica pa v črnem. Ob vstopu v oenkev m }« poodra vil belgijski poslanic de \nchny. Prod cerkvijo je bila postrojena častna četa kraljevske garde. Navzoči ao bih* tudi v»i člani vlade z miniatmkrm predsednikom l zunovičem na Čehi, dalje predsednifttvo Narodne sJcupščine in senata ter veliko število poslancev in senatorjev, kakor hwJi ves diplomatski zbor in mno<*i drugi odličniku V cerkvi je bil po»taWj*M kats-fa!k, pokrit 1 belgijsko zastavo V*a esv-kev }c bi*a v čmmi. Velik psžar v Savlfsfski dolini V noči od torka na sredo |e gorela vas Oiroakso pri Redid ofe $«v>- — ?*TKfc-i zn?ša okro^ 4G#.*G# Dfei Rečica ob Savinji, 22. februarja. V noči od torka na sredo je divjal nad Savinjsko dolino silen vihar, ki je> iomM drevje, prevrača! kozolce, trgal opeko raz streh, ponekod pa tudi odtrga! slamnate strehe. Burja, ki je tul!!a vso noč, se tudi dopo-dae ni polegla in je še v opo'dan^k'h urah divja'a z nezmanjšano silo. Baš to [e imelo usodne posledice za ma'o in Idilično vas Okonino pri Rečici ob Savinji. Okrog poldneva ie zače'o goret' gospodarsko poslopje Posestnika Jožeta Caplja, zaradi silnega vetra se je pa ogenj z bliskovito nag'ico razširil tudi na sosedna poslopja* in rrpoma so bili v plamenih gospodarsko poslopje Ivan.i Ate!-š k a ter Lize Novakove, plamen pa ie obje tudi rarno cerkev, ki je bila krta s škodljami. 3 obenem ^e je užgalo tudi župn;Šče. Zanimivo je. da 'e žiicn'šče oddaljeno od hiše trgovca in posestnika Jo-s:pa Caplje najmanj 100 m. pa je veter zanese-1 tleče ogorke na cerkev in je ogenj preskoči kar nekai hiš. Na pomoč so takoj prihiteJa gasilna društva iz Grušovelj. Darmirje, Ljubnem:; Rečce ni Mozirja z motornimi brlzgalna-mi, ki so pr'če'a z reševalno akcijo, a ognju spričo silne burje najprej niso bPi ko^. Po večurnem napornem gašenju se Duhovno sodelovanje Poljske in Jugoslavije Varšava, 22. februarja. AA. Danes je na svečan način začel delovati poljsko-jugoslo-venski pododbor, ki naj v zmislu poljsko-jugoslovenskega sporazuma iz leta 1931 o sodelovanju na duhovnem področju pospešuje intelektualne stike med obema državama. Svečani seji je predsedoval pomočnik prosvetnega ministra svečenik Zongolovič. Z jugoslovanske strani se je seje udeleži! delegat Benešić. Pododbor je sklenil, da bo deloval za izvršitev navedene poljsko-jugo-slo\enske pogodbe, nakar je sklepal o svojem nadaljnjem delu. Za obrambo mini London, 22. februari*!. A A. Prejšnji teden se je v Bruslju konča mednarodni kongres za obrnmbo miru. Kongres je sprejel deklaracijo, ki sestoji iz tehle točk: 1. vojno je mogoče prcprec:t' ui civilizacijo rešiti samo s strogo ohranitvijo kolektivnega sistema, ki sloni na pogodbi o Društvu narodov in ne Briand-Kelloggovem paktu. 2. Miru ni mogoče ohraniti brez razorožitve, razorožitev pa je mogoča samo v varnosti Zato morajo narod' plačati ceno za mir s tem. da prevzamejo nase odgovornost za preprečitev vojne. 3. Ta odgovornost zahteva od držav — članic Društva narodov, da so vse po potrebi pripravljene braniti vaeko izmed njih. Države pa. ki so pod^^le Br:and-Kellog-gov pakt, se morajo posvetovati s članicami Društva narodov, kako naj preprečijo spopad in obnove mir ali par onemogočijo vsako akcijo, ki bi ogražaU s4cupne napore drii^!'Jr* narodov. Pažar v vteku Sorija. 22. f braarja. t. Pr3donočujim it* nastal v železniškem vozu L razreda brzica vkvka Sofija - Varna požar. Med potniki je n;v*a!a nenopiena panika. Vlak eo nemu-dom ustaviti sredi prose in so oeeni posra-gffi. Gmotna Skoda ni velika. Tudi Sovp-§kih žrtfv ni bilo. Vlak *e nato nadali val vožnjo do Lakatnika. lci^r je bil poSkodo-v;iti: voz odklopljen. Nova zima na Dun^Ii t>iinai. februarja, g. Včera; ponoči je na 1 Dunajem divial močan snežni vihar, ki ie sicer polagoma no:>uslil. a snežilo ie vedri:* boli. Sn se padi še vedno. Na nekaterih kri. ji h ie sne<2 pol metra visok. Cestna že-K7.nica i> morala za dalie časa prekiniti obrat. Vozovi <=o sicer prišli iz remiz, vendar pa eo obli l a it v snegu. jim je naposled posrečijo, da so obvladali divji element in prepreči večjo katastrofo. Oganj je v fiavnem prizadel omenjene posestnike, k; jim je zgorelo skoraj \ se. zelo pa je trpela rudi cerkev, ker je a*jo-re-lo ostrešje, sesu-1 se je del oboka, a uničene so bile tudi orgle. V notranjosti je biia cerkev precej poškodovana, k sreč: le pa ostal nepoškodovan oltar, ki slovi P1 znameniti Krakerjevi sliki, delu enega na-Sh na-;s4a vneten cerkven-h slikarjev. Požar nt zahteva! Človečkih žrtev, pač pa so z.?ore!; trije Pr.;šič:. Materijalna škoda je precejšnja in'se ceni na priblž-no 300 do 400.000 Din. Večina posestnikov je bila zavarovana in sicer pri zavarovalnici »Slavila«, ŽupniŠče in cerkev pa pri Vzajemni zavarovalnici. Za naj veča i znesek je b:l zavarovan C«pe-!j, drugi pa za malenkost. Kako je ogenj nastal. n: ugotovljeno, domnevajo pa, da je začelo goreti v dimniku gospodarskega poslopja Josipa Čao-Ije. Gasilci so gasili nepretrgoma do 17. rn šele potem se jim je posrečilo ogenj popolnoma udušiti. Na kraju požara so ostali do večera gaseči iz GmSovelj. P?d«fn'r-ja in Rečice. Vremensko pOTasUo Ljubljana. 22. fobruanja. T.leiuoićno po stanju današnjega dne: Boh. Bistrica jezero: —o, jasno, 10 cm pršiča na 80 cm podlagi, srnuka idealna. Kranjska gora, Rateče plaaica: 7, barometer stoji, jasno, mirno, 70 cm sre/.i. smuka idealn«. Tamar m Vi«ič 2S0 cm pršiča. Jil«d — jezero: — 5, j*sno, m:?r»o. 36 cm sreža 30 cui grapavejj« ledu Mariborska koća — Pohoraki dom: —1, ki>no. mimo. 60 cm **eža. smu'ki prav do- bra Ruška koča: — 1, jasmo. mirno TO em sre-ž*, smuka prav dofcra. Klopni vrh: — 3. j*sno, m^o. 70 on» »reža. smuka prav dobra. Klopni vrh: — 3, jaano. mmo, 96 cm šr&iA. smuka prav dobra. Pesek: — 5, sJcakalnica upoMibna, 130 cm srenja, smuka prav dobra Seniorjev dom: — 5, jaa«o. mirno, 12S cm sreža, smuka prav do^-a. Čimžat nad Falo: — 4. jasno, mimo, 75 om sreža. "»mrika praT dobra. Sv. LovTenc na Fofcorju: —4, jaano, mirno, 55 srenja, jrmifca pf«v dobra, s-kakalnio« uporabna. Ribnica na Pohorju: —4, jaano, mirno, 70 cm srenja, smuka p«av dobra. Rimski vrelec: —6. jaaoo. mirno, 36 oon srenja, smuka prav dobra. Smučarski dom LjufoLjaae na Pokljuki 21. februarja — 8, jasno kvaano vreme, 180 cm pršiča, smuka idealna. Izgledi najboljši, za visoke ture zelo ugodno. Dovje-Mo jat rana, 31. februacja, krasno, solnčno, smuka ugodna, izgledi idealni, skakalnica uporabna. Zelenica, 20. februarja: —Ć, jasno, sohač-no, 155 om snega, v seofi sm ran jen, na solnčni strani o tajam. stvMska prav dobra, izgledi prav dobsi. Borzna poročila. II ULJ AJvSK A BORZA. Devize: A met'er dam 2806.74 _ 236aii)0. Berlin 1359 58 - 1370.38, Bnweii S00J9 -804.73. Čarih 1109.35 — 1H3.86, London 175.30 — 176.90, Newyork 3427-72 _ 34o8.98. Patis 226.88 — 227.