Ivo Samec — predsednik operativnega štaba:
»Ljubljančani se zavedamo, da brez čistega zraka in vode jutri ne bo zdravja«
Ljubljana z območjem petih občin predstavlja enotni komunalni, urbani in življenjski prostor. Zato sta tudi varovanje in izboljšanje okolja — predvsem zraka in vode — nalogi vseh Ljubljančanov. To-krat, ko se ponovno odločamo o zbiranju sredstev za zaščito teh življenjskih dobrin iz svojega žepa — s samoprispevkom, se odiočamo za blagostanje jutrišnjega dne in naših otrok. Referendumska odločitevza samoprispevek predstavlja !e nadaljevanje tistega našega »za«, s katerim smo v minulih petnajstih letih obogatili Ljubljano za množico otroških vrtcev, osnovnih šol, domov za ostarele, zdravstvenih domov... in podaljšuje našo odločenost za solidamo reševanje skupnih težav. V javni razpravi (njen prvi del bo trajal do 27. septembra) se pojavljajo različna vprašanja, predlogi, pobude in mnenja. Ivo Samec, predsednik operativnega štaba za izvajanje samoprispevka IV pri mestni kon-ferenci socialistične zveze, nam je osvetlil nekatere med njimi.
NE LE  IZBOLJŠANJE  OKOLJA,  AMPAK TUDI PREŽIVETJE V IZREDNIH RAZMERAH
Projekte, ki jih predvideva program četrtega sa-moprispevka — ekološka sanacija termoelektrarne in toplarne Ljubljana, gradnja povezovalnega si-stema mestnega vodovoda in lokalnih vodovodnih sistemov ter njihova sanacija, gradnja kanalizacije, osrednje čistilne naprave, odlagališča komunalnih odpadkov, komunalna sanacija grajskega pobočja ter komunalna ureditev prometnega središča ob
Ijubljanski potniški postaji — vse bi lahko imenovali »projekte preživetja«. »Ne le preživetja v normalnih, temveč tudi v izrednih razmerah,« je dejal Ivo Samec. »Kar spomnimo se precejšnje požarne in potresne ogroženosti Ljubljane, primerov razlitja strupenih tekočin v podtalnico ter grozljivih posledic černobilske katastrofe, ko je oporečna voda iz lokal-nih črpališč povsem zatajila in jo je bilo treba dova-žati iz centralnega vodovodnega sistema. Res je, da živi na primestnem področju le 15 odstotkov Ljub-Ijančanov, a ne smemo pozabiti, da prehranjujejo vse mesto, ob morebitnih nesrečah pa bi bilo v oko-lico Ljubljane evakuirano tudi vse njeno prebival-stvo,« je dodal Ivo Samec. In če so pred leti po na-čelu solidarnosti in vzajemnosti tudi prebivalci pri-mestnih zaselkov plačevali komunalni dinar za gradnjo centralnega mestnega vodovodnega siste-ma, je prav, da se jim slednjič ta denar tudi povrne z zdravo pitno vodo.
ZAKAJ SAMOPRISPEVEK?
Eno pogostejših vprašanj, ki se pojavljajo v raz-pravah, je tudi: zakaj naj bi tako pomembne naloge s
področja varovanja in izboljšanja okolja financirali prav s samoprispevkom in ne \z sredstev, zbranih po redni poti. »Najprej povejmo,« je dejal Ivo Samec, »da pri nas nimamo nikakšnega .državnega' denar-ja, ki bi ga lahko porabili v ta namen, čeprav nekateri mislijo drugače. Denar, ki ga po samoupravno do-govorjeni poti ter s cenami, ki še zdaleč niso eko-nomske, zberemo, velikokrat ne zadostuje niti za uresničitev rednih nalog. Kar spomnite se, s kakšno težavo poteka v združenem delu podpisovanje sa-moupravnih sporazumov o temeljih planov sisov materialne proizvodnje, med njimitudi komunale. Za nameček predvidevajo naloge, zapisane v srednje-ročnih načrtih, stoodstotni pristop in tudi priliv sred-stev. Morda bi predvidene objekte samoprispevka IV zgradili in financirali tudi po redni poti, a z dolgim zamikom tja v leto 2000! Mi pa potrebujemo zdravo vodo in čist zrak tu in zdaj!«
Predlog programa četrtega Ijubljanskega samo-prispevka, s katerim bi predvidoma zbrali okoli dvajset milijard dinarjev (to predstavlja polovico po-trebnih sredstev za uresničitev programa, ostala pa bi bila zagotovljena iz rednih sredstev in posojil), omogoča, da bi bili pereči Ijubljanski ekološki pro-blemi rešeni že v naslednjih petih letih ali — zaradi nujne gradnje v fazah — v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja. Tako bi ostal marsikakšen komunalni dinar tudi za potrebe krajevnih skupnosti, ki jim zdaj ni moč ustreči.
USPEHI DOSEDANJIH TREH SAMOPRISPEV-KOV SO POROK ČETRTEMU
V drugem delu javne razprave, ki bo trajal od za-četka oktobra do 5. novembra, ko bo mestna skupš-čina sprejela sklep o razpisu referenduma, bo vsaka načrtovana naložba temeljito predstavljena s svojimi tehničnimi lastnostmi, ceno, finančno konstrukcijo in faznostjo gradnje. Zato so bojazni o nedoslednem uresničevanju programa odveč. »Zaupanjedelovnih Ijudi in občanov Ljubljane lahko gradimo tudi na či-stih računih dosedanjih treh samoprispevkov,« je dejal Ivo Samec.
Omenimo le rezultate tretjegasamoprispevka. Od 36 objektov, ki ji h predvideva sprejeti odlok, so zgra-dili in predali uporabnikom 24 objektov, pet (Mladin sko klimatsko zdravilišče na Rakitni, porodnišnica ter osnovne šole: Kolezija, Danile Kumar in A. Jak-hla) jih je še v gradnji. Dva objekta: zdravstveno postajo Škofljica in vrtec na Lavrici bomo začeli graditi letos. Pet objektov (2 zdravstvena domova in 3 vrtci) pa bomo začeli graditi v letos začetem sred-njeročnem obdobju, skladno s srednjeročnimi pro-grami sisov družbenih dejavnosti. Zamik sta povzro-čila zakonodaja, ki je prepovedala negospodarske naložbe in tako tudi sofinanciranje objektov samo-prispevka, ter zamik pri gradnji stanovanjskih so-sesk.
Ljubljančani se zavedajo, kot kažejo dosedanje razprave, da si brez ekološke sanacije zraka in vode ne moremo obetati zdravega življenja, zato podpi-rajo ekološko naravnanost četrtega samoprispevka.
Vida Petrovčič