—. Pra^a 142.34 — 143-20, Trat 299.01 - 301.41 (primila 2*>.5 ode*-LAvetriieki 5frin2 v pi l vatnora khrfnsm 8.90- INOZEMSKE BORZE Curi h. Pariz 20.38, London 16.96, Naw York 311.75, Bruselj 72.25, Milan TIM. Mairid 41.90, Amsterdam 208.30, Berlin 122.S5, Dunaj 57.10. Praga 11.86, Varfava S8.30, Bukarešta 3.06. Nasadi pljuča in okras Razve»el)fva bilanca meptaega vrtousfttva — Fragftni za letošnje leto Ljubljana, 22. februarja. _ Ljubljana je s« zeleno mesto, nezazidanih ploskev je ie mnogo m periferija še sega cio središča, da pa ima še krepka pljuča, je treba predvsem pripisovati nasadom ter gozdovosn, ne le periferiji. Pljuča našega mesta so zdrave; brez nasadov, hrez goz-dov ter zdene površine je mesto jetieno, brez ur©jemh parkov in drevoredov si pa tudi ne moremo mielrti lepega mesta. Kup kamenja, ki se med njim človek počuti v ječi, odrezan od narave, je mesto brez nasadov, selenja m cvetja. Vzporedno z razvojem mesta morajo tudi naraščati mestni nasadi, čim več je zazidanih ploskev, tem več mo^a biti tudi zelene površine. Parki pa zahtevajo tudi nege. nasade je treba neprestano obnavljati ter poživljati, vrtove v parkih obdelovati, gojiti cvetlice in okrasno grmičje ter drevje. In prej ali slej vsak park ostari, kar vidrino v naši Zvezdi, in je treba obnovitve. Naše mestno vrtnarstvu si je L \9M). zasnovalo program, da se olepša mestu ter dobi dostojne parke in nasade. W. gasi mali krap sanjajo o tujskem prometu, ki mora nanj mi^l'ti tudi Ljubljana. Že zato je potrebno, da postane mesto lepo, venr dar je treba že zaradi mesni samega tikrT beti za njegovo lepoto. Lan; je mestno vrtnarstvo nadaAjeveio delo po ovojem programu. Postavka mestnega proračuna za vrtnarstvo je znašala lani 655.270 Din bila je za nad tisoč dinarjev nižja od prejšnje^ ga leta, d očim je znašala 1. 10.11. §§£.622 Din. Letos je določeno 50.006 Din manj za vrtnarstvo kot lani. Spomladi so začeH najprej urejevati park. odn-o-^o otroško igrišče ob Latter-manovem drevoredu. Delo je stalo brez vodometa, a z rastlinam vred, 53. \i5 Din. Precej cenejše je D*o deio na starem otroškem igrišču, fci je za njegovo na&ipanje dala zemljo tvrdika ing. Dukić, tn sicer le 30S4 LVn. — Mestno vrtnarstvo zna tudi iz nič nekaj ustvariti, kar dokazuje ureditev ob Cesti v Rožno doiino. Nad globokim jarkom ob železnic«! je nastal nekakšen majhen park. majhen obcestni nasad, zasajen z okrasnem grmičjem. Vzdolž tega urejenega parobka so zasadili živo mejo v dolžini 250 m. redovnih stroškov je \>fto 13.066 dinarje*". Veeie delo je bitu preurediti;v parka na Hrvatskem trgu. Park ima zdaj obliko elipse. ,ki jo križa več poti in < bkroža meter \usj3k kamnit zid Qb zidu je park okro*; in ok.f<_nj dvignjen, za kar je. bilo treba precej zemlje. Zasadili so vrbe /a-rujke in breze. Stroški so znašali brez gradiva i3.tvki D.n. Okolica Sv. Petra je pa še dnlvja majhen park pri Leonišču na prej za,puš^enem trikotnem prusTi.ru, Delo je stalo 92:>7 Din. Med večja, dela je treba prišteti tudi vrtnarsko urcitev okolice tako zvanoga letnega gledaltoča. S tem delom je trlo 38.397 Din stroškov. Zelo M se meščani razve-st-iHi del na Gradu, ki jih je mestno vT*n«r*tvo začelo ie v decembru 1. 1932. Lani so delali pozimi in spomladi, povsem so pa morali delo ustaviti v decembru OS večjab prireditvah, ko na« «4vskujek> tujei. je Gpad fazen Tivodij« najholi obiskan. Zdi se. da ne mamo cejiiti (irada in ne vemo. kaj po? meni aa na^e mesto b svojini k-ai^m razgledom :.n sprehajališči, sicer bi ne zmanjkalo ta.ku hitro kredita za tako pofehnfl dela. Lepo je zlasti novo otroško igrišče na Gradu. Zgradili so tudi že precej nove por /a veliki drevored Delavci so prejeli pred Ubijalci sodišče*** Haribor. 88, februaha* /•ar^lj ubnia «0 se veerai sagova nali pred malin« kazenskim senatom 301e4w Gvidon V. od Sv. Petra v Kronski ion. Lst?trd Fertfnarei G« z Ptišltejea vrha. 831«*-ni Ivan V. iz Trboni. 21 letni Viktor \\ in 3*letni Iv«n h. ol Sv. Dola ter Peter od Šv. Petra. Lani 5. iunija so obtoženci popivali v Breznikovi coatilni v Trboniah. Ttia i i prišel tudi posestnikov sin JoMp Topler l večjo drJŽho- Preveč naiače te razvnelo fant?, vino jim ie stopilo v a lavo in začeli so ©o preparati ter iazivati- Naalal ie hud pretep, med ka*< rim so se obdelovali z noži. Toobrirve družba sa ie ra»bež«la, bojeviti obtoženci so iiiu oa sledili- Topler ie imel smolo, da \<* na bogu r*ad«M in ea sovražni fantje doni Uli. N*oj»mil]rno so ea začeli pretepati s koli in palicami. e.iw ga ie pa zbadal z dali*o lulo, Ker je ka zal se muk* živlienja. so 2a znova pretepli, nuoorded pa zvezali in ttrH v iar^k. Sodis5e ie obsodilo vse skupaj na tri 1 >la stro^^era zapora. Metlike — Krajevna organizacija JN§ v t-tli-ki je tmela preteklo nedeljo svoj redni letni občni zbor, K! je potekel prav lepo in ki se pa je udeležilo zelo veliko Članov te naše nacijonalne stranKe. Predsednik krajevne organizacije g. Welss Leopold ml. je »bor otvor U in pozdravil številne ^borovalce, našega narodnega poslanca g. Daka Makarja in delegata ereske organizacije, predsednika g. Julija Koplaiča, ki je potfai tvoja izčrpno poročilo o ideologiji in dosedanjem delu JNS, dočiro jo Poslanec g. Makar podal poročilo o sedanjem političnem položaju in zlasti o delu opozi-cijonalcev. Sledila ao izčrpna poročila fnnkcijonarjev, ki so pokazala, da je v zadnjem času delo v nasi krajevni organizaciji JNS zelo oživelo. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor S predsednikom g. Leopoldom vVeissom na čelu. Organizaciji želimo še mnogo uspeha v njenem delu. — Gostovanje diletantov kmetske so-kolske čete. Minulo nedeljo so gostovali oa našem odru diletantj© kmetske sokolske čete iz Podzemlja z veseloigro ^Rodoljub iz Amerike««. TI naSl vrli kmetski Sokoli so naiB ■ svojim naetonom zelo ugajali Nastopili «o sicer pri nas Se večkrat, S 80 nas ved^v? zelo zadovoljili in si njihovih obiskov ielimo še večkrat. Vsi so svoje vloge častno reiili in zaslužijo na mezdah 6J.tMM Din. — ^eio itspa jc tudi ureditev ofe Gradasčici v L)o6jiloyt ulici, kjer so deiali do zame. — Med manjša dela spada ureditev nasadov ob carinarnici, ki je stala 9087 Din. Razen teh ded je opravilo mestno vrtnarstvo še mnoge dekoracijjskili ded ob priliki večjih prireditev in njeno delavstvo je seveda stalno zaposleno še z vzdrževalnrmi deli v parkih, pni vrtnarskih delih v drevesnici, rastlinjakih itd., saj »o porai>iij za parke lončnic in trajnic 49.134 komadov, v vrednosti 112.611 Din. Mestno \^tnar*tvo je tudi moralno obvezano, da daje nasvete glede ureditve vrtov v Ljubljani tudi zasebnikom, ki jam je oddajala tridri rezervne rasti ine iz drevesnice. Toda mestno vrtnarstvo oskrbuje še mestni gozd v Tivoliju, gozd v Kiečah in na Gradu, bivšo cerkveno imovino v Šiška, bivšo Perkovo gozdno parcelo in gozdno parcelo v Rigel-cah, malo parcelo v Mostecu in parcenco nad staro šišensko cerkvijo. Tudi mestne gozdove je treba urejevati kot vse druge, saj spadajo tudi pod državno nadzorstvo. Zaradi lubadarja je biti v nevarnosti ves mestni gozd, zato so morali posekati več smrek, golicave so pa *ooet zasadili povečini s sTOF-edTcami, a v Klecah se zasadili tudi nad sto hrastov m 10 ameriških orehov, v tivolskem gozdu pa 294 macesnov in razen 80o smrek še 567 borov 33 srebrnih smrek. 65 hrastov, nekaj platan. orehov, sufor. jelk. 27 tis in 35 rdečih bukev, v Rigelcah 2375 smrek na Gradu okrasno grmičevje, tise. neka.i borov, japonskih in sf'bi'rsln«ih deklet trraufttje *am ob ieziru \m plavalni in vaHlaJkf eport. Godba, ki apr.mlia to dfko. ji nekaj Dosebneaa. Konlponiat Ari.,r Rebjier ]t? znal dajti glasbi v tam dilu pečat £ve£g in kir>ee> mladosti. Enako je rcnaoer Briefa Waechneok podal v filmj vso dinamiko brezskrbni mladosti r*robn\Tioče*ia življenja- Glavna lunekinia ie Karin Hardt v vlogi maturante Kriste. Športna trenerka na*a poda vk>eo teko, kot hi i o moral resiti vsak resen anorfni trener. Film fe poln kipeče mladosti in i1 provo delo, posvečeno mladini. GelajA* ei u*. v njem najdete lepoto živiienja- Prva predstava ho iutri ob 14-30. Samomor v botelu Slov. Bistrica 21. februarja. Ko je v sredo zjutraj lastnik hotela Neuhold iz Slov. Bistrice prišel iz svojega stanovanja, se mu je zdelo, da smrdi iz tujske sobe po lizolu. Ko je stopil v sobo, mu je udaril v nos še močnejši duh. ?e preden je stopil k postelji, je opazil na nočni omarici skoro izpraznjen kozarec lizola, ki ga je očividno izpil mladi nepoznanec, ki je ležal v postelji že mrtev. G. Neuhold ie takoi obvistij mestno policijo in zdravnika dr. Jagodica, ki je mogel ugotoviti le smrt Pri nesrečnežu niso na§li nikakih dokumentov, le iz neke dopisnice sklepa policija, da bi bil neznanec Anton Butelen is Maribora, star 29 let V *obi, kamor js prišel samomorilec, je bilo precej razmetano, sicer pa vse v redu. Po komisijskem ogledu j t bil samomorilec prepeljan v tukajšnjo mrtvašnico in bo danes pokopan na tuKajšnjem pokopališču. Vest o samomoru v hotelu je razburila vse mesto in okolico. Najbrž je bil samomorilec kak potnik, ki so ga v torek zvečer vjdeli PO raznih tukajšnjih go&ninah. Iz Celja —C Redni občni zbori organizacij jns v celjskem srezu. Krajevna organizacija JNjS za Celje-okolieo bo imela leuni občo tar. postavki 90. a) v kolku za 100 Din; 9. obrtno pooblastilo, ako izvršuje obrtoma prevažanje oseb aH tovorov; 4. takso za komisijski ogled: za vsak avtomobil ali avtobus 60 Din, za motorno kolo 30 Din, komisijski stroški pa se porasdele sorazmerno. Iz Ptuja — drazpoaolnpst v Ptuju. Matuu župan g. Jerte apelira aa prebivalstvo -ne sta Ptuja, da so pri vseh zaposlitvah ozi* ra v prvi vrsti na brezposelne, pristojne v Ptuj. Mestna občina ima okoli 60 ljudi bres posla In vaeh mestna občina ne more podpirati. Prebivalstvu je na mestnem magistratu v tajnikovi sobi na razpolago seznani brezposelnih, da si prebivalstvo lahko poljubno izbere delavca, ki ga rabi. — Občni zbor društva hišnih Posestnikov za Ptuj In okolice bo 24. t. m. ob 20. url v gostilni Zupančič. Na obenem zboru bo tudi obširno poročal g. Iv. Frellh o davčnih zadevah. Vabljeni vBi. — Mestno načelstvo poziva vse vojne obveznike, ki so bili po prevratu od leta 1918 na orožnih vajah, da se javijo do konca t. m. pri mestnem načelstvu v sobi magistratnega tajnika. S seboj morajo prinesti vsa dokazila o orožnih vajah. — Nasilen mož. Posestnica D. R. v Ro-goznici Je ovadila orožnikom v Ptuju svojega moža J., ki ji grozi s sekiro, da jo ubije, in sicer zato, ker se vlači z drugimi ženskami, s katerimi tudi zapravlja skupno premoženje. Nedavno se je pojavil zvečer v stanovanju s tujo žensko, s katero je prenočil v zakonski postelji, ženi pa je zagrozil s sekiro, da jo ubije, tako da je uboga žena morala sredi noči Iskati s svojo 141etno hčerko zavetja pri dobrih sosedih. Orožniki so pri preiskavi res našli v sobi za omaro veliko sekiro In so moža aretirali ter ga izročili s sekiro vred sodiSču. J. Je bil po zaslišanju na sodišču začasno izpuščen. — Sodna dražba z zaprekami. Dne 15. t. m. bi se morala izvršiti sodna dražba perutnine pri posestnici G M. v Apačah-G. videč, da ee bliša niši sodni organ z ekaekutorjem. je spustila vse kure po dvorišču, sama pa se je postavila v bran s sekiro. Po borbi s ekaekutorjem. ki ji je odvzel sekiro In bil tudi lahko ranjen, je moral sodni organ zaprositi za orožni-ško intervencijo Is Cirkovc nakar se je lahko šele izvršile <*rašba. G. bo imela opraviti še e sodiščem. KOLEDAB Dane«: Četrtek 22. februarja katoličani: 1'etra Ktol. Ooialav. pravoslavni 9. Mm-u-arja DANAŠNJE PttlREDIfVK. Kine Malica: Pot v Življenje. Kinu Ideal: Moški naprodaj. Kino Dvor: >28 dni sarniaipiiesra *t: bimkanjac. Kino Šiška: Frank&uftein. Prirodeman»tvena trkrija Muzejsktca društva: preda vanje g. dr B. ftkerljf o »Prarilovek in opica« ©b 20- v DeJaveki zbornici. Društvo 'Pravnik«: predavanje g. dr. L. Bohma >o geopolitiki in pravni znan os* i < ob 18. v iuMicnj palača dvorane št. 7$. Bru«;a urira ▼ >Deveti deš*li< ob 17. ▼ beli dvorani Union a. DE2URNE LEKARNE. Pfcaaeei Mr. BakarčiČ. Sv. Jašooba tr*. in dr. Piecela. Tvrševa «wta 6. Ruska Matica. Ruska Matica priredi v soboto, dne 24. t. m. ob 20. v prostorih Francoskega instituta literarni večer kot proslavo letošnjega Nobelovega laureata ruskega pisatelja Ivana Bunina s naslednjim sporedom: 1. univ. prof Ms-klecov: Uvodna besoda; 2 dr. N. Preobra-ženski: Mesto Bunina v ruski literaturi; t. Gospe Lidija Marakina in Marija Maver, gg. dr. N. Preobražeoski ln K. Grigorovlč-Darskij: recitacija odlomkov iz Buninovih del. Vstop prost in 'brezplačen. Vabljeni so vsi prijatelji ruske književnosti. iJsffod sila Y kinu teče film *Pot v iivljenje*. Hodimo ga gledat, enim zastane morda src* ob pogledu na zevajočo rano, zasekano v srce naše razpadajoče družbe, in na zdravnika, ki zna to rano tako spretno zacelittt drugi so pa zadovoljni, da jim kaže pot v smrt Szoxe Szakall. Na platnu vidii tržete obraze zapuščenih otrok, vidil, kako poganjajo na deblu naie, viharjem prehoda iz ene epohe v drugo prepuščene družbe gnili popki, pa se zgroziš in strah te prešine od misli na bodočnost. Pa prid* zdravnik in popelje te nedolžne žrtve burnega razdobja na pravo pot v življenje, na pot dela, poštenja, treznosti. In kamen »m ti odvali od srca. Toda samo za hip, dokler si v kinu Zunaj ti pa znova leže na dušo moreča skrb. Kaj bo z nami, kje Imamo mi zdrav nika-vodnika, da bi nam pokazal varno pot v življenje? Se, nam je ni treba več kazati, naša zgrešena pot bo kmalu končana. A treba jo ja pokazati našim malim, naši mladini. Odpro se vrata, naša vrata, in na pragu, na našem pragu stoji razcapanček, kakor da le stopil s filmskega platna, kakor da je Mustafin tovariš... Miloščine prosi »če ne prinesem domov kovača*, — pra vi —r, bom tepen, je dejala mati. Njego* oče ima pa 17 tatvin na vesti, in z roka vom si obriše dve svečici "od nosom. Kje je zdravnik, ki bi leči! in izlečll te ranjene mlade duše? Iščimo in najdimo &a. da ne bo prepozno. SPORT — Medklubske tekme v smuških likih na planini Rošci. Zanimive medklubske tekme v smuških likih prirede jeseniški Skalaii v nedeljo, 25. t. m. na Rošci. Ker »e sago tovljena udeležba mnogih gorenjskih tavo ritov v toj najlepši smuški discipl ni — med katerimi nastopi slovanski prvak Heitn Hu bert. dalje Pračck Ciril, 2nidar, Jakopič in drugi — bo tekma nudila gledalcem velik užitek Tekmovalo se bo na progi, ki bo 3seljana na norveaki način, po katerem se osloj še ni tekmovalo v naših krajin. Pr< dosedanjih prijavah je sklepati ae izredr. hudo konkurenco, saj se bodo pomerili m«*' seboj naši priznani mojstri y tej disciplin* Ne le radi tekme, pač pa tudi radi krasnega izleta, je Rošca v tem času zelo priporočljiva. Izleti z Rošce na Koroško planino. Babo. Klek in še posebno na Dovje 40 nepopisno lepi. Ne zamudite zimskih krasot, ker pomlad je pred durmi. V Skalaški koči na Rošci bodo pripravljena udobna prenočišča in vse. kar je potrebno smučarjem. ▼ okreočilo v ostri borbi. —Ij Koturaikl savez kraljevine Jugoslavije, podsavei Ljubljana. Podaaverna seja se vrfii v soboto dne 24 L m. toono ob 7. ori »večer na Kalovškl cesti št. I, Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. ari Četrtek. 22. februarja: Kulturna prireditev v Crnl mlaki. Izven. Znižane cen« od 6 do 20 Din. Petek, 23. februarja: ob 16. uri Sonjkin te njegova sreča. Dija&ka predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 14 Din. Sobota, M. februarja: Konec poti. Red A Nedelja, K. februarja: ob 16. uri Robinzon ne sme umreti. Izven. Znižane ce ne od 5 do 14 Din. Ob 20. uri Goepo dična. Izven. Znižane cene. Znamenita vojna drama »Konec peti«, katere avtor Sherif je po*tal potom nje svetovno anan, se v prizori prvi* v tej sezoni v soboto dne 24. L m. Komad jr dosegel pred par leti v drami popoln uspeh ln se ga letos ponavlja v isti za-sed»bi in režiji g. Cirila Debevca. Pred stava se vrši za red A. Proslava 25tetn|ce umetniškega delovanja ge. Marije Vere bo v soboto dne 3. marca. Ob tej priliki se vpcizari Tavčarjeva »Visoška kronika«, katero Je gospa Marija Vera priredila na izredno spreten in posrečen način za naš oder Opozarja mo že danes občinstvo na ta dogodek, saj Je jubilantka znana kot odlična umetni«! širom jugoslovanskih odrov ln tudi onkraj naših meja. Za predstavo se eprejemaj* priglasi pri dnevni blagajni v operner gledališču. Drama pripravlja Dostojevskega »Bra te Karamazove« v dramatizaciji to režiji g. Cirila Debevca Premijera bo pred Veliko nočjo Za Veliko noč pa se vprizoi! zonet Gregorln-Tominčeva pasijonska Igra »INRI«. OPERA Začetek ob 20 uri Četrtek. 22 februarja: Vlitem Teli. Red ćetrtek. Pet*»k 23 februarja: zaprto. Sobota. 24 februarja: Ples v Savoju, Izven. Znižane cene. JUTRI PREMIERA TINO PATTIERA O M O R N Sodelujejo: operetna sabreta JJLZZI BAJLLA, lepa revi jaka zvezda TINA O LE RS In slavni komik LUDVIK STfcSSL. RMEH, LJUBEZEN, GLASBA, PETJE I. T. D. Bde* najslavnejših sodobnih tenoristov aai rojak is solna P E V E C ne Dalmacije pojV ▼ Johna SteauMevt opereti BENISItfA NOC ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Dnevne vesti — Strojne tovarne in livarne obratujejo. Z ozipom a a na.-a svnječasna poročila o nameravani ustavitvi dela v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani zaradi pomanjka«nja naročil, sporočamo, da so Strojne tovarne in livarne odpoved delavstvu preklicale, ker so se privatna naročila pomnožila in je tovarna dobila tudi nekaj državnih naročil. Strojne tovarne in livarne torej obratujejo nemoteno naprej, kar je treba v interesu našega delavstva in domačega gospodarstva samo pozdraviti. — Razpisana služba. Na osnovi { 31. zakona o banski upravi razpisuje kr banska uprava dravske banovine v območju areskega cestnega odbora Kočevje službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za propo na banovinski cesti -II. reda it. 163 Dolenja vas-Kočevska reka-Novela-zi od km 4.000 do km 8.000. Prosilci mor rajo izpolnjevati pogoje iz. f\. t. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkov in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. marca pri sre-skem cestnem odboru v Kočevju. ■=r- Izseljenci pozor. Vsi. ki »o v kak i k-eli zvezi z zavarovanjem bivše srbske sve^e ^loga*, se vnovič opozarjajo, naj ne dajejo nobenih pooblastil za posredo: vanje "odvetniku D. Krstiću v Ne w varku, ki je bil prijet zaradi poneverbe igi izpuščen iz zapora proti kavciji. Proti temu •svetniku teče kazenski postopek. — imejiieljem ebvezaie BJairoveera pestila. Pripravijakai odbnr za osnovanje društva za zakrito Rlairovej?a posojila poai-va vse imojite-Hi teli obveznic, da runi mu naznanijo levilo in nominalno vrednost ovojih nerfor:ra.nih in neperfori ranih papiri ?v. Na podlasfi teh podatkov bo pri pravi ia'ni rvdbor ©topil r, w»emi knejitalji v zv^o, da t»e o^uii« društvo za obrambo niihovih injlfcrfsev, Oonipij je poslati na: Dr. Alfr^j ^-rko, univer?>it**fcni profesor. Ljubljana, Gledališka ulica la\ -r Živahen tujski promet v Dalmaciji in Hrvatskenj Primorju. V drujri polovici februarja prispe na Sožak odnoeno na Hr-vatsko Primorje in v Dalmacijo mnogo ?e-tovisčariev, med njimi nniveč Nemcev. V Primorju imajo |e več dni krasno potu ledno vrejne. Temperatura zanaša v opoldanskih urah 30 do 35 stopinj. V Primorja prispe te dni 50 francoskih Sumarjev, ki oeta-neio nekaj dni v Crikvenici Ln K^nju- iz Bruslja prispe »a veliko noč okrog 50 izletnikov, ki fci otzl^laio Hrvatsko Primorje in Plitvie Kaj$«»r 21.49: čas. poročila, Radio-jaBB. —i Nov grob. Včeraj zjutraj je umrl v Ljubljani g. Jotef Cesar. Pogreb bp jutri ob 14.80 i? mrtvašnice zavetišča Sv. Jožefa oa Vidovdanski cesti. Bodi mu lahka zemlja, t^fcko prizadetim svojcem naSe iakr«no sofalje. — Združenje trgovcev za srez Ljublja-na-ekollca sporoča, da ae vrši v sredo m ter volitev nove uprave. Računski zaključek in proračun je članom v pisarni na vpo-gfetL — lTprnva Z-drnaenj«. Poln ielodei^ neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, sastajanje žolea, bodl.iaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« srenčica ln zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki bo jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnopo sedeti z »Fran« Josefovo« vodo, »Fran« Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in spece- riialriV* trn-pvinah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, iia bo stalno, večinoma jasno vreme, čez dan topleje. Včeraj je snežilo v Beogradu. Najvišja temperatura je iiiaSala t Splitu in Zagrebu 12, v Mariboru 11, v Skoplju 10, v Sarajevu 9, v Beogradu 2.1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 773.2. temperatura je znašala —2.0. — Cigani prenašajo pagasti tifuz. V južnih krajih Srerua je začel razsajati pegasti tifuz in oblasti so dognale, da ga prenaSajn ctpanl, ker se jih najraje drže uši. — Strašna osveta zapuščene ljubice. V Novi Kapeli blizu Nove Gradiške je imela služkinja Tonka Balenovič že več let ljubavno razmerje z delavcem Josipom Došičem Fantova ljubezen se je pa začela naenkrat ohlajati In zaman ga je Tonka prosila naj je ne zapusti. V nedeljo ga je povabila k sebi i« ga polila z oetovo kislino po obrazu Potem je skočila iz hiše in ponila večjo količino oetove kisline Oba so prepeljali v bolnioo, kjer je dekle kmalu v strašnih mukah umrlo, fant bo pa najbrž oslepel. — Grozen zločin matere. \ * n*j im ie pokazala, kje ie otroka zakopala. Že možno onilo trupel c e neerecjieea otrocioka so res na$1i. Iz Lfutillane —li Posebnost IjohljaBskeg-a irainvaja. Z obnovo stare tramvatske proce in napravo dvojnega tira tjdi na Mestnem trgM ie bila ustvarjena možnost direktne zveze med delenie>kim kolodvorom in voiaško bolnico. Vsakdo je tudi po končanih tramvajskih delili pričakoval, da se bodo ljudje z dolenjskega konca mesta lahko vozili bolnico naravnost in da Hm ne bo treba prestopati na Glavnem trgu. Zdi ee pa. da uprava ljubljanskega tramvaja že ni spoznala pravega smisla dvojnega tira. Tramvajski vozovi vozijo namreč od dol&nv&e-ca kolodvora samo do maoistrata in orav tako tudi vozovi % Zaloške ceste, nato pa te zopet vračajo v svojo smer. naineetu da bi nadaljevali avoio pot do konca prose, nam-r*X' od konca Zaloške c^ste de dolenisk^ja kolodvora in obratno- Prestopanja ie ori našem tramvaki itak preveč, naravnost neti mevno pa ie /.akaj t?a utprava traravaia vsiljuje celo tam. kjer je v škodo promiiu samemu. Ali morda zato. ker je tTeba ia or stopni vozni listek plačati 0,n0 Din več? Ce ne boste upoštevali potreb občinstva in txdj skrbeli za njegovo udobnost, ne boste zboljžali fiiiane llalotel jzniške družbe' —!j Na včerajšnjem živinskem sejmu ni bilo posebno živahno, živine ni bilo mnogo, zlasti je bilo malo goveje, vendar dovolj v primeri s povpraševanjem. Volov je biUj prignanih 7«, prodanih 48 Telet je bilo malo, samo 13, a jih navadno ni nikdar mnogo več. Krav so prignali 48. prodali 24. Velikih prašičev je bilo samo 6, a še teh niso predali vseh, ampak samo 2. Vedno pa zelo povprašujejo po pujskih za rejo, ki jih je bik) včeraj na sejmu 3i in so vse predali. Najslabše je cvetela kupčija na konjskem sejmu, kjer je pilo 141 konj, a so jih prodali samp 13. Cene gOVejJ živini se niso spremenile. Voli I. vrste so po 4 do 4.50 kg žive teže. to so pitani voli, ki jih pa včeraj ni bilo na sejmu. Drugovrstni voli so po 3.50 do 4 Din, najnižja cena je pa 3 Din za kg Debele, mlade krave so po 2.50 do 3 Din kg žive teže, H. vrste pa po 2 do 2.50 Din Precej dragi so plemenski pujski, ki jih Je vedno premalo ca sejmu. Od 6 do 10 tednov sta* re so prodajali včeraj po 160 do 215 Din komad. Debeli prašiči so pa 10 Din kg sive teže. -r-IJ Desni hodnik na Tv-rševl cesti ima prvenstvo, ki mu ga ne bo mogel tako kmalu odvzeti kakšen drug. Vprav kapitalno blato se cedi po njem, kjer ni tlakovan, toda ne smete misliti, da le na periferiji, za Bežigradom, ampak v mestu med Trdinovo in Pražakovo ulico. Ob njem namreč še vedno lese veliki kupi snega, ki kopni, voda pa teče po hodniku. Ljudje se morajo umikati blatu na cesto, k! je tlakovana. K sreči sdaj nI takšnega prometa na naših cestah. Ne smete pa misliti, da so hodniki nepotrebni. Zakaj *>i na pustili takšnih, da ohranimo tudi v tem pogledu tradicijo! Treba bi Jih pa bilo še ograditi kot narodne parke, da ostane dragoceno blato nedotaknjeno. —11 Naš zvesti tiskarski Ikra* J$ 1mei vc^rai orav poseben dan- Navadno suče in •vrVi. prevrača in krolovif?! k posamezne fr-ke, zloge ln beaede. v&srai )a pa jel zreti že kar cele vrste. Pa tudi izbirčen sladokusec je mre k ta. aai n fcsbral prav taki vrste, da bi naju lahko nakopal prav veliko zamero, če bi ljudje ne bih* boljši od vraga. Iz notice >Pevci in glasbeniki za li ibljan^ke reveže< je izbil dirigenta Glae-bune Matice ravnatelia e. M. Polič« in celo Akademski pevski zbor tako, de je Glasbeno Matico dal dirigentu g. Francetu Marottu. Občinervo toreri opozarjamo, da bosta nastopila na koncertu, ki ga v dobrodelne namene priredi m^ertna občina, Gls^bsna Matica z dLirigentom g. M. Poličem in Akademski pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Francota Marolta. In tudi javnih ur škrat na moaei pustiti ori miru! Na sredi tromoMia predlagano uri, ki io zahteva članek >Več javnih uric. fe pa SkTat požrl celo vrsto ki še nipodstavek po vrh j. Sin vek bi ee namreč moral gla^tf: >NafbolJ primeren proMor za uro bi bil prav na emH trornoetovia, na-£rl se bo pa tudi moteter. ki b" bo naoravil tak podstavek, da se bo cfaladal s tremo-stoviem ln ga 5e celo Tkrafril«. Kai pa, č> bi Škrata posadili na tromostovfe bi mu uro obesili na rep. da ne bo brez podstavka visHa v zraku. —li V društva >Soca< matica I4nbHana predava v soboto dne 24. t. m. v salonu >Pti levu« ob obi?ami *jri g. protee>r dr. JosiD Mlhalek o temi: >Pom*n denarja ln zlata v narodnem gw*wv1a?vo iaratvu«. Predava-tpp bo obravnaval poliudno o osnovnih denarnih noinrh. o pomenu al»te vabite ter o borbi Ancliie. Amerik* In Francke za m orot zlatemu denarnemu »'stemu Razorjv-lial bn o mednarodnem te*Sihj denarla n inHa-iii. ('eAflvaciti itd- Posebmo oa bo prcdpv.inif rarmnleno n^pmu d?narn>m'i s*s4*mu K^t Sp mrrr prsdsvanh v IpsUhiIHj dasih za vsakogar izredno 'pomembna in ie na?a javnost o teh vprašanjih premalo tk>-u?ena. smatra društvo »Soča« predvsem potrebno, da uvrsti v avo^ program to zelc akt-1 al no ten o. Vabimo vse »Sočane« in pri.aleljr oruštva. Vstop i»rost. —lj Kup peska lesi pred Prešernovim spomenikom že vtko zdmo. Nihče ne ve, zakaj in čemu. pač se pa liudje skjsajo v skokih. Čez pes-"k skafiejo oni, ki tekmu jejo v višinskih skokih, čee luže pa skačejo favoriti za dolžanske skoke. Ttko vprai\ gajnijdvo skrb- za pešce, kar je vendar treba priznati. Sovražniki pouličnega sporta so pa v svojem nazadnjaštvu celo pričakovali, da bo prišel pred Prešerna odFešenik z lopato v rokah ter posul pe ee4i po lužah Nahvaležnoat fe planilo Sf^-ta, saj ljudje niso zadovoljni m samo krasoto tromostja. —li Pravljična Deveta dežela vabi zopet danes malčke in mamice da prideio in uživajo vse krasote tega carstva, fcetzlo bo danes vihtela z uprav kraljevsko grandeco naša vrla umetnica Polonica Juvanova. Kot vešfiakinja in dobra poznavalka otroških src j3 pripravila toliko presane5eitj, da navdašeniu ne bo konca. Nastopila bo pa pod vodstvom prof- Pavla RanČigaia tudi skupina malih harmonikarjev. Zato kličemo veem na svidenje danes v beli dvorani Ur iona ob 17. uri. Atena. Vtfop pros*. — Prisn«vek za stroške 2 Din Samo še danes l Bombe smena prioaSa vesela in pikantsa komedija „Z8 dni garnizijskega ljubimkanja" ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30 Predstave ob 4., 7. ln 9. uri zvečer. Cene 2.—. 4.—. 6.^- in 8— Din —1; Zdrušenje trgeveev v Ljubi juhi sporoča, da se vrši redna letna skupščina v nedeljo dne 4. marca t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma. V /.mislu šl. 40. pravil je sklepni račun kakor tudi proraoin združenja članstvu na vpogled. Uprava. — Velikonočne razglednice Oiril Metodove drižbe izideio koncem t. m., na kar opozarjamo vse trgovce in drug« odjemalci. —1| Tino Pantera, ta slavni in oboleva- ni tenor, komorni pejvee. nam zapoje, tu tri v veseli Jobann Strauasovi ooer-^td »zneska noč*. To operetno delo i« sa-lo ljubko ig polno prizorov, ki vzbujajo salve smeha. Za smeh skrbi komik Ludvik Sto*^!-V tem filmu nastopata slavna budsmvpsatanska zvezda Tima Eilere ki operetna eobre-ta ln r>le*alka Liee! Galla. Premiera bo jfu4ri. ^-li V. (XXK.) delava*! prosvatai ve čer »Svobode« in »Zarje«, ki bo t aoboic dne 24. t. m. ob 20. ari v dvorani Delavske zbornice, bo nadvse boga*, ie lep. Gostuje moški pevski zbor. ki šteje nad 95 pevcev, >Svobode« Iz Hraotnika (ateklaria) >Dušanov« pevski kvartet bo zapel narodne pesmi v esperantekem in slovenskem iesi-ku. Konserv. Vida Rudolfova bo zapela Stanko Vrazove prleske Desmi v k«np->ia-ciji Stritofovi- Aloj2 Kokalj bo Igral na harmoniko, Trtnik in Oaorevec pa na havajsko kitaro. Vmes bodo recitacije. Pisatelj Angelo Cerkvepik oa bo imil beiodo o aktualni temi »Utrinki o demokraciji« Godba 5 Zarja c bo zaiizrala žalni koral v spomin padlim iunakom >Vxbujen>s duhov« ter >Od Urala do Bajkala«, venček makih narodnih pesmi. Pridite! Vstopnice so ie v predprodaji v Strokovni komisiji (Delavska zbornica) po S. 2 in 1 Din. _U Žalovanje sa belgijskim kraljem v Ljubljani. V znak zalovan'a za blagopokojnim belgijskim kraljem Albertom «o bile danes na dan njegovega posrreba po Ljjb-liani na vseh javnih posjopiib raaobea«n^ črne zastave ah pa zaglave na pol droga. LJubljana je a pieteto počastila spomin velikega kralja iunaka. —IJ Operni baletni zbor ljubljanskega gledališča bo s posebno zanimivim programom sodeloval dne 10. marca na veliki dobrodelni prireditvi mestne občine v ho telu Union. Ljubljanski 'baletni zbor je lepa organ iona enota, ki zasluti vsled svoje marljivosti in stremljenja po umetniških vrednotah prav gotovo vso prizna* nje našega občinstva. Spored baletnih točk bomo se pozneje objavili. Za prireditev se vrše velike in odlične priprave, tako da bo »prišel vsak obiskovale« na svoj račun in pripomogel i udeležbo dobrodelni prireditvi do svojega uspeha. —I j Izvrstna veseloigra v šentjakobskem gledališču. V soboto ki v nedeljo se bo igrala v Šentjakobskem gledališču nova veseloigra »Radio tenor«, ki je polna izrednega sttuacljsaega in besednega humorja. Veseloigra Je prepletena ■ kupleti, operne arije pa izvaja odlični tenorist g. Grobelšek. Pri tej veseloigri se predstavijo cenjenemu občinstvu v večjih vlogah nove moči Šentjakobskega gledališča Vstopnice ipo Din 3 do 12 se bodo dobile od petka dalje pri blagajni od 10. do 12. in od 15. do 17. Igro J« sraalrala ga. Metka Bučarjeva, nove dekoracije sta naslikala gg. Vitek In Oroonik. Vabimo cenjeno občinstvo, da ▼ obilnem številu po-seti predstavi. — Zanimivo predavanje. Občinstvo opozarjamo na zanimivo predavanje, ki bo d rev i v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo priv. docent dr Boso skerlj o pračloveku ln opici. Predavanje se prične ob 20. uri —IJ Glasbena Matica ljubljanska nastopi s vsem svojim aparatom na koncertu dne 2. marca zvečer v veliki untonski dvorani. Pevski sbor iteje danes nad 110 članov, je tako močan kakor še ni bil ni- kdar po prevratu. Orkester bo štel 70 članov, poleg tega še solisti, tako da bo nastopilo pri izvajanju Berliozove dramatske legende »Prokletstvo Fausta« nad 20o sodelujočih. Delo je izredno mogočno, veličastno in je imelo pri prvem izvajanju leta 1930 ogromen uspeh. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice, sedeži od 10 do 40 Din. —Ij Kraj. organizacija JNS. kelodvor-•*tf ®kr*Ji opozarja vse svoje slane ln prijatelje JNS, da se po moštev i Lno udeleže prijateljskega sestanka, na katerem pon-ča ljubljanski poslanec g. minister dr. JL Kramer in poslanec g. dr. iiape. jfc stanek bo v soboto 24. t- m. ob 20. Ufi N restavracijski dvorani na glavnem kol« dvoru. V istem smislu vabijo na obilni p set tepa večera vse svoje člane ostale kra jevne organizacije taborskega okrotju JNS. t. j. Sodna, šentpetrska in Vodmat ska krajevna organizacija. —IJ Vojni plini je naslov predavanja ki bo v petek 23. t. m. v dvorani Sokol skega doma v Šiški. Predavatelj dr. Ru. nik bo pri predavanju pokazal tudi oh rambno pripravo Pričstek ob |0. VsV>?< nine ne bo. Mešetarji v i pri Figovcu Na Ftgovčevem dvorišču Je ob se man jih dneh še vse po starem Tuđ med mešetarji Je huda konkurenca Ljubljana, 22. februarja. Na figovčevera dvorišču, slovitem ter znanem po vsej deželi, je bil včeraj popol" dne pravi Babilon. Toliko govorimo dandanes, kako se jc vse spremenilo in morda sc jc res kaj, toda na Figovčevem dvorišču je še vse po starem ob semanjih dneh. Gu~ Ijai prijetno ščegeče po nosu. konjički hr-zaio in mešetarji kriče hripavo Kmetje živahno hvalijo ter poveličujejo konje ali se trmasto otepajo mešetarjev. V gostilni je bučno, mešetarji triumfirajo, kmetje pa §elo prevdarno zvračajn kozarčke. Inako se ti stori, ko pomisliš, da je bilo tako že njega dni pri Figovcu, ko so ljudje govorili o vojnah in kugah ter se še nikomur ni sanjalo, da ljudi čakajo $e hujše šibe borje, kakršna je zdaj kriza. Vendar se je tudt na tem tradicijonol-nem, čeprav ne oficijelnem ter javno pri* znanem sejmu marsikaj spremenilo. V časih so bili mešetarji na tesn-m v gostilni, včeraj pa na dvorišču. Riizep tipičnih me-šetarjev, kakršen je v »Prodani nevesti« Kecal. je zadnje čase tudi mnogo podjetnih možakarjev, ki imajo vse pekliee v mezincu in ki ne zamude nobene pr like, kjer se obeta kakšen prigodni zaslužek. Nadpro-dukcija v vseh poklicih ni več le naraven pojav, temveč je pravi čudež; odkod so s«* vzeli vsi ti ljudje, da je zdaj še celo takšna konkurenca med mešetarji? Včeraj je pa bil naval mešttarjev |e razumljiv, ker se je »bralo na Pigovčevem dvorišču tudi toliko kmetov, ki sr prignali res zo veliki sejem konj Kdo hi zamudil tako lepo priliko! Dvorifcče ie Dilo zatrpano 7. vozovi in konji, med rne^enivo ljudi, vozov in živine so pa stali še tovorni avtomobili, ki so nanje nalagali najrazličnejše blago, nakupljeno za podeželske ki4ie Vse vrve* nje je skoraj aporninjalo na delo v pristaniščih, poplavljeno dvorišče pa na vesoljni potep. Kljub temu so si pa nskateri kmetje napravili od časa do ča&a toliko prostora, da so lahko dirkali s kmjički po dvorišču. Vrline konj je pač treba poka/ati, ne !e podkrepiti z besedami. Brozga je brizgala daleč okoli, da 30 si kmetje vlekli klobuke na oči. Toda zase sc niso strašili blata, pač pa so kritizirali dirkanje s konj!, češ. da bodo živali blatne. Cim bolj pozno ie bilo, tam bolj živahno je bilo barantanje, kajti dovoli žalostno bi bilo, če bi ne bilo kupčjje ne na prvem in ne na drugem sejmu. Mešetarji »o vrteli jszike tako rekoč s polno paro in čedalje bolj so trpeli zaradi neznosne žeje. Vendar je bilo sklenjenih le malo kupčij. Kmet je hvalil belega »mačka« tako vneto, da je bil že zarrpel v obraz. Ponujal ga je za 400 Din ter dokatoval kako je konjiček ie |iv Ščegetal ga je s bičevnikom, da je brcal od sebe kot u->oren osel. Kupec je ponujal zanj ZVOČNI KINO IDEAL Danes ob 4., 7. In * • ori tvečtr MOŠKI NAPRODAJ Zadaja kart«ra aristokrata. Od hocataga frafa do alromaiaaga gigolal Grofje aa-srodaj! Pusiolo\ Jćioa Američank«! DuaaJ ssassn Herbet Marsfaall — Sari Marite a One 4. S ta 8 Dia. Dvakrat as teden nov 1 voćni tednik. Iz Trbovelj — Zajamčena gornjebanaska moka ter velika izbera suhega svinjskega mesa po brekonkurenčnih cenah v trgovhii Kari, Alberta Zupane, sa staro bolnico. — predavanje o Matterhornu in Mout-blaneu. Tirkaišnja podružnica SPD prirjdi v petek 23 t m. ob 20. uri v Sokolekem domu javno predavanje o Matterhornu ln Montblancj. Predavala bosta znana turista gdč. Francka Moborčič iz Ljubljane in s. A. KopinSek i* C?lja. Gdč. Mohorčačeva je prva Jufioalovefika, ki je bila na najvišji gori Evropi, na Montblancu in Matterhornu. Oba erta dobra predavatelja, zato smo prepričani, da nikomur ne bo žal, kdor ee bo tega zanimivega predavanja udeležil. _ Zatirajte sadne škodljive«! Mnogo posestnikov ima svoji drevje okuženo s belim omelom ali tako zvanim limom, ki je anana zajedalka aadneca drevja. Videti je alasta v atarih aadono&nikih in drevesnicah tudi mnotro rrhhh dreves s auhimi in bolnimi vejami, pa tudi mlaiš^sa drev-Ja, katere«« debla eo obdana e otaro skorjo ln mahom, ki nudi jgodno zavetišče raznim sadnim Škodljivcem kot cvstodem, zavijata in dr- Zato opozarja županstvo vse posestnike na EL 9 zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kjmirurnih rastlin, glasom katerega morajo osnažiti drevje, osobito pa odstraniti bek) omelo. Drevje ae mora očistiti najkasneje do 20. marca L i ter ima uprava občine nalog, da z vso strogost;o nastopi proti onim posestnikom, ki bi do gornjega roka te odredbe ne upoštevali. — Obrni sbor druStva rudniških name ifeneev. V nedeljo dne 25. t. m. ob 8. uii ziutrsi bo v spodnjih prostorih rudniške re^ta vrači le občni zbor tukajšnj* krajevne skupina Društva nidniSkih nameščencev. Za občni zbor vlada med vsemi rudniškimi nameščenca veliko zanimanje, ker s* bo poleg rednega dnevnega reda razpravljalo tudi o važnih stanovskih problemih članstva. _ Nore društvo. Skorai vsi stanovi. stroke, i*>kliei in pokreti imajo v naii doli ni že svoja društva, edino zbiralci rabljenih znamk ga Se niso imali. Sedai pa so prešteli evoie prietaSe ter ugotovili, da bi ie zdavnai lahko imeli svoje druStvo- Zato so si ga te dni ustanovili- Pobudo za ustanovitev filatelistiČnega drušva v naSi dolini sa dala urar g. Stanko GrČar in elektrotehnik c. Srečko Razootnik. dojeta gleda velanlenia in oodelovanfa vse po-rrrbne mformaeit* - Nekateri llm\it#lii mamic imaio ia krasne in bo~»te zbirke in domaČih znamk, namen no- 300 Dm in trdil, da je malo prej neuk«! kupil kemja in voz za 250 Din. — Ja, »šintar«. /e verjameml se je rogal kmet. Končno je pa vendar prišlo do kup' čije, ker mešetarji niso izpustili kupca i i j rok. Plačal je 390 Din. Najbolj so pa mešetarji obdelovali kme tiča, k: se je samo smehljal ter od Čas^ do časa rekel, da da za konja le 1000 D h Mešetarji so že neštetokrat obupali, vencki; su se vedno vrnili ter začeli ponovHo obdi. lavati ubogega kmetica. Kdove, koliko jih je bilo. Govorili so v>i vprek, mnogi izmeni njih niso uiti videli konja, ki so ga hvalil;, kot da gre za pravi ekseniplar Med njun so bili tudi ljubljanski »mojstri«, ki sploh ne ločijo konja od kobile, znajo pa tem bolj piti za mešetarino. Lastnika konja nit ni bilo pri barantanju, bd je pri vozu nekji med množico. Kmetic ni imel mešetarjd. pač pa zelo mladega sina, ki se je samo od Čas do časa posvetoval z očetom, ko so me šetarji nekoliko popustili. Na/adnje je cela vrsta tiiošetarjev stooi..> v upoiieijo, ko so ^nrevideli, da kmetic noče primakniti niti d.aarja nad ajurja«. »Pooblaščen« zastopnik prodajalca je odločno prigovarjal kmetu, naj da 1300 Din za konja, drugi mešetarji. ki so se povabili sam . so mu prigovarjali, naj primakne 100 Din. a ko ni pomagalo vse nič, so se meaetarčič začeli norčevati is kmeta, češ, da bi mu ne hoteli prodati konja xa dva juria, ki bi ga dali drugemu za 5O0 Din. Prodajalčev za' stopnik je dejal, da ie bo prodajalec od peljal in zač>J se Je poslavljati. — Hitro si premisli, dokler je so osa! 1300 Din! Da bo konec besed, ti bos pa imel konja, zlata vrednega! — Nikar mu ne ponujaj! Saj vidts. da je mu last, škoda konja zanj! so se jezili meie tarji. Kmet 10 je smehljal. a« Deset! je dejal mirno. In zgodil se j« »čudež«. Mvettar je ud* ril. Hotel pa je takoj vseh 700 Din, ki jih js imel kmet pri sebi. Tedaj je pa stopil v akcijo, kmetov sin. ki je skoraj se otrok — Ate, pogodbo napravitel Samo aro plačajte! — Ja, saj Imate priče! Ce no bo koni dober, ga vrnete, samo plsčajte *«koj! se pihat: me5etarji kmetu na dušo. Opozicija se je pa rogala: - te bo jedel slamo, ga tudi vrne! Ali. Ce ga bo napihovalo. ~- Ate, pogodbo napravite! — In sinova je obveljala. Ko so delali v gostiln* pogodbo, so se zunaj tolažili mešetarii, ki so ostal! na cedilu, cel. da kljuse nt vredno ve* kot VX> Din in da bodo kmalu iz njega klobasa Mešetarji so vztrajali na dvorišču, dar kler se ni odpeljal zadnji kmet Najbrž so sklepali o svoji stanovski organizaciji, ki N tako potrebna v teh hudih časih. \ ega društva na bo, da akusa doseči mn<* njavo naših domaČih zbjrk pri fllatetUUČndh društvih v drugih državah, s Mmsr bi te itak l?pe zbirk^ neš-ih filatelistov obouav tele. Za novo društvo as slasti nase mJanel kakor večina poslopij v Sologni, zgrajen na bregu ribnika sred: bujnega smrekovega gozda. Burno življenje Aleksandra Staviskega Lopov da ugrabiti nezakonskega sinčka svoje žene — Oče ugrabljenega otroka se nm osveti Staviskermi ni bila nobena tajna, kje se mudi otrok Arlette Simonove in Argentinca Mora. Bil je v Comby blizu Bavonne in na očetovo željo je že hodil v licej. Da ne bo nesporazuma, moramo omeniti, da pripovedujemo tu zaradi zveze zgodbo Arlette Simonove skupaj ne glede na glavno dejanje, ki smo ga prekinili, ko je Simonova po aretaciji leta 1926 porodila. Zasledujoč njeno razmerje s prvotnim Ijubč-kom Morom smo pa zdaj že v letu 1932. torej v času, ko ie nastopal Sta-visky pod imenom Saša \lexander in ko ?a je že obdaja! nimb vsemogočnega denarnega magnata. O njegovih ogromnih finančnih operacijah bomo govorili na drugem mestu. Tu je odločilno, da se je osredotočal znaten del njegovega delovanja na jugozapadni kot Francije, na Biarritz, St. Jean-de-Lutz in Bavonne in da se je tam, kjer je moral največ uveljavljati efekt svojega milijonarskega nastopanja, pojavlja^ za njim Argentinec Moro. odslovljeni ljubček sedanje gospe Staviske. smrtni sovražnik Staviskega. poleg tega pa mož. ki je pozna' nicgovo preteklost in vedel.*da je Saša Aiexander izmišljeno ime Ce bi bil ;zgini! Morov sin. bi Moro ne imel povoda zahajati v A!exandrovo družbo. — To ie bil ^akliuček. ki je priše' do n:ega podli A!exander. ne bistroumen zaključek, roda za Staviskega od'očilen. Ko so hoteli Morovega sinčka pred 10 eti odnesti h krstu, mu je dobil Argentinec botra med rojaki v širšem pomenu besede, namreč Brazilca se-nora Souza-Costa. In ko je pozneje sklenil skrbeti sam za sinčkovo vzgojo, je prosil botra in njegovo ženo, naj vzameta otroka k sebi. Souza-Costo-va sta pristala na to, ker jima je Moro obljubil, da bo redno prispeval za gospodinjstvo. Ta braziljska zakonca sta bila dokaj čuden par- V Franciji sta se prebijala skozi življenje, kakor sta vedela in znala. od ene špekulacije do druge, vedno z upanjem na zlate rudokope in vedno tako rekoč brez gotovine. Tako sta se nastanila tudi v Cambo, v rrv mamičnem obmorskem kraju blizu Bavonne, ki se je počasi izpreminjal v priljubljeno letovišče bogatih Pariža-nov. Objekt, ki sta ga pridobila z naporom vseh svojih sredstev, je bil zelo znamenit. To je bila vila Edmonda Rostanda, razkošno, toda že nekoliko zanemarjeno zavetišče, ki si ga je bil zgradil v Cambo pesnik Cvrana. Svoj-čas so bili francoski ilustrirani listi polni slik tega slavnega kotička in nešteto je bilo navdušenih pesnikovih česrilcev, ki so radi prihajali iz sosednih letovišč pogledat kraje, kjer je ži- Zahval i Ob prebridki izgubi naše nepozabne mamice, mamice in sestre, gospe stare Marije Pe nadučiteljeve vdove nam je bilo v veliko uteho iskreno sočustvovanje dobrih src. Najtopleje se torej zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh žalostnih dneh zvesto stali ob strani in kakorkoli počastili spomin naše predobre mamice. Zlasti se zahvaljujemo uredništvu in upravi »Jutra«, nadalje šentjakobskim pevcem, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so nam s sočustvovanjem olajšali bridkost in spremili pokojnico v tako častnem številu k večnemu počitku. Hvala, presrčna hvala! Mirnemu pokoju naše mamice bo namenjena zadušnica, ki se bo brala v petek, dne 23. t. m., ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 21, februarja 1934. Globoko žalujoči ostali. ...... r vel m delal Rostand. Senor Souza-Costa je računal s to privlačnostjo vfte, ki jo je hotel izpremeniti v razkošen letoviški penzijonat, spojiti s privatnim kopališčem in še vsestransko izpopolniti. Za vse to pa zakonca Souza-Costa nista imela niti beliča. Po raz- j kosno opremljenih sobah in krasnih vrtovih sta se dolgočasila in budno prežala na vsako priliko, da bi kaj zaslužila. Kako se jima je godilo, je razvidno že iz tega, da sta pobirala irank vstopnine od vsakega tujca, ki je hotel videti Rostandovo bivališče in da so tvorili ti franki včasih vse njune dohodke, poleg prispevka, ki ga je pošiljal Argentinec Moro za svojega sinčka, doraščajočega v čudnem okolju razkošja in bede, sijaj in lakote, literarne slave in kramarskih prepirov. Nekega dne v juliju 1932 sta dobila zakonca Souza-Costa redek obisk. Velemožni gospod Saša Alexander, ki sta o njem vedela, da je mož matere njunega varovanca, se je pripeljal v krasnem avtomobilu, se jima predstavil in začel praviti, da mu bo morda potrebna njuna pomoč pri veliki finančni transakciji v Južni Ameriki. Senor Souza-Costa, ki se je z največjo vnemo vrgel na to nado, pa nikoli ni razumel, kaj prav za prav misli in snuje gospod Alexander. Mož je govoril samo nedoločeno, v splošnih obrisih, obetal je sijajen zaslužek in deleže, toda očividno ga je odvračalo od njegovih načrtov zanimanje za vilo in njeno opremo. Zakonca Souza-Costa sta odličnemu gostu rade volje razkazala vilo. vse sobe, stopnišča in hodnike, na njegovo prošnjo sta ga odvedla tudi v sobo, kjer je stanoval njun mali varovanec in njegovo izredno zanimanje za tloris vile ter razvrstitev sob ju je tako presenetilo, da sta takoj pomislila, da imata morda pred seboj dobrega kupca vile. Toda gospod Alexander ni prišel z besedo na dan. Ko si je vse dobro ogledal, se je zahvalil in odpeljal z obljubo, da se še vrne. Čez tri dni je bil pa mladi Moro Iz Rostandove vile ugrabljen in je brez sledu izginil. Njegov oče v Biarritzu je takoj napadel Sašo Ale-xandra. češ da je on ugrabil njegovega sinčka. Toda lepi Saša je bil ogorčen, saj je imel najboljši alibi in prvič je pokazal smrtno sovraštvo do Mora tako preteče, da se je Moro ustrašil in za vedno ie izginil iz družbe gospe Staviske. Kar si je Stavisky za svoj mir želel, to se je zgodilo. Ni pa računal s strašno željo po osveti, ki jo je vzbudil v ogorčenem Argentincu- Preiskava orožništva v Cambu in v okolici ie ostala brezuspešna. O ugrabljenem otroku in ugrabiteljih ni bilo duha ne sluha. Toda po Biarritzu, St. Jean-de-Luzu, po Bavonne in po vseh okoliških letoviščih se je plazil od takrat Moro-osvetnik neprestano po stopinjah lepega Ale-xandra in povsod je širil obdolžitev, da :e ta finančni magnat v resnici slepar Stavisky. ki ga čaka v Parizu več let ječe za tatvine, poneverbe in sleparije. Ce se je čez leto dni baš v Bavonne sesula ogromna špekulacija Staviskega sredi najlepšega razvoja, je imel velik del zasluge za to Moro-osvetnik ki je napolnil ves kraj s sum-ničenjem in ki je pri prvem vznemirjenju razkričal po vseh bayonnesk:h kavarnah: »Alexandre je Stavisky, Stavisky ie pa največji zločinec našega stoletja!« Škotska godba — Ali znate igrati na dva instrumenta? — Kako to? — Radi hi namreč igrali kvintet s štirimi godbeniki. Morda dobro vidi — Poglej, dir agi moj bodoči zet. ka->mofkoli se ozreš. vsa polja in gozdovi so motji. — Upam, dragi moj bodoči tast. da nisi kratkoviden. Ljubavna tragedija V torek ponoči sta počila v Holeše-vicah v Pragi dva strela in v bližini službujoči stražniki so našlj v bližnji ulic; v mlaki krvi neznanega mladeniča m mladenko Oba sta bila ustreljena v giavo. Ker sta še kazala znake življenja, so redarji obvestili rešilno postajo, da je prepeljala nesrečneža v bolnico. Takoi po prevozu v bolnico je nradenič izdihnil, dekleta so pa prepevali na kliniko, kjer je proti iutru :udi umrlo. Policra je kmalu dognala, da gre za 23 letno kuharico Anastazijo Meli-charevo, v mladeniču je bil pa spoznan natakar velesejmske restavracije Edvard Nevim. Vsp ka?e, da gre za ljubavno tragedijo. .Melicharjeva je najbrž ustrelila svojega lubčka. ki jo je botei zapustiti in se poročiti z arug^. Me charieva je zapustila tri poslovilna pisma, ki bodo gotovo pojasnila pravi vzrok njenega obupnega dejanja. Režiser Millestone v Rusiji V Rusijo je prispel slavni ameriški režiser Lewis Millestone ki je izdelal mnogo ameriških filmov, med njimi tudi znani film Na zapadnem bojišču mir«. Spremljata ga scenarist Lavvren-ce Stollings, avtor mnogih scenarijev velikih ameriških filmov, med njimi tudi prvega velikega pacifističnega filma »Velika parada«, in pa mladi ameriški režiser Cyril Hardner- Milleston govori gladko rusko in dobro pozna sodobno rusko Iteraturo. V Rusiji hoče izdelati film »Življenje in smrt Nikolaja Kurbova« po istoimenskem Ehrenburgovem romanu. Milleston proučuje zdaj okolje in kraje dogodkov svojega filma, govori z ljudmi in skrbno proučuje vse potrebna gradivo. Posvetuje se z Fhrenburgom o svojem filmu, ki je zanj že izdelal s Stolling-som scenario in ki ga zdaj v sporazumu z Fhrenburgom predeluje. Posebno zaključek je bil glede na roman tz-premenjen. Nekatere prizore hoče posneti Milleston neposredno na krajih dejpnja v Rusiji- Poleg tega pa proučuje Milleston pridno vse sovjetsko in kulturno življenje, a posebno pozornost posveča seveda filmu. O sovjetskem filmu je dejal med drugim: »V Ameriki se ljudje zelo zanimajo za sovjetski fihn. »Križarka Potemkin« je bila zame odkritje. Odkrito priznavam, da je moje delo pod vplivom sovjetskega filma. V svojem filmu »Senzacija« sem uporablja! sovjetske metode organizacije dela, v filmu »Na zapadnem bojišču mir« pa sovjetske metode montaže. V Ameriki se sedaj učimo na sovjetskem filmu. Mi često ne razumemo mnogih vprašanj sovjetskih filmov. Ameriški gledalec bi moral zlasti videti začetek ruske revolucije, njene prve dni, niena prva leta.« Dragocena zbirka znamk Londonski zbiralci poštnih znamk se že pripravljajo na pot v New York, kjer bo čez nekaj tednov najzanimivejša dražba poštnih znamk, kar jih je bilo zadnja leta. Na prodaj bo namreč slovita zbirka Arturja Hinda, Čigar zbirka je baje prekosila celo zbirko angleških kraljev. Pri tem bo razdeljen tudi oddelek mauricijskih znamk, ker bi se najbrž težko našel kupec, ki bi mogel plačati vse Mauritijeve znamke. Saj cenijo samo ta oddelek na četrt milijona doiarjev. Prvič se tudi zgodi, da bodo v enem popoldnevu na dražbi prodane štiri mauricijske znamke. Ce je bi'a že prodaja enega eksemplarja senzacija, kakšna bo šele prodaja štirih! Arthur Hind, ki je nedavno umrl, je imel res največjo zbirko teh redkih znamk Štiri najdragocenejše se cenijo na 60.000 dolarjev. Ni pa izključeno, da bo ena sama kuverta, ki jo je zbiralec kupil pred 50 leti od angleškega filatelista sira VVilliama Averya, prodana za 60 000 dolarjev. Hind je plačal za te znamke 780 funtov šterlingov. Na prodaj bodo tudi štiri oranžne znamke po pennvju iz leta 1848, ki jih cenijo na 25.000 dolarjev. Sedem modrih znamk po 2 pennyja iste izdaje cenijo na 30J300 dolarjev. Ena mauricijska znamka ima tiskovno napako, namesto »pence« je natiskano »peuone« in ta napaka poveča njeno vrednost na 10.000 dolarjev. Nobene znamke iz te zbirke ne dobiš Izpod 1000 dolarjev. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je poklical Vsemogočni k sebi našega ljubljenega očeta, starega očeta, tasta, gospoda JOŽEFA CESARJA ki je dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer po dolgi mučni bolezni preminul, previden s sv. zakramenti, v starosti 85 let. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 23. t. m. ob Vz 3. uri iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dna 22. frbruarja 193«. ŽALUJOČI OTROCI IN OSTALI SORODNIKI. DRUŽABNIK ki bi bil aktiven in agilen sodelavec, 35 do 50 let star z Din 300.000.- gotovine, se išče za takoj za že obstoječe podjetje. Zasigurana eksistenca. — Ponudbe pod »Spreten manu-fakturist 989« na upravo »Slov. Naroda«. NATAKARICA ki bi prevzela vinotoč na račun, se sprejme. — Ponudbe: Ivan Hotko i sinovi, Zagreb, Zavrtnica 34. 1012 DECIMAJLKO 800 KG 1 Rudi, različne ženske nogavice prodam izpod cene. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 1015 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — ^ prvovrstne pjevačice«. 1011 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PKESKJER. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T HIŠA Z VRTOM naprodaj. — Maribor, Kettejeva 26, 1016 V UPRAVI »SLOV. NARODA« dvignite sledeča pisma: »27«; »666«; »100 %«; »Bližini velesejma 859«; »Industrijski kraj 4485«; »Osamljena 948«; »Posojilo 840«; »St. 1848 841«; »Resa 1009«; »Uspeh«; >V najem 999«. VELEPOSESTVO arondirano, v bližini Kočevja, prodam. — Informacije: dr. Siegmund, odvetnik, Kočevje. 1014 VLOGE BANK kupujemo in prodajamo. — Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6/TI. 1013 STROJEPISNI POUK večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do 7. ure zvečer. Novi tečaj se prične 5. marca t. 1. Šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.-. — Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. 920 ODPRAVA RADIO MOTENJ' Bloke za blokiranje motorjev, ventilatorjev itd. ima stalno na zalogi RADIOVAL — LJUBLJANA DALMATINOVA ULICA S T. 13. TELEFON Urajujo: JostĐ 8——DM 2m »jv«»-«>-*-c <^ti«nuM: Vran Jeaeraefc —> 7+ opravo tu i&aervuu Oe> usta; Oloo o&natoi — Vsi v Ljubljani